AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588
CASOP
OPELO
ŠT.  34 /  LETO  XVII  / 5.  SEPTEMBER  1996       120 SIT
Poštnina plačana pri pošti Krško
d.o.o.
Tel.: 0608/62-905, 62-906
Cesta svobode 37, Brežice
TERME     ČATEŽ
Topllika cesta 3V 82S0 Brežice
Usoda stavkajočih senovških kovinarjev zapečatena
stran 5
Metalna gre v stečaj!
Češki tehniki in inženirji že v Vidmu
Delavci ICEC-a brez ustreznih dovoljenj za delo?
Delavcem krškega Vidma, ki jih je trenutno nekaj več kot tisoč, se je v zadnjem mesecu pridružilo še osem čeških (po govoricah sodeč) tehnikov in inženirjev, ki so verjetno prišli prevzemat tovarno.
Kot je v poročilu zapisal višji svetovalec mag. Andrej Vizjak, skupina čeških državljanov v tovarni opravlja popis osnovnih sredstev oziroma inventuro. Na podlagi prijave, da je skupina, ki se predstavlja za delavce
ICEC-a d.o.o., domnevno brez ustreznih dovoljenj za delo v naši državi, je inšpekcija za delo pretekli teden opravila inšpekcijski pregled, vendar v tem času v tovarni ni bilo nobenega odgovornega predstavnika ICEC-a. (Galex)
50 let Vina Brežice
V Brežicah so za 5. september sklicali tiskovno konferenco, kjer bodo predstavili petdesetletno pot podjetja Vino iz Brežic. Seveda se tudi v Vinu niso mogli izogniti vsem razvojnim stopnjam, ki jih je od proizvajalcev terjala družba, a očitno so vse pasti kar uspešno preživeli, saj se danes lahko pohvalijo z uspešnim sodelovanjem s korporacijo Schwappes, s paleto lastnih brezalkoholnih pijač Rt, z vrsto nagrajenih vin, sponzorstvom pri atletskem klubu in še čim. (Ika)
v
Tretje mesto Čudna
na finalni dirki za
pokal Alpe-Adria
Brežice, 31. avgusta - Sekcija za motokros, ki deluje pod okriljem brežiškega avtomoto društva, je v soboto priredila zaključno dirko v stadionskem motokrosu za pokal Alpe Adria. Mednarodno prireditev je nekoliko motilo nepredvidljivo vreme in skromna udeležba dirkačev, saj najavljenih Italijanov in Avstrijcev na Prilipe ni bilo. Domači tekmovalec Andrej Čuden (na sliki) je bil v svojem razredu na koncu tretji, kar je njegov največji uspeh doslej.
Pozor, otroci spet na cestah!
Na prvi šolski dan so se tudi posavske ulice napolnile z znanja želno mladino, ki se je v ponedeljek ponovno odpravila v šolske klopi. Da pa je bila (bo) njihova pot v šolo varna, so poskrbeli vrli policisti, ki so že zadnje avgustovske dni opozarjali na nevarnosti v prometu, pa tudi prve šolske dni so možje v modrem z budnim očesom spremljali dogajanja pri šolah in v njihovi okolici.
Že pred dnevi so policisti predstavili projekt »Predvidimo«, ki je preventivna medijska akcija. Trajala bo od 30. avgusta do 6. septembra, v ta namen pa je
Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo letake, TV in radijske spote, s katerimi bodo opozarjali voznike, da so otroci na dfcsti nepredvidljivi, da dogajanja okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj, imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok, da je otrokova sposobnost predvidevanja zaradi neizkušenosti manj razvita, da otrok misli, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, da otroci odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez
premisleka, in da otrokovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum.
V lanskem letu je na slovenskih cestah umrlo kar za en razred otrok, še več pa je bilo poškodovanih. Poskrbimo, da bodo imeli naši in vaši otroci varno pot v šolo in iz nje. Pa ne zaradi številk. (Galex)
ISSN 1318-7V91
¦
dkupujemo privatizacijske delnice
KRKE, LEKA, PETROIA, PIVOVARNE LAŠKO, Medvešek PIVOVARNE UNION ter delnice DRUGIH PODJETU. Pušnik   ______________________________________
V poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Slovenij Informacije po telefonu 061 /140-30-10.
<S>HYUnORI
Prodaja novih in rabljenih vozil
Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov
mm
PE Krško, CKZ 51; TdMMIM
RD i.t. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA.
m.: M1/125-10-14.125-70-56
RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE
PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE
PRODAJE: Drogi, Union, Kovinotehni,
Siva, Mertator, Krka, Pivovarna LaJko,
Lik, Julon, Mirna Portorož, Radinaka.
ODKUPNA MESTA:
KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO,
TEL.:0608721-522
NOVO MESTO: ADO d.o.o.,
PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225
KRŠKO
NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO
CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-609
-KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 068/321-225 M0BITEL: 0609/614-460
9771318779018
Podjetje ICEC, d. o. o., iz Ljubljane, ki je kot najugodnejši ponudnik na javni dražbi postalo lastnik tovarne celuloze in papirja v Krškem, je slovenska pravna oseba, registrirana v skladu s slovensko zakonodajo. Kot novi lastnik se obvezujemo, da bomo zagotovili delo in pošteno plačilo vsem, ki so sedaj zaposleni v proizvodnji celuloze in papirja v Krškem, in se želijo zaposliti v naši družbi. Pri nagrajevanju delavcev bomo upoštevali veljavne slovenske kolektivne pogodbe in individualne
pogodbe, uspešno delo pa bo prineslo še več zaslužka zaposlenim in njihovim družinam. Družba ICEC, d. o. o., bo z dosedanjimi dobavitelji tovarne celuloze in papirja v Krškem nadaljevala poslovanje. To pomeni, da bomo tudi v prihodnosti
predelovali odpadni les in celulozo iz slovenskih gozdov. Poleg tega smo se z nakupom zavezali, da bomo v petih letih ekološko uredili proizvodnjo celuloze in
papirja, zato bosta Krško in širše slovensko okolje kmalu čistejša. Pa 88 to: kot
slovensko podjetje bomo davke in prispevke plačevali v proračun slovenske občine
in slovenske države, od česar bomo imeli koristi vsi državljani Slovenije.
Naša prihodnost ne obstaja le na papirju. Je pa tesno povezana z njim.
ICEC, d. o. o., Ljubljana
Izgnanci:
»Ne bomo dovolili, da bi nas država izigrala!«
Največ od petine še živečih slovenskih izgnancev prebiva v brežiški občini - Zaradi _______počasnosti državne administracije ti dvomijo v poštenost svoje vlade_______
Po sprejemu Zakona o žrtvah vojnega nasilja oktobra lani, je več kot dvaindvajset tisoč slovenskih izgnancev menilo, da se jih je država končno usmilila, saj naj bi ob ugodnostih v zvezi s pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem pričeli prejemati tudi mesečno rento, ki bi marsikimu vsaj malo izboljšala težavni vsakdan. Toda osem mesecev po začetku veljavnosti Zakona se tem ljudem zdi, da jih je država znova opeharila.
Potem ko so morali oddati vrsto potrdil o tem, kje so bili med vojno, pri čemer so morali svoj status nemalokrat dokazovati tudi s pričami, ki jih včasih niti ni bilo lahko poiskati, se nekaterim zdi, da je bilo vse to početje zaman, kajti obljubljenega denarja ni od nikoder.
Na Ministrstvu za delo, družino in socialno varnost se izgovarjajo, da zamuda pri izvajanju določil zakona izhaja iz tehničnih težav, pri Društvu izgnancev Slovenije (DIS)   pa  menijo  drugače:
»Zakon, ki določa prav vse, kar smo izgnanci želeli, mora takoj zaživeti, saj tudi v njem piše, da je treba z realizacijo vseh določil pričeti najpozneje eno leto po njegovem sprejemu. Po sedanji dinamiki pa ne kaže, da bo zaživel prej kot v dveh ali treh letih. To je nedopusno in gre za navadno sprenevedanje vlade in njenih ministrstev. Ne more biti res, da nimajo dovolj pisalnih miz, prostora, osebja in računalnikov, saj je tega v Sloveniji dovolj! V DIS smo v četrtek, 29. avgusta, pisno zaprosili za sprejem pri generalnem sekretarju slovenske vlade Mirku Bandlju, pri državnem sekretarju na Ministrstvu za delo, družino in socialno varnost Janku Stušku ter pri gospe Purgovi z Ministrstva za notranje zadeve, ki jim bomo na mizo prinesli pisne podatke, kaj je bilo v zvezi z izvajanjem Zakona na terenu doslej storjenega,« je povedal predsednik DIS Vlado Deržič.
V društvu so zadovoljni, ker je parlament 19. julija letos sprejel
tudi tista dopolnila Zakona, ki določajo za žrtve vojnega nasilja tudi osebe, rojene v pregnanstvu, ter določajo trajanje izgnanstva do vrnitve v domovino in ne le do
Vlado Deržič
15
maja 1945, ko je bila podpisana listina o koncu sovražnosti. »Če bi administrativni postopek državnih organov res potekal v sedanjem tempu, se lahko vprašamo, koliko izgnancev bo
še dočakalo prva izplačila rent. Danes je v Sloveniji živih le še petina od 80 tisoč izgnancev, samo v brežiški občini, kjer živi kar 4.344 izgnancev, pa jih je od januarja, ko je pričel Zakon veljati, pa do danes umrlo že 65. Zato bomo v DIS napeli vse sile, da bomo počasno državno administrativno kolesje zavrteli hitreje, in ne dvomim, da v tem ne bomo uspešni. V ta namen bomo konec meseca izdali tudi svoj Vestnik z natančnimi podatki o dosedanjem poteku izvajanja Zakona, ki državi gotovo ne bodo v čast, sklicali pa bomo tudi novinarske konference v Sevnici, Ljubljani in Mariboru. Ob tem pa želim poudariti tudi to, da nam izgnancem ne gre le za rento. Javnosti želimo namreč dopovedati tudi dejstvo, da smo bili ravno mi prve žrtve vojnega nasilja ter del nemškega načrta, ki je hotel Slovence za vedno izbrisati s seznama evropskih narodov!« je še dodal Vlado Deržič.
(ES)
Krajevna skupnost Krško
»Nadaljevali bomo po zastavljenih ciljih predhodnega sveta,«
pravi Miran Resnik, predsednik sveta Krajevne skupnosti Krško.
Krško, septembra - Junija letos so bile v krški občini izpeljane prve neposredne
Predsednik sveta KS Krško Miran Resnik
volitve v svete krajevnih skupnosti, preko katerih bodo občani                neposredno
uresničevali              lokalno
samoupravo. To jim bo omogočeno preko organov KS, in sicer 15-članskega sveta, ki
ga sestavljajo Alojz Božič, Franc Germek, Bojan Habinc, Janko Hrovat, Bojan Klakočar, Marjan Kržan, Damjan Lah, Gabriel Metelko, Avgust Mlakar, Miran Resnik, Ivan Runovec, Ana Troha, Ivan Učanjšek, Jože Žabkar in Jože Žabkar.
Po konstitutivni seji so se člani novoizvoljenega sveta KS že pred dopusti sestali na prvi redni seji, na kateri so za predsednika izvolili Mirana Resnika, za podpredsednika pa Ivana Učanjška. K pogovru smo povabili predsednika Mirana Resnika, ki je predstavil trenutno stanje v KS.
«V teh dneh bomo začeli s polno močjo, elanom in z delom v krajevni skupnosti. V kratkem bomo imeli sejo, z delom pa bomo nadaljevali po zastavljenih ciljih predhodnega sveta KS Krško, katere sem bil tudi član. Ti programi za daljše obdobje so namreč pripravljeni, seveda pa se bodo vmes lahko pojavili tudi
kakšni novi programi, kijih bomo morali vključiti v delo naše krajevne skupnosti. Struktura sedanjega sveta KS Krško je dovolj na nivoju, saj so vanj vključeni različni profili, zato mislim, da se bo strokovno delalo. Ni pomembno, kateri politični stranki član sveta pripada, temveč da je delaven, saj imamo vsi iste probleme, ki jih je potrebno rešiti. V KS ne gre za politične rešitve, ampak predvsem za gospodarske.«
Dosedanji sveti KS, ki so bili operativni izvajalci sklepov skupščin, so svoje delo v večini uspešno opravljali, čeprav to delo večkrat s strani krajanov ni bilo pohvaljeno. Zanimivo je, da so nekatera dela nemoteno potekala tudi v času, ko je sedaj že bivši svet prepuščal mesto novoizvoljenemu.
«Operativna dela, sprejeta s strani starega sveta, so se seveda izvajala naprej, saj je bilo kar nekaj cest preasfaltiranih. Sedaj pa nas čaka še vrsta
projektov, od križišča na Vidmu, ureditve prometa pri tržnici, upravljanja KTV, pa plakatiranje ... Seveda pa smo odvisni od sredstev, predvsem od občinskega proračuna. V kratkem se bova sestala s krškim županom, ki mu bom predlagal nekatere lastne vizije. Smatram, da KS mora imeti nek dodaten oz. poseben dohodek. S tem delom sredstev bi lahko bili veliko bolj operativni, fleksibilni... To ne velja samo za našo KS, ampak za vse, kajti vsaka KS bi morala priti do svojega, stalnega dohodka. Do novih virov bi lahko prišli tudi na področju plakatiranja. Zato bom županu predlagal, da bi plakatiranje prevzela vsaka krajevna skupnost v krški občini. V kratkem pa nameravam povabiti tudi vse ostale predsednike KS, da spregovorimo na temo plakiranja in dodatnih sredtev KS,« je še dodal predsednik največje KS v krški občini, Miran Resnik. (Galex)
Iz naših krajevnih skupnosti
Kako do bencinskega servisa?
Krajani ob meji morajo po gorivo v 20 km oddaljene Brežice - Na izgradnjo bencinske črpalke nočejo čakati novih pet let
Jesenice na Dolenjskem, 28. avgusta - Prebivalci krajevnih skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina, ki sta nekako pritisnjeni ob novo državno mejo, ki za večino Slovencev pomeni izpolnitev večstoletnih sanj, na svoji koži že pet let čutijo tudi vse negativne strani, ki jim ta , prinaša.
Poleg tega, da je meja
nenadoma prekinila nekatere tokove blaga, kar čutijo zlasti obrtniki in kmetje, se je tu pojavil še problem oskrbe z naftnimi derivati. Prej, ko še ni bilo meje in cenovnih razlik, so hodili s svojimi vozili in kmetijskimi stroji po gorivo v bližnjo Bregano. Sedaj, ko to ni več mogoče, pa imajo do najbližjega bencinskega servisa na Čatežu, do katerega pa z obdelovalnimi stroji ne smejo,
nekateri skoraj dvajset kilometrov. Kaj to za kmeta, ki je v večnem boju s časom in stroški, pomeni, ni potrebno posebej poudarjati. Potrpežljivi prebivalci obmejnih vasi so to svojo prikrajšanost dolgo potrpežljivo prenašali, sedaj pa se jim je dejstvo, da se za njihove tegobe nihče dovolj resno ne zavzame, že kar močno »zagabilo«. Preteklo sredo so s sklicom novinarske konference
storili enega prvih korakov v opozarjanju na svoj položaj in postavitev zahteve, da imajo tudi oni pravico do normalne oskrbe z gorivom. Po besedah predsed-t nika krajevne skupnosti Jeseničana Dolenjskem, Slavka Bizjaka, pa so pripravljeni iti tudi dlje, saj so pred leti že organizirali zaporo prometa, s katero so opozorili na problem nevzdrževane lokalne ceste. Čeprav upajo, da po čem
Marjan Podobnik v Brežicah
Brežice, 29. avgusta - V restavraciji             brežiške
blagovnice se je minuli četrtek predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik srečal z lokalnimi predstavniki stranke ter se z nekaterimi predstavniki tukajšnjega gospodarstva pogovarjal o lokalnih gospodarskih in političnih vprašanjih.
Podobnik je med razgovorom razgrnil tudi nekatere svoje poglede na reševanje zadev, ki ljudi v tem delu Slovenije ta čas najbolj skrbijo. V zvezi s krško nuklearko meni, da je za našo državo najbolje, da ta obratuje tako dolgo, dokler je povsem varna za okolje, toda ključni položaji naj bodo v rokah ljudi, ki so vredni zaupanja. Vodilni kader naj živi tu, saj je le tako lahko dovolj povezan s svojim okoljem. Po koncu obratovanja mora iti po njegovem Slovenija v smeri nejedrske države, Hrvaška pa mora poskrbeti za svoj del odpadkov. Podobnik je še dodal, da se bo zavzel za dodelitev ustrezne rente celotnemu okolju
NEK, ki sega tudi v brežiško občino.
Glede Vidma je povedal, da je razočaran nad razpletom. Ne ve, koliko bo ta državo stal, po njegovem pa tudi ne obstaja nobeno zagotovilo, da bo proizvodnja celuloze in papirja v Krškem sploh ostala. Država bi tovarno morala obdržati v slovenskih rokah. V nadaljevanju je Marjan podprl skupno in povezano delovanje posavskih občin, kamor po njegovem sodi tudi radeška, saj je to dobra pot v boju proti preveliki centralizaciji države, ki želi vso Slovenijo spremeniti zgolj v predmestje Ljubljane. Zavzel se je tudi za dokončanje savskih nasipov, kajti ta reka še vedno močno ogroža kmetijska zemljišča in naselja na dobovskem polju, katerega prebivalstvo bi zaradi sedanjega stanja moralo od države zahtevati odškodnino. Kmetje pa bi morali svoje pridelke po izgubi hrvaškega trga v večji meri prodajati največjim porabnikom na svojem območju, pri čemer je imel v mislih predvsem Terme Čatež. (ES)
Še pomnite?
Veliko umazanih laži in obrekovanj je bilo letos objavljenih v slovenskih medijih na račun posameznikov iz ZLSD in stranke nasploh - tudi v Našem glasu.
Vsega zla, ki je doletelo slovenske državljane po letu 1990 je bojda kriva ravno ta stranka in njeni najbolj izpostavljeni člani. Seveda je treba polomijo, ki je nastala v slovenskem gospodarstvu v zadnjih letih, posledično pa predvsem na socialnem področju, nekomu obesiti za vrat. In kdo neki je najprimernejši objekt za to, če ne stranka, ki je tega že navajena, saj se očitno tudi sama ni dovolj jasno in glasno uprla nalaganju in polnjenju zgodovinskega nahrbtnika z neargumentiranimi očitki in klevetami. Če pa je včasih kdo le poskušal z argumenti ovreči laži in blatenja, se je po njem osul plaz še hujših klevet in lažnivobolestnih podtikanj.
Nekaj podobnega se dogaja tudi sedaj, ko je v Združeni listi le prišlo do spoznanja, da je potrebno način komunikacije prilagoditi razmeram na tem področju. »Pismo sočutja slovenske vlade« morda na prvi pogled deluje provokativno in celo vulgarno, je pa sporočilno jasno, kar je najpomembnejše. Opozarja na nenehno slabšanje socialnega položaja vse večjega dela slovenskega prebivalstva, predvsem pa na ponovno naraščanje bresposelnosti, ki je že tako ključni razvojni problem Slovenije. Na to je kot prva opozorila ravno Združena lista. Očitki, ki sedaj letijo na to stranko, češ da je imela preko svojih ministric za delo vse možnosti vpliva na gibanje števila brezposelnih, ne zdržijo objektivne presoje. Če bi to namreč držalo, skupaj z drugimi spornimi stvarmi, bi ZLSD ne izstopila iz vlade. Kljub temu pa je Združena lista obljubo o 100.000 delovnih mestih v štirih letih skoraj v celoti izpolnila, saj je uspela v treh letih sodelovanja v vladi z usklajenim delovanjem svojih ministrstev ohraniti in na novo odpreti preko 70.000 delovnih mest. To so dejstva, ki očitno motijo politično konkurenco Združene liste, zato takšne in toliko reakcij na oglas z opozorilom, pa ne zaradi načina, ampak zaradi vsebine.
Velja si zapomniti! Vili JUREČIČ Senovo
OPRAVIČILO: Zaradi neljube napake v prejšnji številki, za katero je odgovorno uredništvo in ne g. Jurečič, pismo z naslovom »Še pomnite« ponovno objavljamo. Za napako se prizadetim opravičjerrte.
»                                        UREDNIŠTVO
Preložena 21. seja OS Brežice
Brežice, 29. avgusta - Za ta dan je bilo napovedano nadaljevanje 21. seje občinskega sveta, na kateri naj bi svetniki razpravljali med drugim tudi o gradnji večnamenske telovadnice, razvoju TPC Slovenska vas, ureditvenem načrtu za naselje Globoko ..., vendar do te zaradi nesklepčnosti ni prišlo. Vse točke, ki so jim tako ostale, bodo obravnavali pred začetkom 22. seje, ki bo v četrtek, 5. septembra, v prostorih Lovskega doma Pišece, kjer bodo imeli med drugim na rednem dnevnem redu tudi razglasitev Pleteršnikove domačije za kulturni spomenik.
podobnem tokrat ne bo treba poseči, misli na nepokorščino državi še niso povsem ovrgli. Ne razumejo namreč izgovorov, da je treba z izgradnjo bencinskih servisov (po ureditvenem načrtu prihodnje gospodarske ploščadi in avtoceste sta predvidena dva) čakati do izgradnje avtoceste, katere lokacije je po njihovem mnenju znana, ko pa je bilo pri nas menda že nekaj primerov, da so bencinske servise postavili že prej. Krajane pa tare in razburja
še ena podrobnost. Iz pred kratkim razgrjenega osnutka prostorskega načrta razvoja kraja namreč kaže, da bosta načrtovani črpalki dostopni le z avtoceste, kar pa pomeni, da s kmetijskimi stroji do njih no bo mogoče. To pa zanje pomeni enako, kot da črpalk sploh nimajo. Zato so na brežiško občino poslali odločno zahtevo, da se problem oskrbe z nepogrešljivo pogonsko tekočino v njihovem kraju čim prej reši.
(ES)
©
OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA
Vse obrtnike in občane vabimo, da si tudi letos ogledajo Mednarodni obrtni sejem MOS'96, ki bo potekal od petka, 13. septembra, do nedelje, 22. septembra 1996, v Celju. Kot vsako leto bo tudi letos razstavljalo veliko obrtnikov in podjetnikov iz vse Slovenije in tujine. Na največjem tovrstnem sejmu pri nas bo sodelovala tudi Obrtna zbornica Slovenije, ki bo imela svoje prostore v dvorani A, kjer bodo predstavljeni poslovni del projekta InfoHandv, nov paket šolske zakonodaje... Kakovost sejma se iz leta v leto izboljšuje, zato je vreden ogleda.
Gostinci
Vsi, ki bi se želeli predstaviti na razstavi ali udeležiti strokovnega tekmovanja v okviru letošnjega Gostinsko-turističnega zbora, ki bo v sredo in četrtek, 6. in 7. novembra, na Bledu, vas prosimo, da se zglasite na svoji območni obrtni zbornici, kjer se boste podrobno seznanili s praviliniki razstavljanja in tekmovanja.
Grafiki \
Sekcija grafično-papirnih dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije organizira seminar, ki bo v soboto, 26., in v nedeljo, 27. oktobra 1996, v Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku. Seminar bo dvodneven, zato je sekcija rezervirala določeno število sob. Ker pa so prenočitvene zmogljivosti hotela omejene, vas prosimo, da si pravočasno zagotovite rezervacijo v hotelu po telefonu 063/829-000. Pri rezervaciji morate opozoriti, da boste udeleženec seminarja sekcije grafičarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Na seminarju bodo obravnavane naslednje teme: davčna zakonodaja (tudi prihajajoči zakon o davku na dodano vrednost), grafična priprava na tisk, varstvo pri delu na področju grafičnih dejavnosti, novosti na področju poklicnega izobraževanja, predstavitev firm, ki zastopajo proizvajalce repromaterialov. Prijave sprejema Rudi VVostner, sekcija grafično papirnih dejavnosti pri OZS, na telefon 061/159-32-41, najkasneje do 25. septembra 1996.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE
Poslovanje s Hrvaško
V prvi polovici letošnjega leta je na Hrvaškem prišlo do plaza stečajev, likvidacij in prisilnih poravnav. Na tak način je s poslovanjem prenehalo kar 1.364 podjetij. Vzrok za tolikšno število propadajočih podjetijh je iskati v zakonskih predpisih o obvezni dokapitalizaciji malih družb, pa verjetno tudi kje drugje. Slovenska podjetja, ki poslujejo s hrvaškimi partnerji, bodo v bodoče morala precej bolj paziti, s kom poslujejo, predvsem pri prodaji na poznejše plačilo. Priporočamo tudi, da se pozanimajo o bonitetah možnih partnerjev in da posel zaradi komercialnega tveganja zavarujejo pri Slovenski izvozni družbi. Na Območni gospodarski zbornici Posavje imamo seznam hrvaških podjetij, ki so v postopku stečaja, likvidacije in prisilne poravnave (175 podjetij), objavljenih od 03.07.1996 do 07.08.1996. Zainteresirane vabimo, da si seznam ogledajo.
43. Gostinsko-turistični zbor Slovenije
GZS Združenje za gostinstvo in turizem organizira letos že 43. Gostinsko-turistični zbor Slovenije, ki bo 6. in 7. novembra 1996 na Bledu. Tudi letos so k že utečenim tradicionalnim razstavam in tekmovanjem dodali nove in sledili težnjam, da bi pripravili čim več tekmovanj v živo, ki so, po izkušnjah sodeč, zanimivi najširšemu krogu obiskovalcev. Na Območni gospodarski zbornici Posavje so vam na voljo pravilniki in prijavnice za posamezne razstave in strokovna tekmovanja. Rok prijave je 12. oktober 1996. Gostinci, vabljeni!
Priprava za preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje
Jeseni bomo skupaj z GZS - Center za tehnološko usposabljanje organizirali seminar, katerega namen je pripraviti kandidate za preizkus strokovne usposobljenosti za opravljenje trgovinske dejavnosti. Vsebina seminarja je povzeta po zasnovi programa za izpit strokovne usposobljenosti. Seminar traja 8 dni oz. 52 pedagoških ur v popoldanskem času oz. ob sobotah dopoldne. Te izobraževalne oblike se lahko udeležijo kandidati, ki imajo končano V. stopnjo izobrazbe neustrezne smeri in želijo delati kot poslovodje oz. voditi lastno prodajalno. Seminar bomo organizirali, če se bo prijavilo zadostno število kandidatov. Vse zainteresirane prosimo, da se za dodatne informacije obrnejo na Območno gospodarsko zbornico Posavje.
Posvet o novi davčni ureditvi v Sloveniji
V okviru obsejemskih dejavnosti na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju bosta GZS Združenje podjetnikov Slovenije in GZS Združenje za drobno gospodarstvo 19. septembra 1996 ob 10. uri organizirala posvet na temo nove davčne zakonodaje v Sloveniji. Posvet bo brezplačen. Strokovni izvajalci posveta bodo: Milojka Kolar, v.d. direktorice DURS; podjetje Deloitte&Touche, Andrej Šircelj; podjetje Kontrakt&plus, Ivan Simič ter predstavnika GZS Marjan Širaj in Romana Lampič.
Občina Brežice
Pomožni delavec Dela v proizvodnji; določen čas 3 mes.; do 06.09.96; Škofljanec Vinko, Stavbno mizarstvo, Cesta svobode 33, Brežice
Natakarski pomočnik Natakarska pomočnica; določen čas 6 mes.; skupno stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 13.09.96; Molan Ivan Okrepčevalnica M, Kapelska cesta 10, Dobova
Elektromonter
Inštaliranje (kabliranje); določen čas
6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: možnost trajnejše zaposlitve, poskusno delo 3 mesece; do 06.09.96; Šetinc Branko - Montaža TV in satelitskih anten, Brezina 90, Brežice; št. del. mest: 2
Natakar
Gostinski delavec - natakar; nedoločen čas; do 07.09.96; Agrosloga Kapele, Slogonsko 25, Kapele
Natakarica v okrepčevalnici na tržnici; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno; do 06.09.96; Hovič Damir Ham-Ham s.p., Pod obzidjem 4, Brežice
Certifikati
Bliža se čas odločitve
Imetnikom certifikatov se ne splača predolgo omahovati, saj lahko ostanejo brez
svojega deleža pogače
Veliko imetnikov lastninskega certifikata je sprva nejeverno gledalo papir, s katerim jim je država dala na videz lepe zneske denarja, do katerega pa niso mogli priti. Zato marsikdo ni verjel, da bodo certifikati kdaj postali kaj več kot zgolj navaden potiskan papir. Toda tisti državljani, ki so del certifikata vložili v delniške družbe, katerih delnice nekatere pravne osebe in posamezniki že odkupujejo, že verjamejo, da so certifikati več
kot papir, da so denar. To bodo slej ko prej spoznali tudi tisti, ki so svoje certifikate zaupali eni od pooblaščenih investicijskih družb oz. družbam za upravljanje.
Ena takih, ki je v Posavju čedalje bolj prisotna in opazna, je tudi Certius, družba za upravljanje d.o.o. iz Ljubljane, v kateri sedi zraven direktorja kot njegov namestnik naš človek, diplomiran ekonomist Gregor Pajič iz Brestanice, ki nam je prijazno razložil, kako bodo lahko občani, ki so jim in ki jim še bodo zaupali svoje certifikate, lahko prišli do denarja. »Čeprav se čas zazbiranje lastninskih certifikatov počasi izteka, ugotavljamo, da še vedno dosti državljanov svojih certifikatov ni zaupalo nikomur in jih držijo doma. Če bodo predolgo oklevali, bo sedanji papir za vedno ostal le papir. Zato takim priporočam, da zaupajo svoj certifikat nam, saj vemo, kaj početi z njim. Certius je danes pomemben delničar v zelo solidnih podjetjih, kot so Helios     Domžale,     Javna
razsvetljava Ljubljana, Kefo, Papir servis in Papirografika iz Ljubljane, Agroservis Murska Sobota in druge, o čemer naše delničarje redno obveščamo. Delničarstvo v dobrih podjetjih pa pomeni, da so državljani, ki so svoje certifikate zaupali nam, storili dobro potezo, ki jim bo prinesla denar. Vprašate, kdaj? Postopek je nekoliko dolgotrajen, toda takšna je naša privatizacijska zakonodaja. Po koncu zbiranja certifikatov, kar ugotovi in objavi Agencija RS za privatizacijo, družbe za upravljanje na dražbah, ki jih razpiše Sklad RS za razvoj, kupujejo deleže podjetij. Ko bo teh kupljenih več kot 80 odstotkov, se bodo na borzi lahko
pojavile tudi delnice pooblaščenih družb za upravljanje, kakršna je npr. naš Certius. Takrat bodo lahko občani svoje delnice po mili volji prodajali ali kupovali. O vseh teh dogajanjih bo naša družba svoje delničarje redno obveščala v pisni obliki, že sedaj pa smo imetnikom certifikatov ali delnic, ki niso nujno ravno naše, na voljo na telefonski številki 22-856, na kateri jim lahko odgovorimo na vsako postavljeno vprašanje ter jim dobro in prijazno svetujemo. Pa tudi sicer je pot do naše družbe enostavna. Certifikate razen na sedežu družbe v Ljubljani sprejemamo tudi na vseh enotah SKB bank ter na mobilnih vpisnih mestih.«
X X
INFORMACIJE O ODKUPU fy
0       DELNIC
Pivovarne UNION  y KRKE Novo mesto 8.700,00 SIT   * 4.700,00 SIT
HEL10SA Domžale * PETR0LA 7.000,00 SIT   * 8.000,00 SIT
tT 0608/22-855
DRUGA SKUPŠČINA DELNIČARJEV KOSTAKA KRŠKO
V četrtek, 29.8.1996, je bila že druga skupščina delničarjev KOSTAKA, na kateri sta bili najpomembnejši točki:
-  Poslovno poročilo o poslovanju družbe v letu 1995, skupaj s poročilom revizijske hiše P&S Revizija Ljubljana in mnenjem nadzornega sveta
in
-  Predlog razporeditve dobička družbe za leto 1993, 1994 in 1995.
Skupščine so se udeležili delničarji in njihov zastopnik, ki skupno posedujejo 74,20 % delnic podjetja.
Poslovanje družbe je bilo delničarjem predstavljeno v lični in obsežni publikaciji, v kateri so lastniki lahko našli podatke o pomembnejših dogodkih in o številkah, ki so odraz poslovanja v letu 1995. Predstavljeni so objekti, ki so jih gradbeniki tega podjetja izvedli, kot so adaptacija klavnice Agrokombinata v Kostanjevici, drugi bencinski servis za investitorja OMV Koper
-tokrat na Senovem, skupaj z rekonstrukcijo ceste ob servisu, ki je bila izvedena v komaj dvajsetih dneh, vodovodne objekte v občini Brežice in kar nekaj kilometrov cestnih odsekov v občini Krško.
Družba KOSTAK je v letu 1995 poslovala pozitivno in ustvarila 1.456 tisoč celotnega prihodka oziroma 24.361 tisoč čistega dobička. Poslovanje je preverila revizijska družba P&S Revizija Ljubljana in v svojem mnenju napisala, da poslovno poročilo in bilančni podatki izkazujejo pravilno in pošteno stanje. Na skupščini delničarjev je predsednik nadzornega sveta družbe KOSTAK g. Mlinaric podal še dodatno mnenje k poslovnemu poročilu in pohvalil upravo za pravočasno in korektno sestavljeno poročilo. Poslovno poročilo so delničarji potrdili z 99,69 % večino zastopanih delnic. Ustvarjeni dobiček v letih 1993, 1994 in 1995 znaša, revaloriziran
na           dan           31.12.1995,
72.303.321,55 SIT. Direktorica družbe ga. Silvana MOZER je predlagala, da se polovica dobička nameni v rezerve družbe, druga polovica pa ostane nerazporejena. Direktorica je v utemeljitvi predloga navedla potrebe podjetja, zaradi katerih delitev dividend v letošnjem letu ne bi bila ekonomsko upravičena. Poleg likvidnostnih težav, ki so rezultat visokih terjatev do občine in ostalih kupcev, je osnovni argument nujnost v podjetju po reinvestiranju    dobička    in
negotovosti poslovanja zaradi nerešenih koncesij v komunalnem gospodarstvu. Nadzorni svet družbe se je s predlogom strinjal, pomembno pa je, da so se delničarji z 99,19 %-no večino odpovedali delitvi dividend v letošnjem letu v korist solventnega poslovanja in razvoja družbe KOSTAK. V nadaljevanju skupščine so delničarji potrdili še manjše spremembe statuta in pooblastili družbo P&S Revizija Ljubljana, da pregleda poslovanje tudi v letu 1996.
Republiški zavod za zaposlovanje
Prosta delovna mesta
(s pogoji za zasedbo)
Mladinska 12, 8250 Brežice
Tel: 0608162-770, 62-334,
d-O-0_________________62-140
V prodajno servisnem centru INTEGRA nudimo širok izbor
^ vozil Citroen, kijih tudi servisiramo
r=^ motornih koles Honda, KTM, scooterjev Italjet
in Peugeot ter opreme za motoriste ^ koles Scott in opreme za kolesarje •^ kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje na vsakem tipu vozila
Trgovinski poslovodja Trgovski poslovodja; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 13.09.96;    Miško-lmpex   d.o.o. Brežice, Pohanca 4, Brežice
Inženir tekstilne tehnologije
Vodja proizvodnje; določen čas 12 mes.; 48 mes. delovnih izkušenj; do 08.09.96; Beti oblačila d.o.o. Metlika Konfekcija Dobova, Dobova
Logoped
Logoped - lahko pripravnik; nedoločen čas; do 18.09.96; Osnovna šola Dobova, Kapelska cesta 25, Dobova
Občina Krško
Pomožni delavec
Delavec v cementninarstvu; nedoločen čas; do 28.09.96; Kerin Kari - Cementninarstvo, Podbočje 10, Podbočje
Ključavničar
Monter skupinovodja spuščenih stropov in predelnih sten; določen čas 9 mes; 24 mes. delovnih izkišenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: Poklicna šola kovinske ali lesne stroke; do 25.09.96; Kopros d.o.o., Cirje 6, Raka
Kuhar
Kuhar; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: kuhar;
do 10.09.96; Pečnik Stanislava s.p. Gostilna; Gunte 8, Krško
Natakar
Natakar; nedoločena čas; ostali pogoji: natakar; do 10.09.96; Pečnik Stanislava s.p. Gostilna, Gunte 8, Krško
Natakar ali natakarica (strežba hrane in pijače); nedoločen čas; ostali pogoji: lahko tudi pripravnik; do 28.09.96; Kerin Marta -Gostilna Zlata gos, Podbočje 5, Podbočje
Ekonomski tehnik Delo v krajevnem uradu - tajnik (20 ur tedensko); nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10.09.96; Krajevna skupnost Zdole, Zdole, Krško
Inženir geodezije
Ing. geodezije ali geodetskega tehnika; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: del. izkušnje na področ. zemljiš. katastra, zaželjen strok, izpit ter voz. izpit kategorije »B«; za tehnika le 36 mes.
del. izkuš.; do 07.09.96; Geoteh Geodetske storitve d.o.o., Zdolska cesta 25, Krško
Predmetni učitelj za jezikovne predmete
Učitelj angleškega jezika; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: predmetni učitelj ali profesor; do 06.09.96; Osnovna šola Koprivnica, Koprivnica 2, Koprivnica
Pred. učit. za matemat. narav, predmete
Učitelj matematike in fizike; nedoločen čas; ostali pogoji: predmetni učitelj ali profesor; do 06.09.96; Osnovna šola Koprivnica, Koprivnica 2, Koprivnica
Občina Sevnica
Voznik avtomehanik
Šofer tovornjaka; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: avtomehanik- šofer; do 06.09.96; Skale Boris - Avtoprevoznik, Slap 3, Loka pri Zidanem Mostu
v
Češki tehniki in inženirji ze v Vidmu
Delavci ICEC-a brez ustreznih ______dovoljenj za delo?______
Vitacel toži ICEC, ICEC toži Vitacel in Videm papir
Videm, zgodba brez konca, kot jo radi poimenujemo, še vedno polni časopisne strani, še posebej zadnje dni, ko je v mnogih slovenskih medijih podjetje ICEC d.o.o. Ljubljana zakupilo kar cele strani, da je predstavilo sebe ter svoje poglede in načrte. Vseeno pa zgodba Videm še zdaleč ni končana, saj se trenutno odvija prava sodna »vojna" med obema vključenima strankama. Med dosednjim najemnikom, Vitacelom d.d. Ljubljana, in podjetjem ICEC d.o.o Ljubljana.
Po odločitvi višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožb sedanjih najemnikov proizvodnje v krškem Vidmu in ko je ljubljanski ICEC, hčerinsko podjetje češkega holdinga ICEC, odpovedal Vitacelu in Videm papirju najemno razmerje, je Vitacel d.d. na okrožnem sodišču v Krškem vložil tožbo na ugotovitev ničnosti oz. razveljavitev pogodbe, s katero toži podjetje Videm, celuloza, papir v stečaju in ICEC Ljubljana.
Tudi ljubljanski ICEC je na
Vozilo podjetja ICEC, s češko tablico, pred krškim hotelom, kjer prebivajo češki tehniki in inženirji.
krškem Okrožnem sodišču vložil tožbo, s katero zahteva izpraznitev in izročitev tovarne tistemu, ki je bil na marčevski dražbi najuspešnejši. ICEC se sklicuje na dve pravnomočni sodbi, ki sta zavrnili pritožbi dosedanjega najemnika.
Sodna »vojna«, zahteve za izpraznitev prostorov in predaje tovarne, odkup zalog ter plačevanje najemnin, so v tem trenutku jabolko spora, ki že kar
nekaj časaodmevavdomači, pa tudi tuji javnosti. Vseeno pa delo v Vidmu nemoteno poteka, saj proizvodnja ta čas teče naprej. Delavcem, preko tisoč, se je v zadnjem mesecu pridružilo še nekaj čeških (po govorici sodeč) tehnikov in inženirjev, ki so verjetno prišli prevzemat tovarno. Kot smo izvedeli, je 8-članska skupina, na podlagi dovoljenja Vitacela, dober mesec delala v tovarni. V tem času se je v skupini
izmenjalo kar 22 delavcev, zato so se začela porajati vprašanja o njihovem statusu v RS, ki tovrstno področje ureja z zakonom o tujcih in o zaposlovanju tujcev. Ker s strani odvetnika Mira Senice, pravnega zastopnika ljubljanskega ICEC-a, nismo dobili odgovora, smo za odgovor povprašali kar na krški enoti Inšpektorata RS za delo.
Kot je v poročilu zapisal višji svetoval mag. Andrej Vizjak, skupina čeških državljanov v tovarni opravlja popis osnovnih sredstev oziroma inventuro. Na poglagi prijave, daje skupina, ki se predstavlja za delavce ICEC-a d.o.o., domnevno brez ustreznih dovoljenj za delo v naši državi, je inšpekcija za delo pretekli teden opravila inšpekcijski pregled, vendar pa v tem času v tovarni ni bilo nobenega odgovornega predstavnika ICEC-a. V času, ko to poročamo, je inšpekcija verjetno že opravila zaslišanje odgovorne predstavnike podjetja in ugotovila dejanski delovnopravni status skupine čeških delavcev. (Galex)
Usoda stavkajočih senovških kovinarjev zapečatena
Metalna gre v stečaj!
219 delavcev stavka že drugi teden, država pa se je med tem odločila, da senovške
tovarne ne potrebuje
Senovo, 2. septembra -Delavci senovške Metalne, ki stavkajo že drugi teden, s svojimi zahtevami očitno ne bodo uspeli. Kot smo napovedali že v prejšnji številki, se njihovo predvidevanje, da si Sklad^RS za razvoj zaradi predvolilnega boja tovarne ne bo upal zapreti, ni uresničilo. V ponedeljek smo zvedeli, da se je ta z enim večjih senovških upnikov, Merkurjem iz Kranja, že dogovoril, da bo predvidoma v sredo (včeraj) na sodišču uradno predlagal stečaj tega hirajočega podjetja.
S tem" so se vse kalkulacije senovških kovinarjev, ki so med ostalim računali tudi na ustanovitev novega podjetja, sesule v prah. »Po eni strani je tako še bolje. Delavci bodo na borzi dobili celo več kot tukaj, ko
smo minuli teden prejeli le pol plače, v septembru pa naj bi bilo denarja še manj. Življenjski stroški so visoki, tu pa je še pričetek šolskega leta, ko ti še narastejo, zato je družinam naših delavcev zelo težko. Upamo le, da bo do stečaja prišlo čim prej, saj takole le izgubljamo,« je dejal predsednik stavkovnega odbora Jože Božič, ki smo ga ujeli med potjo proti upravni zgradbi, ki stoji (nenavadno) skoraj kilometer vstran od tovarne. Tam smo naleteli še na Veliborja Kluna, ki je pri Skladu zadolžen ravno za Metalno. Ta je predsednika stavkovnega odbora rotil, naj skuša prepričati delavce, naj vendar dokončajo začete posle, saj bi tako svoj položaj vsaj nekoliko olajšali, kajti po uvedbi stečajnega postopka bo stečajni upravitelj sam izbral ekipo, ki bo
delala na dokončanju začetih del, ta pa se bo odločal za tiste, ki se bodo pokazali najbolj zanesljivi. »Saj razumem, da je v teh razmerah delavce težko motivirati za delo, toda tudi od tega je odvisna hitrost reševanja
vašega problema,« je dejal Klun. Če se bodo delavci senovške Metalne te dni vrnili za stroje, je težko napovedati, da pa je v verigi stečajev posavske industrije en člen več, pa je že dejstvo. (ES)
NOV BANČNI AVTOMAT
V POSLOVALNICI GRIČ - KRŠKO, pri Nakupovalnem centru Mercator
je pričel delovati v sredo, 4.9.1996 nov BANČNI AVTOMAT z možnostjo:
* dviga gotovine 24 ur na dan,
* delovanjem 365 dni na leto,
* pologom gotovine in plačilom položnic,
* izpisom stanja na tekočem računu.
Vedno prijazno pri roki bančni avtomati Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana
/O      ljubljanska banka
NOVALJUBLJANSKABANKAD. D. .LJUBLJANA PODRUŽNICA    POSAVJE     -     KRŠKO
Prvo polletje v znamenju upada brezposelnosti
Največje potrebe po delavcih v gradbeni dejavnosti
Konec aprila je bilo v Posavju registrirano 4,456 brezposelnih oseb ali 432 manj kot decembra lani. To pomeni, da gre za 8,8-odstoten upad brezposlenosti. V Krškem je število nižje za 253 oseb, v Brežicah za 198 oseb, v sevniški občini pa je zaradi stečajnih viškov poraslo za 19 brezposlenih. Iz podatkov sodeč, brezposelnost upada že celo prvo polletje z manjšim porastom v aprilu. V primerjavi s Slovenijo pa v regiji beležimo za dober odstotek nižji upad brezposelnih oseb glede na lanski december, medtem ko skoraj ni razlik upoštevajoč primerjave junijskih stanj v obeh letih.
Dinamično povpraševanje po delu, ki se odraža skozi število prijavljenih potreb po delavcih in pripravnikih, je močno prisotno tudi v letošnjem letu, saj so na Republiškem zavodu za zaposlovanje, OE Sevnica, povprečno mesečno evidentirali 431 potreb oz. v letošnjei|i letu že 2.589. Pretežni del potreb, okoli 70 odstotkov, se nanaša na zaposlitve za določen čas. Tretjino vseh potreb so prijavili delodajalci, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, 12 odstotkov jih sodi v področje obrtnih dejavnosti, nekoliko več pa v industrijo. Manj kot desetino potreb je nastalo v okviru trgovine ter finančnih in ostalih storitev,
CERTiuS DZU d.o.o.
KAM S CERTIFIKATOM?
Pričenja zbiranje pooblastil za vpis delnic s certifikati na svojih mobilnih vpisnih mestih. Informacije
po telefonu 0608/22-856
Na podlagi 4. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96), Zakona o kmetijskih zemljiščih ter še veljavnih določb Pravilnika o zakupih kmetijskih zemljišč in kmetij (Uradni list RS, št. 7/94 in 65/95 - odločba Ust. sodišča) objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
RAZPIS
za oddajo kmetijskih zemljišč in kmetijskih zemljišč z amortiziranimi trajnimi nasadi v zakup
1. Predmet razpisa so kmetijske površine v lasti Republike Slovenije, za katere se je dosedanji zakupnik Mercator Agrokornbinat Krško odpovedal nadaljnemu zakupu.
kat. občina	ime kompleksa	površina
Stara vas	Vrbina hruške ena (VH-1)	10,6
Stara vas	Vrbina hruške dva (VH-2)	22,7
Leskovec	Vrbina hruške štiri (VH-4)	9,2
Leskovec	Vrbina jabolka dva (VJ-2)	3
Leskovec	Vrbina jabolka tri (VJ-3)	4,5
Leskovec	Leskovec hruške - 52	8,2
Leskovec	Žadovinek	26,8
Kostanjevica	pare. št. 1380/2, 1380/6, 1381/12 1381/23, 1382, 1616/3	4,7
Brestanica	Breskve Brestanica - krčitev	17,8
Dolnji Leskovec	del. pare. št. 404 in 405/1	1,3
SKUPAJ		118,8
2.  Razpisno dokumentacijo in ostale informacije lahko dobite na sedežu lokalne izpostave Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Cesta krških žrtev 23, Krško (vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure in na telefon 0608/21-333).
3.  Zakupna pogodba se sklene za parcele, ki niso v postopku denacionalizacije za 10 let, za ostale parcele pa za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja do pravnomočnosti odločbe o vračilu po Zakonu o denacionalizaciji.
4. Sklad bo pri izbiri upošteval vrstni red, ki ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih.
V primeru, da določeno zemljišče želi v zakup več enakovrednih prednostnih interesentov, se bo pri izbiri upoštevalo naslednje kriterije:
- kmetijstvo kot glavna dejavnost preživljanja;
- oddaljenost lastnih zemljišč ali zemljišč, ki jih že ima v zakupu;
- strokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje;
- obseg proizvodnje;
- obsežnejše neamortizirane investicije v kmetijstvo;
-  socialni status in starost (več družinskih članov se ukvarja izključno s kmetijstvom).
5. Cenik zakupnin je naslednji:
katastrska	katastrski	letna zakupnina
kultura	razred	v DEM/ha
njiva	1-3	220
n|iva	4-6	200
njiva	7-8	170
travnik	1-4	190
travnik	5-8	150
pašnik	1 -4	100
pašnik	5-8	80
sadovnjak	1 -4	250
sadovnjak	5-8	200
V demografsko ogroženih območjih se zgoraj navedene zakupnine
zmanjšajo za 20 %. Zakupniki, ki imajo v zakupu večjo površino od 3 ha,
imajo dodatni 20 % popust.
Zakupnina za posamezno pogodbo ne more biti nižja kot 50 DEM.
Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan
izstavitve računa. Objavljene cene so brez prometnega davka, ki ga plača
zakupnik.
Če so na zemljišču melioracijski sistemi, jih morajo zakupniki vzdrževati na
lastne stroške oz. plačati stroške vzdrževanja teh sistemov.
6. Prijave sprejema lokalna izpostava Sklada v Krškem, Cesta krških žrtev
23, in sicer od 05.09 do 2jJ_.09.1996.
Če interesent v enem mesecu po prejemu pripravljene pogodbe le-te ne
podpiše, se bo štelo, da pfljavljeni kandidat odstopa od prijave za zakup.
Sklad kmetijskih zemljišč
in gozdov Republike Slovenije
direktorica
Marija Lukačič

izredno majhno povpraševanje pa v ostalih dejavnostih, kot so kmetijstvo, promet in komunala. Negospodarstvo je sporočilo 304 potrebe po delavcih in pripravnikih, 120 izobraževalne organizacije in ravno toliko zdravstvo in socialno varstvo odraslih, ki zajema tudi področje zdraviliškega turizma. (Galex)
ValantiEevo17, 8000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Teleta* +386 68/342 094
čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00
Nenadne bolezni paradižnika
Lahko bi rekli, da je kar preko noči naš paradižnik zbolel za dosedaj nam neznano boleznijo. V večini primerov gre za alternarijsko pegavost listja, ki povzroča prezgodnje odmiranje listov in drugih nadzemnih organov. Pojavlja se na številnih vrtninah, gojenih na prostem in v zavarovanem prostoru, in sicer od junija dalje. Bolezenska znamenja so svetlorumene pegice, ki se postopoma združijo, porjavijo in posušijo. Poglavitni vir okužb so okuženi ostanki rastlin, okuženo seme in okuženi pripomočki za vrtnarjenje. Posevke preventivno škropimo s fungicidi s širokim spektrom delovanja. Priporoča pa se setev odpornih sort,
ustrezen   način   gojenja Tn zagotavljanje                  dobrih
mikroklimatskih razmer.
Druga možna bolezen je paradižnikova plesen. To je gljivična bolezen, ki okuži paradižnik in krompir; hitro se širi ob primerni toploti (več kot 15 stopinj C) in ugodni vlagi ter močno prizadene rastline. Bolezenska znamenja so naslednja: v vlažnem in toplem vremenu se na spodnji strani listov pojavijo belkastosive prevleke. Na zgornji strani nato opazimo sivozelene, potem rjave pege. Poškodbe se širijo od robo^ in vrhov listov na ploskve. V suliem vremenu se nato listi posušijo, v vlažnem pa zgnijejo. Na   plodovih    in    gomoljih
Novi tipi jagod
Poleg novih, vedno bolj izpopolnjenih            načinov
pridelovanja jagod v zaščitenih prostorih in številnih novih sort, ki jih vzgajajo v žlahtniteljskih centrih, se stalno izpopolnjuje tudi ponudba sadilnega materiala. Eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na pridelek jagod, je nedvomno kakovost in zdravstveno stanje sadilnega materiala. Največji napredek pri vzgoji so dosegli z razvojem hlajenih (frigo) sadik. Ponudba sadilnega materiala se vse bolj širi na ponudbo svežih sadik, ki jih izkopavamo od avgusta do septembra. Tema dvema žtradicionalnima' tipoma sadik so se v zadnjih letih pridružili še novi.
Hlajene (frigo) sadike: Sadike pridelujejo na lahkih, peščenih, ravnih, dobro dreniranih zemljiščih. Rastline izkopavajo v obdobju mirovanja, v prvih zimskih mesecih. Po izkopu sadike prenesejo v prostore, kjer jih očistijo ostankov zemlje (s stresanjem ali pranjem) in listov. Razporedijo jih na osnovi premera koreninskega vratu: -razred ekstra (premer koreninskegavratujenad 10 mm, dolžina korenin 12 cm; v zaboje pakirajo po 500 sadik); - prvi razred ali kvaliteta A (8-10 mm; 10 cm; 700 sadik); - drugi razred ali kvaliteta AA (7-8 mm; 8 cm; 1000-1200 sadik). Sadike zložijo v plastične vreče in zabojčke ter skladiščijo v hladnih celicah pri temperaturi do -1 do -2 st. C. Tako nizke temperature zaustavijo rast in ne poškodujejo tkiva.
V zadnjem času se je razširila tudi prodaja neočiščenih in neklasificiranih sadik, ki jih skladiščijo v paletnih zabojih.
Sadike A+ imajo premer koreninskega vratu nad 14 mm. Tako močne sadike vzgojijo z razporejanjem in vkopavanjem živic v zemljo. Po enem mesecu, ko so hčerinske rastline dobro razvite, jih ločijo (odrežejo) od drugih živic. S tem ukrepom se prepreči verižna rast živic, ki sicer močno poveča gostoto matičnega nasada in poveča šibkost sadik. Mlade poganjke na živicah uporabljajo za vzgojo sadik TP ali sadik v lončkih. Hlajene sadike A+ imajo razvito majhno rozeto, zato so skladiščene v zabojih po 150 do 200 sadik.
Sadike WB (waiting bed, čakajoče sadike) imajo večji premer kot A+. Vzgajajo jih v gredah iz hlajenih ali svežih sadik. Posad ijo jih na razdaljo 30-35 x 30-25 cm. Gostota sajenja
je približno 100.000 sadik/ha. Skladiščijo jih z mladimi listi, zato jih je v zabojih od 100 do 150.
Sadike TP- trayplantvzgajajo v patojih iz stiropora. Substrat je lahek, sestavljen iz bele, srednje vlaknate šote. Rastline vzgajajo iz živic, ki jih naberejo v matičnem nasadu na polju, ali iz posebnih matičnih rastlin, posajenih v vrečah s šoto. Živice morajo imeti razvito koreninsko zasnovo. Približno po 20 dneh koreninjenja v zaščitenem prostoru, opremljenem z meglenjem, se živice ukoreninijo in so primerne za presaditev v zabojnike, kjer jih dodatno dognojujejo do optimalnega časa za presajanje na prosto, to je konec julija ali v začetku avgusta.
Sadike TP lahko vzgojijo tudi tako, da jih posadijo v zabojnike s substratom, Ob prehodu rastlin v mirovanje (decembra), jih skupaj s substratom zmrznejo in skladiščijo v zabojih. Zaradi substrata je v zaboju za prodajo po 50 sadik.
Sveže sadike: sajenje svežih sadik je razširjeno na severu Italije. Pri vzgoji so se omejili na debeloplodne sorte, ki so odporne na patogene talne glive. Vzgajajo jih v peščeno-ilovnati zemlji, ki spodbuja rodnost in zagotavlja visoka kakovost. Sadike izkopavajo brez zemlje. Sajene morajo biti dokaj kmalu po izkopavanju. Sveže sadike sadijo približno mesec za hlajenimi.
Španske sveže sadike vzgajajo v visokogorskih predelih Španije (600-1200 m n. v.). Izkopavajo jih v prvih hladnih jesenskih dneh. Rastlinam pred izkopavanjem odstranijo liste in jih sredi oktobra sadijo v južnejše kraje.
Sadike iz živic s koreninsko zasnovo: Svežo sadiko iz koreninskih izrastkov vzgojijo iz ukoreninjenih živic, ki jih posadijo v zabojnike, razdeljene v celice, da se korenine ne prepletajo. Koreninijo jih v zaščitenih, zasenčenih                prostorih,
opremljenih z meglenjem. Po 20-25 dneh so sadike primerne za presajanje v prostor, kjer jih dognojujejo.
Sadike v lončkih vzgajajo iz hlajenih sadik slabše kakovosti (AA) ali iz bolj ali manj ukoreninjenih svežih sadik. Posadijo jih v plastične zabojnike. Da bi laže prestale šok zaradi presajanja, jih nekaj dni vzgajajo v zaščitenem, zasenčenem in zamegljenem prostoru. Po nekaj dneh jih dajo na utrjevanje v bolj osončen in manj vlažen prostor. Sadike so primerne za uporabo po približno 20-30 dneh. (Revija SAD)
nastanejo trda, rjava, udrta mesta, ki segajo globoko v meso plodov in gomoljev. Kot varstvo je priporočljivo čim manjše vlaženje listov. Ko se bolezen pojavi, paradižnik in krompir preventivno škropimo s fungicidi (bakreno apno, antrakol itn.). Za setev izberemo proti plesni odporne sorte.
Tretja možna bolezen je siva plesen, ki lahko okuži številne vrtnine, zlasti pa solato, endivjo, radič, paradižnik, špinačo, fižol itn. Za pojav so še posebej občutljive oslabele rastline, ki rastejo v slabo zračnem in slabo osvetljenem okolju. Gljivica sive plesni najraje okuži mlade rastlinice. V neugodnih rastnih razmerah se pogosto naseli tudi na starejših in odmrlih rastlinah. Bolezenska znamenja so naslednja: najprej se pokažejo bleda, steklasta, pozneje rjava poškodovana mesta na listih, zelenih steblih in plodovih. Kmalu ta mesta preraste siva prevleka. Zaradi poškodovanega in odmrlega tkiva listi in poganjki ovenejo in se posušijo. Varstvo: izbiramo ustrezne gojitvene postopke: primerno gostoto in
dobro prezračenost posevka, ne vlažimo listov ob zalivanju, rastline pazljivo oskrbujemo itn. Takoj po sajenju preventivno škropimo s fungicidi in izbiramo odporne sorte.
Ker je bolezen na paradižniku že tako napredovala, da mu s škropljenjem več ne moremo pomagati, vam za naslednji posevek priporočamo proti opisanim boleznim naslednje pripravke s preventivnim delovanjem, ki jih uporabljamo pri vzgoji sadik in paradižnika na polju, ko se bolezen še ne pojavi: antrakol, bakreni antrakol, bordojska brozga, brestanid, champ tekuci, cupramix, cuproxat fl, dithane M - 45 FLO, dithane M-70, pinozeb, pinozeb M-45, Z. M. 80, polvram DF in radocineb. (Mr. Jožo)
OGLAŠUJTE
V NAŠEM
GLASU
Ribič na Savi
Savi, čeprav je manjkal le kak centimeter ali dva. Sicer pa Vlado trdi, da so savske platice najboljše, pa tudi sicer je Sava z ribami sedaj dosti bogatejša kot umazana Krka. (ES)
Brežiškega športnega strelca in enega boljših slovenskih pištolarjev, Vlada Sabadoša, smo takole ujeli v objektiv med ribolovom na Savi, lučaj od novega mostu. Vlado pravi, da ga namakanje trnka umirja, zaradi česar nato laže dosega dobre izide na napornih tekmovanjih v streljanju s pištolo. Ko je tale fotografija nastajala, so platice izjemno dobro prijemale, manj sreče je imel naš ribič le z njihovo velikostjo, saj stroga ribiška pravila zahtevajo, da mora platica meriti od repa do glave najmanj 30 cm, od glave do repa pa ravno toliko. Zato je večina ulovljenih ribic kmalu spet veselo zaplavala po presenetljivo čisti

TELEVIZIJA NOVO MESTO l%L)Šal
1 s Trdinovega vrha /im 1 1              na kanalu ^1 ¦
vsak ponedeljek ob 18. url OTROŠKA ODDAJA m po novicah ŠPORTNI   PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI   FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTI DO SOBOTE in mladinska oddala MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE
OBČINA KRŠKO OBVEŠČA
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega
podeželja, d.o.o. Šeškova 9 b, 1310 Ribnica
tel.: 061/861-953
fax: 061/861-956
Na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. RS 45795; v nadaljevanju zakon), pravilnika o pogojih za pridobitev in dodeljevanje sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljevanju sklad) ter sklepa vlade Republike Slovenije z dne 30.5.1996 o finančnem načrtu in naložbeni politiki sklada v letu 1996 objavlja upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
PRVI JAVNI RAZPIS
za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni
skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega
podeželja
I. PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je financiranje projektov in dodeljevanje jamstev sklada investitorjem (fizične osebe, poslovni subjekti in občine) z območij (na podlagi v Ur. I. RS 13/94 objavljene uredbe o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1994-1996 - v nadaljevanju uredba - ter še nekatera v tem razpisu opredeljena območja) in za posamezne namene, opredeljene v točkah A, B, Č, in D tega razpisa. Po tem razpisu je za financiranje projektov na voljo 750.000.000 SIT, za dodeljevanje jamstev pa 150.000.000 SIT. II. FINANČNI POGOJI. SKUPNI ZA VSE NAMENE
1. Minimalna višina sredstev je 1 mio SIT, razen posojil, ki so klasificirana kot posojila dopolnilne narave; vtem primeru je najnižji znesek posojila 300.000 SIT.
2.  Doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta.
3. Posojila do 1,5 mio SIT investitor praviloma zavaruje z vpisom hipoteke na premoženje ali z drugim temu instrumentu enakovrednim jamstvom.
4. Črpanje posojila je dokumentarno, prosilec lahko v obliki gotovine porabi največ 20 % dodeljenega posojila, a ne več kot 250.000 SIT.
III. POGOJI ZA DODELITEV IN NAMENI DODELJEVANJA SPODBUD
A.  Financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Investitorji so lahko fizične osebe, državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje kmetijske dejavnosti in bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi.
1. Financiranje nakupov, dokupov in programskih preusmeritev kmetij; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 60 % predračunske vrednosti
- doba vračanja posojila do 15 let
- obrestna mera TOM + 3,5 %
- največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila
2.  Dopolnilno financiranje izvedbe projektov dopolnilnih dejavnosti kmetij; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti
- doba vračanja posojila do 5 let
- obrestna mera TOM + 4,5 %
- največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila
Informacije in vlogo A za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri krajevni enoti Hranilno-kreditne službe v Sloveniji.
B. Financiranje projektov gospodarskih dejavnosti
Investitorji so lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki, registrirani v RS, ki bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi.
1. Financiranje gospodarskih naložb; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 50 % predračunske vrednosti
- doba vračanja posojila do 8 let
- obrestna mera TOM + 5 %
- največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila
2.  Dopolnilno financiranje projektov, ki se primarno financirajo iz drugih državnih virov sektorske ali regionalne narave; pogoji:
- delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15 % predračunske vrednosti
- doba vračanja posojila 4 leta
- obrestna mera TOM +5,5 %
- največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila
Informacije in vlogo B za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri pooblaščenih enotah Abanke v Sloveniji.
Č. Financiranje izvedbe projektov, ki izhajajo iz zaokroženih razvojnih programov
Investitorji so lahko poslovni subjekti in fizilčne osebe, ki so v posameznih projektih predvideni kot investitor.
1. Financiranje izvedbe projetkov, ki izhajajo iz že izdelanih projektov CRPOV in VTC za delovni prostor ne glede na lokacijo investicije.
2. Dopolnilno financiranje projektov, ki izhajajo iz programov aktivne politike zaposlovanja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, in sicer v skupni višini 50 mio SIT. Investitorji iz teh dveh točk lahko kandidirajo za katero koli točko iz točk A, B in D, in sicer po pogojih, navedenih pri teh točkah. Pri tem se jim obrestna mera poveča za 1 odstotno točko, če se projekt ne izvaja v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi.
Informacije in ustrezno vlogo dobijo prosilci:
- pri krajevni enoti Hranilno kreditne službe, če gre za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
- pri pooblaščenih enotah Abanke, če gre za gospodarske projekte
- na sedežu sklada v Ribnici, če gre za projekt infrastrukture.
D. Dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi
1. Sklad dodeljuje jamstva investitorjem, ki izpolnjujejo pogoje za katero koli postavko iz točk A, B in Č, imajo podpisano pogodbo z banko o dodelitvi posojila in ne morejo pridobiti drugega jamstva zaradi negativnih vplivov trga nepremičnin na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Informacije in vloge dobijo prosilci na sedežu sklada v Ribnici.
IV.  MERILA ZA IZBOR
1.  Sklad bo pri presoji projektov upošteval kriterije iz 10. člena zakona, in sicer:
- ohranitev realne vrednosti dodeljenih sredstev
- donosnost (profitabilnost) projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva
- finančno konstrukcijo projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (obseg lastnih sredstev pravne osebe, namenjenih financiranju projekta, obseg in vrsta drugih virov financiranja)
- razvojna naranvanost projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (sposobnost nuditi ustrezne inštrumente zavarovanja vračila dodeljenih sredstev)
2. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki bodo zbrali večje število točk po vrednotenju, izvedenem na podlagi kriterijev toče IV. 1. Prednost bodo imeli projekti, ki so sestavni del zaokroženih razvojnih programov.
3.  Nepopolne vloge, vloge, ki ne bodo zbrale minimalnega števila točk za posamezen namen, in vloge, ki bodo prispele, ko bodo sredstva že porabljena, bodo zavrnjene.
4. Sklad lahko prispele vloge brez soglasja prosilca prerazporedi v ustrezno kategorijo. Sklad s sklepom o dodelitvi sredstev odloča tudi o pogojih za določitev posameznega posojila, v primerih, ko razpis omogoča razpon.
V.  ROK IN NAČIN PRIJAVE
1. Rok za prijavo je do porabe namenskih sredstev oz. do 31.10.1996. Sklad bo v tekočem mesecu enakovredno obravnaval vse popolne vloge, ki bodo prispele do 1. v mesecu. Prvič bodo vloge obravnavane septembra. Sklad bo javno objavil, kdaj (datum) bodo sredstva porabljena.
2.  Prosilci pošljejo svoje vloge na naslov: Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Šeškova 9 b, 1310 Ribnica (061/861-953), in sicer na posebnih obrazcih sklada, ki jih lahko kupijo od 29. julija 1996 dalje na pooblaščenih enotah Abanke in Hranilno-kreditne službe.
3.  Prosilec mora k vlogi priložiti vso v posameznem obrazcu zahtevano dokumentacijo. Nepopolnih vlog sklad ne bo obravnaval. Sklad lahko zahteva od prosilca tudi dodatno dokumentacijo. Sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektiu.
4.0 dodelitvi sredstev bo odločal upravni odbor sklada. Odločitev upravnega odbora je dokončna. Sklad bo v 15 dneh po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi.
5.  Sklad bo spremljal namensko porabo sredstev pri investitorju. Če bo sklad ugotovil, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali da je bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico zahtevati od investitorja vračilo v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje po zakonu o predpisani meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. I. RS 45/95) ter po odredbi o načinu obračunavanja zamudnih obresti. (Ur. I. RS 14/92).
?......'¦......5.....:.......J?«*!..............H-......WA........m?;;l~m......s;.-........is;. :Xi8s sš.....;...........:.....»m*.....W~:
ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED
5. IN 11. SEPTEMBROM 1996
Najpomembnejši astrološki dogodek tega septembra bo sekstil med Saturnom in Uranom. To je odličen aspekt za podvige, ki zahtevajo originalne ideje in njihovo praktično uporabo. Predstavlja resnično svobodo in možnosti, ki izhajajo iz samodiscipline in zavestnega sprejemanja odgovornosti. Ljudje se bodo bolj kot kdaj koli prej zavedeli potrebe po zvestih in zanesljivih prijateljih in skupinah ali organizacijah. Kmalu bodo spoznali ničevost današnje politike in drugih organizacij, ki delajo za krinko humanosti, v resnici pa delajo ravno nasprotno -zasužnjujejo ljudi in jih zapeljujejo v napačno stran, v materializem, namesto k bogu, k svobodi. Mnogi, ki vedo, za kaj gre, bodo morda to svobodo dosegli v tem obdobju, drugi bodo začutili le večjo potrebo po svobodi misli, izražanja in delovanja. Svoboda je neodvisnost od mišljenja drugih, svoboda je stanje osvobojenosti od ega, od težnje po zadovoljevanju želja in pričakovanj drugih, svoboda je popolnoma neodvisno, samostojno delovanje, ki nima nobene zveze z vzgojo, politiko ali religijo. Svoboda je zaupanje vase in v svoje izkušnje, ne v druge. Svoboda je odsotnost vseh filozofskih, religioznih ali političnih stališč. In človek, ki ni zaslepljen z določenim načinom razmišljanja, vidi stvari točno take, kot so, brez olepševanja. Za svobodnega človeka je vse enako, nič nima večje vrednosti od drugega, vse je eno, kajti vse izhaja iz enega, zato ne more biti drugače. Svoboden človek je lahko kar koli in kjer koli želi. Ni omejen na eno osebnost ali eno igrico, zna se prilagajati in igrati mnogo igric, če tako zahtevajo okoliščine. Svoboda pomeni tudi zmago nad smrtjo. Smrti ni več, obstaja le večnost. To je Kristusova pot, ki pa jo žal razume le nekaj sto ljudi na tem svetu. Ostali so zaslepljeni z enostranskimi razlagami drugih, namesto da bi poslušali sebe. Žal je srce zelo težko slišati, kajti srce govori z jezikom resnice, ki pa zelo boli. Bolje je ustvariti si iluzijo in ga preglasiti. Svobodo dosežejo le tisti, ki predajo svoje življenje Kristusu in se znebijo vsake želje po materialnem. Hkrati se znebijo vsakega strahu, tudi strahu pred smrtjo. Odpadejo navezave, družina, družba, politika, religija, izgubijo smisel. Ni več odvisnosti, ampak samozadostnost, samozavest, ogromna kreativna energija in sposobnost delati čudeže.
z.
OVEN 21.3.-21.4.
BIK 22.4.-20.5.
DVOJČKA 21.5.-21.6.
RAK
22.6.-22.7.
ŠKORPIJON 24.10.-22.11.
STRELEC 23.11.-22.12.
9^~
'2m
KOZOROG 23.12.-20.1.
Veliko nevarnosti vas čaka, zato bodite previdni v prometu in pri delu s stroji. Naučite se potrpežljivosti, nehajte sanjati in sprejmite to, kar imate. Ne želite si preveč, ker vas bodo te želje pokopale. Veliko problemov vas čaka v ljubezni, vendar se boste lahko iz tega veliko naučili.
Tudi vas čakajo neprijetna presenečenja v povezavi z ljubeznijo. Lahko boste zalotili sebe pri sanjarjenju o drugem partnerju, ker vas ta ne privlači več, lahko boste celo skočili čez plot in se opekli, kajti občutek krivde je ubijajoč. Morda pa boste zalotili svojega partnerja v žgečkljivem položaju.
Nekdo vas bo skušal zavreti, vam onemogočiti napredovanje, a če boste pošteni, boste videli, da se v bistvu sami bojite storiti korak naprej. Kljub temu pa boste imeli veliko idej, novih in inovativnih, vendar je treba te ideje tudi uresničiti, sicer ostanejo prazne sanje.
Še vedno ste v času hudih preizkušenj in vse, kar je napisano za Ovne in Bike, velja tudi za vas. Se boste že enkrat nehali navezovati na druge, na starše, na partnerja in boste zadihali svobodno? Ne pričakujte od drugih ničesar, kajti vaša pričakovanja se bodo vedno obrnila proti vam.
Tudi za Leve velja skorajda isto kot za Rake, Ovne in Bike, kajti Venera in Mars ravno prehajata iz Raka v Leva. Pazite, torej, ozavestite svoja dejanja in želje. Le tako se boste rešili iz pekla. Nehajte se dokazovati na neumen in nevaren način, raje poiščite vzrok, zakaj se dokazujete.
Prav veliko se boste pogovarjali, veliko bo prijateljskih stikov in praktičnih rešitev za bodočnost, vendar pa pazite, da vaše želje in obljube ne bodo prevelike. Bodite realni in izpolnite vsako stvar, ki jo obljubite. Ob veliki količini idej vam ne more biti težko kaj narediti.
Kaj naj rečem? Poglejte v horoskop Rakov. Veliko časa boste na oblakih, ne da bi vedeli, kaj se tu dogaja. Mučile vas bodo strasti in želje, kar pa je ravno narobe. Želje izhajajo iz razočaranj, zato se jih je treba znebiti, kajti vedno bodo prinesle razočaranja.
Veliko energije in moči prihaja k vam, a od vas je odvisno, kako jih boste izkoristili. Imate dve možnosti: sebična uporaba za zadovoljevanje svojih nižjih želja ali pa nesebična za pomoč drugim. Prva uporaba moči vas bo ubila, druga pa osvobodila. To je vaša svobodna odločitev.
Ste v situacijah, ko se zopet vidijo vaši omejeni pogledi na svet. Zaradi njih prihajate v konflikte in nesporazume z drugimi. Preveč skušate napihovati sebe, svoje znanje in stališča. Tako vam povem: več stališč imate, bolj se jih trmasto držite, večji reveži ste.
Enako kot Raki in drugi omenjeni Vaš sistem verovanja v ustaljene institucije kot je zakonsko življenje, se ruši. Kot vidite, res nima smisla biti z nekom, če ga ne prenašate. Pa kljub temu ste z njim, kajne? Pa veste, zakaj? Zato, ker si ne upate spremeniti sebe in svojega življenja.
Mogoče je, da boste tudi vi precej na oblakih, dogaja se pač kup stvari, ki jih je težko rešiti naenkrat. Zato se morate malo umakniti s tega sveta. Problem vas in celotnega sveta je seks, strasti ali »ljubezen«, kot mnogi temu rečemo. Napak, to je ravno nasprotno od ljubezni.
Skoraj enako kot Vodnarji in večina drugih se boste počutili tudi vi. Kaj hočemo, so stvari, ki so nam vsem skupne in občasno se pojavljajo položaji, ki delujejo na vse. Razmislite o svobodi in še enkrat ali stokrat preberite zgornji uvod. Si drznete stopiti na pot odrešitve?                                             Bono Baršek
Novi ročk '96
Tradicionalni Novi ročk festival se bo letos zgodil kot vsa leta poprej v Plečnikovih Križankah. Letošnji je šestnajsti zapovrstjo in tisti, ki sledite to pri nas največjo in najpomembnejšo rockovsko manifestacijo, se zagotovo spomnite, da so prva leta bila razdeljena v dvodnevno dogajanje. Potem so zaradi pomanjkanja dobrih skupin prireditev strnili v en sam koncert, ki so mu dodali še gosta iz tujine.
Tako bomo tudi letos priče dvem gostujočim skupinam. Prva prihaja iz
sosednje Hrvaške in smo jo v našem časopisu že omenili kot »legendarno«, pa je svoj duh ponovno oživela pred dobrim letom. Gre seveda za reške veterane Termite, iz katerih je nastalo kar nekaj gonilnih zasedb današnje hrvaške alter godbe. Ob povratku na sceno so izdali za založbo Dallas zgoščenko, ki vsebuje vse najboljše skladbe iz časov prve punk invazije pri nas. Druga zasedba, ki nosi pridevnik gostujoče, pa bo prišla preko velike mlake. Američani iz San Diega, Rocket from the crypt, so skorajda neznanka, kjub temu, da imajo za seboj šest let delovanja, v katerih so posneli kar sedem albumov in 21 singlov, pojavili pa so se tudi na sedmih kompilacijskih albumih. Izredno
produktivna skupina skuša prikazati povezanost z enakimi oblačili in tatooui ter podobnost s starimi soul skupinami. Glasba, ki jo izvajajo, zveni sveže, kot malokatera, ki nosi osnove jedra r'n'r-a. Za to skrbijo izjemno moderne kitare in pihala, ki po svežini prekašajo vse dosedaj slišane.
Pred gostujočimi seveda ne smemo pozabiti osem domačih skupin, ki so bile izbrane izmed 64 prijavljenih. Letos je Posavje zastopano kar z dvema celotnima zasedbama, Mazami in Spiritual Pvrotechnicsi, ter skupino Dad Clark & the Alabanda, v kateri gode kar pet Posavcev od osmih glasbenikov, ki jo sestavljajo. Ker je materiala letos veliko, vam bomo o domačih skupinah kaj več servirali v naslednji številki Našega glasa.
(Mr. Jožo)
Koncert Dark Bustersov in
Fregature
Krško, 27. avgusta - Društvo zaveznikov mehkega pristanka je ta dan organiziralo koncert v begunskem zbirnem centru v Resi, kjer se je zbrala več kot stoglava množica ljubiteljev trdega zvoka. Poleg najavljenih nastopajočih, so bili napovedani tudi Fakof Bolan -istrski prvaki novega cora, a so žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedali.
Tako smo imeli priložnost prvič po nekaj letih slišati novo žensko zasedbo z imenom Fregatura. Pred njimi so to bile Ljubljančanke Tožibabe, ki pa so na vrhuncu svoje kariere prenehale z delovanjem. Tako imamo danes pri nas ponovno skupino, ki ne zaostaja za omenjenimi niti po izvedbi niti po sporočilu. Punce se lotevajo perečih tem, ki jih moderna
družba prinaša s seboj in tako odvzema prostor humanizmu. Same pravijo, da so začele igrati predvesm iz zabave in ne toliko zaradi sporočila, saj so mnogi pred njimi že opozarjali na probleme sodobne družbe in večinoma niso dosegli pravega učinka. Poskusiti pa se splača že, če se posveti vsaj kakemu posamezniku, ki bo po slišanem začel razmišljati drugače. Za Fregaturo so svoj repertoar odigrali Dark Bustersi, ki pa, prav tako kot večina današnih skupin, »peglajo« že zdavnaj slišano. Po končanem koncertu se je prireditev preselila na bazen, kjer so na videotopu prikazali nekaj zanimivejših koncertov starejših datumov. Hvale vredno delo zaveznikov mehkega pristanka se odvija v poletnem času na odprtem in upamo, da se bo kaj
kmalu našel prostor tudi za bolj mrzle dni. Sicer vzpodbudnih novic ni, zato bo verjetno treba v akcijo. Zato se vsi, ki se udeležujete podobnih koncertov
in imate kak konkreten predlog, oglasite zaveznikom, ki vas bodo veseli, še posebej pa seveda vaših predlogov.
(Mr. Jožo)
Ženski band iz Kopra, Fregatura
Helidonov glasbeni kotiček nagrajuje!
V prejšnji številki smo zastavili nagradno vprašanje, ki je bilo, po številu pravilnih odgovor sodeč, za nekatere kar pretežko. Na vprašanje o letu ustanovitve Ansambla Lojzeta Slaka smo prejeli samo štiri pravilne odgovore, zato bodo tudi vsi nagrajeni. Pa še pravilen odgovor: Ansambel Lojzeta Slaka je bil ustanovljen 1964. leta. Pravilno so odgovorili: Vida Kužner, Veliki Dol 26, Koprivnica (prejme kaseto Ansambla Lojzeta Slaka); Janez Vogrin, Laze 4, Jesenice na Dolenjskem (Slapovi); Franc Gole, Rožno 3a, Brestanica (Gašperji); Silva Kužner, Veliki Dol 26, Koprivnica. Čestitamo! Nagrajenci bodo kasete, ki jih podarja Glasbeno založništvo Helidon, prejeli po pošti. (Galex)
Artiški KUD Oton
Zupančič gostoval na
Poljskem
V Zakopanih na Poljskem je od 16. do 28. avgusta potekal 28. mednarodni festival gorskih folklornih skupin. Udeležili so se ga tudi člani KUD Oton Župančič iz Artič - folklorno društvo, ljudski pevci in godčevski trio ter predsednik ZKO Brežice Ernest Ferk.
S plesi in običaji ob prikazu ličkanja koruze so se izvrstno in uspešno predstavili na tekmovalnem delu festivala ter si prislužili plaketo za ples. Nastopi so se vrstili cel teden, saj so se na treh koncertih predstavili številnim obiskovalcem, na povorkah skozi mestne ulice pa si je njihov program z zanimanjem ogledala množica turistov. Na festivalu, kjer je sodelovalo v štirih kategorijah enajst držav (med drugim Egipt, Španija, Grčija, Italija, Slovaška, Poljska, Madžarska, Malezija...), so nastopili prvič, na povabilo pobratene poljske folklorne skupine Klimki Bakledi.
Artičani so bili zelo veseli tudi dvodnevnega obiska župana občine Brežice, Jožeta Avšiča, ki je ob tej priložnosti tudi navezal stike med mestoma Zakopane in Brežice na gospodarskem ter turističnem področju. Po besedah predstavnice KUD Oton Župančič, Vesne Bogovič, so bili z nastopi resnično zadovoljni, še posebej s tistim v tekmovalnem delu festivala. Ob prihodu domov so jim domačini pripravili lep sprejem, pozdravil pa jih je tudi tajnik občinske zveze kulturnih organizacij, Franc Kene. (Bojana Balon)
Pro musica tibicimia
Sevnica, 30. avgusta - V sklopu sevniškega grajskega poletja je ZKO Sevnica priredila koncert glasbe starejšega izvora v atriju seviškega gradu. Nastop šestčlanske skupine Pro musica tibicimia je bil prava paša za ljubitelje starejše glasbe, kjer so pozornost pritegnile predvsem flavte. Žal pa je bila prireditev zaradi slabega vremena bolj slabo obiskana. (Z.Z.)
Jesenske serenade tudi na brestaniškem gradu
Brestanica, septembra - Leta 1972 je Tomaž Lorenz ob pomoči kitarista Primoža Sobana v starodavnem atriju ljubljanskega Trubarjevega antikvarijata izvedel dve poletni serenadi in ta takrat simbolična prireditev je že čez pet let prerasla v Junijske serenade.
Med izvajalci so sprva prevladovali profesionalni umetniki, vendar so kmalu k sodelovanju pivabljali vedno več najobetavnejših študentov, nekaj celo dijakov, glasbene*in igralske akademije. Junijske serenade so v tej obliki požele mnogo laskavih priznanj in veliko odmevnost. Čez čas so jih prenesli na september, mesec, ki je bolj umirjen in manj nasičen z raznimi dogajanji, in k sodelovanju privabili še nekaj drugih organizatorjev, med njimi tudi ZKO Krško. Letos »Serenade« slavijo častitljiv jubilej, 20-letnico, zato bodo prireditve, ki bodo potekale v večih krajih po Slovenijji, še posebej svečane, v Trubarjevem antikvarijatu, kjer ima prireditev svoje korenine, pa bo poseben večer v počastitev jubileja »Slovenski umetniki v poklon jubileju«. (Nena)
STUDIOBREZICE
RADIO    POSAVJE
Grad Rajhenburg v Brestanici vabi na naslednje prireditve:
Baročna glasba na kontrabasu
8. 9. ob 17. uri Blasba za dve harmoniki
15.9. ob 17. uri Renesansa in kljunaste flavte
22. 9. ob 17. uri Tenor in kitara v sodobnosti
29. 9. ob 17. uri
t               Prvčki prvič v šoli:
Nevarna ni samo cesta, zato starši: pozor!
Zopet prvi šolski dan. Za nekatere konec počitnic, za nekatere pa začetek novega življenja. Celo predsednik republike se je vključil v akcijo za izboljšanje prometne varnosti šolarjev. To je že v redu, ni pa dovolj, saj bi se v prometnovarnosto akcijo morali vključiti tudi vsi tisti pijančki, divjaki in zafrustriranci, ki sedijo za volani svojih avtomobilov.
še dobro, da otroci, zlasti prvčki, večinoma sploh še ne morejo niti sanjati o tem, kaj jih čaka v šoli, na novem delu njihove življenjske poti. Še sanja se jim ne o tem, kako bodo redno tarča merjenja moči med levo in desno in sredinsko in krožno in izmenično usmerjenimi politiki. Nič ne vedo o visokoletečih načrtih ministra Gabra in umazanih tintah, ki jim jih bo tu in tam pripravljen med šolanjem ušpičiti kak ministrov daljni ali postranski sodelavec. Nič ne vedo o petih, šestih, sedmih, osmih urah pouka dnevno in (v kasnejših razredih) nekajurnem delti doma (za šolo), o travmah pred zaključevanjem ocen ob koncu^olskeag leta, o pripravah na zaključne izpite, mature, o tem, da se lahko človeku življenje zameri zaradi enega samega predmeta in njegovega učitelja ...
Marjana Sokol, prodajalka iz Brežic: »Danes prvič pošiljam otroka v šolo. Imam samo eno hčerko in občutek ob današnjem dnevu je zelo lep. V šolo sva prišla oba z možem, saj je to velik dogodek za naju, pa tudi punčka se je tega dneva veselilaže dalj časa. Če takole pomislim, se mi zdi, da sem jo komaj pred kratkim rodila, sedaj pa jo že gledam tukaj v šolski klopi. Res poseben in po svoje nenavaden občutek.«
Klara Pešec, delavka iz Krške vasi: »Ta dan je nekaj izrednega. Pravzaprav se mi zdi, daje prišel nekako prehitro. Je pa lepo. Če se spomnim svojega prvega dne, je sedaj vse mnogo lepše pripravljeno. Kljub temu, da vreme ni takšno, kot bi moralo biti, je to dan, ki bo ostal meni in mojemu otroku še dolgo v spominu. Ker smo nekoliko bolj oddaljeni, bomo v šolo otroka vozili sami, pa tudi prihajali bomo po njega. Je bolj varno.«
Stane Možic iz Sevnice: »Glede varnosti svojega otroka nimam večjih pomislekov. Mimo sevniške OŠ ni gostega prometa, pa tudi otroci lahko na poti v šolo in iz nje gredo po stranski ulici. Akcije, ki opozarjajo na strpno in varno vožnjo, vsekakor podpiram. Mislim, da imajo letos večji učinek na voznike v prometu, pa tudi opozoril in akcij je letos precej več kot prejšnja leta, tako v časopisih, na radiu, TV«
Milena Slemenšek iz Sevnice: »Svojega sina spremljam na poti v šolo. Čeprav ima daljšo pot, nimam večjih skrbi glede njegove varnosti. Doma se bomo organizirali tako, da ga bo nekdo vedno spremljal v šolo. Mislim, da bi lahko sevniški policisti bolje spremljali dogajanje in imeli obhode večkrat, ne samo prvi dan šole. Glede strpne vožnje mislim, da kdor ima otroka, bo gotovo vozil bolj pazljivo.«
Sevnica ob začetku šolskega leta:
Varnost otrok v prometu
Sevnica, 2. septembra - Prvi šolski dnevi so za naše malčke kar velika preizkušnja. Prav te dni je veliko opozoril in govora o varnosti otrok v cestnem prometu. Tudi v občini Sevnica na to opozarja Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje od lanskega leta. Aktivnosti v mesecu septembru je predstavil predsednik odbora, Zvone Tuhtar.
V mesecu avgustu so na sestanku komisije za šolsko in predšolsko mladino sprejeli več sklepov, ki jih v septembru uresničujejo. Tako so razdelili reklamno gradivo po šolah, natisnili dodatne transparente in jih obesili čez ceste, dva v Sevnici in enega v Krmelju, z napisom Spet smo tu - pazite na nas. Pri OŠ Sevnica so postavili betonske lonce, tako da je fizično onemogočeno parkiranje vozil, ki so doslej motila prost prehod za pešce, ki vodi k osnovni šoli. Postavili so številne opozorilne znake, ki označujejo šolsko pot. Odbor seje obrnil tudi na občinske organe glede obnove označb na cestišču v neposredni bližini šol in ureditve signalizacije prometnih znakov. Odbor je dal tudi prispevek o varnosti otrok v prometu na lokalni radio, sodelujejo pa tudi s policijo in s šolami sevniške občine. Ponosni pa so še na eno dejstvo: v zadnjem letu namreč v sevniški občini ni bilo nobene smrtne žrtve med šoloobveznimi otroki. Aktivnosti za varnost otrok v prometu bodo potekale ves september in se nadaljevale še prvi teden v oktobru, ko bo teden otroka, ki sovpada s tednom prometne varnosti.
Upamo lahko le, da bodo letošnje akcije za varnost otrok naletele na posluh pri udeležencih v prometu in da bodo statistični rezultati ob koncu letošnjega leta kazali nižje število smrtnih izidov naših malčkov. (Z.Z.)
Glede na to, da še odraslim ni povsem jasno, kakšno bo šolanje današnjih prvošolčkov v srednjih in na visokih šolah, je logično, da se njim o tem še sploh niti ne sanja.
Skratka: zaključimo z opozorilom za starše. Saj je res, da imajo vsi, ki se bodo v naslednjih osmih, devetih, dvanajstih, šestnajstih letih tako ali drugače dotaknili vašega otroka, zelo verjetno najboljše namene. A vseeno imejte vedno pred očmi, da so otroci vaši in da ste vi prvi tu zato, da jim pomagate in jim olajšate pot skozi šolo, da jih, če bo potrebno, pred šolo tudi branite. Saj ne more biti iz trte izvito prepričanje, ki velja med ljudmi, da je šola najučinkovitejše kontracepcijsko sredstvo. Tako kot je šola lahko tudi najbolj čudovita stvar v človekovem življenju, sploh, če je človek vedoželjen, če vpija znanje tako, kot to počnejo človeški mladiči. Verjetno se bo veliki korak današnjih prvčkov iztekel (tudi) z uspešnim N-tim korakom ob koncu njihovega šolanja, a za vsak primer bodite blizu in pripravljeni, da jim boste katerega izmed njih tudi olajšali. (Ika)
Marija Sanica, učiteljica iz Brežic: »Že nekaj časa poučujem prvi in drugi razred in vsako leto prinese nekaj novih doživetij. V pričakovanju nove generacije tudi sama čutim nekaj živčnosti in razburjenja, pa to je lepo. Pred sprejemom novih prvošolčkov vedno razmišljam, kakšne učence bom dobila, kako se bomo skozi vse leto ujeli in podobno. Otroke običajno prve dni skušam nekako oceniti, kakšni so, in potem ob koncu leta ugotavljam, kako sem bila pri prvi oceni uspešna.«
Mojca Štigler, socialna delavka iz Velike vasi: »Mislim, da sem jaz bolj razburjena kot hči. Ta dan je nekaj posebnega in mislim, da bo vse uredu, ker je organizacija zelo dobra. Zaenkrat ni nobenega strahu, saj je punca zelo intelegentna, in verjamem, da ji šola ne bo predstavljala bistvenega problema. Kar se same poti do šole tiče, jo bomo vozili sami in po pouku bo ostajala pri podaljšanem bivanju, ker smo dokaj oddaljeni. Opazila sem, da je v razredu zelo malo deklic in dvakrat več dečkov. Pa tudi temu se bo že privadila.«
Anica Pipan, ravnateljica OŠ Savo Kladnik Sevnica: »Naša šola tesno sodeluje tako s sevniško policijo kot z Odborom ^'preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi mentor sevniške šole, ki je.zadolžen za prometno vzgojo, se je udeležil sestanka na občini, kjer se je seznanil z vsem, kar bi lahko ogrožalo varnost šolarjev v prometu. Šolsko vodstvo je vsem učiteljem dalo priporočilo, naj vsaj eno šolsko uro posvetijo varnosti šolarjev. V zvezi s tem je bil narejen zemljevid, ki kaže najvarnejše poti do naše šole. Vse prvošolčke smo opremili s kresničkami in ruticami, pa tudi oglaševalsko vitrino zunaj šole smo opremili s propagandnim materialom na temo prometne varnosti. Starše otrok, še posebej prvošolčkov, smo opozorili, naj svojim otrokom ne pokažejo najkrajše poti, temveč tisto, ki je najvarnejša«
Prvi šolski dan za
starše prvošolcev
\
OŠ Leskovec, 2. septembra - Ravnatelj Ivan Mirt je staršem prvošolcev v treh točkah slikovito opisal potek in življenje na njihovi šoli. Beseda je tekla o najpogostejših težavah, ki se pojavljajo, in kako jih premostiti ter kdaj in kako ukrepati. Pomembno vlogo bo igralo sodelovanje staršev s šolo in učitelji. Kot najvidnejša novost v šolah po Sloveniji, in tako tudi v Leskovcu, bo opisno ocenjevanje znanja. Vsi učitelji so za takšno ocenjevanje, ki ga predvideva nova šolska zakonodaja, že usposobljeni. Program opisnega ocenjevanja prihaja iz Nemčije in njegova prednost je, da otroci ne bodo več toliko obremenjeni z ocenjevanjem. Tako bodo starši na govorilnih urah zvedeli, katero znanje je otrok že usvojil in kaj bo še moral usvojiti. Le tako bodo lažje spremljali vsebinsko rast v učenju. Šola pa se tako ali tako prilagaja zmogljivostim posameznika. Učitelji pa od staršev pričakujejo, da bodo znali otroke pravilno vzpodbujati in usmerajati pri njihovem učenju. (Mr. Jožo)
Jože Kozole, delovodja iz Mrtvic: »Že
pred šolo smo se z otroci precej pogovarjali, tako da nekega strahu ni. Opažam, da se otroci šole zelo veselijo. Tudi, kar se tiče poti do šole, mislim, da smo se doma o tem dosti pogovarjali in da bodo varno hodili. Knjige smo pravočasno dobili, čeprav prav poceni niso bile.«
Frenk Polhe, papirniški tehnik iz Arta: »Prvi vtis, ki sem ga dobil, je zelo dober in mislim, da bo vse v redu. Od naših časov pa do danes se je veliko spremenilo, saj so šole sedaj bolje organizirane. Knjige smo kupili po naročilu in dobili smo skoraj vse, kar bo potreboval v prvem razredu. Otrok bo v šolo hodil sam, ker mu zaupamo. Nimamo nobenega pomisleka glede tega.« ,
Irena Strojanšek, predmetna učiteljica iz Leskovca: »Prvi občutki so zelo mešani. Po eni strani mi je hudo, ker vem, da otrok odrašča in ni več toliko navezan na starše, ker pač prihaja v nov krog ljudi. Po drugi strani pa je človek ponosen, ker ve, da stopa po njegovih poteh. Bomo videli, kako bo. S knjigami za prvi razred nismo imeli težav, saj smo vse kupili preko Pelikana. Sin bo v šolo hodil z menoj, po šoli pa bo moral nekaj časa počakati v podaljšanem bivanju, da se bova skupaj vračala domov.«
Vpis v srednje in poklicne šole v Posavju v šolskem letu 1996/97
Polno zasedena gimnazija,
manj zanimanja za
poklicno izobraževanje
Posavje, septembra - Šolsko leto je že spet tu in z njim kopica preglavic predvsem za tiste, ki so se letos vpisali v srednje šole ali na fakultete. Letošnje zanimanje za vpis v prve letnike srednjih in poklicnih šol je bilo po pričakovanju veliko in le tu in tam je še ostalo kakšno prosto mesto.
Tako so v srednješolskem centru v Krškem v program elektrikaja vpisali 56 učencev, kar pomeni, da so ostala še štiri prosta mesta.
V program elektrotehnika so vpisali 63 učencev in je polno zaseden.
V  program mehanika vozil in voznih sredstev se je vpisalo 32 učencev, v program oblikovalca kovin pa le 9. Program preobilkovalca in spajalca kovin je vpisalo 17 učencev in so še tri mesta prosta, v program za strojnega tehnika pa je vpisanih 30 učencev; ostali sta še dvi prosti mesti.
V  Brežicah so v srednjo ekonomsko šolo v povprečju v štiri oddelke vpisali po 30 znanja željnih učencev, v gimnazijo pa v pet oddelkov po 34 učencev. Vzrok za nekoliko višje število učencev v posameznih oddelkih so ponavljalci, ki jih je letos nekoliko več, zakon pa jim omogoča ne glede na število na novo vpisanih, da lahko nemoteno panavljajo letnik. V tri oddelke tgovske šole so vpisali po 32 učencev.
V poklicno tekstilno šolo v Sevnici so letos vpisali nekaj manj kandidatov kot leta poprej. Tako so v tri oddelke triletnega programa za šivilje in krojače vpisali po 20 učencev, v dveletni program za pomožne tekstilce pa 20 učenk in učencev. Dijaški dom ob omenjenem šolskem centru pa je polno zaseden. (Mr. Jožo)
mm
SEVNICA
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 8. in 19. uro,
ob sobotah med 8. in 24.
in ob nedeljah od 8. do 17. ure.
V začetku šolskega leta vsi v en glas opozarjajo udeležence v prometu na otroke na cestišču. Potem pa se začetni zagon umiri, vozniki pa dobijo krila...
^s>i	GM3		Časopis za Uredništvo:	Posavje In okolico CKŽ 23,  8270 Krško
Naročam.		.. izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)		
na naslov:				
	[poln naslov in podatki		3 naročniku, pravni ali fizični osebi)	
				
				(podpis naročnika in žig)
Kraj, datun	X .......			
				
3. srečanje upokojencev občine Krško
Nezadovoljni z vladajočo politiko
Krško, 31. avgusta _ V Kulturnem domu Krško so se v velikem številu zbrali upokojenci krške občine, da bi ob tretjem srečanju počastili 50. obletnico ustanovitve Društva upokojencev Slovenije, katerega član je tudi njihovo društvo. Pozdrav in otvoritev srečanja
sta pripadla predsedniku DU Krško Lojzetu Arku, ki je prisotnim v nekaj besedah opisal delovanje domačega društva, ki šteje okoli 700 članov, aktivnih v športnem, rekreativnem in socialnem delu. Opozoril je, da smo v Krškem pred leti imeli aktivni upokojeniški pevski zbor, ki pa je žal s svojim delovanjem prenehal. Še vedno pa obstaja želja po ponovnem oživljanju in upajo, da se bo to tudi zgodilo. Prisotne je prav tako spomnil, da so se udeležili protestnih shodov           pred skupščino, ki pa so se končali z žal znanimi rezultati. Drugi govornik je bil predsednik KO DU občine Krško Dušan Stupar, ki je tako kot njegov pred-hodnik naštel vse dejavnosti, ki so se jih upokojenci udeležili skozi leto.
Gostujoč slavnostni govornik je bil predsednik ZDU Slovenije, Vinko Gobec, ki je prve besede posvetil jubileju delovanja društva upokojencev, spregovoril pa je tudi o nekaterih perečih problemih, ki pestijo upokojence. Tu prednjačijo nefunkcionalne ustanove in sistem vladajočih, ki upokojence odrivajo dobesedno v stran. Opozoril je tudi na poslance, ki ne izvršujejo svojega poslanstva in ne upoštevajo predlogov, ki so jih sprejeli s strani društva upokojencev. Po Gobčevih besedah so upokojenci strpna populacija in zato pričakujejo od strank, ki so na njihovi strani, da bodo več storile kot trenutno vladajoči aparat, ki upokojencem sponaša, da so krivi, da je mlada populacija prikrajšana za normalno življenje. Opozoril je tudi, da so upokojenci v letošnjem letu že izgubili 18 odstotkov svojih pokojnin, in če se bo to nadaljevalo, bodo ob koncu leta ob polovico upravičenih prijemkov, za katera so trdo delali skozi vse življenje. Toda po številnih apelih se ne zmiga niti ustavno sodišče, kar pa je pokazatelj, da se neusmiljeno bližamo anarhiji
namesto zdravi družbi. Politika, ki varčuje na hrbtih upokojencev, je skrajno nesramna, saj odtujuje sredstva, ki so bila za pokojnine namensko nakazovana od dohodkov. Tako bodo upokojenci v prihodnje svoje glasove zaupali strankam, ki so za njih že nekaj storile, med njimi pa ni vladajočih, saj jih te neupravičeno molzejo že nekaj let. O tem naj bo zgovorno dejstvo, da najnižja pokojnina znaša borih 41.000 SIT.
Sledilo je podeljevanje priznanj, ki jih je podelil koordinacijski odor vsem zaslužnim aktivistom društva in sponzorjem. Zatem so prisotni uživali v kulturnem programu, ki mu je svoj prilog dodal tudi krški župan Danilo Siter, ki je bil pokrovitelj srečanja. Nastopili so še 40 X band Krško, harmonikarski orkester Tonija Sotoška, plesna skupina Aleja Brestanica ter operni pevec Karli Praprotnik ob orgeljski in klavirski spremljavi. Prisotni pa so si prav tako lahko v predverju dvorane ogledali fotografsko razstavo avtorja Olafa Lovrenčiča. Po končanem kulturnem programu so na terasi hotela Sremič pripravili še manjšo zakusko.(7Wr. Jožo)
Posavski muzej Brežice pred vrhuncem sezone
Muzej po evropskem merilu
Letno 25.000-30.000 obiskovalcev zagotavlja pogumne načrte za prihodnost: obnovitev prostorov, postavitev stalne zbirke, gostinski objekt, razširjen strokovni kader
Brežice, 29. avgusta - Ker je že v navadi, da se občinski in republiški proračun dokaj pozno sprejemata, od tu pa izvira glavni vir financiranja muzeja, so praviloma vsa pomembnejša dogajanja, tako prireditve kot obnova prostorov, postavljena v drugo polovico leta. V času, ko se muzejsko dogajanje približuje svojemu vrhuncu, sta direktor mag. Tomaž Teropšič in kustus-pedagog Agata Pevec sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta predstavila nekaj že znanih dejstev o uspešnem delovanju Posavskega muzeja ter predvsem obetavne načrte za v bodoče.
Najbolj ambiciozno so v muzeju letos pristopili k obnovi več prostorov. Celoten projekt naj bi veljal 46 mio SIT, obnoviti pa nameravajo podstrešne prostore, kjer so že sedaj depoji -skladišča, vendar so ta pretesna in neustrezna za hranjenje muzejskih    eksponatov.    S
prenavljanjem podstrešja naj bi pridobili tri večje prostore za zgodovinsko, arheološko in umetnostnozgodovinsko delo, k njim pa tudi manjše pripadajoče pisarne.
Drug pomemben poseg, ki ga nameravajo v kratkem uresničiti, je postavitev dvigala, ki naj bi v prvi vrsti omogočilo obisk muzeja invalidnim osebam, seveda pa bo veliko pripomoglo tudi pri prestavljanju težjih predmetov. V načrtu imajo še sanacijo ure strešnice, za katero kamnoseška dela potekajo pod strokovnim vodstvom Restavratorskega centra Slovenije, ter stropa na oddelku za novejšo zgodovino. Dolgoročno pa načrtujejo ločiti dvorišče od od 1. nadstropja ter postaviti gostinski objekt, za katerega bodo javni razpis podali že konec leta. Tako naj bi Posavski muzej vseboval vse vrste ponudbe, ki jih vsebuje muzej v evropskem merilu.
V zadnjih letih smo si zapomnili
predvsem prizadevno dejavnost Posavskega muzeja na področju spominkov. Lani so na javnem natečaju za slovenski spominek prejeli 2. nagrado, letos pa po tihem upajo, da si bo njihova replika muzejskega predmeta zaslužila tudi kaj več. Sicer so med prvimi, ki so začeli s prodajo spominkov, in sicer njihova ponudba obsega širok spekter predmetov - od simboličnih, namenjenih predvesem šolarjem, ki si med izletom radi kupijo kakšno drobnarijo, pa do vrhunskih protokolarnih daril, zato ni čudno, da se k njim še posebej pogosto zatekajo ljudje, ki morajo naš kraj predstaviti v tujini.
V muzeju so še posebej ponosni na svojo konzervatorsko-restavratorsko delavnico, za katero tudi nameravajo razširiti kader ter asortiman. Zaupali so nam, da trenutno obdelujejo maketo ladje Brežice, ki je vrsto let plula po vseh morjih sveta.
Da pa še tako bogat muzej brez obiskovalcev ne more, je jasno, obiskovalci so njegova duša, zato so v Posavskem muzeju še posebej pozorni do njih. Mag. Tomaž Teropšič zagotavlja: »Obiskovalce je težko privabiti in težko jih je zadovoljiti, zato smo k tem delu svojega delovanja zelo skrbno in načrtno pristopili. Zaposlili smo kustusa-pedagoga Agato Pevec, ki skrbi za stalen stik med obiskovalci in javnostjo. Pred kratkim smo v sodelovanju z akademskim slikarjem organizirali likovno delavnico za vrtičkarje, ki so, navezujoč se našo razstavo Kamniti svet, risali na kamen. Načrtujemo še več tovrstnih sodelovanj, saj menimo, da je ljubezen do umetosti ali muzeja potrebno vzbuditi že pri najmlajših. Prav tako smo zaposlili dve novi vodički, saj se radi ponašamo z dejstvom, da pri nas vsaka skupina ob enaki ceni dobi strokovno vodstvo po muzejskih prostorih.«
(Nena)
Prenovljena Pizzeria Sremič
Svoje politike ne gradijo na cenah, ampak na kakovosti ponudbe
Oživljanje mešanega pevskega zbora Viktor Parma
Spoštovani bralci!
Na tem mestu naj bi objavili prispevek o tem, kdo in kako je razpustil mešani pevski zbor Viktor Parma. Izjavo je dal eden izmed pevcev in potem ko je bil časopis tako rekoč že narejen, je želel iz svoje izjave umakniti svoj priimek. Tega mu nismo omogočili, se je pa za to isto besedilo pozanimal tudi obtoženi, ki naj bi bil (po navedbi nosilca izjave) kriv za onemogočanje delovanja zbora in še za vrsto drugih reči. Seveda je vse obtožbe zanikal in argumentiral svoje trditve, zato smo mu ponudili, da objavi tudi svoj del resnice. Na to najprej ni pristal, nato je prinesel samo izjavo: »Vse, kar piše v gospodovi izjavi, je neresnično.« To smo pod P.S. tudi pripisali k članku. A to ni bilo dovolj. Taisti gospod, ki ni želel v javnost s svojim videnjem resnice, se je čez čas prikazal v naši pisarni s še enim svojih kolegov, malo sta spraševala, malo po ovinkih grozila, razložila uredniku, da ima nesramen karakter,
celo o možnosti, da bi obtoženi gospod dal protiizjavo se nismo mogli zediniti, ali jo je hotel dati za pričujočo številko Našega glasa ali šele za naslednjo.
Urednik je na tak dan sicer zatrpan z delom in težavami, a tokrat je sklenil, da sporno besedilo umakne in pusti sprtima stranema, naj svoj spor razrešujeta mimo Našega glasa. To, kar smo tokrat doživeli, nima namreč nobene zveze s tistim, kar naj bi predstavljalo petje v amaterskem zboru, zato ne sodi na strani Našega glasa. (Ika)
P.S.: Potem ko je bilo pričujoče beseqilo napisano, smo izvedeli za nadaljni korak omenjenih gospodov z obtožene strani. Bila sta pri urednikovem direktorju, ki pa ga žal ni bilo v pisarni, in tudi tam naredila dovolj vtisa, da so telefoni na Našem glasu zopet zvonili. Gospodje: ni bilo potrebno.
Krško, avgusta - Minilo je petnajst let, odkar smo dobili prvo pizzerijo v Krškem, in v tem času je objekt odslužil svojemu namenu. Sedaj je prišel čas, ko ga je bilo potrebno osvežiti z novim videzom, ga narediti privlačnejšega in prijaznejšega.
Seveda je bilo treba z novim programom ponuditi predvsem kakovostnejšo ponudbo in postrežbo. Najprej bodo vztrajali na kakovost in program razširili na ponudbo palačink in drugih sladic. Ker pa je lokal specializiran - pizzerija, nimajo namena širiti ponudbe jedi. Predvsem želijo ostati kakovostni pri ponudbi pizz, s tem da so dosedanji program pizz razširili s pizzo z zelenjavo in pizzo z morskimi sadeži. H kateri od tek bo prav gotovo teknila katera od vrste palačink z različnimi nadevi, ki jih imajo radi tako mladi kot malo starejši.
Projektant obnove je ing. Peter Špacapan, izvajalci pa so domači. Pri obnovi so veliko prispevali tudi vzdrževalci hotela Sremič. Celotna investicija je veljala okoli 7 mio SIT, ki so jih zagotovili iz lastnih virov. Z načrtno prenovo so pridobili tudi novo teraso s 43 sedeži, ki je pokrita. Z obnovljenim lokalom se bodo trudili obdržati primat v Krškem, saj so znani po dobrih pizzah. V naprej se nameravajo posvečati predvsem kakovosti ponudbe. S to investicijo so v podjetju Mercator Sremič zaključili zadnjo fazo obnov, tako imajo sedaj vse objekte na visoki tehnični ravni opremljenosti. Kot zanimivost ne smemo pozabiti, da so njihove pizze med najcenejšimi v krški občini, saj svoje politike ne gradijo na cenah, ampak na kakovosti ponudbe. (Mr. Jožo)
Konec glasbenega poletja na gradu Podsreda
Grad Podsreda, 23. avgusta - Kar štirje mednarodni glasbeni seminarji in številni koncerti udeležencev so krasili poletne večere na gradu Podsreda. Optimistično zastavljen načrt delavcev Kozjanskega parka seje v celoti uresničil. Grad je postal priznano kulturno središče, saj nudi odlične pogoje, prostore in ustvarjalen ambient. Da se na tem gradu dogajajo pomembne stvari, povedo številni obiski gostov, pa tudi dobra medijska pokritost.
Začetek glasbenega poletja so obeležili saksofonisti, zaključili pa so ga slušatelji mednarodnega seminarja za pozavno, ki ga je vodil prof. Branimir Slokar, udeležilo pa se ga je trinajst pozavnistov: Mihael Šuler, Simon Kramberger, Matej Mertik, Boštjan Tement, Norbert Brandauer, Norbert Salvenmoser, Thomas Eilinger, Hannes Tschugg, Aleš Ulaga, Andrej Sraka, Denis Beganovič, Damjan Kozole in Matevž Sila. Prof. Slokarja je na klavirju spremljala pianistka Katharina Kegler. Na zaključnem koncertu so se predstavili vsi udeleženci in dokazali, da se da s pozavno in njej značilnimi zvoki predstaviti tudi ta, sicer manj pogosto v solistične namene uporabljen instrument.
Franci Zidar, direktor kozjanskega parka: »Zastor je padel, saj smo uspeli izvesti vse načrtovane glasbene seminarje. Vsi udeleženci so zadovoljni s pogoji dela, mi pa še nismo v celoti s pogoji bivanja, zato si jih bomo prizadevali izboljšati. Optimistično smo si zastavili cilje, saj smo kar za 100 % povečali število seminarjev glede na prejšnje leto. Ob tem mislimo, da smo uspeli ponuditi raznoliko in kakovostno glasbo. Vse, kar smomstvarili, je bilo brez pomoči državnih financ. Njihovo angažiranje pa je^naša naslednja naloga. Uspeh pa zagotovo ne bi bil mogoč brez pomoči sponzorjev in posameznikov znotraj Kozjanskega parka. Vsekakor pa se moram zahvaliti medijem, ki so nas odlično pokrivali in tako predstavili naša hotenja in opravljeno delo« (Toni)
I I I I
I I I I
I I I I I I I
J
Planinski tabor Jezersko '96 uspešno zaključen
Senovo, avgusta - Od 27. julija do 3. avgusta je na Zgornjem Jezerskem potekal že 23. planinski tabor, ki ga je organiziralo PD Bohor Senovo. Prijetna skupina šestintridesetih planincev je na lepem tabornem mestu in številnih planinskih poteh preživela lepih, a kratkih sedem dni. Z vremenom so imeli še srečo, saj je zares deževalo samo zadnji dan.
Planinci so opravili več planinskih izletov in ob tem imeli čas tudi za druge taborniške radosti - igre, šport... Obiskali so Virnikov Grintavec, slap pod Čedco, izvir slatine in Senkovo domačijo, Kranjsko kočo na Ledinah, Veliko babo, Češko kočo na Sp. Ravneh in Kočno. Bili so zadovoljni s taborjenjem in pohodi, izrazili pa so željo, da bi bili tabori v bodoče desetdnevni.
Po vrnitvi domov so udeleženci izdelali posebno kroniko o delu in doživetjih na taboru Jezersko '96, ki soji nadeli ime Jezerko. Ob izidu je Miran Pribožič, vodja tabora, zapisal: »In čemu ta pisarija?! Zaradi vas in seveda tudi nas. Zdelo se nam je prav, da za taborom, ki je bil na Jezerskem, poleg, upam, lepih doživetij, ostane tudi kakšen pisni dokaz, da smo se lepo imeli in da je bilo naše druženje tudi zabavno.«
O izvedbi tabora je že razpravljalo predsedstvo PD Bohor Senovo, ki ga je ocenilo kot uspešnega in že nakazalo, da bodo v bodoče nekoliko upočasnili prenovo koče iz lastnih sredstev in ta v večji meri kot doslej namenili drugim društvenim dejavnostim, še posebej izletništvu, ki je bilo zaradi obnove koče nekoliko zapostavljeno. (Toni)
Bizeljska trgatev '96
Bizeljsko, 7. septembra - Na Bizeljskem bo konec tedna zopet veselo. Turistično društvo Bizeljsko bo priredilo v soboto tradiconalno prireditev Bizeljska trgatev. Ultramaratonec Dušan Mravlje bo pretekel 35 km dolgo progo od upravne zgradbe Vina Brežice po vinsko-turistični cesti do zadružnega doma na Bizeljskem, kamor bo pritekel približno ob 14.30. Pol ure prej se bo pričela vožnja s kočijami od hrama do hrama, ob 15. uri pa bo start 8. vinskega maratona v organizaciji Športnega društva Bizeljsko. Na zaključni prireditvi, ki bo zvečer, bo Turistično društvo Bizeljsko prejelo republiško priznanje za svoje dolgoročno in uspešno delovanje.
Občina Kozje, KS Lesično in krajani PUštanja praznujejo
530 let šolstva na Pilštanju
Slikarska kolonija Pilštanj '96
Pilštanj, 25. avgusta -Prireditve ob 530-letnici šolstva na Pilštanju so se začele 17. avgusta s sedmo slikarsko kolonijo likovnih pedagogov pod naslovom Pilštanj '96. Zgodovinsko, arhitekturno in nasploh zanimiv trg Pilštanj je gostil štiri likovne pedagoge, ki so v skicirke in na platno prenesli mnoge krajevne in naravne            znamenitosti
kozjanske pokrajine in ljudi.
Na slikarski koloniji so ustvarjali: Vlado Potočnik, Bogdan Čebal, Vinko Turnšek in Milojka Bozovičar. Po seznanitvi s terenom in ljudmi so likovni
pedagogi dobili priložnost, da svoje videnje pokrajine in iz nje izpeljanih občutij prelijejo na platna in liste. Zaradi pomankanja časa bodo večino del dokončali doma, potem pa po dve najbolj uspeli deli predali organizatorjem, da jih bodo v naslednjem letu razstavili na Pilštanju.
Milojka Bozovičar, likovna pedagoginja iz Škofje Loke: »Sem edina ženska med udeleženci in se v tem čudovitem okolju izvrstno počutim. Vesela sem, da so me povabili, saj sem tako spoznala tisto pravo plat
kozjanske pokrajine in ljudi.
Govorice o zaostalem Kozjanskem so v meni ustvarile povsem nerealno sliko, zato sem bila še toliko bolj presenečena, ko sem prišla med prijazne in delovne ljudi, dobre gospodarje in še posebno v lepo, lahko bi rekla mehko pokrajino, pravo nasprotje pokrajini, od koder prihajam. Sprejem je bil čudovit in takoj smo uspeli navezati prav prisrčne stike. Sama sem potrebovala kar nekaj časa, da sem dojela lepote pokrajine in prijaznost ljudi - en dan ali dva bi bilo premalo. Po predstavitvi
kraja in okolice smo poiskali vsak svoj kotiček in se odločili, kaj bomo slikali. Jaz sem naletela na slikovito cerkev sv. Primoža in izbrala njen čudovit stranski oltar. Na popotovanjih po okolici Pilštanja pa je nastalo veliko skic, ki mi bodo doma služile kot predloga za več slik. Skiciram s svinčnikom, na platno pa slikam z akrilnimi barvami. Skupaj smo preživeli nekaj zares lepih dni. Zagotovo se bom sem še vrnila, morda tudi na dopust v katero od bližnjih termalnih zdravilišč, ki bodo začetna točka mojega raziskovanja.«
(Toni)
New Svving guartet in monografija
Lesično, 1. septembra - Kulturni dom Lesično je bil prizorišče odmevnega koncerta priljubljene skupine New Swing guartet. Gostovanje skupine je bilo uvod v dve prireditvi, ki sta sicer potekali z določenim časovnim zamikom na dveh različnih prizoriščih, sta pa bili obe posvečeni praznovanju 530-letnice šolstva na Pilštanju.
New Svving guartet je navdušil polno dvorano poslušalcev, saj je zapel precej pesmi, ki niso prav pogoste na njihovem repertuarju, bi pa poslušalci bili zanje zagotovo prikrajšani, če bi prvotno načrtovana izvedba koncerta potekala v cerkvi sv. Mihaela. Prireditelji so namreč naleteli na gluha ušesa župnika iz Pilštanja in mariborske škofije, ki nista dovolila izvedbe koncerta. Ob tem pa je ravnateljica OŠ Lesično, Angelca Cepin, tudi predstavila monografijo ob 530-letnici šolstva na Pilštanju. Povedala je, da je pripravljalni odbor imel namen izdati zbornik, ki bi spregovoril o trgu, ljudeh, cerkvi, gradovih, navadah in še čem. Ta načrt jim sicer ni uspel, so pa izdali monografijo.
Po koncertu in predstavitvi monografije so udeleženci odšli pred staro šolsko poslopje na Pilštanj, kjer se je odvijal drugi del slovesnosti ob otvoritvi razstave o zgodovini šolstva - avtorja Milenka Straška in razstave Moje prvo berilo - avtorja Marjana Marinška. (Toni)
Zgodovina šolstva in prva berila
Pilštanj, 1. septembra - Stara šola, v kateri je potekal pouk vse do leta 1964, je ponovno odprla svoja vrata, tako kot nekoč, prvošolčkom in šolarjem ter ponudila razstavi o zgodovini šolstva, prvih beril in drugih učnih pripomočkov. Kljub temu, da sta razstavi samostojni, se med seboj lepo povezujeta in obiskovacu nudita celovit zgodovinski pregled razvoja šolstva. Razstava o zgodovini šolstva na Pilštanju ponuja fotokopije številnih ohranjenih dokumentov in starih slik. Gre za eno maloštevilnih šol, ki so bile ustanovljene na Slovenskem, zato ima pričujoče gradivo poseben pomen in težo. Druga razstava zajema in prikazuje pojav in razvoj slovenskih učbenikov: od tistih prvih iz časov reformacije pa vse do današnjih. Avtor razstave je uspel prikazati tudi druge učne pripomočke, od različnih lesenih škatlic do matematičnih in drugih učil. Kot zanimivost so bile na ogled tudi klopi, ki so pred davnimi leti krasile skoraj vse šole.
Razstava je zanimiva tako za starejše, ki se spomnijo še mnogih učil in pripomočkov, kot za mlajše, ki kar ne morejo doumeti, da je lahko bilo nekoč v šoli tako zelo drugače. Prireditelji so povedali, da si želijo predvsem obiska otrok, saj je razstava zanje še posebej zanimiva in poučna. (Toni)
Akademski slikar Stane Jagodic razstavlja na OŠ Lesično
Lesično, 24. avgustaa -Praznovanje 530-letnice šolstva na Pilštanju je počastil tudi akademski slikar Stane Jagodic s pregledno razstavo svojih zgodnejših del, ki izhajajo iz časov šolanja na Srednji šoli za umetno obrt in Likovni akademiji v Ljubljani. Stane Jagodic je v šolskem letu 1964/65 služboval na  OŠ
Lesično, poučeval je likovno vzgojo.
Ta čas delovanja imenuje avtor »mladostni risarski maraton«. Da je šlo res za nekakšen maraton, priča množica risb na različno tematiko in v različnih tehnikah. Med razstavljenim je veliko risb, ilustracij, karikatur in fotomontaž, hrbtenico pa vsekakor tvorijo ohranjene študijske risbe in
likovne vajenice, izvedene na papir. Precej likovnih del je bilo prvič javno razstavljenih. Mnoge, predvsem karikature, pa so dolgo časa krasile strani satiričnega časopisa Pavliha, veliko takratnih uspešnic je ponovno na ogled. Slikar je eden od štirih
ustanovitelj slikarske skupine Grupa junij, ki je posegla preko naših meja in danes združuje več kot 400 likovnih umetnikov. Leta 1989 je izdal okrog 3 kg težko monografijo, za katero so Delovi tiskarji prejeli zlatega leva. Ves čas pa sodeluje s številnimi
slikarji po svetu in komunicira tudi s svetovnimi politiki (Reagan, Miterand ...).
O Stanetu Jagodiču in njegovem delu sta spregovorila slavist dr. Milan Dolgan in publicist Drago Medved. V kulturnem     programu     so
sodelovali učenci OŠ Lesično in vaški pevci s Pilštanja. Razstava bo na ogled do 8. septembra, vsak dan od 10. do 17. ure, v športni dvorani OŠ Lesično.
(Toni)
Zlata poroka pri Novakovih
Krško, 31. avgusta - Lidija in Jože Novak sta po
petdesetih letih uspešnega zakona ponovno izjavila svoj da. Jože Novak, rojen leta 1918, je tesarski mojster v pokoju, njegova Lidija (rojena Skočaj, leta 1923) pa šivilja. No, ja, mojster Jože sicer več ne pleza po strehah, popravi pa še tu in tam kako p reso ali kaj
podobnega, medtem ko je mama Lidija še vedno družinska mojškra. (Ika)
Komisija za izobraževanje in štipendiranje pri upravnih organih občine Krško na podlagi 10. in 11. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti in občinske uprave v občini Krško (Uradni list RS 6/93 z dne 29.01.1993 ) objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV KADROVSKIH
ŠTIPENDIJ
Občina Krško razpisuje kadrovske štipendije za srednješolski in visokošolski študij za naslednje poklice:
1. učitelj računalništva, fizike, matematike, tehnike (samostojni ali dvopredmetni študij) prednost imajo študentje višjih letnikov
2. učitelj angleškega jezika prednost imajo študentje višjih letnikov
3. učitelj biologije - kemije prednost imajo študentje višjih letnikov
4. razredni učitelj štipendija se podeli za 2. letnik
5. glasbenik - pianist štipendija se podeli za 1. letnik
6. vzgojitelj predšolskih otrok
(visoka strokovna izobrazba predšolske vzgoje)
št. štipendij (VII. stopnja)      2
(VII. stopnja) (VII. stopnja) (VII. stopnja) (V. stopnja) (VII.stopnja)
1
7.  profesor za defektologijo z DP + FIBO             (VII.stopnja)       1 (profesor defektologije za osebe
v duševnem, telesnem in gibalnem razvoja)
8. za dvopredmetni študij na FF                           (VII. stopnja)       1
A) umetnostna zgodovina
B) tuji jezik ali sociologija kulture ali turizem Prednost imajo študentje višjih letnikov.
9.  za študij na Fakulteti
za šport                                                              (VII. stopnja)       1
(4. letnik - smer športno treniranje)
10. diplomiran pravnik                                         (VII. stopnja)      1
11.  diplomiran ekonomist (smer finance)              (VII. stopnja)      1
12.  Dipl.ing. arhitekture (smer urbanizem)            (VII. stopnja)      1
Kandidati za štipendije naj pisne vloge pošljejo do 23.9.1996 na naslov: Občina Krško, CKŽ 14, Oddelek za družbene dejavnosti.
Prijavi za razpis je treba priložiti:
a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole
b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika
c) potrdilo o državljanstvu d) življenjepis
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni do 30.9.1996. Štipendisti bodo po šolanju sklenili delovno razmerje v skladu s pogodbo o štipendiranju.
Krško, 23.8.1996
Predsednik komisije: Danilo Slter
Peklenski tempo dobovskih rokometašev
Pretekli teden so rokometaši AFP Dobove poleg vsakodnevnega kondicijskega treninga, ki ga vodi Vlado Kevo, vsak dan vadili tudi z žogo, odigrali pa so tudi pet prijateljskih srečanj, od tega štiri z močnimi hrvaškimi prvoligaši. Tekme so strokovno vodstvo kluba prepričale, daje vztrajanje na poudarjanju nujnosti kolektivne in nadvse zavzete igre pravilno, kar so Dobovčani potrdili tudi z rezultati, ko so premagali
Trboveljčane in RK Zrinski iz Čakovca, v Kutini pa so proti tamkajšnji Moslavini izgubili le za en gol. Toda naporna vadba je naredila svoje in utrujeni igralci so zadnji dve tekmi proti Zagrebčanom in Karlovčanom, ki so v lanskem prvenstvu Hrvaške zasedli drugo mesto, izgubili, a obakrat šele v končnici tekme, ko so jim moči že skoraj povsem pošle, čutiti pa je bilo tudi padec motivacije. AFP Dobova - Elektrokrom Trbovlje 28:26 (15:13)
Za AFP Dobovo so igrali: Denič, Kostevc, Dapo 3, Begovič 3, Mijačinovič 2, Ocvirk 4, Češnovar 4, Žibert 1, Glaser 2, Kranjc 1, Leveč 3, Stojakovič 5, Ogorelc, Haler, Kostevc.
AFP Dobova - Zrinski IPC (Čakovec) 34:24 (13:12)
Denič, Dapo 3, Begovič 4, Mijačinovič 2, Leveč 3, Voglar 2, Češnovar 4, Žiberet, Ocvirk 7, Glaser 2, Haler, Ogorelc, Petrič 1, Stojakovič 4, Kostevc.
AFP Dobova - Medveščak
(Zagreb) 22:27 (10:12)
Denič, Dapo 2, Begovič 2, Mijačinovič 7, Leveč, Voglar 1, Češnovar 1, Žibert, Kranjc, Ocvirk 4, Petrič, Ogorelc, Glaser 5, Haler, Kostevc.
AFP Dobova - Karlovačka banka 23:31(12:12)
Denič, Dapo 2, Begovič 1, Mijačinovič 4, Voglar, Češnovar 2, Ocvirk 3, Glaser 3, Oogorelc, Kranjc, Petrič, Haler, Stojakovič 8, Kostevc.
(ES)
24. Lovrekov memorial ekipi Preventa
Sevnica, 1. septembra - Na 24. Lovrekovem memorialu so nastopile ekipe RK Prevent iz Slovenj Gradca, RK Krško, RK Radeče in domača RK Lisca Sevnica. Vsem ekipam se je poznala utrujenost po težkih pripravah, zato je bilo v igri opaziti vrsto vzponov in padcev. Trenerji so preizkusili vse razpoložljive igralce, kajti začetek prvenstva se vse bolj približuje. V prvih srečanjih se bili Krčani boljši od domačih rokometašev, Prevent pa je premagal ekipo iz Radeč. V tekmi za tretje mesto je domača Lisca povsem nadigrala Radečane, ki so igrali predvsem z mladimi. Najboljšo igro sta v borbi za prvo mesto pokazali ekipi Preventa in Krškega. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Redni del srečanja seje končal izenačeno,
Interier odslej s   | polno postavo
Krško, 30. avgusta - Krški prvoligaš Interier je končno I dopolnil, moštvo, s katerim bo nastopal v prihodnjih l tekmovanjih nove tekmovalne sezone. Šestindvajsetletni, 194 cm visoki temnopolti Američan, EveRick Sullivan, ki je zadnji \ dve sezoni igral na Portugalskem, je na poletni ligi v Pulju j povsem zadovoljil sicer zahtevnega trenerja Vinka Jelovca, I zato je vodstvo kluba z njim sklenilo enoletno pogodbo. I Američan je s seboj iz Portugalske prinesel tudi odlično statistiko, ki dosti pove o njegovem načinu igre. V pretekli j sezoni je dosegel povprečno 22 točk, imel7skokov, 6asistenc | ter 4 ukradene žoge. Pri Interier ju so zato prepričani, da imajo I sedaj z Jeklinom, Sullivanom in Nakičem najmočnejšo zunanjo | linijo v Sloveniji, kar pomeni, da bi morali tudi v novem I prvenstvu igrati podobno vlogo kot v preteklem.
Za Interišr bodo torej v novem prvenstvu igrali: Mitja i Zaturoski (22 let, 186 cm), Gorazd Murovec (23, 183), Misel l Krajcar (27, 198), Ivo Nakič (30, 199), Mihajlo Vukič (22, 200), 1 Habib Ademi (26, 204), Leon Kralj (30, 200), Walter Jeklin 1 (27, 186), Željko Bošnjak (30, 206), Simič Velibor (18, 194), I Everick Sullivan (26, 194) in Toni Jordan (16, 202). (ES)
z rezultatom 17:17, pri streljanju sedemmetrovk pa so bili boljši igralci iz Slovenj Gradca, njihov vratar Strašek je ubranil dva strela zapored, ki sta jih izvedla brata Urbanč.
Rezultati: RK Lisca - RK Krško 17:19 (9:8); RK Radeče - RK Prevent 22:27 (11:12); RK Radeče - RK Lisca 15:29 (7:11), RK Prevent - RK Krško 19:17(17:17,10:8). Za najboljšega vratarja je bil proglašen Bašič (RK Krško), najboljši igralec pa je bil Maksič (RK Prevent). (J.A.)
5. Sumejev memorial
Na 5. Šumejevem memorialu v Sevnici so nastopile pionirske ekipe iz Trebnjega, Trbovelj in Sevnice. Po precej izenačenih igrah so na koncu slavili trboveljski pionirji. Najboljši strelec je bil Dobrave (Trbovlje), najboljši vratar pa Kranjc (Sevnica). Rezultati: Lisca -Akripol 21:19; Rudar - Lisca 24:20; Akripol -Rudar 15:16. Vrstni red: 1. Rudar 4,2. Lisca 2, Akripol 0. (J.A.)
Rekreativno kolesarjenje po Krškem polju
Krško, 31. avgusta - Da je kolo res pravo, še posebej pa za zdravo življenje, so ponovno poskrbeli člani Gasilskega društva Krško, ki so v soboto pripravili že tradicionalno rekreativno kolesarjenje po ravnini Krškega polja. Na 35 km dolgo pot se je podalo 40 kolesark in kolesarjev, med njimi veliko otrok, ki so po treh urah prijetnega druženja na kolesih prispeli pred krški gasilski dom. Tam jih je seveda čakala malica z osvežilnim napitek. (Galex)
Kolesarji Savaprojekta nadaljujejo niz odličnih nastopov
Dve zmagi in vrsta odličnih nastopov pred začetkom šolskega leta
Ivanič Grad, 25. avgusta - Na
mednarodni dirki, ki je štela za pokal Hrvaške, so nastopili tudi člani, mladinci in dečki KD Savaprojekt iz Krškega. Med člani je na 130 km dolgi progi Damjan Četrtič zasedel 20. mesto. Primož Četrtič je zmagal med mlajšimi mladinci, ki so prevozili 75 km dolgo progo. Četrti in drugi ubežnik sta po šolo vožnji prispela v cilj s prednostjo 2:45 pred ostalimi tekmovalci. V sprintu skupine so se izkazali še D. Prevejšek s tretjim, Zagorc s petim in Znideršič z osemnajstim mestom. Uspešno so nastopili tudi dečki, ki so zabeležili naslednje uvrstitve: 2. A. Prevejšek, 9. T. Prevejšek, 10. Pernar, 16. Plahuta.
Kranj, 31. avgusta - Na drugi dirki za pokal Kranja na velodromu za dečke so bili
uspešni tudi tekovalci krškega Savaprojekta. V kategoriji dečkov je v vožnji na točke T. Prevejšek zasedel 5. mesto, v vožnjina na izpadanje 2. mesto, skupno pa 4. mesto. Olovec je bil v vožnji na izpadanje deseti, skupno pa je zasedel 12. mesto. Podlesnik je v kategoriji dečkov B v vožnji na izpadanje zasedel 10. mesto in skupno 11. mesto. V kategoriji dečki A je v vožnji na točke A. Prevejšek zasedel 6. mesto, skupno pa se je uvrstil na 10. mesto.
Koprivnica, 1. septembra-Na mednarodni dirki na Hrvaškem so na 50 km dolgi progi, s 3 km vzpona, v deževnem in hladnem vremenu kolesarji KD Savaprojekt ponovno posegli po najvišjih mestih. Slavil je namreč Gregor Zagorc, na deseto mesto se je uvrstil P. Četrtič, na šestnajsto A.
Prevejšek, ki je prvič nastopil v mladinski konkurenci, Znideršič pa si je prikolesaril 20. mesto.
V nedeljo je Damjan Četrtič nastopil na dirki za VN Roga,
vendar dirke ni končal. Povejmo še, da je dirko končalo le 20 od 120 kolesarjev, ki so začeli dirko. (Galex)
12. MEDNARODNI ATLETSKI MITING BREŽICE '96
ATLETSKI KLUB FIT BREŽICE ORGANIZIRA V SREDO, 11. SEPTEMBRA 1996, ŽE TRADICIONALNI 12. MEDNARODNI ATLETSKI MITING BREŽICE '96, KI SE BO PRIČEL OB 14. URI.
Urnik in discipline: 14.00 palica (ž), kladivo (ž); 15.00 svečana otvoritev; 15.15 kladivo (m), palica (m), daljina (m+ž) višina (m+ž), kopje (m+ž); 15.30 200 m ovire (m+ž); ,16.00 100 m (m+ž); 16.20 disk (m+ž); 17.00 troskok (m+ž), 400 m (m+ž), krogla (m+ž); 17.10 800 m (ž); 17.20 1.500 (m).
LJUBITELJI ATLETIKE, KRALJICE ŠPORTOV, VABLJENI!
^
^
NOGOMET
Krčani in Brežičani startali z zmagami
Po številnih pripravljalnih tekmah posavskih četrtoligašav se je minulo soboto začelo zares. S tekmami 1. kroga se je začela nova nogometna sezona v MNZ Celje. Zmagi krške in brežiške članske ekipe v gosteh, neuspeh krških mladincev v 2. SML, poraz brežiških kadetov, uspeh brežiškh starejših in krkših mlajših dečkov so osnovne značilnosti prvega kroga v vseh kategorijah.
Šmarje - Krško    0:1  (0:1)
Težje, kot je bilo za pričakovati, so Krčani prišli do prve zmage na začetku nove sezone. Ekipa gostiteljev (najslabše uvrščena ekipa v minulem prvenstvu), se je predstavila kot čvrst in neugoden nasprotnik, ki je letos veliko bolje pripravljen in okrepljen z novimi igralci. Krška ekipa je tudi doživela številne spremembe, kar šest novih obrazov se je pojavilo na igrišču v Šmarju. Manjkal je Sašo Rabič, ki je konec avgusta odšel v vojsko. Trener Maurer razpolaga z novo okrepljeno ekipo, ki zagotovo sodi v ožji krog favoritov v letošnjem prvenstvu. Krčani so že v začetku prevzeli pobudo, domačini pa so se uspešno branili. Pri tem so imeli srečo, strel Leniča je ustavila vratnica. V 37. minuti so Krčani prišli do zmagovitega zadetka. Strelec je bil Vinko Molan. Gostitelji so še naprej imeli srečo, kajti v nadaljevanju je Ameti zadel vratnico in Zakšek prečko. V sami končnici so domačini imeli priložnost za izenačenje, Krčane je rešil izredni vratar Vučenovič, krška okrepitev iz Velenja. Za NK Krško so nastopili: Vučenovič, Kalender, Trebše, Lenič, Zlobko, Molan M., Derviševič (Stopar), Molan V, Voglar (Zakšek), Brdik, Ameti.
Začetek krških mladincev v 2. SML ni bil uspešen, saj so Krčani doživeli boleči poraz. Močna ekipa Beltransa je bila boljša, vendar je bil rezultat malce previsok. V krški ekipi je zaradi poškodb ali kazni manjkalo šest igralcev prve postave, štirim najboljšim pa je potekel mladinski staž. V Veržeju je pravzaprav nastopila krška kadetska ekipa, okrepljena s tremi mladinci. Kljub temu so se Krčani v prvem polčasu dobro upirali, v 25. minuti je odlični Ribič moral prvič po žogo v mrežo, pred tem pa je ubranil enajstmetrovko. Drugi zadetek so Krčani prejeli v 75. minuti, do konca tekme pa so domači do vrha napolnili mrežo Krčanov. Končni rezultat: Beltrans - Krško 7:0, (1:0).
Starejši dečki so nastopili v Slovenskih Konjicah proti ekipi Dravinje in izgubili z rezultatom 2:0 (1:0). Tudi mlajši dečki so nastopili pri vrstnikih iz omenjenega kraja. Slavili so z rezultatom 3:1 (0:2). Trikrat je bil uspešen Nadarevič.
Kovinar -   Brežice   0:1 (0:0)
Brežiški člani v letošnji sezoni, po izjavah tamkajšnjih nogometnih strokovnjakov, ne sodijo v krog kandidatov za vrh lestvice. Tudi pred gostovanjem v Štorah niso bili favoriti, kljub temu pa so prišli do zaslužene zmage. Samo v začetku tekme, natančneje v prvih 15. minutah, so igrali podrejeno vlogo, od tu dalje pa so z mirno in disciplinirano igro prevzeli pobudo ter do konca srečanja narekovali tempo. V prvem polčasu so priložnosti za zadetek zapravili Zorko K. in Vračun, v nadaljevanju pa je sledila absolutna dominacija Brežičanov, rezultat tega je bil tudi zadetek Jerneja Zorka v 56. minuti. V naslednjih minutah so priložnosti zapravili še Zorko K., Vračun in v končnici Markovihč. Za NK Brežice so nastopili: Polovic M., Zorko J., Zore, Jalovec, Polovic B., Zorko K., Baškovič, Slakonja, Vračun (Markovič).
Kljub porazu na domačem igrišču brežiki kadeti niso razočarali. Varovanci trenerja Kolešnika so prikazali dopadljivo igro, za nasprotnika pa so imeli ekipo Ere Šmartno, ki sodi v sam vrh kadetskega nogometa v celjski MNZ. Z malo športne sreče bi lahko brežiški nogometaši prišli do ugodnejšega rezultata. Končni rezultat: 5:2 (3:1) v korist ekipe Era Šmartno. Za domače sta bila uspešna Lubšina in Čabraja. Starejši dečki so bili na gostovanju pri ekipi Uniorja in zelo blizu zmagi, a so v končnici popustili in ostali brez dveh točk. Rezultat: 3:3 (1:3). Strelci za Brežičane: Vukosavljevič, Fuks in Berstovšek. Mlajši dečki so v Zreče pripotovali samo z desetimi igralci in brez možnosti za ugodnejši rezultat. Domači dečki so slavili z rezultatom 3:0 (2:0).
Naslednjo soboto, 7. septembra, bo v Brežicah gostovala ekipa Usnjarja iz Šoštanja. To bt+derbi 2. kroga prvenstva MNZ Celje. Zaradi neparnega števila ekip, je Krško v tem krogu prosto. V sredo, 11. septembra, pa v Krškem načrtujejo otvoritev nogometne sezone in otvoritev obnovljenega igrišča. Za to priložnost se obeta velik nogometni dogodek, saj bo gostoval velenjski Rudar, član 1. SNL.
<\
Kinološko društvo Krško
ORGANIZIRA TEČAJ ŠOLANJA PSOV
v petek, 6. septembra 1996, ob 18. uri na vadbišču v Žadovinku. Informacije na tel.: 22-674, 33-675.
NOVO!   NOVO!   NOVO!   NOVO!   NOVO! Fitness  club  Požun s Senovega zbira prijave za STEP AEROBIKO. Prijave in informacije na tel. 70 - 304 (Matjaž)
TENIS
Krištof Golob
Uspešni nastopi igralcev TK Brezina
Krištof Golob in Nikola Malkovič v finalu
Domžale, 26. avgusta - Na odprtem prvenstvu Domžal, enem najmočnejših pri nas, do 18 let, je odlično nastopil Krištof Golob, igralec TK Brezina, ki je vse do finalnega nastopa prepričljivo slavil, v finalu pa je izgubil z Andrejem Možetom (TK Portorož) z rezulatom 4:6, 3:6. Premagal je Bernarda (TK Slovan) 6:4, 6:3, Krivca (TK Velenje) 6:0, 6:1, Malkoviča (TK Brezina) 6:0, 6:1 in v polifinalu Jesenka (TK Triglav Kranj) 6:4, 2:6, 6:1. Po zmagi v Velenju in z osvojnim drugim mestom Krištof Golob nadaljuje niz uspešnih
nastopov. Kmalu pa ga čaka še državno prvenstvo do 18 let, ki bo 19.
septembra v Mariboru.
Litija, avgusta - Na odprtem prvenstvu do 16 let se je tudi Nikola
Malkovič uvrstil v finale, kjer pa je izgubil proti Bovkanu (TK Trbovlje).
(Galex)
Posavsko prvenstvo v tenisu
TK Krško je na igriščih pri krškem stadionu organiziral odprto prvenstvo Posavja v tenisu z nagradnim skladom 50.000 SIT, ki se ga je udeležilo 32 igralcev in 6 igralk iz vseh posavskih klubov. V moški konkurenci je slavil Krištof Golob, ki je premegal brata Kristjana (oba TK Brezina). Omenjena igralca pa sta bila najboljša tudi v igri dvojic. V ženski konkurenci je zmagala Marcela Merslavič.
Rezultati -1/4 moški: Krištof Golob(1) - Janc(8) 6:1,6:1; Malkovič(4) - Kežman(6) 6:1, 6:1; Kristjan Golob(3) - Vučajnk (5) 6:1, 2:6, 7:5; Gajšek(7) - Kuntarič(2) 6:2, 6:3; polfinale: Golob Krištof - malkovič 6:0, 7:6; Golob Kristjan - Gajšek 6:2, 6:3; finale: Krištof Golob - Kristjan Golob 6:4, 7:5; polfinale dvojice moški: Golob-Golob(l) - Janc-Kuntarič(4) 6:0, 6:0; Vučajnk-Kežman(2) - Gajšek-Kukovičič(3) 1:6, 5:7; finale: Golob-Golob - Gajšek-Kukovičič 7:6, 6:1; polfinale ženske: Marcela Merslavič(2) - Alja Longo 6:0, 6:1; Sergeja Kržan(1) - Anja Planine 6:0, 6:3; v finalu je v dveh setih slavila Merslavič.
PLESNA ŠOLA LUKEC KRŠKO BOHORIČEVA 19 8270 KRŠKO
POSAVSKI PLESNI KLUB LUKECKRŠKO CESTA 4. JULIJA 38 A 8270 KRŠKO
PLESNA ŠOLA LUKEC KRŠKO VABI K VPISU V PLESNE TEČAJE ZA MLADINO IN ODRASLE TER PLESNI VRTEC ZA OTROKE OD 4.-7. LETA STAROSTI. ZAČETEK PLESNIH TEČAJEV ZA MLADINO IN ODRASLE:
- ZAČETNI PLESNI TEČAJ V SOBOTO, 21.9.1996, OB 18.00 URI
- NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ V SOBOTO. 21.9.1996, OB 20.00 URI
PLESNA ŠOLA LUKEC KRŠKO OBVEŠČA VSE STARŠE, DA SE BO PLESNI VRTEC ZA MALČKE OD 4. -5. LETA STAROSTI ZAČEL V SREDO, 18.9.1996, OB 17.00 URI, ZA PREDŠOLSKE OTROKE OD 6.-7. LETA STAROSTI PA OB 18.00 URI. TEČAJI BODO POTEKALI V DVORANI PLESNE ŠOLE LUKEC, CESTA 4. JULIJA 38 A V KRŠKEM.
POSAVSKI PLESNI KLUB LUKEC KRŠKO PA VABI K VPISU V SEKCIJO ZA ŠPORTNI PLES, SEKCIJO ZA SHOW DANCE IN STEP.
VPIS IN INFORMACIJE NA TELEFON 0608/22-269 ALI 22-694 ALI OSEBNO V PROSTORIH PLESNE ŠOLE LUKEC KRŠKO.
ŠAHOVSKI  KOTIČEK		
	Sermek zi hitropotez	nagal na nem DP Radovljica -  Na državem  prvenstvu  v hitropoteznem šahu se je pomerilo kar 114 šahistov in šahistk, z 11 točkami in pol pa je zmagal Dražen Sermek (Triglav Krško). Sermek  si je  zmago zagotovil že že dva kroga pred koncem turnirja. Od krških šahistiv se je na 5. mesto uvrstil Kastelic, na 12. mesto Kos in na 29. mesto Pavasovič.
Finalna dirka za pokal Alpe-Adria
Tretje mesto za domačina __________Andreja Čudna___________
Mednarodno prireditev ob 50-letnici brežiškega AMD nekoliko motilo
nepredvidljivo vreme in skromna udeležba dirkačev -Najavljenih
Italijanov in Avstrijcev na Prilipe ni bilo
Andrej Čuden
Brežice, 31. avgusta- Sekcija za motokros, ki deluje pod okriljem brežiškega avtomoto društva, je v soboto priredila zaključno dirko v stadionskem motokrosu za pokal Alpe-Adria. Gledalci, ki se jih je zbralo manj kot običajno, so imeli priložnost videti številne atraktivne skoke, ko so nekateri tekmovalci leteli več kot deset metrov daleč in nad štiri metre v višino. Žal pa takih ni bilo veliko, saj je za kaj takega potrebno veliko znanja, spretnosti in hrabrosti, saj lahko tekmovalec vsako napako drago plača. Zato tudi ne preseneča, da se je po progi pognalo tako malo voznikov. V kategoriji do 80 ccm jih je nastopilo devet, do 125 ccm osem, do 250 ccm pa le šest. Pa še te vrste so do konca tekmovanja razredčili padci, poškodbe in okvare motorjev. Že na treningu je vse zvezde videl domači tekmovlec Andrej Čuden, sicer drugouvrščeni po treh dirkah v razredu do 125 ccm. Še
ne zadosti ogret je na eni od skakalnic skočil predaleč, pristal na ravnini, kjer pritiska ob pristanku ni mogel zdržati. Z gornjim delom telesa je močno udaril ob krmilo motorja in zaradi bolečin ni več mogel nadaljevati s treningom. Toda smola ga s tem še ni zapustila. V prvi popoldanski vožnji za točke je poskrbel za nezgodo, kakršne na naših dirkališčih še ni bilo videti. Kot ptica roparica je izpod neba priletel za vrat nič hudega slutečega Hrvata Dina Carja ter ga poslal v carstvo sanj. »Vse se je začelo že na dopoldanskem treningu, ko sem v enem skoku šel predaleč in me še sedaj vse boli,« je dogodek opisoval postonjski Sevničan Andrej Čuden. »Na dirko sem šel z namenom, da jo zanesljivo odpeljem, saj sem si zaradi maloštevilne konkurence v primeru kakršne koli uvrstitve obetal v končni uvrstitvi najmanj tretje mesto. Po začetnih krogih sem se dobro ogrel, tako da bolečin nisem več čutil. Ko sem ugotovil, da sem od tekmovalca Carja pred seboj hitrejši, sem se odločil, da ga prehitim. Za ta manever sem si izbral kombinacijo »trojčkov«, ki je Dino Car ni preskakoval. Preskok sem izvedel v liniji, ki je bila kak meter in pol vstran od njegove. Toda Dina je med vožnjo očitno zaneslo v smer mojega skoka in tako sem priletel naravnost vanj. Ko sem ga videl ležati negibnega na tleh, nisem več imel prave volje nadaljevati z dirko. Pred drugo vožnjo sem sicer nekaj
časa še kalkuliral, ali naj grem na progo ali ne. Pogledoval sem tudi proti konkurentu za tretje mesto, Ludviku Mežnarju, za katerega sem vedel, da ima težave s kolenom. Ko sem videl, da tudi
jo je staknil 24. marca po težkem padcu na prvi letošnji dirki v Prilipah. Tako je moral tudi on po sledeh mladega šampiona Sebastjana Kerna romati na pregled v brežiško bolnišnico, mi
ne bo startal, sem se enako odločil še jaz, kajti jutri me čaka še dirka za državno prvenstvu v Šentvidu, s temi bolečinami v ramenu pa tako ali tako ne bi mogel voziti v enakem tempu kot ostali.« K sreči pa z nesrečnim ' Hrvatom ni bilo tako hudo, kot je kazalo, in čez čas se je že sprehajal med gledalci z debelo povitim vratom. Obilo smole je imel tudi voznik brežiškega Promotorja, Damjan Pavkovič. Potem ko je tudi on na treningu »pogrnil«, je obe vožnji kar solidno odpeljal. V drugi je celo najbolje startal, a so ga potem tekmeci počasi potiskali proti začelju. V dodatni dirki za nagrado prireditelja pa si je znova obnovil poškodbo hrbta, ki
pa smo zato ostali brez njegove izjave. V skupni uvrstitvi pokala Alpe-Adria se mu je v kategoriji do 250 ccm kljub vsemu uspelo z devetega prebiti na nehvaležno četrto mesto, medtem ko je bil Andrej Čuden v svojem razredu na koncu tretji, kar je njegov največji uspeh doslej. Ob koncu moramo pohvaliti še prizadevne delavce brežiškega AMD, ki letos slavi 50-letnico delovanja, za dobro pripravljeno progo, ki ji niti močno petkovo deževje ni moglo do živega. Tekmovališče je pohvalil tudi letos edini osvjalec »svetovnih« točk med slovenskimi vozniki, Sašo Kragelj, ki obžaluje, da ni prog, kakršna je prilipska, v Sloveniji še več. (ES)
(&h 0000 H  RadanovK «u.o
Alldl E3Z3     8250 BREŽICE, Levstikova 3 Delovni čas: od 8-16* h,  sobota   od 8-12h; Tel. 0608/61-065
EI VW Golf že za 267 DEM/mes. M VW Pob že za 208 DEM/mes. m SEAT Cordoba že za 231 DEM/mes. UGODNI KREDITI ZA VOZILA         m AUDI A4 že za 463 DEM/mes.
Alpinisti in športni plezalci preplezali
veliko težkih smeri
Posavski alpinisti in športni plezalci med počitnicami niso počivali, saj je to glavna sezona za alpiniste, pa tudi športni plezalci so kljub vročini in potnim prstom preplezali kar nekaj težkih smeri.
Alpinisti so si za svoje poletno udejstvovanje izbrali predvsem domače stene in preplezali naslednje smeri: Arnold Koštomaj in Irena Uršič - ZZ v Raduhi in Grintavčev steber; Gorazd Pozvek in Peter Sotelšek -Direktna v Štajerski Rinki (VI), Varianta Ašenbrenerja (VI+), Desna (VII-) in Leva v Dedcu (VI-); Levo smer je preplezal tudi Aleksander Vegelj; Gorazd Pozvek in Marjan Zver -Zajeda Šit (VI); Matej Zorko in Jože Zaje Sarina poč v Dedcu (VI+); Peter Sotelšek in Andrej Založnik - ZZ in Platke v Raduhi, Bojan Jevševar in Tine Brus Varianta Ašenbrenerja (VI+), Tržaška v Triglavu (V+); Bojan jevševar in Nuša Hribar Igličeva v Rinkah (V+) in sestop po Vzhodni (IV), Debelakova v Ojstrici (III+), Škrlatiške grede (III); Peter Sotelšek in Mitja Velentinc: SZ raz Jalovca (VI-).
Kot sem že na začetku omenil, so bili aktivni tudi športni plezalci. Poletna vročina zanje sicer ni najboljša, saj so oprimki v steni včasih
veliki le po kakšen milimeter in ob potenju rado drsi, zato porabijo za vzpon tudi veliko več moči. Vseeno pa so preplezali nekaj zelo zahtevnih športnih smeri, celo najtežjih doslej.
Najboljši posavski športni plezalec Andrej Sotelšek je uspel v smeri spodnje desete stopnje Guernica (plezališče Uboje), ki je ocenjeno z oceno 8a (oz. Xl+/-X po UIAA lestvici). To je za sedaj njegov največji uspeh. Njegov brat Peter pa je preplezal dve izredno previsni smeri Zlato in Srebrno steno, ki sta obe ocenjeni z oceno 7b (IX-). Uspešen je bil tudi mlajši od bratov Bernik, Tadej, ki je v domačem plezališču Armeško preplezal smer Ognjene kočije zoceno IX-, kar je tudi zasedaj njegova najtežja preplezana smer.
Eden najmlajših športnih plezalcev našega kluba, ki tudi pleza smeri s sprotnim nameščanjem varovanja, desetletni Nejc Pozvek je preplezal v Libojah smer Zamorka VII, v Armeškem pa smer Brez raza VII+, Sorava VII in Devica VI+/VII-. Matej Brezovšek, ki se je začel ukvarjati s športnim plezanjem šele letos pozimi, pa je uspel v plezališču Mišja peč pri Ospu preplezati smer Krvavica z oceno VII+.
(Gorazd Pozvek)
POPRAVEK: Ker je »tiskarski škrat' zagrešil kar hudo napako pri pojasnjevanju pojma »športno plezanje- v članku Ob kofetku v prejšnji številki Našega glasa, naj na kratko še enkrat pojasnim: Športno plezanje je predvsem popolnoma varen šport, ker je plezalec vseskozi varovan oziroma se varuje z vrvjo, ki jo vpenja v posebne vponke. Z vrvjo pa si ne pomaga pri napredovanju, kot je zapisal »tiskarski škrat', temveč za napredovanje uporablja le razčlenbe v skali, ki jih imenujemo oprimki in stopi ali pa oprimke na umetni plezalni steni. Ker je pri športnem plezanju še poseben poudarek na varnosti, je potrebno seveda pri določenih opravilih, predvsem pri varovanju, upoštevati tudi natančna navodila in se naučiti posameznih manevrov, ki pa so enostavni In se jih tudi mlajši hitro naučijo. (Gorazd Pozvek)
I BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
V času od 26. avgusta do 2. septembra 1996 so v brežiški porodnišnici rodile: Cvetka Hudorovac z Goricam deklico, Jasmmka Blažič Iz Gaberja - Kajo, Pavla< Cizetj z Blatnega -Francija, Alenka Mešiček iz Krškega - Janoša-Dominika, Martina PireizDobavo-Wm, Elka Zelnik s Čateža- deklico, Marjetka Kranjec iz Brestanice -deklico, Sonja Kunej iz Podsrede • dečka, Marija Bogolin z Breg - deklico, Aleksandra Antolovič iz Brežic -dečka, Marija Bedek iz Sevnice - Evo in Ana Petrovič s Sel -Aleša, čestitamo.
MALI OGLASI
K sodelovanju vabimo komunikativne osebe za terensko prodajo naSega artikla. Nudimo vam brezplačno izobraževanje, poskusno dobo in možnost redne zaposlitve. Informacije: v petek 7.-9. ure in 19.-20. ure, v soboto 9.-12. ure na telefon 31-247.
Iščem lokal v središču Krškega. Te!.: 31-133.
Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380.
V najem oddam poslovni prostor, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576.
Na Glavnem trgu v Sevnici ugodno oddamo poslovni prostor s skladiščem, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, v velikosti 40 m2. Tel.: 82-004.
Market - bistro v obratovanju -oddam v najem. Marjana Slemenšek, Brezovo 33, 8283 Blanca.
V najem dajemo poslovni prostor v središču Krškega. Tel.: 22-996.
V   najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško.
V  najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8 x 11 m). Tel.: 56-168.
V  najem oddam garažo na Narplju. Tel.; 31-335.
V Brezju pri Raki oddam v najem kmetijo. Možen tudi odkup. Tel.: 75-223.
Manjše stanovanje (39 m2) na :!: Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo.
V  najem oddam opremljeno garsonjero v Brežicah. Tel.:61-576.
Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739.
Mlada tričlanska družina najame stanovanje v Krškem. Tel.: 32-621
V  Trnju v Brežicah prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 62-602.
Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan).
Na Cesti 4. julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904
V  Sevnici prodam enosobno stanovanje - v bloku, prvo nadstropje. (28 m2). Tel.: 42-214.
Dvosobno stanovanje (84 m2) v Krškem ugodno prodam - takoj. Tel.: 31-550.
Prodam            dvoinpolsobno
stanovanje ali zamenjam za hišo. Tel.: 77-669 ali 31-081.
Prodam enosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 65-309.
Prodam opremljeno dvosobno stanovanje (42 m2) v Krškem,
zelo ugodno. Tel.: 31-335.
V  Slovenski vasi 11 b prodam družinsko hišo s travnikom in gozdom. Šifra: »Švica«.
Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško.
Prodam njivo, 54 a, v k.o. Drnovo (v bližini avtoceste) in travnik, 72 a, v k.o. Smednik (Raški tali). Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 75-735.
V Dolenji vasi pri ArtiČah prodam vinograd z zidanico v izmeri 28 arov. Tel.: 77-297.
Maruti 800, letnik februar 1994, bele barve, prevoženih 28.800 km, registriran do februarja 1997, ugodno prodam. Tel.: 32-913.
Tovoto corollo LB 1.6, 16 V, 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prodam. Tel.: 31-811.
Prodam vugo 45, letnik 1988, prevoženih 51.000 km. Tel.: 31-868.
Prodam zastavo 750, obnovljeno, letnik 1983. Cena po dogovoru. Tel.: 31-415.
Prodam zastavo 101, letnik 1989, zadaj rahlo poškodovana. Tel.: 77-690.
Prodam zastavo 101 GT 55, letnik dec. 1986, reg. do 7.1.1997, cena 1.350 DEM. Tel.: 31-081.
Prodam zastavo 128, letnik 1986, registrirano do marca 97, cena po dogovoru. Tel: 62-239
Citroen AX 11 PGE, letnik 1991, prodam. Tel.: 068/316-165.
Prodam citroen AX 11 TRE, z dodatno opremo, avtoradio Blaupunkt, rdeče barve, star 2,5 let, prevoženih 29.000 km, registriran do 1/97, prvi lastnik, nekaramboliran. Cena po dogovoru. Tel.: 32-214.
Prodam opel kadett, letnik 1984. Cena po dogovoru. Tel.: 70-255. Prodam P 126, letnik 1987. Tel.: 32-032.
Prodam viso RE 1,1, metalik siva, I. 87, reg. do 5.'97, cena 4.200 DEM. Možnost zamenjave za lado samaro I. 88. Grubeša, Cankarjeva 17, Brežice.
Prodam renault 4 GTL, letnik 1984, registriran do 20.3.1997, rdeče barve. Cena po dogovoru. Tel.: 22-219.
Prodam hvndai ponv 1,3 L, letnik 1990, registriran do februarja 97, 60.000 km. Cena po dogovoru. Tel.: 64-176.
Lado karavan, zaribano ali brez motorja, kupim. Tel.: 78-365.
Poceni prodam prtljažnik za citroen AX (3 vrata). Tel.: 70-469.
Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič).
Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali zvečer od
18. ure naprej).
Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem.
Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj).    i:
Kupim rabljeno otroško kolo (CiTY BIKE 20"), Tel.: 33-811 (popoldan).
Kupim bikca simentalca, starega 10-20 dni. Tel.: 31-446.
Prodam knjige za gimnazijo (Fizika 1, Biologija 1, Fizika in mehanika 1). Tel.: 33-597.
Poceni prodam jezikovni tečaj angleščine za otroke (12 kaset, 12 knjig, 12 delovnih zvezkov in slovarček               pogovorne
angleščine). Tel.: 31-378.
Prodam gorsko otroško kolo. Tel.: 33-597.
Prodam dve gumi dunlop (številka 14/9/13/24) za kombajn. Tel.: 0609/613-458.
Čoln Maestral 18 z motorjem poceni prodam. Tel., 32-674.
Ugodno prodam dve rotacijski vrtni kosilnici (ena električna). Tel.: 32-902.
Prodam otroški voziček Peg Perego (košara in športni del). Tel.: 32-302.
Fotografski pribor za razvijanje črno-belih slik prodam. Tel.: 068/ 341-747 ali 316-165.
Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, avtoradio (digitalni). Cene po dogovoru, Jože Černelič, CKO 16, Senovo.
Ugodno prodam dve kompletni dnevni sobi In spalnico. Pohištvo je rabljeno, vendar odlično ohranjeno. Tel.: 31-009.
Prodam dlatonično harmoniko -frajtonarico Melodija, zelo lepo ohranjeno, kot nova. Tel.: 34-885.
Prodam belo kožico, staro leto in pol. Prvič je imela mladiče -dva Tel.: 70-024.
Prodam mlade koze, srnaste pasme, za nadaljno rejo. Tel.: 70-440.
Prodam koordinatni vrtalni stroj WEB 900 x 1.400 BKOZ letnik 1982, dve merilni lestvi s priborom. Možnost kredita.
Oddam delavniške prostore s skladiščem in pisarno 100 m2 v obrtni coni Boštanj. Tel.:81-438.
Prodam rabljen električni bojler. Tel.: 70-024.
Prodam zmrzovalno skrinjo 3001 v brezhibnem stanju ali zamenjam za zmrzovalno omaro. Tel.: 33-991.
Ugodno prodam novo pisarniško pohištvo. Tel.: 62-329 (od 18. do 22. ure).
Prodam vrtno uto (2x2 metra). Cena po dogovoru. Tel.: 70-003.
Prodam otroške kavbojke za 10 let. Tel.: 70-024.
Poceni prodam malo nošeno otroško usnjeno jakno (številka 6-8), jeans jakno (Številak 6), dežni plašč (številka 6), jesensko-zimsko obutev (številka 33). Tel.: 79-527 (v večernih urah).
Oddamo psa čuvaja, primernega za kmetijo. Tel.: 21-286.
ZA NAROČNIKE
SO MALI  OGLASI
BREZPLAČNI
d.o.o.
iNZEmm-mcNM
Flnžgarjeva   1,   8250   Brežice Tel.: 0608/61-746, tac 62-780
»89 KINO
'Kino servis' Brežice
5. in 6. IX. ob 19. uri in 7. in
8. IX. ob17.in 19.uri.BARB
WIRE, akcijski
5.,¦&, 7., 8. in 9. IX. ob 21.
uri: HUDIČEVKE, triler
10. in 11, IX. ob 18.30 in
20.30 uri: TAJNI AGENT 000,
komedija
POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO Dalmatinova 8
VPISUJE ODRASLE:
v OSNOVNO ŠOLO - 6., 7. in 8. razred, v program TRGOVEC -1. letnik, v program VISOKE UPRAVNE ŠOLE - 1. letnik, v program VISOKE POSLOVNE ŠOLE Ekonomske fakultete Ljubljana -1. in 3. letnik, v program usposabljanja po srednji šoli za RAČUNOVODJE, KOMERCIALISTE, za VODENJE MANJŠIH PODJETIJ in za POSLOVNE SEKRETARJE - tajnice,
do 20. septembra 1996 oziroma do zasedbe prostih mest.
Prijavite se lahko osebno ali po telefonu: 0608/31-152 in 22-811.
**z.
,eV*
cvi
59 402
0*^5
\eV- "^ 22'
TUKAJ  BI  BIL
LAHKO
VAŠ OGLAS
POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO Dalmatinova 8
VABI K VPISU V TEČAJE:
-  SLOVENSKEGA JEZIKA
- TUJIH JEZIKOV: angleškega, nemškega in italijanskega - vseh
stopenj,
-  RAČUNALNIŠTVA,
- VODENJA POSLOVNIH KNJIG,
- VARSTVA PRI DELU,
-  HIGIENSKEGA MINIMUMA,
-  KLETARJENJA IN STEKLENIČENJA VIN,
- za VOZNIKE VILIČARJA.
- za STROJNIKE CENTRALENGA OGREVANJA,
- za STROJNIKE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE,
- za VODITELJE MOTORNEGA ČOLNA,
-  INDUSTRIJSKEGA ŠIVANJA, -ŠTUDIJSKE KROŽKE IN V DRUGE PROGRAME
IZOBRAŽEVANJA.
Prijavite se osebno ali po telefonu: 0608/31-152 ali 22-811 do 20.9.1996.
y//
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
ŠENTJERNEJ
068/81-118
RE NOTO MESTO LjubljiMkic.27
068/323-000
Obvestilo prebivalcem občine Krško
V preteklem tednu je bila ponovno očiščena opuščena gramozna jama i vodovarstvenem območju Beli breg. Ker prebivalci to območje kljub
• sem opozorilom in opozorilnim tablam vedno znova onesnažujejo, smo
se v občini Krško odločili, da bomo v bodoče bolje nadzirali divje
¦aiaganje odpadkov in poskrbeli za ustrezne sankcije proti kršiteljem.
Ravno tako bomo izvajali nadzor tudi na drugih divjih odlagališčih. Pozivamo vse prebivalce občine Krško, da se pridružijo naši akciji, s
katero želimo zavarovati higiensko raven pitne vode, zagotoviti zdravo . Ijenjsko okolje, vsem pa omogočiti prijetno počutje, ki ga lahko nudi isto okolje. Menimo, da tudi čista vest nekaj velja in da jo večina tudi
ima in nanjo nekaj da, brezupnim primerom pa bomo pomagali s
sankcijami.
V upanju na vaše polno sodelovanje vas lepo pozdravljamo.
Urad župana
JAVNI  RAZPIS
ZA ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO OBČINSKIH
ŠOLSKIH ŠPORTNIH
TEKMOVANJ V ŠOLSKEM
LETU 1996/97
Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti Občine Brežice kot prireditelj občinskih šolskih športnih tekmovanj, zbira prijave za organizacijo in izvedbo občinskih šolskih športnih tekmovanj.
Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe, ki so registrirane za športno dejavnost in imajo sedež v Občini Brežice.
Lahko se prijavite za organizacijo in izvedbo tekmovanj v eni ali večih športnih panogah, vendar za vsako tekmovanje na svojem prijavnem obrazcu. Pri načrtovanju datuma tekmovanj upoštevajte datume področnih oz. republiških tekmovanj, za katera je razpis objavljen v reviji Šport mladih, letnik 4, številka 15-16, maj 1996. Občinska tekmovanja morajo biti vsaj teden pred višjim nivojem tekmovanja.
O izbiri kandidatov bo razpravljal in odločal Občinski strokovni svet za šport. Izpeljavo tekmovanj, ki morajo biti izpeljana v skladu s skupnimi pravili (objavljena v reviji Šport mladih, letnik 4, številka 15-16, maj 1996), bo Občina Brežice sofinancirala v skladu z določili o financiranju šolskih tekmovanj (Šport mladih, letnik 4^številka 15-16, maj 1996). Prijavne*obrazce in informacije za organizacijo in izpeljavo šolskih tekmovanj lahko dobite na Občini Brežice, Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti.
Prijave pošljite na Občino Brežice, Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti, Cesta prvih borcev 18, Brežice, s pripisom: ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA - NE ODPIRAJ.
Prijave zbiramo do 15.9.1996. Prijave, ki bodo prispele po 15.9.1996, ne bodo upoštevane. Prijave, ki ne bodo poslane na Prijavnem obrazcu za organizacijo in izpeljavo šolskih športnih tekmovanj, pri izbiri ne bodo upoštevane.
Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti
-*-
NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Zoran Zelič, Pavel Oluič, Mojca Troha, Staša Fon, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev -OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. »Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996.
i
Vročica diskoteke Pacific:
Moški striptiz!
Leskovec pri Krškem, 30. avgusta - Redni obiskovalci ne pomnejo, da bi v Pacificu kateri koli glasbeni skupini tako skandirali kot minuli petek trem »profi« slačipobom italijanskega porekla. Tisto noč nismo imeli dežurnega novinarja na terenu, zato smo do informacij prišli iz druge roke in po izročilu »rekla-kazala«. Dejstvo pa je naslednje: moški del obiskovalcev se je do druge ure zjutraj hladil na Pacificovi terasi, medtem ko so, ženske kot na nogometni tekmi-vsakih nekaj trenutkov zavreščale*
- kot ob zadetku. V prevodu je zadetek pomenil, da je Italijan potegnil hlače dol. Ta večer je bil torej »striktno« ženski, saj v diskoteko niso spustili niti redarjev. Baje je bila prava evforija. Nekatere ženske so odhajale še pred koncem domov iskat svoje dedce. Vztrajni fantje, ki so čakali do druge ure zjutraj, da so jih spustili noter, pa pravijo, da se je splačalo. Pacific bo dogodek še ponovil. ' Naslednji petek, 6. septembra, pa bodo nastopili No. 1 hrvaške dance estrade - E.T., ki že več kot
pol leta promovirajo svoj zadnji izdelek. V živo v Pacificu. Teden kasneje
Toni Cetinski, prav tako v živo s spremljajočo skupino.
(Mr. Jožo)
Poletje na gradu Rajhenburg
Bil je en lep večer
Brestanica, 31. avgusta - Z nastopom izjemnega New Swing Quarteta, ki je dodobra ogrel dlani številnega občinstva, se je iztekel letošnji ciklus poletnih prireditev na dvorišču gradu Rajhenburg. Na sobotni prireditvi z naslovom Večer pesmi in plesa so se pred priljubljenim celjskim kvartetom predstavili tudi domači ustvarjalci amaterske kulture. Tako so obiskovalci znova lahko pozdravili brestaniški moški pevski zbor Svoboda, ki že petdeset let ohranja bogato pevsko tradicijo svojega kraja. Pod vodstvom Janka Avsenaka so zapeli nekaj najlepših ljudskih pesmi, prava poživitev programa pa je bil nastop domačih plesnih skupin Aleja, Odiseja in Tabu.
Zaradi dobrega odziva občinstva na Zvezi kulturnih organizacij v Krškem že razmišljajo, da bi bilo prav, da prireditve Poletje na gradu Rajhenburg, ki so jih letos pripravili prvič, postanejo tradicionalne, poskrbeti bodo morali le za večje udobje obiskovalcev rajskega dvorišča. (ES)
Veljko Jukič iz zakulisja formule 1
Frank Williams nagnal Damona Hilla
V ekipi Williamsa so se, kot kaže, že pred časom odločili staviti na Jacquesa Villeneuveja in na dosedanjega Sauberjevega voznika Heinza Haralda Frentzna. V tem primeru pa za Damona Hilla, četudi bi uspel osvojiti naslov prvaka, v najuspešnejši ekipi formule 1 ne bi bilo več prostora. Pred dnevi je Hillov manager namreč objavil ločitev dosedanjih partnerjev, očitno pa je vse skupaj le ena od mnogih taktičnih potez na zahtevnem tržišču formule 1.
Damon Hill že prej ni sedel prekrižanih rok, pač pa se je začel pogajati s Škotom Jackiejem Stewartom in Fordom, hkrati pa tudi z Ireem Eddiejem Jordanom in njegovimi francoskimi dobavitelji motorjev Peugeotom. Za obe avtomobilistični znamki bi bilo namreč zelo atraktivno, če bi si uspeli zagotoviti štartno številko 1, predvsem pa (morebitnega) svetovnega prvaka, ki slovi kot odličen testni in razvojni voznik. To bi tako ameriški kot francoski korporaciji omogočilo, da si pridobi znanje in nadoknadi tehnični zaostanek, ki jo loči od trenutno vodilnega Renaulta.
-Sedaj sem pa spet neke vrste vajenec. Ravno danes sem namreč stopil v novo službo v brežiški občinski knjižnici, kar je zame pomemben dan,« mi je rekel knjižničar Drago Pirman iz Artič, ki se bo letos srečal z Abrahamom. »Sedaj bom vsako leto mlajši, kajti po petdesetem se šteje, koliko ti jih še manjka do sto, in na koncu postanemo
Še posebej veliko zanimanje so za Hilla pokazali pri Peugeotu, pa tudi Eddie Jordan je s svojo ekipo (v F1 je debitiral leta 1991, po seriji uspehov F-3000) vsako leto naredil korak navzgor. V kolikor bi uspeli Williamsu in Renaultu prevzeti Hilla, bi se v prihodnjih letih ob čedalje večjem angažmanu Peugeota zagotovo povzpeli iz šesterice najboljših ekip v sam vrh formule 1, svoj delež pa bi prispeval tudi Benson & Hedges, ki bi se zagotovo razpočil od sreče, če bi lahko na svojo zlato škatlico formule 1 nalepil številko 1.
Bivši trikratni svetovni prvak »Leteči Škot« Jackie Stewart je skupaj s svojim sinom Paulom naredil ekipo Stevvart Grand Prix, ki bo kot tovarniška ekipa Forda debitirala prihodnje leto. Stevvat ima ob Fordu tudi podporo Texaca, bogate hongkonške banke in enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev športne opreme, zato je Hillu lahko ponudil 20 milijonov funtov (46 mio DEM) za dve leti! Po vseh spremembah pri McLarnu (slovo Maribora, na njegovo mesto pride West s petletno pogodbo za cca. 200 mio dolarjev) pa so
10 milijonov funtov na leto Hillu ponudili tudi pri McLaren-Mercedesu.
Hillu se zvestoba VVilliamsu ni obrestovala, vse licitiranje med Damonom in najhitrejšim človekom na svetu - »Jeklenim Frankom« se mu ni izteklo, ravno nasprotno: očitno je bila to le akcija, da Hill ohrani obraz, preden ga naženejo!
Seveda pa lahko sedaj izbira med novimi izzivi pri Jordan-Peugeotu, Stewart-Fordu ali McLaren-Mercedesu. V formuli 1 Renault še niti ni dodobra objavil svojega umika, ko se je začel boj za njegovo nasledstvo na tehničnem prestolu formule 1. Letošnji uspehi Demona Hilla, predvsem pa morebitni naslov prvaka, pa so mu povišali tržno vrednost s 4 milijonov funtov na 8 ali celo 10 milijonov funtov plače v prihodnjem letu. Le upamo lahko, da mu v odločilnem obračunu sezone za naslov prvaka med njim in Villeneuveom sedaj v ekipi VVilliams ne bodo metali polen pod kolena. Na žalost izrek »nemogoče je mogoče« še najbolj velja ravno v formuli 11 (Veljko Jukič, Foto PRO studio Brežice)
German open
25. mesto Sebastjana in Urške ST plesih
V Mannhaiemu je od 28. do 31. avgusta potekalo odprto prvenstvo       Nemčije       v standardnih in latinskoameriških plesih   za    vse   starostne kategorije. Tekmovanja sta se udeležila tudi Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki sta v svetovni konkurenci dosegla izjemno 25. mesto v standardnih plesih. V njuni konkurenci je tekmovalo preko 200 parov iz Nemčije, Rusije, Moldavije, Ukrajine, Francije,  Češke, Poljske,   Slovaške,   Italije, Romunije, Anglije, Belorusije, Litve, Latvije, Kazakstana, Nizozemske,     Madžarske, Danske in Slovenije. Rezultat v latinskoameriških plesih je bil malo slabši, saj novi programi še niso splesani in utrjeni. V Posavskem plesnem klubu Lukec ocenjujejo, da je trenerski kader v zadnjem letu naredil velik kakovosten premik pri vseh tekmovalcih in da se bodo rezultati v letošnji sezoni še izboljšali. Ker so potrebe po trenerjih kažejo tako v Krškem kot v Laškem, se je vodstvo kluba dogovorilo     s     svetovnima prvakoma v kombinaciji Andrejem Škufco in Katarino Venturini za občasno pomoč pri treningih z mladimi plesalci. Ob tej priložnosti vabijo vse, ki
jih zanima plesni šport, da se priključijo mladim parom in z njimi v zdravem okolju koristno izkoristijo svoj prosti čas. Zaradi interesa, ki se je pokazal v
preteklem letu, bodo odprli nov oddelek v Podbočju, zato tudi vse iz Podbočja in okolice vabijo k vpisu v Posavski plesni klub Lukec.
Sebastijan in Urška s svetovnima prvakoma, ki sta tudi nova trenerska kadra PPK Lukec, Andrejem Škufco in Katarino Venturini, na German openu '96.
OB  KOFETKU
Ko je
podobni otrokom, ko morajo drugi skrbeti za nas,« se je pošalil.
Drago Pirman se druži z otroki praktično vse svoje življenje. In s knjigami. Zgodaj je začutil povezavo med otroki in knjigami in se temu sožitju povsem predal. Sedemnajst let je bil knjižničar na osnovni šoli v Krškem, zadnje leto in pol pa je delal za Epto, založbo najlepših otroških slikanic, kot se imenujejo. Veliko sva se pogovarjala o teh dveh njegovih ljubeznih. In o neke vrste boju, ki ga bijejo med seboj založniki otroških knjig in tisti, ki upravljajo z elektronskimi mediji, preko katerih vsiljujejo prekomerne količine risank vprašljivega okusa in polnih grozljivih prizorov ter nasilja našim najmlajšim.
»Takšne risanke so mi prav odvratne. V njih vidim zmago stroja nad človekom. Prikazujejo stehniziran svet, ki ga je ustvaril človek, ki je nato postal suženj robotov. Ti mediji otroku kvarijo
Drago Pirman
knjiga konjiček in poklic
podobo sveta in mu ga tako temeljito izmaličijo, da ta potem pričakuje podobne like tudi v vsakdanjosti. Japonci so v raziskavah ugotovili, da velik del nasilja med otroci izvira ravno iz gledanja neprimernih televizijskih filmov. Jaz torej risanke, filme in stripe z nasilno vsebino odklanjam, ker tudi sicer odklanjam vsako obliko nasilja, ni pa nujno, da so tudi otroci istega mnenja.
Tu se sedaj postavlja vprašanje, kako otroke vrniti v svet knjig? Nedavno je izšla knjiga, ki govori o tem, da imajo otroci tudi pravico do nebranja, se pravi do svobode! Zato je pomembno, kakšno vsebino t.i. obveznega branja šolstvo sestavi, pa tudi učitelj mora biti dostikrat sposoben otrokom predstaviti vsebino knjige na »nešolski«, prijateljski način. Najslabše je, če se otroku kakšna knjiga priskuti.« Drago Pirman je pred petimi
leti, ne da bi to sam načrtoval ali kdaj o tem posebej razmišljal, res povsem naključno postal vnet zbiratelj otroških knjig in slikanic iz vsega sveta. »Bilo je na menarodnem sejmu knjig za mladino v Bologni. Takole natovorjen z vrečkami, polnimi prospektov, sem si ogledoval razstavni prostor neke tuje
založbe, ko me je njihov predstavnik po angleško pobaral, ali želim kakšno knjigo. Ker je za hip moral drugam, mi je dejal, naj si jih kar izberem in obenem malo popazim na razstavljene primerke. Iz polic sem izvlekel tri knjige, možakar, za katerega se je potem izkazalo, da je v tujini živeči Slovenec -
Dolenjec Iztok Bartolj, in sva zato nadaljevala v slovenščini, pa se je čudil moji skromnosti in mi jih dodal še deset. Seveda sem prospekte takoj odvrgel in tako so me zanimale le še knjige. V Bologno grem vsako leto in veliko knjig sem že prinesel od tam. Z nekaterimi izdajatelji pa se dogovorim, da mi jih pošljejo po pošti. Tako moja zbirka sedaj šteje že več kot dvesto knjig v petindvajsetih svetovnih jezikih in v sedmih različnih pisavah. Moram pa reči, da zbiram le podarjene knjige. Nobene od njih nisem kupil.«
Pirmanove knjige se splača videti in poslušati njegovo tankočutno opisovanje njihove, zaradi različnih pisav in jezikov, nam nerazumljive vsebine. Doslej je naš knjižničar iz Artič, ki so mu knjige hrati poklic in hobi, pripravil že 74 potujočih razstav svoje zbirke in ni ga bilo otroka, ki ga njegove knjige ne bi pritegnile. (ES)