LETO LIH, št. 3 PTUJ, 20. JANUAR 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN/TA TEDEN lo pokajnino gre, ne za milošiine Poleg nemogočih političnih snubljenj in že skoraj tradicionalno neokusnih predvolilnih spletkarij, vključno z merjenjem moči ok- rog volilnega sistema in nenadnim izbruhom aktivnosti raznoraz- nih komisij, je prve dni leta 2000 na Slovenskem zaznamoval tudi novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je po treh letih pogajanj državni zbor sprejel 10. decembra lani, vel- jati pa je pričel 1. januarja; začuda brez večjega pompa. Nekje sem slišal, da rmj bi to pomenilo zatišje pred nevihto. Ali res? Nedvomno je novi zakon s stališča delavcev manj ugoden, kot je bil prejšnji, še iz ranjke Jugoslavije, saj sicer postopno, a vendar spreminja vse temeljne določbe, podaljšuje starostno dobo zavaro- vancev, pri ženskah viša tudi delovno dobo in uvaja kup drugih novosti, kot so recimo vdovske, družinske, delne in kmečke, opros- tite, državne pokojnine ipd. Največji spremembi pomenita uvedba dodatnega obveznega in dodatnega prostovoljnega zavarovanja oziroma drugi in tretji steber, saj uvajata dodatne vire za zago- tavljanje pokojnine na stara leta, za kar do sedaj ni bilo treba skrbeti in kar si bodo lahko privoščili le tisti z dobrimi plačami. Pa vendar je, v celoti gledano, novi zakon manj radikalen ozi- roma neugoden, kot ga je predlagatelj ponujal pred tremi leti v znameniti beli knjigi. Sindikati so s svojo dovolj pokončno držo v pogajanjih v veliki meri uspeli in tako dokazali, da so kljub demo- kraciji, ki si jo vsak razlaga in tudi jemlje po svoje, dovolj resen partner ter da tudi v bodoče ne gre računati brez dogovarjanja in končno tudi konsenza med socialnimi partnerji. Kljub ostreje pos- tavljenim zahtevam Ropovega ministrstva jim je namreč z vztra- jnim pogajanjem uspelo obdržati v veljavi medgeneracijsko pogod- bo, in naj se sliši še tako nemogoče, tudi solidarnost, na kateri sloni dobršen del prvega stebra obveznega pokojninskega zavarovanja. A naj človek prebira tako ali drugače, novi zakon ostaja restrik- tiven, saj dejansko znižuje pravice tistim, ki res delajo, torej dela- vcem. Zal bodo tudi njegove učinke spet najbolj čutili najslabše plačani, garači. In čeprav je predlagatelj trdil nasprotno, bodo nje- govo breme čutili in že čutijo tudi sedanji upokojenci, saj jih je na- mesto novoletnega darila udarilo po žepu že prvo usklajevanje po- kojnin. Seveda ne smemo pozabiti, da pokojnine ostajajo odvisne predvsem od plač zaposlenih, a zaradi tega niso nikakršna miloščina, ampak trdno prigararui pravica. Z novim zakonom smo vsekakor še daleč od idealnega. In tega se zaveda tudi država, saj je že slišati, da ga bo v kratkem spet /1 """t^ treba prilagoditi razmeram. Ve se, na / flf(2/lf{u /]cl^*<> čigavih plečih. ( i ij Lepe zimske dneve pridni sadjarji izrabijo za delo ... Poto: Martin Ozmec UUBUANA/ OB ZAKUUCKU LETA STAREJŠIH "Me izstopimo še ii lirosa! Ta svet /e vsef" Pod tem geslom je 10. januaija \ Cankarjevem domu pote- kala slavnostna akademija kot zaključno dejanje celoletnih aktivnosti v mednarodnem letu starih. Toda to še ne pome- ni, da bo odslej staranje spet potekalo tiho, neopazno, kot dogajanje vsakega posameznika zase. Vrednost takih pos- pešenih aktivnosti v enem letu je v tem, da smo se ne le za- vedli števila starih, ampak da smo spoznali in izrekli prene- katero resnico o tem, kako vrednotimo starost in kaj znamo z njo početi. Zavedli smo se, da 65 in več let našega soseda, znanca, prijatelja, profesorja, sodnika, ključavničarja, stro- jevodja ... pomeni 65 in več let življenjskih izkušenj in modrosti in 30 do 40 let delovnih izkušenj in znanj. Ne gre torej le za starost, ki potrebuje pomoč, nego in skrb ter celo odločanje drugih namesto nje. Ne, gre za ogromen človeški, intelektu- alni in delovni potencial, rezervo, ki lahko oplemeniti delo in znanje mlajših, opozori na napake, ki jih je sama že prešla. S tem ne ogroža dela in obstoja mladih, ampak ga dopolnjuje in bogati in prispeva k večji blaginji, duhovni in materialni, vseh. Torej se ne bojimo starih, ki še želijo sodelovati v javnem življenju. Nasprotno, povabimo jih zraven in dosegli bomo vsaj dvoje: posredovali nam bodo svoja znanja in izkušnje, po drugi strani pa bodo poskrbeli tudi zase in za svoje vrstnike tako, kot sami čutijo, da potrebujejo. Tako bomo ustvarjali družbo, kjer bomo odločali vsak zase, ne za druge. Stari v mestni občini Ptuj so leto 1999 kot mednarodno leto starih vzeli resno. Organizirali so se s pomočjo Slovenske filantropije in izde- lali program, s katerim so uspeli na mednarodnem razpisu za sredstva. Pri tem je zelo pomembno, da so se povezali upokojeni in delovno ak- tivni, torej profesionalci in neprofesionalci, vladne in nevladne orga- nizacije, stari in mladi. Skozi vse leto je potekalo sedem programov, ki so bili namenjeni starim in so jih izvajali stari za druge stare in pri tem vključevali mlade, zlasti učence osnovnih in dijake srednjih šol. Večina programov, zlasti program skupin samopomoči, medgenera- cijskih povezav, lokalnih pobud in merjenja krvnega pritiska in zdravstvenega svetovanja, bo potekala tudi v letu 2000. Če bo mestna občina spoznala, da ti in še kaki drugi programi dvigajo kakovost življenja starih in posredno tudi mladih in da z razvojem pomenijo tudi kako visoko strokovno delovno mesto, jih bo morda vključila v svojo socialno politiko na tem področju. Anka Ostrman TRNOVSKA VAS / DRUŠTVO KMETIC PRIPRAVILO IZOBRAŽEVANJA Du bo druitnm Tako kot vsako zimo je Društvo kmetic Trnovska vas tudi letošnjo zimo organiziralo več izobraževanj za kmetice. Na enem izmed tečajev Društva kmetic Trnovska vas V decembru so organizirali dva tečaja: v začetku meseca so pripravljali perutnino na različne načine, tečaj je vodil Vlado Pig- nar. Pred novoletnimi prazniki pa so kmetice izdelovale rože in cvetlične aranžmaje iz prešanega papirja; tečaj je vodila Terezija Meško iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj. 13. januarja pa so se kmetice urile v pripravi in okraševanju tort; tečaj je vodila Marija Rošar iz Srednje živilske v Mariboru. Vsi trije tečaji so bili organizirani v Sovjaku pri predsednici društva Mariji Štebih. Izvedbo izobraževanj sta omo- gočili Kmetijska svetovalna služba Ptuj in Občina Trnovska vas z dotacijo 70.000 tolarjev. Predsednica Društva Marija Štebih je še povedala, da bodo ko- nec februarja izvedli redni letni občni zbor, v marcu pa že pripravljajo srečanje z društvom kmetic iz Stoperc. Tekst in foto: v Zmago Šalamun - CENTRALNA KURJAVA .VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC 2 četrtek, 20. januar 2000 - TEDNIK AKTVALMO MARIBOR / TISKOVNA KONFERENCA MINISTRA ZA MALO GOSPODARSTVO IN TURIZEM JANKA RAZGORŠKA Optimisfiitte napovedi xa slovenski turizem VLADA IMA POSLUH ZA TURIZEM • LETOŠNJE LETO BO ZA SLOVENSKI TURIZEM NAJUSPEŠNEJŠE V ZADNJIH DESETIH LETIH 11. januarja je imel v hotelu Piramida v Mariboru minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek prvo novinar- sko konferenco v letu 2000. Sodelovala sta še Tomaž Zaje, državni sekretar za turizem, in Jože Smole, državni sekretar za malo gospodarstvo. Ob tej priložnosti so predstavili obračun dela v ministrstvu v lanskem letu, turistično sezono in prednostne naloge v letu 2000. Čeprav je lansko turistično sezono precej zanamovalo balkansko dogajanje, jo je minister ocenil kot uspešno, čeprav cilji niso bili v celoti realizirani in so doseženi rezultati slabši kot v letu 1998. Veliko slabše pa bi lahko bilo, če med letom vlada ne bi pomagala z dodatnimi proračunskimi sredstvi za pospeševanje prodaje turističnih storitev in dodatno promocijo v višini 375 milijonov tolarjev. "Z ugodnimi krediti za razvoj turistične infrastrukture smo v lanskem letu dosegli kvalitetne rezultate. Marsikateri objekt je odprl vrata prej, kot bi sicer. Država spodbuja razvoj turizma. Gre tudi za najbolj perspektivno gospodarsko dejavnost in moraš biti res neimien, da to dejavnost zapraviš. Ob upoštevanju vseh multiplikativnih učinkov je turi- zem v družbenem bruto produktu udeležen s 16 odstotki, kar ni malo. Zavedam pa se, da bo po- trebno področju turizma še veli- ko narediti." Potem ko je bil avgusta leta 1998 sprejet zakon o pospeševan- ju turizma, so bili v lanskem letu sprejeti skoraj vsi podzakonski akti, s katerimi so turističnim in gostinskim delavcem olajšali raz- mere za gospodarjenje. Izvedeni so bili štirje javni razpisi, in sicer za sofinanciranje turističnih pri- reditev v višini 50 milijonov to- larjev, za sofinanciranje turis- tičnih programov v višini 100 mi- lijonov tolarjev, za sofinanciranje investicij v obnovo in razvoj tu- rističnih objektov in razpis za tu- ristični radio v višini 80 milijo- nov tolarjev. Začetek delovanja turističnega radia je minister Razgoršek ocenil kot ugodno. Že kmalu se je tudi pokazalo, da ne gre za politični projekt. Letos naj bi ga slišali že v vseh slovenskih turističnih krajih. Trenutno ra- dio deluje še poskusno, njegov govorni program bo potrebno še dodelati, za njegovo uveljavitev pa si bo morala prizadevati tudi nacionalna turistična organizaci- ja, ki se že pred začetkom delo- vanja srečuje z očutnimi kadrov- skimi težavami, ki so posledica (pre)velikih osebnih ineresov. Ker pa bo zanjo denar zagotavlja- la država, bo tudi upravljanje v njenih rokah, kar je po ministro- vem edino pravilno. Upravni od- bor naj bi bil znan že v kratkem. Za generalnega direktorja bo mi- nister Razgoršek imenoval enega od štirih kandidatov, ki izpolnju- jejo pogoje; na razpis se jih je pri- javilo pet. Lansko leto so bile opravljene nekatere zanimive strokovne ra- ziskave o razvoju slovenskega tu- rizma, precej spodbudne rezulta- te je pokazala analiza ekonom- skih učinkov slovenskega turiz- ma. Ministrstvo za malo gospo- darstvo je v lanskem letu podprlo projekte ustanovitve treh novih regionalnih garancijskih skladov, in sicer v Mariboru, Krškem in Ljubljani, ter dokapitalizacijo obstoječih garancijskih skladov v Novem mestu, Celju, Kranju, Kopru, Zagorju, Murski Soboti in Novi Gorici. Na mednarod- nem področju je bilo zlasti opaz- no sodelovanje s koroškimi Slo- venci, Hrvaško, Črno goro, Nemčijo, Italijo in Francijo. V okviru projektov Phare so izpos- tavili zlasti Euro Info Center, ki je pri povezovanju z EU prav go- tovo most, ki omogoča prikl- jučitev na evropske programe ma- lega gospodarstva. VOSPREDJU ORGANIZIRANOST SLOVENSKEGA TURIZMA čeprav je letošnje leto volilno, minister Razgoršek vendarle pričakuje, da bodo lahko izpeljali še nekatere ključne projekte, ki si jih je ministrstvo za malo gospo- darstvo in tiu-izem zadalo za leto 2000. Predvsem gre za ureditev organiziranosti slovenskega tu- rizma skaldno z zakonom o po- speševanju turizma. V ospredje postavlja ustanovitev proračun- skega sklada za razvoj turizma, uskladiti pa bo potrebno tudi spremembe zakona o igrah na srečo s strategijo razvoja igral- ništva ter pričeti dodeljevati male koncesije. Pri tiurističnih progra- mih in prireditvah bodo letos dali poudarek razvoju mladinske- ga in kulturnega turizma ter ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Ena od prednostnih nalog bo tudi zasnova projekta ohranjanja in obnavljanja sloven- skih gradov, dvorcev in drugih spomenikov, da bi z njihovo oživitvijo obogatili ponudbo slo- venskega turizma. Tudi letos bo ministrstvo znatna sredstva na- menilo za razvoj in financiranje dejavnosti turizma. Za sofinanci-- ranje naložb naj bi šla dobra mili- jarda tolarjev, za turistične prire- ditve 80 milijonov, za izvedbo tu- rističnih programov pa 150 mili- jonov tolarjev. Turistična bera leta 2000 naj bi bila najboljša v zadnjih desetih letih doslej, rast naj bi bila desetodstotna. Tomaž Zaje je sicer napovedal petodstot- no rast, tej pa je minister dodal še enkrat toliko. Na področju malega gospo- darstva pa bo ministrstvo v letu 2000 veliko pozornost posvetilo dualnemu sistemu izobraževanja, podrobneje se bodo lotili "antibi- rokratskega programa", nadalje- vali pa bodo tudi skupne javne razpise z ministrstvoma za gospo- darske dejavnosti in za kmetijst- vo, gozdarstvo in prehrano za iz- boljšanje konkurenčne sposob- nosti podjetij. Nekateri razpisi sc bili objavljeni že v novembri lani, konec februarja letos pa bc ministrstvo izvedlo razpise zs spodbujanje ženskega podjet ništva, mladih podjetnikov, pod jetnikov z manj razviti! območjih in podobno. Ministrst vo za malo gospodarstvo bo letoi organizator konference o od pravijanju zakonskih ovir za hi trejši razvoj malega gospodarstvi v okviru srednjeevropske pobu de, sodelovalo pa bo tudi v pakti stabijnosti za jugovzhodno Evro po (Črna gora, Makedonija). Na tiskovni konferenci 11. ja nuarja je minister za malo gospo darsrvo in turizem Janko Raz goršek tudi pozval k nadaljevanji akcije Turizem smo ljudje, kar bi prvi vrsti morali resno vzeti gos tinski in turistični delavci. Vs naložbe v turistično gospodarstv bodo zaman, če ne bomo imel kvalitetnega turističnega in gos tinskega delavca oziroma če ta n bo imel pravega odnosa do gostž V zadnjem času je minister preje več tovrstnih pripomb tujih gos tov; nezadovoljen gost pa je najs labše, kar se lahko zgodi slover skemu turizmu. Ml Bo tudi Ptuj v letu 2000 imel nadpovrečne rezultate v turiz mu? Foto: Črtomir Goznik SLOVENSKA BISTRICA / NOVA KBM, D.D., SPREMIN- JA SVOJ NAČIN DELA PRI POSLOVANJU Z OBČANI Sodobnejši pristop do strank v ekspozituri Nove KBM, d.d., na Titovi cesti 55 v Slovenski Bistrici so s ponedeljkom, 17. ja- nuarja, poskusno uvedli nov način poslovanja, ki strankam prinaša vrsto ugodnosti. Storitve v na novo urejeni enoti bodo razdeljene po skupinah, in sicer bodo posebna okenca za opravljanje gotovinskih poslov (tolarska ali de- vizna vplačila oziroma izplačila, devizni in men- jalniški posli), drugi del okenc pa bo namenjen opravljanju ostalih bančnih storitev (odpiranje tolarskih ali deviznih računov oziroma hranilnih knjižic, izdajanje čekovnih blanketov in potrdil ter varčevanju) in svetovanju. Ob tem se bodo lahko občani ne glede na posel, ki ga želijo opra- viti, postavili le v eno vrsto, iz te pa bodo stopali k posameznim okencem. V enoti bo tudi poseben prostor za stranke, ki bodo dvigovale ali polagale večje zneske gotovi- ne, saj jim bo zagotovljena večja zasebnost pri poslovanju. Novost v enoti bo posebna skrinjica za pologe manjših zneskov gotovine na katerikoli vpogled- ni tolarski račun ali plačilo položnic, tako da bodo te posle komitenti lahko opravili kar sami in brez čakanja v vrsti. V enoti so poskrbeli tudi za informacijsko mesto, kjer bo komitentom za njihova vprašanja na voljo bančnik, na tem mestu pa bodo na voljo tudi obrazci in prospektno gra- divo. Preuredili so tudi prostor za malo gospodarstvo, tako da bodo samostojni podjetniki, kmetovalci, občani samostojnih poklicev in tudi društva lahko vse bančne posle opravili ne enem mestu. Poseben prostor so v banki namenili tudi opravl- janju domačega plačilnega prometa. "Naš osnovni cilj je povečati učinkovitost in s tem skrajšati čas, ki ga naši komitenti porabijo za opravljanje enostavnih finančnih poslov. Združili bomo namreč delo likvidatorja in bla- gajnika, naš komitent pa bo lahko stopil samo v eno vrsto," pojasnjuje pilotsko uvajanje novosti Igor Šujica, direktor podružnice Nove KBM v Slovenski Bistrici. "Tako bo na voljo več časa za svetovanje tistim, ki bodo želeli v banki opraviti kakšen zahtevnejši posel. Strankam smo želeli za- gotoviti tudi primerno okolje, ki jim zagotavlja dobro počutje in zasebnost. In ne nazadnje ne bodo se več ubadali z večnim vprašanjem, katera vrsta bo hitrejša." Spremenjen način poslovanja bodo na osnovi pridobljenih izkušenj postopno vpeljevali v vse druge ekspoziture. TEDNIK je naslednik Ptujske- ga tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okraj- ni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADJO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ritjarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohiorič (grafično-tetinični urednik). Propaganda; Oliver Težak, n 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tr (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na internetu: vvww. radio-tednik. si. E-pošta: nabirainikš>radio-tednik.si tednik@amis.net PTUJ / GOSTILNA PRI POSTI PONOVNO ODPRTA Od 24. decembra je ponovno odprta gostilna Pri pošti v Lac- kovi ulici v Ptuju. V najem jo je vzela znana gostinska delavka, tudi vodja gotinske sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj Danica Zemljarič Dobrotič. Njena želja je, da bi tej nekoč priljubljeni ptujski gostilni povrnila nekdanji sloves. Danica Zemljarič Dobrotič, nova najemni^ca gostilne Pri pošti. Foto: Črtomir Goznik Nekaj tedensko obratovnje je že pokazalo, da nekdanji gostje na gostilno niso pozabili in da se bodo ob kvalitetni ponudbi radi vračali. Danica je ob našem obi- sku povedala, da se je zdi, da se je odločila prav, saj se v novem lo- kalu počuti kot doma. Na jedilnik je uvrstila dobra stara jedila: vampe, goveji in konjski golaž, kislo domačo juho, gobovo kmečko juho, ajdovo gibanico, na voljo so tudi dnevni menu, mali- ce in jedi po naročilu. Sprejemajo pa tudi naročila za zaključene družbe z do 60 gosti. Že februarja bodo gostilno Pri pošti odpirali tudi v nedeljo, ko bodo gostom postregli z nedeljskimi kosili. Še na gostilna več v mestnem jedru s ponudbo hrane, ki se bo trudila, da bi z nedeljskim delom vsaj malo omilila običajno ptujsko mrtvilo v teh dneh. IDanica je pre- pričana, da bi s pravo ponudbo in delitvijo dela ptujski gostinci, če bi povezano delovali, lahko vrnili tej dejavnosti nekdanji sloves. Sekcija ima trenutno 165 članov. MG TEDENSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOSRED- NISKE HISE Jlasf Najmočnejša slovenska podjetja se spet po- spešeno obračajo na trge bivše Jugoslavije. Tako sta bili pretekli teden na tem gospodarskem območju odprta dva objekta. Farmacevtsko pod- jetje Lek se s svojo dejavnostjo širi v Skopje, kjer so odprli postovno-proizvodni center. V njem bo podjetje proizvajalo najsodobnejša zdravila in dru- ge izdelke iz Lekove domače lekarne, s katerimi bodo pokrivali trg na južnem Balkanu. Poleg Leka je pot na jug nadaljevalo tudi podjetje Gorenje. V Sarajevu so odprli prodajno-sktadiščni center, s katerim se bodo približali kupcem v tej državi. S svojimi strateškimi načrti v Gorenju segajo tudi v druge države, kjer bodo skušali na novo postaviti nekoč že operativne prodajno-distribucijske mreže. Prav tako, kot se širijo slovenska podjetja, se krepi tudi slovenski borzni indeks, ki je pretekli te- den razveseljeval investitorje. V tednu dni je prido- bil kar 1,8 odstotka, njegova vrednost pa se je v petek ustavila pri 1.862 indeksnih točkah. Vzpod- budno za trgovce z vrednostnimi papirji je predvsem dejstvo, da je rast tečajev generiralo domače povpraševanje. Investitorji so na trgu tre- nutno še vedno dovolj močni, da pri višjih cenah absorbirajo presežno ponudbo. Najbolj se je pretekli teden na novico o povezo- vanju odzvala delnica SKB Banke. S tem, ko Ban- ka Slovenije ni dovolila medsebojnih vzajemnih nakupov delnic med Abanko in SKB, sta se le-ti razšli v svojih namerah za združitev. SKB pri svojih težnjah po velikosti ni Čakala prav dosti, saj se je namesto z Abanko odločila povezati z Novo kre- ditno banko Maribor, ki je v 100-odstotni lasti države. V potrditev svojih namenov sta banki pod- pisali dogovor o nameri za združitev, banki naj bi v združeni moči pričeli poslovati prihodnje leto, tržni delež, ki naj bi ga banki dosegali v slovenskem prostoru, pa bo znašal okoli 25 odstotkov. Enotni tečaj delnice SKB je zato pridobil 8,2 odstotka in se ustavil pri 2.361 tolarjev. Visoko rast sta dosegli tudi delnici Intereurope in Luke Koper. Nejasnosti okoli združevanja obeh podjetij v Globalni logistični servis je vedno manj in združitev je vedno bolj verjetna, saj sta podjetji s predstavniki vlade uskladili svoja stališča. Cent delnic sta se temu primerno dvignili, saj je bila Luka Koper v petek vredna 3.156 tolarjev, Intereu- ropa pa je v tednu dni porasla za malo manj kot 4 odstotke na 2.547 tolarjev. Če bo menjalno raz- merje med delnicami podjetij ostalo pri nivoju oko- li 1:1,2 v korist Luke, ima v prihodnje pri nadaljnji rasti Intereuropa nekoliko več možnosti. K rasti indeksa sta pretekli teden prispevali tudi podjetji, ki imata v njem največji ponder. Delnica Leka je zopet preskočila mejo 35.000 tolarjev za delnico, vzpodbudne novice o Krki pa so potisnile njeno vrednost na 27.222 tolarjev. Malo prese- nečenje je pretekli teden pripravila delnica Save Kranj. Zatem, ko so se posli odvijali že pri 19.000 tolarjih, je delnica izgubila kar nekaj odstotkov, njen tečaj se je spustil pod 18.000 tolarjev. Kljub nekoliko manj ugodnim gibanjem delnice podjetje z realizacijo svojih strateških načrtov ne zaostaja. Naslednja pridobitev Save je nakup podjetja Che- mo, s katerim utrjujejo svojo pozicijo v kemični in- dustriji. Še bolj kot slovenski borzni indeks se je dvignil indeks pooblaščenih investicijskih družb. 4,8-od- stotna rast ga je ponesla na 1.559 indeksnih točk, 4% pod doslej najvišjo vrednostjo. Rast poob- laščenih investicijskih družb je bila pričakovana, saj bodo te v prihodnjem mesecu pridobile doda- ten delež premoženja. Država bo na dražbi 14. fe- bruarja, oziroma teden kasneje zaradi nekaterih neusklajenosti v vladi, ponudila PID-om za okoli 60 milijard tolarjev premoženja, s katerim bodo delno zapolnili privatizacijsko vrzel. Med podjetji, ki jih bodo imele pooblaščene investicijske družbe možnost kupiti, je nekaj zelo dobrih slovenskih podjetij, med njimi tudi Telekom, HIT, Elektrogo- spodarstva, Aerodrom ... To bo največ prineslo tis- tim PID-om, ki so imeli doslej v svojem pre- moženju večji del neizkoriščenih privatizacijskih certifikatov. Kako se bo obrnil slovenski trg kapitala, je tre- nutno težko napovedovati. Močno domače pov- praševanje trenutno zadostuje pritiskom prodajal- cev. Če se bodo domačim investitorjem pridružili že dolgo napovedovani tuji vlagatelji, pa lahko pričakujemo nadaljnjo pospešeno rast. Matjaž Bernik, llirika BPH, d.d. TEDNIK - Četrtek, 20. januar 2000 3 POROČAMO^ KOMENTIRAMO PTUJ / ŠPORTNO IN PRIJATELJSKO SREČANJE MED OBČINAMA PTUJ IN KRANJ Ob strokovnih Hidi špoifna sreiania v soboto so bili gostje mestne občine Ptuj kranjski svetniki, ki jih je vodil župan Mohor Bogataj, in ekipa Renaultove koncesije Remont Kranj. Vrnili so obisk ptujskim svetnikom in ekipi Petovia avta, ki so sodelovali na jesenskem športnem in prijateljskem srečanju v Kranju, kjer so v malem nogome- tu slavili ptujski mestni svetniki; uspeh so ponovili tudi v povratnem srečanju. Kot je pred pričetkom tekmo- vanja v malem nogometu v soboto v ptujski poročni dvorani povedal kranjski župan Mohor Bogataj, so taka srečanja vsaj toliko pomem- bna kot strokovna, saj pomagajo k boljšemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj in vodijo k novim obli- kam sodelovanja. Mestna občina Kranj je nastala po delitvi nekdanje občine Kranj na šest no- vih. Ima 51 tisoč prebivalcev, v mestnem svetu imajo 33 svetni- kov, od tega koalicijskih 17 oziro- ma 18, ostali so opozicija. Čeprav je mestna občina dokaj velika, so se odločili le za dva podžupana; eden pokriva področje komunale, drugi družbenih dejavnosti. Javnost obveščajo o svojem delu preko zakupljenih mesečnih stra- ni v okviru časopisa Gorenjski glas, kar je v veliki meri znižalo tovrstne stroške, ki so jih imeli prej z izdajo lastnega glasila; za- kup štirih strani časopisa jih mesečno stane 400 tisoč tolarjev. Prometno problematiko starega mestnega jedra bodo podobno kot Ptujčani skušali urediti z valji, vendar s sočasno uvedbo mestne- ga prometa, ki ga bodo lahko ko- ristili vsi, tudi invalidi. Pri naku- pu avtobusov naj bi sodelovali tudi trgovci; vsak, ki se bo za to tudi odločil, bo imel postajališče pred svojo trgovino. Letošnji pro- račun občine Kranj je velik 4,7 milijarde tolarjev. Trenutno je še v fazi osnutka, predlog bodo spre- jemali februarja. Kranjčani so si med obiskom Ptuja ogledali tudi nove prostore Renaultove koncesije v okviru Pe- tovia avta. Po športnem merjenju moči v dvorani Center, kjer so vnovič slavili ptujski mestni svet- niki, pa so prijetno druženje na- daljevali pri Skledarjevih ob podlehniškem ribniku. Organiza- torja srečanja sta bila ptujski župan Miroslav Luci in direktor Petovia avta Vili Cerovič. Športna in prijateljska srečanja med ptujskimi in kranjskimi svetniki bodo tradicionalna. MG S sprejema v poročni dvorani v Ptuju. Prijateljski klepet med županoma Ptuja in Kranja Miroslavom Lucijam in Mohorjem Bogatajem. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / POJASNILO KMETIJSKE ZADRUGE Kdaj podpora pridelovaUem pšeniie? Kmetijska zadruga Ruj je jeseni na ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano v skladu z vladno odredbo vložila zahtevek za izplačilo podpore pridelavi pšenice in dodatek k odkupni ceni v znes- ku 113.790.819 tolarjev za 1.036 upravičencev. Kot nam je povedal vodja kmetijske proizvodnje Slavko Brglez, so na ustne intervencije dobili z ministrstva zagotovilo, da bo zahtevek izplačan do 31. decembra 1999. Letošnjega 4. januarja pa so dobili seznam izplačil po posameznih upravičencih, v katerem je bilo zapisano, da bo denar izplačan 10. januarja. A tudi takrat znesek ni bil nakazan in najbovejše zagotovilo pravi, da naj bi se to zgodilo 31. januarja. Ur Ženski veier I Boženo Bratuž v prostorih hotela Mitra v Ptuju se bo nocoj ob 19. uri pričel prvi letošnji ptujski ženski večer. Gostja bo Božena Bratuž, vzgojiteljica in dolgoletna ravnateljica ptujskega vrtca. Pogovor bo vodila Anka Ostrman. PTUJ / SINDIKAT O OBSTOJU ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ lohteve po jasnih odgovorih Jutri se bodo v jedilnici zobozdravstvene službe na Potrčevi sestali člani sindikata zdravstva in socialnega varstva iz ptujskega zdravstvenega doma. Pogovarjali se bodo o obstoju Zdravstvenega doma Ptuj. Njegova bodočnost je namreč ogrožena zaradi velikega števila podeljenih koncesij za op- ravljanje zdravstvene službe. S tem so ogrožena tudi delovna mesta zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Trenutno je slika takšna, da je otroško zdravstveno varstvo v ce- loti v rokah koncesionarjev, pri šolarjih dobra petina, pri pljučnih bolnikih polovica, zobozdravstvo je v rokah koncesionarjev v 70 odstotkih, zdravstveno varstvo odraslih pa v 30 odstotkih. Pose- bej pa direktor Zdravstveni dom Ptuj Henrik Zlebnik opozar- ja na neizpolnjevanje pogodb o medsebojnem sodelovanju, ki so jih zasebni zdravniki podpisali ob podelitvi koncesij. Gre za odkupe nekaterih programov del, odškodnine za tehnološke pre- sežke in podobno. Zasebniki namreč ne zaposlujejo vseh profilov zdravstvenih kad- rov, brez katerih prej kot zdravni- ki niso mogli delati, zdaj pa jih naenkrat ne potrebujejo več. Pre- sežki so v administrativno-teh- ničnem kadru, servisnih storit- vah, zdravstveni tehniki, brez dela ostajajo celo višje medicinske sestre. Uresničevanje medsebo- jnih dogovorov bo kljub deljenim mnenjem, ki se pojavljajo tudi pri ustanovitelju, potrebno zagotovi- ti, ker bo sicer problemov še več. Vsa problematika pa izhaja iz nes- prejete strategije o tem, v kakšni meri se bo zdravstvo privatiziralo. Sprejet je bil samo zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je omo- gočil zasebno dejavnost, ne pa tudi drugi potrebni dokumenti. Dejstvo pa je tudi, da o privatiza- ciji odločajo zunaj zdravstvenega doma, in sicer v ministrstvu za zdravstvo, zdravniški zbornici in občini Ptuj, čeprav ptujski župan venomer ponavlja, da je potem, ko zdravnik pridobi vsa druga dovol- jenja, podelitev koncesije na občinski ravni zgolj upravni pos- topek. Kakšen bo ptujski zdravstveni dom v bodoče, pa je tudi stvar politične odločitve, poudarja direktor Henrik Zlebnik. Ker vsaj za zdaj ne bo podelje- nih novih koncesij, dokler se za- deve ne razjasnijo, naj bi jutrišnji sestanek prinesel optimizem in zagotovilo, da se bodo zadeve le uredile v takšni meri, da bo zdravstveni dom lahko normalno začrtal svojo razvojno vizijo, da bo prišlo do nadzidave in da se bodo na lokacijo ob Potrčevi preselile še preostale dejavnosti iz Cučkove stavbe. - Predsednica 10 sindikata zdravstva in socialnega varstva v JZ ZD Ptuj, kjer je trenutno še ok- rog 200 zaposlenih, od tega skupaj z zobozdravniki okrog 50 zdravni- kov, Anka Moro je pred jut- rišnjim sestankom povedala, da pričakuje predvsem razjasnitev trenutnih negotovih razmer ozi- roma jasne odgovore na lani ok- tobra postavljena vprašanja, za ka- tera so terjali odgovore že do 1. novembra, pa jih kljub več zahte- vam niso dobili. Ker zaposleni ne vidijo jasne bodočnosti, bolj ali manj jo vidijo le zdravniki, ki se v vse večji meri odločajo za zasebno prakso, je vzdušje slabo in so, da bi presekali to negotovost, za jutri sklicali članski sindikalni sesta- nek. Naposled gre tudi za vpra- šanje dostopnosti zdravstvenega varstva občanom na Ptujskem, zato tudi uporabnikom zdravstve- nih storitev ne more biti vseeno, kako se bodo zadeve odvile. Ptujski župan Miroslav Luci je prepričan, da bo tudi v bodoče zdravstveni dom še obstajal in da bodo ob zdravnikih potrebni tudi drugi zdravstveni delavci. Boja- zen zdravstvenih delavcev naj bi bila odveč, saj bo tudi v bodoče občina skupaj z njimi reševala vsa odprta vprašanja. Dokler pa ne bo sprejeta strategija razvoja zdravstva na Ptujskem, ne bodo podelili nobene nove koncesije. Strategija bo tudi prinesla odgo- vor o tem, kakšen bo bodoči zdravstveni dom Ptuj. MG fW)RI SE ... A so Domavčani zgradili isibki in župnijski dom. tako ponosni opazujejo njtJiove notranje stene, da so na gostilne povsem pozabili. ... DA imajo pri Vrbanu pevski zbor, ki mu pravijo oktet, čeprav mu gre po številu članov ime nonet. Pa zadevo utemelju- jejo s tem, da je v imenu pravzaprav rezerva, ker vsaj eden vedno manjka. ... DA bi lahko po primerljivi logiki slovenski parlament imenovali norišnica, ker vsaj eden v njem vedno govori neum- nosti. ... DA bodo šli južni sosednje v kratkem že drugič na volitve. Lahko njim, ko njihova beseda volim te pomeni čisto nekaj dru- gega kot pri nas. ... DA tudi v Sloveniji poslan- ce volimo, radi pa jih nimamo. ... DA bo slovenska predvolil- na himna približru) takšna: "Kako bom volil-a, me srček boli, od vaših obljub do zdaj še ... DA so prihajajoče volitve priložnost, da v enem dnevu odpravimo slovensko brezposel- nost. Ker se stranke še vedno kragajo glede števila novih pos- lancev, predlagamo, naj jih bo okoli US tisoč. ... DA sta naša županska pos- lanca jezna na svojo stranko, ki pravi, da če ne bo po njenem, ne bo sodelovala na volitvah. Kako pa naj živita samo od županske plače?! ... DA je še vedno bolje, da so med vojno in po njej prodajali orožje v imenu države in za svoj žep. Danes ga enostavno krade- jo. ... DA se nekateri takratni pri- koritniki neupravičeno jezijo na nekdanjo jugo vojsko, saj je bila dobrosrčen donator njihovim računom v tujini. VIDI SE ... ... DA imata gospoda na sliki vsaj naslednje stične točke: nobe- den ni rojen Ptujčan, oba sta pri- jetna možaka, oba rada nazdra- vita in oba vas lahko v primeru, da ju udarite po roki, tožita, da ste udarili po Gobcu. TURŠKI VRH^ KORENJAK / KRAJANI PODPRLI LETOŠNJI "CESTNI PROGRAM" Za cesfe letos 88 miliionov tolarjev Krajani haloških naselij Turški Vrh in Korenjak v občini Zavrč so na nedavnem zboru krajanov soglasno podprli gradnjo cestnih odsekov na območju obeh naselij. Občina namreč načrtuje asfaltirati kar tri cestne odseke: v naselju Turški Vrh odsek lokalne ceste Grebljica - trgovina Drenovec in priključek na to cesto od Stanka Kristoviča do Škrinjarja, poleg tega pa še cesto v Korenjaku. Kot je povedal završki župan Miran Vuk, so se krajani soglasno odločili, da podprejo gradnjo cestnih odsekov, s tem pa na zbo- ru krajanov podprli predlog, da vsako gospodinjstvo po sofinan- cerski pogodbi prispeva po 200 tisoč tolarjev. Uporabnikov je na območju naselij Turški Vrh in Korenjak blizu 120, pogodbe pa naj bi podpisali še v tem ali pri- hodnjem mesecu, vendar kot pra- vi župan Vuk, bo v nekaterih družinah težko zbrati določeno vsoto denarja, zato bodo nekate- rim najbolj ogroženim družinam poskušali zmanjšati denarno bre- me. Sedaj v občini pripravljajo os- novno tehnično dokumentacijo, vrednost omenjene naložbe v cestni infrastrukturi pa je že zna- na. Občina bo morala za pokritje opravljenih del zbrati okrog 88 milijonov tolarjev, ker pa vsega ne bo mogoče vzeti iz že tako skromnega občinskega proračuna, pričakujejo nekaj sredstev iz državne blagajne, zato so projekt že prijavili na razpis pri pristojnih ministrstvih. Župan Vuk je pove- dal, da so naložbe v cestni infra- strukturi poleg vodovoda letos na- jvečje finančno breme, a nikakor ni mogoče mimo njih, kajti tudi ljudem v Halozah je nujno potrebno zagotoviti osnovno infrastrukturo. S tem se bo verjet- no strinjal tudi žavrški občinski svet, ki ob soglasju krajanov za gradnjo cest ne bo imel več težke naloge. Občina pa bo že v marcu objavila razpis del, v začetku apri- la pa naj bi stroji pričeli delo na terenu. Poleg dokončanja še zadnje faze vodovodnega sistema bo torej završka občina letos pri- dobila še blizu 6 kilometrov as- faltne prevleke. T. Moherko 4 četrtek, 20. janiuar 2000 - TEDNIK KULTURA, IZOBRAZeVANJie PTUJ / OBISK DELOVNE SKUPINE ALPE - ADRIA NA OŠ O. MEGLIC Ekološki proiekši mladih Osnovna šola Olge Meglic že devet let sodeluje s svojimi projel^-j ti in sicupnimi projeliti mladili v delovni siiupnosti Alpe - Adria na področju mirovnili pobud in z ekološldmi projeliti. T&ko vsa- lio leto sodelujejo z izbrano nalogo na temo eiiologije na foru- mu, Id ga organizira regija Lombardija v oliviru sejma v Milanu v Italiji, in v mirovniških projektih, ki jih izmenično organizira- jo v Itaiyi, Avstriji, Madžarski ali Sloveniji. j "V šoli je v te dejavnosti letno vključenih več kot 130 učencev in učenk in seveda njihovih mentor- jev in zunanjih sodelavcev šole. Taborov na temo ekologija pa se udeleži vsako leto med 10 in 40 učencev in učenk šole z mentorji. Tabori so bili organizirani v Itali- ji in Madžarski," je povedal ravna- telj OŠ Olge Meglic Ervin Ho- jker. "Letos bo delavnica na temo Za- ščita ozračja v Desenzanu v Italiji med 10. in 17. majem, v jeseni pa tabor in terensko delo v Ptuju. Razstava na temo Zaščita ozračja, ki bo prikazana na sejmu v Mila- nu in bo plod dvoletnega dela, bo v jeseni na ogled tudi v mestu Ptu- ju. Naši učenci in njihovi mentorji, zunanji sodelavci in institucije se že pripravljajo na sodelovanje v delavnicah na dogovorjeno temo z raziskovalno nalogo Vpliv ptujs- kega jezera na klimatske spreme- mbe v Ptuju in okolici. Nadgra- dnja tega dela bo skupno razisko- valno delo mladih udeležencev ta- bora v Ptuju iz Hauptschule Win- klern, Hauptscule 2 Seeboden, Kaertner Tourismusschule, Batt- hyany Lajos Gimnazium, Scuola Media Vedano in osnovne šole Olge Meglic, ki bodo iskali prak- tične rešitve za zaščito ozračja in možnosti za izrabo vodnih povr- šin umetnega jezera v Ptuju. Glede na to, da je slovenska mla- dina izjemno aktivna v delovni skupnosti Alpe - Adria, trenutno je ga. Sanja Vraber celo predsednica delovne skupine za mladino v okviru te skupnosti, in ker veliko dela opravimo tudi Ptujčani in je naše mesto na področju ekologije v celoti napra- vilo korak več kot druga mesta v Sloveniji, bo srečanje delovne skupine za mlade v okviru delov- ne skupnosti Alpe-Adria v Ptuju. Sestanek bo 1. in 2. februarja v prostorih Mestne hiše v Ptuju. Udeležence iz šestih držav bo na- govoril župan Miroslav Luci, 2. februarja pa bo OŠ Olge Meglic med 10. in 12. uro predstavila udeležencem tega srečanja svoje delo v okviru ekoloških projektov Alpe - Adria. Delo bomo predstavili v filmski obliki - dva filma z ekološko prob- lematiko, ki so ju izdelali učenci naše šole, v obliki raziskovalnih nalog z razstavo, gostom pa bomo pokazali tudi neposredno delo v treh delavnicah, v katerih bodo tekli projekti v okviru ekološkega raziskovanja. Na šoli deluje skupi- na ekofrajerjev, ki bo ob tej pri- ložnosti prikazala svoje delo. Osrednji dogodek pa naj bi se zgodil preko Interneta, saj bomo vse slovenske šole pozvali, da se povežejo ta dan v skupno raz- mišljanje z delovnim naslovom: Zaščita ozračja. K sodelovanju želimo pozvati vse, ki v Sloveniji in širšem prostoru razmišljajo in raziskujejo ozračje ali so v bodoče pripravljeni v tej smeri napraviti kak korak. Zdi se nam, da je skra- jni čas, da zaščitimo svojo bodočnost. Preko Interneta pa bomo povezani z našimi prijatelji tudi v Italiji, Avstriji, Madžarski in prvič tudi s hrvatsko mladino," je povedal ravnatelj E. Hojker. Konferenca po internetu bo po- tekala po IRC-u, na kanalu [ekolo- gija v sredo, 2. februarja, med 10. in 12. uro. Primer ukaza za priklop na kanal: /join .'ekologija PTUJ / DR. FRANC KRAMBERGER - GOST VIKTORINOVE- GA VEČERA Mecf dvema sinodama v petek, 21. januarja, bo ob 19. uri v refekto- riju minoritskega samostana Viktorinov večer. Gost večera bo škof dr. Franc Kram- berger. Glasbeni utrinek bo pripravil mešani pevski zbor sv. Petra in Pavla. Škof dr. Franc Kramberger se je rodil 7. oktobra 1936 pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah. Njegovo življenjsko pot je zaznamovala služba prefekta v Slomškovem dijaškem semenišču v Ma- riboru, ki jo je opravljal od 1965 do 1972. V tem času se je posvetil tudi podiplomskemu študiju. Doktoriral je leta 1973 na ljubljanski teološki fa- kulteti. Leta 1999 se je udeležil dveh sinod. V Rimu je bila sinoda škofov. Nanjo so poslale svoje delegate - škofe škofovske konference iz Evrope, obravna- vali pa so predvsem evangelizacijo v Evropi ob prehodu v tretje tisočletje. Evropa mrzlično išče svojo lastno podobo. Želi pač postati močna kapitalska velesila, ki bo lahko stopala v korak z Ameriko. Cena za to je zelo viso- ka, saj prinaša globoke družbene spremembe. Cer- kev želi tudi v teh spremenjenih razmerah najti svojo pot do človeka. Nove okoliščine je treba upoštevati, ni pa mogoče zaradi njih spreminjati evangelija. Zato škofje skupaj s papežem iščejo nove poti, kako duhovno dokaj jalovi Evropi dati dušo. Na slovenski sinodi so poleg škofov sodelovali mnogi duhovniki, redovniki in redovnice in kar tretjina vernikov laikov. Papež Janez Pavel II. je na začetku svojega pontifikata dejal, da je "človek pot Cerkve". To pomeni, da se tudi Cerkev na Slo- venskem želi prvenstveno zazreti v konkretnega človeka, želi dojeti njegov položaj in mu služiti. Škof dr. Franc Kramberger bo mogel odgovoriti na marsikatero vprašanje s slovenske in rimske si- node. Obeta se duhovno bogat večer, zato lepo vabljeni. T.K. PTUJ / KAKO RADI BEREMO Knliga ostalo noš prilotell Knjige in knjižnice obstajajo že od nekdaj zaradi potrebe, da se ustna sporočila ohranijo trajneje. V antiki so se knjižnic pos- luževali bogati sloji, šele kasneje so bile knjige dostopne tudi revnim. Pri nas so bili lastniki knjig in knjižnic samostani in le redki izbranci so se jih lahko posluževali. Starejši ljudje še vedno pomnijo, kako dragocena je bila knjiga v dobi brez radia, televizije in računalnika. Danes imamo na Ptuju za okoli 70.000 prebivalcev eno spološno izobraževalno knjižnico, Knjižnico Ivana Potrča, ki ima pet oddelkov: študijskega, mla- dinskega, domoznanskega, ljudskega ter potujočo knjižnico. Ptujska knjižnica je med večjimi v Sloveniji. Statistični podatki za leto 1998 kažejo, da je imela 10.023 aktivnih članov, 125.205 obiskov, kar pomeni 416 obiskov na dan. Knjižnica premore čez 240.000 knjig. Poleg te osrednje knižnične us- tanove pa imamo še manjše knjižnice, eno tudi v Šolskem cen- tru Ptuj. Mladinski oddelek knjižnice na- jpogosteje obiskujejo otroci do šestega razreda. Potem obisk strmo pada zaradi pomanjkanja ustrezne, za mlade te starosti zani- mive literature, ki opisuje aktual- no problematiko sodobnik otrok, govori o drogi, alkoholu in seksu. Odddelek ima okoli 4.200 ak- tivnih članov. Vsakdo si lahko izposodi knjigo za 30 dni, ker pa vsi ne upoštevajo izposojevalnega roka, so uvedli kazni: prvi pisni opomin 500 tolarjev, drugi opo- min 700 tolarjev in tretji 1000 to- larjev, temu pa sledi ravnateljev opomin. Če bralec knjigo izgubi, jo nadomesti z novo enako ali po- dobno, po presoji knjižničarja. Knjižnico v Šolskem centru pa obiskujejo v glavnem le dijaki, njihove zahteve pa so prav tako večje, kot jih lahko izpolni knjižnica. Najpogosteje iščejo knjige z ljubezensko in pustolovs- ko temo, kriminalke in znanstveno fantastiko. Na knjižnih policah je približno 30.000 knjig. Naj nam torej ob mrzlih večerih družbo dela knjiga - z domače po- lice ali sposojena iz knjižnice. Meta In Martina Mladinska knjižnica je še posebej dobro obiskana ob koncu tedna. Foto: M&M TEDNIKOVA KNJIGARNICA Vrhunski slikanici d orna H h avtoric Slovenske slikanice sodijo v sam vrh svetovnega ustvarjanja za mlade bralce, čeprav je slišati, da poslednja leta za slo- vensko slikaniško produkcijo niso bila tako uspešna. Gotovo ni usihanje ustvarjalnih moči domačih avtorjev krivo za neko- liko bledo ponudbo slikanic, kvečjemu je tako stanje rezultat tržnega obnašanja domačih založb. Te namreč preveč prila- gajajo knjižne izdaje nezah- tevnemu bralcu. Kljub temu je minulo leto izšlo nekaj izjemnih knjig, ki so hvalevredne ter so vredne vsesplošne pozornosti. Med te prištevam slikanici SME- TIŠČNI MUC IN DRUGE ZGODBE odlične Svetlane Ma- karovič in novo izdajo RDEČE KAPICE z vrhunskimi ilustracija- mi Marije Lucije Stupice. smmimmciH DRUGE ZGODBE Slikanica je izšla ob koncu leta 1999 v zbirki Svetlanovčki, ki jo izdaja založba Mladinska knji- ga. Zbirko tvorijo starejše avto- ričine pravljice v novi preobleki in povsem nove pravljice. Celot- no zbirko ilustrira avtor mlajše generacije ilustratorjev Gorazd Vahen, ki dostojno zaokrožuje odlične tekste priljubljene Svet- lane Makarovič, a sem prepričana, da bi kar nekaj dru- gih slovenskih ilustratorjev to nalogo bolje opravilo. Knjiga prinaša osem kratkih, bogato ilustriranih živalskih pravljic, ki jih odlikuje vse tisto, kar postavlja Svetlano Makaro- vič med vodilne slovenske pri- povedovalke in pripovedovalce: odličen jezik, občutek za humor in ravnotežje zgodbe, pravljičnost in poetičnost, pri- jazna vzgojna nota, izvirnost... Razvajeni vrabček je pravljica o vrabčjem malčku, ki je siten, tečen, zoprn in nevzdržno zah- teven do mame vrabulje. Ta še komaj diha, saj nenehno zado- voljuje cmeravo malo bitje, ki se pusti razvajati v svojem gnezdu. A vrabčevki prekipi in zaspi, ne da bi se odzivala na malčkove zahteve, ki mora slednjič sam vzleteti iz gnezda. Miška si kuje srečo je otokom primerno ubeseden ljudski rek: Vsak je sam svoje sreče kovač. Pri prijaznem kovaču si miška izprosi majhno nakovalce in si skuje svojo srečo iz koščka železa. Ko miška nese skovano, ima zares srečo: mačka ji ne prekriža poti, zdrsne v potok, a ta le ni deroč, doma najde oro- pano kaščo, a polovica shram- be je nedotaknjena. Kakšna srečal Takšna, kot jo pričakuješ in si jo ustvariš! Mucek se umije je zabavna pravljica na znano temo: mal- ček se upira umivanju. Lisinski se zaljubi je odlična pomladna zaljubljena zgodba z lisičkami. Kuna pospravlja je prava za- bavljivka čez nered. Hrčkova hruška odlično vzpodbuja k ra- dodarnosti. Netopir Kazimir je zgodbica o radovednem neto- pirčku, ki pride do spoznanja, da so netopirji mišji angeli. Pos- lednja, naslovna zgodba - Sme- tiščni muc - lepo pojasnjuje po- jem osebne svobode. RDEČA KAPICA v redno letno zbirko Prešerno- ve družbe so začeli uvrščati tudi vrhunsko slikanico in zbirka 2000 razveseljuje z odlično iz- dajo večne Rdeče kapice. Mojstrica, akademska slikarka Marija Lucija Stupica, je z izjem- nimi ilustracijami oplemenitila pravljico, ki je tako zaživela v novi podobi - morda najlepši doslej. Malim in velikim ljubitel- jem klasičnih pravljic pripo- ročam slikanico, ki nudi izjemen likovni užitek. Uljana Klemenili FILMSKI KOTIČEK Austin Powers: vohun^ ki me je nategnil (Austin Powers: The Spy Who Shagged Me) Rumeni zobje, kosmate prsi in trdotič: tako zgleda vo- hun, ki dobi lepše ženske in zahtevnejše naloge kot j slavni agent 007. Seveda boste razumeli težo njego- vega dela, če vam zaupam, da je občasno treba kate- ro od lepotic nategniti, naloga pa se izkaže neizvedlji- va, ko njegov najboljši prijatelj ostaja mlahav in neu- poraben ... Austin Powers je vohun, ki je v šestdesetih letih uničil hudobca gospoda Zlobo. V devetdesetih se sovražnik vrne s še strašnejšim načrtom: pokoriti si hoče ves svet. Da bi pri tem onemogočil Austina Povversa, mu ukrade trdotič, njegovo življenjsko silo. Ali bo Austinu kljub temu uspelo? Presenetljivo je, da kljub bedasti vsebini obstaja veli- ko ljudi, ki jih konec te štorije celo zanima. In to kljub temu da glavna tema filma v resnici ni reševanje sve- ta, pač pa trdi tiči in nategovanje. Nasprotno pa je obnašanje filmskih junakov skrajno otročje. Morda bi bil film všeč osnovnošolcem, toda zaradi nenehnega namigovanja na spolnost in nespodobnega govorjen- ja je film zanje vse prej kot primeren. Austin Povvers naj bi bil parodija na vohunske trilerje tipa James Bond ter druge filme, ki nimajo veze z vo- hunstvom, na primer Jerry McGuire. Se ga sploh spomnite? Četudi se ga, je vprašljivo, da bi razumeli šale na njegov račun in na kopico še manj znanih fil- mov. Sicer pa je humor na splošno popolnoma zgrešen, razen če se vam idioti, ki imajo probleme s svojim libidom, zdijo zabavni. Zdi se, da je film namenjen neumni in nezahtevni pub- liki, toda to ni res. Austin Povvers je namreč najljubši junak Billa Gatesa. Morda moraš biti genij, da v celoti razumeš ta film, ali pa preprosto nekdo, ki nikoli ni v celoti odrasel. Nataša Žuran TEDNIK - Četrtek, 20. januar 2000 5 ttEPORTiaE DEŽNO PRI PODLEHNIKU / ŠE ENA ZGODBA POLPRETEKLEGA ČASA Zcfaf po raste grmovie ... Ne dolgo tega me je neka gospa iz Haloz po telefonu okrca- la, zakaj iščemo v tem delu Slovenije samo grde in žalostne zgodbe. "Pišite o pozitivnih dosežkih in povejte, da se tudi v Halozah življenje spreminja na bolje. Tisti, ki hoče delati, si lahko danes tudi v Halozah ustvari spodobno življenje!" Se strinjam, draga gospa iz Zgornjega Gruškovja. Tudi o tem pišemo. Toda če se ob tem ne za- vedamo, da so v Halozah še povsem pozabljena območja ter nesrečni in nebogljeni ljudje, si zgolj zatiskamo oči pred žalostno resnico, ki je s takih obnašanjem niti ne želimo in ne moremo pop- Znamenje nekdanjega življenja v teh krajih bo, brez obnove, slej ko prej sledilo svojim nekdanjim gospodarjem raviti. Naslednja zgodba se odvija v Dežnem pri Podlehniku. Zares ne daleč od središča nove občine, v neposredni bližini Gorce, ki je bila še do nedavna zanimiva turis- tična točka in ima to ambicijo tudi v bližnji prihodnosti. V Dežno se je mogoče pripeljati po cesti, ki te najprej opozori, da po njej voziš na svojo odgovornost. Gre za gozdno cesto, ki pa je kar spodobna, če odmislim led v času mojega obiska. Kakšna stara in nekaj novejših stavb na začetku poti obiskovalca pozdravijo z zna- ki življenja v tem delu Haloz. Da je tu tudi precej divjega življenja, me je prepričala zelo opazna krva- va sled, ki mi je prihajala nasproti na precejšnjem delu poti. Pozneje sem izvedel, da so bili pred mano v teh krajih lovci in očitno njiho- vo zimsko jutro ni bilo brez lov- nega rezultata. Kakih pet kilometrov iz Podlehnika, po mojem občutku "globoko" v Dežnem, živita Nežka in Alojz Kodrič. Ko sta na mestu Nežkine domačije gradila sedanjo hišo, ceste še ni bilo. Material so zato zadnji del poti vozili s kravjo, volovsko ali konjsko vprego, veli- ko ga je Alojz znosil v košu. Alojz je delovna leta prebil v vinogradih Kmetijskega kombinata Ptuj, danes se z zdravjem ne more poh- valiti, tudi ne z 48 tisočaki penzi- je, ki je njun edini prihodek. Kljub letom, Nežka je 15. januarja dopolnila 70 let, še obdelujeta vi- nograd nad hišo in nekaj malega zemlje. Da ne bo pomote: Kodričeva se nad svojim življen- jem ne pritožujeta, zgodba, ki nas je pripeljala v Dežno, na njuno domačijo, je povezana z usodo precejšnjega dela Haloz. Z zgodbo nam je Nežka postregla kar v pisni obliki. "Rada pišem," je pojasnila, "čeprav se nikoli nisem učila slo- venščine." Dodala je, da se je tekoče besede naučila iz knjig, teh je prebrala toliko, da vseh ne bi mogli naložiti na tovornjak. Kakšna je torej Nežkina zgodba? "Nekaj deset metrov od jezera Dežnica je naselje Dežno pri Podlehniku. Nekoč so tam živeli večji in manjši kmetje. Živeli so v dobrih medsoseskih odnosih in si med seboj pomagali v težavah ta- kratnega časa. Nad tem naseljem so v polet- nem času domovali ptujska gospo- da Tamovi. Niso bili samo direk- torji in blagajničarji, gospa je tudi opravljala lažja dela skupaj s svoji- mi delavci. Imeli so štiri viničarje, katerim so nudili človeka vredno bivališče, gospod pa je delal v svo- ji kovačiji na Ptuju. Tudi bližnja in daljna okolica je imela pri njih zaposlitev. Radi so pomagali sose- dom kočarjem z denarnimi kredi- ti, brez obresti, brez prič ali po- godb. Prišli pa so novi časi, časi tako opevanih rešiteljev delavskega razreda. Dobro gospodo so odpel- jali, jih pobili, hišo izropali, klet, polno dobrega vina, so izpraznili in vino spili. Nekaj časa so se vrstili razni up- ravitelji, nesposobni pametnega gospodarjenja, s protekcijo knjižice KP. Vinograd, prej tako skrbno obdelan, na površini okoli 7 hektarjev so posekali, lepo nego- van sadonosnik podrli. Začela se je bujna vegetacija raznih vrst grmovja. Ker bivši viničarji niso znali iz trnja pridelati grozdja, je mladina odšla v razne tovarne, a stari v grobove, stanovanja so se podrla. Sredi tega grmičevja živita dva starčka. Z ljubeznijo se oklepata svojega doma, se z zadnjimi močmi rešujeta grmičevja, ki gro- zi tudi njunemu imetju. Imata ot- roke in vnuke, ki pa jih ni volja, da bi živeli v tem sramotnem okolju. Okoli hiše se plazijo vse vrste kač, samo kače z zlato krono še ni bilo. Divji merjasec jima kruli nočno uspavanko, a lepa srnica, ki objeda vinsko trto, pri- jazno pokimava za dobro jutro. Kje je minister za lepo okolje? Kje so novinarji, da se ne seznanijo s to sramoto Haloz. Od bližnjega gostišča na Gorci bi prav gotovo z dobrim daljnogledom opazil raz- no golazen, ki se plazi po tem grmovju, ki je dediščina tako ope- vanih dobrih gospodarjev KK Ptuj." Preberem zgodbo in se ozrem skozi okno njune kuhinje. Res, nad hišo je videti ogromno grmovja. Ko se pozneje še spreho- dimo ob njunem vinogradu, člo- Nekoč Je bil na tem mestu vinograd, zdaj pa raste grmovje Ostanki Jamovega poslopja In kleti vek kar ne more verjeti, kako zapuščene in neobdelane so bivše vinogradniške in sadjarske površine. Nekaj starih sadnih dre- ves je povsem sključenih pot težo časa in obraščenih z vsemogočimi zajedalci. Tam, kjer je bilo nekoč sedem hektarjev vinograda, raste grmovje, tako, ki ne more služiti nikomur razen golazni in živalim, ki jih opisuje gospa Nežka. Visoka trava, v tem času potlačena od teže snega, da je mnogokje kljub vztra- jni zimi kopno, priča o prisojnih, za vinograde primernih legah. Na vrhu hriba je nekoč kraljevalo mogočno poslopje, danes se je se- sulo samo vase. Le del kleti je še opaziti in globoko cisterno, polno vode, ki je brez pokrova kot nas- tavljena past, čakajoča na žrtve. Nekoliko vstran, prav tako na vrhu hriba, se od daleč še mogočno in ponosno dviga zidan objekt, morda kužno ali drugačno znamenje, ki v še komaj vidni pos- likavi odraža svoj verski značaj. Od blizu se prepričam, da bo tudi to znamenje kmalu klonilo pod težo časa in odstotnosti dobrega gospodarja. Kdo je gospodar tega razdejan- ja? Po sledi opisane zgodbe bi ver- jetno prišli do države. Ali kdo od nje zahteva vrnitev nekoč odvze- tega premoženja ne vemo. O tem, da to v glavnem ni znano niti državi sami, smo se prepričali že v poizvedovanju v prejšnjih, po- dobnih zgodbah. Nežka ob pogledu na žalostno podobo narave, ki ni lepa, če ni gozd, vinograd, travnik ali pašnik, glasno razmišlja, kaj bi se zgodilo, če bi breg, poln suhe trave in grmičevja, zagorel. Ceste do nje- govega vrha ni, od spodaj bi ga težko gasili. Sta lahko ob objemu trnja, ob nenehni grožnji divjih prašičev in sikanju kač z možem ogrožena še od ognja? "Ko bi zemljo vsaj nekomu prodali ali dali. Za kmetovanje ali za vikend, samo da bi bila obdelana," si želi Nežka. Toda kdo ve za ta del tako lepih, a pozabljenih Haloz? Tre- nutno zagotovo nihče. Ne na Ptu- ju, ne v Ljubljani. Nova občina zadev še ni mogla premakniti z umirajoče točke. Če ji bo kaj take- ga v naslednjih letih uspelo, bo najbolje uresničila svoj načrt vračanja življenja v Haloze. J. Bračič BENEDIKT / ZLATOPOROČENCA ŽEMLJIC IZ STAJNGROVE Se na mnoga leta Po 50 letih skupnega življenja sta vnovič stopila pred oltar Franc in Elizabeta Žemljic iz Štajngrove pri Benediktu v Slovenskih goricah. Franc se je rodil 15. maja 1924. leta v Trotkovi, Elizabeta, roj. Škrobar. pa 22. 10. 1929 v Oseku. Prvič sta se poročila 8. januarja 1950 v Lenartu in cerkveno v Benediktu. Jesen življenja preživljata na domačiji v Šiajngrovi, kjer sta rada v družbi dveh hčera, petih vnukov in treh pravnukov. Zlaioporočenca Žemljic je v ve- liki sejni dvorani občine Benedikt sprejel tudi tamkajšnji župan Mi- lan Gumzar. Po simboličnem obredu in nagovoru jima je izročil še priložnostno darilo občine Benedikt in jima zaželel še dolgo skupno pot in prijazno jesen življenja. To je bila prva zlata poroka v novi občini Benedikt, ki so jo za- beležili tudi v svežo kroniko te mlade slovenskogoriške občine. Marian Teš 6 četrtek, 20. januar 2000 - TEDNIK NASVETI Jedi iz lioromaia Koromač, nekoliko manj znana vrsta zelei^ave na Štajerskem, je na pogled podoben zadebeljenemu srčku belušne zelene, vendar se od nje razlikuje po svežem, izrazito janeževem oku- su, medtem ko njegovi listi spominjajo na koper. Liste pravilo- ma pred kuhanjem odstranimo in jih uporabimo pri solatnih prelivih ali dresingih ter kot dekorac^o glavnih jedi in celo sladic. Koromač lahko uživamo surov ali toplotno obdelan. Od toplotne obdelave njpogosteje uporabimo kuhanje ali dušenje, saj pri teh dveh postopkih ohrani največ svojega tipičnega okusa. Za solato narežemo surov koro- mač na kolobarje, rezine, tanke rezance in ga ponudimo s parme- zanom ali kozjim sirom. Na ne- koliko debelejše rezance narezan koromač najpogosteje na hitro blanširamo oziroma kuhamo eno do dve minuti v slani vodi in ga nato ponudimo z vinegretsko omako oziroma omako, ki jo pri- pravimo tako, da osnovnemu so- latnemu prelivu (olje, kis, sol) do- damo fino sesekljano čebulo, pa- radižnik, sesekljano papriko, trdo kuhano jajce in sesekljan zelen peteršilj. Blanširan koromač lahko prelijemo tudi s pre- praženimi drobtinicami in ponu- dimo kot zelenjavno prilogo zra- ven mesne jedi. Koromač je tudi aromatična osnova za juhe in enolončnice. Po okusu se lepo poda k ribam v obliki ribjih minešter ali kot pri- loga k ribjim jedem - tako kuha- nim kot pečenim - ter jedem iz te- letine. V Italiji poznajo solato iz koro- mača z redkvijo in pomarančami ter koromač kot predjed z raz- ličnimi siri: ovčjimi, kozjimi ali siri, ki zorijo s plemenito plesni- jo. Pri nas pa iz koromača najpo- gosteje pripravljamo solato, nade- van kormač, ocvrt koromač z go- bami, koromač s slanino in pršutom, koromač kot prikuho, koromač s paradižnikom ter na- rastek iz koromača, ki ga ponudi- mo kot samostojno jed. Ocvrt koromač pripravimo tako, da koromač očistimo, in če ima še kaj zelenih lističev, jih od- stranimo in prihranimo za doda- tek pri pripravi solat, na primer paradižnikove, kiunarične in krompirjeve. Gomolje nato očis- timo, to je odstranimo zimanje liste, in jih v slanem kropu kitha- mo 2 do tri minute, odvisno od velikosti gomoljev. Nato koro- mač odcedimo in ohladimo. Ohlajen koromač povaljamo naj- prej v moki, nato v razžvrkljanih jajcih in na koncu v mešanici drobtin, sezama in sesekljanih lešnikov ter na hitro ocvremo. Zraven ponudimo omako iz kisle smetane in ponudimo kot samos- tojen obrok. Pri mešanici drob- tin, sezama in lešnikov uporabi- mo največ drobtin, sezama in lešnikov pa dodamo enako količino. Koromač lahko pripravimo tudi z gobami tako, da ga razpolovimo po dolgem in ga temeljito opere- mo, nato ga na hitro prevremo v slanem kropu. Dno kožice pokri- jemo z rezinami slanine, nanje položimo koromač, po vrhu po- tresemo prepraženo čebulo s se- sekljanim peteršiljem in česnom, obložimo z blanširanimi gobami. narezanimi na lističe, prilijemo malo juhe in počasi dušimo. Po želji lahko jedi dodamo tudi na četnine narezan paradižnik, ki jed dodatno obarva in doda še fi- nejši okus. Nadevan koromač pripravimo tako, da koromaču pustimo trše zunanje liste, notranje pa odstra- nimo, tako da nastane prazna košarica. Odstranjene liste in košarice v slanem kropu na hitro blanširamo. Posebej skuhamo primemo količino krompirja, ga pretlačimo in mu dodamo sesekl- jane liste koromača, ki smo jih odstranili iz sredine. Krompirju dodamo še parmezan, rumenjak in staljeno maslo ali margarino. Krompirjev nadev damo v dresir- no vrečko z nazobčanim tulcem, ga stisnemo v koromačevo košari- co in tako pripravljen koromač gratiniramo, torej damo v pečico, ki ji vklopimo samo zgornji gre- lec, tako da se krompirjev nadev zapeče. Tako pripravljen koro- mač ponudimo zraven kuhanih ali dušenih ribjih jedi. Koromačevo solato s kuruzo pa pripravimo tako, da koromač narežemo na nekoliko debelejše rezance in jih v slanem kropu skuhamo. Kuhan koromač odce- dimo in temeljito splaknemo z mrzlo vodo. Dodamo enako količino kuhane jedilne koruze, premešamo, vežemo s kislo sme- tano, začinimo s soljo in poprom, za boljši okus pa dodamo še nare- zan drobnjak. Solato ponudimo kot hladno uvodno jed zraven prekajenih rib ali kot vrsto solate v solatnem bifeju. Nada Pignar, učiteljica kuharstva . „ Kivodajalci 4. JANUAR - Jožef Štumberger, Osojnikova c. 26, Ruj, Te- rezija Kokol, Bresnica 11, Štefka Koser, Ui. 25. maja 4, Ptuj, Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj, Bernarda Učakar, Janežovci 8/b, Valerija tlešič, Vitomarci 56/a, Stanko Rep. Mova vas 1, Terezija Kunčnik, Mari, /.!>. Lcskovcc - B!a/.u, .viaiija N'ovak, Veliki Brebrovnik I Ormož - dečka; Simona arnšek, Arbajterjeva 10, Piuj - Niko; Polonca ^^^dgajski, Žabjak 52, Ptuj - ;ena; Sonja Lovrec, Copo- ^ a 4, Ptuj - Žiga; Olga Frlež, Lackova 7, Kidričevo - Niko; Zdenka Cafuta, Majski Vrh 37 - Iris; Simona Petrovič, Kozminci 15 - Tjašo; Darja Sekirnik, Bres- lovška c. 20, Rogaška Slatina - Jana; Melita Šamperl, Drbetinci 30, Vitomarci - deklico. UMRLI SO: Matija Ciglar, Podvinci 88, 1914-1 7. ja- nuarja 2000; Karolina Lampret, rojena Kotnik, Stanošina 17, * 1923 - t 7. januarja 2000; Franc Roj, Zg. Kungota 32, * 1921 - t 8. januarja 2000; Ivan He- bar, Vičanci 15, =1^ 1955 - 1 9. januarja 2000; Franc Hor- vat, Desenci 7, * 1933 -112. januarja 2000. ČRNA KRONIKA ODNESEL PLINSKO PEČ Lastnik nedograjene stano- vanjske hiše v Krčevini pri Vur- berku je v soboto, 15. januarja, prijavil vlom. Vlomilec mu je iz kurilnice odnesel plinsko peč in ga s tem oškodoval za 230.000 tolarjev. ZASEGLI MARIHUANO Policisti mejne postaje Zavrč so v četrtek, 13. januarja, op- ravljali rutinski kontrolni promet in med drugimi ustavili osebni avto, ki gaje vozil 19-letni D.T. iz okolice Zavrča. Ph pregledu vo- zila so našli šest polivinilastih vrečk z zelenorjavim praškom in posumili, da je marihuana. D.T je povedal, da naj bi to mamilo dobil od B.B. iz okolice Ptuja. Potem so policisti pri B.B. opra- vili hišno preiskavo in našli za več kot kilogram marihuane, zato so mu odvzeli prostost in ga pridržali, se z njim pogovorili in ga še isti dan izpustili. Oba bodo ovadili tožilstvu. Ff