Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
3 Kmetovalec ' izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (ozEanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na '/a strani 16 K, na 1/4 strani 10 K in na >/8 strani 6 K, Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetjjske družbe	vojvodine kranjske.
Obseg:: Sajenje ameriških cepljenk. — Glodanje in blapanje pri konjih. — Mlado sadno drevje. — 0 žveplu in njegovi ceni. — Poziv k posvetovanju o streljanju proti toči. — Pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski. (Konec) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene — Inserati.
Sajenje ameriških cepljenk.*)
Predno pričnemo nov vinograd zasajati, ga moramo seveda poprej primerno razdeliti, da pridejo trte v vrste in v pravo oddaljenost saksebi. Kamor pridejo trte, se zataknejo količi, in potem naj se narede jame, pri čemer je pa paziti, da se količi ne premaknejo, ker drugače bi po končanem delu ne bilo vse v vrstah.
V mrzlih urah naj se nikar ne sadi, ker bi to škodovalo koreninam. Korenine namreč že pozebejo pri toplini 3° C. Na dno jame se vrže nekoliko rahle zemlje, na njo se postavi pripravljena cepljenka, razširijo se ji korenine in na nje se na-meče zopet nekoliko rahle zemlje, da so vse zasute (pod. 37. a). Potem se cepljenka malo strese, pritisne z nogo, in k nji se vrže 1 do 2 vile raz-krojenega gnoja ali primerno množino mešanca ali umetnih gnojil, pa ne preblizu lesa (pod. 37. b). Tudi ta se pritisne z nogo, polije potem z vodo, ali še bolje s stanjšano gnojnico, in naposled se jama do vrha zasuje z zemljo (pod. 37. c). Iz zemlje moleči
* Iz Gombačeve knjige »Novo vinogradništvo«, ki se dobi pri c. kr. kmetijski družbi po 80 h izvod s poštnino vred.
Podoba 37,
del cepiča se prav malo pokrije z rahlo zemljo, še bolje s peskom, in se napravi krtini podoben kupček (pod. 37. d).
Glede gnojenja bodi omenjeno, da je prvi 2 leti treba gnojiti blizu trte, ker so korenine še malo razvite in bi jim gnojitev po sredi delavnih vrst malo hasnila. Nasprotno naj se po tretjem letu ne gnoji blizu trt, temveč po sredi med vrstami, ker ima sedaj trta svoje sesalne korenine že pov-sodi dobro razširjene. Ako se gnoji po sredi, se gnoj potrosi in sproti globoko podkopava, ali pa se po sredi izkoplje l1/2 črevlja širok in 1 črevelj globok jarek, in vanj se nameče veliko gnoja, približno črevelj na debelo, se dobro stepta in zopet zasuje z zemljo. Tako gnojenje izda za 3—5 let. Bolje je na vsak način gnojiti pomalem, pa vsako leto, kakor poiedkoma in zelo naenkrat. V prvem slučaju dobi trta vsako leto potrebno množino hrane in se enakomerno razvija in obilneje rodi.
Ako se je sadilo pred zimo, je treba iz zemlje moleči del cepiča prav dobro pokriti, kakor pri cepljenkah, cepljenih na stalnem mestu, da se obvaruje pred zmrz-njenjem. Spomladi je treba nekoliko te zemlje odstraniti, da cepičevi peganjki morejo neovirani poganjati.
Pri sajenju naj se pazi, da cepljenka ne pride pregloboko pod zemljo, pa tudi ne preveč nad površje zemlje. V strmih legah se sadi tako, da pride cepljeno mesto kake 3 prste pod površje zemlje, in sicer zato, ker v strmih legah zemlja leze vedno navzdol in, če bi se cepljenka vsadila preplitvo, bi kmalu iz zemlje molel ves cepič in mnogo podloge. Pozneje naj se vedno pazi na to, da cepič ne napravi nikakih korenin. Temu se izogne, ako se pozneje, ko je cepljenka že začela dobro poganjati, odstrani okoli cepiča toliko zemlje, da pride še cepljeno mesto na prosto; napravi se torej okoli trte majhna jamica.
G-lodanje in hlapanje pri
konjih.
Glodanje in hlapanje je slaba razvada konj, ki obstoji v tem, da požirajo zrak, pri čemer se konjem riga. Tako razvajene konje delimo v glodalce in hlapavce.
Glodalci polagajo sprednje zobe na rob žleba (glej pod. 38.) ali tudi na druge predmete, da, celo na podstavljeno sprednje koleno (glej pod. 39.). Pri tem zadržujejo nekaj časa sapo, odpro požiralnik ter požro nekaj zraka. Ker je želodec tako ustvarjen, da zrak ne more po požiralniku nazaj, postanejo taki konji napeti, dobe	Podoba 38
želodečne bolezni in tudi kolika jih napada. Tudi jim po trebuhu kruli.
Prav mnogokrat postane glodanje in hlapanje huda strast, tako da konji lilapajo v vseh razmerah; nek-teri konji pa to delajo le iz dolgega časa.
Hlapavci pa zopet pomolijo vrat naprej in jezik, ter potem na poseben način love z jezikom zrak, kterega požirajo. Dogaja se tudi, da taki hlapavci zraka ne požirajo, temveč si le igrajo.
Vzrokom glodanju in hlapanju se prište-	Podoba 39.
vajo tudi previsoke
jasli; zato je vedno dobro, takim konjem narediti žleb prav pri tleh.
Proti glodanju priporočajo razna sredstva. Tako na pr. je dobro z žreblji obiti vse lesene dele, do kterih more konj z gobcem, omajati sprednje zobe, opeči konec jezika i. t. d. Ta sredstva ne pomagajo dolgo. Ko se zobje zopet utrdijo ali ko se jezik ozdravi, pa prične konj zopet glodati. Boljši je vratni jermen, narejen od veščaka, ki se trdno priveže. Tak vratni jermen je tako narejen, da iz njega spodaj takoj pri-bodejo igle, ako konj hoče vrat skloniti, da bi glodal;
te igle konja zbadajo, da se zboji in s časom opusti glodanje.
Konjem, ki so se razvadili, da zobe nastavljajo na razne predmete ali na kolena, se ta razvada odpravi (vsaj ob pričetku) s palico, ki se priveže med uzdo in trebušni pas, kakor kaže podoba 40.
Popisano razvado dobe večjidel konji, ki mnogo stoje in se dolgočasijo ; sicer se pa hlapanja tudi priuči konj od konja.
Mlado sadno drevje.
Spisal A. Ž m a v c.
Na tem mestu mislim odgovoriti na vprašanji, kako je dobivati in kakšna naj bodo sadna drevesa, ktera hočemo saditi na stalno mesto?
Redkokdaj si mlada drevesca vzgajamo sami. To je tudi lahko umevno ter večinoma bolje. Ako hočemo dobiti dobro in pravilno vzgojena drevesca, če nam je veliko na tem ležeče, da nam bodo kmalu rodila, a nismo že prej za to poskrbeli, ali sploh ne umemo dreves pravilno vzgajati, obrniti se nam je vselej do posestnikov večjih drevesnic. Ti imajo že svoje strokovnjake, ki umejo z drevesi pravilno ravnati, da jih človek že z veseljem pogleda, a še večje je to veselje, ko vživa njih sladki sad, sad svojega truda.
Samoraščnikov iz gozdov itd. ne presa-jajmo nikdar v sadovnjak, kajti to so res „ divjaki" v pravem pomenu besede in se ne morejo nikoli razviti v lepa drevesa. Večinoma zrastejo v senci med gostim grmovjem in drevjem, kar jih v rasti zelo ovira; tudi korenine imajo nedostatne.
Redno vsako leto hodijo zlasti po nek-terih krajih krošnjarji z drevesi od hiše do hiše v našo škodo. Pod pazduho ti nosi tak človek butari co nekakega šibja, ki mu pravi, da je sadno drevje, koreninic pa sploh ni veliko videti. Ta drevesca dobiš zelo poceni, in ravno ta nizka cena jih premoti toliko, da gredo na limanice. Kmalu se prepričajo, da so bila kupljena drevesca v resnici zelo draga, kajti uspeha ni nobenega.
Drevesa naročati iz daljnih drevesnic iz mnogih razlogov ni pametno. Podnebje, zemlja i. dr. naj bo tam vsaj približno tako, kakor pri nas. Dobro si je naročati drevesa skupno, v večji množini, ker se dobe ceneje in boljše kakovosti. Prevelika dobrota bi bile
se nam je obrniti vselej do izkušenih mož, do strokovnjakov. Sadjar, ki hoče imeti toliko vrst sadja, kolikor ima dreves, je slab sadjar. Vender pa še tako pogost oma slišimo, kako se taki možje bahajo in hvalisajo s svojimi vrstami; glavna reč jim je, koliko vrst imajo, a ne, kakšne so te njihove vrste sadja. Seveda se s tem osmešijo pred vsakim razumnikom. Stvar je namreč ta: Čim več sadja ene vrste pridelamo, tem laže in bolje je spravimo v denar. Torej okoli števila „5" se sučimo, kolikor je prstov na eni roki, pa bo dovolj, če ne preveč; ako se ena vrsta v kakem letu ne obnese, pa nam druge obrodijo.
Če špljevi koreninski poganjki niso za rabo, če hočemo imeti dobra, plodna, krepka češpljeva drevesa.
Ako si drevesca omislimo že jeseni ter jih hočemo saditi zgodaj v prihodnji pomladi, jih moramo [posamezno precej globoko zakopati, takorekoč začasno vsa-
diti, da jih čez zimo obvarujemo mraza.
Včasih nam pa drevesa v butarah
med prevažanjem zmrznejo. V takem slučaju jih postavimo na pr. v klet, v kteri ne zmrzuje, vezi na butari odstranimo ter drevesa pustimo tako dolgo na mestu, do-j	kler se led itd. po-
|	lagoma ne otaja.
Nato jih je zakopati; f	ako je pa zemlja
zmrzla, obvarovati jih je na drug način, da se ne posuše na zraku, na pr. z mokrim mahom, s platnom itd. v\	Drevesa nam
dojdejo lahko tudi "'/.r—precej suha, zlasti če - - —	niso bila dobro zava-
Podoba 40	rovana proti temu na
daljšem potu. Taka drevesa je dobro postaviti za 1 ali 2 dni v vodo ali jih pa zakopati v zemljo ter jih v tem slučaju dobro zaliti; še pred tem jim pa moramo konce korenin, zlasti ranjenih, prav gladko prirezati do zdravega mesta, da se laže nasekajo vode, ki jih nekako poživi, kar ravno hočemo doseči s tem ravnanjem.
Oklenimo se z večjo vnemo umnega sadjarstva, ki stane primeroma malo truda, a se izborno poplača!

večje drevesnice po okrajih, a zato bi morala skrbeti vlada. Le na ta način ter s primernim poukom bi se moglo sadjarstvo v kratkem povzdigniti na tak višek, kakor zasluži po vsej pravici in kakor je potrebno, da nam daje trajnih in lepih dohodkov. — Nekteri pa še vedno mislijo, da sadje ni za drugo kakor da je sveže zlasti otroci jedo, bolniki njegovo vodo pij<3 ter — svinje žr6. Resnica pa je, da se sadje prav lahko spravi v denar. Te dni je prodal neki znan mi kmet 100 kg svežih jabolk za 60 kron, kar je pa še jako malo, kajti za eno edino jabolko iste vrste (kanadska rajneta ali pariški rambur) sem na Dunaju plačal 20 vinarjev, pa sad niii lep ni bil.
Na kaj nam je gledati pri drevescu, ki ga hočemo vsaditi na stalno mesto? Glavna stvar je, da so korenine dobro razvite, nepoškodovane. Fine korenine so seveda najvažnejše, kajti samo one so vstanu iz zemlje srkati redilne snovi, pa se rade na zraku posuše in pokvarijo. Gledati je v prvi vrsti na glavno korenino in pa na postranske korenine, kterih naj bo več razvrščenih okoli prve.
Deblo mora biti čedno, gladko, ravno, zdravo, dovolj močno, spodaj debelejše, zgoraj tanše; kjer ima v premeru vsaj 2 cm, naj se mu odstranijo vsi postranski poganjki, prej pa ne, če niso ravno predebeli, ker pomagajo deblu de-beliti se ter ga varujejo slabega solnč-nega vpliva.
Višina debla je pa različna; visoko-debelna drevesa imajo
do 2 m visoka debla, druga manj. Nizkodebelno drevo ima veliko prednostij pred visokodebelnim, če so le druge okolnosti po tem, na kar opozorim na drugem mestu.
Krona bodi naravne oblike in če le mogoče, ne več ko leto stara. Naravne oblike pa je, če mlado drevesce obrežemo v krono tako, kakor nas uči narava sama. — Vzemimo na pr. jablanovo mladiko v roke, štejmo na njej popje ter opazujmo njegovo razvrstitev. Našli bodemo, ako štejemo od spodaj navzgor, da stoji šesto oko ravno nad prvim, pri kterem smo pričeli šteti, itd. — V krono bodemo rezali torej v primerni višini nad šestim očesom, ki nam naj da takorekoč podaljšano deblo (vrh), ostalih pet očes pa ravno toliko stranskih vej. Te imajo pozneje močno oporo, ako jim je nositi velike teže snega; tudi viharjem, vetrovom se branijo laže. Pogostoma pa nahajamo krone brez srednje, glavne veje. Podobne so „košu", kakor jih je v mojem kraju nekdo v resnici imenoval, a vzgajal je doslej sam take „koše". — Za naše razmere taka vzgoja dreves ni!
Silno važno je, da volimo prave, dobre vrste, ki so v vsakem oziru primerne našim razmeram. Za svčt
0 žveplu in njegovi ceni.
Proti grozdni plesnobi imamo zmleto žveplo, edino zanesljivo sredstvo. Ako z žvepleno moko štupamo trte, ni dovolj, da to naredimo ob pravem času, imeti moramo tudi dobro žvepleno moko.
Žveplo samonasebi je precej ceno, zato je žveplena moka v kupčiji navadno pristna in nima v sebi nobenih tujih primesij. Drugače je pa s finostjo. Izkušnje, preskušnje in vednostne preiskave so dognale, da le prav fino zmleto žveplo more dušiti glivo grozdne plesnobe. Dognalo se je namreč, da ima pravi učinek le ona žveplena moka, ki
ima 70 stopenj finosti po Šanselu. Šansel je namreč izumil neki način, kako se določi finost žvepleni moki, ter je razne stopnje finosti zaznamoval s števili od 1 do 100. Nezmleto žveplo ima 1. stopnjo, najfineje zdrobljeno (na pr. žvepleni cvet) pa 100. stopnjo. Vse druge finosti torej leže med 1 in 100°. Žveplo prav fino zmleti ter je presejati skozi svilnata sita, pa ni tako lahko, zato je žveplena moka tem dražja, kolikor finejša je. S tipom in očesom se finost ne da določiti, četudi je resnično pravilo, da je žveplena moka tem boljša, kolikor bledejša je, in tem slabša, kolikor lepše rumene barve je. To pravilo seveda velja le za pristno žvepleno moko, ki nima nobene primesi. Če torej hočemo kupiti zanesljivo blago, moramo od trgovca zahtevati poroštvo za primerno finost (70 °) in potem dati blago preiskati. Tako postopanje je pa sitno in se da težko zvršiti, ker z ene strani trgovci tega ne morejo narediti, vinščak pa za svojih par kilogramov žvepla tudi ne more plačati preskušnje.
Iz tega vzroka in ker 1. 1898. naši vinščaki v resnici niso imeli z žveplanjem nikakega uspeha, ker so dobili pregrobo zmleto žveplo, oddaja sedaj tudi naša družba žvepleno moko, za ktero jamči 70° finosti. "Družba priskrbuje to moko svojim udom po 14 K ali 7 gld. 100 kg v Ljubljani. Od nekterih stranij so nas že opozorili, da je morda družbena žveplena moka predraga, ker jo neka štajerska tvrdka povsod po Kranjskem ceneje ponuja, in sicer po 6 gld. v Trstu, kar je toliko kakor 6 gld. 35 kr. v Ljubljani.
Mi sami smo od te tvrdke dobili 7. decembra 1.1. naslednjo ponudbo: „Ponujamo Vam za pomlad fino zmleto žveplo, če ga vzamete vagon, po 6 gld. 100 kg na kolodvoru v Trstu, proti 2 °/0 škonta. — Tudi smo pripravljeni to navadno, povsodi običajno finost, ki meri 40/50 0 Šansel, povišati (neobčutno) na 50/55° Š. ter stane potem 10) kg 40 kr. več."
Ta tvrdka prodaja torej 50 0 fino žveplo po 6 gld. 100 kg, 55° fino po 6 gld. 40 kr. in sicer v Trstu; do Ljubljane je priračuniti še 35 kr. voznine, a to le, če se je vzame vagon, drugače pride še več. Žveplena moka s 55° finosti od te tvrdke stane v Ljubljani 6 gld. 75 kr., družbena žveplena moka pa, ki ima za 15 0 višjo finost, stane le 7 gld.
Iz tega je razvidno, da je cena družbeni žvepleni moki primerna; kako tudi ne. ko smo jo kupili veliko vagonov skupaj in naravnost iz Italije ter jo oddajamo celo pod nakupno ceno.
Vinščake pa opozarjamo, da naj kupujejo le žvepleno moko s 70° finosti ter naj se nikar ne ustrašijo malo višje cene, kajti le tako fino žveplo bode uspešno, in kolikor finejše je žveplo, tem manj se ga porabi.
Poziv k posvetovanju o streljanju proti
toCi.
V 4. številki letošnjega „Kmetovalca" je gospod doktor Vošnjak, ki že več let pridno opazuje streljanje proti toči, nasvetoval, naj se konci aprila ali prve dni maja skliče kje na Kranjskem shod, na kterem naj bi se kolikor mogoče pojasnilo streljanje proti toči, kakor se je to lansko jesen zgodilo v Časale- Monferato v Gor. Italiji.
Deželni odbor kranjski je kakor lansko leto tudi letos dovolil 2000 kron podpore za streljanje proti toči, in upati je, da tudi vlada dovoli enak znesek. Vsled tega so se pričele občine zglašati za to podporo
ter naročati razne strelne priprave. Toda naročniki se ogrevajo za različne strelne priprave, bije se nekak boj za priprave Ungerjeve na eni in Greinitzevih nečakov na drugi strani. Pač težko je določiti, ktere priprave zaslužijo prednost. Postopati pa moramo v tem prepornem vprašanju kolikor mogoče sporazumno. Tu se gre za izdatek ter za uspeh. Sedaj šele poskušamo in ne moremo prav nič določenega reči.
Unger proslavlja svoje piprave kot najboljše in najpripravnejše ter graja Greinitzeve, Greinitz pa dela nasprotno. Unger trdi da se z njegovimi sedaj zbolj-šanimi nastavki in topiči dosezajo isti ali celo še boljši uspehi kakor z Greinitzevimi 3—4 i« visokimi nastavki in 40 cm globokimi topiči, v ktere se vsuje vsakikrat 150—180 gr smodnika, dočim Unger vzame le 50—80 gr. Kot nov izumitelj dobrih strelnih priprav je tudi nastopil Rebek iz Celja, ki tudi trdi, da njegove priprave prekose vse dosedanje.
Ker se bo letos na Kranjskem nakupilo mnogo novih priprav, zato je z ozirom na nejasne razmere med temi tvrdkami neobhodno potrebno, da se mi sami osebno prepričamo o dobroti raznih priprav. Podpi-sanec sem meseca februvarija prisostvoval strelnim poskusom z različnimi topiči in nastavki na Štajerskem. Te poskuse je napravila tvrdka Greinitzevi nečaki, in vsi smo se prepričali, da so njih priprave v mnogem prekosile Ungerjeve; poslednji pa sedaj trdi, da so že pri teh poskusih zlorabljali njegove priprave.
Neobhodno potrebno je torej, da si sami naredimo svojo sodbo s poskušnjo raznih priprav na svojih tleh. To smatram za jako umestno tembolj, ker mi je na tem mnogo ležeče, da se res plodonosno nalože velike vsote, ki se bodo letos v ta namen izdale.
Zato se obračam tem potom do vseh čč. gg. vinogradnikov in drugih interesentov na Kranjskem in sosednjem Štajerskem, kakor tudi na Primorskem, s prošnjo, naj se udeleže shoda o streljanju proti toči, ki se bode vršil v Krškem, in sicer 2. nedeljo po Veliki noči, t. j. 29. aprila. Spored posvetovanju priobčijo razni listi.
Zborovanje bode v šolskem poslopju. Strelni poskusi z raznimi pripravami se bodo vršili na prostem, kjer bo napravljeno posebno strelišče. Strelni poskusi se bodo nadaljevali še drugi in morda tudi tretji dan. Oni gg., ki nameravajo na tem shodu poročati, naj blagovolijo to sporočiti podpisancu.
Ob enem s temi strelnimi poskusi, se bodo tudi preskušali razni žveplalni mehovi, in sicer v tamošnjih vinogradih.
Fr. Gombač,
dež. vin. potovalni učitelj za Kranjsko v Ljubljani.
Pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski.
Spisal Anton Arrigler. (Konec.)
4.) Uspehi pogozdovanja Krasa in vžitek pogozdenega kraškega sveta.
Prvi nasadi, ki so bili napravljeni leta 1876.—1880., nam danes kažejo lep 8 do 10 metrov visok, zelo gosto zarasten borov gozd. Marsikdo bode radovedno vprašal, zakaj se goje na Krasu samo borovi gozdi. Zaradi tega, ker je bor (osobito črni bor) edina gozdna sadika, ki prenaša elementarne uime na Krasu, se ustavlja burji in je zadovoljna tudi z majhno peščico zem-
ljice; le-to dobiva za svoj živež med skalnatimi razpokami. Razen tega pa ima bor tudi dobro svojstvo, da njegove dolge igle vsaka tri leta odpadejo ter s tem opustošeni svet dobro ognoje. Dokaz temu so ravno starejši borovi nasadi v St. Petru, v Trnovem, na Kalu, v Volčjah, v Čepnem, v Famlji, v Zagorju, v Nemški Vasi, v Rakitniku in v Postojni. V teh nasadih, kjer so tla pred nasaditvijo kazale samo svoja gola kame-nita rebra, je danes že 7—15 cm debela ognojena žemljica, ki je skalna tla skoraj popolnoma pokrila.
Vsled zboljšanik tal so se pričele starejše na-sadbe čistiti, oziroma trebiti, ter potem s žlahtnejšimi gozdnimi sadikami (jelkami, smrekami, jeseni, javorji, hrasti i. t. d.) podsajati. To pogozdovanje kaže tudi najboljše uspehe. Podsajena drevesca so namreč v nekterih nasadbah, že toliko odrastla, da je bilo vodstvo pogozdovanja Krasa lansko leto prisiljeno zaradi prevelike goščave lastnikom sveta več tisoč borovih dreves odkazati, da jih izsekajo, in prepustiti v porabo.
Korist pogozdovanje Krasa je po današnjih dokazih ogromna.
V tistih krajih, kjer so starejše nasadbe, je svet zboljšan, kakor je bilo že poprej omenjeno, za toliko, da je danes možno med borovce saditi že žlahtnejša drevesa. Burja, ki je po ondotnih krajih silovito razsajala ter prebivalcem na njihovih poslopjih, na polju, potih i. t. d. povzročala veliko škodo, da, celo na železniški progi motila promet, je izdatno oslabljena, deloma tako, da je proga, kjer so se poprej nahajali veliki zneženi zameti, danes domalega prosta snega.
Osobito je pa pogozdovanje kraških opustošenih tal v veliko korist ondotnim prebivalcem. Predno se je ta opustošeni svet pogozdil, so ga lastniki rabili samo za pašo. Pasoča se živina, ki je pohajala take kraje, je morala stradati, ker je bilo ondi najti tako malo krme, da res ni bilo vredno, ubogo živino tja na pašo goniti. Ko se je pa ta svet pogozdil ter ustavil pohod živine, je pričela trava tako uspevati, da je po nekterih krajih zrastla za pol metra visoko, in to travo je pogozdovalna komisija prepuščala lastnikom sveta v porabo in je bila ubogim kraškim prebivalcem pri živinoreji v veliko pomoč.
Mimogrede naj omenim, da se rast trave ni samo zaradi tega tako okrepila, ker se je na pogozdenih krajih živinska paša ustavila, temveč zaradi tega, ker se je svet pri kopanju potrebnih lukenj zrahljal in se je iz dolin donesla zemlja.
Dalje so lastniki pogozdenega sveta dobili iz starejših nasadov tudi že veliko drv in stelje, ko so čistili in trebili te nasade.
Sploh je vžitek na pogozdenem kraškem svetu že danes večji kakor je bil poprej, ko je bil svet še prazen, ter se je na njem pasla samo drobnica.
Kakšne vžitke in doneske pa bodo imeli lastniki iz kraških nasadov šele potem, ko gozd doraste ter jim bo dajal les za kurjavo in za druge hišne potrebe ! — Tedaj bodo, čeprav naši nasledniki, hvaležni za dobrote, ki se jim sedaj dele s pogozdovanjem popolnoma opustošenega kraškega sveta.
Zatorej, Kraševci, ne bodite za Vas tako koristnemu pogozdovanju kraškega sveta nasprotni ter posnemajte one občine in posestnike, ki so za pogozdovanje jako vneti in so za pogozdovanja Krasa že kaj storili. Radovoljno torej prepuščajte svoj svet v pogoz-ditev ter prosite komisijo za pogozdovanje Krasa, naj po-gozdi Vaše nerodovitne pašnike, ali pa sadite sami! Za to pogozdovanje Vam komisija vsled svojega sklepa
v seji z dne 19. julija 1899. leta izroči sadike brezplačno ter Vam za izvršeno pogozdenje dovoli tudi primerne nagrade.
Priti utegne čas, ko vlada ne bode hotela več toliko prispevati za izvršitev pogozdovanja. Potem bodete primorani sami in na svoje stroške pogozdovati svoj popolnoma opustošeni svet, od kterega imate danes le malo vžitka, čez kakih 5 do 10 let pa bi se Vam svet vsled vremenskih nezgod tako poslabšal, da ne bi imeli prav nobenega užitka in bi bila vrhu tega tudi vsaka pogozditev nemogoča.
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na 69. vprašanje: V odgovor na to vprašanje v zadnji številki „Kmetovalca" se nam je vrinila pomota V družbeni drevesnici so vrste po 55 cm, drevje v vrstah pa po 45 cm narazen, tako da pridejo po 4 drevesa na 1 mi.
Vprašanje 84. V naši posojilnici se pripeti, da posojilo proti vknjiženju dobi tak posestnik, ki je že popolnoma zadolžen in nima nobenega kredita več. če proti temu odborniki ugovarjajo, pa voditelj posojilnice pravi: Posojilnica je zadruga z neomejenim poroštvom, v zadrugi smo torej poroki drug za drugega; res je, da prosilec nima vež kredita, zato ga imamo pa mi drugi, saj smo z neomejenim poroštvom. Prosimo Vas torej razjasnila, kaj je zadruga z omejenim in kaj z neomejenim poroštvom in ali je mogoče kaj narediti, ako voditelj napačno postopa? (A v N. S)
Odgovor: če voditelj Vaše posojilnice tako postopa, potem je zrel ali za ježo, ali pa za norišnico. Omejena zaveza pomeni to, da zadružnik jamči pri vseh podjetjih zadruge s svojim deležem, vrhu tega pa še z vsoto, ki je v pravilih določena; če pa ni določena, pa jamči še z vsoto, ki je enaka deležu, ker tako zakon veleva Pri neomejenem poroštvu je pa zadružnik porok ne le s svojim vplačanim deležem, temveč z vsem svojim premoženjem, t j., če ima zadruga izgubo, jo morajo pokriti vsi zadružniki v enakih delih, čeprav gre pri tem kakega zadružnika vse premoženje v nič. — Zadružniki ste poroki in jamčite z neomejeno zavezo za dolgove, ktere naredi zadruga (kar je popolnoma prav, če so dolgovi opravičeni). a Vi ne smete biti poroki za ljudi, ki nimajo nobenega ali ne zadostnega kredita več, ker stem stavite svoje premoženje v nevarnost, in to ni in ne sme biti namen posojilnice. — če se pri Vas kaj enakega dogodi ali dogaja, je zakonska dolžnost nadzorstva, da vmes poseže. § 24. zakona o zadrugah slove: Nadzorstvo pazi na gospodarjenje zadruge v vseh pogledih, more se poučiti, kako reči gredo, kako stoje knjige in zapiski, ter more vsak čas stanje blagajne pregledati. Nadzorstvo more, če se mu to zdi potrebno, zadružno načel-ništvo in uradnike začasno, in sicer do prihodnjega občnega zbora odstaviti ter skrbeti za daljno vodstvo zadruge. Nadzorstvo pregleda vse končne letne račune ter poroča o njih na občnem zboru in more samo sklicati občni zbor, ako uvidi potrebo. Nadzorstvo jamči za škodo, ki nastane, ako svoje dolžnosti ne izpolni. Po § 25. imenovanega zakona je nadzorstvo opravičeno tožiti načelstvo pri sod-niji. — Iz tega razvidite, da je dolžnost nadzorstva, narediti red pri zadrugi, če načelništvo ne postopa pravilno. Za izgled bodi Vam naslednji dogodek: Na češkem je prišla na nič neka kmet?ka posojilnica, in pri sodni obravnavi, ktera se je pred kratkim vršila, so dobili nekteri udje načelstva po nekaj tednov zapora, dočim je en ud nadzorstva dobil čez eno leto.
Vprašanje 85. Poslal sem Vam uzorec jabolk, ki so zelo rodovitna ter se drže do binkoštij. Prosim, ktero je pravo ime teh jabolk? (F. A na B.)
Odgovor: Poslano jabolko je ogerski pogačar, E. Dolenc ga v svoji knjigi „Sadjarstvo" imenuje tudi pogačar iz Kečkemeta. On pravi: Ta vrsta ima to veliko prednost, da uspeva ie prav dobro tudi v peščenem, pustem svetu, kjer druge vrste ne rode, da je plod zelo neobčuten in se drži skoraj do drugega ploda Jabolka so velika in ploščnata — od tod ime pogačar — na eni strani malo zelena (spomladi lepo rumena), sicer pa živordeča. Na Ogerskem zasujejo ta jabolka kakor krompir kar v jame (seveda kadar močno obrode), kjer se ohranijo do pomladi popolnoma sveža, kakor bi bila šele z dreves odtrgana.
Vprašanje 86. Jaz imam 230 oralov posestva, in sicer 158 oralov gozda, ki leži v strani, a je zvezano z drugim posestvom s potom. Kaj naj storim, da dcbim svoj lov, ker pri nas že 3 leta niso lovili in se je divjačina tako razmnožila, da nam dela silno škodo? (Š. S. v Š.)
Odgovor: čeprav je Vaše posestvo čez 200 oralov veliko, vender ne morete dobiti svojega lova, ker se posestvo ne drži skupaj. Če se je divjačina v taki meri razmnožila, da dela veliko škodo, morete na jodlagi § 11. cesarskega patenta z dne 28. februarija 1786. 1. prositi politično oblast, da proti temu kaj ukrene.
Vprašanje 87. Krava, ki je ravnokar imela prvo tele, brca, kadar se molze in tudi tele, če sesa. Krava je sicer krotka. Če jo hočemo molzti, ji moramo sprednjo nogo dvigniti. Kako naj odpravim to razvado? (A. D. v B)
Odgovor: Krava je na sescih občutljiva in ji molža in sesanje hudo de. Imejte potrpljenje s kravo, kmalu se privadi molži in ne bo več brcala. Dokler se pa krava radovoljno ne pusti sesati ali molzti, ji pa eno sprednjih nog kvišku držite Včasih pomaga kravi med molžo dejati kakšno prav mokro vrečo na hrbet.
Vprašanje 88. Imam kravo, ki je v zadnjem času pričela glodati jasli. Nekaj dnij jo tudi nadleguje huda driska. Krma je vedno enaka. Kje tiči vzrok? (V. A. na D)
Odgovor: Glodanje lesa pri govedi je posledica bolezni v prebavilih, ki nastane vsled krme, kteri nedostajajo rudninske redilne snovi, zlasti fosforovokislo apno. Pokladajte kravi redno soli, za ozdravljenje ji pa dajajte fosforovokislega apna (klaj-nega apna) Glede zdravljenja driske se morete poučiti iz knjige družbe sv. Mohorja „Doinači živinozdravnik".
Vprašanje 89. S kterimi umetnimi gnojili bi bolj izdalo gnojiti močvirnate travnike? (A S. v Sv. K)
Odgovor: Prvi pogoj, take travnike zboljšati, je seveda osušenje, ki se pa ne da vselej izvršiti, zlasti posameznik tega ne more. Predno pognojite ves travnik, Vam priporočamo narediti poskuinjo na manjšem prostoru z gnojenjem s kaj-nitom ali s kalijevo soljo, s Tomasovo žlindro in z apnom. Na apno celo ne pozabite. Na oral vzemite 4 q žlindre, 2 q kalijeve soli in 8 —10 q v moko razpadlega apna.
Vprašanje 90. Ko smo cepili trte, smo na cepičih našli neka jajca, kakoršne Vam kaže poslani vzorec. Ker se utegne iz teh jajec izleči kak trsni škodljivec, zato dajem cepiče varno osnažiti. Značilno je, da se imenovana zalega nahaja le na cepičih, dobljenih iz gotovega kraja. Kakšna jajca so to? (A. Z. na L.)
Odgovor: Ta dozdevna jajca smo dali pregledati pod drobnozorom, in uspeh kaše, da dotične bunčice utegnejo biti kaj drugega. Bunčice so zelo trde in nektere so prozorne, kakor da bi bile kak strjen izcejen sok, ali pa iztrebek kakšnega mrčesa. Da so to jajca kakega mrčesa, ne moremo trditi, vender Vam priporočamo pazljivost in Vam prav damo, da dajete cepiče snažit.
Vprašanje 91. Nekteri vinogradniki na Vipavskem so lansko leto žveplali trte takoj za škropljenjem. Ker je
bilo trsje še mokro od škropljenja, se je žveplo dobro prijelo trsja in zaroda Pravijo, da je imelo to ravnanje prav ugoden uspeh. Se li more tako ravnanje v obče priporočati? (M. S. v V.)
Odgovor: Dosedaj je veljalo načelo, da mora priti žveplo na suho trto. Iz strokovnih listov je pa posneti, da so s prav dobrim uspehom žveplali trte, ki so bile ravno prej škropljene. Dober uspeh takega ravnanja ni še končno dognan, pa si ga ne upamo z mirno vestjo splošno priporočati, vender pa prav toplo priporočamo umnim vinogradnikom delati v tem pogledu primerjalne poskuse.
Vprašanje 92. Na mojem posestvu raste v veliki množini rastlina, kakeršno sem Vam poslal na ogled in jo imenujemo kalmež Pravijo, da je dobra za živino, pa ne vem, kako in koliko je je pokladati. Prosim pojasnila. (J. G. v G )
Odgovor: Poslana korenina je kalmeževa (acorus ca-lamus). Ob pravem času izruvana in hitro posušena korenina rabi za zdravilo ter služi za ojačenje prebavil, posebno ker ne povzroči zapiranja. V redilnih štupah za živino se vedno nahaja kalmež Če torej kalmež hočete rabiti za živino, izruvajte korenine poleti, razrežite jih na 6—8 cm dolge kose, te na-berite na motvoz ter jih hitro posušite. Posušene korenine se potem drobno zrežejo ter se jih živini poklada po eno žlico na dan med drugo krmo. Trdijo tudi, da kalmež pospešuje pojatev, zato ga pokladajo živalim, ki se nočejo pojati.
Vprašanje 93. Naredil sem petijot za domačo rabo iz tropin isterskfga vina, ki je drugače prav dober in močen, le kisel je premalo. Ker hočem to pijačo rabiti za delavce, ki so pa pri nas vajeni na kislo vino, zato vprašam, kako naj naredim petijot bolj kisel? (Pr. T. v G.)
Odgovor: Navadno ima petijot premalo kisline, in zato ni tako okusen kakor vino, Temu se pomaga s tem, da se petijotu doda vinske kisline. Vinske kisline se dodene 10 do 20 dg na hektoliter, kar zavisi od množine kisline, ki se nahaja že v petijotu. Skušnja pri majhni množini petijota Vas bo učila, ktera množina vinske kisline je prava. Vinsko kislino kupite najbolje v kaki trgovini z drogami; v lekarni je predraga.
Vprašanje 94. Na kakšen način morem umetni gnoj najlože enakomerno raztresti po deteljišču ? (J. L, pri E)
Odgovor: Umetni gnoj se trosi na dva načina, in sicer z roko in s strojem. Trošenje s strojem je najboljše, ker stroj skrbi za enakomerno delo. Trošenje z roko je pa reč vaje, kakor ročna setev, dasi trošenje gnojil ni treba vršiti s tisto natančnostjo kakor setev. Enakomerneje morete delo zvr-šiti, če gnojila pred porabo pomešate s prstjo in potem to zmes po možnosti enakomerno razstrosite. — Stroji za trošenje gnoja so zbog njih visoke cene umestni le na velikih posestvih.
Vprašanje 95. Kako mi je ravnati z izpraznjenimi vinskimi sodi, da ostanejo zdravi in neusmrajeni? (G. T. v S.)
Odgovor: Vinski sod naj se po porabi toliko časa pere z vodo, da gre iz njega čista voda. Potem naj se v senci posuši, zažvepla in dobro zabije ter hrani v klet. Pred porabo se mora zopet dobro izprati, da gre iz njega vsa žve-plena sokislina.
Vprašanje 96. Imam triletnega žrebca, ki ima le polovico spolovil. Ali naj dam žrebca rezati; ali bi to ne bilo nevarno., da pogine? (J. Ž. na B.)
Odgovor: Za umnega rezarja starost žrebčeva ni nikaka ovira, da bi ga ne rezal. Le na eno Vas opozorimo, da ima namreč tak žrebee, kakor je Vaš, drugo polovico spolovil pod kožo v trebušni votlini in, ako se mu to odvzame, kar se vidi, ostane še vedno napol žrebec. Taki konji, ki se imenujejo mandravci, utegnejo postati nevarni, zlasti v bližinš
kobil. Takega žrebca more popolnoma rezati le res izskušen živinozdravnik.
Gospodarske novice.
*	Gospodarske potrebščine za vinstvo. Prihodnje dni družba prične razpošiljati žveplo, galioo, gumijeve vezi, žce-plalnike in trtne škropilnice. Prosimo podružnice in vinščake, naj takoj naroče te potrebščine, kajti družba naroči le toliko, kolikor izkušnja uči, da more oddati. Ako kaka reč poide, jo je poznej le težko in z zamudo mogoče dobiti, ali pa tega sploh ni več mogoče storiti. Galice velja 1 leg 63 h, žvepla 14 h, gumijevih vezij 1 kg 18 K, žveplalnik ,.Vindobona" z zavojem in z 1 naočniki vred 20 K, trtna škropilnica z zavojem vred 18 K.
*	Oddajo semenskega krompirja in drugih semen
za spomladno setev je družba ustavila, ker ji je zaloga pošla, in se torej ne sprejemajo več naročila. Pač je pa še nekaj izvirnega ruskega lanenega semena, kilogram po 30 h.
*	Tomasove žlindre je družba to pomlad oddala dva vagona, ki ni bila 18 odstotna, temveč le 17]/2 odstotna, kakor se je pozneje dodnalo. Tisti, ki so dobili to žlindro dobe od družbe za vsak stot 14 h povrnjenih.
Umetna gnojila, in sicer Tomasovo žlindro, kajnit, kalijevo sol, kostno moko, kostni superfosfat, čilski soliter i. t. d. ima družba vedno v zalogi ter jih oddaja svojim udom po objavljenih izvirnih cenah
*	Dolgove za prejete gospodarske potrebščine prosimo podružnice ter ude kmalu poravnati, ker družba za poplačilo kupljenih vinskih potrebščin potrebuje nad 80 000 K.
*	Preskušnja mehov za žvepljanje	trt v Novem Mestu bo v nedeljo, dne 22. t. m. dopoldne	ob 9 uri (na grmski šoli), in ne dne 17. t. m., kakor je	bilo objavljeno v 7, štev. „Dol. Novic".
*	Členi kmetijske podružnice v Ilir. Bistrici naj
pridejo vsak po lOjablanovih dreves, ktere jim bo podružnica brezplačno dala Dobe pa lahko še po nekaj visokodebelnih jablanovih dreves po 12 kr. ali 24 vinarjev drevo.
*	Streljanje proti toči. Deželni zbor štajerski je sklenil, da postavi 40 strelišč proti toči pri Slov. Bistrici ob vinogradih na južni strani Pohorja, Vinogradniki pa so se morali zavezati, da preskrbe ta strelišča s smodnikom in strelnim osobjem. To se je zgodilo pri shodu dne 24. marcija ter se je volil poseben odbor. Vpraša se sedaj, kako uravnati strelišča, ali s 4 metre dolgimi nastavki in s takimi topiči, ki se nabašejo s 15 do 18 deka smodnika, ali z dozdaj navadnimi topiči za 7 deka in nastavki po 2 metra dolgimi. S slednjimi smo imeli skozi štiri leta popolnoma povoljne uspehe. Šele letos je neka graška tvornica začela trditi, da morajo nastavki biti vsaj 4 metre dolgi in možnarji 40 cm visoki za 15 do 18 deka smodnika. To vprašanje je zastran stroškov važno. Stroški za uravnavo bi bili večji, a tudi smodnika bi se veliko več porabilo. Zato je pač želeti, da se pri deželnih središčih polovica oskrbi z dolgimi nastavki in z večjimi možnarji, polovica pa z manjšimi.	Dr. J. Vošnjak.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 5. aprila 1900.
Posvetovanje je vodil družbeni predsednik cesarski svetnik Ivan Murnik, in navzoči so bili: podpredsednik gosp. ravnatelj Fr. Povše in odborniki gg.: grof Barbo, Goli, baron Lazza-rini, baron Liechtenberg, Lenarčič, Pavlin, dr. pl. Wurzbach in Žirovnik.
Glavni odbor je določil proračun za redne državne podpore v 1. 1901., in sicer za kmetijski pouk, za rastlinstvo, za Statistiko, za živinorejo in za zatiranje trsmh Škodljivcev.
Dasi državna podpora za govedorejo za 1. 1900. še ni dovoljena, je glavni odbor na svojo odgovornost sklenil kupiti 12 pinegavskih bikov ter jih razdeliti na podstavi došlih prošenj. Prošenj je došlo 27, in glavni odbor je izbral izmed teh one, na ktere se je ozirati. Vsled tajnikove prošnje, da se odveže od dolžnosti, hoditi kupovat subvencijske bike, sta to nalogo prevzela gospoda odbornika baron Lazzarini in c. kr. veterinarski koncipist Pavlin.
Odbor je sklenil obrniti se na deželni zbor za deželno podporo k ustanovitvi živinorejskih zadrug. S podporo naj bi se priskrbele potrebne tiskovine (kterih je za vsako zadrugo precej treba in so drage) in naj bi se pokrili ustanovni stroški.
Glavni odbor je vzel na znanje letno poročilo družbenega kmetijsko-kemijskega preskuSališča za 1. 1899. ter je tajništvu naročil, naj v prihodnji seji predloži računske zaključke tega zavoda za 1. 1898. in 1899.
Vsled odloka c. kr. železniškega ministerstva bo odslej družba imela svojega posebnega zastopnika v državnem železniškem svetu, in sicer vsled svoječasne prošnje. Za družbenega zastopnika v državnem železniškem svetu je glavni odbor izvolil gosp. predsednika cesarskega svetnika J. Murnika, za njegovega namestnika pa gosp. tvorničarja in deželnega poslanca Lenarčiča.
Na poziv c. kr. deželne vlade je glavni odbor sklenil predlagati, da se stalnim cenilcem za veleposestva in veleposestva z industrijami namesto dosedanjih nekterih umrlih ali preselivših se cenilcev imenujejo gg.: R. Kretinsky, gozdni oskrbnik v Novem Mestu; M. Stare, inženir in veleposestnik v Mengšu; Josip Lenarčič, tvorničar in posestnik na Vrhniki, ter Karol Grm, veleposestnik v Bajnofu
Na poziv deželnega odbora je glavni odbor v licencevalno komisijo za radovljiški okraj namesto enega umrlega člena predlagal gosp. A. Westra, posestnika na Bledu.
Na željo osrednjega odbora za varstvo kmetijskih koristij pri sklepanju trgovinskih pogodeb je odbor sklenil priporočati kranjskemu deželnemu zboru prošnjo imenovanega odbora za deželno podporo.
Glavni odbor je sklenil družbo vpisati kot člena osrednjega odbora za varstvo kmatijskih koristij pri sklepanju trgovinskih pogodeb ter je kot zastopnika družbe izvolil gosp. podpredsednika Fr. Povšeta.
V poročilo izročene prošnje mlekarskih zadrug v Poljanah in Trebelnem za državno podporo je odbor sklenil toplo priporočiti ter je naročil tajništvu, da od imenovanih zadrug zahteva tista pojasnila, ktera c. kr. kmetijsko ministerstvo želi vedeti.
Kot zastopnika na avstrijskem gozdarskem shodu 20. aprila t. I. na Dunaju odbor naprosi gospoda barona Berga, grajščaka v Mokronogu.
Prošnje novo ustanovljene podružnice v Zagorju na P. za podpore k ustanovitvi drevesnice je odbor sklenil toplo priporečene predložiti na doiična mesta.
Prošnje nekterih podružnic, županstev, šolskih vodstev za brezplačno podelitev trtnih škropilnic in žveplalnikov odbor ni mogel uslišati, ker nima v to svrho zaloge in se družbi v to svrho za letos ni dala nikaka podpora.
Prošnjo podružnice Studeno za brezplačno drevje je odbor sklenil po možnosti uslišati, ker je tudi v okolišu te podružnice naredil žled veliko škode.
Za nove ude so bili sprejeti:
Babšek Matija, posestnik v Štefanovi Vasi; Marn Anton, posestnik v Dulu; Avguštin Josip, posestnik v Gorenji Vasi; Kranz Herman, posestnik v Ljubljani; Gradišek Marija, posestnica v Zalogu; Avanzo Frančišek, črevljarski mojster in posestnik na Igu; Lehner Josip, tesarski mojster v Ljubljani; Preveč Jakob, posestnik na Voščah; Rogač Josip, posestnik na Zgor. Lipnici; Mihelič Mihael,
kolar in posestnik na Zgor. Lipnici; Galjot Martin, posestnik na Skaručini; Dovč Frančišek, posestnik v Spod. Gameljnah; Fajdiga Josip, trgovec in posestnik v Kamniku; Zore Ivan, posestnik Kog-neči Vasi; dr. Schiffrer Anton, c. kr. okr. zdravnik v Ribnici; Lysek Frančišek, grajšč. oskrbnik v Ponikvah; Poljšak Ferdo, pomožni uradnik v Zagorju ob Savi; Trošt Frančišek, posestnik v Podragi; Vidrih Aleksander, posestnik v Gočah; Svet Anton, posestnik na Rakeku; Nachtigal Anton, posestnik v Češnjicah; Hmelak Frančišek, posestnik in trgovec v Lokavcu; Zupančič Frančišek, posestnik v Prečini; Tcmitsch Josip, posestnik v Kočevju ; Lesar Frančišek, posetnik in kovač v Koč. Reki; Jonke Josip, posestnik in mesar v Koč. Reki; Križ Ivan, posestnik in župan v Koč. Reki; Kobal Matevž, trgovec in posestnik v Idriji; Kobal Anton, posestnik in trgovec v Budanjab; dr. Globočnik Edvard, distriktni zdravnik v Kranju; Urbančič Frančišek, trgovec in posestnik v Bači; Kljun Matija, posestnik v Zagorju na Pivki; Vrankovič Ivan Hugo, posestnik v Braslovčah; Ogrin Martin, posestnik na Stari Vrhniki; Drganc Martin, posestnik in trgovec v Štrekljevcu. Št. 5107.
Razglas.
Na podstavi člena V. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah z dne 6. decembra 1891. 1. in točke o. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnega zapornega ozemlja nemške države, po kterem je razširjena pljučna kuga, in sicer:
1.)	iz vladnih okrajev Devin in Merseburg v kraljevini Pruski;
2.)	iz okrožnega glavarstva Cvikava in Llpsko v kraljestvu Saksonskem in
3) iz okrožja Bernburg v vojvodini Anhaltski.
Ta prepoved stopi na mesto one vsled razpisa ministerstva za notranje stvari z dnž 10. marcija 1900, št. 8586., oziroma s tuuradnim razglasom z dnč 15. marcija 1900, št. 4366, izdane prepovedi.
To se razglaša na podstavi razpisa, c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 26. marcija 1900, št. 10.612., s tem pristavkom, da se bodo prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882. 1., št. 51., oziroira po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36. iz leta 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dnš 28. marcija 1900.
Št. 5213.
Razglas
c. kr. deželne vlade za kranjsko z dne 30. marcija 1900, št. 5213., o veterinarnopolicijskih odredbah zoper uvažanje prašičev iz dežel ogerske krone v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Dodatno k razglasu z dne 17. marcija 1900, štev. 8600. (>Wiene Zeitung« z dne 20. marcija 1900, št. 64.), ministerstvo za notranje stvari ukazuje tako:
Ker se je zanesla svinjska kuga v tostransko ozemlje, je prepovedano uvažati prašiče v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz županijskih sodišč Kis-Kun-Felegyhaza z všteto mestno občino Kis-Kun-Felegyhaza (velika županija Pest-PiliB-Solt-Kiskun), Čongrad (velika županija Čongrad), iz kraljevskega svobodnega mesta Kečkemet na Ogerskem, dalje iz hrvatsko-slavonskih okrajev Petrinja, Sisek (velika županija Zagreb), Nova Gradiška velika županija Požegaj, llok, Šid, Vukovar (velika županija Srem), kakor tudi iz kraljevega mesta Sisek (velika županija Zagreb).
Razveljavljajo pa se prepovedi, izdane zoper uvažanje prašičev iz ogerskih županijskih sodišč Kis-Marton, Nagy-Marton (ve-
| lika županija Šopronj>, Nagy - Kikinda, Perjamos, Torok - Becse, Zsombolya, kakor tudi iz mestne občine Nagy-Kikinda (velika županija Torontal), kakor tudi iz hrvaškega okraja Pregrada (velika županija Varaždin).
Predstoječe odredbe stopijo takoj v veljavnost.
To se razglaša v natanko izpolnjevanje vsled razglasa zgoraj navedenega c kr. ministerstva z dne 27. marcija 1900, št. 9801., z oziiom na tuuradni razglas z dne 21 marcija 1900 , št. 4747. C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, dne 30. marcija 1900.
Št. 4969.
R a z g 1 a s.
C. kr. namestništvo v Pragi je z razglasom z dne 21. marcija t. 1., št. 47.600., zopet dovolilo uvažanja klalnih prašičev s Kranjskega na Češko in prosti promet s to živino po določilih na-mestniškega razglasa z dne 8. marcija 1900, št. 30.538., s kterim se uravnava promet s prašiči za trgovino na Češkem.
Prepoved uvažanja prašičev za pleme in za rejo s Kranjskega na Češko ostane v veljavnosti, dokler se ne ukaže drugače,
To se razglaša in se ob enem preklicuje tuuradni razglas z dne 23. januvarija t. 1., št 1352.
C kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, dne 27. marcija 1900.
Št. 5313.
Razglas.
Ker se je z nekim dne 1. marcija t. 1. v Ribnici naloženim in dne 5. marcija t. 1. v Lauterachu odloženim prašičjim transportom zanesla svinjska kuga v okraje Bregnica in Feldklrch, je c. kr. namestništvo za Tirolsko in Predarlsko z razglasom z dne 28. marcija 1900, št. 12.046., dokler se ne ukaže drugače, prepovedalo uvažanje prašičev iz političnega okraja Kočevje na Kranjskem na Tirolsko in Predarelsko.
To se tem potom razglaša.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, dne 2. aprila 1900.
Št. 5385.
Razglas.
Ker se je z nekim prašičjim transportom, ki je prišel iz Siska na Hrvaškem v začetku marcija in odložil v Ribnici vsled odprodaje prašičev svinjska kuga zanesla v enajst občin okraja Kočevje in ker se je v najnovejšem času ta kuga zanesla tudi iz Ptuja na Štajerskem v nadaljne štiri občine zgoraj navedenega okraja, tako da preti ta kuga postati okraju Kočevje jako nevarna, deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepoveduje izvažanje, uvažanje in prevažanje prašičev po vsem političnem okraju Kočevje, ravnotako pa tudi dogon prašičev na sejme imenovanega okraja
Prestopki teh odredeb se bodo kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882., št. 51
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, dne 2. aprila 1900.
Listnioa uredništva.
A. P. v T. Če ste našli drevesno krvavo uš na koreninah ameriških trt, pač ne vemo, kako je tja prišla, a trtam prav gotovo ni škodljiva.
J. K. v B. Za Vaš namen bo najboljša seč iz belega trnja.
J. M. v B. na Ruskem. Zadevo morate izročiti kakemu tukajšnjemu odvetniku.
J. T. v P. Dotičnih naredeb je silno veliko. Pravo izveste, če se obrnete kar naravnost na c kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
!r. G. v V. L. Poslani kis je izprijen, se ne da več popraviti in ni za nobeno rabo več.
Št. I Y Ljubljani, 15. aprila 1900. Leto XVII.
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr, kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. Učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
nstrati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na '/» strani 16 K, na >/4 strani lu K in na '/, strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 11. aprila 1900. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago K 130,— h do K 140.— h; nemška detelja (lucerna) K 110.— h do K 120.— h; eorenjška repa K 70- 72 h; laneno seme, domače ozimno K 31.— h; konopno seme K 36,— h do K 36-50 h: kuminovo seme K 64.- h do K 66.- h.
Fižol: Rudeči ribniški K 19.50 h; rudeči Hrvat K 17.— h; prepeličar (koks) K 20,— h. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene K 30.— h do K 34.— h. „ „ brez dima sušene K 34.— h. do K 40.— h.
Orehi domači: K 36.— h do K 40.— h.
Ježice nove: K 8.— h do K 9 25 h za 100 klgr.
Med čist: po K 90,- h do K 94,— h. Kože. Goveje, težke nad 4bkg po K 84,— h do K 88 — h. „ težke od 30 do 45 kg „ „ 76.- „ „ „80.- „ » lahke	„ „ 80— „ „ „ 82.- „
(Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.)
Telečje kože: K 1.14 za kq.
Kozličeve kožice po K 1 50 h do K 1.60 h.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 64 h za kg.
Druge vrste 34 do 52 „ „ „
Kože lisic po K 11 25 do 12.25 I „ kun „ „ 30- „ 86.- j za „ dihurjev „ „ 7,— „ 8,—	y
„ vidr „ „ 24— „ 26— |
Kože zajcev po K 36— do 42— za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po K 32— 100%.
Žito:
V	Ljubljani, 7. aprila 1900. Pšenica K 8.20 h, rž K 7.20 h, ječmen K 6.90 h, oves K 6.20 h, ajda K 8.85 h, proso K 9.50 h, turšica K 6.95 h, seno K 2.20 h, slama K ——. (Vse cene veljajo za 50 kgr.)
Največja zaloga
raznega semena
na pr. večne nemške detelje (lncerne1, št a jurske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske
ptse, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prašiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi	(23—4)
PETER LASSNIK
v LJubljani.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X
Franc Breme,
ključarski mojster v Ljubljani,
Cegnarjeve ulice št. 12 (Vodmat)
priporoča se za izvršitev vsakovrstnih
kiparskih, stavbenih in umetnih del
nadalje za izvršitev in liapeljavailje vsakovrstnih mrež za ograje pri vrtih, potem mreže za modroce itd.,
itd., po najnižjih cenah.	(34-3)
X X X X X X X X X
X
X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
JcljCcl za valenje
od zanesljivih plemenskih kur, kakor:
Velike grahnate Plymouth Rocks eno po 40 h. Velike Houdan z čopom ... > > 40 » Velike Dorking z srebrnim vratom » > 40 » Oreve-Cveur modre z čopom . . » > 50 » Črne Holandke z belim čopom . > » 50 »
Bele Leghorn.......» » 50 »
Laške kure jerebično progaste » » 50 » Domači Fazan (Maloy) .... > » 50 » Hamburški veliki Fazan ... » » 60 > Velike laške gosi .... eno po 1 K '20 > in 3 mesece stara plem. piščeta teh vrst eno po 4 K m ml. pave. Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za dohro došlost in postrežbo jamči Ivan Kranjc, veleposestnik v Št. Ilju pošta Velenje, Štajersko.	(38—2)
OVES 1B*
(Willkomm.)
Ta težka vrsta ovsa vspeva v vsaki zemlji, je najzgodnejša, da zelo obilo pridelka, visoko in prav dobro slamo za krmljenje ter nepreleži. Ker se ta oves redko seje, zadošča na oralo 50%.	(25—3)
Razpošilja se z vrečo vred 25 % za K 9.— ; 50% za K 17.— ; 100% za K 32.—. Vzorci v vrečicah po 5% se pošiljajo poštnine prosto (franco) ako se znesek K 3.— naprej pošlje na
grajščinsko oskrbništvo Golice
pri Konjicah na Sp. Štajerskem.

V
Frančišek Stupica,
trgovec v LJubljani
na Marije Terezije cesti, poleg „Figovca"
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih potrebščin. kakor: Roman in portland cement, železniške šine, nosilke (traverze), bičje za obivanje stropov, dratenci, okovi za vrata in okna.
Raznovrstne štedilnike (Sparherde), peči, bogato pozlačene nagrobne križe, vlite železne kotle, trombe (Pumpe) za vodnjake. Peresa (Fedre) za vozove in osi j (Achse).
Razno kuhinjsko opravo, mnogovrstne tehtnice in uteže.	(37—2)
Železno, medno in bakreno ploščevino. Za strehe in žlebove cinkasto in pocinjeno ploščevino ter strešnega papirja (kleja).
Različno orodje za kmetovalce, mizarje, kovače, ključavničarje, kleparje in kolarje.
Zagrinjala (Plohe) za vozove, žimo itd.
Veliko zalogo špecerijskega blaga, lino kavo, riž, sladkor, moko, olje, špirit, rum, slivovko in razno drugo blago.
Semena, domače in nemške (francoske) velikanske pese in travnik semen.
Strokovno vrejena trgovina semen
Alojzija Korsika,
umetnega in trgovskega vrtnarja v Ljubljani,
Šdenburgove ulice štev. 5.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih, travnih, zeleujaduili in cvetličnih semen, kakor svojo bogato zalogo čiste, predenice proste detelje in druzih krmskih semen. Nadalje izdelovanje svežih in suhih vencev in šopkov za vsakatere slavnosti, sploh vse v vrtnarsko stroko spadajoče dela.	(17-6)
Ceniki na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
•OOOOOOOOOOOOOOOOOCH
Vsakovrstna
zanesljiva semena
kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske rumene, bele in rudeče pese; repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
0 Josipu Kordinu v Ljubljani,
g	pred Škofijo št. 4.	(14-6)
•OOO OOOOOQOOOOO€>OOOOi
OOOOOOOOOOCOOOOO £0030000000000
O
8 o o o o o o o o o o o o o o o o
o o
8
o g
o o
I 8
Gotovo zanesljivo seme
domače detelje, nemške detelje, (lncerne), razne trave, velikanske pese, grahore, zgodnjega ovsa, zelo lepe j are rži in ječmena, pravega ribniškega fižola, vsakovrstnih vrtnih zelišč in cvetlic kakor tndi semenski krompir
dobiva se najceneje pri
Ivanu Majdiču y Kranju.
Isti priporoča tudi svojo zalogo vsakovrstnega žita, pravega dovskega mavca (gipsa), Roman- in Portland- cementa kakor tudi razne špecerijske robe.
NB. Deteljno seme je očiščeno od predenice (Žide) na nalašč v to svrho nabavljenemu stroju. Kupec dobi pri odjemu večje množine garancijski listek, kateri ga opraviči do brezplačne preskušnje semena pri c. kr. semenski kontrolni postaji na Dunaju.	(36—2)
O
8 O
o o o o o o o
a o o o o o o a o o o a O o
8 o o a O O
o o o o o o o
OOOOOOOOOOOOOOCOOO 300000000000