SLOVENEC Političen list za slovenski narod. „ , , Po Pošti prejeman velja: Z. * ,.«, p^ „ jjf. g, . «« 1.U , „„., „ 7 i i . „ V admlnistraciJI Prejeman velja: V °r 1L", ' POiJe'a 6 (rld" " 4etrt leta » jeden mesec 1 rld. V LJubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravništvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ullee St. 2. Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. iivieroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredništva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. Štev. 1^3. V Ljubljani, v soboto 13. avgusta 1898. Slovenščina in graško nadsodišče. Kranjska odvetniška zbornica je na zadnjem izvenrednem občnem zboru izvolila deputacijo, ki je danes izročila justičnemu ministru in ministerskemu predsedniku spomenico o zadevi znanega sklepa c. kr. višjega sodišča v Gradcu. V depu-taciji so gg. dr. Mosche, dr. Krisper in dr. Maj aro n. Spomenica slove: Visoko c. kr. justifno ministerstvo! Visokemu ministerstvu se je že drugim potom uradno prijavil sklep prizivnega civilnega senata c. kr. višjega deželnega sodišča za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu na razpravi dne 23. junija 1898, ko se je zabranilo strankam in njih zastopnikom posluževati se slovenščine pri predlogih in govorih, a se je proglasilo nemščino edinim in izključnim razpravnim jezikom pri c. kr. višjem deželnem sodišči v Gradcu. Zgodilo se je to, akoravno se je vršila do-tična pravda na I. instanci in v prizivnih spisih izključno slovensko in akoravno stranke, navzočne pri prizivni razpravi, nemščine niso bile zadostno, deloma celo nič zmožne! To je napotilo odvetniško zbornico kranjsko, da je, prevdarjaje imenovanega dogodka princi-pijelno važnost za pravosodje v slovenskih pokrajinah, smatrala za svojo dolžnost izreči v smi'-slu § 27 lit. c. odvetniškega reda svoje pomisleke prosi takemu sklepu. Svesta si te svoje dolžnosti je odvetniška zbornica kranjska v izvenredni plenarni skupščini dne 17. julija 1898 razpravljala o tem dogodku in njega posledicah za pravosodje v slovenskih pokrajinah in sklenila, da je rečeni sklep priziv- Letnilc XXVI nega senata principijelno važen ter nasproten"pra vičnosti, ker je nezakonit, neutemeljen, pravoso-dju škodljiv in ker žali pravni čut ljudstva. Odvetniška zbornica prijavlja v interesu pravosodja visokemu c. kr. justičnemu ministerstvu svoje resne pomisleke proti temu sklepu v po-sebni spomenici. Izvršujoč sklep zbornice izroča »ad hoc« iz voljeno odposlanstvo zborničino prevzvišenemu gospodu justičnemu ministru naslednjo spomenico: Naravna pravica vsakega človeka in vsakega naroda je ta, da občuje v svojem materinem jeziku. Najvažnejše občevanje pa je z oblastvi in posebno s sodnimi oblastvi. Sodnik mora razumeti stranko in ta njega, to pa neposredno. To načelo r. travneca prava izraža lapidarno čl. 1!» državnih temeljnih zakonov za našo mno-gojezično Avstrijo. Jednakopravnost vse.I>, narodov in njihnih jezikov je v Avstriji zajamčena v temeljnih zakonih. Večje ali manjše vrednosti posameznih avstrijskih narodov zakon ne pozna. To je popolnoma v smislu razdelitve dolžno-stij, po kateri mora vsak avstrijski državljan svoje življenje in imetje zastaviti za blagor države, — tudi slovenski državljan. Enake dolžnosti, enake pravice ! Toda v Avstriji velja to naravopravno in zakonom izrečeno načelo žalibog le v teoriji, ne pa tudi v praksi. Pač avstrijski državljan nemške narodnosti lahko v širni Avstriji zastopa svojo pravico skoraj LISTEK. Drobtinice. Pobrane po mizah naših prijateljev. Veliko besedo pri »Narodu« in »Rodoljubu« dobil je v zadnji čas znani dolenjski politikaster. Idej nima sicer nobenih, toda s temi gospodari zelo varčno. Iznašel je mož novo časnikarsko metodo, katero bi imenovali Penelopino metodo. Kakor je namreč ta zvesta družica Odisejeva po noči uničila, kar je naredila po dnevi, tako ta liberalni časnikar v dopisih podira to, kar je z velikanskim trudom skrpucal v članku in narobe. Dokaz zdolej. Tako zares modro gospodarstvo daje možu dokaj tvarine za dopise in članke in v časih še kaka drobtinica odpade za domače novice. S to krasno metodo pa je iznajden tudi časnikarski perpetuum mobile, ker ni dopisov in člankov na ta način nikoli kraja ne konca. Mož ima tudi v svoji duši nekak perpetuum mobile. Ljubezen in sovraštvo gibljeta jo namreč neprestano. Ako bi bil mož pesnik, dobival bi slovenski narod brez dvoma od njega dftkaj umotvorov, ker močna je njegova ljubezen in srdito njegovo sovraštvo. Toda pesnik ni. Zatorej dobiva »Slovenski Narod« od njega dokaj člankov in dopisov. Toda časnikar tudi ni. Zatorej so pa članki in dopisi tudi laki! na vseh sodiščih v svojem maternem jeziku, državljanu slovensko narodnosti pa se isto zabra-njuje colo pri sodiščih, ki so za njega ustanovljena in za njega obstoje. To razmerje provzroča v pravoljubivem slovenskem ljudstvu odkrito nezaupljivost nasproti zakonodavcu, zakonu in nasproti onim, ki na, bi zakone izvrševali. .Jako jo dvomiti, je-li ta nezaupljivost v prid seliejn0mU 0rga"izmU 8pl0h' in Pravosodju po- Ko je slovenski narod, več sto let zatiran oživil se v narodni zavesti in se lotil svoje iz-omike z vnemo in vztrajnostjo, kakoršne ni najti pri drugih srečnejših narodih, zahteval je tudi jednakopravnost v uradu in v šoli, zajamčeno mu po državnih temeljnih zakonih. Po trdih bojih si jo je deloma priboril stopnjo za stopnjo. Posebno je dosegel, da vladajo v sodnem postopanju prvih instanc na Kranjskem ko-bkor toliko normalni temeljnim zakonom primerni jezikovni odnošaji. Slovenca zaslišuje na Kranjskem sodišče v njegovem jeziku, in v njegovem jeziku mu izreka sodbo. Da bi to bilo v kvar pravosodju ali državnim interesom, tega ni še nobeden dogodek pokazal niti si upal kdo trditi. Od tega časa sem imel jo Slovenec tudi na drugi m tretji instanciji iskati in zagovarjati svojo pravico v slovenščini seveda - po poprejšnjem občnem sodnem redu - pismeno. Sodbo višje instahce dobival je v slovenščini, da si le v prevodu. Uredilo se je to občevanje zlasti z naredbo justičnega ministerstva z dne 8. aprila 1883 štev. 4224, izdano na zakonitem temelju. Ljubezen svojo naklonil je socijalnim demokratom, s svojim sovraštv.om pa časti katoliško cerkev in njeno duhovščino. Socijalno demokracijo ljubi tako, da ljubi iskreno tudi žide, kajti so voditelji socijalistov. V zadnji številki »Rodoljuba« piše: »Ves stari testament odmeva reve, ki jo podaje podjarmljenje, pregnanstvo ali suženstvo. Pa tudi skozi srednji vek so bili židje preganjani ljudje; katoliška cerkev jih ni marala.« Ljubezen, pravijo, da je slepa, sovraštvo pa zasluži ta priimek še veliko bolj. S tako dvojno slepoto udarjen je tudi dolenjski modrijan. Ne vidi namreč jasnih dejstev zgodovine. Vže v starem testamentu beremo namreč, da je bilo Židom ljubše zlato tele, nego Bog. Ta ljubezen do zlatega teleta jim je ostala, kakor uči zgodovina. Po kontagiju prešla je ta ljubezen sicer tudi med nekatere kristijane in nje pojav je, ako v »Narodu« nekdo, ki ga dolenjski politik pozna, o prijatelj u posebno hvalno omenja, da »zasluži, kolikor hoče.« Na trebuh pred zlatim teletom ! Ko so židje takrat častili zlato tele, ni jih mogla zatirati katoliška cerkev, ker je bilo to mnogo pred Kristusovim rojstvom. Pa tudi pozneje, ko so se ljudstva zaradi te velike ljubezni židov do zlatega teleta včasih vzdignila nadnje, ni židov zatirala katoliška cerkev, temuč jih je celo branila. Papež Inocenc IV. izdal je okrožnico, kjer pravi: »Brez sgggj obtožbe in priznanja, brez dokaza, v nasprotji z naredbami apostolske stolice, brezbožno in protipravno ropajo nekateri Židom premoženje.« Enako govorilo je več papežev. Svobodo prepričanja va-rovah so Židom tudi papeži. Tako je zaukazal papež Martin V. leta 1421., da duhovščina ne sme sprejemati v naročaj cerkve Židov, kateri še niso izpolnili 12. leta. Znani narodni ekonom Roscher pise (Stellung der Juden im Mittelalter): Es ist doch gevviss, dass die Piipste, wie schon die schdne von Alexander III. auf dem Latera-nischen Concil von 1179 gegebene, von Clemens III. und Innocenz III. wiederholtc Decretae in Decret. Gregor. 5, 6, 9 beweiset, bei Judenver-folgungen weit mehr geziigelt als gespornt haben.« To priznava tudi židovski zgodovinar Griitz. O tem, kako so židje provzročili razna preganjanja, ne bomo govorili, ker jc itak znano. Katoliške cerkve pa ne zadeno nobena krivda, kar smo dokazali iz zgodovine. Kako so se židje »brigali za revo mase ljudstev«, kakor trdi kar tja v beli dan dolenjski soc.jolog, razvidimo najjasneje iz raznih privilegij, katera so imeli židje glede obrestij. Frankobrodski ž.dje smeli so I. 1491 jemati 21 >/,%, na Pruskem do 18. stoletja 24^, na Francoskem dovolil je kralj IvanL 136°- žiclom 8«"/.* na leto in leta 1244. jim jo bilo v Avstriji dovoljeno jemati 174 % . To govori dosti jasno. Sedaj pa trdi ta dolenjsk Slovenec vlagal je toraj izza leta 1883 tudi apelacije in revizije pri ces. kr. višjem deželnem sodišči in pri c. kr. najvišjem sodnem dvoru v slovenščini in dobival slovenske odločbe, dasi v prevodu. — Tudi to ni bilo niti občedržavnim interesom niti pravosodju na kvar, pač pa je slovenski narod užival vsaj v skromni meri ustavno zajamčeno pravico, izkazala se je za pravosodje dobrodejna posledica, da je uradovanje sodišč postalo lažje in jednostavnejše, ter da se je zmanjšalo število civilnih pravd. V tem hipu pa, in — povdarjati je — popolnoma brez potrebe, se je znova kalil ta narodni mir, in dosedanja praksa ne veljaj več! Kar je poprej Slovenec smel povedati v svojem maternem jeziku pismeno, tega zdaj ne sme več izreči ustno. Na graškem višjem deželnem sodišču iskati in braniti mora zdaj svojo pravico v nemškem jeziku in v nemščini zaslišati mora sodbo ! »Ratio legis« zgorajšnje, za časa občnega sodnega reda izdane naredbe bila je ta, da se prične izvajati na sodiščih jednakopravnost slovenščine po smislu državnega temeljnega zakona. Akoravno se je oblika sodnega razpravljanja z novim civilno pravdnim redom predrugačila, vendar živi, dokler velja državni temeljni zakon, tudi še »ratio legis« zgorajšnje naredbe, torej tudi ta sama. Poleg tega pa je sedaj uveljavljeno načelo ustnega in neposrednega razpravljanja. Po tem vrhovnem načelu je vsakogar zaslišati v njegovem lastnem jeziku, in sodnik mora žnjim občevati v istem jeziku. Na prvi instanciji dopuščeno je, dasi za to ni specijalne uredbe, razpravljati v slovenščini; na drugi instanci pa bi se to ne smelo goditi, akoravno ni zakona, niti naredbe, ki bi to prepovedala! C. kr. višje deželno sodišče za Štajersko, Koroško in Kranjsko ima svoj sedež v Gradcu samo iz administrativnih obzirov prejšnjega časa. Gradec je nemško mesto. Zaradi tega pa vender ni, da bi moralo biti tudi višje deželno sodišče nemško, kajti v svojem območji ima skoraj ravno toliko Slovencev, kolikor Nemcev, a noben zakon mu ni podelil izključno nemškega značaja. Dotičnemu sklepu ces. kr. višjega deželnega sodišča manjka torej zakonita in tudi dejanjska podlaga. Ta sklep pa je naravnost protiven načelu ne-posrednjega občevanja sodnika z občinstvom in dosedanjim tradicijam; ta sklep moti jednotnost pravnega nazora in žali pravni čut ljudstva. Vrhu tega bi se radi njega moglo vrhovni justični upravi očitati nedoslednost in strankarstvo, kajti višje deželno sodišče v nemškem mestu Inomostu razpravlja o italijanskih prizivih v italijanščini, višje deželno sodišče v Trstu pa razpravlja italijanskim, nemškim in slovenskim jezikom. Kar je v območji jednega višjega deželnega sodišča možno, dopustno in dovoljeno, to naj ne bi smelo biti drugod — akoravno vsa višja de- želna sodišča stoje pod istim zakonom in isto ju-stično upravo ? Kranjska odvetniška zbornica, katere členi so po ogromni večini slovenske narodnosti, vidi v opisanem postopanju c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu nevarnost za pravosodje in je samo na to stran prijavila svoje pomisleke, ne da bi> tudi izrazila svojo gotovo opravičeno nevoljo radi žaljenja slovenskega naroda, katero tiči v postopanju c. kr. višjega deželnega sodišča. Podpisana zbornica izreka prošnjo : Visoko c. kr. justično ministerstvo izvoli te pomisleke na znanje vzeti, ter primerno ukreniti, da se v smislu po državnih temeljnih zakonih zajamčene jednakopravnosti nemudoma zagotovi slovenskemu jeziku ista pravica razpravnega jezika, kakoršno ima nemščina, na c. kr. višjem deželnem sodišču zaŠtajersko, Koroško in Kranjsko. Ljubljana, dne 10. avgusta 1898. Občni zbor »Katol. tiskovnega društva". (Dalje.) Po predsednikovem nagovoru prečita društveni tajnik, g. profesor dr. Jos. Lesar naslednje poročilo: Pri VIII. rednem občnem zboru našega društva, dne 15. julija 1896, ste si, čč. gg. društveniki, izvolili nov odbor. Novoizbrani odbor se je takoj po občnem zboru takole uredil. Predsednik je bil izbran prof. Anton Zupančič, podpredsednik kanonik Janez Sušnik, tajnik prof. dr. Jožef Lesar, blagajnik katehet Rok Merčun, nadzornik bukvarne prof. Anton Kržič in nadzornik tiskarne prof dr. Frančišek Lampe. V odboru so sicer še: prelat dr. Janez Kulavic, imenovan v smislu 8 društvenih pravil po prevzv. gosp. pokrovitelju, prelat dr. Andrej Čebašek, gen. vikar Janez Flis, prof. dr. Janez Janežič, kanonik Andrej Kalan, župnik Matija Kolar, dekan in župnik Janez Novak, župnik Janez Oblak in trgovec Karol Polak I. Kot prejšnja leta, moremo tudi letos z veseljem naznanjati, da je društvo napredovalo ter da je stanje njegovo z ozirom na razmere ugodno. Le število društvenikov se ne množi, kakor bi želeli. Sedaj šteje društvo 71 dobrotnikov, 105 usta-novnikov in 214 letnikov, torej skupaj 390 društvenikov. Nekatere ude letnike smo morali izbrisati, ker že po več let niso odrajtovali letnine. Odbor izreka srčno zahvalo onim preč. gg. dekanom, ki so povodom pastoralne konference pobrali udnino ter jo poslali odboru. S tem ustrezajo udom in odboru. Umrli so od zadnjega občnega zbora d o-b r o t n i k i: kurat Jožef Nakus, generalni vikar dr. Henrik pl. Pauker, župnik Matej Tavčar, prošt Peter Urh, župnik Martin Derčar, župnik Jožef Grčar, dekan in častni kanonik Janez Holstetter in župnik Frančišek Rarborič ; ustanovniki: dekan Jožef Kogej, župniki Jakob Razpotnik, Janez Kačar, Frančišek Wohinc, Valentin Skul, Janez Golob in Janez Oblak, kurat Lovro Rožman! župnik Anton Čibašek in župnijski upravitelj Frančišek Gregori ter 1 e t n i k i: župnik Mihael Lav-tižar, upravitelji Simon liobič, Valentin Pečnik in Valentin Bernard, župnik Peter Ogrin, ekspozit Frančišek Tavčar in župnik Lovro Bergant. Društvo se bo vseh hvaležno spominjalo. Ob enem pa prosi društveni odbor, da se živi udje vseh rajnih dobrotnikov, ustanovnikov in letnikov spominjajo v svojih molitvah in jim prosijo plačila nebeškega za vse dobrote, katere so društvu skazali. Da so se društvene zadeve ugodnejše reševale, se je odbor od zadnjega občnega zbora posvetoval v 8 sejah, namreč : 15. jul. in 5. okt. 1896, 4. febr., 26. apr., 14. jul. in 11. okt. 1897 ter 28. febr. in 30. jun. 1898. V sejah 4. febr. 1897 in 28. febr. 1898 je gosp. blagajnik podal račun o društvenem premoženju, kateri je odbor odobril. Dne 16. maja letos smo se poslovili od bivšega društvenega pokrovitelja, sedanjega prevzv. gospoda kneza in nadškofa goriškega, ki so društvu bili ves čas, odkar se je ustanovilo, zelo naklonjeni. Spodbujali so društvenike pri občnih zborih z lepimi nagovori, bodrili posameznike, sploh: velikodušno podpirali društvo z besedo in dejanjem. Dne 5. junija pa sta se v imenu društva poklonila novemu premil. knezu in • škofu Antonu Bonaventuri predsednik in tajnik ter prosila, naj bi premil. v smislu § 1. društv. pravil prevzeli pokroviteljstvo. Prevzvišeni so drage volje vspre-jeli pokroviteljstvo in milostno dozvolili, da smemo imeti občne zbore tudi v prihodnje v le tej dvorani. II. Namen svoj, izdajati in razširjati dobre knjige in tiskovine razne vsebine ter podpirati časopise, v versko-narodnem in avstrijsko-patrijo-tičnem duhu urejevane, je izvrševalo društvo od zadnjega občnega zbora tako le: 1. Izdalo je društvo, od zadnjega občnega zbora na lastne stroške te le knjige: a) D u h o v n i Pastir, letnik XIV. in XV. s prilogo »Zbirka lepih zgledov«, ki je do sedaj dospela s 50. polo do besede .Družina«. Urednik mu je od novega leta 1897 katehet nunskih šol, gosp. Alojzij Stroj, kateremu pomaga več zlasti mlajših duhovnikov, pri »Zbirki« posebno gosp. Fr. Blehveis, katehet nunskih šol v Škofji Loki. b) »K o 1 e d a r« tiskovnega društva za 1. 1897 in 1898 smo čč. gg. društvenikom brezplačno razposlali. Izšel bode tudi za prihodnje leto ter ga čudak, da so dali največ mož, ki so se brigali za revo mas. Zida Marksa imenuje dolenjski člankar »svetovni genij«, katerega dobra dela, storjena delavcem, pozna »dandanes vse človekoljubje«. Ali je res dobro delo, iztrgati človeku iz prsij blažilno in tolažilno vero, mu vliti mesto nje vanje strupeno sovraštvo do človeške družbe in mračan srd, podati mu mesto pametnih predlogov za zboljšanje stanja, le neizvedljivo utopijo, o tem naj sodijo bralci. Dolenjski socijolog je seveda z Marksom jako zadovoljen, ker tudi on ne mara vere. Veseli ga, da gineva naziranje »v srednjem veku .... veljavno, da je katoliška cerkev središče vsega človeškega življenja«. Na žalostne posledice gine-vanja takih nazorov ne misli seveda. Srednji vek mu sploh ni všeč in po »Rodo-ljubovih« člankih zaletava se v veliko posestvo, kot ostanek srednjega veka. Ne more mu zadosti slabega očitati. Sovražnik narodu mu je, izkoriščevalec, vreden, da se uniči čim preje. Dolenjskega modrijana prijatelj, dr. Tavčar, pa jc sklepal s tem ostankom srednjega veka, kolikor ga je še na Kranjskem, kompromise, braniti ga mora torej v »Slov. Narodu« dolenjski njegov oproda. Zatorej je pisal dopis v »Narod«, kjer pravi: »Veleposestvo kranjsko sprijazniti z narodom, jo pametna misel. Stan so narodov in amalramirati bi se že zdavno morali z njim«. Torej slovenski narod naj narodnostno vase sprejme ta srednjeveški ostanek, kateremu pripisuje dolenjski pisec v »Rodoljubu« tisoč slabih lastnostij. Tako v »Narodu« podira, kar je gradil v »Rodoljubu«. Toda njemu je to vse jedno, saj je eno kot drugo obrnjeno proti cerkvi in duhovenstvu. Ta svoj srd kaže tudi v kratkem dopisu v zadnjem »Rodoljubu«. Tam poroča, da je na Gorjancih ubil iz Hrvatskega vračajoči se delavec svojega tovariša ter ga oropal. In kaj meniš, dragi bralec, kedo je kriv tega umora? Nihče drugi, pravi dolenjski liberalno-socijalistični fanatik, kot dva temu gospodu neljuba župnika. Kako pa moro dolžiti takega grozodejstva blaga moža, katera še nikomur žalega storila nista, katera uživata ljubezen in spoštovanje svojih župljanov. Prav lahko. Vidiš, dragi bralec: Duhovna sta, posvetna oblast vzela je duhovnom šole iz rok, ergo se duhovni za šolo ne brigajo, ergo je mladina podivjana, ergo brez revolverja ne smeš čez Gorjance, ubiti ni imel revolverja, ergo so duhovni krivi njegove smrti. Da se leta in leta ne zgodi zločin na Gorjancih, da jc to žalosten posamezen slučaj, to dolenjskemu modrijanu ni mari. Tudi sc boji iti po poti svoje lastne logike nazaj in sklepati: Mladina je podivjana, ker so vzeli duhovnom šolo iz rok, torej jim jo morajo dati zopet nazaj. Kajneda, gospod »Rodoljubov« dopisnik, pri tem sklepu se Vam ježe lasje? Pa ni nič manj logičen, nego Vaš. Iz radenskega zdravilišča. (Konec.) X. Mej ogerski mi Slovenci. Izvedel sem, da bo v nedeljo 7.' avgusta v bližnji slovenski fari na Tišini primicija. Ni mi dalo doma ostati, najel sem voz in se odpeljal mej ogerske Slovence. Prijetnih sladkih ur, ki sem je preživel ta dan, ne bom pozabil do groba. Prva vas na Ogerskem od te strani so Peta nje i — v prvem pismu sem bil pogrešno zapisal Petanec. Kajpada Ogri niso v miru pustili tega imena, prekrstili so ga v Scecheny-Kut; tako tudi Tišino v Csendlak. Mimo čednih hiš, ki tujca na mah poduče, da tu gospodarijo trdni kmetje, sem prišel do rojstne hiše novomašnikove. Domače ime je: »Pri Kuharju«, potujčeni priimek Mitnyek. Hiša je ena najpremožniših v okolici z obširnim zemljiščem. Novomašnik dominikanec jc po umrlem očetu podedoval 3000 gold. dote, ki pripadejo nekaj redu, nekaj rodbini. Pred vhodom na dvorišče je stal slavolok z napisom: dobe lepo vezanega vsi dosedanji udje in oni, ki bodo še pravočasno društvu pristopili. c) »Po vesti j«, ponatisnenih iz »Domo ljuba« izšla sta v zadnjem času X. in XI. zvezek č) Dne 30. julija 1. 1896 je bil v Ljubljani prvi shod na čast presv. Rešnjemu Telesu. Tedaj se je izražala želja, da bi naše društvo začelo izdajati list na čast presv. Rešnjemu Telesu. Društveni odbor se je z veseljem oprijel te lepe misli • vendar je z ozirom na razne želje sklenil, da začne z novim letom 1897 izdajati list, ki naj bi bil glasnik vsem raznim bratovščinam ki so med nami bolj razširjene. Urednika mu je izbral tedanjega alojzijeviškega, sedanjega seme-niškega spirituala g. dr. Fr. Ušeničnika, ki listič tako spretno urejuje, da ga morda ni lista - vsaj pr. nas ne - ki bi tako ugajal naročnikom, kakor »Venec« onim krogom, v katere prihaja Res je, da je do sedaj še premalo razširjen, ker smo se namenoma ogibali vsake agitacije, vendar pa število 2500 naročnikov dovoljno priča kako da res ugaja onim, katerim je namenjen. d) Naša bukvama je izdala med Slovenci dobro znano založno knjigo »Slovenska k u- harica« v 4. za 4 pole pomnoženi izdaji v 2500 izvodih. J e) Naša zbirka tiskovin za uradno porabo se vedno spopolnjuje in obsega že nad 60 številk. t Sedaj pripravljamo sv. Frančiška Saleške-a »r i lotej o« V prof. Ant. Kržičevi prestavi °iz francoskega originala, prav tako iz Irancoščine prestavljene »Šmarnice« o Lurdu, katere pri-nya kapelan g. Janez Godec v Gorjah in M. Počev »Poslovnik« v 2. izdaji, ker je prva že do cela pošla. Jako hvaležni bi bili, če bi se nam glede zadnje knj.ge javile razne želje, poslali razni po pravk. in dostavki iz domače in sosednih slovenskih škofij, da navod za slovensko uradovanje čim bolj spopolnimo. (Daljo sledi ) Trinajsta skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. (Konec.) Srce slovensko je veselo vsled napredka naše družbe, dasi z žalostjo konstatujemo, da moramo Slovenci plačevati šole, v katerih se naša mladina potujčuje, a poleg tega še vzdržavati zasebne zavode, da rešimo, kar je mogoče rešiti. To je prežalostno koncem 19. stoletja! Da družba pomnoži svoje dohodke, je izdala letos tri knjige: »Franc Jožef I., cesar avstrijski«, spisal profesor Fr. Hubad; »Andrej baron Čehovin« m »Naš cesar Fran Josip I.«, katero je spisal prvo-mestnik Tomo Zupan. Ta knjižica se dobiva po 15 kr. izvod. Dalje so užigalice, katere je založil g- Perdan, doslej donesle družbi 1200 gld.; kava 200 gld., precej tudi nabiralniki, svinčniki' in tudi milo obeta dohodkov. Kresovi na čast sv. Cirila m Metoda še niso ugasnili, a tudi razni darovi ne še usahnili. Družbo podpirajo slovenski časopisi, posojilnice in hranilnice, deželni zbor kranjski, obč. zastop ljubljanski in razni zasebniki. Tajnik se spominja tudi malih dobrotnikov m prijateljev družbe ter omenja, da se je deputacija glavnega odbora dne 23. junija poklonila presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu, proseč ga naklonjenosti. Konečno poročevalec pozivlje vse zavedne Slovence, da vsak po svojih močeh moralno in gmotno podpira družbo ter neti ogenj ljubezni in požrtovalnosti za krščansko in narodno vzgojo naše mladine, ter med živahnim odobravanjem konča z besedami koroškega pesnika: .Na stražo! - Na straži naj vsakdo bedi, Da tujec ne stopi čez mejo! Odslej nam sovragi nobene pedi Zemljž več odvzeti ne smejo!. Nato poroča blagajnik g. A. Ko bi ar. Družba je imela 1. 1897 troškov 17.819 gld. 92 kr., in sicer za šolo v Trstu 5446 gld 69 kr., za šol. poslopje v Trstu 4001 gld. 31 kr za šol. vrtca v Iiojanu in na Greti 1741 gld. 57 kr., za šolstvo na Goriškem 2565 gld., za šolski vrtec v Mariboru 303 gld. 42 kr., za šol. vrtec v Celju 470 gld., za šolo v Velikovcu 690 gld. 50 kr., za šol. poslopje v Velikovcu 677 gld 83 kr za knjige 734 gld. 77 kr., za tiskovine 112 gld kr ' za stanarino 175 gld. 35 kr.,. podpore in nagrade so znašale 694 gld. 76 kr, razni troški 206 gld. 47 kr. Dohodki pa so znašali 16.033 gld. 91 kr in sicer doneski podružnic 7994 gld 30 kr po' kroviteljnina 1160 gld. 82 kr, podpora dež. zbora kranjskega 1000 gld, obč. sveta ljubljanskega 500 gld, slov. posojilnic 580 gld,, razni darovi 1178 gld, Mohorjani so darovali 30 gld 70 kr čas-niki nabrali 1765 gld. 14 kr., iz nabiralnikov 57 gld. 66 kr, volila 227 gld. 70 kr, »Lublanske Novize« 341 gld. 98 kr. itd. Troški za 1. 1897 so torej presegli dohodke za 1786 gld. 1 kr. Kranjska je minulo leto za družbo nabrala 7635 gld. 88 kr. Štajerska 2642 gld. 18 kr Koroška 482 gld. 91 kr., Goriška 1839 gld. 82 kr Trst z okolico 3296 gld. 45 kr, Istra 63 gld. 23 kr. Velikovška narodna šola je stala 36 413 gld 17 kr, dolga je še 18.700 gld. Ta dolg upa družba večinoma pokriti z darili dveh umrlih dobrotnikov ■ jeden je volil okoli 5000 gld, drugi hišo v Gradcu' ki utegne družbi donesti 12.000 gld. A danes sta vrh moška in ženska podružnica v Ribnici darovali 200 gld. G. župnik M. Malenšek prečita poročilo nadzorništva. V glavni odbor so bili zopet izvoljeni po pravilih izstopivši gg. dr. vitez Bleivveis < Iregor E.nspieler in Anton Žlogar; na mesto g.' dr. I. Dečka, ki ostane družbi podpornik i nadalje, a se je vsled oddaljenosti odpovedal odbor-mštvu, g. prof. B rež ni k. »Falen bojdi Jezus Krisztus. Blagoszlovlen bojdi, šteri pride vu imeni Goszpodna!. G. »ešpereš« (= župnik, duhovnik) tišinski dr. Ivanoczy Ferencz me je prijazno sprejel. Nemudoma sem hitel v krasno gotsko cerkev, gledat, kako ljudstvo moli, kako se vede. Molili so glasno rožni venec, preden se je pričela služba božja, prav kakor na Štajerskem. Možak naprej moh, ljudstvo za njim prilaga. Zdelo se mi je kakor da sem doma na Kranjskem: sami pošteni slovenski obrazi. Slovenci so tu vsesploh plavolasi m je na prvi pogled lahko ločiš od Madžarov, ki so zagorale barve, črnih las in nosijo na sveder zasukane brčice. Z naslado sem se oziral po tem dobrem ljudstvu, ki tako zvesto Čuva vero in jezik svojih očetov. Vedenje vernikov je bilo uzorno nikjer najmanjšega nereda. Duhovniki ne morejo prehvaliti teh ljudi, kako so pobožni, udani in pohlevni. Preklinjevanje ni v navadi, o pretepih se nikdar ne čuje, nravnost mladine zgledna. Pri ženskem spolu ni lišpa kakor pri nas na Kranjskem, žene in dekleta nosijo priprosto obleko svetlih barv. Z novomašnikom nas je bilo 7 duhovnikov pri altarju: 3 ogerski župniki, 2 kapelana, novo-mašnik in pisec teh vrstic. Govor je imel domači župnik dr. Ivanoczy v prekmurskem narečju. Ne morem izreči, kako me je to ganilo. Čutil sem se v duhu pomaknega tisoč let nazaj v dobo po-kristijanjenja panonskih Slovenov in zdelo se mi V nadzorništvo so bili zopet izvoljeni gg O. Dolenec, M. Malenšek, Fr. Povše, Fr. Ravnikar m I Vrhovnik, v razsodništvo A. Kalan, dr. Munda, dr. Stor, I. Gogola in D. Žagar. Prvomestnik g. T. Zupan nasvetuje, da se odbor izstopivšemu odborniku g. dr. I. Dečku pismeno zahvali, da skupščina potom okr. glavarstva v Kočevju izrazi presvetlemu cesarju globoko udanost, zvestobo in pokorščino, presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu pa brzojavno sporoči udanost in velespoštovanje. Vse nasvete je skupščina z živahnim odobravanjem vsprejela. 1 rvomestnik se še zahvali ribniškemu obč. za-stopu, veleč. g. dekanu, damam in V8em zbranim delegatom. Po zborovanju je bil skupni obed v hotelu g. Antona Arkota. Zabava je bila jako živahna in neprisiljena. Med obedono, s katerim so bili vsi popolnem zadovoljni, jo svirala črnomaljska godba in vrlo pevsko društvo »Glas« iz Sodražice je zapelo več lepih pesmij. Običajno so se vrstile na-pitnice. Tako je prvomestnik napil presvetlemu cesarju, g. dekan prvomestniku, g. svetnik Viš-nikar vodstvu družbe, g. Svetec Ribničanom, g. Murnik domačemu pripravljalnemu odboju. Govoril je g. Rozman iz Celovca v imenu koroških Slovencev in g. Jaklič je napil zavednim Slovencem. Najlepša pa je bila gotovo napitnica prvo-mestnice tržaške ženske podružnice, gospe Po-nikvar. V krasni slovenščini, kakeršne no čujemo vsak dan od slov. dam, je bpisala poklic in nalogo slovenske matere, kivzgajaj krepostno hčere in značajne sinove, da se otmo pogina slovenski rod. Ta govor je v istini zaslužil živahno pohvalo, a bodi tudi vspodbuda slovenskim materam. Končamo svojo poročilo z željo, da se snidejo prihodnje leto na 14. skupščino slovenski mladino- in rodoljubi v obilnejšem številu. Mažari silijo na morje. Pred nedavnim sem razjasnil važnost dveh šolskih zavodov za Slovane, namreč: pomorske akademije na Reki in orijentalne akademije na Dunaju. V to zagode zahajajo po navadi sami Nemci in Mažari, ker jim državna uprava že radi sedanjega državnega ustrojstva daje povsodi prednost in pa tudi gmotne podpore. Da se v teh zavodih goji nemško-mažarski duh, razumi se samo ob sebi, a da so gojenci navzeti tega duha kasneje tudi v svojih službah ter ostanejo vedno poln. predsodkov proti Slovanom, pokazuje nam vsakdanja izkušnja. Vse bolje službe diplomatske m konzularne ter pomorske zahtevajo zase le Neme. in Mažari, a Slovana odrivajo, kjer morejo. Ce se pa le ta s svojo večjo sposobnostjo vendar e v takej službi vzdrži ter svoje tekmece celo večkrat prekosi, tedaj se pritožujejo o predrznosti sbvanski, češ, da jih hočejo ti vsiljenci povsodi je, da sv. Metod ali kateri njegovih učencev v staroslovenskem jeziku ljudstvu oznanjuje veličja božja. Tako čisto, krepko, jedrnato je vrela prek-murščina iz ust govornikovih. Le madžarski naglas je tu pa tam motil, da nisem sproti pobral prav sleharne besede. Očenaš tako-le molijo : »Oča naš, ki si vu nebesaj, sveti se ime Tvoje, pridi kra-lestvo Tvoje, bojdi volja Tvoja, kak na nebi tak i na zemli. Kriiha našega vsakdenešnjega daj nam ga dnes. OdpUsti nam duge naše, kak i mi odpuščamo dužnikom našim. Ne vpelaj nas vu skii-šavanje, nego oslobodi nas od hiidoga Amen. — Zdrava bojdi Maria, milošče puna, Gospon je z tebom. Blagoslovlena si ti med ženami i blago-slovlen je sad tejla tvojega, Jezus. Sv. Maria, mati Boža, moli za nas grešnike, zdaj i vu vflri smrti naše. Amen.« Mej sv. mašo je vse ljudstvo pelo s sprem-ljevanjem orgelj nekak počasen koral. To edino mi ni ugajalo, orgljavec je svojo nalogo slabo spolnjeval. Po dokončani božji službi smo sli na novo-mašnikov dom, kjer smo bili deležni znane gostoljubnosti slovanske. Bilo nas je velika družba. Povabljeni so bili vsi bližnji sorodniki, sami vrli slovenski možje in žene. Navduševal sem je, naj ostanejo zvesti- Bogu, cesarju, jeziku in svojemu rodu. Solznih oči so me poslušali,- neizrecno veseli, da znam slovenski govoriti, in me niso hoteli pustiti od sebe. Prav šiloma sem se jim moral iztrgati iz rok. Obljubili so, da bodo svoj jezik zvesto ohranili in si ga no dajo vzeti od nikogar Svoje duhovnike spoštujejo kot varhe in vodnike v vseh ozirih in samo na teh je, da vršijo svojo dolžnost. Tišinski župnik ljubi svoj rod in jezik tako tudi njegov kapelan. Družba sv. Mohorja šteje tukaj 71 udov. škoda, da nimajo svojega časnika, čeprav bi samo enkrat v tednu ali mesecu izhajal. Cul sem, da je bil pred nekaj leti nek. domoljub pričel list izdajati, pa v kratkem je bilo po njem. Ali je imel premalo naročnikov ali preveč nasprotnikov, nisem mogel dognati Najbrže je bilo poslednje. Slovenci smo dobri ljudje, nikomur nosu ne odgriznemo, pa vendar štejemo tako ubogo malo prijateljev. — Dragim panonskim Slovencem želim dosta blagoslova božjega in vesel »žitek«, vsem od male dečice do starega »diindeka« (deda). Končno še eno veselo: Dne 24. avgusta je god sv. Jerneja in močno obiskano »proščenje« v Dokležovju preko Mure. Nekoč je pridigal župnik kako so pagani sv. Arnečka z nožem »giililj« in' vpraša: »Veste, kje je zdaj ta nož? Gosposka'ga ima, da kmete »giili«. Prihodnjo nedeljo je moral vsled višega ukaza preklicati to besedo. Rekel je tedaj: »Ni res, kar sem zadnjič trdil, da ima gosposka sv. Arnečka nož, s kojim kmeta giili. Veste kje je? Sam peklenski vrag ga ima, da gosposko giili«. Amen. iztisniti. Tako so tožilf pred kratkim časom mažarski .časopisi hrvatske pomorske,' kapitane, da nočejo sprejemati gojen-cev reške pomorske akademije na svoje brodovje, ker so ti večinoma Mažari, dočim sprejmo vsakega Hrvata. Običajno je namreč, da mora vsak gojenec, ki je zvršil pomorsko akademijo, učiti se praktično 8 mesecev na brodu, če hoče postati pomorski častnik. Odvisno pa je vse od pomorskega kapitana, kogar hoče vzeti na vaje. Ker so ti kapitani trgovskih brodov večinoma Hrvati in ker potrebujejo za vajence spretne ljudi, je čisto naravna stvar, da raje sprejme na brod Hrvata Primorca, kateremu je morje od mladosti njegove znano polje in ki more lahko prenašati vse težave pomorskega življenja, nego učence akademije, ki so se pač v šoli mnogo učili, ali z morjem še nikdar sprijaznili. Znano je namreč prav dobro, da od 100 na reškej akademiji izučenih mornarjev postane komaj pet do šest spretnih pomorskih častnikov. A kdo je kriv, da je temu tako ? Hrvati gotovo ne, a tudi ne veliki stroški za teh osem mesec ev vaje, kakor zatrjujejo mažarski časopisi, saj je vendar mažarska uprava pripravljena plačati za ta zavod vse, kar se zahteva. Krivi so Mažari sami, ki hočejo izvesti s silo to, kar ni mogoče, saj je vendar čisto naravna stvar, da postanejo izvrstni mornarji le oni ljudje, ki od mladosti svoje poznajo morje ter bo že od mlada vadijo na ladijah. Na Jadranskem morj'i morejo biti tedaj dobri mornarji le Hrvati in Lahi. A ker je vsa istočna obala Jadranskega morja naseljena skoraj le s Hrvati, potem je čiBto naravna stvar, da imajo tudi le-ti prednost pred vsemi drugimi, ki se trgajo za to lepo posest. Mažar bi seveda rad gospodoval na Jadranskem morju, toda temu gospodstvu stoji na potu Hrvat katerega bi rad spravil v popolno svojo sužnost Saj so Mažari vabili tudi Dalmatince v svojo zvezo le s tem pogojem, da jim bodo na morju služili kot mornarji. Hrvatom groze, da bodo storili s Hrvatsko »tabula rasa«, samo da postanejo oni popolni gospodarji na Jadranskem morju. A kaj vse to pomaga, ker niso sposobni, da postanejo v resnici mornarski narod. Zastonj jim je krasno in bogato urejena pomorska akademija, kamor siLjo svoje ljudi, jih vzdržujejo z velikimi ustanova/hi ter podpirajo na vse razne načine. Mornarjev iz njih ne morejo storiti, dočim je vsak primorski Hrvat rojen mornar, in dasi mu zapirajo pot v omenjeno akademijo, izobrazi se toliko, da postane vsaki preje poveljnik na ladiji, nego gojenci omenjenega zavoda. Zavist mažarska se ravno v tem pogledu hudo maščuje. Povsodi porivajo Hrvata na stran, toda on je vendar na morju prvi, in Mažari se brez njega ne morejo ni makniti. Za Hrvate je dobro to, da imajo svojo pomorsko šolo v Bakru, kjer imajo tudi svojo lastno ladijo, na katerej se vežbajo. Ta šola je v novejšem času preustrojena tako, da so prvi štirje razredi podobni nižjim razredom realke, trije višji razredi pa so pravi pomorski tečaji. Ker so vajenci tega zavoda Hrvati, a učni jezik samo hrvatski, ni Hrvatom toliko žal' da jih ne sprejemajo v pomorsko akademijo na Reki, saj njih šola ne zaostaje nič za ono. Prav ima zadarski »Narodni List«, da nagovarja dalmatinske Hrvate, naj pošiljajo svojo deco če jo hočejo odgojiti za mornarje, v ta zavod, ker se tukaj ne morejo odnaroditi, a naučiti se pa morejo gotovo več nego po drugih mornarskih šolah. Isto svetujemo tudi primorskim Slovencem, kateri hočejo svoje sinove poslati v mornarsko šolo, da si izbero bakarsko, kjer jim bodo deca gotovo dobro oskrbljena. Na reško pomorsko akademijo pa le naj še za naprej pošiljajo Mažari svoje ljudi; za Reko je to dobro, ker se tamkaj troši denar; na morju škode Hrvatom s tem ne bodo velike storili, če tudi je sicer tako postopanje krivično za Hrvate, ker si morajo z velikimi stroški vzdrževati svojo lastno pomorsko šolo, mesto da je akademija urejena tako, kakor zahtevajo to istiniti odnošaji v hrvatskem Primorju. Politični pregled. v Ljubljani, 13. avgusta. Odločitev se bliža. Nagodbena kriza je dosegla vrhunec, kajti pred nekaj dnevi naznanjeni kritični preobrat se je že izvršil. S potovanjem obeh ministerskih predsednikov v Isl so bliža konečna rešitev, o kateri se pa seveda ne ve, kake vrste da bo. Splošno se zatrjuje, da sta bila kabinetna načelnika pozvana na cesarski dvor. Pričakovati moramo v najkrajšem času poročil, ki bodo iznenadila politične kroge. Pričakovati je' demisije, izrednih naredeb glede nagodbenega vprašanja, ali pa tudi spremembe državne ustave. Ostavko bo vložil baje najpreje ogerski ministerski predsednik baron BanfTy, kateremu bo najbrže naslednik državni finančni minister Kallay ali pa avstro-ogerski poslanik v Berolinu. Seveda v tem oziru ni nikake gotovosti razun te, da v prihodnjih dneh presenetijo politični svet izvan-redni dogodki, o katerih se morda našim politikom niti ne sanja. Vsekako pa želimo mi in z nami gotovo vsak pravi domoljub, da se sedanja nesrečna kriza reži v prid zatiranih avstrijskih narodov. Konfiskacije v Dalmaciji^ poslednjem času se vedno bolj množe konfiskacije ondotnih časnikov in sicer tako, da je v nevarnosti nadaljni obstoj časništva. Proti takemu postopanju pritožili so se uredniki listov »Narodni List«, »Dalmata«, »Srpski Glas« in »Katolicka Dalmacija«, pri pravosodnem ministru dr. Ruberju in le želeti je, da bi ta njih korak ne bil brezvspešen. Pa tudi način zaplenjenja je zelo čuden. »Narodni List« namreč piše, da so mu zaplenili jedno številko še le 6 ur potem, ko so vposlali političnemu oblastvu obvezne iztise. Umevno je, da ima vsled tega list ogromno škodo. Zaplenjujejo se pa tudi vse mogoče stvari. Tako so v jedni številki omenjenega lista zaplenili hrvatski prevod članka 13. temeljnih zakonov. Zadnji hruški učiteljski shod, o katerem smo že nekoliko poročali, je v najsvitleji luči pokazal končni cilj liberalnega učiteljstva. Znani pedagog Dittes. ki je zahteval, naj krščanski nauk poučujejo učitelji sami, in da toraj v šolske prostore ne sme stopiti duhovnikova noga, naj se kar skrije pred sedanjimi liberalnimi pedagogi. Ti ne kriče samo: proč z duhovniki iz šole, marveč kar naravnost: proč z vero, za vero ni mesta v šoli, v učilnici se skrbi samo za ta svet, za večnost naj skrbe drugi, versko-nravna vzgoja je nesmisel in dr. V teh besedah je izražena cela vsebina sedanje moderne pedagogike in več gotovo ne potrebujemo, ako hočemo poučiti se o namenih sedanje moderne šole. Sadovi te krasne modernosti se že dovolj pokazujejo. Znani Alfred Fouille, ki gotovo ni klerikalec, piše: Dandanes se je število nedoraslih hudodelnikov že podvojilo, vkljub tomu, da je mladine manj nego sedem in odraščenih nad 20 milijonov. To je pa seveda še-le pričetek in niti misliti si ne moremo, kake zle posledice bi navstale za ves človeški rod, ko bi se dosledno izvajali sedanji moderni nauki. In potem hrepeni tudi avstrijsko učiteljstvo, ker sicer bi se gotovo ne ogrevalo za take šolske razmere, kakoršne so dolgoletno izkušnje že davno zavrgle.' V Bukovini vrše se prihodnji mesec splošne volitve za deželni zbor. Ker je potekla legislativna doba sedanjega deželnega zbora, je razpisala vlada splošne volitve in sicer za kmečke občine na 22,, za mesta na 27., za trgovinsko zbornico na 26. in' za veleposestvo na 30. septembra. Zadnje splošne volitve za deželni zastop vršile so se 1. 1892 in so imeli sedaj Rumuni v zvezi z Rusini večino jednega glasu. Sedelo je namreč v deželnem zboru 14 Rumunov, 8 nemških in 4 poljski Armenci in 5 Rusinov. Pri prihodnjih volitvah se najbrže to razmerje ne bo znatno spremenilo. Mir mej Španijo in Ameriko je sklenjen, to veselo vest so sporočili včeraj španskemu prebivalstvu madridski listi ter zadovoljili marsikoga, ki je bil v velikih skrbeh za usodo Španije. Vlada v Madridu je pooblastila francoskega po-slanika Cambona, da jo zastopa v vseh slučajih in v njenem imenu podpiše mirovno pogodbo v glavnem obsegu, ki bo podlaga sklepanju premirja in nadaljnim mirovnim pogajanjem. V raz merah, v kakoršnih se je sedaj nahajala Španija, pač ni kazalo ukreniti ničesar drugega in čim preje sc sklene premirje, tem koristneje je za Španijo. Ustavilo se bo vsaj popolno brezpotrebno prolitje krvi na otoku Portoriko, ki je v zadnjih dneh zopet na dnevnem redu. Španija bo z vspre-jetjem mirovnih pogojev seveda rešila svojo čast, a druzega nič, kajti vse, kar si je v teku ' dolgih let pridobila z ogromnimi žrtvami, odstopiti mora nenasitnim Amerikanom. TedeiiNki koledar. Nedelja, 14 avgusta: ll.pobink.; evang.-Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. Evzebij sp. - Ponedeljek, 15. avg. : Vnebovzet. M D. (Vel. Šmaren). — Torek, 16. avg.: Rok sp -Sreda, 17. avgusta: Emilija dev., muč. — Četrtek, 18. avg.: Hijacint, Agapit mm.— Petek 19. avg.: Ludovik Tol. šk. - S o b o t a, 20 avg • Bernard sp. - Solnce izide 20. avg. ob 5. uri 11. min., zaide pa ob 6. uri 55. min. - Lunin spremi n: Mlaj 17. avg. ob 11. uri 33 min. dopol. — Musica sacra v nedeljo, 14. avg. v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo zložil Angelik Hribar, graduale A. Foerster ofler-torium Utto KommUller. — V ponedeljek 15. avgusta je pontifikalna maša ob 10. uri: Mašo zložil V. E. Horak, graduale A. Foerster, oflerto-num Robert Fuhrer. — V Četrtek 18. avg. (rojstni dan Njega veličanstva cesarja) je pontU likalna maša ob 10 uri: Mašo zložil Moric Bro-sig, graduale A. Foerster, oilertorium Mihael Haller, Te Deum A. Foerster. - V mestni cerkvi sv. Jakobavnedeljo velika maša ob 9. uri : Missa in honorem S. Caeciliae zl. Fr. Schopt, graduale Foersterjev, ofiertorij Brozigov. — V p o-n e d e 1 j e k, 15. avgusta velika maša ob 9. uri: Missa O elemens, o pia, o dulcis Virgo Maria zl. J B Benz. grad. Foersterjev, ollert. Laharnarjev. Dnevne novice. v Ljubljani, 13. avgusta. 'Osebna rest.) Ekscelenca gosp. deželni predsednik baron Hein se je danes zjutraj z gospo soprogo vrnil v Ljubljano. (Kanoničuo vmeščen) je bil danes č. g. Ferdinand Čekal na župnijo Preserje. (Imenovanja.) Fin. svetnik pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani g. Viljem Jenny, je imenovan fin. nadsvetnikom za Gradec. — Voditelj okr. glavarstva v Gorici A. pl. Bos iz i o je imenovan pravim dvornim svetnikom. — Svetnik pri na-mestništvu v Inomostu Teodor Schwarz je imenovan dvornim svetnikom pri tržaškem namest-ništvu. (Županski shod.) Od gosp. mestnega župana smo prejeli nastopno: Za županski shod naznanilo se je županu Hribarju čez 400 udeležencev. Po teh prijavah soditi, bode udeležba prav ogromna, ker gotovo pride tudi mnogo županov, ki doslej svoje udeležbe niso še naznanili. Prihajati bodo začeli župani z vlaki že dne 19. t. m. zjutraj; želeti je torej, da se hiše okrase z zastavami že na vse zgodaj. Ker bode med udeležniki veliko tacih, ki še nikdar niso v Ljubljani bili, želeti je, da bi občinstvo sprejemalo jih prijazno in jim vsakoršna pojasnila dajalo radovoljno. — Zvečer dne 16. t. m. bode — kakor smo že svoječasno naznanili — na vrtu »Narodnega doma« častni večer, kateri došlim gostom prirede »Trgovsko pevsko društvo«, »Slavec« in »Ljubljana«. Na tem večeru svirala bode domžalska godba in prižigal se bode umeteljni ogenj; narodne dame ljubljanske pa bodo priredile bazar na korist fondu za Prešernov spomenik. _Slavnostno zborovanje bode dne 17. t. m. ob enajstih dopoludne. Temu zborovanju sledilo bode drugo, ki ne bode imelo slavnostnega značaja. K obema zborovanjema, kakor tudi k pogoščenju ob enej popoludne imajo pravico le povabljeni gostje. -— Pri veselici dne 16. t. m. zvečer, pri zborovanju dne 17. t. m. dopoludne in pri pogoščevanji istega dne opoludne bodo imeli občinski svetniki pripete belo-zelene kokarde. Ob prihodu vlakov dne 16. čez dan in dne 17. dopoludne naj se došli župani na kolodvorih obračajo do gospodov članov stanovanjskega odseka, ki bodo imeli belo-modro-rudeče kokarde in bodo delili nakazila za stanovanja. Pojasnila se bodo dajala tudi v »Narodnem domu« in v magistratnem ekspeditu na Mestnem trgu št. 1 v I nadstropji (Vseslovenska delavska slavnost.) Vspored vseslovenskega shoda kršč.-socijalnih delavcev in slavnosti blagoslovljena zastave »Slov. kršč. socijalne zveze« se je določil tako le: V soboto, dne 17. septembra: Ob polu 8. uri zvečer sijajna bakljada po mestu z godbo, serenada presvetlemu gosp. knezoškofu in blagorodni kumici gospej Poliakovi. Po serenadi priredi na vrtu Virantove restavracije »Slov. krščansko-socijalna zveza« večer na čast došlim gostom. V nedeljo, dne 18. sept.: Ob S. uri zjutraj zbero se društva na Turjaškem trgu pred »Katoliškim Domom«, od koder odkorakajo z godbo na čelu v nunsko cerkev. — Blagoslovljene zastave, govor, sv, maša. - Obhod po mestu. — Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Katoliškega doma«. — Skupni obed pri »Virantu«. — Po obedu ogledovanje mesta. — Ob polu 4. uri popoludne na okrašenem Viranto-vem vrtu velika ljudska veselica v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva cesarja s sodelovanjem raznih pevskih društev, godb, prologom, slavnostnim govorom, šaljivo loterijo. — Vstop udom slavnih društev brezplačen. Podrobni vspored sledi. — Slavna društva se prosijo, da nemudoma naznanijo svojo vdeležbo in točno zabeležijo število udeležencev in čas odhoda glavnemu tajniku g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Vdeleženci, ki žele prenočišča, naj to pravočasno naznanijo. Društva, ki imajo zastave, naj naznanijo, ako se slavnosti vdeleže z zastavo. Slavna pevska društva se opozarjajo, da morajo pevske točke, katere nameravajo peti, tudi naznaniti poleg vde-ležbe pristojnim oblastvom. Prosijo se, da pevske točke ob jednem naznanijo tudi pripravljalnemu odboru. Ce kako društvo pomotoma ni prejelo vabila, prosimo je oprosčenja in blagohotnega obveščenja. Na naši slavnosti je vsakdo dobrodošel, kdor slovensko čuti in pošteno misli. Za posameznike veljajo objave v časopisih. Na svidenje 17. in 18. septembra v Ljubljani. — Slavnostni odbor. (»Naša straža«.) Kakor smo že omenili, je kranjsko dež. predsedstvo potom mestnega magistrata naznanilo, da so pravila »Naše straže« potrjena. Po § 11 društvenih pravil morejo se člani takoj oglašati pri načelniku pripravljavnega odbora, g. poslancu Pr. Povšetu, da se prej ko mogoče skliče ustanovni shod. Oglase pa bo gotovo rad vsprejel tudi vsak drugi državni poslanec ter jih prijavil načelniku. Mi smo prejeli že 14. junija t. 1. od znanega rodoljuba I. Lega iz Žižkova 2 gld. z besedami: »Hitim, da bodem prvi, ki plača svoj donesek v namene novega društva ,Naša straža' «. — Dalje nam je poslal v ta namen 1 krono č. g. Jos. Švigelj, kapelan v Poljanah. (Jnbilejske slavnosti) se bodo vršile v nedeljo dne 21. avgusta v Selcih, na Jesenicah, v Zagorju ob Savi in v Brežicah, kjer bode sodelovala tudi konservatoristinja gospica Josipina Jam-nička. Zaradi pomanjkanja prostora vsporedov danes ne moremo objaviti. (V Škof ji Loki) bode v ponedeljek, 15. t. m., \ proslavo na cesarjev jubilej presvetli knez in škof blagoslovil zastavo vnanje uršulinske šole in v Cerngrobu zastavo dekliške Marijine družbe. (Slovenskega zidarskega in tesarskega društva) krasna, nova zastava je od jutri dalje razpostavljena v društvenih prostorih, kolizej I. nadstropje slavnemu narodnemu občinstvu na vpogled. Ista je bila izdelana v tukajšnji obrtni strokovni šoli. (Spomenik baronu Čehovinu.) Iz Branice nam poročajo: Z ozirom na neka poročila javljamo, da bode napis slovenski in nemški, in sicer jeden poleg drugega. Sobo so pripeljali v uniformi, kakor so jo nosili za Cehovinove dobe top-ničarji. S sobo so pripeljali tudi top iz 1. 1864, ki tehta 486 funtov. Vse delo je krasno in hvali umetnika Bitežnika, očeta in sina. Med vožnjo po vipavski cesti iz Gorice je močno treskalo, kakor je treskal naš junak na sovražnika pri Monta-gnani, Volti, Mortari, Novari in Livornu. Ta imena so udolbena tudi na spomeniku. Nepokritih tro-škov je še do 200 gld. Slavnost bode 14. avgusta ob vsakem vremenu. Ob 10. uri bode sv. maša pod milim nebom, pri odkritju spomenika govori slovenski domači kurat veleč. g. M. Vales. (Izletnikom na Triglav) naznanja podružnica „ slov. plan. društva v Radovljici, da bode v ponedeljek, na praznik zjutraj ob »/.4 na Kredarici sv. maša s pridigo. Odhod na Kredarico dne 14. t. m. in Mojstrano. Za vodnike k vsakemu vlaku v nedeljo do večera je skrbljeno. (Slovenske velikošolce in abitnrijente) je povabil gospod župan Ivan Hribar na pogoščenje po shodu v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoludne v Narodni dom. (Devetdesetletnico) je praznoval dne 6. t. m. častitljivi starosta koroških Slovencev, mil. gosp. prošt L o v r o Serajnik v Tinjah. Ob tej izvan-redni priliki zbralo se je dne 10. avgusta t. j. na jmendan slavljenca, lepo število duhovnih sobratov m prijateljev g. prosta v Tinjah. Nenavadno čil in zdrav, pel je bisernomašnik, ki je doslužil že 63. leto mašništva, slovesno sv. mašo. Omenjam, da je doživel prošt Serajnik žo 3 cesarje, 6 papežev in 7 krških školov. Kako živo mu bije srce, pokazal je lani, ko se je še udeležil vseslovenskega shoda! Gotovo so vsi Slovonci jedini v želji, da ljubi Bog v krepkem zdravju ohrani vrlega starosto še prav mnogo let! (Ogenj.) Iz Novega Mesta nam poročajo: V četrtek pred polnočjo je plat zvona vzbudil meščane, kateri niso pretrdno spali, žalostno znaneč da nekje gori. Gorelo je v bližnji Kandiji in sicer je gorel kozolec posestnika Mežnarčka. Novomeško gasilno društvo je bilo hitro na nogah Nevarnost je bila velika. Skoro tik kozolca stoje lesen hlev, lesen pod, s slamo krita hiša in dalje druga kandijska poslopja. Posrečilo se je vrlemu gasilnemu društvu omejiti ogenj, tako da je zgorel le kozolec. V njem je bilo polno pšenice in mrve pod njim vozovi. Vse je zgorelo. Škoda za po-sestmka velika, ker kozolec je bil prav lep, pred dvema letoma nov. Kdo je zažgal, še ni znano. (Velik požari je uničil dne 6. t. m. vas D rop o-lje ob Zilji. Pogorelo je vse pohištvo 15 posestnikom. Zgorelo je vse: poslopja, krma ; tudi več živine je ostalo v ognju. Cerkev in župnisče ter nekaj hiš so rešili. Vzrok požaru je neznan. Deželna vlada v Celovcu je zaukazala, naj se nabirajo darovi za uboge pogorelce ob jednem za iste v Goričah. — (Strela je ubila) dne 9. t. m. ob hudi nevihti, ki je razsajala ta dan po vsem Koroškem, dve žanjici blizu Sinartna pri Trušnjah. Jedna je bila takoj mrtva, druga je živela še nekoliko minut. — Nad Lipaljo vasjo je minuli teden na planini udarila strela v neko kočo, v kateri sta počivala mati in sin. Strela je oba omamila in sina precej poškodovala. - Dne 8. t. m. je ubila strela v St. Boštjanu blizu Št. Vida kmetico Kat. Klančnik, ki je bežala pred nevihto pod visoko drevo. Po' nesrečena mati zapustila je soproga s 6 otroci. (»Bismarkiana.) Iz Celovca dno 12. avg. Minulo soboto imeli so, kakor som Vam že na znanil, tukajšni pristni in pobarvani Germani ža lovalno slavnost za Bismarkom. Pokazala je slavnost baje, da» ves narod« žaluje za »velikim Nemcem«. Kako »pristni« so Nemci, proslavljajoči Bismarka, pove jasno to, da je predsedoval slavnosti — dr. Kranj c, slavnostni govor pa je go voril posl. - Dobrn*ik. Po žilah obeh pretaka se s 1 o v e n s k a k r i! O neslanostih, katere je slednji prežvekaval v svojem govoru, ni da bi poročal. — Bismarkove slavnosti so dalje napravili v St. Vidu, Sovodiji, Šmohoru in Trgu. Libe-ralno-nacijonalni listi še vedno kar norijo same žalosti. Tako delaj.) ljudje, ki očitajo nam, da »škilimo preko mej!« (Vročina v Istri) slabo vpliva na rast vinskega pridelka. Minoli torek je palo nekaj dežja, a še premalo, ker je zemlja na raznih krajih zijala suše. (Mesto v pokoj — na delo.) Upokojeni dvorni svetnik pri tržaškem namestništvu pl. Krekich mora nazaj na svoje mesto, da vodi posle za časa dopusta cesarskega namestnika grofa Goessa. (To je napredek!) Uradni list primor. vlade, ki izhaja samo v italijanskem jeziku, je objavil oglas fin. ravnateljstva v Zadru glede dražbe podjetja za prevažanje soli iz Stona v razna dalmatinska pristanišča. A ta oglas je objavljen samo v italijanskem jeziku, kakor da imajo pravico sami italijanski Čožoti, a ne tudi Hrvatje. (Poseben svetilnik) imajo na bretonski obali. Postavila ga je hči generala Davousta, darovavši za njega 240.000 gld., ostalo je dodala francoska vlada. Svetilnik ima podobo spomenika, na vrhu stoji Davoust. Luč se vidi na daljavo 100 km. Pred luko v Odesi zidajo svetilnik v podobi Kristusovi. Z levo roko drži križ nad glavo, iz sredine križa bo svetila luč. Pač silno pomenljivo. (Moravski Hrvatje.) Na Moravskem živi kakih 3000 Hrvatov, ki so si svoj materni jezik ohranili, vkljub temu, da je že več stoletij minulo, odkar so njih pradedje na Moravsko prišli. Temu se imajo zahvaliti dušnim pastirjem. Sedanji žrupnik Malec v Gutfjeldu je opozoril južne Hrvate na njih severne brate. Na to je prišel gori hrvaški profesor Milčetič, da proučuje narečje, šege in nošo moravških Hrvatov. Posebno mu je dopadlo prekrasno veziljenje. (Sejmi po Slovenskem od 16,—'JO. avgusta.) N a K r a n j s k e m : IG. pri sv. Roku pri Mokronogu, v Ložu na Vačah, v Hotavijah, Šmarji, Planini. Trebnjem, v Cerkljah in Metliki; 17. v Spod. Idriji in Švirci; 20. v Zatičini in Mokronogu. - Na Slov. Štajerskem: 16. v Lem-bahu, Mozirju, Soseski, pri sv. Roku pri Ptuju, pri sv. Trojici, v Sevnici, Šetalih in pri Mat. Božji v Puščavi; 17. v Kapeli. - Na Koroškem: ~0. v Frižah. - Na Primorskem: 16. v Go-rtci, St. Lenartu, P„d Altano in v Reziji. Di-u&tva. (M e n g ' š k o kat. slov. društvo) gre v torek sv. Roka dan na Šmarno goro, kjer bode ob 9. un skupna služba božja, kamor so vabljeni tudi pri)atelji sličnih društev. - Petje oskrbi društveni pevski zbor. (Prostovoljno gasilno društvo na H 1 e d u) priredi veselico s tombolo dne 15 avgusta, na vrtu gostilne gosp. I. C. Juvančiča na Mlinem. Začetek ob 4. uri popoludne. Pri veselici sodeluje slavna letoviška godba. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v Metliki imela je v mesecu juliju prejemkov . . gld. 5.320 33 in izdatkov........ » 4.337-55 toraj denarnega prometa . . gld. 9.657-88 Hranilnih vlog se je v tem času vložilo gld. 2330-66, vzdignilo pa gold. 1575 65. Posojil se je dalo gld. 1.805-—, vrnilo pa gld. 560•— Članov ima 212. Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatičini imela je v mesecu juliju t. I. prejem- kov ..........gld. 3.881-45 in izdatkov........ » 3.610-60 toraj denarnega prometa . . gld. 7.492 05 Hranilnih vlog se je vložilo v tem mesecu gold. 2808-—, vzdignilo pa gold. 110 — in je stanje gld. 47.512-—. Posojil se je dalo gld. 180 — , vrnilo pa gld. 500— in je stanje gld. 28.637-—. Naloženega denarja ima posojilnica eold 19.689-33. ' Članov ima 231. Listnica: Nekatere hranilnice in posojilnico ne izpolnijo pravilno ali celo nič pri mesečnih poročilih »Stanje«, kar pa je najbolj važno. Opo-zarjamo tedaj, da je to vedno izpolniti i. s. popolno stanje posojilnice od začetka posojilnič-nega poslovanja do konec istega meseca, za ko-jega je poročilo in ne samo zadnji mesec. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. avgusta. Danes je vsprejel pravosodni minister dr. Euber deputacijo odvetniške zbornice kranjske v jedno uro trajajočem razgovoru, katerega se je minister živahno udeleževal. Deputacija, dr. Mosche, dr. Krisper, dr. Majaron, so mu natančno pojasnili znani dogodek pri graškem nadso-dišeu in sploh razmere, tičoče se slovenske ravnopravnosti pri sodiščih. Minister je ope-tovano označil stališče deputacije in odvetniške zbornice kot opravičeno zlasti glede graškega sklepa. Tudi je minister naglašal, da morajo sodišča prve instance pravilno prevajati razsodbe nadsodišča. Minister je vsprejel spomenico ter obljubil, da bode storil, kar mu je v sedanjih razmerah mogoče. Dunaj, 13. avgusta. Položaj je kritičen, odloči se danes ali jutri. Baron Banffy je bil danes v Išlu ter nad jedno uro cesarju poročal o stališču ogerske vlade glede nagodbe. Ogri zahtevajo, naj se snide .državni zbor avstrijski, da sklene nagodbo, ter skliče zopet kvotna deputacija. Ako pa državni zbor ne sklene nagodbe, potem šele naj jo avstrijska vlada sklepa na podlagi § 14. Jutri se odloči v tem oziru. Dunaj. 13. avgusta. ,.Kol. Zeitung" poroča, da je bolezen sv. očeta jako nevarna in se je bati najhujšega. Išl, 13. avgusta. Baron BanflV je došel danes zjutraj. Ob jednajstih je bil pri cesarju v avdijenci. Thun in Banffv sta se vdeležila dvornega obeda. Belgrad, 13. avg. Skupščina je vspre-jela proračun za leto 1899. Zasedanje se zaključi jutri. Rim, 13. avg. Sv. oče se sedaj prav dobro počuti. Včeraj vstal ob 9. uri in vsprejel najpreje telesnega zdravnika dr. Lappo-nija, ki je bil pri njem pol ure, potem kardinala Eampollo, asesorja inkvizicije mon-signor. Grennari-ja in nadškofa v New-Orleanu ter razne druge osebe. Monakovo, 13. avgusta. Danska kraljeva rodbina je opustila misel na kandidaturo grškega princa Jurija za mesto guvernerja na Kreti. Rim, 13. avgusta. Nesreča, ki se je pripetila na progi Pontedecimo - Busalla, je veliko večja, nego se je spočetka sodilo. Razbit je stroj in skoro vsi vozovi in je gotovo, da je polpg 11 ubitih in 40 ranjenih še več nesrečnikov pod razvalinami. Pariz, 13. avg. Preiskovalno sodišče je razsodilo, da ni treba Esterhazyja pozvati pred porotnike, marveč se mora takoj oprostiti. Pariz. 13. avgusta. Majorja Esterha-zyja so včeraj oprostili. London. 13. avg. Zasedanje angleškega parlamenta je zaključila včeraj kraljica s prestolnim govorom, v katerem je naznanila, da so razmere napram ostalim državam najbolje in da se kmalu konča obžalovanja vredna vojska mej prijateljskima državama Španijo in Ameriko. Lizbona. 13. avgusta. Listi poročajo, da je ministerstvo vložilo ostavko. Kasan, 13. avgusta. Od predvčeraj popoludne je spodnji del mesta v ognju. Zgorelo je že več vojašnic, tovarn in nad 100 drugih poslopij. Silen veter pospešuje požar. Jokohama. 13. avgusta. Vlada pričakuje, da dobi pri volitvah ogromno večino. Primanjkljaj v proračunu znaša 50 milijonov jenov. Vojska mej Španijo in Ameriko. Madrid. 13. avg Vlada je naznanila včeraj popoludne francoskemu ministru za zunanje stvari Delcasse, da je odobrila mirovni zapisnik, in prosi francosko vlado, naj naznani poslaniku Cambonu, da ga španska vlada pooblašča v podpis vseh mirovnih aktov. Madrid, 13. avgusta. Predsedstvo v komisiji, ki se bo posvetovala v Parizu o de-finitivni mirovni pogodbi, bo prevzel španski poslanik v Parizu Leon Castillo. Španija si želi ohraniti pokroviteljstvo nad Filipinami. — .,lmperial" poroča, da se v kratkem snide parlament, da odobri mirovno pogodbo. Washington, 13. avg. Poslanik Cambon je včeraj popoludne ob 3. uri prejel brzojavko v kateri ga Španija pooblašča za podpis mirovnega zapisnika. Washington, 13. avgusta. Mirovni zapisnik obsega znane mirovne pogoje in določa, da se mora pričeti mirovno pogajanje v Parizu na j dalje do 1. oktobra. Španske čete morajo takoj ostaviti K,ubo in Portoriko pod nadzorstvom obestranskih komisarjev. Povelja, naj ustavijo vojskovanje, so prejeli že vsi poveljniki. Washington, 13. avgusta. Mirovni zapisnik sta včeraj popoludne podpisala zastopnika Španije in Amerike. Vojni tajnik je ustavil vojskovanje. Hongkong, 13. avgusta. Vstaška zveza na Filipinih je izjavila ameriškemu konzulu, da želi zjedinjenja Filipin z Ameriko. 8£5T Splošno priznano J® kot najboljše odvajalno in prebavljivo sredstvo Sagrada Malaga - vino. Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti je v deželni lekarni pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani, 165 i 21 Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefon štev. 68. Meteorologično porodilo. _Viftina nad morjem 3U6-2 m. a « čas opazovanja Stanje barometra v u Temperatura »o Celziju Vetrovi Nebo rt -9 ISi =« . t T3 =e N ► Cli 12 9 zvečer 738 0 184 sr. sever jasno 13 7 zjutraj 2. popol. 738 3 737 1 142 28 3 si. jvzh. sr. vzhsvh. megla del. oblaJ. 00 8rednja včerajšnja temperatura 18 2°. 7.a 0-9° pod r ormalom. W v hiši št. 72 na Poljanski cest odda se gostilna in stanovanja in sicer 4 stanovanja takoj, 5 stanovanj s 1. novembrom. — Natančneje se izve pri hišnem gospodarju Eliji Predoviču, Poljanski trB *tev. 5 664 ! 548 3-1 ) ucence sprejme talco-j Peter Keršič, kovaški moister v Spodnji Šiški. Pozor ! Pozor ! Alojzij Mozetič (potovalni urad), Trst, Piazza Negozianti št. I, Trst, sprejema potnike iz Trsta v San Franoisko v Kaliforniji za samih 185 gld » » » Novi York . , 75 ® in na vsaki kraj Amerike, Avstralije, Afrike itd. 10 gld. oeneje nego vsaki drugi. V Jeruzalem! Dne 12. oktobra t. 1. odpotujejo krščanski romarji iz Trsta če z Egipt v Palestino. Vožnja traja tje in nazaj 29 dnij. Cene: 1. razred 600 gld., II. razred 460 gld., III. razred 360 gld. s hrano vred. Načrti razpošiljajo se brezplačno. — Na vsako željo in prašanje postreže točno Mozetič 552 1-1 v Trstu. dNaznanilo. Opiraje se na priporočilo v .Škofijskem Listu" štev. II. t. 1. ponudimo letošnje 663 25 izvrstno vino, vsem prečast. gg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah: 1. Mašno vino.....hktl. od gld. 31 do 33 2. Navadno namizno vino, tudi zajamčene pristuosti „ „ 28 „ 31 Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin cene po dogovoru. Zadrutra postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini. Naimauiša kvauiiteta pod 1, ž. je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojina do preklica. Registr. vipavska vinarska zadruga. Ivan Kordik, Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14» priporoča svojo zalogo z drobnino in igračami na debelo in drobno. Za gostilničarje veliko zalogo jedilnega orodja z roženim, koščenim ali poniklanim ročajem. Prodaja iz alpaka in alpaka - srebra svečnikov, namiznega in cerkvenega orodja od c. kr. priv. dunajske tovarne W. Bachmann & Comp., katera jamči za lOletno trpežnost in trajno posrebrenje. S posebno nizkimi cenami postreže trgovce s potrebščinami za krojače, črevljarje in sedlarje S spoštovanjem 549 8—1 Ivan Kot-(lik. Prostovoljna razprodaja. S tem se naznanja, da se bode v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1., ob 3. uri popoldne na graščini Sinkov Turn pri Mengšu vršila prostovoljna razprodaja otave in živine * in v ponedeljek, dne 29 avgusta 1.1, ob 9. uri zjutraj, in ako potreba tudi prihodnje dni, pa 3S3ST" prostovoljna razprodaja k tej grajščini spadajočih travnikov, njiv in gozdov. Natančneja pojasnila podala se bodo v ponedeljek, dne 29. t. m. pri razprodaji. Š i n k o v Turn. dnč 13. avgusta 1898. 555 3-1 r. tt * X X X * X X X X X X X X X X X X X ■VI i i) m t r n ii i; i;»i»u i n i n; amiiij uumiiruiiiiiituiuiitmtiuiuiimiHiiMniiriiiiiiiji umu i ut m i uiuiiiiiiUi utiiiuiuutiiiijutiiLi tUii?Hiitmiiililimtmiiiii LatutimtiTiT i miiiiiiuiiiiiiiiilllllllilIBIlilliljiijajllglHflra 1 ovodom sfioda vse/i & & $ m m m m slovensfiiR županov dne 16. in 11. t. m. prodajata Bodeva vse v zalogi naHajajoče se predmete zdatno ceneje. 556 (2—1) v Qisti doGicefi namenjen je za družSo sv. (Birila in cffle/oda v JEjuBljani. MMIIIBIMIIIliM <9ričar d dfiejač Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode in dečke, konfekcije za dame -t— v £ju6ljani, Prešernove ulice 9. E>oooooocxxxxxxxxxxxxxx>okxx Zarezano strešno opeko mmmmmm (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah Knez & Supančič tovarna za opeko v Ljubljani. ooooooooooc 227 21 Preselitev mlekarije. .elila iStmenT/er8"1 S'aVnemU °beiD8tvU' da sem se * -ojo mlekarijo prana Mestni trg v Kendoyo hišo in sicer za vodo na Francovo nabrežje št. 27. 544 g_2 Se Se nadalje priporoča ____Fani Fabijan. ****XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX x '''Vil največja kranjska tvrdka. Fran Primožič, jj jermenar in sedlar K Sv. Petra cesta 34 g LJubljana. X riporoča se slavnemu ** abčinstvu in prečastiti ^ duhovščini v vsakorSno X ^ izdelovanje £ 5 jermenarskih in sedlarskih proizvodov, * 1'alnHn A i___ v • ^P^^ Ste ^ katera okusno, trpežno in ceno izvrSuje. V . , _.Rav':° lam je velika zaloga različnih in lairA iiK (Bričar 6 dfiejač, anaf Prešernove ulice štev. 9 priporočata: O Obleke za gospode. O Površni! 507 6—4 Haveloke. Sacco iz l i str a ali grebenaste tkanine. •®£3fT" Telovnike za, pranje. m^T Otroško obleko. žanefeeni ^ " Zal°če predmete po zni- %)iana -fiohsa X presegajo vsa druga .z. />'. s. A. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku." Fran Čudesi, urar v Ljubljani. mrnm X trdnosti, ličnosti in lahkem teku! T r.,+,. tetil> ________J ..... . .. + Leta 1898. razni modeli z mnogimi novostmi so 4. ♦f« videti pri zastopniku I f Janezu J a x - u 205 24 22 I T v I^jiil>Ijsmi, 1»»ti»»jsli«, cesta št. 13. U s t n 11 o v 1 j o u «> lota, 1H7C. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Z^M d> i o> O ■rajo« za gospod«, 1(11 ehiffon, glsjl« n. j>r«lh, kr« •Titlnlk*. krti inuiltl, IT Trti 1«dn» »d gld. 1 10 ao I TI ••» „ „ «'»8 „ 1» — ■r«Jo* u d«8k«, »iTtllkoltih, ile.rhktr (orojt i»du» od gld. r— do l 40 ••« „ „ 6 TS „ T T» ■vltlo« X* gospod«, » rrit Jtdno SO kr. do gld. lit ImI gld. 4*00 do gld. T60 Dvanajst ovratnikov od gld. I SO d« »no Dvanajst maniot i od gld. >80 do 4 60. ,/ IS pridog / (Vorb.tdou) gld. 1-16 do f— tO £ tn O fc Za kroj brez graje in /a točno postrežbo jamči tvrdka •T. O IX aram mi v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mno^o o. ln kr. častnikov in c. In kr. mornarloo. AT Cenike slovenske, nemške, laške pošilja na zahtevo brezplačno 263 24-12 551 2—1 trgovec v Dolenjem Logatcu Ifff/ —■' ,- v-> i , ki je dobro dovršil ljudsko šolo in je posebno dober v računstvu, vsprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji. Tomo Tollazzl, Edini d_ € * x mm i ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentiran način narejeni 145 25-9 Pate nt Satin de Chine (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine), Ta dežnik je popolnoma nepremočljlv in stalne barve, podoben najfinejši svilati omreli Blag6 se ne zgu-banči. ko je mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega V Ljubljani te dežnike prodaja edini JOSir V1D1AB, dežnikar. Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko 3 JUT Za Marijine družbe! Pri predstojnlštvu dekllike Marijine družbe v Skofjl Loki se dobiva: 1 Otrok Marijin, opravilnik in obrednik za (mladeniške in dekliške) Marijine družbe. — Cena lično v platno vezanemu izvodu 45 kr. 2. Najboljša mati, molitvenik za kongreganiste in vse častivce Marijine; v platnu z rudečo obrezo 45 kr. 3. Po Mariji k Jezusu! obe zgoraj imenovani knjigi skupaj vezani — v platnu 75 kr., v usnju z zlato obrezo 1 gld. 5 kr. 422 10—9 4. Posvečenje, 100 izvodov 1 gld. Na korist kongregacijam pri obilnejših naročilih družba-založiteljica navrže primerno število izvodov. Tudi ista družbam rada oskrbuje sprejemnic iu svetinjic s slovenskim besedilom. Na drobno se dobivajo te knjižice tudi v v prodajalniel katol. tiskovnega društva (preje Ničman, v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2). w Vkusna Iv. Bonačeva vezava in nizka cena! J i Najboljše sredstvo proti stenioam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih žlvallj. Vse stroje za poljedelstvo] Vnovič znižane cene! jI« Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko Nijeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev. ]%OVO ustanovljena in novourejena domaČa stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 48 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,Figovea' se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje 'cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavn;ci, od pajoriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. iAisi-1 - t;----- ' A Kil-*' * Jf« m 11 Trijerl (čistilni roji za žito v natan"ni izvršitvi. Sašil-nloe za sadje m zelenjavo. — Skroplluloe proti peronosperi, zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatilnice. mlini za žito, stlskalnloe (preie) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stlskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II/2 Fraterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 66 20-10 MM A S . ' i V- P— • t < O .'V; >: n 1 :y ;> ,r .i t V-.S Vv-;tC\ A-,,. \ + i v ..... •'■i. :Ss -č l-t-Ht^ljki

"" " /■. • • ' ■ .•' /■',■%* v-*-' ' vi ^ # A (V . i ^acherlin^ učinkuje čudovito! Usmrti vsakovrstno golazen — ln ga radi tega milijoni odjemaloev zahtevajo. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zaoherl'. Pristni ,,Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Ivan Fabian, J. Klauer, A. Šarabon. P. Grošel. Adolf Kopriva, Viktor Sehiffer, Edvard Hajek, Josip Koidin, Jakob Sehober, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Jakob Spoljarič, Ivan Jebačin, Karol Lapponi, A. Staeul, Jeglič & Leskorie, Peter Lassnik, Franc Stupica, C. Karinger, J. Lenček, M. E. Supan, Mihael Kastner, Ivan Perdan, Frane Terdina, Kham Karol Planinšek, Uradniško kon- Murnik, J. C. Riiger, sumno društvo Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Sodražici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač. Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu. Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, Travniku, v Tržiču, v Radovljici, Radečah, Zagorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. 220 15-13 Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice priporoča lepo svojo zalogo 15 32 raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljice za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. tfhsbssshshshs^ n) Uradne [}{ nlin trgovske K l KOVERTE | [|] s firmo priporoča |}{ a KIL TISKARMK v Ljubljani. [}j sasHsasssBsa^ l C 745 36-38 Na jbolje in na jceneje sredstvo za čiščenje zob. X Prečastiti duhovščini in spoštovanim cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da sem od praznika presv. Rešnjega Telesa dalje znižala ceno pristnim čebelnovoščenim svečam pri Ko za 20 kr., tako da velja odslej Ko samo gld. 2 50, koje je preje veljalo gld. 2-70. Nadejajoča se blagohotnega uvaževanja se uljudno priporočam. 531 3-2 Velespošto vanjem v Zofija