GOSPODARSTVO
XIV ŠTEV. 335
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SREDA, 2. MARCA 1960
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Kako zagotoviti kmetijstvu večje dohodke - Posvetovanja v Rimu
Na zasedanju minister Man-
februarja so se v prostorih lj. Janškega Združenja trgovcev v u zbrali predstavniki trgovcev, ^SUjejo s kmetijskimi pridelki in G0- Namen zasedanja je bil, da bi jjl Otavniki trgovskih krogov razlo-i/ Sv°je poglede v zvezi z načrtom Graditev kmetijske dejavnosti v O'1 državah članicah Evropske go-je ,arske skupnosti.
•to/f t>risoten tudi 9r. ’ predsednik kmetijskega odbora J‘Vr°Pski gospodarski komisiji, ki ifjPfed časom sestavil omenjeni na-p 2a vskladitev kmetijstva.
Otavniki trgovskih krogov so '4°varjali stališča, ki so jih ti za-na predhodnem zborovanju triov BV Uvoznikov in izvoznikov, tr-V’V Z vinom’ žiivno, itd. Tudi iil0Uzenje trgovcev je sestavilo poro-' ki ga je na zasedanju prebral združenja dr. Cauvin. v po-
!Vetnik
iitj11 So se trgovci obregnili ob tr-v ministra Mansholta, češ da je !e[o0<iek v italijanskem kmetijstvu ornejen. Po njihovem ni razlika ^ , dohodkom v industriji, trgovini ^kmetijstvu tako velika, kakor jo stvee .Prikazati Mansholt. Gospodar-G^iki, ^ računajo dohodek iz ujstva, prav pogosto pozabljajo, ie|.S!)ada med te dohodke tudi doho-V’ ki ga prejema lastnik velikih * Riških površin. Ta živi po nava-mestu in se poleg tega peča mor-ilijj Udi s trgovino. Zaradi tega bo tj:* ujegov dohodek od zemljišč kla-:,0^an kot dohodek iz trgovine. Do-k iz kmetijstva je računsko jA^i ocl dohodka v drugih gospodu' veiah' vendar bi bil moral [5i^er Mansholt upoštevati, da mo-delavci in uslužbenci, zaposleni j dustriji in trgovini, kupovati či-^ J86, kar potrebujejo, na trgu pujski sloji pa v veliki meri za Jj aio svojim potrebam s pridelki, t6j 0 jih sami pridobili in ki so to-jiHj JUhogo cenejši od pridelkov, ki . ie trgovska mreža na poti od uizva'
'bila
2vajalca do potrošnika močno na-
ceno. V resnici so torej do-iz kmetijstva višji, kakor iz-^ *-z golih statističnih številk.
JUb temu so trgovski krogi v priznali, da je dohodek v
■Piiu
hskem kmetijstvu res precej
Sk:
kakor v trgovini in industriji, v |ia. Sa je dvigniti, kar ne bo samo tjjj. r*st obdelovalcev zemlje, ampak ki , J-rgovini in industriji. Kmetje, Hj °do razpolagali z večjimi vsota-itv aetlarja, bodo kupovali več stro-^ Umetnih gnojil, semen, itd. To ?oSn* * v korist vsem vejam državnega ko bdarstva. vprašanje je samo, ka-pPovečati dohodek v kmetijstvu, k^udno navaja štiri možnosti: Hu Ujstvu lahko pomagamo tako, da 1a{j 2a?otovimo državne podpore. Ta . je morda najslabši. Drugi na-tj J® v tem, da se umetno ohranijo ^ kmetijskih pridelkov na visoki
Sladkorni dvoboj ZDA-ZSSR
^°j za politični vpliv na Latinsko df^ko med Združenimi ameriškimi icA.ami in Sovjetsko z\'ezo postaja s# “ Jo bolj očiten in se v zadnjem ča-dj v®dn° bolj odraža tudi na gospo-tjkern področju. Za ta mednarodni (lVa°J sta v zadnjem času značilna lik C'0gocjka, to je potovanje predsed-ij! a Eisenhowerja po Južni Ameriki dc .“'A podpredsednika sovjetske vla-% ”1'cojana na Kubi. Zaradi izvaja-5lj aSrarne reforme, ki je zadela zla-pr attleriško veleposest na Kubi, si je la« Se^nik Fidel Castro naprtil hudo Prit'lrot;stvo ameriških kapitalistov, ki kukajo na svojo vlado, naj bi kakor tj Prisilila Fidel Castra, da preusme-tikoSVol° gospodarsko in socialno polila i Ameriško posest na Kubi cenijo milijardo dolarjev.
..Ubanski tisk vidi v Mikojanovem in zlasti v trgovinski pogodbi
'Hu
slt.0vjetsk° zvezo glede odkupa kuban-str[fa sladkorja, velik uspeh Fidel Ca-vjSt)Ve Politike, češ Kuba ne bo več od-iž'a °d Američanov, kolikor gre za spA sladkorja; poleg tega zagotavlja .^um med Kubo in Sovjetsko zve-milijonov dolarjev kredita. Izid Vb'0V°rov s Sovjetsko zvezo naj bi ^1. omogočil nadaljnji odpor proti t0t]er*ki; vendar poročajo iz Washing-a' da kaže Fidel Castro po odhodu %	večjo pripravljenost na
st/a2um kljub vsem napadom kuban-pSa tiska.
4 omenjenem sporazumu bo Kuba lariSDV^stsk° posojilo 100 milijonov do-tet^ev Plačevala 2,5°/o obresti in bo s ;y . denarjem nabavljala v Sovjetski 1 industrijsko opremo; kupovala ^Pienda tudi reakcijska letala, jjt .ajmivc so podrobnosti glede sov-jj .m nakupov kubanskega sladkorja, ktik S° se o^vo23!!' da bodo v petih kupil; 5 milijonov ton kubanske-Hi).. korja, in sicer vsako leto po 1 ^ J°n ton po ceni na svetovnem tr-^etos bodo kupili na Kubi še 425 Po i ton' °d leta 1961 Pa vsako leto taf milijon ton. Ameriški tisk opo-JlJ3.113 pogoje, po katerih odkupuje iit^ka kubanski sladkor, in na sov-tUj.6 Pogoje. Cena na svetovnem trgu danes okoli 3 stotinke dolarja °ma 60 dolarjev za tono; po tej ce-slj^do torej Rusi plačevali kubanski ko ]'	n1'1'!011 t°n bodo Rusi vsa-
sto plačali 60 milijonov dolarjev;
lil, 4gga 20 milijonov v dolarjih.
osta-
dov u Pa z Izvozom sovjetskih proizvo-2 ceni, ki jo bodo določili.
, mžene ameriške države kupijo vsa-siaJet° 3 milijone ton kubanskega dola - j3 ler ga Plačujejo po 5 stotink hn a za foni. to ie 100 dolarjev za le,0°' kar da 300 milijonov dolarjev na V Ameriški listi, ki so pod vplivom houN1^6®3 kapitala, pozivajo Eisen-tu erja, naj odpove dogovor glede od-ltaja kubanskega sladkorja, vendar ne Vf da bi se Amerika odločila za podme ukrepe proti Fidel Castru.
ravni. Ta način je tudi slab, in sicer zato, ker se ob visokih cenah posvečajo prevelike površine zemlje tistim pridelkom, ki se dobro prodajajo, in zanemarjajo tisti pridelki, za katere je določena zemlja morda najbolj pripravna. Tretji način, kako lahko pomagamo kmetijstvu, temelji na načelu, da je mogoče povečati dohodke iz kmetijstva le tako, da se dvigne donosnost zemlje z intenzivnejšim obdelovanjem in uporabo gnojil. Četrti način, po katerem se lahko opomore kmetijstvo, bi bil v tem, da se odpravijo vse prednosti, ki jih uživa industrija, katera proizvaja razne kmetijske potrebščine in ki prav zaradi teh prednosti lahko prodaja svoje izdelke kmetu po visokih cenah.
OD SKUPNEGA TRGA PRIČAKUJEJO KORISTI
V poročilu so se trgovci dotaknili tudi vprašanja, kakšne posledice bo imela na italijansko kmetijstvo uveljavitev določb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, skupnost* bo ugodno vplivala ne sam0 na italijansko, ampak na kmetijstvo vseh včlanjenih držav. Vsaka država se bo posvetila pridelovanju tistih pridelkov, za katere je najbolj pripravna. Cene kmetijskih pridelkov ne bodo več nihale tako močno kakor doslej, kar bo spet ugodno vplivalo na kmetijstvo vseh včlanjenih držav. Skupni trg bo imel tudi prednost v tem, da bo večji od dosedanjih notranjih trgov posameznih držav. Toda vse te ugodnosti bodo prišle do izraza šele čez nekaj let. Minister Mansholt je
v svojem načrtu navedel obdobje 6 let, po katerem naj bi bil trg Evropske gospodarske skupnosti res »skupen«. Italijanski trgovci pa so mnenja, da je šest let mnogo premalo. Vsekakor pa morajo države vse do tistega trenutka, ko bo Skupno tržišče res zrelo, podpirati kmetijstvo, da se lahko prilagodi novemu položaju. Podpora naj bi bila začasne narave in bi se prenehala istočasno v vseh državah. Za kapitale, ki so potrebni v kmetijstvu, pa naj bi po mnenju italijanskih trgovcev skrbel mednarodni finančni zavod, ki naj bi se ustanovil nalašč za potrebe kmetijstva v šestih državah — članicah Evropske gospodarske skupnosti. V poročilu, ki ga je prebral svetnik združenja, je tudi rečeno, da predvideva Mansholtov načrt premalo sodelovanja med kmetijstvi vseh držav Evropskega skupnega trga. Na drugi strani pa določa ta načrt prestroga pravila, ki jih je težko izvajati ob sedanjem neurejenem položaju v kmetijstvu.
CENA MLEKA NE SME BITI PRENIZKA
V Haagu je bilo nedavno posvetovanje predstavnikov šestih držav članic Evropskega skupnega trga glede izvedbe Mansholtovega načrta na mlečnem področju. Na sestanku so prišli do zaključka, da bi bilo treba s primerno propagando povečati porabo mleka. Toda v današnjih razmerah ni mogoče znižati cene, ker bi to prizadelo živinorejce. Rok šestih let, ki ga je postavil Mansholt za uresničenje načrta, je prekratek.
M. Mario o vzporedni pojavi gospodarske rasli
Na zborovanju Socialistične zveze v Trbovljah je, predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko napravil k izvajanjem raznih govornikov nekaj zanimivih pripomb, ki so značilne za današnji razvoj gospodarstva v Sloveniji in za njegove smernice. Pomiril je tiste zaskrbljence, ki se vznemirjajo, da bi avtomatizacija utegnila izzvati prehude spremembe ter bi imela za posledico morda brezposelnost. Pripomnil je, da bodo avtomatizacijo uvajali postopoma in po temeljiti proučitvi. Danes je na dnevnem redu vprašanje vskladitve razvoja na posameznih gospodarskih področjih. Od celotnega števila zaposlenih delavcev jih je danes 73% v industriji, medtem ko jih je premalo v raznih uslužnostnih obratih na delu, ki so ga prej opravljali zasebni obrtniki. Ljudje bi radi bili dobro in hitro postreženi, ko gre za razne vrste gospodinjske stanovanjske o-preme, pa tudi za popravljanje motorjev, avtomobilov, radijskih aparatov, električnih naprav itd.
Poročali smo že, kako se je industrija razširila po vsej Sloveniji in tudi po manjših krajih, kjer je ni bilo nikdar poprej. Pokazalo se je, da je industrijo bolj smotrno graditi tam, kjer so presežki delavne industrije kot pa v starih industrijskih središčih, kjer je treba graditi nova stanovanja, nove vodovode, kanalizacijo itd. V drugih jugoslovanskih republikah so pohvalili Slovence, kako znajo ustanavljati industrijo prav na podeželju. Z ustanavljanjem industrije v krajih, kjer ni brezposelnih delavcev, bi samo ustvarjali nove težave, ker bi morali tjakaj pripeljati potrebno delovno moč.
Predsednik Marinko se je dotaknil še drugih vprašanj, ki jih ustvarja nagli gospodarski razvoj, še posebno takšnih, ki so povsem človeške narave, kakor na primer vprašanje zaposlitve invalidov v industriji, ki jih je zadela uvedba nagrajevanja po učinku; saj ti zaradi svoje pohabljenosti ne morejo tekmovati z zdravimi delavci. Občine, naj se zanje bolj zanimajo.
Hitro gospodarsko rast spremljajo razni pojavi in problemi, ljudje te ugotavljajo in kritizirajo napake. Predsednik Marinko je branil gledišče, da je treba to sproščenost državljanov negovati, tistemu, ki razne napake kritizira z dobrim namenom se ne sme nič zgodili.
O novem življenju v zasavskih rudarskih revirjih, o Zagorju, Trbovljah in
Hrastniku ter drugih rudarskih krajih bomo spregovorili nekoč prihodnjič.
- # --
FRANCOSKI KMETJE GROZIJO Z UPOROM
Francoska vlada si prizadeva, da bi pomirila kmete, ki se čedalje bolj upirajo sedanjemu sistemu urejevanja cen kmetijskih pridelkov. Kmetom je namreč prepovedano prodajati po višjih cenah, kakor so jih določile oblasti. V Amiensu in drugih manjših francoskih mestih je prišlo do hudih kmečkih uporov, med temi je bil upor v Amiensu krvav. Voditelj kmečke strokovne organizacije J. Courau je v nenehnem stiku z Debrejevo vlado. Na zborovanju Zveze kmečkih organizacij v Parizu so kmetje ugotovili, da so se njihovi dohodki lansko leto znižali za 0,7%, stroški za obdelovanje in drugi izdatki pa so se povečali za 10,1%. Kmetje, zahtevajo, naj se cene kmetijskim pridelkom takoj dvigfiejo vsaj za 5 odstotkov.
VEČJE PODPORE ZA NEMŠKO KMETIJSTVO
Zahodnonemška vlada namerava podpore za razvoj kmetijstva v novem letu dvigniti od 1,34 na 1,74 milijarde mark, to je kar za 400 milijonov mark. Finančni minister se upira tako velikemu povišanju. Za zboljšanje delovnih pogojev in življenja se. bo podpora dvignila od 573 na 662,5 milijona mark, podpora za mleko se zniža za 26 milijonov na 350 milijonov; toda med letom bodo verjetno tej podpori dodali 65 milijonov; danes znaša podpora 3 pfenige (4,5 lire) pri litru.
ITALIJANSKI ZELENI NAČRT
Po takoimenovanem zelenem načrtu, ki ga je izdelal minister Rumor za razvoj italijanskega kmetijstva, bo država v prihodnjih petih letih izdala znesek 525,25 milijarde lir. S tem denarjem bodo finansirali štiri glavne dejavnosti: 21,5 milijarde lir pojde za študijsko raziskovanje v zvezi s kmetijstvom in trgom s kmetijskimi pridelki, 289,65 milijarde, za razna posojila kmetom in kmetijskim zadrugam, 61 milijard za opremo kmetijskih zadrug in kmetijskih trgov in 153,5 milijarde pa za razna dela v kmetijstvu (ureditev namakalnih jarkov, pogozdovanje v hribih itd.). Minister Rumor je prepričan, da bodo zasebniki naložili v kmetijstvo po izvedbi petletnega načrta še okoli 1.130 milijard lir.
Italijansko - jugoslovanska menjava naj se okfep
»Nekoliko prepozno, vendar prav ljubka igračka!« (Okoli bomb Hruščev, Ei-senhower in Mac Millan).
Karikatura, ki jo je objavil nemški list »Frankfurter Allgemeine«, mora biti pač zelo posrečena, da si je lahko utrla pot tudi v velike angleške liste, po katerih smo jo posneli. Da Gaulle očitno ni prestrašil velikih držav, kakor Amerike, Sovjetske zveze in Anglije, ki imajo v svojih zalogah že mnogo več in bolj nevarnih bomb, med temi tudi vodikovo bombo. V skladiščih teh velesil naj bi bilo danes okoli 200 bomb. Francoska bomba je na plutonij ter je zaradi tega bolj okorna in tehta kar 5 ton. Ta doseže približno eksplozivno silo prve ameriške bombe, ki so jo Američani vrgli na Hiroshimo (Japonsko) leta 1945, Strokovnjaki menijo, da so bombe na uran 235 in na vodik neprimerno močnejše in seveda tudi bolj nevarne.
Francija se še mnogo let ne bo mogla postaviti kot atomska sila v isto vrsto z velikimi državami. Zato je treba še časa in denarja. Za to bo morala porabiti okoli 5 milijard dolarjev in počakati 5 do 10 let, da bi namreč lahko dosegla na primer atomsko zmogljivost Vel. Britanije, ki je razstrelila prvo atomsko bombo leta 1952. Hitreje bi to raven dosegla, ako bi ji pomagala Amerika recimo s prodajo urana 235. Doslej je francoska atomska komisija potrošila 95C milijonov dolarjev (600 milijard lir).
V sami Franciji bodo v bodoče pridobivali več urana, ki ga bodo kupovali v Belgijskem Kongu, v Francoski ekvatorialni Afriki in na Madagaskarju. Danes obratuje v Franciji 9 raziskovalnih reaktorjev. Velike jedrske naprave, tako na primer za pridobivanje plutonija, so zgradili v Ronski dolini. Te so doslej pridobile 130 funtov plutonija; s to količino lahko napravijo 6 bomb. Letos bodo lahko pridobili 130 funtov novega plutonija in prihodnje leto bo zmogljivost dosegla 220 funtov. To bo zadostovalo, da bodo lahko napravili 7 do 10 bomb na leto. Pri Chinonu blizu Loire gradijo nove reaktorje, ki bodo dajali po 200 funtov plutonija na leto od leta 1962 naprej. Nato bodo zgradili še, dva velika reaktorja. Blizu Marcoula v Pierrelatu gradijo obrat za pridobivanje urana 235. Po napovedih francoskega tiska bodo Francozi sredi prihodnjega leta lahko izdelali že prvo bombo na vodik.
Francija gradi 50 velikih bombnikov tipa Mirage 4-A, ki bodo lahko prenašali bombe ter bodo napravljeni leta 1963. Vsak stane nič manj kakor 6 milijonov dolarjev (3 milijarde 744 milijonov lir); poleg tega pripravljajo raketo, ki bo lahko nesla vodikovo bombo na 1200 milj. Izdelava takšne rakete po izvirnih francoskih načrtih naj bi trajala 8-9 let ter bi stala 500 600 milijonov dolarjev (312-385 milijard lir)!
Splošni italijansko - jugoslovanski trgovinski sporazum je zapadel 31. marca, v Beogradu so se 29. februarja začela pogajanja med predstavniki italijanskega gospodarstva in jugoslovanskega ministrstva za zunanjo trgovino. Italijansko odposlanstvo vodi svetnik italijanskega poslanstva Luigi Alvera, Jugoslovanom pa načeluje načelnik Petar Tomič. Pogajanja se nanašajo predvsem na spiske blaga, ki prihaja v poštev pri trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo, in sicer po novem sporazumu, ki bo veljal do 31. marca prihodnjega leta.
ZA POVEČANJE IZVOZA JUGOSLOVANSKE ŽIVINE
Rimski gospodarski list »H Globo« meni, da bodo Jugoslovani pri pogajanjih izrazili željo, da bi Italija uvozila več mesa in mesnih izdelkov iz Jugoslavije kakor doslej. Jugoslovani naj bi tudi radi spremenili dosedanji način izmenjave na področju tega blaga. Ta sprememba naj bi bila potrebna po uveljavitvi novih uredb o uvozu živine, mesa in mesnih izdelkov v Italijo. Te uredbe so povsem podobne tistim, ki urejajo na primer uvoz masla. Kakor hitro se cena domačega mesa na italijanskem trgu zniža pod določeno »minimalno« ceno, se uvoz iz tujine prekine za nedoločen čas. Ko se cene zopet opomorejo čez minimalno ceno, šele takrat je uvoz ponovno dovoljen.
Te uredbe bj lahko zavirale mirno potekanje italijansko jugoslovanske trgovinske izmenjave. Zaradi tega, nadaljuje rimski »11 Globo«, bodo verjetno Jugoslovani priporočili posebno ureditev prometa z mesom in mesnimi izdelki med obema državama.
ZA 75 MILIJARD BLAGA
J ".ko lete je blagovna izmenjava dosegla vrednost okrog 75 milijard lir, to je približno toliko kakor v letu 1953. Najvišjo vrednost je izmenjava dosegla leta 1957, in sicer okrog 83 milijard lir.
Ill!llllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||,ll,ll|l|lllll||||||||||||||
PRIDOBIVANJE MASLA PO SVETU
Tajništvo FAO poroča, da je bilo v prvih šestih mesecih lanskega leta povpraševanje po surovem maslu na svetovnem tržišču večje od proizvodnje. Zaradi tega je cena maslu zelo poskočila. Izvedenci trdijo, da se maslo ne more več podražiti, ker bi sicer zaradi visoke cene padla njegova poraba; potrošniki bi namreč segli po margarini. FAO javlja, da je bila svetovna proizvodnja surovega masla v I. polletju lanskega leta manjša od one I. polletja 1958. V prvih šestih mesecih 1958 je namreč znašala 13.500 ton. Vzrok temu je bila suša v nekaterih evropskih državah poleti 1958 in povečanje raznih vrst sira.
Razvoj tranzitnega prometa čez Reko
Mo vi dogovori s Češkoslovaško in Madžarsko o tranzitu
(Od našega stalnega dopisnika)
REKA, februarja
Po svojem položaju ima Reka danes važno vlogo pri usmerjanju tranzita iz držav v Srednji Evropi, posebno iz Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske, pa tudi iz držav na Bližnjem vzhodu. Pred prvo svetovno vojno ni reško pristanišče prišlo v poštev za ta tranzit v mednarodnem merilu, ker je bil Trst — kot glavno uvozno in izvozno pristanišče bivše Avstrije — v tem pogledu na prvem mestu. Tranzit iz Češkoslovaške in Avstrije čez Trst je takrat postal in je pozneje tudi ostal tradicionalen.
Med prvo in drugo svetovno vojno je reško pristanišče prenehalo biti to kar je bilo dotlej, namreč izvozna in uvozna luka Podonavja, predvsem Panonske ravnine in Madžarske. Italija, ki je razpolagala z modernim pristaniščem, kakršen je Trst, ni mogla nuditi Reki niti najmanj tranzita iz Avstrije in Češkoslovaške. Jugoslavija pa, ki je ■imela v reškem pristanišču v najemu za dobo 99 let velik bazen, ga ni izkoriščala, temveč se je pomorski promet bivše Jugoslavije razvijal čez pristanišča Bakar, Sušak, Split in druga.
Po drugi svetovni vojni je reška luka postala najvažnejše uvozno in izvozno pristanišče v Jugoslaviji. Zaradi ugod-
nega zemljepisnega položaja in novih pogojev, se je njen položaj postopoma izboljševal v konkurenci tako z drugimi pristanišči na Jadranu, kakor tudi s pristanišči na Atlantiku in Baltiškem morju, v kolikor je šlo za tranzit iz Srednje Evrope, proti Sredozemlju in Daljnem vzhodu oziroma v obratni smeri.
Zato se je tranzit čez reško pristanišče ves povojni čas razvijal postopoma, vendar stalno. Spočetka je zadeval predvsem množično blago. Danes pa se čedalje bolj pogosto pojavljajo tudi pošiljke masovnega blaga, in prav takšne pošiljke so za vsako luko bolj donosne. Ker je Reka edina tranzitna luka v Jugoslaviji, so dane vse možnosti, da se njen promet v bodoče še znatno poveča. Leta 1959 je tranzit dosegel 920.330 ton, ter je bil za 9,7% manjši kakor 1. 1958 (1,001.000 ton). Razlog za nazadovanje prometa v lanskem letu je iskati predvsem v upadanju tranzita iz Češkoslovaške.
V glavnem se poslužujejo reške. luke za tranzit svojega blaga tri države, to so: Avstrija, Češkoslovaška in Madžarska. Na prvem mestu je bila lansko leto Avstrija s 412.000 tonami (leta 1958 386.000); lani se je torej avstrijski tranzit povečal za 6,5%. Madžarski
(Izvirno za »Gospodarstvo«)
Ce bi hotel zajeti v enem stavku bistvo sodobne Nizozemske, njene zunanje podobe in gospodarskega življenja, bi lahko rekel, da je to urejena in organizirana delta dveh velikih rek: Rena in Maasa. Na naplavinah, ki so jih v tisočletjih nanosile reke, so Holandci uredili svoje vzorno kmetijstvo, potem ko so se zavarovali z nasipi pred vdorom morja in pred poplavami rek. Ker niso imeli lastne surovinske in energetske baze, so zgradili svojo industrijo ob plovnih strugah in kanalih, to je na prostorih, kjer je dovoz surovin in odvoz izdelkov najcenejši, zahvaljujoč temu ugodnemu prometnemu položaju se je Nizozemska v zadnji polovici stoletja razvila iz tipično a-grarne in pomorske dežele v industrijsko. Danes zaposluje industrija dvakrat več prebivalstva kot kmetijstvo, čeprav le-to ni izgubilo zaradi sodobnih agrotehničnih metod obdelave svojega pomena v narodnem gospodarstvu. Industrija in kmetijstvo sta po udeležbi v narodnem dohodku poglavitni gospodarski dejavnosti Nizozemske.
Toda ko potuješ po tej gosto obljudeni, prometno zelo urejeni in intenzivno obdelani deželi, čutiš, da je osnova njenega življenja vendarle morje, ki ga ne vidiš, ali ga slutiš onkraj naravnih peščenih dun in umetnih nasipov. Industrija in kmetijstvo sta koncentrirani v južnih in srednjih predelih dežele, kjer je sistem plovnih in namakalnih kanalov najbolj razvit, dočim je severna Fri-
S POTI PO NIZOZEMSKEM
Jtlorje v nesrečo in blaginjo
zija, odmaknjena od delte velikih rek, ohranila pretežno kmetijski značaj z manj intenzivnimi kulturami.
Holadci so zelo ponosni na svoje uspehe v »borbi proti morju«, ki se je začela že v dobi rimskega gospod-stva nad to deželo in ki se končuje sedaj z zaporo Ijsselskega morja na severu in z mogočnim načrtom za ureditev Delte na jugu. Toda s to borbo proti morju, s katero skrajšujejo in utrjujejo svojo členovito in izpostavljeno morsko obalo, se Holandci ne oddaljujejo od njega, nasprotno, z velikimi melioracijskimi deli, z graditvijo novih kanalov in zapornic, z urejevanjem pristanišč, si vedno bolj podrejajo ta nemirni element, ki jim je v zgodovini prinašal tudi nesrečo (spomnimo se samo zadnje velike katastrofe leta 1953), predvsem pa je bil vir njihovega gospodarskega uspeha.
HOLANDEC — TRGOVEC IN MORNAR
Pojem Holandca je bil v preteklosti povezan s pojmom trgovca, predvsem posrednika kolonialnih pridelkov, s pojmom mornarja in ladjarskega podjetnika, bančnika in špekulanta na blagovnih borzah. Čeprav sta pomorska trgovina in pomorski promet v zadnjem času, zlasti po izgubi kolonialnih posestev v Vzhodni
Indiji, zaostala za razvojem industrije, se mi zdi, da dajeta še zmeraj osnovni ton holandski podjetnosti.
Na začetku lanskega docembra sem se vračal iz Nizozemske čez Nemčijo. Od Essena do Mainza sem si lahko ogledoval iz vlaka življenje na Renu. Bilo je prav v času, ko se je spet odprl promet po tej vodni poti po nekaj tedenskem zastoju, ki je nastal zaradi nizkega vodostaja po dolgotrajni poletni suši. če ne bi poznal že prej življenja v rotterdamskem in amsterdamskem pristanišču, bi moral takrat otipljivo spoznati pomen Rena kot važne prometne žile in nizozemskih pristanišč, ki so ob njegovem izlivu v morje. Slep za šlepom, maona za maono so si utirali pot mimo sipin in čeri, ki so še molele iz nizke vode. Nizozemske, nemške in švicarske zastave, žito, rude, umetna gnojila in nafta.
ALI BO ROTTERDAM NEVAREN TUDI TRSTU?
Ren je ploven za maone do 2000 ton nosilnosti od morja do Basla v Švici, kar pomeni nad 1000 kilometrov cenene vodne poti. zato spadajo v primarno gravitacijsko področje holandskih pristanišč, ki kontrolirajo njegovo ustje, vse industrijske dežele ob Renu in ob njegovih plovnih pritokih. Ogromni industrijski poten-
cial tega področja ima svoje narav-
no izhodišče v Rotterdamu in delno
v Amsterdamu, še več, po dograditvi plev :aga kanala Mena - Donava bo ugodna vodna pot segala od Severnega morja do podonavskih dežel. Ali bo Rotterdam, ta velikan med svetovnimi pristanišči, s tem kanalom posegel v gravitacijsko področje jadranskih pristanišč, zlasti v Avstrijo?
V dunajskem časopisu za prevozna vprašanja »Verkehr« sem bral, da pri ekonomskih prevoznih tarifah prevoz po kanalu od ustja Mene do Regensburga ne bo donosen, ker bi zadrževanje ladij ob 54 zapornicah na dolžini 600 km, zelo zavleklo čas prevoza. Potovanje od Rotterdama do Regensburga bi namreč trajalo 16 dni. To so ugotovitve avstrijskega strokovnega časopisa, ki pa nas ne morejo do kraja pomiriti. Rotterdam je že do danes razvil do visoke stopnje ekonomičnost pretovora žit, rud in drugih sipnih tovorov. Njegove investicije in priprave za nadaljnje razvijanje zmogljivosti za promet s tem blagom so velike. Zato je prav, da v naših zapiskih, posvetimo svojo pozornost holandskim pristaniščem, zlasti Rotterdamu in Amsterdamu.
(Nadaljevanje sledi)
dr. M. K.
tranzit je dosegel 275.000 ton, to je 49,9% več kakor v letu 1958 (188.000 ton). Nasprotno pa se je precej skrčil tranzit češkoslovaške, ki je lani dosegel 198.000 ton, a leta 1958 415.000 ton. V enem letu je Češkoslovaška prešla s prvega na tretje mesto med koristniki reške luke; proti koncu lanskega !eta pa se je češkoslovaški tranzit začel ponovno dvigati in vse kaže, da bo v bodoče prav Češkoslovaška zopet prevzela prvo mesto.
Na usmeritev tranzitnega prometa ne vplivajo samo gospodarski, temveč tudi politični razlogi. Za nekatere države so politični razlogi celo močnejši od gospodarskih. Zaradi tega polaga reško pristanišče veliko važnost na dogovore, ki jih je sklenilo z državami, ki uporabljajo Reko kot svojo tranzitno luko.
Sredi februarja je bil podpisan sporazum o prometu madžarskega tranzitnega blaga čez reško pristanišče do konca leta 1960. Sporazum so podpisali za Madžarsko predstavniki velikega špedicijskega podjetja MAŠPED iz Budimpešte, za Jugoslavijo pa predstavniki reškega podjetja »Luka i skladi-šta». Prav tako je bil te dni podpisan sporazum tudi z osrednjim češkoslovaškim špedicijskim podjetjem «Ceho-fracht« iz Prage.
V	reških poslovnih krogih so mnenja, da sta omenjena sporazuma zelo ugodna za reško pristanišče. Sporazuma o-pravičujeta upanje, da se bo tranzit češkoslovaškega in madžarskega blaga v letu 1960 znatno povečal. Kakor znano, je češkoslovaško podjetje «Ceho-lracht» pred kratkim sklenilo tudi s ttžaško luko podoben sporazum, po katerem se je obvezalo, da bo tranzit čez tržaško luko v letu 1960 dosegel najmanj 150.000 ton blaga, medtem ko je v letu 1959 znašal samo 45.000 ton. Na Reki upajo, da se bo kljub sporazumu s tržaškim pristaniščem, tranzit češkoslovaškega blaga čez Reko povečal v tekočem letu na več kot 415.000 ton, kolikor je znašal tranzit leta 1958. Podjetje «Luka i skladišta» z Reke je namreč nudilo češkemu podjetju tako u-godne pogoje, da bo to prav gotovo izkoristilo te olajšave in povečalo odpremo blaga čez reško luko.
Če pomislimo, da izvaža Češkoslovaška vsako leto okrog 4 milijone ton raznega blaga, potem je možnost, da se tranzit iz te države poveča tako v reškem kakor tudi v tržaškem pristanišču, čeprav je znana konkurenčna sposobnost Hamburga in drugih severnih in atlantskih pristanišč, ki tudi vabijo češkoslovaški tranzit.
Sporazum med reškim podjetjem in «Cehofrachtom» se oslanja na sporazum med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki je bil sklenjen konec leta 1959 v Pragi. Po tern sporazumu se je namreč Jugoslavija dogovorila, da eno tretjino svojega trgovinskega primanjkljaja nasproti češkoslovaški, krije s prevoznimi uslugami.
V	pogajanjih med predstavniki podjetja «Luka i skladišta« ter madžarskega podjetja «Mašped» je bilo dogovor-
(Nadaljevanje na 4. str. v 7. stolpcu)
Rimski list dodaja, da je težko, da bi Italija sprejela v celoti morebitne jugoslovanske zahteve o posebni ureditvi uvoza mesa iz Jugoslavije, vendar se upravičeno pričakuje, da bo to vprašanje rešeno na način, ki naj omogoči zavarovanje koristi italijanske živinoreje na eni strani in ugodno razvijanje trgovinske izmenjave z Jugoslavijo na drugi.
Politična naivnost ali kaj?
»Gospodine, molim vas, gde je slanica?«
»Vratite se natrag, zatim u levo.«
»Hvala Vam lepo.«
»A odakle ste Vi? Jeste H Srbin ili Hrvat?«
»Srbin sam, iz Beograda.«
»Zaboga, zbog čega ste došli tako daleko?«
»Pa tako, došli smo nešto avanture radi, a i da šta kupimo.«
Tako je kratko in prostodušno mlad bister Srb razložil, čemu prihaja v Trst še vedno toliko Jugoslovanov, v zadnjem času prav Srbov in Hrvatov, ter pušča v Trstu lepe denarce. Naglo sva se poslovila, pravzaprav prenaglo. Dolgo sem se oziral za njim, kakor da bi se poslavljal od starega znanca in prijatelja, od katerega se težko odtrgaš. Koliko let že pogrešam tisto prostodušnost in neposrednost v občevanju, ki je lastna Srbom in jo na žalost tako redko najdeš pri nas Slovencih. Slovenci rajši »gruntamo« in »gruntamo« ter si grenimo življenje in pogosto kompliciramo najbolj preproste reči. Svojo čemernost, ki sledi tej naši navadi, kaj radi kažemo tudi nasproti svojemu bližnjemu.
Mislim, da je prav ta prostodušnost in naravna bistrina srbskega duha dovedla enega izmed najvnetejših političnih borcev za avtonomijo Slovenije do značilne izjave, da bo namreč, ko ga bo utrudil politični boj in mu izčrpal telesne in duševne sile, preživel svoj pokoj prav med Srbi.
Narobe svet! Njegovi politični potomci pišejo danes v Trstu knjige o »tlaki slovenskega naroda« pod Srbi. To se dogaja prav v Trstu, kjer je menda našemu človeku po tolikšnem trpljenju in krvavljenju pod fašistično sekiro in v skupnem boju za demokracijo končno zasijalo zlato pomladno sonce zaslužene svobode in enakopravnosti v kulturi in gospodarstvu; v Trstu, kjer imamo lastno univerzo z najsodobnejšimi znanstvenimi inštituti, svojo akademijo znanosti, velike nove tovarne in elektrarne, pomorske plovne družbe, ladjedelnice, skratka vse, kar pripada narodu, ki živi lastno življenje. Zato ni tu pri nas ogrožen obstoj slovenskega ljudstva, kakor tudi ne na Koroškem, temveč v Jugoslaviji, kjer so si Slovenci v skupni borbi z' ostalimi jugoslovanskimi narodi priborili pravice, ki omogočajo slovenskemu narodu samoniklo rast in razvoj.
Vsakemu razumniku je prosto dano, da razmišlja in razpravlja o preteklosti in bodočnosti svojega naroda — to je celo njegova dolžnost — ne more pa nam biti vseeno, kje in kako to dela. Jasno je, da ne moremo ostati indiferentni, ako kdo širi svoje enostranske in zmotne poglede, pa tudi če bi bili še tako dobronamerni, s publikacijami in časopisi v naših krajih ter tako jemlje našemu ljudstvu upanje v boljšo bodočnost, ki jo lahko doseže samo ob zaslombi na svoj narod in na organizirano skupnost vseh jugoslovanskih narodov v matični državi. Kaj lahko pričakujemo od zapadnjakov, na katere se pisec naivno obrača, se je pokazalo prav ob reševanju tržaškega vprašanja, ko na primer ga. Luče Boothe ni blagovolila niti odgovoriti tržaškim slovenskim pisateljem in umetnikom, ki so se obrnili nanjo kot pisateljico in predstavnico najmočnejše države na Zahodu, ako ne na svetu. In vendar je prav ta država imela odločilno besedo pri reševanju tega' vprašanja.	— ib___
ZA URESNIČENJE DRUŽBENIH NALOG NAŠEGA ČASA
Srbska akademija znanosti je letos izvolila pet novih rednih članov: E. Kardelja, J. Tadiča, St. Jakovljeviča, E. Bogdanoviča in S. Stojanoviča, za dopisne člane pa 13 domačih in 22 tujih znanstvenikov in javnih delavcev. Slovesnosti ob sprejemu novih članov se je udeležil tudi predsednik republike Tito. E. Kardelj je ob tej priložnosti imel daljši govor o vlogi znanosti za uresničenje družbenih nalog našega časa. Zahvalil se je za čast, ki mu ga je izkazala Srbska akademija znanosti ter izrazil mnenje, da vidi v tem sklepu akademije tudi odsev njenega prizadevanja, da še močneje podpre napore znanstvenih delavcev in strokovnih ljudi iz prakse v raziskavah na področju družbenih znanosti. Med drugim je govornik dejal:
»Znanost seveda ne sme. biti dekla določene politične prakse ali določenih vladajočih ideoloških gledišč. Znanost si sama postavlja naloge in cilje. Toda znanost ne sme samo razlagati, marveč tudi spremljati stvari oziroma prispevati k njihovemu spreminjanju. V tem smislu resnična družbena znanost ne more biti drugačna kakor usmerjena na nadaljnji razvoj socialistične družbe, in zato se tudi neogibno povezujejo z najbolj naprednimi socialističnimi silamj v praksi družbenih gibanj.
SMRT DR. ALEKSANDRA BELICA
V Beogradu je umrl predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič, ki sodi med največje srbske jezikoslovce. Kot izvedenec je tudi sodeloval na mirovnih pogajanjih po prvi in drugi svetovni vojni.
VLADNA KRIZA V ITALIJI: Ministrski predsednik Segni, ki je vladal dobro leto s pomočjo liberalcev in drugih desničarjev (novofašistov), ki so ga od časa do časa podprli; je odstopil, ker so mu odrekli podporo liberalci pod Malagodijevim vodstvom. Sama krščanska demokracija nima zadostne večine v Parlamentu. Odkar je desno krilo krščanske demokracije (Pelia, Scelba, Togni in drugi) zrušilo Fanfa-nijevo vlado iz strahu, da bi ta krenila preveč na levo ter se oslonila na socialiste, so se vlade opirale na desnico. Posvetovanja predsednika države še trajajo. Računajo, da utegne priti do vlade, ki bi slonela na stari koaliciji med krščansko demokracijo, socialnimi demokrati in republikanci; to naj bi bila vlada levega centra, ki bi imela večino v parlamentu samo, ako bi se socialisti vzdržali glasovanja.
Liberalci so zlasti nasprotovali Gron-chijevemu obisku v Moskvi.
PREDSEDNIK SENATA PROTI KORUPCIJI. Veliko pozornost je zbudil govor predsednika senata Merzagore, ki pripada demokratični stranki. Njegova obsodba današnjega političnega življenja je zbudila toliko večjo pozornost, ker je bila izrečena med vladno krizo. Sen. Merzagora je obsodil najnovejšo politično prakso, to je da se vlade sestavljajo in rušijo izven parlamenta. Tudi Segnijeva vlada je odšla, ne da bi ji bila poprej izrečena nezaupnica v parlamentu. Ta izgublja v javnem življenju položaj, ki ga predvideva ustava, saj pripada vodstvo države njemu Ustava omejuje vlogo ustavnega sodišča in državnega poglavarja. Govornik je dejal, da vlada v italijanskem javnem življenju ozračje korupcije, vanj posegajo velike finančne skupine in zasebniki. V javno življenje se mora vrniti morala. Nasprotniki parlamentarnega sistema in demokratične ureditve vidijo v Merzagorovih besedah tudi obsodbo sedanjih političnih strank.
DOBRA VOLJA NA OBEH STRANEH. Že zadnjič smo omenili, da je papež Janez XXIII v svojem govoru po zadušnici za kardinalom Stepincem izrazil željo, da bi prišlo do pomir-jenja med cerkvenimi in političnimi oblastmi v Jugoslaviji. Kakor poroča «Corriere della Sera» je papež zahvalil Boga, da so jugoslovanska oblastva o-mogočila veličasten pogreb pokojnika. Dunajski kardinal Koenig, ki se je hudo ponesrečil na poti na Stepinčev pogreb, se je jugoslovanski vladi zahvalil za skrbno nego v varaždinski bolnišnici. Odlikovanje beograjskega nadškofa dr. J. Ujčiča, izjave predstavnika vlade ob tej priložnosti in še prej predsednika Tita ob sprejemu predstavnikov Cirilmetodijskega društva kažejo, da obstaja na strani političnih oblastev resna volja, da bi prišlo do takšnega pomirjenja, ki ga omenja papež. Očitno gre za «modus vivendi», ki bil bil v korist Cerkve in države.
NEMCI POSTAJAJO NEVARNI. Nemška zunanja politika je nedavno pretrpela hud udarec, ko so hitlerjevci začeli z drzno gonjo proti Židom v sami Zahodni Nemčiji in drugod po svetu. Pokazalo se. je, da so imeli prav tisti, ki so opozarjali javnost, da vzporedno z nemško gospodarsko in vojaško močjo rastejo tudi stari nemški apetiti in da se v Nemčiji zopet širi nemški osvajalni duh. Komaj se .te vznemirjenje v mednarodnem svetu zaradi protižidovske gonje poleglo, že je prišel neki ameriški novinar na dan s senzacionalnim odkritjem o zahodno-nemških pogajanjih s Francovo Španijo za vojaška oporišča. Španija naj bi Nemcem dovolila na svojem ozemlju oporišča, kjer bi imela nemška vojska skladišča in bolnišnice ter bi se lahko vadila tudi v spuščanju bomb. Nemška vlada ni zanikala te vesti, ki je močno razburila duhove v zahodnih državah, zlasti na Angleškem. Nemčija išče vojaško oporo v drugih državah na lastno pest, čeprav je članica Atlantske zveze (NATO) in še v državi, ki ni v tej zvezi. Poveljnik evropskih čet NATO ameriški general Norstad je izjavil, da je sedanje nemško ozemlje pretesno za nemško vojsko in da ;e naravno, da iščejo Nemci prostor za vojaška oporišča v drugih državah. Nekateri zahodni listi pripominjajo, da je nemška zunanja politika nerodna in da bo to njeno nerodnost izkoristila sovjetska diplomacija.
ALI SE BO TO VSE ZOPET PONOVILO? Hamburški časopis «Der Stern» je v svoji zadnji številki objavil članek angleškega vseučiliščnega profesorja in zgodovinarja Allana J. P. Taylorja pod naslovom «Wroclaw in ne Breslau». Pisec pravi, da ne gojijo Angleži ni-kakšne mržnje proti Nemcem; oni tudi niso za to, da bi sedanji Nemci plačali (za grehe, ki so bili storjeni v zadnjih vojnah, vendar so Angleži proti temu, da bi se spreminjalo meje, ki so bile potegnjene po drugi svetovni vojni. Angleži se bojijo, da bi Nemci po združitvi obeh Nemčij zopet zahtevali od Cehov in Poljakov ozemlja, ki so jih zgubili. «Ko mislimo, da bi se sedanji položaj izpremenil v prid Nemcem, potem se vprašujemo, piše A. Taylor, kako se bo to končalo. Mi smo vse 1o enkrat .že doživeli. Med obema svetovnima vojnama smo popuščali in dajali Nemcem koncesijo za koncesijo. Po vsaki koncesiji je Nemčija zahtevala novo. Odpovedali smo se vojni odškodnini in dopustili smo novo oborožitev Nemčije. Sprijaznili smo se s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Mi smo celo pomagali, da so Nemci vzeli Cehom zemljo, ki ni bila nikdar nemška. Kaj smo končno imeli od tega? Samo nove zahteve, ki so jih Nemci dosegli s tem, da so grozili z vojno, ali pa z oboroženo silo. Ali se bo to vse zopet ponovilo?«
EISENHOWERJEVO POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI. Predsednik Ei-senhovver je v spremstvu zunanjega ministra Herterja na propagandnem potovanju po južnoameriških državah Braziliji, Argentini, Čilu in Urugvaju. Nad mestom Rio de Janeiro sta trčili dve letali, to je letalo ameriške mornarice, na katerem je bilo 56 ljudi, in drugo civilno letalo s 26 potniki. Od 82 oseb so samo 4 ostale pri življenju. U-Jbito je bilo tudi moštvo godbe, ki se je vozilo na ameriškem letalu in bi moralo nastopiti pri sprejemu, katerega je hotel prirediti predsednik Eisenho-wer predsedniku Kubičku na ameriškem poslaništvu.
SENATOR A. ZOLI UMRL. V Rimu je umrl senator in bivši predsednik vlade Adone Zoli v 73. letu starosti. Pripadal je. h krščanski demokraciji ter je bil hudo preganjan za časa fašizma. Prve svetovne vojne se je udeležil kot prostovoljec.
j#
Mednarodna trgovina
Vsedržavna udeležba
Jugoslavije
UDELEŽBA JUGOSLAVIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
V svojem poročilu o pripravah za letošnji velesejem smo omenili tudi, da namerava uprava dograditi nov paviljon. Po novejših vesteh je izvedba tega načrta ogrožena, ker ni vlada dala na razpolago potrebnega denarja. Na sestanku »Rotary cluba« je predsednik ve.lesejemske uprave inž. Sospisio izjavil, da nastajajo poleg vprašanja graditve tudi druge težave pri delu za dokončno ureditev finančnega vprašanja tržaškega velesejma. Uprava nima na razpolago dovolj finančnih sredstev, da bi ohranila velesejem na višini, ki 'jo je že dosegel. Predsednik je izrazil tipanje, da bo to vprašanje pravočasno ugodno rešeno tudi zato, ker kaže generalni vladni komisar dr. Palamara razumevanje za potrebe tržaškega velesejma.
Po poročilih iz Ljubljane se jugoslovanska podjetja letos z večjo vnemo pripravljajo na udeležbo na tržaškem velesejmu kakor prejšnja leta. že zdaj lahko trdimo, da bo Jugoslavija letos še bolj prispevala k uspehu tržaškega velesejma kakor prejšnja leta. Njena udeležba bo letos zadobila značaj vsedržavne udeležbe, v kolikor bodo razstavljala svoje izdelke podjetja iz vse države ter bo sodelovanje Zvezne Zunanjetrgovinske zbornice učinkovitejše. Zvezna zbornica je tudi že razpisala tri nagrade za najboljšo ureditev jugoslovanskega paviljona. Lani je razstavo uredil »Exportprojekt« iz Ljubljane, organizirala pa jo je Trgovinska zbornica za Slovenijo ob sodelovanju Trgovinske zbornice za Hrvatsko.
Jugoslavija bo letos povečala svojo udeležbo tudi na mednarodni lesni razstavi na sejmu. Zunanji del jugoslovanske lesne razstave (izven paviljona) bo letos povečan. Poleg podjetja »Slovenijales«, ki se stalno udeležuje lesne razstave, je tudi letos zagotovljena udeležba zagrebškega podjetja »Ex-portdrvo«, nadalje podjetja »šipad« iz Sarajeva in »Jugodrvo-Rudnik« iz Beograda.
OGLASILI SO SE TUDI AVSTRIJSKI INDUSTRIJCI
Tudi združenje avstrijskih industrij-cev je izrazilo svoje začudenje v zvezi z odlokom, s katerim so tukajšnje oblasti zahtevale plačevanje prometnega davka na vse usluge v tržaškem pristanišču. V posebnem pismu, ki ga je naslovilo Združenje avstrijskih industrijcev na avstrijsko-tržaško zbornico, je poudarjeno, da se s tem odlokom- še poslabša položaj Trsta v tekmi z drugimi pristanišči. Ce ne bo odpravljena zapreka, ki jo predstavlja novi davek, je nevarno, da se. bo promet blaga iz Avstrije in v Avstrijo čez tržaško pristanišče še skrčilo. Trst ne sme pozabiti, da tekmujejo druga pristanišča v tem, katero bo dovolilo Avstrijcem najboljše pogoje. Avstrijski gospodarski krogi pa se, bodo odločali le za pristanišča, v katerih so usluge najbolj poceni.
PROTI KONKURENCI JUGOSLOVANSKEGA HMELJA
Na zborovanju hmeljarjev v Tettnan-gu in Spaltu je predsednik združenja hmeljarjev E. Adorno govoril o svetovnem trgu s hmeljem ter omenil, da še niso hmeljarji popolnoma prebrodili lanske krize. V Evropi, zlasti v Jugoslaviji so povečali obdelane površine. Jugoslavija zopet ponuja prvovrsten hmelj (vključno embalažo in provizijo za predstavnike) po 240 zahodnonem-ških mark. Evropski urad za hmelj v Strasbourgu je jugoslovanskega ministra za kmetijstvo opozoril na nesmiselnost nadaljnjega povečavanja obdelovalne površine. V Zahodni Nemčiji so površino, posejano s hmeljem, povečali od 7600 v letu 1956 na 8700 ha v letu 1959, na Ceškoslovanškem v istem času za nadaljnjih 200 ha, v ZDA so površino skrčili; med tem je Jugoslavija od leta 1951 do lanskega leta skoraj potrojila obdelano površino, in sicer od 1845 na 3110 ha. V prihodnjem letu naj bi Jugoslavija povečala površino na 4500 in kmalu nato na 5800 ha. V času od 1956 do 1958 so Jugoslovani povečali obdelano površino za 44%, medtem ko je bila v ostali Evropi povečana za 6%. Lani so v Zahodni Nemčiji pridelali 360.000 stotov (Zentner) hmelja; od tega porabijo domače pivo-
varne 200.000, 132.000 je namenjenih za izvoz in tako ostane 28.000 stotov od letine 1959.
NOVIH 500.000 HL VINA ZA ZAHODNO NEMČIJO?
Zahodnonemški vinski trgovci so predložili zveznemu ministrstvu za prehrano in kmetijstvo, naj omogoči nadaljnji uvoz 500.000 hi vina, medtem ko Združenje nemških vinogradnikov navaja, da še ni bil izkoriščen stari kontingent iz držav Evropske skupnosti. Kontingent za leto 1960 za uvoz iz tujih držav znaša 611.000 hi; prva polovica 308.000 je bila že, sproščena. Po zaključku lanske trgatve so nemški vinogradniki izročili trgovini 1,9 milijona hi vina po razmeroma nizkih cenah. Nemški vinski trgovci naglaša-jo, da ni na razpolago dovolj dobrega vina po nizkih cenah.
POSEBNOSTI H. BEOGRAJSKEGA OBRTNIŠKEGA SEJMA
Uprava beograjskega velesejma je organizirala I. mednarodni obrtniški sejem leta 1958. Uspehi te prireditve so spodbudili upravo, da se je letos odločila za drugo prireditev te vrste (od 1. do 10. junija) pod naslovom II. mednarodni obrtniški sejem.
Ta se bo delil v dva oddelka, in sicer bo v prvem prikazana vloga jugoslovanskega obrtništva v jugoslovanskem gospodarstvu ter sploh obrtniški izdelki, ki utegnejo zanimati domače in tuje, kupce. Drugi del razstave bo zajel stroje in vse vrste naprav, ki se uporabljajo v obrti. Posebna pozornost bo posvečena sodelovanju obrtništva z industrijo.
Letos bo med obrtniškim sejmom III. modna revija. Prva je bila organizirana že leta 1958, druga lansko leto in letos bo med obrtniškim sejmom tretja.
OGREVALNE NAPRAVE IN EMBALAŽA V PADOVI
Na letošnjem velesejmu v Padovi bodo organizatorji posvetili razstavi raznih grelcev in peči na nafto in plin 3.000 kv. metrov razstavnega prostora. Razstava bo v posebnem paviljonu in bo namenjena ne le manjšim pečem za uporabo v zasebnih stanovanjih, marveč tudi velikim ogrevalnim napravam za hotele in podobne velike stavbe. Padova se, razprostira nekako na sredi važnega turističnega ozemlja, ki gre od Gardskega jezera preko Dolomitov do Jadranskega morja. Na tem ozemlju je okrog 10.000 hotelov, penzij itd, 30.000 restavracij, gostiln in podobnih okrepčevalnic ter 20.000 raznih javnih lokalov. Zaradi tega je tudi ta predel sejma velike važnosti in predmet posebne pažnje že v organizacijski fazi.
Na padovanskem sejmu bo tudi letos posebna razstava embalaže in embalažne tehnike. Lansko leto je bila razstava posvečena embalaži blaga ob prodaji na drobno. Letos pa bo poudarek na embalaži blaga, ki je namenjeno v oddaljene kraje, in sicer po zemlji, po morju ali po zraku, pa tudi v posamezne sekcije industrijskih kombinatov. Prevoz blaga postavlja vrsto različnih vprašanj, ki se morajo rešiti tudi s pomočjo primerne embalaže. Važno je, je ob zasedanju organizacijskega odbora dejal predsednik sejma dr. Saggin, da se Italijani seznanijo z najnovejšimi dosežki embalažne tehnike, zlasti za blago, ki je namenjeno v oddaljene kraje in ki zato zahteva močno embalažo, obenem za lahke in ročne rešitve. Teh rešitev Italijani še ne poznajo. Zaradi tega bo prav padovan-ski sejem posvetil del svojega razstavnega prostora 9. Salonu embalaže. Na razstavi bodo embalaže iz lesa, železa, papirja, lepenke, upognjene lepenke, plastičnih snovi. Dalje bodo razstavili tudi posebna črnila za napise na zunanjih stranicah embalažnih zabojev, dvigalne stroje, embalažne stroje itd.
Uvoz potrošnega blaga v Jugoslavijo
Poseben pomen spomladanskega mednarodnega zagrebškega velesejma
Ureditev mednarodnega mesnega trga
Tržišče z govejim mesom v šestih državah članicah Evropske gospodarske skupnosti je mejeno na različne načine: v Italiji velja pri uvozu sistem minimalnih cen, V Belgiji je tudi nekaj podobnega, vendar je sama država prevzela skrb, da prepreči preveliko nihanje cene. Na Holandskem je notranje tržišče z govejim mesom prosto, za uvoz pa velja sistem kompenzacije. V Luksemburgu določajo cene govejemu mesu posebni odbori, ki jih sestavljajo predstavniki živinorejcev, trgovcev in oblasti. Na Nemškem je notranji trg zaščiten z dvostranskimi pogodbami; poleg tega so uvozna dovoljenja pod nadzorstvom posebnega odbora. V Franciji je uvoz mesa iz držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi prost, vendar je domači trg zavarovan z visoko carinsko pregrado. Cene govejega mesa so povprečno na isti višini v vseh šestih članicah Evropske gospodarske skupnosti.
Glede položaja na trgu z govejim mesom v državah EGS je minister Mansholt sestavil znani načrt, ki naj ustvari res skupno tržišče, brez razlike med posameznimi državami. To skupno tržišče naj bi bilo uresničeno v treh do štirih letih.
GOVEDO ZA ZAKOL ALI MLEKARICE?
Potrošnja govejega mesa narašča iz leta v leto. Zato je treba razviti slasti rejo govedi za zakol. Za živinorejce pa je zelo važno, da ostanejo cene blaga, ki ga kupuje za krmljenje svojih govedi, stalno na isti ravni. Drugi važni činitelj je povezava med cenami mesa in cenami mleka. Znano je, da je bolj draga reja govedi za zakol kakor pa reja krav mlekaric, živinorejec ne bo redil govedi za meso, če se mu bolj izplača reja krav mlekaric.
Med šestimi državami naj bi se trgovina z govejim mesom začela že zdaj razvijati v večjem obsegu. Ta razvoj naj bi se še stopnjeval v prihodnjih 3 ali 4 letih, da bo potem lahko uresničen Mansholtov načrt. Vlade naj se že zdaj omejijo na ne-obhodno potrebne ukrepe, da bodo tako pustile prosto pot svobodni konkurenci. Vsi veterinarski pregledi naj sledijo enotnim pravilom. Važno je tudi, da se vlade zavežejo, da ne bodo povečale uvoza mesa iz tretjih držav (čez količino v veljavi 1. januarja letos). Po drugi strani pa si
morajo vse članice EGS prizadevati, da bi povečale izvoz govejega mesa. Na vsak način naj rok dvostranskih pogodb s tretjimi državami sovpada z rokom Mansholtovega 3 ali 4-letnega pripravljalnega načrta.
Pozneje, ko bo Skupno tržišče glede govejega mesa že uresničeno, bo trgovina z govejim mesom z zunanjim svetom mejena tako, da bo veljal sistem minimalnih cen (kakor zdaj v Italiji). V notranjosti bo promet z govejim mesom popolnoma prost in cene se bodo prilagojevale svobodni igri ponudbe in povpraševanja. Z denarjem, ki ga bodo pobirali ob uvozu živine na skupno tržišče, bodo ustanovili poseben sklad, ki bo služil za finansiranje izvedbe omenjenih določb.
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, febr. 1960
Ze več let si jugoslovanske oblasti prizadevajo, da bi oskrbele domače tržišče. z vsemi vrstami blaga za široko potrošnjo. V ta namen je domača industrija napela vse sile, da bi lahko nudila tržišču čedalje večji in boljši izbor takih proizvodov. Uspehi so danes vidni povsod, vendar domača industrija ne more še zadovoljiti vseh potreb notranjega tržišča. Tudi ni mogoče izključiti uvoza iz tujine; kajti s tem bi onemogočili osvajanje strokovnih dosežkov, ki so jih odkrili v raznih državah. Zaradi tega so letos denarna sredstva na razpolago uvoznikom teh vrst blaga za 30% višja kakor lani.
ZAGOTOVLJENA POSEBNA SREDSTVA ZA NAKUP BLAGA ZA DRUŽI
NO IN GOSPODINJSTVO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Važna vloga pri dobavljanju blaga za široko potrošnjo je bila dana spomladanskemu zagrebškemu velesejmu, ki bo od 30. aprila do 15. maja pod geslom »Družina in gospodinjstvo 1960«. Namen te prireditve je spoznati jugoslovansko tržišče, s proizvodi dnevne potrošnje in trajne uporabne vrednosti. Letos so že dana uvoznikom na razpo-lagoi sredstva, s katerimi naj oskrbijo domače tržišče s temi vrstami blaga. Udeležencem letošnje spomladanske prireditve bodo tudi zagotovljena posebna denarna sredstva, in sicer v prvi vrsti za nakup takšnih vrst blaga, ki so posebne važnosti za načrtni razvoj družine in gospodinjstva in takih artiklov, ki predstavljajo novost na tem področju. Jugoslovanskim odgovornim krogom je namreč mnogo na tem, da se notranji trg založi ne samo z blagom, ki ga nujno potrebuje, temveč tudi z najnovejšimi izdelki tujega izvora. Jugoslovanski uvozniki bodo nabavljali v prvi vrsti elektrogospodinj-ske naprave kakor pralne stroje, hladilnike in dodatne aparate za sladoled, termofore, ogrevalce, lonce, električne grelce, za tekočo vodo (Durchflusswar-mer), aparate za sušenje, itd. Letos bodo posvetili posebno pažnjo uvozu raznih grelcev, štedilnikov in podobnih naprav na plin, in sicer zaradi nižje cene plina. Zanimivo je, da letos ne bo Jugoslavija uvažala radijskih in televizijskih sprejemnikov, ker je domača proizvodnja že dovolj razvita. Pač pa bodo uvozili nadomestne dele teh aparatov, kakor radijske cevi, tranzistorske sprejemnike, magnetofonske trake in ostali pribor.
Na uvoznih spiskih so tudi fotografski aparati, električni brivski aparati, pribor za lov in ribolov, nadalje raz-
Ijenje na vasi, nato drobne izdelke iz jekla, igrače, potovalne, ročne in stilske ure. Prav tako je v načrtu izvoz večje količine usnjenih in gumijastih obuval. Tudi spisek proizvodov tekstilne industrije je precej obširen. V prvi vrsti bodo uvažali impregnirane tkanine, tkanine iz umetnega prediva (ter-gal, terital, imitacije antilope, krzna itd.), iz najlona, velurja itd. Jugoslovansko tržišče se zanima tudi za razne kemične, potrebščine, ki so potrebne v sodobni kuhinji, in sicer za čiščenje, ohranitev pohištva, zastorov, preprog in odvodne kanalizacije; dalje bodo uvozili tudi sredstva za čiščenje madežev, za apretiranje oblek in kravat, soli za kopanje, lepila, barve itd.
Namen tako širokega uvoza ni samo preskrba domačega tržišča, marveč tudi seznaniti jugoslovanskega potrošnika z zadnjimi dosežki tujih industrij. Izdelki iz tujine naj bi tudi spodbudili jugoslovansko industrijo, da še bolj izpopolni svoje izdelke, da bodo lahko konkurirali tako po obliki kakor tudi po izdelavi z najboljšimi izdelki tuje proizvodnje. Zaradi tega tovarnarji, trgovci in široke množice, potrošnikov z velikim zanimanjem pričakujejo odprtje spomladanskega velesejma »Družina in gospodinjstvo 1960«.
M. V.
lamette per barba, chiusure ecc.
2.	Attrezzi domestici di metallo .
Bilance, fornelli a gas e M1-11’ (
scaldabagni a gas, spremifrut®.^, verdura, macinini per uso do®68 macchine per lavori a maglia, P%of utensili ad uso casalingo rurale * if biči e coltelli per la potatura piante da frutta, coltelli per ecc.)
3.	Veicoli e pezzi di ricambio
Motociclette, ciclomotori, scoo^
biciclette, biciclette da bambino pezzi di ricambio.
„ ell‘'
4.	Apparecchi clettrodomestici * troacustici
Rasoi elettrici, frigoriferi, aS^1|ji polvere, lucidatrici, centrifug*16 eir bucato, ferri da stiro da viagg10, cine combinate a energia eletthriair gas e combustibili solidi, lavablrli-cheria, resistenze da applicare aI ^ binetti deH’acqua, attrezzi P6r ^
tef*1
pianti idraulici a transistors, magnetofoni df ricambio.
apparecchi
pezz'
BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICAJLI FL 600.000.000 - VPLAČANIH UR 180.000.QQO
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TELEFON c=T. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka Ur 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
ne naprave, za šport, jutranjo telovadbo, za razvedrilo, itd. Med predmeti široke potrošnje nahajamo tudi nože za rezanje kruha, zelenjave, salame in podobno, preše za sadje, mlinčke za mak in poper; drobno galanterijo predstavljajo igle za šivanje, pletenje in vezenje, kresilni kamenčki, specialni gumbi itd. Jugoslovanska podjetja bodo u-.vozila tudi vrsto izdelkov iz umetne smole (plastične mase), in sicer od namiznega pribora do kopalnice, material za oblaganje sten in podov, zastore, namizne prte in podobno.
PRESKRBA TRŽIŠČA IN SPODBUDA DOMAČI PROIZVODNJI
Letos bodo podjetja uvozila tudi večji izbor izdelkov, ki so potrebni za živ-
30.IV-M
Medjunarodni proljetni Zagrebački velesajam i izložba
PORODICA I DOMAČINSTVO 1960
ZAGREB
iTar.ija-JDG0si.fti/iM
RICHIESTE JUGOSLAVE Elenco dei prodotti di largo con-sumo che saranno ricercati alla Fie-ra internazionale primaverile di Zagreb con esposizione »La famiglia e la časa 1960u — dal 30 aprile al 15 maggio 1960.
GRUPPO DEGLI ARTICOLI DI LARGO CONSUMO
1. Prodotti di metallo e chincaglie-rie metalliche
Serrature e lucchetti, ferramenta per mobili, molle per materassi — po-saterie, coltelli, forbici, rasoi di sicu-rezza, accendisigari, accenditori per gas — macchinette per affilamento lamette, articoli di manicure, pietri-ne per accendisigari, astucci vari da toeletta, minuteria e ninnoli di metallo, servizi di posate, aghi di ogni specie per lavori a maglia e cucito,
5.	Macchine fotografiche, ricambio e accessori.
6.	Occorrente per la scuola e
cio	^ ji
Penne stilografiche comuni marca, penne a sfera speciali, -calcolatori e per curve, matite ^ ciali, pennini per penne stilo^ che, macchine da serivere porta galanterie da ufficio ecc.
r«/
7. Prodotti chimici
Colle, liquidi per smacchiare, ticidi, prodotti per impregnare
vel
ti, per ravvivare la lucentezza ^ tappeti, per pulire le mani a per la laccatura dei pavimenti, ^ ture per tingere tessuti in časa, P parati cosmetici ecc.
8.	Carta e prodotti — parati PeI rivestimento dei muri.
9.	Prodotti in plastica	„)•
Lastre per il rivestimento dei P
vimenti e dei muri, utensili e ah1^. ii per uso domestico, articoli di ^ ma-spugna, materassi di gom®3'5’ ma, tende ecc.
10. Tessili
Vari tessuti, dal filo sintetico tessuti ingualcibili per abiti da 6 na e da uomo, copriletti, coPe tendaggi, tessuti decorativi, Su8 j, elastiche, guanti, ombrelli, lana maglia, cravatte, completi da no per pioggia e neve, biancheria donna in nailon, popelini sanfo' zati, tessuti di fiocco, nailon, vel6^
cibelin, di tergal e terital, i®itaZ-
ni di pellicce, tulle, tessuti pettinata e scardassata per
e per mantelli da
di i0’ vesti1’
dOlK1’
rceliaf
da uomo ecc.
U. Porcellana
Porcellane decorative, pon comuni, vasellame refrattario Per ^ ccnornia domestica, ceramiche de rative ecc.
12.	Attrezzi da caccia, pešca c &
Vari articoli sportivi, special®eIlt per campeggio.
13.	Altri articoli	^
Orologi, orologi - braccialetti, br,
cialetti metallici per orologi, k0, (j cini a molla, bottoni e altri p®®6 nuovi e interessanti, novita di P duzione, destinati all’uso domestk0
Hotel
}douica
Med
Odprt uso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. De-pendansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Sankališča - Smučišča - Žičnica.
Atomske ladje in elektrarne predrage
Angleška vlada si prizadeva, da bi zbudila zanimanje velikih družb in drugih, podjetij za graditev elektrarn in ladij na jedrski pogon. Odmev podjetij je pravzaprav zelo šibak. Računi namreč pokažejo, da so investicije za graditev elektrarn in ladij na jedrski pogon še vedno tako visoke, da elektrarne na jedrski pogon ne morejo konkurirati termičnim elektrarnam, to je elektrarnam na premog. V glavnem velja to tudi glede graditve ladij na jedrski pogon.
Angleško ministrstvo za energijo je po daljšem proučevanju razpisalo graditev dveh elektrarn na atomski pogon in velike petrolejske ladje. Kakor rečeno, je prejelo prav malo ponudb, vendar so te poslala finančno tako močna podjetja, da je graditev zagotovljena. Prvo izmed dveh elektrarn na atomski pogon bodo zgradili v Dungenessu, in sicer bo imela zmogljivost 550 megavatov, drugo pa v Sizewellu s 650 megavati. Z delom bodo začeli še to poletje, končano pa bo leta 1965.
V gradnji je poskusna postaja (e-lektrarna) v Windscaleu, ta bo končana prihodnje leto. Tudi obe novi elektrarni bosta zgrajeni po vzoru elektrarne v Calder Hallu. To bodo zadnje elektrarne grajene po dosedanjih načelih. Nato bodo gradili v 01dburyju elektrarno z zmogljivostjo 300 megavatov; pozneje bodo njeno zmogljivost povečali na 1000 megavatov. Obratovala bo na višje temperature in z različnim gorivom. Če se bo graditev popolnoma posrečila, bo ta elektrarna lahko dajala električni tok po istih cenah kakor termične elektrarne.
Razne olajšave, ki jih je dovolila angleška vlada, so omogočile skrčenje investicijskih stroškov, in sicer od prvotnih 120 funtov šterlingov na 104 funte za kilovat. Toliko so zna-
šali stroški za prve elektrarne v Wal-lesu, medtem ko bo elektrarna v Dungenessu stala 95 funtov šterlingov, a v Sizewellu 100 funtov šterlingov za kilovat. Elektrarna na atomski pogon, ki je stala toliko, ne more še konkurirati s termičnimi.
Minister za prevoz je povabil podjetja, naj predložijo ponudbe za graditev 65.000-tonske petrolejske ladje na atomski pogon. Prijavilo se je šest družb. Ministrstvo se še ni odločilo, kakšne vrste reaktorjev bodo vgradili na te ladje. Gre samo za prvi poskus. Ministrstvo se namreč še ni odločilo dokončno, ali bo sploh dalo zgraditi petrolejske ladje na atomski pogon.
Pciuic^ihtno
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Velebit 4. marca, Dinara 7. marca, Triglav 1. aprila.
—	Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Velebit 4. marca, Triglav 1. aprila.
— Sev. Kitajska — Japonska: Velebit 4. marca, Triglav 1. aprila.
— Sev. Evropa: Reka 3. marca, Zadar 12. marca.
— Severna Afrika: Rijeka 3. marca,
Trepča 20. marca.
— Sev. Amerika: Trepča 20. marca.
— Perzijski zaliv. Vis 31. marca.
KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje —
— Ciper — Izrael: Risnjak 5, marca.
TRI NOVE LADJE. Vodstvo IRI (Istituto di Ricostruzione Industriale) je naročilo v ladjedelnicah CRDA tri ladje za prevoz blaga. Novo naročilo bo ladjedelnicam zagotovilo delo za daljšo dobo.
KMEČKA BANKA
g o r i c a
Ulica Morslli 14 - Telefon 22-06
Banka pooblaščena za pošlo v zunanji trgovini
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE

Ta A. GORIZIANA
S0R1Z1A - VIA DOGA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
IMPORT
UUOZ-IZVOZ■ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE

IMPORT - EXPORT
d. d.
vseli vrst lesa, trdih goriv In strojev za lesno industrijo
THST - Sede* : ni. Cicerone 8/11 - Teletom ul. Cicerone 30214
Trans-Trieste del FJli Carli K.
Societa in nome collettivo
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA;
IZVAŽA:
vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
m
JUGOLI N IJ A
Poštanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Trideset i četiri brza i moderna broda a 220.000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, ploue, u linijskoj službi, na potezu od Buenos niresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka:
Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana,
Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje.
Pobliže obacijesti dobit čats kod na&eg zastopnika n Trstn ”NGRD tDRIJ”, V. Rortoluzzi G Co. Piazza Duca degli Abrnzzi 1 - Tel. 37-61^, 29-829
ai/TOPREUOZ
Cunja Rihard
TRST
Strada del Frinli 289 telefon 3S-379
Osebni in tovorni prevoz' za tu - in inozemstvo
Ronkurenčne cene
'šinite
.GOSPODARSTVO'
fSILLA"
COSSI ALFONZ
I
UVOZ UUSA
GORICA
Ulica Duca d’Aosta ^
TEL. 34-96
»ede Z. rnsr
ULICA PARIO riLZl ST. I«/I.
TELEPON ST. 1 t . o t
vestnik
gCO^TOSPOmRSKF.GA ZDRUZFNJAl
prijava letnih dohodkov
(VANONI)
f Opozarjamo zlasti vse člane, naj se Oiprej javijo v uradu za izpolnitev Viave. Da olajšajo delo in sebi nenehno zamudo časa, naj prinesejo seboj vse potrebne podatke za iz-‘nitev prijave. Zberejo naj vse po-^ke 0 vseh članih družine (datum kraj rojstva, poklic in zaposlitev), *2Polnitev obrazca na prvi strani, člane družine je treba imeti pri-vitelja, ženo, otroke, posvojence, po-^Povljence in na splošno vse osebe j tarše, taste itd.), ki jih veže s pri-, v|teijem sorodstvo ali svaštvo in »i ihlajo po zakonu pravico do vzdr-Vanja. Tisti, ki imajo zemljišča, naj inesejo podatke tudi za tista zem-Jisčaj s katerimi razpolaga prijavitelj, astnikj zgradb naj prinesejo po-atke za izpolnitev obrazca pod ime-
nom zgradbe; najprej je treba navesti podatke zgradb, ki so obdavčene in nato še tiste, ki so davka oproščene, po vrsti stavbe in trajaneja o-prostitve davka. Lastniki trgovin, gostiln, obrtniki naj že sami, če je le mogoče, seštejejo vse letne dohodke in stroške od 1. januarja do 31. decembra 1959. leta. Vsi naj prinesejo pa davčne »kartele«, potrdila o plačilu najemnine, luči, telefona in drugega zlasti plač nameščencev.
LE TRIDESET DNI ČASA ZA PRIZIV PROTI VPISU V DAVČNI SEZNAM
Po uveljavitvi novega enotnega zakona o neposrednih davkih, in sicer od 1. januarja dalje, je bil znatno skrčen rok za vložitev priziva proti nepravilnemu vpisu v davčne sezname. V nasprotju s tem, kar je veljalo do lanskega leta, ko je bilo čas
vložiti priziv tri ali tudi šest mesecev od dneva objave davčnega seznama, zaradi nevročive ali zgrešene ugotovitve. Zato vabimo vse člane, ki bi hoteli kakorkoli vložiti priziv, naj si dobro ogledajo davčne »kartele« in tudi davčne sezname, ker je sedaj rok za priziv mnogo krajši.
PLAČILO LETNEGA PRISPEVKA ZA TELEVIZIJO, RADI O APARATE IN DRUGE SLIČNE APARATE V JAVNIH LOKALIH
Opozarjamo naše člane, lastnike omenjenih aparatov, naj še počakajo s poravnavo omenjenih prispevkov. Ponavljamo, da jim ne bo treba plačati zato nobene denarne globe, ker se je tajništvo združenja o tem sporazumelo z ravnateljstvom ustanove SIAE. Tajništvo združenja pa še zagotavlja, da ho pravočasno obvestilo, kdaj in kako je treba poravnati omenjene pristojbine.
?A ZDRUŽENE evropske države
Tudi v Trstu je podružnica gibanja 4 ustanovitev Evropskih združenih dr-v> ki izdaja tudi mesečnik »Rasse-a Europea«. V nadzornem odboru so Uane tržaške osebnosti kakor dr. Ra-|Us‘ni - Righi, dr. Sardos - Albertini, dr. ^Uzzatto, med odborniki pa dr. Giarini, lrnolo, dr. Flora, prof. Leonarduzzi, Sestito, dr. Gropajz, dr. Tavolato, uutinik in Decola.
grof TORRE e TASSO (Turn-Ta-Devina je dal na razpolago 200 .,.s°č lir, da bi s tem denarjem nagra-
dili
najboljše diplomsko delo o evrop-
A,n združevanju. Nagrada je bila polena dr. Giariniju.
Do začetku letošnjega šolskega leta e bil na tukajšnji univerzi sestanek anstevnikov, ki se bavijo s prouče-„ ujem najrazličnejših vrst prevoza, ^delovali so tudi tujci. Sklenjeno je °> da se na tržaški univerzi uvede seben tečaj za proučevanje medna-Unega prevoza v okviru Evropske go-^udarske skupnosti. Nastopali naj bi u* Predavatelji iz tujih držav.
veleblagovnice v italiji
in DRUGOD
V Italiji posluje 230 »velikih skla-2Isd«, to je velikih prodajaln blaga a široko potrošnjo, kakršen je trža-j,1 UPIM aii ljubljanski NA-MA. V aliji predstavljajo ti »magacini« ■8% vseh prodajaln, v Franciji 30%, Zahodni Nemčiji 40%, v združenih Uleriških državah pa kar 60% vseh
Vdajata.
b begunsko taborišče v Vidmu
do zaprli. Ministrstvo za notranje za-,CVe je odredilo, da se begunci iz ta-fišča v Vidmu preselijo v Cremono. ie Prva skupina zapustila stara
Vprašanje avtonomije tržaškega SKRBNIŠTVA ZA JAVNA DE-
. • Agencija Giulia poroča, da je mi-^ister za javna dela odločil, da bo skrb-štvo za javna deia za deželo Furla-J°-Julijsko krajino imelo v Trstu av-^uornno podružnico. Skrbništvo v Betkah bo izplačevalo obveze pokra-'uam v Vidmu in Gorici, in sicer do Jubja meseca, medtem ko bo tržaško
skrbništvo pričelo s poravnava obveznosti v najbližji bodočnosti.
MANJ JETIKE V TRSTU. V nedeljo se je tudi v Trstu začela akcija dvojnega križa (proti jetiki). Na zborovanju, ki je bilo v Verdijevem gledališču, je med drugimi spregovoril tudi ravnatelj .milanske klinike za tuberkulozo prof. Daddi. Profesor je dejal, da je leta 1958 0,23% italijanskega prebivalstva bolehalo za jetiko. (Leta 1950 0,50 odst.). V Trstu so leta 1958 pregledali 91.372 ljudi. V zadnjih dveh letih je število bolnikov za tbc padlo z 2025 na 1059.
CENA BENCINA NAJ SE ZNIŽA
Te dni so komunistični poslanci predložili poslanski zbornici poseben predlog, da bi se cena bencinu ob prodaji na drobno znižala na 100 lir pri litru. Poslano! predlagajo tudi, da naj se cena vtekočinjenih plinov za avtomobile zniža na 95 lir za kilogram.
NAŠE SOŽALJE
V	Trstu je umrl Ivan Jelen; v Nabrežini Alojz Širca, Ivan Pertot; na Proseku Milko Milič; v Sovodnjah Štefan Tomšič, Jože. Novak in Janez Gu-lin; v Štandrežu Anton Nanut in Štefanija Zavadlav roj. žezlin; v Rajblju Henrika Stergulc; v Zapužah pri Ajdovščini Emilija Brecelj; v Ažli pri Sv. Petru Slovenov Romildo Marinič.
V	tržaški bolnišnici je po dolgi bolezni umrla 76-letna Antonija Benčič por. Plesničar.
Tuje valute
za jugoslovanske potnike
Jugoslovanski potniki, ki so odhajali v tujino, so doslej lahko nabavili pri Narodni banki za 12.000 dinarjev tuje valute. Tako na primer so Jugoslovani, ki so potovali v Italijo, lahko kupili za 12.000 dinarjev 'ir po tečaju 48 s primom 100%. to je po 96 dinarjev za 100 lir. Od 25. februarja veljajo nove določbe, in sicer Jugoslovanski turisti, izletniki in drugi potniki lahko nabavijo zdaj za 18.000 dinarjev tuje valute, in sicer prav tako po uradnem tečaju s 100%
primom. Potnik na primer, ki je namenjen v Italijo, lahko kupi lire po uradnem tečaju po 48 s 100-% primom, to je 96 dinarjev za 100 lir. Za 18.000 dinarjev mu Narodna banka izplača 18.750 lir. Jugoslovanski izletniki in drugi potniki bodo torej lahko razpolagali, ko pridejo v Trst, z večjim zneskom tuje valute kakor doslej.
Jugoslovanski potniki, ki potujejo v tujino k svojcem bodo lahko nabavljali manj tuje valute, to je samo eno tretjino v razmerju z drugimi, ker računajo jugoslovanske oblasti, da je zanje že preskrbljeno pri svojcih, h katerim so namenjeni. Takšni potniki bodo lahko kupili samo 6250 lir, to je ena tretjina od 18.750 lir.
Odslej ho dovoljen Jugoslovanom in tujcem iznos iz Jugoslavije 1500 dinarjev, torej ne več 3000 dinarjev.
Uvedeni so bili zopet kolektivni potni listi za izletnike v večjih skupinah.
SG: KREFTOVA BALADA O POROČNIKU IN MARJUTKI
Slovensko gledališče v Trstu se nam je v soboto, 20. februarja predstavilo s Kreftovo Balado o poročniku in Marjutki. To je priredba po znanem delu ruskega pisatelja Borisa Lavre-njeva »Enainštirideseti«, po katerem so v Sovjetski zvezi posneli tudi uspel film. Predvajali so ga tudi v našem mestu. Resnici na ljubo je film malce razočaral gledalce. Povest namreč opisuje rusko revolucijo, ali bolje posamezne spopade med belimi in rdečimi gardisti. Film prikazuje v glavnem le pohod partizanskega oddelka skozi pustinjo in njegove boje z nasprotniki, ki jih vodi Jevsjukav. Le na koncu opisuje dogajanje med belogardističnim poročnikom in mlado partizanko Marjutko, pa še to bolj površno. Režiser se ni poglobil v njuno dramo, ker tega niti Lavre-njev ni storil, pač pa je to zamikalo Bratka Krefta. Sam pravi glede tega tako:
»Razvil sem njun ljubezenski za-pletljaj in ga skušal bolj dramatično zaplesti z etično - političnim, ne da bi hotel biti kje tendenčen; nasprotno, ves čas mi je lebdela pred očmi neizprosna človeška usoda enega in drugega«.
Bratko Kreft je tako z Balado o poročniku in Marjutki ustvaril kratko, a globoko, humano delo, ki je kongenialno »Enainštiridesetemu« Borisa Lavrenjeva.
Na samoten otok se rešita dva človeka iz dveh popolnoma različnih svetov: poročnik in Marjutka. On je njen ujetnik. Sprva vlada na pozo-rišču mučno in napeto vzdušje. Polagoma se v njuni vojaški zanesenosti prebudi vsakdanji človek s čustvi, upi, načrti in problemi, a predvsem s čustvom ljubezni. Ljubezen, ki ju začenja zbliževati, povzroči, da nosilca dramskega razpleta vsaj začasno pozabita na socialno-politično brezno, ki ju loči. a ob vsaki nepremišljeni besedi se le še bolj zaostrijo njuna medsebojna ideološka nasprot-
V Gorici precej novih stanovanj
niku. V Tominčevi ulici v Gorici gradijo nebotičnik.
V novih zgradbah bo tudi precejšnje število poslovnih prostorov. Na industrijskem področju je treba zabeležiti gradnjo 15 novih objektov; nekaj jih je še v gradnji. Na prvem mestu sta podgorska predilnica s šestimi objekti (v enem je našla nove prostore tovarniška menza) in livarna SAFOG z dvema objektoma. Na Tržaški cesti so bile zgrajene nekatere stavbe, a na Sve-togorski velike garaže. Na severnem delu mesta je bilo zgrajenih v zadnjih letih precej garaž za težke tovornjake avtoprevozniških podjetij. Svoje prostore so tudi razširile z novimi paviljoni številne manjše tovarne, ki so zaradi olajšav proste cone razširile svojo dejavnost. Sorazmerno s tem se je povečala tudi delovna sila, ki pa se ne seli v mesto, marveč ostaja na podeželju.
Letos bodo mnogi zasebniki nadaljevali z gradnjo manjših hišic, na drugi strani pa bosta IACP in INA-Casa pričeli graditi dve novi naselji: eno v Ulici Usmiljenih bratov (Fatebenefratel-li), kjer bo zrastlo 119 stanovanj; ta bodo bolj razkošna kot običajna stanovanja v ljudskih hišah. Na Tržaški cesti pa bodo zgradili 58 stanovanj. V načrtu so tudi nekatere nove industrijske graditve.	m. v.
Proti koncu lanskega leta so zabeležili v Gorici nad 40.000 stanovanjskih prostorov, kar pomeni za prebivalstvo okrog 42.000 oseb precej zadovoljiv položaj. V letu 1958 so zgradili 1.249 stanovanjskih prostorov in že ta številka je pomenila precejšen napredek v primeri s prejšnjimi leti. Seveda je k temu odločno pripomoglo veliko naselje »INA-Casa« (Zavarovalnega zavoda) pri Štandrežu in drugi stanovanjski bloki, ki so jih zgradili z javnim denarjem. Zasebniki so zgradili precej enostano-vanjskih hišic pa tudi večjih stavb; saj so v mestnem središču in na periferiji zrasle lepe stanovanjske hiše razkošnega značaja, ki se ne dajo primerjati z ljudskimi stanovanji, ki jih gradijo z državno pomočjo.
Lani pa se je. število stanovanjskih prostorov še povečalo. Ob koncu leta so zabeležili kar 480 novih stanovanj s 1.846 prostori, in to v 180 novih zgradbah.
Največja skupina zgrajena v preteklem letu, ki sicer še ni dokončana, so stavbe INA-Casa pri Pevmi, kjer bo kmalu vseljivih 119 stanovanj. Gre za sistematično naseljevanje v povsem slovenskih krajih. Poleg tega bo kmalu pripravljen tudi počitniški dom za starč-. ke, ki ga občinska uprava gradi pri Loč-
Vreme je bilo zelo nevljudno, ko j?111 bil predzadnjo soboto zopet v
r.°Pm. Gost droben dežek se je predal skozi redko meglo, ki je zakri-aia obrise bližnjih predmetov in tbov okoli Kopra; zato sem se mo-a* omejiti na opazovanje življenja a ulicah in sploh povsod, kamor prišel. Slabo oblečenih ljudi ni-^01 nikjer videl, pa tudi ne pretira-:t? elegantnih, kakršne je zaman al na Reki in v Pulju brezimni ankar v zadnji lanski številki me-.nika »L’Altra sponda«. Da bi bil asel tam vsaj eno žensko, ki bi se ^aia vsaj tako okusno oblačiti, ka-0r njegova serveta. Ne, niti to mu 1 bilo dano. Sedaj pa vidite, na ka-nizki kulturni stopnji smo; saj .° že elegantno oblečeni analfabeti ,01i kulturni kot mi. Anonimni član-nar sam najbolje ve, kje jih lahko ajde, v Jugoslaviji prav gotovo ne. °vsod v Kopru sem slišal samo slo-usko govorico, zdelo se mi je, ka-U|.r. da sanjam, ko sem srečal na lct šolsko mladino, ki je ščebetala
Tomos
razdeljena na štiri skupine (oddelke); stružnice, obdelavo aluminija, rezkalni stroji in vrtalni stroji. Ves obrat je opremljen z neverjetno množino najsodobnejših strojev, med katerimi so najraznovrstnejši avtomati in polavtomati. Na takem avtomatu na primer struži in vrta ohišje motorja s trindvajseterimi operacijami hkrati in z 0,01 milimetersko preciznostjo premera.
KAKO NASTANE »COLIBRI«
Tovarna je opremljena razen z velikimi in manjšimi stiskalnicami s pritiskom 10 do 150 ton. Vse tri stiskalnice so opremljene s foto-celi-cami, ki onemogočajo vsako nesrečo
sušenja do lakiranja in končno termične obdelave laka. Ves proces v lakirnici traja za en popoln »Coli-bri« (18 delov) 5 minut. Deli motornih koles, ki se kromirajo, se stekajo v oddelek galvanike.
Posebno zanimiva je livarna za izdelavo aluminijevih legur, kjer se delo razvija na sledeči način; tekočo leguro, ki se predhodno topi v električnih pečeh, vlijejo v komoro in bat jo potisne v posebno formo — kokilo. Ko se legura strdi, se ko-kila odpre in izmetalec izvrže odlitek. Na ta način je na primer ohišje motorja izdelano v eni minuti. Največja stiskalnica za tlačni liv v Tomosu ima pritisk 400 ton, naj-
stva. Jasno je, da bo eden od njiju podlegel, morda oba. To postaja čedalje bolj neizbežno. Preveč različna sta. Poročnik je intelektualec, torej ni tipiziran belogardist, kakršnega najdeš v neštetih literarnih delih. Zaradi socialnega položaja se je morda nehote znašel med belimi. Vendar se ne skuša poglobiti v temeljno resnico in pomen revolucije. V svoji zasanjanosti beži v imaginaren svet, kamor bi rad pritegnil tudi Marjutko. Ona pa je živela v bedi, trpela pomanjkanje, v boj za zmago revolucionarne misli je šla z jasnimi nameni in ideali, čeprav spričo svoje ženskosti od časa do časa pozabi na gorje revolucije, ostane trezna, stvarna. Hoče sicer poročnika pridobiti za svojo stvar, ki je stvar trpečega ljudstva, a zato ničesar ne žrtvuje. Pač, svojo ženskost, a to se ji zdi naravno. V bistvu ostane trdna in zavedna partizanka prav do konca, ko ubije poročnika in sama pade pod sovražnikovim svincem.
V	tem je jedro celotnega Kreftovega dela. Srečata se v vihri revolucije, z ljubeznijo skušata premostiti socialna in ideološka nasprotja, a sila, ki je vsakega po svoje pritegnila v boj, je močnejša in ju uniči. Toda samo fizično, ne duhovno. Zakaj v svoji notranjosti ostaneta moralno čista, ker sta šla preko katarze, to je v smrt.
Mira Sardočeva in Stane Starešinič sta bila odlično kos težki nalogi. Do skrajnosti prepričljivo sta ustvarila lika Marjutke in poročnika. Posebej moramo pohvaliti Starešiniča, ker je v »deliriju« dosegel res vrhunsko interpretacijo. Le z mimiko — sicer le na premieri — sta tu pa tam pretiravala in zato mestoma manj prepričljivo izpadala. A to je pripisati tehničnim oviram, ki so ju motile pri vajah, in sploh pomanjkanju časa za generalko, Šepetalka je malce pretiravala. Zvočni in drugi efekti so bili odlični. Prav tako scena Iva Ku-ferzina in režija Jožeta Babiča.
fg.
SMRT SLOVENSKEGA PUBLICISTA
V	starosti 63 let je v Buenos Airesu te dni umrl za rakom publicist dr. Ivan Ahčin. V Argentini je izdal «Sociologi-jo» v dveh knjigah in »Socialno ekonomi jo»; obe deli slonita na krščanskih načelih.
»OBSERVER« O JUGOSLOVANSKIH UMETNIKIH
Londonski »Observer« (21. febr.) poroča pod naslovom »Srnec, Kulisietvicz and Falkenstein) o umetniških razstavah v Londonu. Poleg dveh poljskih je v Londonu razstavilo tudi nekaj jugoslovanskih umetnikov. Pisčc Allan Bovv-nes omenja Piclja in Srnca, ki se uveljavljata kot abstraktna slikarja ter kiparja Vojna Bakiča. Picelj je po njegovem mnenju poleg ekspresionista Srnca pomembnejša slikarska osebnost,
ZA PLES FURLANSKIH SLOVENCEV. »Matajur«, glasilo beneških Slovencev, je v zadnji številki prišel na dan z mislijo, da bi furlanski (beneški) Slovenci priredili »ples furlanskih Slovencev«, kakor prirejajo koroški Slovenci vsako leto meseca januarja »slovenski ples na Koroškem«. Takšen ples naj bi bil ob pustnem času. »Vsi, kar nas je furlanskih Slovencev: demokristjani, socialisti, komunisti, social-demokrati in še iz drugih strank, vsi, ki se čutimo, da smo sinovi slovenske matere, da govorimo doma slovenski, bi lahko priredili svoj ples. V Čedadu bi že našli primerno dvorano za to.«
dane;
hašem jeziku. Koprska občina ima
Pa
!S 29.500, razširjen Koper sam j,. 11.800 prebivalcev. O številu Ita-^lanov ni točnih podatkov, domne-Pa, da jih je v Kopru nekaj manj kot 900.
Nekdaj zakotno mestece se v zad-letih razvija v pomembno mor-g.° luko in eno najvažnejših mest b °venije. Za to se mora Koper zavaliti razvoju prometa v luki in °vim tovarnam, predvsem pa tovar-1 uaotornih koles Tomos. Pred kon-V 1954. leta so se na posušenih nekdanjih solin, kjer stoji da-
s,	.s zgradba tovarne Tomos, razpro-rali vrtovi in vinogradi in pasle Ce- Celo področje tovarne je spre-®hieno v okusno urejene parke in (altirane poti med raznimi poslo-
A ki pokrivajo površino 41 000 kva-athih metrov, medtem ko znaša vršina vsega zemljišča 162.000 kv. ^ etrov. Tomos je ena najlepših in ^aJmodernejših jugoslovanskih to-arn. Vsi prostori se ogrevajo, oziro-
t.	a ohlajajo, pozimi s toplim, pole-
Pa s hladnim zrakom; zato so se-turi5 VSi Prost;ori idealno zračni pa vjc sveIli- Danes je Tomos eno naj-čjih in najmodernejših podjetij °vinsko predelovalne stroke v Jugo-avUi in tudi med redkimi tovarna-I’ ki delajo na principu veliko - se-iske proizvodnje na tekočem tra-Celoten tehnološki proces se od-Ja v eni sami veliki dvorani, razkleni na posamezne obrate.
Glavni proizvodni obrati so: oro-Jarna, orodna kalilnica, galvanika, Varna ha tlačni liv lahkih kovin, ihanska obdelava paličastega ma-. riala, pločevinama, oddelek za var-'enie sklepov, lakirnica in montaž-1 oddelek. Mehanska obdelava je
IZVOZ MOTORJEV TUDI NA ŠVEDSKO
Plan za letošnjo proizvodnjo predvideva 40.000 mopedov »Colibri«, 4.600 skuterjev »Galeb« (150 ccm), 1370 motociklov (175 ccms, 700 motociklov (250 ccm), 100 tovornih trikolesnih motorjev in 8.000 motorjev za ladje. Naročenih pa ima Tomos 111.356 motorjev. Lanski plan je predvideval 19.420 raznovrstnih motorjev, medtem ko so naročila dosegla 36.000 vozil. Od samega začetka proizvodnje do konca lanskega leta je tovarna izdelala 37.00J motorjev. Sam sem videl v tovarni okoli 2000 dovršenih motorjev, pripravljenih za odpošilja-tev; med temi je bilo precejšnje število namenjenih za švedsko. Na moje začudeno vprašanje, so mi pojasnili, da švedska ne proizvaja te vrste motorjev in da jih je prej kupovala pri »Puchu« v Avstriji »Zakaj pa jih naročajo sedaj pri vas?«, zato ker
so naši za nekoliko odstotkov boljši od Puchovih. Naši stroji so namreč modernejši, a poleg tega je Pu-chov tehnološki postopek nekoliko zaostal; razen tega je tudi kontrola pri nas bolj dovršena«.
V posebnem poslopju posluje sodobno urejena tovarniška ambulanta. Na isti višini se nahaja tudi splošna zdravniška In higienska služba izven ambulante. Tudi Tomosova menza je sodobno urejena. Zanimivo je, da se hrana servira na tekočem traku, kar omogoča da je brez postrežnic 300 abonentov postreženih v 20 minutah, zelo važna za razvoj Kopra in njegove okolice je Tomosova stanovanjska politika. V hišah, ki jih je Tomos na novo zgradil, nekatere zapuščene pa obnovil in opremil, živi že 70% njegovih delavcev in uslužbencev. Največ novih hiš je v Semedeli in na Belvederu.
Videl sem že mnogo tovarn, v nekaterih domačih in v inozemstvu sem bil tudi zaposlen, toda priznati moram, da je Tomos v vsakem pogledu zares vzorna tovarna.
Drago Godina
IZLOŽBA
Motorno kolo »Colibri«, ki ga izdeluje TOMOS .serijsko in je zelo priljubljeno zaradi svoje ekonomičnosti in prikupne zunanjosti.
pri delu; ni jih namreč mogoče spustiti v pogon, če nista prosta srednja in zadnja stran pred njihovimi stebri. Vsi polizdelki potujejo s stiskalnic skozi pralni stroj, ki jih očisti od maščobe, s katero so pločevine namazane, da pri pritisku ne počijo, v oddelek za varjenje, kjer se posamezni deli varijo v sklope in podsklope.
Iz varilnice odhajajo zvarjeni deli motornih koles v lakirnico in galva-niko. Delo v lakirnici je avtomatično. Posamezne dele motornega kolesa obesijo na viseči trak, ki teče skozi posamezne delovne faze od pranja, sušenja, grundiranja in ponovnega
manjša pa 100 ton.
Montaža motornega kolesa se sestaja iz sledečih faz: priprava montaže motorja, končna montaža motorja, prva montaža motornega kolesa in končna montaža motornega kolesa na tekočem traku, katerega takt znaša 5 minut. Storilnost tovarne znaša 50.000 motornih koles na leto; letos bodo izdelali 40.000, prihodnje leto pa že nad 50.000 motornih koles.
V Tomosu dela danes 1642 delavcev in uslužbencev, med temi je 130 inženirjev in visoko kvalificiranih tehnikov. 700 delavcev je iz okolice Kopra.
HEMISKEd
INDUSTRIJE
BEOGRAD 21-30 JONA
Sionske Sole Mo kitno ozokonili
Vprašanje naših šolnikov se je zganilo z mrtve točke?
Culi srna že, da pripravlja italijanska vlada zakon, s katerim bo tudi pravno uredila delovanje slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Medtem je osnutek sličnega zakona, ki ga je po parlamentarni poti predložil trža» ški narodni poslanec Vittorio Vidah, naletel na razne ovire pred ustavnim, finančnim in prosvetnim parlamentarnim odborom v Rimu. Kljub vsemu kaže, da bomo že tako dolgo pričakovani šolski zakon dobili v doglednem času.
Čeprav še nimamo tega osnovnega zakona, brez katerega bo naša šolska stavba še dalje slonela na peščeni osnovi, bodo v kratkem uredili položaj 38 učiteljev in okrog 20 profesorjev, ki službujejo na tržaških šolah. Goričani predvidene ugodnosti ne bodo deležni, ker je bil znani zakon št. 248 izdan samo za Italijanske šole na Tržaškem ozemlju, in kasneje s komisarskim ukazomšt. 19 raztegnjen tudi na slovenske, toda vedno samo na Tržaškem. Razlog za to krajevno omejitev je treba iskati v dejstvu, da so bili tržaški šolniki zaradi raznih povojnih dogodkov prizadeti v svojem rednem službovanju in se niso mogli redno udeleževati razpisanih natečajev za dosego redne šolske kariere.
V kratkem bo končala z delom komisija, ki bo v okviru pristojnosti tukajšnjega šolskega skrbništva uredila položaj 38 začasnih slovenskih učiteljev, ki bodo z navedenim ukrepom dobili avtomatično službeno stalnost, in se pridružili 21 stalnim učiteljem, ki jih bodo vzporedno s tem prevedli iz italijanskega v slovenski stalež. Gre za slovenske učitelje, ki so dosegli stalnost že pred vojno in ki so službovali večinoma v notranjosti Italije. Vsi ti učitelji so starejši. Isto velja za skupino prej omenjenih 38 začasnih, ki bodo v kratkem postali stalni. Vsi imajo za sabo že dolgo šolsko kariero, najmanj deset let službe v Trstu in razen tega v velikem številu tudi mnogo let redne službe v Jugoslaviji. Stalnost jim bo priznana ne glede na manjkajočo pravno ureditev slovenskih šol, ker jih bodo hrenova!! za stalne na šole, ki so obstajale na Tržaškem že pred vojno in pri katerih so menjali samo učni jezik. Noben učitelj pa ne ho imenovan za stalnega na šole, ki so jih na našem ozemlju nanovo ustanovili po drugi svetovni vojni, ker te še niso uzakonjene, to se pravi pravno priznane od države.
Profesorjem pa ni možno avtomatično priznati stalnega službovanja, ker slovenske srednje šole sploh še niso uzakonjene. Položaj skupine okrog 20 profesorjev bodo začasno uredili s prevedbo v tako imenovani ■posebni prehodni stalež, ki ga bo kasneje Izrecno odobril vladni šolski zakon. Pri prejemu odlokov z imenovanjem na razne stolice posebnega orehodnega staleža bo dano kandidatom pet dni časa, da se morebiti odrečejo temu staležu in optirajo za tako imenovani »posebni seznam«. Razlika med obema je v tem;
Posebni prehodni stalež daje pravico do prehoda v redni stalež po opravljenem usposobljenostnem izpitu, ki pa ga je treba opraviti pred potekom dveh izpitnih rokov, seveda v kolikor ni kandidat tega izpita že uspešno prej položil. Po veljavni šolski zakonodaji se samo dve leti dosedanje začasne službe štejeta v dobo 19 let 6 mesecev in 1 dan (oziroma 15 let, če dopolni medtem šolnik 70 let starosti, kar je skrajna meja za aktivno službovanje), ki je predvidena za pridobitev pravice do državne pokojnine, šolniki se res upravičeno zaskrbljeno vprašujejo, če se jim izplača sprejeti imenovanje v posebni prehodni stalež, in ugibajo, ali ne bi bilo zanje bolje optirati za »posebni seznam«, ki ima celo nekatere prednosti pred posebnim prehodnim staležem zlasti glede starejših šolnikov.
Vpis v »posebni seznam« daje šolniku jamstvo službovanja do 70. leta starosti. Res je, da ostanč vedno na začetni stopnji svoje kariere, vendar je vsako drugo leto deležen povišice pri plači. Ostane še dalje pokojninsko zavarovan pri ustanovi INPS, kar mu jamči, da mu dosedanja leta službovanja na Tržaškem ne gredo v izgubo. Ko doseže 70. leto starosti, dobi od države odpravnino v višini ene mesečne plače za vsako leto službe in poleg tega še pokojnino INFS-a, ki je pa seveda nižja od državne.
Vsa slovenska javnost se je borila za uzakonitev slovenskega šolstva in
za priznanje našim šolnikom enakih pravic, kakršne uživajo italijanski. Te pravice jim zdaj pristojna oblastva začenjajo priznavati, čeprav pozno. Iz raznih razlogov zato nika-
kor ne kaže, da bi zdaj šolniki oklevali. Naša šola, in še prav posebno srednja, potrebuje kader stalnih šolnikov, na katerih bi v bodoče slonela. Pomislimo samo na dejstvo, da na vseh naših srednjih šolah ni stalnih profesorjev, razen šestih, ki pa so »komandirani«, to se pravi izposojeni z italijanskih! Zato naj vsak naš profesor ki ga zadenejo novi ukrepi, sprejme višje imenovanje v prepričanju, da ga bo v prizadevanju za izjemno priznanje dosedanjega začasnega službovanja podprla vsa naša javnost, in da bo zato končno le naletel na primerno razumevanje tudi pri šolskih oblasteh.
Po prejetih informacijah, ki nam jih potrjuje tudi obvestilo, objavljeno v italijanskem pedagoškem mesečniku »Rassegna della Scuola«. (Letnik št. 10, 15. oktober 1959, stran 28), lahko sporočamo vsem prizadetim profesorjem naslednje:
1. Najmanjša službena doba za uživanje državne pokojnine je 19 let, G mesecev, 1 dan; 2. v to službeno dobo štejejo:
a) leta stalne službe; b) leta začasne službe, ki pa jih je treba odkupiti; c) leta univerzitetnega študija (največ štiri za leposlovno fakulteto (»lettere«); č) vojaško kadrsko službovanje.
Zato ne more biti nobenega dvoma o odločitvi naših profesorjev. Sprejmejo naj višje imenovanje, ker jim to narekuje korist slovenske šole na Tržaškem.
fg-
Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc
famlireUa
Modeli 48 - motorni tricikli 175
Originalni nailumnstiii deli in pritikline, matur ji xa enlne-Čolni iz plastiene mase
MMITBCNIC/l lilUl IANA - T It S T Via Imbrlant, IG - Tel. 3G-B13 Delavnica: Via Vnldirivo,30 - Tel. 35-222
Iflad&diJifi hoteli b e p t ip ol omio
Hotel COLOMB1A
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. . Sedemdeset postelj.
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
lir dalje.
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo
in bar.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD
ROK PRIJAVE ZA UDELEŽBO ZAPADE 15. MARCA
Obvestila :
BEOGRAJSKI SEJEM, BEOGRAD, p. p. 408 = TEL. 50=001
Predstavništvo v Zagrebu: ŠTR0SSMAJER0V TRG, 8 = TELEFON 36=069
TRŽNI PREGLED
Italijanski trgr
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je povpraševanje po mehki pšenici v zadnjem tednu prekašalo ponudbo. Število sklenjenih kupčij je bilo omejeno; cene so se dvignile za 50 do 100 lir pri stotu. Na trgu s koruzo ni bilo velikih izprememb. Letošnji u-voz inozemske koruze je znašal 10 milijonov stotov, kar predstavlja rekord glede na dosedanji uvoz, ki je lansko leto znašal 7 milijonov stotov. Vrsta Marano se drži krepko. Otrobi se prodajajo težko; cene so nekoliko padle. Trg s krmo ni posebno aktiven. Bolj živahno je bilo na trgu z rižem. Cene so se ustalile na visokih kvotacijah. Zmanjšalo se je povpraševanje po oliv-nem olju, kar je običajen pojav v tem času; najbolje se prodajajo finejše vrste olja. Cene masla so dosegle minimalne kvotacije. Zato je vlada sklenila ustaviti uvoz iz inozemstva. Zelenjava se prodaja zelo dobro, dočim je manj povpraševanja po sadju. Živahen je trg s klavno živino; cene so se nekoliko dvignile. Cene vina so ostale, v glavnem neizpremenjene; zanimanje je zlasti za boljše vrste. Ponudba ni posebno velika, ker so proizvajalci previdni v upanju, da se bodo cene dvignile.
SLADKOR
TRST. Navajamo cene sladkorja na viru proizvodnje:	francoski sladkor
drobnega zrna v papirnatih vrečah 66,50 lire kg f.co Ventimiglia proti takojšnji pošiljki; vrsta Pariš 3 v vrečah iz jute f.co Modane 64,25 lir kg proti takojšnji pošiljki. Angleški sladkor fine granulated v vrečah iz jute 40/15 funtov šterlingov za tono cif. Trst proti takojšnjemu vkrcanju; angleški sladkor vrste »SMX« 40/5 pod istimi pogoji. Mehiški sladkor drobnega zrna v bombažastih vrečah 96 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča proti vkrcanju v marcu. Kubanski sladkor drobnega zrna v bombažastih vrečah 96,50 dolarja za tono cif. italijanska pristanišča proti vkrcanju v aprilu-maju.
KAKAO
TRST. Cene kakaa na viru proizvodnje, v šilingih za 50 kg cif. evropska pristanišča: Accra good fermented proti vkrcanju v marcu-maju, aprilu-juni-ju, maju-juliju 221/3, proti vkrcanju v juniju-avgustu 222/6; Accra main crop novega pridelka 1960 proti vkrcanju v oktobru-decembru, januarju-marcu 225-227/6; nizozemski kakao v prahu De Zaan v vrečah 25 kg, 8-10% maščobe 195 nizozemskih florintcv za stot cif. Trst, 10-12% maščobe 205, 12-14% 215, 14-16% 225, 22-24% v paketih 5 kg 280.
POPER
TRST. Cene popra na viru proizvodnje so naslednje: Tellicherry gardbled 465 šilingov za cwt. cif. Trst proti takojšnjemu vkrcanju; Tellicherry extra bold 475; Malabar 460; Sarawak spe-cial črni London Quality 495; Sarawak beli 775; Sarawak beli proti takojšnjemu vkrcanju iz Nizozemske 740.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7150-7350, srednje vrste 6850-6950, navadna 6700 do 6800; trda pšenica srednje vrste 8700 do 9100; pšenična moka tipa »00« 9500 do 11.200; krušna moka tipa »0« 8600 do 9000, tipa »1« 8000-8200; moka za testenine iz trde pšenice tipa »0« 8900; pšenični zdrob 11.300-11.400; tipa »1« 10.800-10.900; pšenični otrobi 3700-3800; koruza fina 5200-5300, srednje vrste. 4200 do 4300, navadna 4150-5200; koruzna moka extra 7200-7400, fina 5250-5650, srednje vrste 5000-5200; navadna 4701) do 5000; inozemska rž 44504600; inozemski ječmen 4850-5050; oves 5300 do 5900; inozemski oves 4700-5500.
VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5500-5700; Balillone 5600-5900; Roncaro-lo 5200-5500; Ardizzone 5400-6000; G. Rossi 6300-6500; Maratelli 5600-6000; Riz-zotto 5200-6000; Razza 77 5600-6000; R. B. 5900-6600; Sesia 5700-6100; Arborio 6300-6800.
Oluščeni riž: navaden 9800-10.100; Balillone 9900-10.100; Pierrot 9700-10.000; Ardizzone 10.200-10.500; Maratelli 10.800 do 11.200; Rizzotto 10.900-11.300; Razza 77 11.500-11.700; R. B. 11.600-12.000; Arborio 12.800-13.300.
ŽIVINA
FORLI. Klavna živina, cene za stot: voli I. 30.500-35.000, II. 18.500-23.500, III. 13.500-18.500; krave 30.500-35.000, II. 19 tisoč 500-23.500, III. 16.500-19.500; junci in junice 34.500-37.00; biki I. 35-37.000, II. 27.500-31.500, III. 20-23.500; junci I. 38.50042.500, II. 31-36.000; telički 53.000 do 57.000.
živina za rejo: vprežni voli 300 do
400.000	lir par (povprečna teža 15 stotov); krave 330-570.000 par (povprečna teža 11 stotov); plemenski biki 310 do
325.000	glava; mladi biki 190-325.000 glava ; molzne krave 105-200.000.
Prašiči: prašički za rejo 450-500 lir kg, 3040 kg 400440, suhi prašiči 41-70
VALUTE V MILANU		
	16-2-60	29-2-60
Dinar (100)	86,00	87,50
Funt šter.	5875,00	5850,00
Napoleon	4425,00	4450,00
Dolar	620,97	626,60
Franc. fr.	126,54	125,85
Švicarski fr.	143,10	144,60
Avstrijski šil.	26,88	24,14
Funt šter. pap.	1741,56	1756,25
Zlato (gram)	708,00	710,00
BANKOVCI V	CURIHU	
29. februarja 1960		
ZDA (1 dol.)		4,33
Anglija (1 funt šter.)		12,14
Francija (1 fr.)		86,75
Italija (100 lir)		69,00
Avstrija (100 šil.)		16,87
ČSR (100 kron)		13,75
Nemčija (100 DM)		103,90
Belgija (100 fr.)		8,65
švedska (100 kron)		82,70
Nizozemska (100	fl.)	114,85
Španija (100 pezet)		7,14
Argentina (100 pezov)		5,10
Egipt (1 funt šter.)		8,80
Jugoslavija (100 din.)		0,59%
kg 350-380, 71-100 kg 300-310, nad 100 kg 280-300, 130-169 kg 280-290, 170-200 kg 300-320.
Ovce 170-230 lir kg; koštruni 220-250; jagnjeta 440490.
KRMA
MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2300-2400; otava 2200-2300; seno III. košnje 2100-2200; detelja I. košnje 1800-1900, II. košnje 1700 do 1800; pšenična slama stlačena 1250 do 1300; specialna krma za molzne krave 5150-5250; krma za pitanje prašičev 5150-5250; koruzne pogače. 42504350.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci 850-880, zaklani 950-1050; madžarski zmrznjeni piščanci 400-500; žive kokoši 850-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550 do 600; inozemske zmrznjene kokoši 400 do 520, zaklane pegatke 1100-1200; zaklani golobi I. 1000-1250, II. 950; žive pure 600; inozemske zmrznjene pure 400-500; živi purani 550; zaklani purani 750; zmrznjeni purani 400-500; žive race 450-500, zaklane 400-550; živi zajci 390, zaklani 500-580; zaklani zajci brez kože 500-620; danski zmrznjeni zajci 650 lir kg.
Prvovrstna sveža jajca 23-24 lir jajce, navadna 21-22; inozemska jajca 17-21.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 740 lir kg, iz drugih lom-badrskih sirarn 730; fino čajno maslo 780; sir grana proizv. 1957 850-860 lir kg; proizv. 1958 790-810, proizv. 1959 660-690; grana svež 480-500, 30-60 dni star 500-520; sbrinz 1 mesec star 490 do 510, nad 3 mesece star 560-590; em-menthal svež 560-590, nad 3 mesece star 630-660; provolone 1 mesec star 500 do 530, nad 3 mesece star 540-570; gorgonzola svež 300-310, postan 550-580; itali-co svež 430450, postan 490-510; taleg-gio in quartirolo svež 370-390, postan 470-510; crescenza svež 320-340, postan 400430 lir.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 660-690, do 1,50% kisline 620 do 660, do 2,50% 570-620, do 4% 520-570; retificirano tipa »A« 490-500, tipa »B« 430-435; prvovrstno semensko olje 345 do 350; olje iz zemeljskih lešnikov 385 do 390 lir.
MILAN. Semensko olje: iz tropin 2400-2550 lir stot; ricinovo 12.800-13.100; sojino 30.300-30.400; koruzno 27.500 do 27.700; laneno 23.800-24.000; industrijsko ricinovo olje 36.500-37.500; kokosovo olje navadno 27.200-27.700 lir.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 60-100 lir kg; kar-čofi 23-60 lir komad; korenje 60-96 lir kg; cvetača 57-98; ohrovt 30-60; cikorija 29-52; čebula 48-60; koromač 35-69; cikorija s koreninami 48-96; rdeča solata Verona 240-336; krompir Bintje iz inozemstva 4547, Majestic 32-37; paradižniki s Kanarskih otokov 240-336; por 84-140; peteršilj 144-240; zelena navadna 120-216; špinača 80-115 lir kg.
Jabolka navadna mešana 36-72; Deli-cious extra 108-156; Morgenduft L 96 do 132; hruške navadne mešane 36-72; pomaranče navadne 48-78; rdeče pomaranče 96-132; prvovrstne limone 98-115, navadne 72-92: mandarini iz Palerma extra 126-168, I. 102-120.
V	preteklem tednu ni bilo opaziti e-notne smeri pri gibanju cen surovin na mednarodnih trgih. Baker je naza-doval, prav tako cin. Cena volne je poskočila, medtem ko je bombaž popustil. Kava je nekoliko napredovala medtem, ko je pšenica nazadovala. Koruza je nekoliko napredovala.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenice v tednu do 26. februarja popustila od 199 7/8 na 197 5/8 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v marcu; cena koruze je nekoliko napredovala, in sicer od 112 na 11234 proti izročitvi v marcu. Snežni zameti v Ameriki so preprečevali dovoz pšenice. Amerika prodaja še vedno mnogo žita v tujino; Japonska je kupila 1,140.000 bušlov pšenice, v ZDA, Poljska 750.000 bušlov trde pšenice in 375.000 bušlov koruze.
KOVINE
Cena bakra je v tednu do 28. februarja popustila, in sicer v New Yorku od 32,65 na 32,23 stotinke dolarja za funt, v Londonu od 263 na 255% funta šter-linga za tono'; cin je v Londonu nazadoval od 793% na 789% funta šterlinga za tono-. Cena svinca je ostala v New Yorku nespremenjena pri 12,50 stotinke dolarja za funt; cena cinka Saint Louis neizpremenjena pri 13, aluminija pri 28,10, antimona Laredo pri 29 stotinkah dolarja za funt; litega železa pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50, starega železa pri 39,17 dolarja za tono in živega srebra pri 212-215 dolarjev za steklenico.
VLAKNA
Bombaž je v tednu do 26. februarja v New Yorku popustil od 33,25 na 33 stotink dolarja za funt. V New Yorku je bila v začetku tedna težnja čvrsta, pozneje so cene popustile. Finančni mi-
VINO
ALESSANDRIA. Črno namizno vino 45004800 lir hi; belo 6000-6500; Barbe-rato 5000-6000; Barbera 7000-7500; Barbera extra 9000-10.000; Freisa extra 10 tisoč do 11.000; beli moškat 12.000 lir.
PADOVA. Črno Friularo 420450 lir stop/stot; črno Merlot 400450; črno Raboso 420-450; črno Clinton 340-380; belo Piave 430460; belo Colli Euganei 6500-7000 stot; belo Soave 420450 stop/ stot; Valpolicella 420-470; Valpolicella fino 470-500 lir.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PARMA. Paradižnikova mezga v sodih 145 lir kg; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 205 lir kg, v škatlah 500 g 180, v škatlah 1 kg 170, v škatlah 5. kg 155, v škatlah 10 kg 150, v tubah 200 g 48-52. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 220, v škatlah 500 g 195, v škatlah 1 kg 185, v škatlah 5 kg 170, v škatlah 10 kg 165 lir.
MED
ROVIGO. Naravni med tekoči 320-340 lir kg.
KAVA
BENETKE. Cene ocarinjene kave f.co prosto pristanišče (minimalna količina 10 vreč): Portorico extra 710-720 lir kg; Kostarika oprana boljše vrste 705-715; Santos Domingo oprana 620-630; Salvador Superior naravna 615-625; Haiti XXXXX 555-565; Haiti XXX 530-540; Ecuador extra Superior 505-515; Santos extra prime crivello 18 540-550; cri-veillo 17 505-515; Kongo crivello 17-18 425435; Kongo navadna 385-395; Har-rary extra v vrečah 80 kg 560-570; Gim-ma 490-500; Uganda oprana in prečiščena 430440; Moka Hodeidah 575-585 lir.
KOŽE
TURIN. Surove kože: krave z glavo in praklji do 30 kg 370400, nad 30 kg 350-370; voli z glavo in praklji 40-50 kg 300-320, nad 50 kg 290-310; teleta (kvadrati) do 40 kg 940-970, 4-6 kg 940-1020, 6-8 kg 860-870, 8-12 kg 725-750, 20-26 kg 445470. Konji surove osoljene kože 320 do 350. Ovni (suhe kože) 1,1-1,3 kg 350 do 400, 1,3-1,6 kg 400450; ovni (sveže osoljene kože) 3,54 kg 190-210; koze 12-14 kg (na ducat) 700-750; kozlički 30-32 kg za 100 kož 2000-2100; jagnjeta 55-70 kg za 100 kož 1000-1100.
PAPIR
MILAN. Tiskovni papir v valjih 10.450 lir stot, v polah 12-13.000; tiskovni sati-niran navaden 13-14.000, srednje vrste
15.500-	17.500; pisarniški navaden 13.250 do 14.250; srednje vrste 16.500-18.500; fin 21-23.000; trikrat; trikrat klejen za obrazce 22-24.000; registrski navaden 15-16.000, srednje vrste 18-19.500; registrski fin 22-24.000; pisemski navaden
18.500-	20.000, fin 22-24.000, extra 25-750-28.000; risarski papir 3540.000; perga-min navaden 40, 60, 80 g 18-19.500; per-gamin extra 30, 40, 60 g 22-24.000; per-gamin posrebrnjen 30 g 26-29.000, 40, 50, 60 g 23-25.000; ovojni papir navaden
8.000-	8500, srednje vrste 11.500-14.000, fin
15.000-	18.000; karton siv navaden 5300-6500, fin 7000-8500; duplex in triplex navaden bel in barvan 8500-10.000, srednje vrste 11.500-14.000, fin 17-22.500; kar-tončini beli in barvani navadni 20.500 do 24.000, fini 28.750-32.000; kartončini beli in barvani tipa Bristol 35.750 do 39.000 lir.
nister je dal pristanek na izvoz 60.000 ton bombaža iz Brazilije, kar predstavlja 50% vse količine, ki jo Brazilija lahko izvozi. Volna je v Ne.w Yorku napredovala od 114 na 121 stotink dolarja za funt za vrsto suint, proti takojšnji izročitvi; v Londonu je česana volna 64's B kvotirala 96% penija za funt, proti izročitvi v marcu; v Rou-babot je cena nazadovala od 12,85 na 12,80 novih frankov za kg. Avstralsko volno kupujeta v zadnjem času zlasti Sovjetska zveza in Japonska.
KAVČUK
V tednu do 25. februarja je kavčuk v New Yorku napredoval od 39,80 na 40,90 stotinke dolarja za funt, v Londonu RSS od 33-34% na 34% penija za funt. Zdi se, da je cena napredovala, zaradi napovedanih nakupov Kitajske. Kitajci so menda že naročili 2000 ton kavčuka, pozneje pa nameravajo kupiti še 6.000 ton.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je na newyorški borzi ostala neizpremenjena pri 3,08, proti takojnšnji izročitvi; kava je v pogodbi »M«, proti izročitvi v marcu, napredovala od 44,15 na 44,30 stotinke dolarja za funt, medtem ko je kakao nazadoval od 27,25 na 26,45. Na trgu s sladkorjem je bilo razmeroma mimo. Londonski trgovci so kupili v Dominikanski republiki večjo količino sladkorja po 3,18 stotinke dolarja za funt, na Kubi pa po 3,10 stotinke dolarja. V začetku marca bo Zah. Nemčija prevzela preostali kontingent kubanskega sladkorja, to je 110.000 ton in v Dominikanski republiki 26.000 ton. Do 15. februarja so cenili pridelek kubanskega sladkorja na 1,244.642 španskih ton (lani 626.536 do tega dneva). Trg s kavo je bil nestanoviten.
	vr	V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	8.2.80	16.2.60	29.2.60
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. • 198.V*	200.‘/4	197.7«
Koruza (stot. dol. za bušel)		• ■ H4.78	113,—	112.7,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		. .	35,-	35.	35.-
Cin (stot. dol. za funt)			. . 100.87	101.87	101.—
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 12,—	11.80	12.—
Cink (stot. dol. za funt)			. .	13,—	14.50	14 50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26,—	26.-	26,-
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74,-	74 —	74,-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	33.15	33.25	33 25
živo srebro (dol. za steklenico) .....	. . 212.—	212,—	213,-
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. .	37.25	37.29	37.25
LONDON Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 27U.—	267,-	258.—
Cin (funt šter. za d. tono)			. . 792.-	794,—	789.7,
Cink (funt šter. za d. tono) 		- - B9-5/8	89,—	87.74
Svinec (funt šter. za d. tono)		. . 72.7,	78.3/4	7 578
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	. . 523.-	525,—	525,—
tstnlk &¥£CKE ZVEZE
Zopet slinavha na Gorishem
Na Goriškem je razsajala slinavka že pred 3 meseci. Bolezen je bila hvalabogu kmalu zatrta z odločnimi ukrepi zdravstvenih oblasti. Nedavno se je zopet pojavil primer slinavke na Valeri-šču v števerjanski občini. Občinski živinozdravnik je ugotovil, da je bil oboleli vol kupljen pred dobrima dvema tednoma na sejmu v Padovi. Poskrbljeno je bilo takoj za popolno izolacijo goveda kakor tudi za razkužitev hleva, da bi se preprečilo nadaljnje širjenje bolezni. Oboleli vol je bil gotovo kupljen z boleznijo v inkubacijskem Stadiju. Vedeti moramo namreč, da inkubacijski štadij pri slinavki traja 7 - dni.
Včasih je okužba slinavke prišla z Vzhoda vsakih šest let, okužila vse živali podvržene tej bolezni (govedo, ovce, prašiče, koze) ter nato kmalu zginila, ne da bi pustila hujših posledic. Danes zaradi izpopolnjene zdravstvene službe tega ni več. Obstajajo le stalna žarišča te bolezni, od koder se bolezen sem pa tja razširi na sosednja področja. V Padovo na sejem je vol z Vale-rišča prav gotovo prišel s kakega takega področja. Taka žarišča bi bilo možno uničiti le s popolnim iztrebljenjem vseh obolelih ali sumljivih parkljarjev dotičnega področja. V tem primeru bi morala priskočiti na pomoč država z mnogimi milijardami ter izplačati kmetovalcem popolno odškodnino za vsako pobito žival, kar pa italijanska država ne zmore. V bogatih državah, kakor so ZDA, Anglija, Belgija, Holandska itd. se to izvaja. Na ta način je slinavka tamkaj takorekoč iztrebljena in se pojavlja redkokdaj. Naše kmetovalce opozarjamo, naj kupujejo živino le v krajih, kjer so go-
tovi, da ni te bolezni, da si ne naprtijo po nepotrebnem skrbi in pa stroškov. Če razsaja huda slinavka, more poginiti precej glav živine, to se pa dogodi le poredko. Običajno poznamo le mile epizoozije. Posledice teh se pokažejo v zmanjšanju delavnosti vprežne živine, v količinah mleka pri kravah mlekaricah in v pogostih splavih pri breji živini. Le na nekaj moramo biti pozorni v tem primeru! Že na zunaj ozdravljena žival kar nenadoma pogine po lahkem delu ali pa celo pri krmljenju! Vzrok temu je ošibelost srca zaradi prestane bolezni.
Na bloku pri »Rdeči hiši« sta se sestala go riški pokrajinski veterinar dr. Germinetti in pa novogoriški okrajni veterinar dr. Kulot. Obravnavala sta primer novega žarišča slinavke v Brdih. Odredila sta, da se mora zapreti zaradi pojave slinavk v Vale-rišču v števerjanski občini obmejni prehod v Klancih od 24. februarja do 15. marca.
SIVORJAVA ŠVICARSKA PASMA
Izmed vseh evropskih držav ima danes Italija največje število glav goveda sivorjave švicarske pasme; saj pripada približno četrtina vsega italijanskega goveda sivorjavi švicarski, ki je tudi znana po visoki proizvodnji mleka. Osrednji urad rodovniške knjige švicarske pasme v Italiji javlja, da je trenutno v naši državi okrog 2 milijona glav goveda navedene pasme. Najbolj razširjena je ta pasma v Lombardiji in ostalih področjih Severne Italije. Udomačila se je tudi na našem Krasu, v čepovanu ter v Vipavski dolini. Danes je razširjena tudi na Tržaškem, kjer je zadnje čase povsem izpodrinila prejšnje pasme. Poznajo jo
tudi v višinskih predelih ostalih delov Italije.	Dr. D. R.
HJoiii načrti Kmetijske zadruge
V nedeljo je bil občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu, ki ga je vodil predsednik A. Markovič. Predsednik nadzorstva geom. I. Bukovec je preči-tal bilanco za preteklo leto ter ugotovil aktivo 10,2 milijona in pasivo 9,2 milijona lir ter čisli dobiček 996.059 lir. Po sklepu občnega zbora pojde 596.059 lir dobička med redno rezervo in 400 tisoč v kulturne namene; ustanovi se posebna štipendija. Tudi letos priredi kmetijska zadruga na Opčinah kmečki shod (od 13. do 15. avgusta). Zadruga si je izposlovala redno dovoljenje za prodajo jeklenk s tekočim plinom »Publigas«. S sodelovanjem SCIA iz Correggia in kmetijske zadruge v Ron-kah namerava Kmetijska zadruga zgraditi majhno tovarno krmil za rejo perutnine, prašičev in goveda na Goriškem. Predsednik je poudaril, da so se razvili ugodni stiki med italijanskim in jugoslovanskim zadružništvom in, da je k temu prispevala tudi Kmetijska zadruga. V imenu zveze goriških zadrug je. pozdravil zborovalce g. Batič, v imenu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pa g. Marij Grbec. Upravni svet je ostal v glavnem neizpreme-njen; namesto g. Marsiča je. bil izvoljen Peter Hrovatin iz Milj. A. Markovič je ostal predsednik, I. Križmančič podpredsednik, Dušan Kodrič tajnik in A. Grilanc blagajnik.
PORABA MESA V NEKATERIH DRŽAVAH
Poraba mesa v posameznih državah je različna ter odvisi pač od domače proizvodnje in gospodarske, ravni v do-tični državi. Glede porabe mesa je na prvem mestu lestvice Argentina, kjer porabijo 110 kg mesa letno ali 30 dkg dnevno na osebo. Argentini sledi Avstralija s porabo 101 kg mesa na leto. V ostalih državah: Nova Zelandija 100 kg na leto, Urugvaj 85 kg, ZDA 72 kg, Danska 64 kg, Kanada 62 kg, Vel. Britanija 61 kg, Francija 55 kg ter Zapad-na Nemčija 49 kg. V Italiji porabimo letno le 17,3 kg mesa na osebo, kar je zelo malo. Ako bi vzeli v pretres lestvico samo za Severno Italijo, bi ugotovili, da je tu letna poraba mesa mnogo večja; italijanski jug použije torej zelo malo mesa.
Razvoj tranzitnega prometa čez Reko
(Nadaljevanje s 1. strani)
jeno, da se bo madžarski promet Reko v tekočem letu povečal, in 40 prvi vrsti promet množičnega blaH' Na progi proti Reki, ki jo vzdrzul madžarska rečno-morska plovba, Plu je sedaj sedem ladij. Z novim sP0h zumom je bilo dogovorjeno tudi le nično izboljšanje uslug pri sprejeiP' nju madžarskih ladij na Reki.
Pogajanja na Reki so potekala posebnih težav in v prijateljskem zračju. češkoslovaški in tudi madz;’ ^ skl predstavniki so pokazali veliko nimanje za razvoj reškega pristanišč 1 Zlasti jih je zanimala sodobna uredil6' pristanišča in tehnična oprema, ker s, nekatera madžarska podjetja v P0'™ nem času dobavljala reški luki opre® za mehanizacijo. Na Reki tudi UP^ da se bo tudi to sodelovanje v 1. ^ povečalo.
Dr. M. B'
llllllllllllillllllllllllllllllllllillllllllllMIIIIUIItllllllllllllllllllllllllllllllllU111111111111"
NADALJNJA SPROSTITEV UVOZA V FRANCIJO
Francoski uradni list je 23. febru®. ja objavil odlok o nadaljnji sprostit'1 uvoza v Francijo. Ta zadeva naravi1 med, čaj, grafit, tungsten, železo, ^ ker, dragocene kovine, izdelke v asf®' tu in azbestu, nadalje aparate in_lia(' prave pri uporabi kemikalij. Ta spis6' zadeva uvoz iz držav, ki ne pripadal0 Organizaciji za gospodarsko sodelova' nje OEEC pa tudi ne Združenim a1116 riškim državam oziroma Kanadi-
AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za to io inozemstvo. — Postrežba hitra. Ceoa ugodna
Dobro znani drogerija
TOSO
TRST, piazza S. Giovanni 6
MOBILI JIADALOSSO
Trst ■ Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - vozički - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7
HaziiA-e
permafles
Edino •skluzivnor prodajno Agencija v Trstu Ul. s. FRANCESCO 44-46
TakoJSnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo.
Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Plagglo.
Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem:
Moške srajce - Vse vrste nogavic, rokavic - Rute za na glavo - Kravate -Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke.
Naša zavarovalnica
r
L
ustanovljena leta 11128
A. RAVNIK, Trst Dl. Ghsga 8 Tel. 27512
Titidka
SIE.A JOŽEF
IZVOZ
uvo z
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004
Telefon 55-689
KM1IIJSKA ZADRUGA V TRSIH
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1
Nndime Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
,VISTA‘
THST, Ul. Cardncci 15, Ul. 29-Š56
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in po-trebšiin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
r— lil« IN MM —
iMikolj Kaiel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 99-881
Uva najboljših znamk, velika izbira
zlatih okrazkov za vaa prilika
\foiiiuj LAK
negovani noMi smisel za lepoto
SMIMLIS
LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 11
Največje slovensko podjetje
za izvoz lesa in lesnih izdelkov

Izvažamo
Mehak in trd žagan les — Zaboje — Gozdne proizvode Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa Oglje — Furnirje — Parkete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo.
NEG PLASTICA
UL. S. MAURIZI0 4 - TELEF. 41-272 UL. 6HEGA 9 - TELEF. 35-836
Gumijasti in plastični izdeltzi, dežni plašči in namizni prti.
Prodaja na debelo in drobno!