Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po po8ti K 5'50 mesečno. četrtletno K 16'50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5‘—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredniltvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon It. 242. Dr. Vladimir Sernec: 0 valutnem vprašanju. Govoriti mi je danes o valutnem vprašanju. Odkar so se sploh razvila mesta in se je razvila prosveta, je stopila na mesto prvotne oblike menjalne pogodbe kupna pogodba, izmenjava blaga za denar, to je za splošno veljavno plačilno sredstvo. Do 18. stoletja smo poznali več ali manj le kovani denar, zlat in srebrn in za drobiž bakren. Modernemu razvoju to ni zadostovalo, ni bilo mogoče večje vsote tega denarja imeti pri sebi. Radi tega se je razvil na Angleškem, zibeljki industrije in prekmorske veletrgovine, promet z nakaznicami na denarne vsote, ki so bile naložene v banki. In te nakaznice so postale sčasoma pravi bankovci. Banka je izdala za pri njej založeno zlato in srebro nakaznice, v katerih se je zavezala izplačati vsakemu imejitelju nakaznice v nakaznici imenovano vsoto v zlatu oziroma v srebru. Ti bankovci so nadomestili v trgovskem prometu jako hitro kovani denar, ker so bili v vsakem oziru bolj priročni in za trgovski promet bolj prikladni. Poleg tega se je pa tudi razvil, posebno v državah s neurejenimi fi- V Maribor nazaj! Spomini. Napisal Fridolin Kaučič. (Konec.) Kar mi jako ugaja — ki pridem z Dunaja, kjer vlada v toaletah ženstva največe razkošje in mnogokrat prav vsiljiva pseudoeleganca — je .okusna in priprosta obleka mariborskih krasnih gospej in deklet. Na večer jo .kreneva S soprogo k „Zamorcu/l'l kjer najdem vrle sedaj v Miriboru uslužbene prijatelje iz nekdanjih dunajskih centralnih uradov, ter večje uradniško in častniško omizje. Naš virtuoz na citrah gospod Omulec, ki je nekoč tudi sviral v dunajski ^Zvezdi", nas je kratkočasil z izvrstriim izvajanjem slovenskih skladb. Po večerji pa grem v res velikomestno okusno opremljeno veliko kavarno, ob novem veličastnem zidanem mostu Iz verande prvega nadstropja se ti nudi krasen razgled po divnem Pohorju. Maribor ima lepo lego in ako si prijatelj daljšega pota in te ne straži brezsenčna pot, ima okolica mariborska dosti prijetnih krajev in letovišč. Mariborski Slovenci so krenili na pravo pot, .ustanovili so izvrstno yspevajočo Glasbeno nančnimi razmerami, papirnati denar. Ta papirnati denar je imel zunanjo obliko bankovcev, izdala ga pa ni banka, temveč država. Njegova plačilna vrednost ni temeljila na njegovem kritju v zlatu in srebru, temveč na' ukazu države, da mora vsak jemati papirnati denar v plačilo pod kaznijo in da država sama po vseh svojih uradih1 sprejema ta denar v plačilo. V državah, I ki so imele zdrav gospodarski razvoj do izdaje papirnatega denarja sploh ni prišlo, temveč le do izdaje bankovcev, kar je v narodno-gospodarskem oziru edino pravilno. Da Vam pojasnim razliko na vzgledu, ki ga starejši od Vas še pomnite: Pred regulacijo avstrijske valute leta 1899 so bili v prometu baftkovci za 1 gid., 10 gld., 100 gld„ 1000 gld. — to sb bili bankovci, ki jih je izdala avstrč-ogrska banka — in papirnati denar po 5 gld., 50 gld. in 500 gld., to je bil le državni papirnati denar. Zgodilo se je pa tudi že poprej in pred vsem v zadnjem času, da so države dolžnost in obvezo državne banke, da izplača imejitelju bankovca nakazani znesek v zlatu ali srebru začasno sistirale ali razveljavile in so dale bankam proti izplačilu posojila državi pravico, pre- Matico. Rodoljubna in domorodna pesem je bila vsikdar najizdatnejša in najkrepkejša budi-teljica narodne zavesti, edini vir, iz katerega se more črpati pravo spoznanje duše našega naroda. V njo je tisočletni trpin izlil vso svojo radost, v nji se zrcali njegova bol. . . Tudi v narodnem zunanjem političnem življenju začenjajo poganjati nove kali, ker vlada v toero-dajnih slovenskih krogih natodna vzajemnost, katere smo najbolj potrebni. Vsa plemenita srca se nagibajo temu nazoru, in vse radostno deluje složno brez častihlepnosti v has domovine. Proklete domače nesloge doslej v Mariboru ni in Vsemogočni daj, da je nikdar ne bo. Priznati se mora, da se tudi druge javne stvari obračajo na bolje, seveda da to ne gre tako hitro, kakor bi bilo želeti, to je vendar umevno. Ne da se popraviti v nekolikih mesecih, kar je politično grešila germanizacujoča avstrijska vlada v stoletjih. Od Marije Terezije pa do razsula Avstrije je bila nje glavna naloga, ponemčevanje Slovencev. Naša slovenska pleča naj bi bila podstavek nemškega mostu do Adrije, in le naša žilavost in predniki niše od nemških Mariborčanov opljuvane duhovščine so koračiti mejo založenega zlatega denarja. Dokler se je to gibalo v zmernih mejah, je nadomestilo zaupanje v državno davčno moč in urejene pravne in financijelne razmere v državi primanjkljaj kritja v zlatu. To je bilo naše denarno stanje v Avstriji pred včjsko. Kritja v zlatu je bilo le za %, avstro-ogrska banka ni bila zavezana izplačati zlato za njene bankovce, bilo je v njenih kasah 1 V, miljarde zlata in približno 3 miljarde bankovcev v prometu. Vzlic temu je bil naš denarni trg urejen, zlato se je zamenjalo in dobilo pri vseh kasah in v trgovskem prometu brez vsakega doplačila za bankovce. Prišla pa je svetovna vojska, ki so jo brezvestni državniki vodili na način, kakor jo kazenski zakon opisuje pri goljufivem ltonkurzu, Zlato v banki je država porabila večinoma za svoja plačila v inozemstvu, avstro-ogrska banka je izdala vedno več in več papirnatega denarja, tako’ da je zaupanje v denar, ki seveda še za V«o n* več krit, vedno bolj padalo. In sedaj smo ob ustanovitvi naše nove domovine v težkem položaju, se lotiti ozdravljenja naših silno nezdravih in nevzdrž-ljivih denarnih razmer. V onih delih bili skozi stoletja edini jez, proti nasilnim tevtonskim navalom ... Posetil sem nekaj uradov. Povsod vse na svojem mestu, povsod lep red. Prijazno in taktno vedenje od naj višjega do najnižjega uradnika, me je pa po ljubljanskih doživljajih prijetno presenetilo. Reči moram, da nam Slovencem primanjkuje tega čudovitnega arkanuma, ki ga nazivljaino takt v vsem javnem in zasebnem življenju. Od Nemcev, naših gospodarjev, katere Smo v marsičem posnemali, si takta nismo mogli prilagoditi, ker ga baš pri Nemcih najbolj pogrešamo. Prisvojimo si ga torej iz lastnega nagiba in nujne potrebe Tembolj demokratično bode naše čustovanje in mišljenje, temveč potrebujemo takta. Demokracija ne zna-či posuroveloati, nasprotno vljudnost 1 Da v Mariboru seveda še ni vse povsod kakor bi moralo biti, ni čudno. Vsak začetek je težak, a tu je še posebno računati s pasivno resistenco Nemcev in Ponem-čencev. Tudi tu velja prislovica, da je Poturica hujši od Turčina. S (asom bo vse bolje, dokler se uprava politično ukrepi. Nova organizacija naj dela previdn?, in lagano. Vse se ne da na bip preustrojiti in odpraviti, kar nam ne ugaja, •Stran Ž. (HtmihOtatU delavec. w... *na 14. avgusta 1916. naše države, ki so deli bivše avstro-ogerske monarhije, je bilo ob času žigosanja v prometu približno 7 milijard kron papirnatega denarja, za kojega sploh ni bilo kritja} v prejšni kraljevini Srbiji kurzira dinar, kojega je v prometu približno 500 miljonov. Brez dvojbe je ena najvažnejših nalog naše mlade države in njenih vodilnih državnikov ustvariti hov enoten denar, ki vživa na svetovnem trgu splošno zaupanje, tako da se brez pomisleka jemlje v plačilo in zameno za inozemski denar in zlato, To je ureditev valute in od tega je odvisno vso naše javno in zasebno gospodarstvo, pred vsem razvoj trgovine in obrti, ki za-more edino-le uspevati, če so denarne razmere v državi urejene. (Daije prih.) DrJ. posl. dr. Vekoslav Kukovec. Boj za Maribor. Tudi dr. Lenard gotovo ni imel namena vz- 'podal nekakšen program, ki se odlikuje po ne-bujati dvom nad našo neodoljivo odporno j jasnosti. Danes se pogajanja nadaljujejo. P®* silo, ker, .smo bili pripnem bori« se db D""ta** Menda ne bode več minilo 14 dni, ko bodo zastopniki Nemške Avstrije podpisali v Parizu mirovni predlog entente, vsled česar bode ugotovljena naša severna meja na štajerskem. Še v zadntem hipu je nemško zastopstvo zopet ponovilo v Parizu zahtevo po Mariboru in Radgoni. Ne morem si misliti, j 1918 konečno sledi, da smo se tamkaj zedl-da bi se moglo še kaj izpremeniti v naSo! nili vsi Slovenci za Muro z Radgono kot škodo. Maribor bode naš, kar se nam ni j severno mejp .kot zgodovinsko Mucharjevo zdelo vsak Čas tako verjetno kakor danes. črto. In to bomo dobjjj. Hudobija naj ne zadnje kaplje za naš Maribor. Jednako ne primerno je, da nasprotniki bivšega dežel nega glavarja dr. Kaana danes baje sumni čijo, da se je dal za denar podkupiti od naše strani, da je odnehal glede Maribora. Če kdo iz naše strani govori tak nesmisel, naši narodni stvari ne stori usluge. Vsi vemo, da Maribora nismo za denar kupili! V imenu poštenega boja za naše narodne svetinje moram nastopiti tudi zoper poskusa najboljšega našega narodnega bojevnika (po mojem prepričanju najboljšega) dr. Žerjava poškropiti z gnojnico glede varovanja severnih mej. Vem iz najzanesljivejšega vira, da so videli merodajni nemški krogi v dr. Žerjavu svojega najneizprosnejšega in najnevarnejšega nasprotnika. Ali more naši narodni stvari koristiti, če so se našli zadnje dni možje, ki naš narodni boj onečaščajo z očitkom slabosti dr. Žerjava! Vem, kako sta se branila g. dr. Brejc In dr, Verstovšek iti v Gradec, ko je pešal v boju za Koroško Grafenauer s Smodejem. Moral je po noči bitt klican dr. Žerjav — in šel je, zavedajoč se težke odgovornosti pred narodom. Na zahrbtnost sobojevnikov menda še ni mislil. Enako v slučaju Maribora! Iz zapisnika seje mariborskega odsek® slovenskega narodnega sveta od meseca oktobra klub in J igo-slovauski klub v svoji taktiki, ki indirektno podpira radikalce, bo g. Davidovič položil svojo misijo, ki obstoji v tem, da se sestavi ali koncentracijska, ali koalicijska vlada, v roke regenta, more Nato bo krona stala pred stališčem, ds ali poveriti Boj za Maribor je izmed najznačilnejših bojev, kteri so se bojevali za meje. Nemci in sicer graški Nemci nič manj nego mariborski so napenjali skozi več nego pol leta vse svoje moči, da bi Maribor dobili, na neka izvajanja dr' Lenarda v onečašča zgodovine boja za naše svejitjje! [j Političen pregled. R Z ozirom,! Kakšen bo razplet? »Slovenskemu Na-»Straži« SO rodu* poročajo; Beograd, U, avgusta. Po si zdaj Gradčani v laseh, češ,r da lz; slo-!svojem, povratku Iz Novega Sada je g. Protič venskih krogov priznavajo, da je pripisovati ivzdržal prejšnje stališče, -s katerim zahteva za le neodločnosti vodilnih nemških krogov, da nemški vojni sili nismo podlegli. Dr. Lenatd pač ni imel riamena stvar v tem smislu predočiti. Če Nemci niso ponovili onega brezupnega poskusa, ki je ob priliki prisotnosti ameriške komisije v Mariboru tirjaj brezplodne krvave žrtve, vpoštevali so nepremagljivo slovensko vojno silo zbrano pod Maistrom. Tega so si vsi resni krogi svesti. svojo strapko portfelj notranjega ministrstva in odstranitev ministrstva za agrarno reformo, g. Poljaka in ministra za verstvo g. Alaupoviča iz novega kabineta. Vsled tega je designirani ministrski predsednik g. Davidovič prekinil razgovore z radikalno stranko in pozval Narodni drugo stranko z enakim poskusom ali pa poveriti Demokratsko zajednico, da sestavi novo vlado sama s pomočjo manjših frakcij. V političnih krogih se smatra, da bi bil tak poskus stvoriti koncentracijo ali koalicijo kabineta brez Demokratske zajednice, brez vsakega izgleda na uspeh. Banat, — Popustljivost in sosedje. LDU. Veliki B e č k e r e k, 10. avgusta. Govorilo se je, da Romuni ne bodo mirovali, dokler ne dobe vsega Banata do Tise. To vest je priobčil Jugoslovanski tiskovni urad na pod* lagi zasebnih informacij. Vest še ni uradno potrjena. Gotovo pa je. da vrše Romuni silno agitacijo v onem delu Banata, ki ga imajo zasedenega. Največ jim je, da napravijo sebi ugodno mnenje v inozemstvu, zato pišejo not« in spomenice. Osnovali go že legije in pretš Srbom z vojno. Telovadna zveza je pripravljena, da udari z orožjem. Potrebno je tedaj, da 8® tudi mi organiziramo na odpor, Prebivalstvo je oplašeno po govoricah, ki jih razširjajo Ro-muui, češ, da zasedejo ves Banat. Vse časopisje naše kraljevine se mora postaviti za našo stvar in pripomoči, da pripade kar največji del Banata nam. Jemgšvar smo izgubili le vsled svoje popustljivosti. Več tye siupmo ot}njs[]atj, ker zabranjujejo to nujni gospQdarski interesi. Nemška gospoda mariborska, ki obstoji kakoi po vseh naših mestih in trgih večinoma iz ponemčenih Slovencev, stiska za hrbtom pesti, in Z nekim oblastnim preziranjem gleda na slovensko upravo mariborsko, nadajoč se, da bodo Slovenci kmalu doigrali, in da se bode njih pregnano tevtonsko gospodštvo naškoro povrnilo. Skrbeli bomo, da se tej gospodi vroča želja ako Bog da nikdar ne bo izpolnila. Ta nemškujoča svojat še vedno škili preko {julij od koder bi imel priti nemški odrešenik. — Toda ne bodimo nestrpni naprain pravcatim in spodobnim Nemcem. Pokažimo jim, da so slovenska srca plemenita! Nočemo jih sovražiti, psovati in opljuvati, kakor so kot naši valpeti nas, iz katerih žuljev edinole so si nakopičili svoja premoženja. Pokažimo jim, pri vsej vflo potrebni strogosti, da nočemo posnemati njih brutalnost; bodimo jim pravični gospodarji, da morejo,’ ako se uklonijo našim naredbam svobod.no in neomejeno živeti v naši sredini. Za tiste zagrizertčein državne sovražnike ki se ne vklenilo preobratu, pa nema prostora v Jugoslaviji. Surilarskih gadov ne trpimo v naši domovini! Naj 'j0 odkurijo v blaženo nemško Avstrijo, kjer vlada najkrutejši terorizem enega sloja nad vsemi drugimi državljani, kjer pajde zaščitja edino le dejavec a tudi le ako je Slovenci in Slovenke! Prvič se obračam na ves slovenski narod, nisem tega storil takrat, ko smo osvojevali Maribor in delali sedaj že priznane slovenske meje na Štajerskem. Stgrim to v trenutku, kg se trgamo za usodo pašega Korotana. §torira to sedaj, ko §e peha Nemec po uničujočem, a pravičnem porazu rta Štajerskem, da si priropa po božjem in človeškem pravu nam Sodeč Korotan, za katerega prevdarno pcp nemčevanje je stoletja ijttpetava! N ne brez uspeha milijone, kako bo še le sedaj v času odločitve vzkipela in navalila sovražna nam propaganda. Zato se zbere na Veliki Šmam naš narod klub in Jugoslovanski klub, da podata končne J13 t,eh nepozabnih nam gosposvetskih pravic izjave. Ta dva kluba pa sta začela jzbegavati *n zagrmi iz tisoč in tisoč grl v svet svojo odločilni in jasni odgovor in je na eni str ni qd}o£no vpjjo, da si ne damq koroških Slg-Jugoslovanski klub mesto odgovora začel znova vencev iztrgati v večno nemško tlačanstvo apelirati na koncentracijo, Narodni klub pa jej pridej0 odposlanci deželne vlade in nai primas, ljubljanski knez in Škot, se je kot prvi odzval mojemu vabilu, da služi pod milim nebom službo božjo. Narodna društva in posamezniki hite na ta tabor, vsi v glo-bokom umevanju za zgodovinsko važnost, ko se zasadijo naši mejniki nemara za stoletja. Kličem Vas torej, Slovenci in Slovenke, da pridete v Sinčovas in pokažete kot priče vseh delov naše domovine, da stojite ž dušo ip telesom v borbi za njihovo in našo pravdo. General Maister s. r* Naše čete zavzele Mursko Soboto. socijalist, vse drugo se mora ukloniti železni pesti vladajoče klike. — Ker me v svoji gorici tam doli v lepem Posavju čaka mnogo nujnega dela, ni mi preostajalo časa za poset svojih znancev, vendar jo pa v naglici krenem na dom staroste mariborskih Slovencev, častitega in ve-leučenega gospoda — kateri Mariborčan in na-obražen Slovenec ga ne pozna — dr. Pavel Turnerja, ki me je po stari slovenski šegi gostoljubno sprejel. Tam pod nemškim, z trtami obraslem griču (»Deutscher Bergt ga imenujejo nemški Mariborčani), na čigar vrhu si je sezidal razgledni stolp, s katerega se ti odpre čaroben razgled po mestu in okolici, samotari v svojem lepem prostornem, z zelenjem obdanim »tuskulu«. Zvišene ideje ga navdajajo, in iz srca se veseli našega narodnega vstajenja in ujedinjenja po tisočletnem robstvu. Gospodinji mu pa vzorno prijazna gospa, navdušena Hrvatica. Med gro-menjem in budim nalivom se poslovim od ljubeznivega gospodarja; izpivši še jedno čašo na »razstanku«, si rečeva: »Na veselo svidenje po! trgatvi,, kadar se v nastanim. Lj u b 1 j a n a, 12. avgusta. (Uradno). Na podlagi odločitve v Parizu nam je mariborski Prešernovi ulici konferenca priznala Prekmurje in spo* v Sromljah, na dan ... Jakoba ,919. j gfoa °ticiiel"a' da . („Sio». Narod") "eS S0 5e Pričele °PeraCi'e 13 ZaVle»f Prekmurja. Bela garda se je umaknila, rdeča pa razpršila in položila orožje. Narod z navdušenjem pričakuje osvoboditelje. Naše čete so zavzele Mursko Soboto ob 8. uri zjutraj in zaplenile 4 topove, nekaj tisoč pušk, mnogo muni-cije, 1 lokomotivo itd. V Pattyandi, severno Murske Sobote, je prišla naša konjenica ter zaplenila velika municij-ska skladišča. Pohod se nadaljuje dokler ne prispo naše čete na določeno točko. □: xxxzxxxxxxxxxz: Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. rxxxxxxxx: cxxzxcn U Dnevne novice. ^ Dr. Lajnšic premeščen iz Maribora. Dosedanji vodja mariborskega okrajnega glavarstva dr. Lajnšic je imenovan za civilnega komisarja v ozemlju, ki so ga naše čete zasedle v Prekmurju jn dodeljen vojaškemu poveljniku za Prekmurje. Značilno za »Male Kovice« je, da so napravile iz civilnega upravnega pomočnika vojaškega poveljstva »guvernerja«. Tem ljudem okrog »Malih No^ie« gre res le ta senzacijo, seveda pri tem včasih sebe in druge osmešijo. „Male Novice" groze. Sobotne »Male Novice« pravijo: Ali je dr. Pfeiferju znano, da je v interesu vlade, zlasti pa v interesu ugleda države ob meji, da je ^ivljeuie v o-dj|ni vjradnjkov u moraličnem oziru neoporečno ? Mi ne vemo, katere uradnike ravno misli, vemo pa, da imamo 1$ dva, tri uradnike ua vodilnih mestih. Toda kdor pazno zasleduje »Male Novice«, ve, kaj zasledujejo. Najprvo oni podli napad na generala Mai^trg, g katerim se je hotelo lik pred dvodnevno stavko omajati disciplino našega vojaštva, kar se je deloma tudi dp-geglo, in zdaj ta napad na *aže vodilne civilne uradnike. Ne bomo se motili, če trdimo, da so se v Mariboru naselili emisarji dr. Šušferšičevi ter se zvezali s prejšnjjifli eie: menti, ki jih je še pplno v Mariboru. Imamo tako resne stvari okoli sebe, ljudje okojj ?tyalih Novic« pa hočejo zrušiti voj^šHci in civilno oblasf na m^ji š tem, da na nekvar lificiran načjn hujskajo proti vodilni^ možem, ki so bili v najhujšift dneh na svojem mestu ju ki še danes požrtvovalno in z nadčlo« veškim naporom vrše svoje dolžnost, Mariborski klerikalci se motijo, če mis* Jijo, da go še v stari Avstriji, kjer je zadoščeval samo en denunaantski miglaj dr. Šušteršiča in dotična njemu neljuba oseba je moral« iti »hundert Meilen v«n der wlndischen Mark«, t Tudi zdaj mislijo ti zvesti nasledniki dr. Šušteršiča, da mora vsak naš uradnik pismeno prošnjo vložiti na dr. Veretovika ali pa dr. Napotnika, Se se sme udeležiti zborovanja Jugoslovanske demokratska stranke, Mi smo danes v Svobodni in demokratski državi, v kateri lahko vsakdo kaže svoje politično naziranje, kjer in kakor hoče, s»mo da to politično naziranje ni naperjeno proti državi. Nam se zdi bolj nevarno, če 8o klerikalni listi kar naenkrat padli po pravoslavni veri in če njihovi agentje po deželi to gonjo vporabljajo še v druge namene. Nemci še vedno upajo. Dr. Renner se je poprijel zadnje biljke potapljajočega se. Pripravljen je, da mogoče za nekaj časa posodi žezlo tudi bivšemu cesarju Karlu ter zamenja rdečo zastavo s čruožolto, samo da bi Nemška Avstrija dobila mariborsko in radgonsko kotlino, kakor jo izjavil nemškoavstrijski državni kan- celar še v soboto. Toda ta pobožna želja se jim ve bo izpolnila. Kakor namreč poročajo iz Pari/a, je Pichon izjavil v francoskem zborničnem odseku, da bodo aliiranci nove avstrijske protipredloge odklonili. Šušteršičev in Lampetov^duh je zavel v Mariboru. Kakor so svojčas dr. Šušteršič in dr. Lampe denuncirala vsakega uradnika, ki ni hotel trobiti v njihov klerikalni rog, pravtako so pričeli zdaj mariborski klerikalni listi. Spravili so se celo na mariborsko sodišče, o katerega nepristranosti je vsak dvom izključen. Če je bil pred leti kak klerikalec obsojen, že so letele denunciacije v Gradec, na Dunaj itd., češ slovenski sodniki so pristranski, liberalni, ker so se drznili kaznovati klerikalnega tatu. Prav tako pišejo in denuticirajo zdaj „Male Novice", ki pravijo, da veje na sodiščih v Mariboru hud iiberalen veter in da bo moglo temeljito vmes poseči višje deželno sodišče. Morda se je tudi zgodilo, da je bil kak klerikalec kaznovan ali se pa. ta ali pa oni klerikalec boji pravičnega sodišča, ker ima slabo vest. Najprvo so hoteli klerikalci izpodkopati ugled našemu davčnemu uradništvu, potem so se opravili na sodne uradnike. In ti ljudje pravijo, da delajo v interesu države, če hočejo jemati našemu požrtvovalnemu uradništvu ugled ter ga podi«) de-nuncirajo. Pisma v inozemstvo. Ker se premnogi ljudje pri dopisovanju z inozemstvom ne drže tozadevnih pravil, se javnost ponovno opozarja na sledeče: Vsa privatna pisma iz inozemstva in v inozemstvo morajo biti odprta in na njih naveden naslov odpošiljatelja. V interesu vsakega posameznika je, da se strogo drži teh pravil. V nasprotnem slučaju škoduje le sam sebi, ker zaprto pismo nikdar ne dospe na svoj cilj in se tudi ovira poslovanje cenzure in trpi poštni promet, kar vse je na kvar splošnosti in posamezniku. Opozarjamo tudt, da pisemski promet z Nemčijo, Ogrsko, Turčijo in Bolgarsko še ni odprt. Prodaja sodov. Okrajno glavarstvo v Mariboru bode prodajalo sode različne velikosti in sicer 20. in 27. avgusta, 3. in 10. septembra t. 1. na dvorišču GOtzove pivovarne v Mariboru. Začetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne. Kmetje iz okolice se vabijo, da se udeleže te licitacije. Umor v Zrečah pri Konjicah. Posestnik Rančnik Simon se je 31. julija vračal domov. Za nekim grmom ob cesti sta bila skrita dva mlada tolovaja; ko pride Rančnik mimo, skočita predenj ter ustrelita, eno krogljo je dobil v trebuh in drugo od strani v boke. Ko se je zgrudil, pobrala sta mu denar, katerega je imel 160Q^ pri sebi ter potem zbežala. Rančnika so našli na cesti v kryi ležečega, vendar je bil še pri zavesti ter popisal lopova; čez 8 ur potem jo pa Izdihnil dušo. Roparjev še niso prijeli; sploh bo pa težko pravega dobiti, ker v konjiškem okraju je polno takih 8- in 6-urih delornr-žnežev in dobro bi bilo, da bi naša vlada kaj ukrenila V konjiškem okraju zoper te rokovnjače; v stari Avstriji so bile yse prošnje zastonj, gospodom v Gradcu se je dopadlo, ako (to razni štajerčijanci roparski pobijali mirne Slovence, Ameriška pomoč. Za dobavo podaljšane ameriške pomoči se bode brezplačno v četrtek dne 21. avgusta predpoldne pri izdaji krušnih kart v Hamerling-ovi ulici št. 9, delile i kaz-nice. Izdaja dodeljenih živil se deli na bele izkaznice dne 22. avgusta, na rumene dne 26. avgusta, na rudeče dne 29. avgusta, namreč mleko predpoldne med 8. in 9 uro, ostale reči popoldne med 15 in 18. (3 in 5 ) uro, obojno samo v Elizabetni ulici št. 14. Izjeme se ne bodo privolile. Kdor otN določenem času ne odvzame, izgubi pravico za dobavo. Izogniti se popraševanja, se pripomni, da je ta izdaja samo za mestno prebivalstvo odločena. Za občine v okolici se bode tudi tokrat, kakor pii prvi izdaji, odstavil odgovoren del, okrajnem glavarstvu za porabo. Tabor v Sinčivasi dne 15.t.m. Udeležencem stoje na razpolago sledeči vlaki. Tja gredq: 1. Post čez Maribor v " . „ 14. t. m. ob 2. . 15. t. m. ob 3*54. vi. 415 a ob 4*30. u 8‘48. uri. 2. Normalni ose«. - iz Maribora 5*5. uri, prih as ob 9 20. uri. 3. Nedeljski vlak št. vozi ta dan do Sinčavasi. Odhod iz Maribora ob 13 40. uri, odhod iz Dravograda—Meže kot vi. št. 417 ob 15‘30. uri, prihod v Sinčovas ob 16 50. uri. Nazaj gredo: 1. Normalni osebni vi. št. 414 iz Sin-čevasi ob 15‘16. uri, prihod v Maribor ob 18'14. uri. 2. Podaljšani nedeljski vlak št. 414/11 iz Sinčevasi ob 18, uri, odhod iz Dravograda kot vi. 414 a ob 19'45. uri, prihod v Maribor ob 2120. uri. 3. Ljubljanski posebni vlak št. 414/111 iz Sinčevasi ob 21. uri, prihod v Maribor v polnoči, iz Maribora kot vi. 33 o polnoči, prihod v Ljubljano 16. t. m. ob 4;51. uri. Udeležniki taborja plačajo’ polovično vožnjo. 0 Zadnje vesti. >< (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Prekmurje 'zasedeno. Maribor, 13. avgusta 1919. Naše čete so včeraj ob 12. uri izvršile popolno okupacijo Prekmurja v mejah, ki jih je določila mirovna konferenca brez vsncega odpora in kryo-prelit,a. Prebivalstvo je sprejemalo osvoboditelje povsodi z velikanskim navdušenjem. Zaplenjeni so 4 topovi ter precej pušk in rounicije. Protislovenske demonstracije v Gorici. Trst, 12. avgusta. V petek, soboto in nedeljo so bile v Gorici velikanske manifestacije v spomin 3letnice prvega prihoda Italijanov v Gorico. Priprave za manifestacijo so bile velikanske; bila ie sijajna razsvetjava, kar je veljala italijansko vojaško upravo gotovo 100.000 lir. V noči od četrtka na petek je organizirana druhalj, ki jo je vodil pros-luli komisar Resen, razbila zadnje ostanke slovenskih napisov v Gorici in sicer napise Narodne tiskarne, urarja ]akoba Šuligoja, trgovca z jestvinami Antona Krutina oziroma še prejšnji nafis Ivančič St Korinčič, trgovca Antona Korena, trgovca Drufovke, Kat. tisk. društva, odvetnika dr. Petra Medveščeka, odvetnika dr. Henrika Tume, nadalje zdravnika dr. Julija Bačarja, trgovca Fr. Batjela ter tvrdke Kerševan & Čuk. Razbili so tudi napis nemški tvrdki Jurij Meindl in nemškemu zdravniku dr. Weinlechnerju. Ob tej priliki so kričali po mestu: „Abasso i sciavil A morte i sciavi I" Očividno je bil napad na slovensko prebivalstvo organiziran ter je v zvezi z protislovenskimi napadi v Trstu. Žensko zdravilišče Dobrna pri Celju. Ni še potekel mesec, kar se je začela le-, tošnja kopališka sezija v Dobrni, poznani doz-daj le pod „Neuhaus bei Cilli, Steiermark“. Prva sezija v tem blauonosnem in eminentno zdravilnem, sedaj jugoslovanskem državnem podjetju ponaša se vzlic nekaterim zaprekam, ki so obstojale v začetku glede prometne zveze s Celjem, nad vse sijajno. Gostov je bilo prejšnje čase ponajveč iz sedanje Nemške Avstrije, zlasti iz Dunaja in drugih nemških mest. Prof. E. VVertheim, šef dunajske žensko - porodniške klinike pisal nam je pred kratkim, da so pošiljali on in drugi dunajski profesorji-ginekologi svoje pa- ^^■t> Izdelovanje kemičnih peči, motorjev na bencin in olje, jPcuJallieiCl. finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov, vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa rUPldVIJuiniCd ter sploh v.sa v to stroko spadajoča dela. Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupuje staro železo I Odgovora) srtdpSk i Ff, Tiskarn5 :