jI lxhaja vsak dan rasen sobot nadeU ki praznikov. Issued dafly ezeept Saturdaja Sundajs and Holliain. PROSVETA 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In uprevniikl prostori; 1 1687 South Laemdale Ava. Office of Publioetkm. •607 South Lawndalo Ave Telephone. RoekaraD 60H , [^IyEA1XXXVL Cana lista Je 06.00 « ITS oEsSS S !Sio>"».'un» CHICAOO 23. IU_ ČETRTEK. 14. AVGUSTA (AUGUST M). 1944 Sutaortptlon H.OO T*tl» STEV.—NUMBER IM ..a «- ...... - ,,M . .A . « • - tAl* --- - -' - — «----A Idil RUMUNIJA SE ODCEPILA OD NACIJSKE NEMČIJE! Francozi osvobodili Pariz! Zavezniki zasedli Marseille! Oklopne kolone tretje ameriške armade prodrle 65 milj daleč in prve so oddaljene le 160 milj od nemške meje. Bitke v centralni in zapadni Franciji zaključene z veliko zavezniško zmago. Nemške obrambne črte v južni Franciji prebite.—Ruti začeli dve ofenzivi na rumunski fronti, okupirali Jati, industrijsko mesto, ubili 25,000 in ujeli 15,000 Nemcev. Trinajst ruskih armad v akciji na 1400 milj dolgi fronti LONDON, 24. avg.—Rumunija, satelit ruše-cega se Hitlerjevega imperija na Balkanu, se je sinoči odcepila od Nemčije in naznanila, da te bo borila proti nacijem kot zaveznica sovjetske Rusije, Velike Britanije in Amerike. Moskva je danes naznanila, da se rumunski vojaki ze bore proti Nemcem. Kralj Mihael je izdal proklamacijo, v kateri pravi, "da je Rumunija sprejela pogoje memir-ja Sovjetske unije, Velike Britanije m Amerike. Od tega momenta so sovražnosti proti ruskim armadam ustavljene in vojna z Veliko Britanijo in Ameriko zaključena. Zdruieni narodi so garantirali neodvisnost Rumumju U»i* london, 23. avg—-Parla Je bil osvobojen po štirih lotih nemile« okupacijo. Osvobodili ao ga Francozi, kl so pognali Nemce U mesta v momentu, ko ga Je ameriška oborožena alla obkrožila. General Charlee de Gaulle Je na-znanil, da Je bil PerU oevobojen po ljutih bitkah na caatah, kl so trajale štiri dni. RIM, 23. avg.—Zaveanlki ao danes zasedli Marseille, drugo največjo francoeko mesto ob Sredozemskem morju. Uradni komunike pravi da Je okupacija sledila, ko so ga savesnlkl obkrožili ln nasedli vae doeiope. Zavezniški atan v Franciji. 23. avj>.—O klopne kolone tretje ameriške armade, katere poveljnik je general George S. Patton, so prodrle 65 milj daleč na juž-novzhodni strani Pariza in prve so oddaljene samo 160 milj od nemške meje. Druge zavezniške sile prodirajo proti izlivu reke Seine. Nemška armada na zapadu je v nevarnosti uničenja. Okrog 93,-000 vojakov, ostankov armade, katere poveljnik je feldmaršal (Junther von Kluge in je štela 600,000 mož, se nahaja na ozkem pasu ozerrflja ob reki Seini. Kanadske čete se vale proti Havru, velikemu prsltaniščnemu mestu, ") prve so oddaljene le nekaj milj od tega mesta. Bitke v centralni in zapadni Kranciji so bile zaključene z veliko zavezniško zmago. Zavez mki so ubili in ujeli več tisoč' sovražnikov. Ameriške oklopne kolone so otem zapretil, da bodo nemški bombniki razdejali Vichy, Če se bo upiral deporta-ciji. Petain je proteatlral, a se je moral podati. Maršal je poslal noto Hitlerju, v kateri je protestiral proti aretaciji. "Od premirja 1. 1940 sem vedno naglašal, da ne bom zapuatll svoje rojstne dežele," pravi v noti, »Zdaj aem Jetnik elitne garde, kl me je oropala avobodg kot načelnika francoske države." Bolgarija za sklenitev miru Zunanji minister priznal napako London. 23. avg— Bolgarski zunanji minister Parvan Dra-i janov je v svojem govoru v par-amentu prignal, da je Bolgarija storila veliko napako, ko je na-povedela vojno Veliki Britaniji n Ameriki, in da vlada premierja Ivana Bagrijanova išče Izhoda za umik iz vojne in akle* nltev miru. Njegov govor Je bil oddajan po radiu. Kakor Bagrijanov, je tudi Draganov obdolžil prejšnjo vlado premierja Bogdana Filova odgovornosti za vstop Bolgarije v vojno na strani osišča. "Bolgarija kot mala državica ne bl smela stopiti v vojno," je dejal zunanji minister. "Danes je v nominalni vojni c Veliko Britanijo in Ameriko proti volji bolgarskega ljudstva." Draganov je dalje rekel, da Bolgarija izvaja politiko prija teljstva z Rusijo, s katero nI v vojni, obenem pa je izrazil upanje, da Velika Britanija ln A-merlka bosta razumeli aedanje stališče bolgarake vlade. Connally zavrnil obdolžitve opozicije Amerika ni sklenila tajne pogodbe z Rusijo Aretacije nemških špionov v Argentini Buenm Aires, Argentina, 23 | avg - F»*deralne policija je odkrila novo organizacijo nemških špionov In jih aretirala, pravi naznanilo V navalih Je zasegls dokumente In drugo evidenco o aktivnostih špionov, Vlada je pred dvema tednoma naznanila tetrtje Japonske špionaže v Argentini Bivši Mussolinijev tajnik umorjen Rim, 23. avg.— Socialistični list Avantl poroča, da Je bil Osvsl do Sebastiani, bivši Mussolini Jev tajnik, umorjen v severni Italiji. Sebastiani je Imel veli ko oblast v zlati dobi fašizms v Italiji. Poročilo pravi, da so ga Italijanski rodoljubi ugrsbill in umorili 16. avgusta v bližini Brescija. Nemci potopili turški parnih VVashlngton, D. C., 23. avg,— Odbor za pomot vojnim begun cem Je bil Informiran, da so Nemci potopili turški pernik Mefkura na Črnem morju. Na parniku ao se nahajali rumunski begunci. Poročilo pravi, da Je 255 beguncev utonilo. Nemški admiral izvršil samomor Rim, 23 avg—Nemški adml-rl Siegfried Wn-der se je ustrelil v svojem glavnem stanu v St Eutlopu, Južna Francija. Samomor »e Izvršil po zavezniški invaziji južne Francije. Waahlngton, D. C., 23. avg.— Senator Tom Connelly, demokrat iz Texasa in.načelnik odseka za zunanje zadeve, Je od-očno zavrnil obdolžitve repub-ikanske opozicije, da Je Amerika sklenila tajno pogodbo s sovjetsko Rusijo, Obdolžltev je zrekel senator Taft, republikanec lz Ohla, v teku dlakuzije v senatu o konferenci reprazen-tantov treh velesil, ki ae vrši v VVashingtonu. Taft je hotel vedeti, zakaj ni kongres reprezentiran na kon« ferenci treh veleall. "Poročilo, kl ga je objavil newyorški list Times, da je Amerika aklenlla tajno pogodbo z Rusijo, ma Je vznemirilo," je rekel Taft. "To citira deklaracijo W. A. Harrl-mana, ameriškega poslanika v Moskvi, da Je zveza med sovjetsko Rusijo ln Ameriko trdna ln ds hg Urejala več desetletij. lirn, ida senator Cupnally pove,, ali je bila sklenjene tajna pogodba ali ne.". Connally Je odgovoril, "da ni nobene tajne pogodbe med A-meriko in Rusijo. Odnošaji med državama so sicer tesnejši kot so bili kdaj prej, kar je posledica vojne. Amerika se ni obvezala nobenem oziru na konferencah, ki so se vršile v Moskvi, Caeablanri, Kairu In Teheranu." Državni department Je poročal, da je bil Edward Stettinius, državni podtajnlk, izvoljen za predsednika konference repre zentantov Amerike, Velike Brl Unije ln Rusije. Romulo zapriseien kot filipinski komisar VVashlngton, D C.« 21 avg Polkovnik Carlo« P. Romulo, bivši član štaba generala Doug lasa MacArthurJa, Je bil zaprl sežen kot komiser za Filipinsko otoke On je nasledil Joaquina M, Elizalda Zaprisegel ga je korigresnik Rayburn, demokrat in predsednik nižje kongresne zbornice K/»mulo bo kot komi-ser lahko govoril v kongresu, ne pa glaeoval o načrtih. Domače vesti Obiski Chicago.—Na povratku s kon* vencije ABZ, kl je bila zaklju čena prošli pondeljek v Ročk Springsu, Wyo., in se Je vršila Štiri dni, sta se oglasila v glavnem uradu ln uredništvu Prosvete Frank Kramar lz Sharona, Pa., in F. J, Preveč iz Glrarda, O, Vesti U Mlnneaote Ely, Minn,—John Tomsic jt prejel poročilo od vojnega de partmenta, da je bil 12. jul, \ Franciji ubit njegov sin Antho ny Tomsic, star 29 let. Polej očeta zapušča šest bratov. Ena ko je bila obveščena družim* Frank Banko, da je padel v Franciji njih sin Mathew Benko. Poleg staritov zapušča mlado leno, pet bratov ln dve sestri. Tu kaj pa je umrla pionirka. Mar) Agnich, stara 77 let, doma oc Črnomlja. Na Elyju je bila 5( let. Zapušča pet alnov ln dvt hčeri. Lokalni list poroča, da jc bilo v tej vojni ubitih že 23 olyj ških fantov, med katerimi ao sle dečl slovenski fantje: Steve Le ber, Albin Mrache, VVllllar koushln, *Louls Lakner, NlcV Kordich (Hrvat), Joe Slmonlch VVllllam S. Wldmar, Rudolph Ti sovlch (mestni alderman), brati Albin ln Louis Razman, oba čla na društv| 263 SNPJ, Louis R Rom, Anthotvjr Tomslch, Mathev Baka. Torej je že padlo v tej vojni dvanajst tukajšnjih alOven aklh fantov ln en Hrvat. Meat< šteje 6000 prebivalcev. Imenovanje .,/ Na« Vork.—Znani dalmatln ski podjetnik Frano Petrlnovlc "častni član Združenega odbori Jugoslovanskih Amerlkancev lt pristaš osvobodilnega gibanja t Jugoslaviji, je bil imenovan kot jugoslovanski zastopnik pri Med narodnem rdečem križu, Smatri se, da bo to Imenovanja velik« koristilo jpimožni akciji v Jugo slavij! s strani Rdečega križa. Ia Clevelanda Cleveland.—V soboto, 19. avg. e po štlrlmesečnl bolezni umi a Mary MHavec,« roj. Urbančh | vasi Sevnici, fara Mirna nt Dolenjskem, odkoder je prišli Cleveland pred 4B leti. Cla niča je bila SDZ, ABZ in AŽZ Zapušča štiri sinove ln šest hče ra, kakor tudi tri sestre v te deželi in več vnukov, v slaren iraju pa brsta ln sestro.—V bolnišnico Cleveland Cllnic je bili odpeljana znana pevka Joseph ne Milavec-Levstik. Kadi težki Itoleznl obiski niso dovoljeni.-Družins Martin "kuhar iz Eu clida je bila obveščena po voj nem departmentu, da Je njih sir Pfc. Martin Kuhar podlegel ra nam, katere je dobil v boju 30 Jun. v Myrtkynl, Burma. Sta» Je bil 21 let, v armadi od febr 1943 in preko morja od letošnje ga aprila. Poleg staršev zapušč' brala in sestro. Velika letalska nesreča v Coloradu Trinidad, Colo., 23 avg Osemnajst članov posadke d veli bombnikov Je izgubilo življenje, io sta kolldlrala v Kraku in tre šč)la na tla ter se razbila. Nesreča m- je prlj>etila v bližini Mo dela, 20 milj severovzhodno od Trlnidada, Samo eden član posadke ae Je rešil s skokom s padalom po kollzljl. Premier Churchill bo obiskal popoka iKim, 23 avg,—Britski premier WinsUm Churchill je po obisku front v Sredozemlju dospel v Rim, kjer bo Imel razgovor s papežem Pijem In italijanskimi voditelji. Predmet razgovora bo vprašanje miru. angleški liberalci za okupacijo nemčije Zavezniška kontrola industrij, uvoza in izvoza DEBATA V PARLAMENTU SE OBETA London, 23. avg.—Poaebnl od-, bor angleške liberalne atranke je predlagal zavezniško okupacijo Nemčije po zaključenju vojne, kl naj bl trajala več let Zavezniki naj po vojni aaaežejo vse nemške bojne ladje, pirnl-te, letala, Industrije, tiskarne ln {ledallšča ter prsvgjUKtejo kon-rolo nad uvozom m Izvozom. * )alje naj store korake ia preobrazbo nemškega ljudatva. Odbor je naglaall v avojem poročilu, da morajo biti načrti lede postopanja napram Nem-IJi v povojni dobi odobreni ln zmagovalci morajo biti pripravljeni na uporabljanje sil« v alu-£aju kršenja provlalj teh načrtov po Nemelh. 'Pogoji," pravi poročilo, "morajo biti taki, da bodo garanti-ali varnoat ne aamo Veliki Britaniji, temveč tudi vym evropskim državam, malim ln vell-Klm. Nemčija ae ne ame nikdar več dvigniti kot mllttarietUna dla," - ' Okupacija vae Nemčije naj bl dedila okupaciji atrateglčnlh krajev. Trajala naj bl toliko četa, da se'zavezniki uverljo, da Nemčija ne predatavlja nobene levarnostl. V času okupselje taj bi zavezniki imenovali vr-lovno komlaijo, v katere Jod-ocje naj bi spadala preobrazba lemškega ljudstva. Nacljake loktrine ln milltarlatlčne vplive le treba iztrebiti s vzgojo, ftele mtern, ko bo nemško ljudstvo iemonstrlralo voljo za kooperacijo ln mirno sožitje s svojimi tosedl, naj se restrlkclje odpravijo. Načelnik odbora liberalne itranke, kl je predlagal zaves-uško okupacijo Nemčije, je C. «V. Porih. O zavezniški kontroli nemških Industrij ln drugih vprašanjih se M Vršila debata v parlamentu, ko se bodo poslanci /rnlll s počitnic. Hillman zavrača podporo komunistov Boston, Mass., 23. avg.-Sld-ney Hillman, načelnik odbora /m politično akcijo Kongreea Industrijskih organizacij In pred-tednik unije Amalgamsted Clothing VVorkers, je na sestanku s Časnikarji izjavil, da ne mara {»odpore s strani komunistov. On Je tudi zanikal trditve, da je njegov odbor pod domlnecljo komunistov, obenem pa je naglasil, da se že .10 let bori proti komunistom. Hillmanov odbor vodi kampanjo za ponovno izvolitev Roosevelta za predaed-nlka Združenih držav. Ameriška letalska sila uničila 119 I nemških letal Moskva, 23. evg,—Poveljstvo . ameriške leta lake sile na vzhodu poroča, da so letelct, kl operirajo z ruskih has. uničili 119 nemških letal, odkar ao bile te baze ustanovljene. V spopadih v zraku so Američani seetrelili ' 61 nemških letal, ostala pe ae j bila uničene V napadih na lete-• lišča. PROSVETA the enlicjhtdimekt w lastnima «aik»« podpo«w JEDNOTE Orgaa of pubtlshod br^me MHo-el B~ofll m..«*«*«« u ZdruUM driave (laven Chlrf) ** **Td°i.!!u!!!! 8 iSm-I fN>. Chicago »d Cook CotmlT »TJ« P« T« oOunirie. MU p« T**'- . _ ooImot po dogovoru.—Rokoptaš dopisov Naslov u TM. ku ima stik s Ustom PROSVETA 2657-59 So. Lew«uiale Avo.. Chicago 2S. IUlnoto MEMBER OF THE IHMSRATED t« ooiutfoMk (fcrticO. povesti. |o prOoŠU iz D..UD, v oklepaju n. primer (A«u»t 31, 1»«). poleg v«fcga Imena vite jo pravočasno, da se vam list n* ustavi. ____ Tragedija v Varšavi AMERIŠKI RDEČI KRIŽ itČE ROJAKE Chicago. I1L—Ameriški rdeči križ bi rad zved*l, kje se nahajata mr. Ivan Puharic in mrs. Eda VVabeic. Za nju poizvedujejo sorodniki iz stare domovine. Ako bi kdo vedel, kje se nahajata omenjani osebi, naj to sporoči 'The American Red Cross," Glff South Michfgan ave., ali pa pokličite Harrison 5910. * Ameriški rdeči kril. DODATEK JC DOPISU JENNIE IN JOSEPHA OBLAKA Mllwsttkea. Wfak—Cenjeni urednik. Lepo se zahvaljujeva za priobčitev najinega dopisa. Toda vrinilo se je nekaj pomot, katere prosiva, da jih popravite. Glasiti bi se moralo, da sem obiskal mojega starega prijatelja in sodelavca Valentina Marcino, ki ima gostilno. Nadalje bl se moralo glasiti, da sva obiskala mr. Mraka, ki lastuje veliko ga- je bilo za čaaa Hooverjevih časov: Ko je videl, da sem radodaren, me je pričel neprestano nadlegovati. Nekega dne pa mi je ponudil ženski okrasek in ga cenil na $35. Takoj sem ga vprašal, kje go ja dobil in pričel sem sumiti možakarjevo poštenost. Dejal je, d* je okrasek našel. Svetoval sem mu, naj naznani o -rtvsri v časopisu in naj povrne komur spada. Potem me ni nekaj časa nadlpgoval. Zadnjič, ko me je zopet ^rosil, da mu pomagam, da je lač?n, sem mu pa povedal, naj si albišče dela, katerega danes lahleo dobi vsakdo, ki hoče delati* Ko pa je sprevidel, da me ne more več vleči za nos, je pričel zabavljati čez mene. Pa ne samo to: pred časom je nekdo potrkal na moja vrata v hotelu. Odprem in pred vrati je stal on. Pričel mi je sladko pripovedovati, da me nekdo iz železnega v Varšavi vrše srditi boji in da je možnost, da Ruai a pomočjo polj sVh patriotov kmalu zavzamejo Varšavo. Berlin je tudi naznanil dk bodo Nemci izpraznili to mesijo.___________^______^ J tonu, Ind. Minulo je dvajset let, V Detroltu pa sva obiskala V poročilih smo čitall, da selnsjina stara znanca in prijate-^ 1 lja Franka ln Antonijo Režiš- nik. Z njima se poznave že mnogo let. Bili smo skupaj v Clin- • ------- r » \ »i . nfuUnlriP armade tonu, ina. Minuio je avajsei m, Tukaj P« «e pričenja velik. trfgedlja peljal« odkar ava ae iz Clintona preae- Vaiiavi. Iz nekega ie nepojarpjenega razloga « je n»ka. at«> I y MUwaukct. ona ^ v v v anavt. "»»"B« — —* 7 - ^ - j|..t0ii hnii 'na v Miivvaui živa ustavila tik pred Varšavo, v mestu samem peso cUvjall boji I med Nemci in Poljaki kar naprej. * V Detroitu ava oo«*.« za Poljake, ki ao bih le ^ ^roženi v pr^ ^ Danes so že domslsgs J^^^^ Zelo nama je žal, da je bl i ob Visli. V pričakovanju, da bodo ruske ar- _ težkimi posledicami meri z okupatorjem še del starega mests c sva obiskala tudi ženo. bilo ime malo pregledate, pa boete znali, kaj je kaj. Veselica nam je prinesla $150 57 čistega dobička. Z jest-vinami in pijačo smo naredili $69.92, za partizanske rdeče zvezde pe smo dobili $80.65. Torej, skupm dohodek znala $150 -67. Od tega smo poslali v urad SANSa $100, ostanek pa hrani blagajnik podružnice št. 7 Frank Masle, kateri se bo porabil za de- mesto. Prodaja partizanskih zvezd je šla zelo od rok. Vsa Čast bratoma Frank in Jerry Albreht, Jjjl sta prva kupila partizanske zvezr de in plačala za nje vs^r po $5. Le škoda, da nftta imela več po-snemalcev kot štiri, in sicer: Frank Gregorka; /luyd Jennie Istenich in Iran gorin. Drugi pa ao kupovaB zvezde od 25 centov do $2. Imena prispevateljev za zvezde lah ko tfdite v obeh slovenskih domovih. ' sem Sl< OS kale reševanja ameriškega vojak* v Franciji, ki g» Je st aula granata in ga skoraj pokopala živoga. Najlepša hvala vsem Sloven cem in Slcnnenkam^katen ste kaj 50 ^p^ od mene Majske gla-dali, prav tako se zahvaljujem sove> ^ pnd.eli vpraševati, kdo okrožja išče in da bi me rad vi- tudi vgem 0nlm, ki ste prišli na vft nepridiprav, Kl je pisal del. Resno sem mU rekel, naj se veselico in ko . jpo^aU dopismo Vsi M izrazij da ne vi-takoj pobere, kdor pa me hoče. boijfcga uspeha, obenem pa ste nlč črnega v ^Majskem gla-videti, me lahko najde v hotelu. dcmonstrirall svojo slovensko za- lgu ^ ^ ga lahko iital vsak otrok, ^ ao Poljaki takoj prve dni zavzjdl v. mo J-e izpuščet. kajti g:^urce-stove preko Visle, toda ao jih potem izgubili, ker nI bilo zunanje)mo pomoči. smo veliki prijatelji in amo bili skupaj doma v stari domovini. Toliko v dobrohotno pojasnilo. Jennie in Joeeph Oblak. nos. »O v Matij a Pogorele. POROČILO O SANSOVI PRIREDBI Iflttle Falls. N. Veselica podružnice št. 7 SANSa, ki se j^ vrnila dne 5. avgusta, je še pri-IČno dobro izpadla, toda bi lah- ko še veliko bolje, ako bi se vsi i ročnik proietarca, se naj kar tukajšnji Slovenci zavedali časa,!zglagi pri meni in z ve8eljem ga v katerem živimo. Tako pa, saj ^m vpisal za naročnika, veste, kakor drugod tako tudi Kakor na proletarca, tako bi pri nas imamo vsakbvrstne iz jovore, ki pa so samo izgovori n ne pomenijo nič. V stari domovini smo dejali, da je vsak Izgovor dober, četudi ga pes prinese na repu. Takih izgovorov se poslužujejo tudi mnogi med nami, da bodo že sami pomagali svojcem v stari domovini, drugi pa pravijo, da nočejo zato po- Ta tragedija, ki pomeni masakriranje tisočev in tisoče v Poljakov v Varšavi, je tudi v mednarodn« areni dvignila veliko prahu. Največ aeveda med Rusi in Poljak«, kakor tudi med Poljaki aamlml . . - Zadnje dni čitamo, da Moskva očita pojjaki zamejni vladi v Lon- g pQrTk donu, da je ona odgovorna za to tragedijo, ker Jaina laatno^odgo- SvQje ^^ ^ pričel ^ vorrtost pozvala podtalno varšavsko Spanje na odprt upor prou pred M ^ Najprvo gem k okupatorju, brez da bi ae ona ali pa angleška vlada prej poaveto- vojakom| ^^ ^ sluitl v p. vala z Rusijo. Na drugi strani oa Poljaki, ki so lojaln zamejni I tu in gJcer prl Q7 pehoinetn vladi v Londonu, očitajo ruaki vjadi, da Je ona^ kriva te trageatje, ^^ Toda ker gya wu % ^ ker da Je namenoma uatavila svojo ofenzivo tik pred Varšavo. k potrjena v igtem letu (l8Q1) Diuga poročila omenjajo 1), ds je med angleško in pOljako vlado Ue on moral služiti tri IsUl jaz na eni in rusko na drugi strani of>sUjal aporazum za koordinirano pa H9imo nekaj me9ecev. Polem Scijo ruske armade in varšavskpga podtalnega gibanja; 2), da je pa ge odpeljal v Amet^ko, v £cneral Bor poveljnik podtalne armade v Varšavi, apeliral na državo Minnesoto. Ruee zs nujno pomoč po zrsku v obliki streliva in orožja, toda za- v Minnesoti sem dobil delo, v ata* 3) ds zdsj veliki angleški bombniki dovažajo strelivo in rudniku, kjer sem si nakopal bo-orožje iz Anglije in ga spuščajo s padali na določena mesta v Var- lezen. Moj brezplačni zdravnik In vi medtem ko so ruske armade oddaljene le deset milj od meeta. je bil pokojni misijonar Buh, Kaj ao dej.tva, oziroma kaj ie ozadje tej tragedij, ml ne vemo kateri je bifjtudi prvi Mfa kdo Je kriv, če Je sploh kdo kriv. Svetu ns primer ni znano, al Rešila ustavila avojo ofenzivo tik pred Varšavo iz političnih i . loTov (ds Nemci pomore v Vsršsvi čim vec londonski vladi loJal- K^ v Lučne na Gorenjskem M?aK aH^vsled tega, br je naletel, na velik & , . 4 .. x „ ^Am noval 50 letnico svojega posve- Da ao Rusi na nekaterih sektor j h naleteli na močan odpor y mažnika bi primer ob meji Vzhodne Pru.ije in na spl^no tudi v Lltvijl in gprcmljevalec in nekak Utviji, kakor tudi v nekaterih krajih na Poljskem, vsa znamenja 1 agtopnik ve8 čas Uko govore, kajti drugače bl prodirali naprej^ Gotovo Je to, da Mnogokrat( prva leta< ^m mu zadnje tedne je vzhodna fronta večinoma •'atabllizlrana in ruske prlnesel drva in zakuril v stano-armede usUvljene. Do slednjega Je moralo prej ali slej priti po Venju, ki ga je imel v ozadju senzacijskih ruskih zmagah, kajti v dobrih šestih tednih so Rusi ivojt majhne cerkvice. Tedaj je prodrli več kot ;J00 milj daleč ln osvobodili velikansko ozemlje. bij £jy ^ majhno gozdno meste-Ds ns eni strsni ruske srmsde p<»trebujejo oddihs, ns drugI pa Je ctt Sploh sem mu stregel v vseh vprašanje reorganizacije transj>orta za zalaganje tako velike in Uzlrlh; to omenjam zato, ker so naglo prodirajoče armade, je tudi gotovo. gotovi čvekači govorili, kaj vse Ampak to še vedno ne pojssni vprsšanja, zakaj Poljaki v Var- mi je dal Buh in da sem mu po-šavi ne dobivajo potrebnega orožla in streliva in medlcinakih po- kradel gotove stvari. Pozneje trebftČin od ruskih armad, ki sc nahajajo takorekoč pred nosom, sem dokazal, da ao oni storili ti To hi bilo vsekakor Veliko laftle ko< pa sporadlčno dovažanje tega ato, kar so mene dolžill. Sej po-materiala pti zraku iz Anglijc^več kot tisoč milj daleč—kar se znate, kako je neki tat kričal na moro vršiti le v malih količinah. sejmu: Primite tatu, primite ta Nekaj Je nekje vaekakor narobe. Ce so bili Rusi ustavljeni pred tu- nftto f J« sam l«nuzni Val lavo p«, nemški premoči, ne more od njih nihčenričakovatil ^fTu ' a u P . m kaj nemogočega. Toda\epo tej vojni sam opravil), toliko < asa ne more priti do prijateljskih odnošajev mod obema dižavama Volja za kooperacijo pa mora priti z obeh strani, ampak taki incidenti je nr ustvai jajo Baš obratno je matica. Ta tragedija Varšave je šr toliko v^ja, kajti v'poldrugem letu je to it njen drugI masaker Lani-v aprilu se je doigral eden največjih inasakrov in obenem najbolj heroični odpor v varšavskem /idovskem ghetu. ki ao ga bili Nemci spremenili v pravi pekel. Ko ao židovski delavci uvideli, da ao obsojeni na absoluten po-gin radi »utemltičnega ubijsnja s strani Nemcev, ao še nekega dne dvignili v svojem peklu do zadnjega moža. ione m otroka in kot obupana zver planili na svoje morilce in mučiteije. Po varšavskem ghelti jo ukori več tednov divjale pravcata vojna, v kateri so Nemci morali uporabljali tanke, topove in bombnike. Ta boj je bil končan šola. ko ie bil ubit ali zaduien v plamenih skoraj zed-nji varšavski £»d Tisoče ih tieoče varšavskih Poljekov bo zdej doletela slicna uaoda. .. ■ Glavni v odi toi i! poUttčaooa odbora CK dlnl). Jamo« Caroy. talnlk blaqalnlk CIO —Se aoii roooluciiakoc^i odbora prodlošlli program CIO. Dobili ao le aa papirja. . Drugi dan je res prišel neki znanec in mi povedal, da je bil prejšnji večer okraden. Nato pa me j* prosil, da sem mu dal denar za pot. . • O omenjenem lopovu zato danes pišemrda posvarim rojake, da mu ne bi nasedli. Ko sem zadnjič pričakoval nekaj delegatov ABZ, sem ga videl, da je na postaji prežel na svoje žrtve. Najrajši se suče okoli Slovencev. ECako se ta nepridiprav piše, ne vem. Najbrže Ima več imen, kakor je navada nepoštenih ljudi. ravijo, da se imenuje mestni mož ali pa Burgarjev Janez. Po postavi je močan, star okoli 50 et. Kadar prične govoriti, mu zaigra na obrazu opičji naameh. *oa mu je pa precej ošpičen. Zna tudi prilično angleško, dovolj, da tudi tujerodce, vleče za vednost. Vsi, ki ste kupili parti-jpa ^ ne pohujšal, ako ni zanzke zvezde, jih hranite in naj vam bodo v spomin na herojsko borbo jugoslovanskih partizanov. , Naj še omenim, da smo izvolili dva delegata za prvo konvencijo SANSa. Izvoljena sta bila Frank Masle in Frank Gregorin, namestnika pa John Gerdin in Frank Gregbrka. Frank Gregbrln. 282. ZAHVALA New Castle, Pa^-Najlepše se zahvaliuJem mojim številnim prijateljem v Strabanu za njih naklonjenost do mene. TcfeHca tfkufca. ČITAJTE DELAVSKE ČASOPISE Puite, Meni.—Rad čitam na predne delavske časopise. V mi slih imam Prosveto in Proletarca. Za slednjega sem tudi zastopnik v Buttu, Mont. Ker sta ta časopisa res delavska in napredna, priporočam našim slovenskim delavcem, da se nsro-čijo na nju, ako še niso naroč niki. Kdor želel postati na- bil pohujSan že poprej. Isto ve-a za Proletarca in Prosveto. Kdo je dotičnjk, ki je pisal pismo, ne vem, toda bopi zvedel. Pismo je bilo natipkano, toda az vem, kje je bilo natipkano in ako bom zvedel, kdo je tisti, ki se sam sebe smeši. Na koncu priporočam ponovno vsem našim rojakom, da si naročite delavska lista kot sta Proletarec in Prosveta! Anton Zugel. moral biti vsak zaveden sloven skl delavec naročen tudi ns Prosveto, zlasti pa člani SNPJ, kaj ti list ie last te dične organiza cije. Se pošebno priporočljivo je, da bi bili naročeni na dneVnik vsi društveni uradniki, da se ne bi ostalo Članstvo izgovarjalo^ češ, zakaj bl bil jaz naročnik na dnevnik, saj tudi oni ni, pa je magatl, ker ne marajo, da bi kdo uracmik društva. Je res žalost-v New Vorku ali pa Chicagu ka- |no da nekateri člani SNPJ ne dil za njih denar cigare. I podpirajo svojega časopisa, ne- Saml veste, da bomo pomaga- ♦ pa niti ne čitajo glagila. 11 vsak svojim, ko pride čas za Torej tilti w imate ^bo^ka to in vse izgleda, da U čas ni več mefta pri dru4tvih SNPJ| potru. daleč. Govoričenje, da naši dite K malo in naročite se na glavni odborniki Slo^nskegs dnevnik Prosvete, ako še niste ameriškega narodnega sveta »n naročeni. t Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcijs, kade cigare za denar, ki j(a prispeva narod, so neopravičene in neresnične. Bodimo pravični, in priznajmo, da voditelji teh organizacij delajo dolge ure, ne da bi bili plačani. Ako pa kade ciga- Nekateri pa se izgovarjajo, da nimajo čaaa za čitanje. Jaz pa sem naročen na oba lista, na Prosveto in Proletarca, in pre-čitam vse čtivo. Najbolj pa mi ugajajo dopisi iz raznih naselbin. Tudi Berbičs rsd čitam. Nekoč je Barbič pisal, da je prejel anonimno pismo. Tedaj sem bif prepričan, ds v naši naselbini nimamo takih ljudi, ki bl pisali pisma, a ne imeli poguma podpisati jih, toda sem se pošteno zmotil. Nekoč sem napisal, da živimo v Buttu kot ena velika družina in da smo prijatelji med seboj, s to svoje mnenje moram malo spremeniti. Nekdo je tudi meni pisal nepodpisano pismo. Zgodilo se je tskole: Pred časom sem pisal upravniku Proletarca, naj mi pošlje 5 Majskih glasov, da jih bom prodal v tej naaelbini. Upravnik mi takoj pošlje revije in jaz sem jih prodal brez vsakega potrebnega truda Vai, ki ao kupili Majski glas, so ae izrazili, da je čUvo imenitno in vredno tistih centov. Čez nekaj dni potem pe mi nekdo piše zahrbtno pismo, V katerem mi med drugim piše tudi, naj ne hllip Murraj (e ara- prodajam več črnih knjig, da bo ) ta Sldnor HUlmaa (boljše zame. da. Jih sežgem, in stranke, kateremu so ako ne verujem v Boga. naj tudi drobtla. In še te saaso' hudičs pustim pri miru. O SMRTI PRIJATELJA IN DRUGEM Weet Mlddleeex. Pa.—Zadnjič sem dobil sporočilo iz Puebla, Colo., da je tam pred nekaj meseci umrl farmar Anton Za-krajšek. Toneta sem dobro poznal in pred 34 leti sem bil večkrat na njegovi farmi. Pokojnik ie bil doma iz moje sosedne vasi Podogrice, fara Šentjur je pri Grosupljem. Pri hiši so rekli po domače pri Prus-niku in pod tem imenom so ga mnogi poznali. V Ameriki je bi več kot 45 let. Oženjen je bi dvakrat. Ob njegovi smrti mu je bilo okrog 75 let. V stari domovini sem pozna njegove starše, brate in sestre Dve sestri sta bili mutasti, a ena je znala čitati in pisati.' S Tonetom sva bila nekoč navskrižju, a krivda je bila njegova. Pozneje pa sva se pobotala. Nekoč mi je pisal, kadar pridem tam naokoli, da me bo namlatil. A Toneta ni več—kri je ga pueblska zemlja. Počiva; v miru moj bivši prijatelj; so rodni kom pa moje globoko sožaije! Nekateri dopisi v Prosveti so zbadljivi. Nekateri še vedno šejo o starem naseljencu, sedaj ni konec očitanja. Čemu je tista Tončka tako zapisala? Pustite, naj zapiše in izrazi svoje mnenje. Tudi drugi ne zapi šemo vedno vse prav. Odgovor pa lahko vsakdo dobi, ako na menoma izziva. Iniciativo društva št. 21 pa zelo slabo podpiramo. Zdi se mi da so za iniciativo v prvi vrst društva, ki bi se morala združi ti, če bi hotela biti zastopana na konvenciji, dočim se velika društva he ganejo, kajti ona imajo reprezentacijo na kon ven« ciji tako in tako. Tudi sestra Vidmar iz Johns-towna. Pa., je podala nekaj svojih mnenj. Menila Je. da bi taj niki obiskovali bolnike in jim nakazovali bolniško podporo, da bi bil tajnik obenem nekakšen agent, ki bi hodil od hiše do hI še. od člana do člana in sprejemal asesment. To ie vse lepo, toda kdo bi se po^urgel in odpi ral vrata dan zaSnevom? Ii ne samo to. Ak#*mf uvedli tak sistem pri naših društvih, bi bil prizadeti oni napredni člani članice, ki radi posečajo seje. uvedbo takega sistema ne imeli več sei, sploh bi jih ne potrebovali. čudna priporočila. Zadnjič sem čital dopis Ma tije Pogorelca, v katerem je pisal o nekem društvenem uradni ku. ki je dejal bolniku, da če bi vedel, da je bolnik doma lz iste vasi kot on. da bi bila njegova kaj podobnega bi lahko delali vsi tajniki, če bi dobili tako moč, kot priporoča sestra Vidmar. Ali ni to lepše, da smo vsi kat bratje in sestre obvezani, da moramo obiskati bolnike, kadar pride vrsta na nas? Ali ni lepše, da se enkrat na mesec snidemo skupaj na društvenih sejah? Čim več nas je skupaj, tem bolj smo veseli, a obenem drug drugega spoznavamo. Tajniki so sami krivi, ker so nekatere člane preveč razvadili, da ne plačujejo redno asesmenta. Zanimivo je, da je treba nekatere člane tir-jati in tirjati za asesment in celo $ti ponj na njih dom, toda tedaj, so zbole, pa dobro vedo, kje je društveni tajnik in kje se vrše društvene seje. Dobri člani redno plačujejo asesment, posečajo seje in v splošnem delajo za društvo, kar ie za njih napredek. Anton Valentinčlč, 262. o nesreči premogovniku Bollalro, O. — Ze precej časa se pripravljam, da bi malo opisal nesrečo, ki se je zgodila 5. ulija v premogovniku Powha-tan, v kateri je izgubilo svoja življenja 66 premogarjev. Pred nekaj dnevi so zopet od->rli premogovnik in sedaj je še vedno reševalno delo v zamahu. Reševalno delo je zelo težavno n gre le počasi od rok. Vsi re-ievalni delavci morajo imeti posebne dihalne aparate, navzlic emu pa sta dva delavca omedlela in so ju morali prinesti ven na sveži zrak, nato pa sta bila poslana domov. S tem težavnim delom so pričeli 13. avgusta, danes, ko pišem te vrstice, je pa 20. avgusta, toda do sedaj niso prinesli iz rova niti enega ponesrečenca. Delajo 24 ur na dan in iščejo ponesrečence tu in tam, ajne morejo priti do njih, kajti nihče ne ve, kam so se oni v tisti kritični uri obrnili, nihče ne ve, kje jih je doletela smrt. Delavce pri delu pa tudi zelo zadržuje slab zrak Da je 66 oseb izgubilo življenja v tej nesreči, so precej krivi kompanijski priganjači. Namesto da bi poklicali ljudi in pričeli gasiti ogenj, pa so hoteli še naprej kopati premog. P°* tem pa se je ogeni razširil s tako naglico, da ni bilo več mogoče priti do njih, nakar so jih žive zazidali v rovu. Od moje žene stric mi je povedal, da je ogenj nastal okoli desete ure dopoldan. On je delal v istem .rovu, samo v drugi smeri. Skupina mož, ki je delala v tem rovu, je vedela, da nt vije v redu, kftjti primanjkovalo je zraka in nastala je silna vročina, navzlic temu pa so bili o ognju obveščeni šele ob dveh popoldne. Iz tega se razvidi, kako zanikerno so postopali Danes kompanija zapravlj« denar na desno in levo. a poprfi pa so samo gledali, da pride «•» več premoga na površje. V tukajšnjem lokalnem časopisu je bik) pisano, da so za nesrečo odgovorni bosi in vod»tco premogovnika, zato bi jih mOrfc k) sodišče kaznovsti Navzlic temu pa do danes nt bil stnrj^ še noben korak, da bi se Jih kaznovalo. f. Plehek- Ko so o tem pismu zvedeli oni, bolniška podpora odobrena. Ne- V Prosveti so dnevee •vt!^ ne ln delavske vest L AU čitate vsak dan? ^ptkKJ-I AVGUSTA PROSVITA Vlnceni Calnkar. blagajnik. meditirkanian Joža Pabor > 1. ne vem, kako sem se prav JTrav seznanil z Dobroničem. Rdi ne vem, kje se je rodil in .ksna je bila njegova mladost. nekod iz Istre je pričel na Kras klesat kamen, bil je kamnosek Zato Je menda ^di nje" ov značaj kr^ in trdi in njegovo telo zastavno in krepko, pravi vogelni kampn. > Pred vojno, sportrinjam se, je val med priletnimi ženskami hud vihar. S svojim dekletom ni hotel h cerkveni poroki; ci-,ilno da se poroči, 4n*ga*e ne. Takrat je deževalo nanj žvepla ognja. Dobil je Slabše ime, kot ga je nosil dotlej, on, brezdomec, ki ga nihče ni prav po-tial in ki ni imel ničesar razen vojega kladiva. En sam las ni stal tedaj dober na njem. Kmalu potem ga jevrtipčila Lvetovna vojna z bojišča na bojišče, dokler ni prišla vest, da je r'ujetništvu. Tudi zdaj so ga .nerili s posebnim merilom. Ljudje so bili vsakega veseli, kdor fe srečno prebežal in si rešil življenje. Dobroniča so sodili kot lezerterja. Saj tudi ni bilo bolj-ega pričakovati od njega, od floveka, ki se je ločil od ljudi stal daleč proč od njih, samo-voj, tuj in porogljiv! Dobroničev prebeg ni bila ša-sam mi je pripovedoval. Tri-[e so se dogovorili, da uidejo s ronte. Naj vrag vzame Avstrijo, oni je ne bodo reševali s svojimi kostmi! Ko je bila stvar go-ova, jih je tretji izdal, njega I še nekega Dalmatinca. Prejeto naglo je šlo zdaj; še isti ve ker sta bila sojena, drugo jutro pi ju ustrelili, vpričo zastopni-ov vsega bataljona, za svarilo. zapuščeni, razdejani hiši sta ležala s tovarišem zvezana in astražena. Obračunala sta z življenjem. A je že tako, da človek ne ma-fa umreti, tudi kadar je vojna, ln če si obsojen na smrt in [reš, da imaš le še nekaj ur pred eboj, ti ie življenje še posebno Irago. Polnočne zvezde so sve-|Ue nad razstreljeno hišo, ko se Dobronič z nadčloveško moč-lo rešil vezi. Naglo je pomagal varišu. Kakor v kinu: pod Tii fo strm breg, tam spodaj reka, oni strani nasprotnikove po-»janke—zdaj gre za vse, treba le tvegati! En skok iz podrtine havzdol, alarmni streli v noč, lov med žičnimi ovirami, borba )a življenje! Kdor je dyen, ima srečo. Do-pronie je v vodi. Zasledovalci ga izgubili iz oči. Reka je nrzla, do mozga gre, tok zanaša. življenje je lepo, £koda ga je tati drugim. Na desno, k bre-pi, z vsemi močmi! Tako se je Dobronič rešil zadnji trenutek, ko je smrt že dahnila vanj. tako je postal vojni Hjetnik. Tako je preživel čas, lo so nešteti dajali življenje za |uje koristi in niso vedeli, čemu pmirajo. Ko se je vrnil, je bil isti kot M vojno. Prijel jo za kladivo kl' al. Drugi so popivali in prceljaeili, izplačati so se hoteli * dolga leta trpljenja. Red? pl" e.a bo sploh napravil po soljšega imena med ljudmi. Nemanič je bil, tujec, še več, napol izvržek. Res, njegov otrok! Ko so Dobroniča gnali v vojno, e pustil doma zdravega otroka, co se je vrnil, je bil pohabljen. Zbolel je, mati ga je bila menda zanemarila; ko ga je prinesla v bolnišnico, so ji povedali, da mu ne morejo več pomagati. Ljudje so to vedeli, pa so govorili, da mora otrok trpeti zaradi takega očeta. O tej nesreči nisva z Do-jroničem nikdar govorila, nisem se mogel dotakniti rane. Nikdar pa nisem opazil, da bi to moža količkaj spremenilo. Ko je Dobroniču naposled delo pošlo, se je odpravil na Francosko. —Ne bo ga več nazaj! Naveličal se je žene, pa še tak otrok! Zato je kar izginil! Prav jI je, zakaj ga je pa vzela! Ni bilo dosti drugih? Tako so govorili, niso umolknili, ko je gov prvi zaslužek za otroka. —Vest ga peče, so razložili. Še kaj malega bo poslal, potem ne bo duha ne sluha za njim! Tudi to se ni uresničilo. Dobronič je redno pošiljal družini denar. In ko niso vedeli ničesar o njem, so očitali, da ni nikdar prestopil cerkvenega praga, odkar ga sploh poznalo. Ameriški vojaki na poti proti PisL Italija, kjer sa nahsja sloviti nagnjeni stolp. Ker so ae ga Nemci poaluievall sa volaika opa« sovanja in dajali navodila svoji artilerlll. so ga Američani po poročilu ls Berlina porušili a topovi. Boji aa posest leg* mesta so bili selo krvavi. Prihranil si je bil nfekaj de«J narja in se vrnil iz Francije. Ta* krat sva se prav za prav zbli* žala. -^-Kmetje že spet lezejo v dolgove, mi je razlagal. Komaj so si s pomočjo slabega vojnega inarjS očistili pq?estva, že padajo nazaj v mizerijo. Pri trgovcih se začenja. Ti jim prodajajo na upanje in zapisujejo, kar hočejo. Zraven jih še odirajo z visokimi cenami. Počasi bodo vsi gospodarji v njih krempljih. Potisnimo poleno v kolesa, ustanovimo zadrugo za kmeta in delavca! Zdaj je 5e čas, pozneje ne več! Misel je bila pametna. In ni bila samo misel. Dobronič se je bil tudi že razgledal okrog, kako bi se stvar uresničila. Poskusili smo, šlo je. A ne brez težav. Zadeli smo v sršenovo gnezdo. Trgovci niso mogli prenesti nitjih cen v zadrugi in še manj osamosvojitve ljudi. Vfce sile so napeli, da bi zadruga čim prej propadla. Zdaj so prišli k meni Dobro-ničevi prijatelji. Res, prijatelji! '—Saj smo ž njim enakih misli, so pojasnili, ali bolje bo, da ga ni pri zadrugi. Za zadrugo bolje. Kmetje ga ne marajo. Trgovci kažejo s prstom nanj, na delavca, kmetje mu ne zaupajo Da nič nima, da ni zanesljiv, du je tujec, in še mnogo drugega' Če bi prišel v vodstvo zadruge, bo zadruga trpela. Obstal sem. Če je pa on sam sprožil misel!, Če je nesebično storil marsikak korak, da bi se zadruga ustanovila! Če bi tudi prišel v vodstvo, ali bi sartVOdločal? —Ni mogoče! so vztrajali. Dobronič je kamen spotike za zadrugo, zato bo bolje tako, kakor pravimo— on sam? Kaj pravi on? mu povedali vse«to? —Dobro ve, kako in kaj, saj je pameten! —Torej za njegpvim hrbtom . .. sem očital ... ta vaš korak? -*-Ne maramo ga žaliti! —To, kar počenjate, je bolj žaljivo, kakor če bi mu povedali v obraz! Ne čutite tega? —Z njim se težko govori. Svojeglav je, brezobziren— —Če ste res njegovi prijatelji, bi se postavil zanj, uprli bi se nesramnim klevetam. Poznamo ga, bi udarili s pestjo, jamčimo zanj in ne dpvolimo, da ga kdo sramoti! Tako bi nastopili! Pa ga še odrivate! Mari ni poštenjak? , —Pošten! so priznali. Vendar, bolje bo— Dobroniča ni bilo pri zadrugi, moral je stati ob strani, gospodarske stvari ne prenesejo nezaupanja. Najbrž se mu ni prvič tako zgodilo. Ker ni Silil v ospredje, si je ohranil proste roka lri je laže presojal tn grajal delo drugih. Sicer pa mu je bilo vedno le za stvar. Da je človek, ki gre svoja pota in ne priznava vsega veljavnega, vedno osamljen in navadno osovražen, to je dobro vedel. —Kako misliš o esperantu? me je vprašal o priliki. —Materin jezik je prvo, sem dejal. —Sentimentalnost! me je zavrnil. Ta množina jezikov, ali si jfe mogoče misliti kaj bolj nepraktičnega? Znamenje, kako je človek nazadnjaški, če še danes ni nadomestil z enim samim jezikom vse te mešanice. —Kako si pa predstavljaš to spremembo? —Preprosto, po vseh šolah bi se morali učiti skupni jezik! —Zelo preprosto! sem ugovarjal. Koliko rodov bi se moralo učiti, da bi dosegli praktične uspehe? In kako pri neomlka-nih ljudstvih? ou —Postopno. Tako se izvršilo. Svetovi^ jezik se bo moral uvesti in se bo tudi uvedel. Potreba bo tudi prisilila ,k temu. Edini izhod iz današnje zmede!—Dobronič je govoril, kakor da ne more biti drugače. Ko sem ga pogledal, smehljaje se, je nadaljeval: —Le posmehu} ae! Koliko nespametnega je povsod, brez česar danes nekateri Živeti ne bi mogli« Izginilo bo, kakor izginjajo na primer petrolejke. Samo poglej siromašno polje tod okrog! Ljudje se ubijajo huje kot živali, da ga obdelajo. Vča si jim kaj rodi, kaj malega, vča si jim vse še suša požge. AU je treba takih muk? Clovejc bo lz-pregledal ln bo opustil tak nehvaležen svet. Ne danes, ker bi moral poginiti; takrat, ko bo svet pravičneje urejen. Nisem ugovarjal, ker ne bi nič izdalo. Dobronič ni bil vajen umikati se, tudi tedaj ne, ko je šlo samo za misel. Taki so lju dje, ki imajo močno voljo in ki so pripravljeni tudi na skrajnost. Taki so ljudje, ki ne dvomijo, ki vedo, kaj hočejo in se ne boje žrtev, če je treba. (Dalje prihodnjič.) Triletnica Slovenske osvobodilne fronte Dne 27. aprila t. 1. so pretekla tri leta, odkar fe bila v Ljubljani ustanovljena O. F. Za tretjo ob-etnico je m*ršal Tito poslal 0-svobodilni fronti tole brzojavko: tiragl bratje Slovenci! — Ob tretji obletnici združitve O. F. širom vse Jugoslavije pošiljam čestitke v imenu N. O. V. in partizanskih oddelkov. Slovenski narod je z ogromnimi žrtvami prispeval in se junaško boril skupno z narodi Jugoslavije, ne Samo zs svobodo in neodvisnost, >ač pa tudi zs ustanovitev res lične, demokratične, svobodne n federativne Jugoslavije, tve, ki jih je na oltar domovine X)ložll slovenski narod, in ki Jih >o polagal v bodoče splošni za vezniškl atvari, bodo — o tem Sem prepričan — rodile bogate ssdove. — Naši bratje na Primorskem in v Istri morajo po stati po dolgih letih suženjstva zopet člani naše družine in se morajo združiti z materjo Slovenijo in z brati oatallh narodov Jugoslavije. Naselbine, ki so jih x>žgali naci-fašistični nasilniki n 100,000 slovenskih sinov in hčera pobitih v borbi, so jamstvu ka uresničenje upravičenih slo-Venskih aspiracij. To je želj« vseh narodov Jugoslavija in naše hrabre N. O. V, - Bratje Slovenci! — Naj vas tretja obletnica navdahne s pogumom za nov, premočrten in še močnejši udur proti največjemu sovražniku slovenstva. Danes ne more biti več- nobenega Slovenca, kl bi se teh usodnih dneh na boril za uresničitev nove, srečnejše in svobodne Sl*psnij4- v demokratični in federativni Jugoslsvijl. Živela tretja obletnica junaške borbe za svob<>do! — Smrt fašizmu, svoboda narodu! —-Maršal Tito. Priseljenci v civilni vojni Seznami padlih v tej vojni so | zgovorna priča različnosti narodnostnega izvora moštva ameriških vojnih sil. V splošnem je malo znano dej-j stvo, da so bili seznami padlih j v civilni vojni, pred tričetrt stoletjem, ravno tako zgovorni v tem pogledu, kajti v njih so bila j imena mnogih mladenlpev in mož. ki so b Federacija angleško posluJočlh društev SNPJ, za zapadno Pennaylvanijo .................... $19,403.04 45— 46— 47— 53— 54— 55— 56— 59-63-67— 6tt-~ 74— 78— 84— B6— 87— 91— 93- 100.00 66.50 12.80 58.50 13.20 22.60 6.78 75.00 20.00 10.50 6.71 6.00 — 3.00 20.00 2.20 19.70 5.00 120.00 23.00 100.00 100.00 22.00 49.15 1800 48.00 7.00 33.00 35.50 3.75 20.00 2.00 11.00 10.00 2.75 10.00 . 12.00 * 85.00 10.00 2.00 37.00 40.00 20.00 43.00 31.00 20.00 Skupni dohodki v mesecu juliju......................$ 1,368.54 $20,766.58 nrvf'My »weseyi IZDATKI: Najemnina urada |Čiščenje urada (za dva meseca) Dohodninakl davek ............ Davek soclslne zsvarovalnlne ........... Dva tisoč (2000) frankiranih kuvert . | Ekspres Potni io vozni stniški................... Plača uslužbenca (2 tedna) ......... .... i Razsvetljava ' ... iKlišeji Stroški seje eksekutive 1. julija iTelegrami Trak za pisalni nt roj 50.00 6.00 28.60 9.10 65.28 3.87 14103 64.90 ' 100 12.00 152.00 4.69 1.00 Skupni Izdatki Gotovina v blagajni 31. Julija 1044 Ročna blagajna ............................. $ 53947 . 20,215.40 11.65 $20,766.58 | Mirko O. Kukal. Izvršni tajnik w Rocv.lt ). n«dsTno obisksl Havajske otok. In rs.n. l ' - « v drutki garala McArthurja. admirala voi.iki ■!rst«qi)l proti Japonski. Konler.aca " * »• * vojnih op.raclJ. »Stg J«J Je Nemiki "kolonisti" m vzhoda ^ Nemški takosvam kolonisti, ki so bili šli iskal svoj državljanstvo V enem samem mestu v Vzhodni Prusiji jih je-dobilo v .nem samem dnevu nič manj kot 4000 evo)r dokumente Nemci ae najbrž, boja, da bi Rusi zasedli del vzhodnih pokra jin NVnmjt* ln skušajo na ta tia-Hn zaščititi te svoje "koloniste". SPAIN r* Edini še ŽJv?£i veteran civilne Vojne v mestu Nevv Yorku, Denisi Harrls, ki je korakal v paradi še na pretekli Spominski dan, je tudi priseljenec, ki Je doprinesel svoj delež k ohranitvi ameriške Unije. V Ameriko je prišel iz Anglije, v letu 1863 pa Je kot 17-leten mladenič prostovoljno stopil v ameriško armado, ki )e bila v boiu za ohranita Unije. Po rodu Zid, ie bil ta vt -teran eden