101. Stevilka
I Lj.bljani, t piteb, 3. nujo NIZ.
XIV. leto
.Slovenski Narod« velja.
v Ljubljani na dom dostavljen :
ttlo leto.......K 24-—
pol leta........12*—
četrt leta .   6*—
na mesec .   2*—
v upravnKtvn prejenan:
celo leto.......K
pol leta.....* .   . 11 —
četrt leta......„ 5-50
na mesec   . .     • . .   . 1*90
Dopisi naj se frank trato.   Rokopisi se nc vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica si. 5 (v pritličju levo), telefon at. 34.
ia4al|f Im pnuuUka.
petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po po 10 vin. Parte ta safavala vrsta 16 vin. Poslano Pri večjih insereijah po dogovora.
Inserati veljajo: petetostopma 12 vin^ za trikrat ali večkrat
vrsta 20 vi«. Pri Upravništvn aaj se pošiljajo naročnine, reklamacije, i a se m ti itd. to ie jdraimstrativne stvari. - WM— ateviUa vatla li visartev
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Harotoa tlakam" talafe* al ti.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Oftsko:
celo leto....... K 25*—
pol leta .  • 0 » š 4t' 4 0 13*—
četrt leta    .•••«• , 650
na mesee    ..•••« . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30*—
za Amerike in vse druge dežele: celo leto......K 35'—
Vprašanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnlstvO: Enaflova ulica it S (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8
Delegacije.
Dunaj, 2. maja.
Tudi danes zavzema hrvaško vprašanje v razpravi avstrijske delegacije največ prostora. Debata je tako narasla, da se kratko zasedanje danes ne more zaključiti, še le jutri popoldne se bo vršilo glasovanje o proračunskem provizoriju ter izmenjava nuncijev, nakar bo predsednik odgodil zasedanje do jeseni.
Vsi govorniki, ki so se danes oglasili k besedi, so se največ pečali s Cuvajevim režimom, od govora do govora se je poglobljalo zanimanje in vidno je rastlo spoznanje. Spoznanje, da Cuvajeva diktatura ni dogodek efermernega značaja, ki bo enkrat odpravljena, zopet pripustila restitutio in integrum ter ostala v politični zgodovini monarhije episoda, temveč da je uvedba Cuvajevega komisariiata z enim sunkom razvila veliko vprašanje državnopravne sestave habsburške države.
»Komisarijat na Hrvaškem je porušil pravne temelje dualizma, padel je sistem, ki deli državo med dva priviligirana naroda,*; je vzkliknil včeraj dr. Cingrija. In prof. Spinčić je danes te besede morda še krep-kejše podčrtal: »Dualizem je mrtev, (pot je prosta!«
Docela v zmislu tega prepričanja so položili danes posamezni govorniki prst na ono tajno skrivnost, ki tiči v besedi trializem. Spoznali so, da je ni zadeve, ki bi mogla biti za celo monarhijo pomembnejša in — usodnejša, kakor je jugoslovansko vprašanje. V interesu procvita države na zunaj in na znotraj se mora to vprašanje rešiti in sicer na način, ki bo zadovoljil osemmilijonski narod, kateri straži južne meje monarhije, kateri pa je tudi most za politične in gospodarske siike države z velikim problemom Balkana in bližnjega Vzhoda sploh.
Med splošnim odobravanjem je mogel danes princ Schwarzenberg poudariti, da se trialistično vprašanje ne da utopiti v — kosu za papir, kakor se je nedavno zaničljivo izrekel grof Khuen-Hedervarv, temveč, da je nastala doba, ko se mora vsak resen politik pričeti baviti z no-voureditvijo državnopravne stavbe monarhije. Vprašanje postaja od dne do dne aktualnejše, treba se ga je
lotiti, da nas ne preseneci, da nas ne najde nepripravljene ter ne vrže monarhije v krizo, ki bi mogla biti pogubna. Zastopnik konservativnega visokega plemstva je prepričevalno poudaril, da se morajo baš naši državniki lotiti cele zadeve, mesto da jo omalovažujejo — ali pa celo že v naprej — odklanjajo. Neumljivo je, da novi minister za Bosno in Hercegovino ne pojmuje, da je zlasti dosedanje razmerje anektiranih provinc nevzdržljivo ter se proglaša za nasprotnika trializma v trenutku, ko se vedno bolj upravičeno zahteva, da bodi Bosna zastopana v delegaciji, kar pomenja tudi v državno-pravnem oziru — trializem.
To visokopolitično vprašanje ne zgine več s pozorišča. Pred obličjem cele Evrope je avstrijska delegacija po svojih najodličnejših govornikih priznala potrebo revizije celega državnega ustroja.
Nikdar, kakor v teh dneh, pa ni bila vsa ničemnost. notranja lažnji-vost in brutalnost onega naroda, ki si je prigoljufal naslove viteštva in ustavovernosti, tako do kosti razkrinkana.
Del. prof. Spinčić je v izvrstno koncipiranem govoru obračunal s sistemom, ki tlači kakor inora že desetletja narod hrvaški, mori njega kulturni, gospodarski in politični razvoj, ter kuje ono ljudstvo, ki slovi od nekdaj kot najvernejše državi in dinastiji, v suženjske verige.
Spinčičeve besede, njegovi dokazi in argumenti so padali kakor kladivo po črvivi sohi madžarskega bleska...
Prof. Masarvk, princ Schwar-zenberg, Nemec, Klofač, dr. Kramar so v jako ostrih besedah obsodil1' madžarsko politiko ter poudaril! nje nevarnost za notranji in zunanji razvoj monarhije. Dr. Kramar je pokazal Madžarom, kako more udariti bič, ki ga danes vihtijo nad banovino, nje same. Ogrski ministrski predsednik smatra, da se komisarijat zlaga z ogrsko ustavo, pomnijo naj Madžari, da se more enkrat dinastija poslužiti istega sredstva proti njim samim. Če je diktator v Zagrebu mogoč, mora biti mogoč tudi v Budimpešti! Le da se takrat nikdo ne bo usmilil Madžarov! Napravilo je mogočen vtisk, ko je dr. Kramar ognjevito zaklical: Končajte najstrašnejši zločin, ki je bil kdaj izvršen na državi in dinastiji, ne uropajte sivega
vladarja ljubezni in zaupanja njegovih narodov!
Debata v avstrijski delegaciji vpliva na Madžare skrajno razburljivo. V ogrski delegaciji se že danes padale prav ostre besede proti vmešavanju in grof Apponvi je izgubil menda pamet, ko je pozival vse »do-bromisleče«, naj se ne dajo prevarati, temveč naj se sklenejo v trdno bojno falango proti državi in dinastiji nevarnim elementom — na Hrvaškem. Madžarskemu šovinistu je dal prof. Spinčić najboljši odgovor s tem, da je dokazal, da se na Hrvaškem ni zgodilo prav ničesar nezakonitega, da pa je baš madžarska vlada od nekdaj kršila nagodbo, zakone, da je ona prava sovražnica ogrsko-hrvaške nagodbe in bi bilo torej po naukih ogrskega ministrskega predsednika treba nad njo proglasiti izjemno stanje...
Madžarom grozi še vedno nevarnost, da odkloni naša delegacija njihove sklepe kot nelegalne. Dr. Čin-grijev tozadevni predlog se nahaja v finančnem odseku in suspenso ter visi kakor Damoklejev meč nad ogrsko delegacijo.
Za jutri je priglašeno še osem govornikov, seja prične z ozirom na to. da zboruje dopoldan plenum državnega zbora, še te popoldan ob 3. ter potraja gotovo do poznih večernih ur.
V naslednjem spopolnujemo, oziroma končujemo brzojavno sejno poročilo:
Po knezu Schwarzenber-g ■ je govoril, kakor že omenjeno, češki socijalni demokrat Nemec, ki je poudarjal, da je naši monarhiji popolnoma nemogoče spraviti svojo rento v inozemstvu, zlasti na Francoskem, pod streho, med tem ko eks-poze toplo naglasa, kako prijateljsko je naše razmerje s Francijo. Iz ekspozeja ni čisto nič spoznati, kam prav za prav hoče naša politika. Tudi državnopravno razmerje med monarhijo in med Bosno je popolnoma nejasno. Vemo samo, da imamo skupnega finančnega ministra, ki vlada kakor kak podkralj.
Češki agrarec S e d 1 a k je rekel, da zavida ministra grofa Bechtolda zaradi njegovega optimizma, ki ga je pokazal v svojem ekspozeju. Važnejše kakor pomnožitev armade bi bilo uzadovoljenje vseh narodov monarhije.
Govor delegata K 1 o f a č a smo priobčili že včeraj med brzojavkami.
Profesor Spinčić
je poudarjal, da sta dualizem in tro-zveza najhuje zadela Hrvate. Pri sklepanju avstro - ogrske nagodbe niso Hrvati sodelovali, a pozneje je hrvaški sabor to nagodbo pripoznal in sklenil ogrsko-hrvaško nagodbo, ki je pokazala vzrok velikih bojev, kajti na eni strani ni bila pravilno sklenjena, na drugi strani pa se je Madžari ne drže.   V ogrsko-hrvaški nagodbi ni ne ene važnejše določbe, ki bi je ne bili Madžari že poteptali. V diplomu o kronanju je bila Hrvatom zagotovljena integriteta njihovih dežel, a Dalmacija še vedno ni združena s Hrvaško   in Slavonijo, Istra, Bosna in Hercegovina pa tudi ne. V nagodbi je Hrvaški zajamčena ustavnost in je določeno, da je ban saboru odgovoren.    Tudi bi moral sabor zborovati najmanj tri mesece na leto in bi moral biti sklican tri mesece po razpustu. Toda sabor ne more bana poklicati na odgovor, ker sabor ne zboruje. V zadnjih petih letih je zboroval vsega skupaj komaj dva meseca.   Po določbah ogrsko-hrvaške nagodbe bi morali biti nastavljeni Hrvati tudi pri centralnih uradih, a to se ne zgodi, pač pa nastavlja vlada na Hrvaškem, zlasti pri železnicah, Madžare.   Po zakonu je na Hrvaškem uradni jezik hrvaščina, a na železnicah in poštah se uradujc vse bolj madžarsko. Hrvati smejo tudi v skupnem državnem zboru govoriti hrvaško, a kakšne   ovire so jim delali, ko so to poskušali. Tudi na   ogrskem   denarju zapostavljajo Hrvate, ravno tako pri imenovanju Škofov in vseučiliških profesorjev. Prejšnji ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervarv ni bil samo šef vlade, nego je vodil tudi dva re-sorta in je fungiral kot minister za Hrvaško ter je tako Hrvate pripravil ob njihovega zastopnika v ministrstvu. Vse banove predloge mora pasirati hrvaško ministrstvo,   ki jih predloži cesarju, v zadnjih letih pa je polno takih predlog, ki so imele že predsankcijo in bile od sabora sprejete, obležalo v miznici ministrstva za Hrvaško.    To se je zlasti godilo, ko je bil minister Josipovich, ki je zdaj zopet imenovan   za ministra. (Delegat Lang:   Kaj ta ni Hrvat?) Vzgojen je na Ogrskem in se skoro nič ne razlikuje od drugih Madžarov.
Uradna Ogrska trdi večkrat, da mora prispevati k izdatkom za Hrvaško. Po § 29. nagodbe bi se morali voditi posebni izkazi o dohodkih Hrvaške in po § 28. bi se morali računski zaključki predložiti saboru.. To pa se ne zgodi. Zaključki so bili zadnjič predloženi leta 1905. Hrvaška je odškodovana, ker se ji je odtegnilo mnogo dohodkov, nasprotno pa naložilo bremena, ki jih ni dolžna plačati. Skupni državni zbor dovoljuje vsako leto investicije, za katere mora tudi Hrvaška plačevati, ki pa od teh investicij nič ne dobi. Na Ogrskem regulirajo vode in morajo tudi Hrvati za to plačevati, na Hrvaškem pa morajo Hrvati na lastne stroške vode regulirati. Ravno tako se godi pri zgradbi cest. Železnice zidajo na Ogrskem na vse strani, Hrvati morajo zanje plačevati, a sami ne dobe ne železnice skozi Liko, ne progice od Krapine do štajerske meje. Tarifni sistem daje madžarskim firmam velike prednosti, Hrvati jih niso deležni, tako, da z Madžari ne morejo konkurirati. Vse gre na to, izstradati in odreti Hrvate. Zato ga skoro ni Hrvata, ki bi ne zahteval financijalne ločitve od Ogrske. 43 let obstoji ogrsko - hrvaška nagodba. Madžari jo krše neprestano in porabljajo vsa sredstva proti tistim, ki branijo pravice HrvaŠke. Ban Čuvaj je faktično suspendiral ustavo še predno je bil uveden komisarijat. Čuvaj je hotel hrvaški narod izzvati, a narod se je premagal in ni dal nobenega povoda za imenovanje komisarja. Vzlic temu je bil imenovan, morda v dokaz, da nimajo Hrvati na Dunaju nobenega prijatelja. Komisarijat je nasilnost in maščevanje. Če se po zadnjem Lu-kaesevem govoru dobi še kak Hrvat, ki bi podpiral Lukacsev regim ali ostal nevtralen, zasluži splošno zaničevanje. Tudi grof Pejacevich se je oglasil v ogrski delegaciji proti avstrijskim Hrvatom, ki se bore za pravice Hrvaške. Hrvati se čutijo kot celota, kar trpe v eni deželi, se čuti tudi v drugi. Značilno je, da konfiscira Čuvaj govore v delegacijah. Sedanjim razmeram na Hrvaškem in v južnih deželah sploh je treba na vsak način konec narediti.
Hrvaški narod je treba z izpolnitvijo njegovih pravic zadovoljiti. Samo tako se da narediti konec opravičenemu vznemirjenju Hrvatov in ogorčenju vsega civiliziranega sveta. S tem bo pridobila tudi mo-
LISTEK.
Lepi strice*.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Župančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Osupnil ga je vse bolj ton nego besede, in vprašal je: »Kako to?«
»Zato, ker je nepotrebno, in to takoj od kraja vsakemu namignem, pa ste mi povedali že prej svojo bojazen, bi vas bila potolažila in vas nasprotno prosila, da prihajate čim pogosteje.«
>Da, ko bi človek lahko ukazoval svojim čustvom!«
Obrnila se je proti njemu: »Prijatelj moj, zaljubljen človek je zame izbrisan iz Števila živih ljudi; poidi-jotil se je, pa kaj samo poidijotil, postal je nevaren. Z ljudmi, ki me ljubijo, ali vsaj tako trde, prekinem vsako intimno občevanje, prvič, ker me dolgočasijo, potem pa, ker se mi zde sumljivi, kakor razdražen pes, ki bi utegnil steči. Zato jim odredim moralno karanteno, dokler jim bolezen ne preide. Zapomnite si to. Dobro vem, da vam ljubezen ni nič drugega, nego neke vrste slast, dočim bi bila meni neke ... neke vr-
ste . . . duševno obhajilo, ki ga moška vera ne pozna. Vi razumete njeno črko, jaz duh. Ampak . . . poglejte mi dobro v obraz . . .«
Ni se več smehljala. Lice ji je bilo mirno in hladno in rekla je s poudarkom na sleherni besedi: »Jaz vam ne bom nikdar, nikdar metresa, razumete? Zatorej je popolnoma brez koristi, bilo bi celo slabo za vas, če bi ostali pri tej želji ... In sedaj, ko je . . . operacija končana ... ali hočete, da bova prijatelja, dobra prijatelja, ampak prava prijatelja, brez vsake misli za bregom?«
Uvidel je, da bi bil vzpričo te odločnosti vsak poskus jalov. Zato se je mahoma prostodušno odločil, in vesel, da si je pridobil to žensko za zaveznico v življenju, ji Je podal obe
roki: ti-** »Vaš sluga sem, gospa, kakor
vas bo volja.«
Čutila je v glasu iskrenost njegove misli in dala mu je svoji roki.
Poljubil jih je, drugo za drugo, in, dvignivši glavo, je priprosto dejal: »Bogme, da sem našel tako ženo, kot ste vi, s kakim veseljem bi se bil oženil z njo!«
To pot je bila ganjena, ta beseda ji je godila, kakor vedno ženskam pokloni, ki jim gredo do srca, in vrgla mu je nagel in hvaležen pogled, pogled, ki nas ženskam usužnji.
Potem, ko ni našel prehoda za nadaljno konverzacijo, je izpregovo-rila z mehkim glasom, položivši mu prst na laket:
»In sedaj začnem takoj svoj prijateljski posel. Nerodni ste, dragi moj . . .«
Obotavljala se je, nato je vprašala: »Ali smem odkritosrčno govoriti?«
»Prosim.«
»Popolnoma?«
»Popolnoma.«
»Torej! Obiščite vendar gospo VValter, ki vas zelo čisla, in glejte, da se ji prikupite. Tam imate priliko za svoje poklone, čeprav je poštena ženska, zapomnite si, popolnoma poštena. O, tudi pri nji ni niti misliti na ... na golomišenje. Bolje za vas, če se daste češče videti. Vem, da imate pri listu še sedaj precej skromno mesto. A nič se ne bojte, vse svoje urednike sprejemajo z enako dobrohotnostjo. Ubogajte me m pojdite tja.«
Nasmehoma ji je dejal: »Hvala lepa, vi ste angel . . . moj angel-va-rih.« — Potem sta govorila o tem in onem.
Ostal je dolgo, ker je hotel pokazati, kako je vesel, da more biti pri nji; in pri slovesu je vprašal še enkrat :
»Torej velja: prijatelja sva.« »Velja.«
In ker je bil zapazil, kako ji je bil prej všeč njegov poklon, je brenknil še enkrat na isto struno:
»In če bi kdaj ovdoveli, se že sedaj priporočam.«
Potem je naglo odšel, da se ne bi utegnila jeziti.
Gospo VValterjevo obiskati, je bilo Durovu sitno, zakaj dosihdob še ni bil povabljen k nji, in nerad bi bil naredil nerodnost. Ravnatelj mu je bil naklonjen, je cenil njegovo delo, in ga je uporabljal zlasti rad za teža vnejše naloge; zakaj ne bi te bla-gohotnosti izkoristil, da pride v njegovo hišo?
Nekega dne torej, ko je zgodaj vstal, se je napotil v tržnico, ko je bila ravno razprodaja, in je kupil za kakih dvanajst frankov dvajset čudovito lepih hrušk. Skrbno jih je zložil in povezal v košarico, da bi bilo videti, kakor da so prišle od daleč, nesel jih je k hišniku svoje ravnateljice in jih pustil pri njem s karto vred, na katero je bil napisal:
»Georges Duroy vljudno prosi gospo Walter, da blagovoli sprejtti to malenkost, nekaj sadja, ki ga je dobil danes zjutraj iz Normandije.«
Drugi dan je našel v uredništva v svojem nabiralniku za pisma zavitek s karto od gospe Walterjeve, »ki se gospodu Georgesu Durovu najlepše zahvaljuje in sprejema ob sobotah.«
Prihodnjo soboto se je javil pri nji. Gospod Walter je stanoval na bulvarju Malesherbes v dvokrilni lastni hiši, katere polovico je imel po vzgledu varčnih in praktičnih ljudi v najemu. En sam hišnik, postavljen na sredo med oboja vrata, je odpiral gospodarju in najemniku; in ker je bil lepo opravljen* kakor
cerkven stražar, debela meča v belih nogavicah, in je nosil na sijajni obleki zlate gumbe in škrlataste na-šivke, sta kazala oba vhoda lice bogatega in sijajnega doma.
Vzprejemnice so bile v prvem nadstropju; vanje si moral skozi predsobo, opeto s stenskimi preprogami in portijerami. Dva služabnika sta dremala na stolih. Eden je vzel Durovev svršnik, drugi palico, odprl neka vrata, stopil par korakov pred gosta, se potem odmaknil, ga pustil mimo sebe in zaklical njegovo ime v prazno sobo.
Mladi mož se je zbegan oziral na vse strani, kar zapazi v zrcalu zbrano družbo, ki se mu je zdelo, da sedi zelo daleč. Najprej se je zmotil v smeri, ker ga je zrcalo zmešalo, potem je prekoračil še dva prazna salona, da je prišel v nekak budoar-ček, opet z modro svilo z zlatimi žeblji; tam so se štiri dame polglasno razgovarjale pri okrogli mizi, na kateri je stal čaj.
Čeprav si je bil pridobil za časa svojega bivanja v Parizu in posebno v svojem reporterskem poklicu, vsled katerega je imel neprestane stike z uglednimi osebami, dokaj sigurnosti, je čutil Durov nekoliko zadrege, ker je moral tako vstopiti in prehoditi vse te prazne salone.
Zajecljal je: »Gospa, dovolil sem si...« in je iskal z očmi gospodinje.
(Dalje prlfcođaJUJt
tega tudi ne izjave našega ministra zunanjih del. Mi smo vedno rekli: Če hočete imeti trozvezo, imejte jo, a poiščite vsaj protitežo v dobrem razmerju z Rusijo, da si ohrani monarhija svobodo gibanja. S tega stališča smo obžalovali način aneksije. Aneksijo smo odobravali, a bali smo se, da bo način izvedbe slabo vplival na naše razmerje z Rusijo. In nismo se motili. Otročje bi bilo prikrivati, da je razmerje med Avstrijo in Rusijo neprijazno. Treba je imeti ozire na občutljivost na eni in na drugi strani. Naši diplomatje pa jih nimajo, ker so vajeni delati kabinetno politiko. Če hoče imeti Avstrija dobre odnošaje z Rusijo, je ne sme dražiti in ne sme delati Slovanom sovražne politike. To ne velja samo za Rusijo, nego tudi za jugoslovanske države. Politika, ki se dela na Hrvaškem, je nevarna. Ne za Hrvate, ker ti jo bodo prestali, ampak za celo monarhijo. Avstrijslva politika napram Jugoslovanom je bolna na notranji neresničnosti. Ministri vedno pravijo, da žele balkanskim narodom najbolje. A kako naj ti narodi verjamejo takim besedam, če vidijo, da se njihovim blatom v Avstriji tako godi, da strmi nad tem ves svet. Nobena politika ni tako nevarna, kakor politika, ki izgleda kot hinavščina. Govoriti sladko, doma pa delati z ljudmi, kakor se godi na Hrvaškem, tako ne gre. Kdo bo verjel v dobrohotnost do slovanskih narodov, če se z najzvestejšim narodom, s Hrvati, tako dela. In ti so še katoličani, kar jih močno veže na katoliško dinastijo. Če se s katoliškimi Hrvati tako ravna — kaj naj potem pričakujejo pravoslavni narodi na Blakanu? A najhujše je, da so v to stvar zapletli cesarjevo osebo. Ta gospod, ki vlada zdaj na Hrvaškem, se imenuje kraljevski komisar. Če bi se imenoval Lukacsev ali Khuenov komisar, bi še ne bila posebna nesreča. A da se na tak način v ljudski duši vzbuja sovraštvo proti osebi kralja, to je zločin, storjen na kroni in na dinastiji. Neod-pustljivo je, da je ogrska vlada zlorabila konstitucijonalno mišljenje cesarjevo. Madžari pravijo, naj se ne vtikamo v to zadevo. Saj te politike ne plačajo samo Madžari, ampak mi jo plačamo s svojo trgovino, s svo-j;m ugledom, s svojimi simpatijami, ki jih uživamo, to hudodelsko politiko. Zato ne trpimo, da bi se nam reklo, da se nimamo vtikati v to stvar. Ta stvar briga nas ravno toliko, kakor Madžare. Mi smo Madžare dosti dolgo ščitili in z našim denarjem in z našo krvjo branili njihovo državo.
Tako priljubljeni Madžari niso več, da bi si sami mogli vzdržati državo sredi med narodi, ki jih vsi sovražijo. In kaj se Ogrska ni vtikala v avstrijske razmere? Grof Andras-sy je vrgel Hohenwartov sistem, in ogrska politika je imela tak vpliv pri nas, da so se pri nas kar bali vzbuditi nezadovoljnost Madžarov. Tudi mi imamo pravico, preiskati, če vlada na Ogrskem ustavnost. Prepovedujemo si ugovor, da bi ne smeli govoriti o hrvaških razmerah. Mi nismo za to tukaj, da Ščitimo madžarske nasilnosti. Srbi in Hrvatje ne zahtevajo nič drugega, kakor da naj se jeh ne madžarizira, naj se jih finan-cijalno ne izsesava in gospodarsko ne uničuje. Ali je to zahteva, ki se sme kaznovati z odpravo ustave? Ni še večer vseh dnevov. To ne more biti, da bi majhen narod, kakor so Madžari, brez kazni teptal v^nko pravico. Kar so storili na Hrvaškem, se bo še krvavo maščevalo.Če se sme
' po madžarskem naziranju imenovati kraljevskega komisarja v namen,
da služi nasilni šovinistični politiki madžariziranja in gospodarskemu izkoriščanju,  če se sme po nazoru
madžarskih državnikov ustava poteptati, — kaj pa bodo rekli Madžari, če bo v interesu dinastije, monarhije in v interesu ugleda našega vladarja v varstvo naših življenjskih interesov na Balkanu prišel kralj, komisar na Ogrsko, ne da bi pogazi! narod, kakor na Hrvaškem, nego da bi naredil konec početju gospodstva-željne klike, da bi dal pošteno svobodo vsem narodom in vrstam tudi madžarskega naroda, skratka, da bi naredil konec razmeram, radi katerih sovraži Madžare ves svet. Če bi se na vse to, kar so Madžari storili nemadžarskim narodom, odgovorilo na tak način, bi ne protestirali nikjer proti temu, kjer imajo še kaj srca za pravico in svobodo. (Dr. Šusteršič: Apponvi bi imel govor!)
Da, Apponvi bi imel govor — pa samo v Ameriki in to bi nič ne pomagalo. — Včeraj je bil na Hrvaškem celo neki telegram našega predsednika zaplenjen. Seveda so bili konfiscirani tudi govori hrvaških delegatov. Če bodo te razmere še trajale, nismo v stanu, delati kako politiko v Orijentu. Gospodje tam doli hočejo zopet konstruirati kako veleizdaj-stvo. A čas je, enkrat preiskati, kdo so pravi veleizdajalci, ali če ni vele-izdajstvo, da se zvesti hrvaški narod na tak način žrtvuje madžarski politiki. Razmere so nevzdržljive. ! Bati se je tudi konsekvenc v Bosni. Prva dolžnost bosanske uprave je, z absolutno pravičnostjo v Bosni in Hercegovini pokazati, da hoče drugače vladati, kakor se godi na Hrvaškem in na Ogrskem.
Govoril je potem še delegat Stapinski, vojni minister A u f -f e n be r g pa je odgovarjal na neko interpelacijo.
Prihodnja seja bo jutri.
Italijansko - turška vojna.
Dardanele.
V informiranih krogih zatrjujejo, da ni zahtevala Turčija nikakršnih garancij in jih tudi ni dobila. Vendar ni podcenjevati dejstva, da se vleče skozi razmotrivanja italijanskega Časopisja kakor rdeča nit, da se Italija nikakor ne mara odreči pravici forsirati Dardanele, t. j. prodreti do Carigrada, da pa v tem trenutku na tako akcijo ne misli.
V naslednjem prinašamo besedilo turškega odgovora na posredovanje velesil.
Turška nota.
Cesarski vladi pač ni treba šele na to spominjati, da se je že od začetka vojne neprestano trudila dokazati svojo naklonjenost za mir zlasti s tem, da je ponudila Italiji v provincijali Tripolitaniji in Benghasi take udobnosti, ko jih je bilo mogoče spraviti v sklad s turško suverenite-to in integriteto teh pokrajin. Kar se tiče Italije, ki je hotela zavzeti provincijo, katera je bila le slabo zvezana s cesarstvom, je ta že prvi trenutek, ko je izkrcala vojaštvo, izrekla, da hoče to provincijo anektirati. Italija pač ni pomislila, in to je edina opravičba pred Evropo in zgodovino, da bijejo v Tripolitaniji in Bhengasiju ravno tako turška srca, kakor v kaki drugi provinciji in da bi bil naravnost samomor, če bi zahtevale velesile, da si amputira Tur-I čija tako del svoje dežele.   Italija se
narhija na ugledu. Prvi korak mora storiti skupna vlada, zlasti minister cesarske hiše. (Živahno odobravanje!)
Nemški liberalec dr. L e c h e r je ministru zunanjih del dal predujem na zaupanje, se zavzemal za zvezo z Nemčijo in polemiziral proti Masa-rvkovim izvajanjem glede prestolonaslednika.
Dr. Kramaf
je rekel, da ekspoze — hvala Bogu — ni nič novega povedal. Če je v zunanji politiki kaj novo, je to navadno neprijetno. V cilju zunanje politike, kakor jih je označil minister, se strinja pač vsa delegacija, glede metode pa so nazori različni. Minister je za temelj naše politike označil zvezo z Nemčijo. Morda bi bilo bolje, če bi se o vseh naših zunanjih razmerah govorilo hladneje in ne s tako pretiranimi besedami. Bili smo vendar že 15 let v zvezi z Nemcijo,ko smo zvedeli za Bismarckovo tajno zvezo z Rusijo in proti nam. Tako iskrene solidarnosti, kakor jo je popisoval minister, pač ni. Ta zveza je kakih 40 let stara. Kot nositeljici zveze imenujejo dinastiji. Do leta 1879. se Hohenzollernom pač ne more očitati, da so gojili kako tradicionalno prijateljstvo do Avstrije in Habsburžanom se ne more očitati tradicijonalne naklonjenosti do Pru-sov. Tudi se ne sme reči, da so Avstriji in Nemčiji vsi cilji politike skupni. Kaj imamo v svetovni politiki iste cilje, kakor Nemčija? Ali smo v maroškem vprašanju na istem stališču? Ali imamo kake interese na Kongu in ali nam je res tako prijetno, da gradi Nemčija bagdadsko železnico? Ali je bila mar skupnost interesov vzrok, da nas je Nemčija polagoma izpodrinila na Balkanu in da se je polastila delnic avstrijske ori-jentske železnice, ki smo jih dobili s tako silo in težavo ter nas potem iz uprave ven vrgla? Velikih besed torej ni treba. Zveza ima en smoter, ki ga vsi priznavamo, ohranitev miru. In morda bi nagla prememba v zvezah bila največja nevarnost za mir. S tega stališča smo prišli tudi mi do spoznanja, dasi nimamo simpatij za zvezo z Nemčijo, da je načelo quieta non movere morda edino realnopolično načelo in da je tudi v našem interesu, se ga držati. Na Italiji se vidi, kako koristno je za državo, če ni popolnoma zanesljiva. Vse drvi za Italijo. Minister Bechtold se je trudil posnemati ministra Sa-zonova glede toplega soda. Prepričevalna pa njegova izvajanja niso bila. Da je iz kondolenčne brzojavke markija di San Guliano sklepal na nostranjo utrjenost zveze, je to pretirano, neskromno. Malo mani trdnjav ob meji bi to bolje dokazalo. Vendar upamo z ministrom, da pride do miru med Italijo in med Turčijo. A ni treba, da smo tako silno človekoljubni in tako živahno želimo, naj bo krvoprelitja konec. Italijani se namreč do skrajnosti varujejo. A vojna dela vso Evropo nervozno. Zlasti se je bati, da Rusija ne bo mirno gledala, če bi se italijansko bro-dovje prikazalo v Bosporu. Kajti v tem slučaju ne bodo Bolgari ostali mirni. In kaj bodo storili Srbi in ves Balkan? Imeli bomo evropsko vojno, naj jo hočemo ali ne. Upati je, da bodo velevlasti pripravile Italijo do tega, da opusti izlete v Dardanele, kakor je opustila izlete v Albanijo. Ost, okoli katere se suče naša zunanja politika, je razmerje z Rusijo. Od tega je odvisna ohranitev miru.
Izjave ruskega ministra zunanjih del niso bile posebno tople, in vsled
Bienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edvrard Lytton - Bulwer. (Dalje.)
Sedmi del. Ječa. I.
Avignon.  —  Dva paža. — Tuja lepotica.
Od zadnjih dogodkov je minulo pet let. Papeški dvor je bil še vedno v Avignonu. V ta mirni kraj so nasledniki svetega Petra zanesli razkošje, sijaj in izpridenost Rima. Varni pred goljufijami in nasilnostmi mogočnega in barbarskega plemstva, so se dvorjani sv. stolice udali veselju. Njihov mir je bil posvečen uživanju. V Avignonu je živela naj-veselejša in najbolj mesenosti udana družba tistega časa. Papež Klemen VI. je ljubil sijaj in je pofinil uživanje, a Petrarcov duh je vse bolj prodiral skozi strankarske spletke in orgije mesene razuzdanosti.
Klemenu je sledil papež Inocen-cij VI. Naj je bil tudi sam v vedah skromno izobražen, vender je cenil znanje in duhovitost in to je provzro-čilo, da je dobilo hrepenenje po uživanju nekoliko prijaznejši značaj. Izpridenost, ki je vladala v celem mestu, je bila preveč ukoreninjena, da bi se bila umaknila vzgledu papeža,
ki je preprosto in vzorno spodobno živel. Dasi je bil politiki Francije ravno tako pokoren, kakor njegov prednik, je bil vender mož odločne volje in velike častihlepnosti. Koristi cerkve so mu bile zelo pri srcu in napravil si je načrt, kako obnoviti in utrditi že zelo podkopano gospodstvo cerkve v Italiji. Tirane posamičnih držav je smatral za tiste, ki so njegovim cerkvenim prizadevanjem najbolj na potu.
V tem času se je pojavila v Avignonu dama izredne, brezprimer-ne lepote. Prišla je bila z majhnim, toda izbranim spremstvom iz Flo-rence, a se je izdajala za Neapoli-tanko, za vdovo nekega plemiča, ki je pripadal sijajnemu dvoru nesrečne kraljice Ivane. Imenovala se je Ce-sarini. V mestu, kjer je celo v gradu kristijanstva vladala Venera, kjer je bila ljubezen za vsakega poglavi' življenjsko opravilo in je lepota toliko pomenila kakor most, je bilo dovolj, da se je gospa Cesarini le enkrat javno pokazala in že je videla polovico vseh plemičev in vitezov pred svojimi nogami. Njene služabnice so bile obsipane z darili in pisemci in vsako noč je bilo pod njenimi okni slišati otožne serenade. Z vnemo se je udala kratkočasnim zabavam in vse je občudovalo njene čare. Dasi ni nikogar odgnala s temnimi pogledi, se vender ni mogel nihče ponašati, da ga kako odlikuje. Njen dobri glas je bil neomadeže-van; a če je kdaj kakemu posamez-
niku izmed mnogoštevilnih njenih čestilcev kaj dovolila, jo je pri tem gotovo častihlepje bolj vodilo, kakor ljubezen. Giles, na papeškem dvoru vsegamogočni, bojeviti kardinal Al-bornoz je slutil, da pride ura njegove zmage.
Bilo je poldne. V predsobi lepe gospe sta čakala dva čedna, bogato oblečena paža.
»Na mojo vero,« }e rekel eden papežev in vrgel v stran kocke, s katerimi si je doslej s svojim tovarišem preganjal čas, »to je duhomor-no opravilo in je nama vzelo najboljši del dneva. Naša dama se je zelo zamudila.c
»Jaz sem oblekel svoj novi bar-žunasti plašč,« je rekel tovariš in je ogledoval samega sebe.
»Molči, Giacomo!« je odgovoril kamerad in je zazeval. »Ne kaži vender svoje nečimernosti. Mene zanima, kaj se zunaj godi. Ali je njegovo svetost   papeža že pamet srečala?«
»Pamet srečala — kaj, ali si zbaznel?« je vprašal Giacomo plašno in presenečen.
»Lahko se tako reče, če papež ne pojmi, da je že čas odložiti klobuk in krinko. Če je kardinal vzdržljiv — je papež razuzdan, pravi, kakor veš, star pregovor. Nekaj mora biti v možganih tega dobrega papeža zme-šanega, ker živi kakor samotar.«
»O, razumem te! Ali, njega svetost ima dosti namestnikov, škofje — Bog jih blagoslovi! — že skrbe, da ženske ne pozabijo, čemu so na
Je tako prepričala, da ima premagati od prvega svojega nasilnega koraka sem, tisoče zaprek, tako da ima italijanska vojska še danes v posesti samo ona pristanišča, kjer je pred 7 meseci izkrcala svoje vojaštvo. Italijanska vlada se je lahko že do sedaj prepričala, da je odtrganje teh dveh provincij od drugega turškega cesarstva popolnoma nemogoče in da to ni odvisno niti od moči kake stranke ali pa od eksistence kake vlade v Turčiji. To izvira iz višjih in splošnih vzrokov in nobena turška vlada ne more privoliti, niti izrecno niti molče, da spusti iz rok te provincije in zapusti svoje hrabre branitelje. Tako postopanje bi tudi izzvalo v celi državi velikanski preobrat, ki bi ogrožal notranji mir in še bolj zamotal mednarodni položaj, obenem pa tudi onemogočil izvedbo take akcije. Posledice takega postopanja bi naravnost nasprotovale cilju prijateljskih velesil, ker bi ne ohranilo miru.
Če se tedaj Italija zaveda resnosti spornega vprašanja, ter bi še nadalje vztrajala na tem, da zasede te provincije, in jih zahteva za sebe, dočim jih niti ni zavzela, in če bi hotela Italija celo vzdržati proglasitev aneksije, bi tako postopanje še bolj onemogočuje mir in rešitev problema.
Cesarska vlada sprejema posredovanje velesil, toda že sedaj izjavlja, da ne bo nesporazumljenja, da ji je mogoče začeti s pogajanji le, če imajo ta za podlage resnično in nedotaknjeno priznanje suverenih pravic sultanovih. Če se Italija izrecno odpove aneksiji turških provincij Tripolitanije in Benghasija ter se zaveže, da odpokliče vse svoje čete. Ker nobena druga rešitev tega vprašanja ne more storiti, da prenehajo sovražnosti, je cesarska vlada prepričana, da bodo velesile upoštevale naše zahteve.
Dardanele odprte.
Turški ministrski svet je sklenil Dardanele zopet odpreti za trgovske ladje. Seveda je treba najprej odstraniti mine, kar bo trajalo biez dvoma tudi več kakor en dan.
Dva tedna so bile Dardanele zaprte. 18. aprila je naznanila turška vlada velesilam, da ne pusti več ladij skozi morsko ožino. Ta odredba je bila neposredna posledica turške akcije pred vhodom v morsko ožino. Admirala Presbitero in Viale sta hotela izzvati turško vojno brodovje, da bi se bilo postavilo v bran ter začelo z vojnimi operacijami proti italijanskemu brodovju. Turki pa so poznali slabost svojih ladij ter jih niso hoteli izpostaviti močnemu in tehnično dovršenemu italijanskemu brodovju. Začel se je boj z zunanjimi utrdbami. Končno je odplulo italijansko brodovje. Začela so se pogajanja med velesilami na eni in med Italijo in Turčijo na drugi strani. Pred vsem sta bili v ospredju teh pogajanj Anglija in Rusija in končno se jima je posrečilo, — ne brez vpliva zadnjega eksposeja avstrijskega zunanjega ministra grofa Berchtol-da, — doseči otvoritev Dardanel.
Otomanska vlada je sklenila odpreti Dardanele za nevtralni trgovski promet pod istimi pogoji, kakor pred zatvoritvijo. Nevtralne ladje morajo imeti na krovu pilote, ki jih popeljejo skozi morsko ožino. Ožina bo odprta, kakor hitro bodo mine odstranjene. Samoobsebi umevno je, da si pridržuje otomanska vlada pravico, morsko ožino zo-
svetu in eminenca Albornoz potrjuje slabo tvoj pregovor o vzdržljivih kardinalih.«
»To je resnica, toda Giles Albornoz je vojak — kardinal je le v cerkvi, zunaj cerkve je vojak.«
»Kaj misliš. Angelo, ali zavzame novo trdnjavo?«
»Ta trdnjava je ženska. Toda ..«
»No?!«
»Meni se zdi, da je ta gospa kraj vse svoje lepote bolj ustvarjena za gospodstvo, kakor za ljubezen. V Albornozu vidi samo kneza, ne zaljubljenca. In kako hodi; kakor bi zaničevala še zlate prostirače.«
»Slušaj!« je vzkliknil Giacomo in je planil k oknu. »Ali slišiš konjsko peketanje. Ha — lep sprevod je to!«
»Vračajo se z lova s sokoli,« je menil Angelo in je zamišljen ogledoval kavalkado, ki se je pomikala po ozki ulici. »Peresa na klobukih se pripogibajo — konji poskakujejo — glej, kako se tisti lepi kavalir stiska k oni dami.«
»Njegov plašč je take barve, kakor moj,« je zavzdihnil Giacomo.
Odlični sprevod se Je počasi pomikal dalje in zavil v drugo ulico, da se Je smejanje in peketanje vse slabeje slišalo. Paža sta pozorno gledala za njim in ko je izginil, so obviseli njiju pogledi na temnem masivnem stolpu, zgrajenem po načinu, ki je bil navaden v enajstem stoletju. Solnce je mračno obsevalo veliko in grdo površino tega stolpa, na katerem so strelnim linam podobne
pet zapreti, če to zahtevajo okolnosti.
Ta sklep turškega ministrskega sveta je naletel na živahno opozicijo vojnega in mornariškega ministra ter notranjega ministra. Najbrže bo promet skozi Dardanele prost Šele pojutršnjem. Odprta pa bo vožnja skozi Dardanele samo po 4 ure na dan.
Italijansko brodovje.
Kakor poročajo uradna turška poročila, so videli predvčerajšnjem dve italijanski vojni ladji v bližini otoka Kosa v Arhipelu.
Kakor poročajo iz Aten, se turška vlada mrzlično trudi, da je pripravljena za eventualne napade italijanskega vojnega brodovja na obali Egejskega morja. Mornarica ima dan na dan vaje za polaganje min in torpedov s čimer upa Turčija napraviti italijanskemu brodovju veliko škodo. Na Rodu je 2300 turških vojakov s 4 gorskimi topovi pripravljenih na italijanski napad.
Kakor poroča »Sabah« iz Tunisa, je zagnal vihar italijansko oklop-nico »Re Umberto« pri Zuari na skale ter se je oklopnica potopila.
V Afriki.
»LokalanzeigeP- priobčuje pismo kot mrtvega razglašenega Enver beja na nekega berolinskega prijatelja. Pisma kažejo, da Enver bej upa na zmago. »Vem«, pravi v svojem pismu, »da je za Italijane moja glava velike vrednosti, poceni je oa ne bodo dobili.« V drugem pismu piše: »V nekem boju so izgubili Italijani dva stotnika in več častnikov. Dva, ki sta pada. sta imela v žepih mnogo denarja. To pot nisem poslal denarja italijanskemu vojnemu ministrstvu, marveč na podlagi najdenih pisem direktno rodbinam, ker doslej nisem dobil od ministrstva potrdila, da je prišel denar rodbini v roke. Premirja 15 dni, ki ga zahtevajo Italijani, ne morem za svojo osebo dovoliti, ker Italijani ne prenehajo napadati turških obmorskih mest. Sedaj imam brzojavno zvezo z Egiptom in Tunisom. Dobra poročila dobivam iz Benghasija. Javna dela ne počivajo. V par dneh bo dogotovljena nova cesta, ki bo vezala oba moja vojaška oddelka. Velesilam se ni treba truditi za mir, tu se bomo bojevali naprej.
Vtisk ekspozeja grofa Berchtolda.
Splošni vtisk, ki ga je napravil ekspose grofa Berchtolda, je zeld zadovoljiv.
V Londonu zlasti je zadovoiiii konservativni mirni ton eksposeja. Če je bivši zunanji minister Aehren-thal svoj čas zapustil to mirovno in konservativno politiko in je to omajalo zaupanje napram avstro-ogrski politiki, so ti pomisleki že izginili. Angleška diplomacija ima zopet staro zaupanje v avstro-ogrsko politiko.
V Petrogradu naglašajo tudi eminentno mirovno politiko groia Berchtolda, ki govori iz njegovega eksposeja ravno tako, kakor iz eksposeja ruskega   ministra Sasonova.
Kakor smo že poročali, je napravil Berchtoldov ekspose tudi v Carigradu zelo dober vtisk. Zlasti dober vtisk so napravile besede, v katerih govori grof Berchtoid z odločnostjo o svojem prijateljstvu napram Turčiji. Tudi oni del govora, v katerem pravi zunanji minister, da je monarhija pripravljena sodelovati pri akciji za mir pod pogojem, da se nevtraliteta ne krši, je zelo zadovoljiv.
odprtine nadomestovale okna. Med tem stolpom in njegovo veselo prijazno okolico je bilo največje nasprotje, ki sta je zapazila tudi oba mladeniča. Umaknila sta se od okna in pogledala drug drugega.
»Vem, kaj zdaj misliš, Giacomo,« je rekel Angelo, lepši in starejši med njima. »Ti si misliš, da je stanovanje v onem stolpu kaj žalostno.*
»Hvaležen sem moji zvezdi, da nisem imeniten, da bi kdaj potreboval tako kletko,« je menil Giacomo.
»In vender«, je dejal Angelo, »je v tem stolpu človek, ki ni višjega rodu, kakor sva midva.«
»Povej mi kaj o tem čudnem človeku,« je zaželel Giacomo in se vsedel. »Ti si Rimljan in gotovo kaj veš o njem.«
»Gotovo,« je ponosno potrdil Angelo. »Rimljan sem in ne bil bi vreden, dasem se rodil, ko bi ne vedel, kako* čast zasluži ime Cola di Rienzi.«
»A tvoji rojaki v Rimu so ga skoro kamnjali — se mi zdi,« je mrmral Giacomo. »Izkazovali so mu Čast bolj z brcami kakor z denarjem. Ali veš, če je res, da Je bil Rienzi v Pragi pri cesarju in mu Je proroko^ val: da bodo prejšnji papež in vsi kardinali umorjeni, da bo izvoljen za novega papeža Italijan, ki bo kronal cesarja kot kneza sicilskega, kalabrijskega in apulskega z zlato krono, samega sebe pa kot kralja rimskega s srebrno krono .. .c
(Dalje prihodnjič.)
101. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
Iz Rima poročajo, da je tudi tam ^pravil govor grofa Berchtolda kar
najboljši vtisk. »Tribuna« pozdravlja 5 prisrčnim veseljem duh poštenosti n lojalitete, ki veje iz tega prvega -elikega govora avstrijskega zuna-!jega ministra ter upa, da bo lašel a govor v Italiji prijazen odrnev. ist pravi: Grof Berchtold nam ie irišel, ko je prvič nastopil ter razjasni podlago svoje diplomatične poli-jke, daleč nasproti ter nam je vcepil najtrdnejše zaupanje v njegovo prijateljstvo.
Štajersko.
Iz Celja. (Županska kriza o k o I i š k i občini.) Včeraj je joslo na občinski urad od okrajnega rjavarstvo uradno obvestilo, da je zložil g. Avgust Sušnik županovo. Volitev novega župana se bode pršila dne 20. majnika.
Cvetlični dan v Mariboru. V soboto ter v nedeljo bodo prodajale jame ter gospodje po Mariboru na avnih prostorih ter v privatnih hi-•ah cvetlice. Opozarjamo, da gre ;knpilo za cvetlice izključno v nemške namene. V odboru sploh ni niti ne Slovenke, niti enega Slovenca. Mariborski Slovenci, ne darujte ni-esar, spominjajte se raje naših na-odnih društev s kako podporo!
Iz   Maribora.   Opozarjamo še nkrat na lepo   prireditev maribor-;ke ženske podružnice C. M., »Ipav-:ev večer«, v nedeljo, dne 5. majni-;a. Zagotovljen je fin umetniški uži-ek in dobra zabava; želim le, da bi lase   občinstvo z velikim obiskom lrispelo k nspehu in pokazalo razu-nevanje in simpatije   za slovenska »■adatelja, katerima na čast se ve-:■ nrireja. Iz Gradca.   Iz krogov nemško-• ;ijonalne večine v deželnem zbo-t! se sliši, da se bode vršilo v jeseni i     er meseca septembra še eno zasedanje štajerskega deželnega zbo-i. Začetkom meseca septembra bo-■ 7opet pričel   namestnik Clar>\ s njo posredovalno akcijo.   Ako se udi jeseni ne bo doseglo premirja, tlo na vsak   način računati pri-icdnjo spomlad z novimi deželno-borskrmi volitvami.   Ker je upanje ia premirje  sila majhno,  bo treba ro gotovo v volilni boj. Naj bi to I Klerikalni slovenski politični krogi 1? Sp. Štajerskem  upoštevali in se I sedaj  začeli z vso  energijo pri-Iravljati   na   nore deželnozborske
t Iz Gradca. (Kriza v š t a j e r -m tu deželnem odboru?) ■Volni odbornik Ivan pl. F e v r e r I rava odstopiti in sicer zaradi I anskih deficitov, ki so se zadnji I 'ognali pri stavbi stiflingtalske I dce. Gre bojda za tako velike I' te, da noče pl. Fevrer nositi soodgovornosti in hoče poprej odsto-I • kakor se bo vršila sodba nad deželnim odborom zaradi milijonskega I iračenja proračunov pri stifling-Halski bolnišnici. Nemškim nacijo-ftalcem bi bil naravno Fevrerjev od-I momentu, ko je razpust de-■elncra zbora takorekoč pred dur-mr silno neljub, zato ga skušajo pre-
■ riti. —   K tej vesti pripominja-flno.  da je med nemškimi nacijonalci I    pomladi L 1910 pričelo vreti za-I     deficitov   pri stiflingtalski bol-
■ Takrat je »Grazer TagblatU ■- ofLijalno   glasilo nemškonacijo-
■ • večine r deželnem zboru! — ■ilno ostro napadel deželni odbor in ■nu očital lahkomišljeno postopanje
■ "  tavbi   stiftingtalske bolnišnice.
■ mu je tudi,   da se je vse pre-
■ oziral na muhe   različnih profe-
■ ' n vedno dal prenarejati na-I in popravljati že napol dovrše-■£ stavbe — tako da se je stavba za-B'iekla najmanj za pet let. Ali je to I JT. TagbL« storil pod prevelikim I i-kom. deželni odbor obsojajoče-■3 javnega mnenja ali pod vplivom ■tonih Finspinnerjev, ki bi radi spod-Bnili sedanje deželne odbornike in Bami zlezli na njihova mesta, se se-I   - ne da lahko kontrolirati. Dej-
■ > je. da so se bavili tudi razni I >ozicijona!iii graški nemškonacijo-■^•i tedniki dolgo s stiftingtalsko j°lnišnico in donašali podatke in I    r-\ čijih autorji so morali biti o
■ ari dobro podučeni in ki jih je bilo I v nemškonacijonalni deželno-■Wski večini. L. 1910 je prišla obdukcija in na stiftingtalsko bolniš-■^o se je precej pozabilo. Več se je ■°vorilo lansko leto, ko se je še iz ■anes nepojasnjenih razlogov ustre-I lavbnj vodja pri stiftingtalski I hišnici Rossmann. Reklo se je, da ■e Riož to storil iz nervoznosti — ali
[?ko senco   puščajo   take sumljive pere vedno za seboj.   Za stavbo so in so še seveda   potrebne veli-Rnske  vsote,   ki jih deželni odbor [in]a  sedaj odkod vzeti. Gospodje ii odborniki so v nemalih skr-cfn in zadregah — in takrat postaja Ej0vek\ če je še tako prepričan nem-[1 nacijonalec,  silno,  silno nervo-Tako si je morda razlagati vesti E ^evrerjevem odstopu.   Od dneva P dneva je jasneje,  da  so nemški
nacijonalci v štajerski deželni upravi dogospodarili in zagospodarili. Ako ne bodo skoraj mislili na spremembo sedanjega  sistema v deželi
— pride morda  prav kmalu boben.
Iz Gradca. (Slovensko podporno in izobraževalno društvo »Domovina« prireja ob nedeljah izlete v graško okolico in vabi tem potom prav vljudno graške Slovence, da se jih udeležujejo čim najpridneje. Izletniki se sestajajo v društvenih prostorih, Graz-bachgasse št. 60. — Na izvanrednem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Rudolf Stegmul-ler, podpredsednik Jos. Vreček, tajnik Josip Šetinc, namestnik Vinko Mlinaric, blagajnik Josip Jernejčrč, nam. Ignac Kohne, gospodar Alojzij Knez, namestnik Rudolf Kacijan, knjižničar Ivan Bizjak, namestnik Mihael Gerjevič, odborniki Dragotin Gregorčič, Ivan Kramer in R. Kor-bar, pregledniki računov dr. F. Pir-nat in Al. KlemenčiČ, namestnika Avgust Barbič in Zvonimir Kos. Pevo-vodja je g. iur. Jul. Baršič, vodja tamburaškega  zbora  pa g. Gortan.
— Tačasni odbor je nabavil za društvo klavir. Sedaj se bodo lažje vzgajali in vodili pevski zbori. Za nabavo klavirja sta se že veliko trudila bivša predsednika tov. Petelin-šek in 2nidar, za kar jima gre prisrčna hvala. — Slov. narodni klub »Plpec« je daroval »Domovini« 5 K in graškemu »Sokolu« 5 K. — Končno še izrekamo iskreno željo, da bi se shajali v »Domovini« vsi graški Slovenci brez razlike stanu in spola. Na ta način se bo življenje v tej važni zamejni slovenski postojanki oživilo in dvignilo — kar bo nemalega dobička za ohranitev graškega Slovenstva. In tudi vi, prijatelji v pravi naši domovini, ne pozabite na nas graške slovenske delavce!
Koroško.
Celovški mestni svet. V včerajšnji seji celovškega mestnega sveta je izrekel celovški župan dr. Metnitz zahvalo pokojnemu profesorju dr. Sketu, ki je določil v svoji oporoki 100 kron za mestne uboge. Obenem so tudi določili, da se vrše nadomestne volitve v celovški mestni svet dne 3., 5. in 7. junija. Nato se je občinski svet bavil z raznimi predlogi o podporah, o ustanovah in je rešil več vprašanj glede regulacije mesta.
Okradena Marija. V Cetovcu so aretirali 51 letno Terezijo Surijano-vo, ki je izvršila v celovški cerkvi pri Sv. Križu več tatvin. Med drugim je vzela s kipa Marije srebrni rožnivenec in več drugih okraskov, ^urijanova je tatvino pripoznala.
Prijet tat. Včeraj je izročila žandarmerija celovškemu deželnemu sodišču Avgusta Brežarja, katerega so že dolgo iskali zaradi tatvine. Pokradel je veliko v okolici Špitala.
Umrl je najstarejši mož v La-vantinski dolini in sicer kovač Si-men Vabič iz Sentlenartske okolice. Dočakal je starost 94 let.
Primorsko.
Iz orožniške službe. Za orožni-ška nadporočnika sta imenovana poročnika Anton Kremen in Oskar Stegmliler v Trstu, za računskega poročnika pa postajevodja J >sip Neuman v Zadru.
1. majnik. V Trstu je minul pivi majnik brez vsakih izgredov. Praznovanje prvega majnika so pač slavili vsi delavci vseh strank, toda ni prišlo do kaljenja miru. Prvi majnik so slovesno praznovali tudi uslužbenci mestnega tramvaja brez posledic. Iz Pulja pa poročajo, da je mestna uprava odpustila včerajzara-di majnikovega praznovanja vse uslužbence mestne cestne železnice. O nadaljnih ukrepih uslužbencev glede te nenadne odpustitve še ni poročil.
Stavka krojačev v Trstu, ki traja že od 24. m. m. se še vedno nadaljuje. Včeraj so imeli stavkujoči krojači shod, katerega se je udeležilo tudi šest članov zadruge krojačev v Trstu. Kakor poročajo iz Trsta, se bode v kratkem doseglo sporazum-Ijenje med pomočniki in pomočnicami ter delodajalci in bo stavka v kratkem končana.
Preveč življenja. Včeraj so našli v Trstu v svojem stanovanju obešenega 60Ietnega sobnega slikarja L. Bergerja. Na mizi so našli listek, na katerega je pokojni Berger napisal, da se je obesil, ker mu je bilo že preveč življenja.
Trst - Carigrad. Včeraj je od-plul iz Trsta Llovdov parnik »Pa-lacky«, ki se je pred kratkim vini skoro s celim tovorom zaradi zaprtja Dardanel. Parnik je vzel s sabo tudi več potnikov v Carigrad, in upa, da bo med vožnjo do Dardanel, dardanelsko vprašanje že rešeno.
Senzacionalne aretacije. Včeraj so aretirali v Pulju zidarskega mo^tra Franca Sinigoja,  ki gradi
ljudsko šolo pri Sv. Polikarpu. Aretacija je v zvezi z nerednostmi. vsled katerih so brli aretirani inženir Borri, Blaž Pola in Anton Broziua. Na predlog preiskovalnega sodnika v Rovinju dr. Ouarantote so aretirali občinskega tajnika in prokura-torja »Mestne hranilnice«, dr. Romana Palisko.
Samomor samostanske učiteljice. Na Reki se je zastrupila z Jiso-lom bivša samostanska učiteljica za klavir v benediktinskem samostanu Marija Schmolzer iz Ljubljane. Pravijo, da je izvršila samomor zaradi smrti njene najboljše prijateljice neke nune, ki je bila tudi v benediktinskem samostanu. Ta samomor je povzročil v vseh krogih na Reki veliko zanimanje.
Dnevne vesti.
H- Varanje javnosti. Klerikalcem je sleparjenje že prešlo *;ako v meso in kri, da brez tega niti živeti ne morejo. Hrvaško vprašanje je v danih razmerah tako važno in resno, da bi bilo pač pričakovati, da bi naši klerikalci vsaj v tem vprašanju opustili svoje razvade ter delovali za stvar s tisto resnostjo, ki jo zaslužuje vprašanje, ki je sedaj vs^cd svoje važnosti stopilo v ospredje političnih razmotrivanj v naši monarhiji. Toda našim klerikalcem se zdi važno samo to, kar se neposredno tiče njihovih strankarskih interesov, vse drugo jim je hekuba. Povsem naravno je tudi, da so nasproti absolutizmu na Hrvaškem docela ravnodušni. Sicer markirajo, kakor da bi bili ogorčeni zaradi diktature na Hrvaškem, toda to delajo samo za to, da bi jim hrvaški pravaši ne okre-nili hrbta. Susteršič in njegovi ljudje za odpravo komisarijata na Hrvaškem faktično niso ničesar storili, nasprotno, oni celo skušajo na vse načine od hrvaških narodnih poslancev v parlamentu in v delegacijah za Hrvaško uvedeno akcijo diskreditirati s tem, da to akcijo smešijo ter jo omalovažujejo, mesto da bi vsaj molčali, ako je že nečejo podpirati. A še to jim ni dovolj. Da bi hrvaško akcijo v javnosti spravili ob ves kredit, se poslužujejo celo najnesramnej-ših laži. Včerajšnji »Slovenec« na primer piše: »Poročilo pravi, da se je oglasil v ogrski delegaciji tudi grof Teodor Pejačevič. Iz njegove izjave je jasno, da je govoril v imenu hrvaške delegacije in rečeno je tudi. da je žel splošno priznanje. Govoril je torej v imenu pristašev koalicije in vladinovcev. Dejal je: Po postavi mandati hrvaških poslancev in delegatov z razpustom sabora niso ugasnili. Tozadevna izvajanja jugoslovanskih poslancev v avstrijski delegaciji ne odgovarjajo intencijam in duhu nagodbe. Sicer pa hrvaška delegacija odklanja varuštvo avstrijske delegacije. Hrvaški delegatje bodo hrvaške pravice sami branili, toda v skupnem državnem zboru Ogrske in Hrvaške^. — »Slovenec« torej trdi, da je grof Pejačevič to govoril v prvi vrsti v imenu hrvaško-srbske koalicije. To pa je nesramna laž, zakaj v delegacijah hrvaško-srbska koalicija ni niti zastopana, ker so vsi hrvaški delegatje madža-roni. Pejačevič potemtakem ni mogel govoriti v imenu hrvaško * srbske koalicije. To prav dobro ve tudi »Slovenec«. Zlagal se je torej namenoma, samo da bi dobil povod k tile pripombi: »Tak odgovor je nam dala hrvaška delegacija. To je zahvala za to, da so se avstrijski Jugoslovani in z njimi ostali Slovani ter Nemci in Poljaki (ali Poljaki niso Slovani?) za hrvaško stvar zavzeli. Hrvaška delegacija v ogrskem državnem zboru se je zahvalila tako tistim, ki za Hrvate obstruirajo, kakor tistim, ki so se drugače postavili za njihove pravice, vsem enako.« — In čemu te vedoma na krivi podstavki zasnovane obdolžitve? Samo za to, da pred hrvaško - slovensko javnostjo sami sebe razbremene, češ, čemu se bomo mi zavzemali, za Hrvate, ko le-ti odklanjajo naše varuštvo in nas še celo za našo pomoč napadajo. Zato se je »Slovenec« enostavno zlagal, da je Pejačevič govoril v imenu hrvaško - srbske koalicije, zato je zamolčal, da je Pejačevič madžaron in da so tudi vsi ostali hrvaški delegatje madžaroni! Takšno dejanje, ki ga je zagrešil »Slovenec« in ki se obsoja samo, je navadno varanje javnosti. Toda, če mislijo klerikalci, da bodo s takšnim varanjem javnosti odvrnili pozornost slovenskega in ostalega jugoslovanskega sveta od sebe, se temeljito motijo. Le naj se poslužujejo takih sredstev, bo jim tem preje strgana krinka z obraza!
+ Koliko ]e klerikalcem na hrvaški stvari, dokazuje dejstvo, da »Slovenec« o znamenitem govoru, ki ga je imel hrvaški poslanec dr. Mel-ko Čingrija v delegacijah in ki je napravil na vse politične kroge izredno velik vtisk, ne poroča niti besedice, dočim je o dr. Susteršičevem naravnost   diletantsko sestavljenem
vprašanja na predsednika avstrijske delegacije Doberniga o veljavnosti mandatov hrvaško - slavonskih delegatov priobčil uvodnik. Za 37 vrst obsegajoče šusteršičevo vprašanje je imel »Slovenec« to-le pohvalo: »Previdna, dalekosežna politika načelnika naše stranke je dosegla nov uspeh, ki bo gotovo rodil najlepše sadove za naš narod in njegovo bodočnost«, za formalno in stvarno dovršeni govor hrvaškega poslanca dr. čingrije, o katerem so bili vsi delegatje edini, da je bil eden najznamenitejših govorov v delegacijah, nima isti list niti toliko prostora, da bi svojim čitateljem podal vsaj kratko njegovo vsebino. I seveda, klerikalni bralci ne smejo izvedeti, da poleg Šusteršiča še tudi drugi poslanci kaj premorejo in znajo.
-f Likvidacija ali transformacija? Ugledni italijanski dnevnik >La Nazione« v Florenci je priobčil članek »La questione croata e i destini deir Austria - Ungheria«. V tem članku naglasa pisec, da je jugoslovansko vprašanje eminentno avstrijski problem, in poudarja potrebo, da se izpolnijo upravičene zahteve jugoslovanskega naroda ne samo v interesu tega naroda, marveč tudi v interesu dinastije in cele monarhije. Pisec zaključuje članek s stavkom: »Bodoči cesar bo poklican, da predseduje ali likvidaciji ali srečni transformaciji podonavske monarhije.« — Uredništvo je dodalo Članku to-le pripombo: »Iz Florence prihaja ta opomin Avstriji, prihaja izpod peresa odličnega diplomata, ki pozna temeljito jugosovansko vprašanje in vsa ostala balkanska vprašanja. V veliko zadoščenje je nam, da smo v položaju priobčiti misel onega, ki je poučen o stvari, ki jo motri in ki je razmišljal o njej.«
+ Radi v Ljubljani izdanega letaka obsojen na HrvaŠkem. Pretekli teden je izšel v Hribarjevi tiskarni letak, v katerem se je razpravljalo o sedaj vladajočih razmerah na Hrvaškem in ki ga je izdala hrvaška seljačka stranka. Radi tega letaka je bil sedaj obsojen v Osieku v ječi se nahajajoči predsednik te stranke Stjepan Radić v 14 dnevni zapor in na globo v znesku 500 K': češ, da je smatrati za dokazano, da je on povzročitelj onega v Ljubljani izdanega in proti komisarjatu na Hrvaškem naperjenega letaka. Zares idealna je ta hrvaška justica, ki smatra za dokazano, da lahko v ječi v Osje-ku sedeči Radić zamore pisati letake in urejevati liste v — Ljubljani!
-4- Volilne sleparije   v Mostah.
Volilni imeniki za občinske volitve v Mostah so bili, kakor je znano, že razpoloženi V te volilne imenike je bil pravilno vpisan kot volilec tudi železniški uslužbenec Pogačnik. Ne da bi tega kdo reklamiral iz volilnega imenika, ga je reklamacijska komisija enostavno izbrisala, čeprav je g. Pogačnik rojen v Mostah, dasi ima domovinsko pravico v Mostah in dasi je tudi posestnik v Mostah. Ker je g. Pogačnik izvedel, da ga je gerent Oražem samovoljno dal izbrisati iz volilnega imenika, se je šel osebno v občinsko pisarno prepričat, ako ta vest odgovarja resnici. In res se je uveril, da je izčrtan iz volilnega imenika. Cisto naravno je, da mu je vzpričo takšne nesramnosti zavrela kri, da je imenoval otroka po imenu ter zalučil navzočemu občinskemu tajniku Mrcini v obraz očitanje, da je to sleparsko postopanje. Da se je na to Mrcina delal ogorčenega, se razume; grozil je celo s tožbo, toda od grožnje do dejanja je še velik korak, zlasti ker Mrcina prav dobro ve, da se da njemu marsikaj — dokazati. Oražmova banda je torej že pričela z volilnimi sleparijami, toda naprednjaki ji bodo že gledali na prste, da njene sleparije ne bodo imele željenega uspeha.
+ Odlikovanje. Višji finančni svetnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani g. Anton Lenarčič je bil odlikovan z redom železne krone III. razreda.
+ Iz vojaške službe. Naš rojak, zlasti slovenskim dijakom na Dunaju znani polkovnik g. Josip T o m š e p I. Savskidol je postal general-major.
-f Iz ljudskošolske službe. Za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Metliki je imenovana gdč. Julija Prestorjeva iz Bele cerkve; za suplenta na ljudski šoli v Črnomlju pa g. Lavrencij S u s t e r na mesto do konca t. 1. na dopustu se nahajajoče učiteljice Josipine šusterjeva. Nt mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Justine Kozamernikove pride kot suplentka na ljudsko šolo v Postojni gdč. Ana Prudičeva.
-f- Promocija. C. kr. namestnij-ski konceptni praktikant g. Otmar P i r k m a i e r bo dne 4. maja promoviran na vseučilišču v Gradcu za doktorjem prava. Čestitamo!
— Pokojni Gorup vitez Slavlnj-skl ni zapustil, kakor nam poročajo s poučene strani, nobene oporoke. Nastopilo bo torej postavno dedno pravo. Pokojnik je zapustil, kakor je
znano, soprogo vdovo, 8 hčera in 5 sinov. Zadrški »Narodni List« piše: »Josip vitez Gorup je zapustil ime-tek v znesku 40 milijonov kron, katero premoženje pripade njegovim otrokom, ki jih je vse vzgojil v krepkem narodnem duhu.«
— Izžrebani porotniki v Ljubljani za drugo zasedanje porotniške dobe: Vitez Viktor Andrioti, c. kr. višji davčni upravitelj v pokoju v Ljubljani; Aljančič Lorenc, gostilničar v Bistrici pri Tržiču; Ažman Ignacij, trgovec v Kropi; Bathelt Juri, posestnik v Tržiču; Bučar Anton, trgovec na Vrhniki; Del - Cott Gustav, c. kr. okrajni glavar v pokoju v Ljubljani; Demšar Franjo, trgovec v Sestranski vasi; Debevc Andrej, posestnik v Begunjah pri Cerknici; Dolžan Franjo, gostilničar v Radovljici; Grad Janez, posestnik na Beri-čevem; Hostnik Leopold, posestnik iz Brezja pri Litiji; Jagodic Avguštin in Jakopič Josip, trgovca v Ljubljani; Jurca Pavel, hotelir v Postojni; Jan Jakob, posestnik v Podnomu; Kačar Karel, posestnik, Krisch Peter, gostilničar in Krisper Ivan, tovarnar, vsi v Ljubljani; Kovač Ivan, posestnik v Cerknici; MajdiČ Anton, trgovec v Kranju; Mihelčič Rihard, trgovec v Toplicah; Modic Franjo, posestnik v La-hovem pri Ložu; Seeman Pavel, tovarnar in Skulj Rudolf, posestnik, oba v Ljubljani; Smuk Šimen, tovarnar v Retnjah; Škerbec Franjo, posestnik v Ložu; ?turm Valentin, veleposestnik v Poljčah; Šusteršič Franjo, posestnik v Zapužah; Tau-zher Karel, tovarnar, Verkovec Josip, posestnik, Weibl Josip, ključavničar, Zalar Rudolf, posestnik, Zam-Ijen Ivan, čevljar in Zupanec Urban, posestnik, vsi v Ljubljani: 2nidaršič Franjo, mesar in posestnik v Postojni; Zadnik Anton, trgovec v Senožečah. — Nadomestni ki: Casser-mann Matija, posestnik; Frankovič Ivan in Franzl Henrik, oba posestnika, Guček Martin, poslovodja, Janša Matija, posestnik. Komar Ivan, prodajalec in posestnik, Kozin Franjo, posestnik. Mesar Iv., poslovodja in posestnik in Milavec Ivan, izdelovalec orgelj, vsi v Ljubljani.
— Škrlatinka nastopila je v mi-nolem tednu od 21. aprila do 27. aprila v 8 slučajih. Tekoči teden prijavljeni na novo štirji. Z današnjim dnem ostalo je osemnajst otrok bolnih za škrlatico, všteti so pri tem že poprej oboleli otroci.
— Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani si je meseca aprila izposodilo 645 strank 1420 knjig. Vsaka stranka 2'2 knjige. Povprečno na dan 24 strank po 53 knjig. Knjižnica je sprejela precej knjig od gospodov darovalcev, ki nočejo biti imenovani. Iskrena hvala jim! Knjižnica šteje 4012 knjig. Knjižnica je od 1. maja do 1. septembra ob delavnikih odprta od pol 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah ostane pri starem.
— Naša vestna in iznajdljiva pošta. O velikonočnih praznikih je bil nek tukajšnji kegljaški klub v Benetkah, pri katerem sta bila tudi gospa in gospod Marija in Melhior Ravtar, trgovec z delikatesami na Jurčičevem trgu, kakor tudi gospod Milko Krapež, urar in juvelir istotam. Kakor že običajno v takih slučajih, je tudi ta družba razposlala svojim prijateljem razglednice, ki so vse prišle na prave naslove. Le ena je blodila okoli. Ga. Ravtarjeva je namreč poslala to svojemu sorodniku v Baz-lu v Švici. Le - ta razglednica je zaostala slučajno v žepu nekega izletnika in mesto iz Benetk, so jo odposlali iz Št. Petra na Krasu. Ker pa v Bazlu pošta ni mogla najti adresata, je poslala razglednico zopet nazaj v Št. Peter, kjer bi imel biti zanjo »konec sveta«. Toda to se ni zgodilo. Vestni poštarji so na razglednici pregledali vse podpise, in ker je bil Krapežev najbolj čitljiv, so mu jo takoj odposlali in tako je razglednica včeraj popoldne dospela podpi-sancu v roko. katero je takoj oddal ge. Ravtarjevi. Ker pa razglednica vzbuja vesele spomine na izlet v Benetke in bi jo imel rad vsak član tega kegljaškega kluba, ki je daroval že lepo vsoto za »Ciril in Metodovo« družbo, (mimogrede omenjano), je baje mnenje, da bode last istega, kdor podere pri klubovem kegljanju v »Narodnem domu« prvi vseh devet.
Deželni odbor je poveril name-stovanje okrožnega zdravnika v Lu-kovci (Brdo) gosp. dr. M. Hočevarju iz Domžal. Gosp., dr. M. Hočevar bo vsako soboto popoldne ordiniral v Lukovci in bo tudi opravljal vsa zdravniška opravila okrožja Lukov-ce.
t Kamilo Murgel. V Ribnici smo dne 1. maja pokopali c. kr. davkarja v p. Kamila Murgla. Rajnki je dolgo vrsto let služboval v našem prijaznem trgu. Bil je vsem zvest prijatelj in ljubeznjiv družabnik. Seveda je bil tudi dolgoletni član vseh narodnih društev in je kot tak bil vzgled vse vneme In požrtvovalnost. Glasbeno društvo v Ribnici mu je zapelo pro*
hišo v cerkvi in na pokopališču ža-lostinke. Pogreba se je udeležilo mnogobrojno občinstvo, na čelu seveda uradniŠtvo, ki ga je ljubilo in spoštovalo kot dobrega, vernega tovariša. Rodbini gre najgloblje spoštovanje. — Sodni in davčni uradniki so mesto venca položili v sklad društva za varstvo zanemarjenih otrok v tem okraju, znesek 24 K.
Hribovski fajmošter Hladnik, ta biser slovenskih poslancev, črti in sovraži nele živinozdravnike in uradnike sploh, ampak tudi advokate in notarje, kakor je pokazal zadnjič v državnem zboru. Toplo pa zagovarja in ljubi zakotne pisače, ki so po njegovem pravi blagoslov za našega kmeta. Ta dični ljudski zastopnik je pač vreden tovariš, nedavno pri dunajskih volitvah zopet propadlega Bielohlavka, ki je napravil glasoviti jrzrek, da je Tolstoj »ein alter Tepp«, in o knjigah: »Schon wieder ein Bii-cbel — da hab' ich schon g'fressen!«
Samomor v idrijskem rudniku. Ko so v torek opoldne zapuščali rudarji delo, se je rudar Ivan Rijavec iz Spodnje Idrije št. 70 ločil od tovarišev, z opazko, da je pozabil spraviti lopato in se vrnil na kraj dela. Tu pa se je obesil za hlačni pas na lestvo. Ker ga do popoldneva ni bilo domov, ga je prišel oče iskat v Idrijo. Podali so se v jamo in tu je rudar Erjavec našel Rijavca obešenega. Sneli so ga hitro in poklicali rudniškega zdravnika dr. Papeža, ki je prišel takoj na lice mesta, a mogel le konstatirati smrt. Nesrečnika so spravili iz jame in prenesli na idrijsko pokopališče. Kaj je gnalo Rijavca, ki je bil šele 21 let star, v smrt, ni znano. Domnevajo, da se mu je omračii um, ker duševno ni bil vedno pri trdnem zdravju. To je v idrijskem rudniku prvi ^učaj samomora, v Idriji pa letos že tretji.
Preselitev kandijske pošte. Kan-dijanci so se s pl. Šukljetom in Štem-burjem na čelu silno potezali za lastno pošto v Kandiji, ki so jo končno tudi dobiii. Nastanili pa so jo v nizek, mračen in vlažen lokal, ki je povrhu tega še precej premajhen. Sliši se zdaj, da misli poštna uprava Kandi-jancem vzeti pošto in jo premestiti v Šmihel, kjer se je bila pred kratkim ustanovila tudi nova orožniška postaja. Potem bo pa zopet v našem kandijskem Izraelu jok in stok. Toda kaj, v Kandiji bi radi imeli vse: železnico, pošto, vodovod, sejme itd., »e storijo in ne žrtvujejo pa skoraj nič.
Poskusen rop v novomeški okolici. Dne 31. marca t. 1. je imela v Novem mestu opravka Ana Perše iz Brezovice pri Šmarjeti. Ko se je vračala proti večeru domov, sta jo ustavila na potu proti Otočcu dva neznana moška, rekoč: »Baba, kar sem nama daj. kar imaš. ali pa tvoja smrt.« Perše je začela vsa prestrašena klicati na pomoč. Res sta takoj pritekla od nekod dva domačina, ki jih pa Perše ni spoznala. Vsled hitre pomoči, sta se prestrašila napadalca in sta pobegnila v bližnji gozd. Napadalca sta bila črnih obrazov in ornih las, kakor so Makedonci, sta biLa oblečena v sivo obleko, na nogah sta imela opanke, čez pas pa širok zelen pas. Stara sta bila okoli 35 let in je imel eden črno polno brado. Sumi se, da sta napadalca najbrže prišla v Novo mesto k zgradbi nove železnice, pa nista dobila dela in se skušata zdaj preživeti kakor vesta in znata.
Elektroradiograi »Ideal«. Danes v petek, dne 3. maja: Specialni večer s sledečim sporedom: 1. Na bregovih Gardskega jezera. (Potovalna slika.) 2. Vojakova serenada. (Komična slika.) 3. Na sledi za knjigami. (Dramatično. Amerikanski film.) 4. Usoda mater. (Dramska učinkovitost. 650 m dol film.) Samo zvečer. 5. Časopisna raca. (Velekomično.) 6. Avtomobilski umori v Parizu, težavno ujetje Bonnota, glavarja apašev. 7. Zaljubljenec. (Amerikanska veseloigra.) — Jutri v soboto, dne 4. maja: »Konec pesmi« ali »Smrtna nevesta«. V treh dejanjih. (Učinkovitost. Nordiskfilm) in pa najnovejša učinkovitost. Potop »Tkanica«, jako zanimiv senzacijonalen naraven posnetek. — V torek, dne 7. maja: »Neznanec^ v treh dejanjih, prvi senza-eijski film, ki se je napravil v Avstriji in pri katerem igrajo prve igralske moči v Avstriji.
Zdravstveno stanje mestne ob* čine ljubljanske. Od 1. do 27. aprila se je rodilo 20 otrok, umrlo je 29 oseb, med temi 16 domačinov. Za škrlatico je umrla ena oseba, za je-tiko 6 oseb, od katerih so bili 4 tujci. Za noricami je zbolela 1 oseba, za ošpicami 4 osebe, za škrlatico 8 oseb, za legarjem en vojak v vojaški bolnišnici, za dušljivim kašljem 3 osebe in za davico 1 oseba.
Nevaren tujec. V nekem tukajšnjem prenočišču je bil neki tujec, ki se je izdal za trgovca iz Zagreba ter tam zastavil kolo, proseč, naj bi mu dali toliko časa hrano in stanovanje, dokler ne dobi denarja, za poroštvo pa da pusti tam kolo. Ko je preteklo nekaj dni in se je »trgovec«
dobro naživil, je natihoma vzel kolo in se neznano kam odpeljal.
Pozor! Dne 30. aprila je prišel v neko tukajšnjo trgovino neki, okoli 15 let star fant ter vzel na ime tvrdke Krejči nekaj blaga. Kjer bi se še utegnil pojaviti, naj ga takoj izro-če policiji!
Poškodoval se je včeraj na južnem kolodvoru pripenjač Anton Tancig. Na vedenec je zapenjal vozove ter dobil pri delu na palcu in kazalcu močne poškodbe.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Makedoncev, 25 Hrvatov in 10 Ogrov. V Heb je šlo 100, v Buchs 27, v Rudolfovo pa 40 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 100 Lahov.
Izgubljeno in najdeno. Fran Baj-želj je izgubil neko vrv. — Ana Pe-čanka je izgubila zlata brožo. — Fr. Binder je našel kolobar trakov, katere dobi izgubitelj nazaj pri najditelju, Tabor št. 5. — Božena Gartnerjeva je našla črno ročno torbico. — Mit-niški nadpaznik Fran Grobelnik je našel šolsko spričevalo, po katero naj pride učenec na trnovsko mitnico. — Na cesti od restavracije Ran-tove »Zadnji groš« pa do kolodvora v Kranju je izgubil neki gospod nikla-sto uro z zlato verižico. Najditelja prosi ta gospod, da odda uro in verižico proti primerni nagradi v že omenjeni restavraciji gospe Rantove.
Opozarjamo slavno občinstvo, da je današnji številki kot priloga dodeljen izjemni cenik ur, izrecna birmanska darila tukajšnje domače svetovnoznane tvrdke Fr. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica I. Ta tvrdka, ki obstoja že nad 25 let, si je pridobila s svojo strogo, točno postrežbo in solidnim blagom splošno zaupanje. Tvrdka pošlje vsakomur na zahtevo svoj najnovejši ^Jubilejni cenik« brezplačno in poštnine prosto.
Društvena naznanila.
Čez 8 dni se vrši v ljubljanskem .Narodnem domu" velika dobrodelna veselica za „Domovino". Razven plesa v veliki dvorani bo v Sokolski telovadnici za neplesoče aranžiran kabaretni večer. Izmed sporedovih točk navajamo baletni ples deklic, petje »Ljubljanskega Zvona*, humoristični nastopi, pevski septet in kvintet, solo nastop opernega basista g. Križaja, itd. V bifejih in paviljonih se bo dobilo za strogo zmerne cene vino najboljših firm, jestvine, hladilne pijače, likerje, šumeča vina, itd. Veselica bo imela domač družaben značaj in je torej brez posebnih vabil vsak vabljen. V ponedeljek, 6. maja pop. ob 5. v »Narodnem domu" imajo ljubljanske dame, ki žele sodelovati zadnji splošni sestanek. Prosimo nujno, da se udeleže tega sestanka vse. Vabila za prejšnje sestanke veljajo tudi za ponedeljek k sestanku. Odsotne dame se v paviljone ne bodo podelile.
Sokol I. priredi v soboto 4. maja v Mestnem domu Sokolsko akademijo v proslavo 50 letnice Sokolstva in društvene petdesetletnice. Ker ima na sporedu mnogo krasnih orkestralnih in tudi zborovih točk, kakor tudi par lepih solotočk za violino in cello, in ker so prireditve Sokola I. splošno priljubljene in občinstvu dobro znane, se sme nadejati obile udeležbe vseh prijateljev Sokolstva in zabave sploh. Vstopnice se po zmernih cenah prodajajo v trafiki g. Dolenčeve, Prešernova ulica; v trgovini br. Vidmarja, Pred Škofijo in br. Kostevca, Sv. Petra cesta, na večer prireditve pa v Mestnem domu.
Sokol II se udeleži izleta župe Ljubljana I, ki bo dne 5. maja. Zbirališče ob 6 zjutraj na Ledini, od koder odkorakamo točno ob pol 7 skozi mesto na Dolenjski kolodvor. Sokol II. vljudno vabi svoje člane, kakor tudi drugo sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se tega izleta v velikem številu udeleži.
Sokolski tel. odsek Moste pri
Ljubljani priredi 4. avgusta veselico z javno telovadbo, raditega apelira na vsa sosedna narodna društva, da se naj ozirajo na to prireditev odbor.
Društvo slo enskih trgOT. so-trudnikov priredi v nedeljo, dne 5. maja izlet na Laverco. Zbirališče pri Karlovškem mostu, in od tam odhod točno ob pol 3. uri. Ker je odbor z veseličnim odsekom preskrbel za godbo, petje in slikanje, pridite tovariši v mnogobrojnem številu s svojimi znanci. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedoločen čas. Odbor,
Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" priredi, kakor že naznanjeno v nedeljo 5. t. m. izlet v Novo mesto. Zbirališče ob V* 5 uri zjutraj na Dolenjskem mostu. Odhod točno ob 5. uri in sicer skozi Grosuplje, Krko, Žuženberk. Povratek iz Novega mesta ob 2. uri popoldne in sicer skozi Trebnje, Višnjo goro, Grosuplje. K temu izletu vabi se vsakdo, kdor ima veselje do kolesarskih izletov. V slučaju neugodnega vremena se vrši izlet prihodnjo nedeljo.
Iz Jesenic. Ko je prisopihal danes zjutraj brzovlak iz Ljubljane, stal sem
ravno na peronu, da se odpeljem zopet enkrat pogledat v Ljubljano. Tu pa naenkrat zagledam svojega prijatelja Ljubljančana, ki mi ves zasopljen začenja pripovedovati nekako tako: .V nedeljo priredi »Zveza judoslovanskih železničarjev v Ljubljani svojo prvo majnikovo veselico v areni Narodnega doma ob 8. uri zvečer, pri kateri nastopijo izborne gledališke moči v burki »Nemški ne znajo*. Po igri pa bode ples, da se počasti s pomladnim zelenjem tudi boginjo Terpsihoro. Da izkažejo svoje simpatije narodno-za-vednim železničarjem, pride pač vse, kar leze ino gre. Te prilike ne smeš zamuditi, da se pozabavaš v veseli družbi. Zdravo! moram hiteti, da uredim svoje stvari, ker popoldan se vračam v Ljubljano, če hočeš z menoj, se odpeljeva potem skupaj in počakaš pri meni na veselico, ker se bojim, da si jako pozabljiv in imaš pri taki priliki ponavadi vedno zapete žepe** Z veseljem sem sprejel povabilo prijatelja ter skrivaj kontroliral svojo blagajno, nakar sem zadovoljno konšta-tiral, da imam še 60 vin. za vstopnino, par krone si pa izposodim, da dokažem, da za slovenske železničarje nimam zapetih žepov.. Torej, da ne pozabim : v nedeljo zvečer v areno Narodnega doma, kjer predstavljajo, da Slovenci: »Nemški ne znajo", ampak nemšku-tarijo.
Akademično društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju priredi svoj redni občni zbor dne 6. maja 1.1. ob 8. uri zvečer v »Brunner Bierquelle" XVIII. Gentzgasse 62. Slovanski gostje dobrodošli. — Društven naslov je od 10. t. m. naprej sledeči: Dunaj, XVIII. Schopenhauerstr. 75. I. 8.
Razne stvari.
* Nesreča v smirnskem pristanišču. Pri nesreči ladje »Texas« v smirnskem pristanišču, je bilo od 300 pasažirjev, ki so bili na ladji, 200 ubitih, 40 pa ranjenih.
* Velika tatvina dragulj. Londonskemu trgovcu z dijamanti in dra-guljami Maksu Rosentalu je ukradel dosedaj nepoznan tat med vožnjo \z Boulogna v Folkerstone za 200.000 mark dragocenosti.
■ Železniška nesreča. Na kolodvoru Severne železnice v Parizu je skočil s tira brzovlak, ki je bil namenjen v Calais. Nesrečo je povzročila napačna nastava menjalnih tirov pri izhodu kolodvora. Trije potniki so težko, več potnikov pa lahko ranjenih.
* Nemški VVilhelm — farmar. Nemški cesar Viljem je kupil na predlog dvornega svetnika Haekla, dve veliki farmi v južni Afriki v okraju Gi-beon za 96.000 mark. Na novopri-dobljenih posestvih namerava nemški cesar ustanoviti veliko rejo ovac.
* Lobanja nemškega pesnika Schillerja. Po dolgem iskanju se je posrečilo nemškemu profesorju Frory-pu, da je našel pravo lobanjo nemškega pesnika Schilerja. Lobanjo je našel Frorvp v nekem globišču v Wei-marju, v katerem je bilo 70 trupel. Preiskovalna komisija anatomov v Mo-nakovem je potrdila, da je od Frorvpa označena lobanja res Schillerjeva. Lobanjo, ki jo je določil 1. 1883 profesor Welker za Schillerjevo, so kot nepravo zavrgli.
* Nemiri v Albaniji Skoplje, 2.
maja. Uporni Albanciso zasedii vse ceste in pota med Mitrovico in Pečjo, da je vsak promet nemogoč. Ob reki Labu je prišlo do pravcate bitke med Arnavti in vojaki. Pri Vučitrnu so Albanci napadli orožnike in vnel se je krvav boj, ki je trajal dva dni. Izgube so na obeh straneh velikanske. Inženirji, ki trasi-rajo dunavsko-jadransko železnico, so bili pri Prištini od Arnavtov napadeni, da si ne upajo več nadaljevati svoj posel. Uporniki so upepelili hišo svojega prvaka Sulejmana Batuša, ker je stopil v prijateljske odnošaje z Mlado-turki.
Volita v Spodnji Šiški!
Vsa potrebna pojasnila, tiskovine itd. glede nadomestnih občinskih volitev dobe volilci vsak dan v prostorih »Čitalnice«, in sicer od 1. do 3. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor. Dunaj, 3. maja. Zbornica je v današnji plenarni seji nadaljevala razpravo o poročilu odseka za državne nastavljence, zlasti zaradi zvišanja plač poštnim uslužbencem. Začetkom seje je poklical predsednik Sylve-ster poslanca Markova k redu zaradi njegovega včerajšnjega napada na gališkega namestnika. — Kot prvi govornik je govoril nato poslanec Bufival. Seja poslanske zbornice bo najbrže v prvih popoldanskih urah končana, ker se začne ob 3. popoldne plenarno zasedanje delegacij. Konca delegacijskega zasedanja ni pričakovati danes, ker je priglašenih še deset govornikov. Ker se sestane
ogrska delegacija šele jutri popoldne, Je pričakovati, da se bo vršilo zasedanje avstrijske delegacije še jutri dopoldne.
Dunaj, 3. maja. Zbornica je sprejela vse predloge odseka za državne nastavljence glede zvišanja plač poštnim uslužbencem večinoma soglasno.
Med vlado in odsekom se vrše nova pogajanja, ker mora vlada svoj prispevek 3 milijonov nekoliko zvišati.
Delegacije.
Dunaj, 3. maja. Danes popoldne poda v delegacijskem zasedanju delegat Sommer v imenu Nemcev interpelacijo na vojnega ministra zaradi odstopa postelj Sokolu ob priliki vsesokolskega zleta. Delegat Sommer namerava denuncirati sokol-stvo kot panslavistično in kot društvo, ki ima v svoji sredi armadi sovražne elemente.
Krščanski socijalcl In nemški nacijonalci.
Dunaj, 3. maja. »Narodnim Listom« poročajo z Dunaja, da se plete med parlamentom in dunajskim magistratom akcija velikega političnega pomena, gre namreč za koalicijo krščanskih socijalistov in nemških na-cijonalcev, ki so se že pri lanskih dr-žavnozborskih volitvah, posebno pa sedaj pri občinskih volitvah podpirali. Sedaj se vrše pogajanja zaradi kooperacije na naslednem programu: 1. določi se trajno vzajemno podpiranje pri volitvah; 2. uvede se akcija za razpust državnega zbora, sicer na ta način, da se prepreči sprejem rednega proračuna in vodocest-nega zakona; 3. delati je na padec StUrgkhovega kabineta, ter na uvedbo parlamentarnega ministrstva, v katerem bi se razdelili obe stranki večino najvažnejših portfeljev; 4. skupno je postopati proti socijalnim demokratom, Čehom in Jugoslovanom. Te hočejo ti čudni zavezniki naših klerikalcev izključiti od sodelovanja pri vladi. 5. VVeisskirchner naj postane dunajski župan. 6. Če odstopi sedanji predsednik zbornice Svlvester, naj pride na njegovo mesto kot njegov naslednik v prezidiju poslanec Dobernigg ali Stolzel.
Vest, da se vrača tudi bivši krščansko - socijalni vodja Gessmann zopet v javno življenje, potrjujejo tudi praški listi.
Neue Freie Presse — in trializem. Dunaj, 3. maja. Današnja »Neue Freie Presse« posveča včerajšnjemu govoru kneza Schwarzenberga o trijalizmu uvodni Članek. »Neue Freie Presse« pravi o trijalizmu, da je to vprašanje priljubljen tema, s katerim se lahko bavijo visoki go-spodje,če sede siti v svojih dvoranih. Trializem je največja »foparija« za Avstrijo, ki bi morala biti nora, če bi resno upoštevala te želje. Trializem je dedščina visokih plemiških krogov v državi, ki niso pomislili, da pome-nja trializem nevarnost za Avstrijo, ker ustvarja na jugu monarhije »Jugoslovansko državo«, ki sega do Maribora in Gorice ter izključuje monarhijo od morja. »Neue Freie Presse« se norčuje iz bodočih ustavnih razmer te jugoslovanske države, katere ministrski predsednik bi bil Šusteršič. Knez Schwarzenberg naj bi se bil rajši oziral na milo svetlika-nje češko - nemške sprave na obzorju, kakor pa na vzhajajoče solnce jugoslovanske države. — »Neue Freie Presse« se postavlja v svojem uvodnem članku na Khuenovo stališče, ki je tudi govoril o papirnem košu. 2e včeraj je izrekla avstrijska delegacija, da je tako početje otročje. Volitve na Dunaju.
Dunaj, 3. maja. Pri včerajšnih petih nadomestnih volitvah iz prvega volilnega razreda za občinski svet so bili izvoljeni v 3., 5., 10. in 16. okraju krščanski socijalci. V okraju Neubau je treba ožje volitve med nemškim liberalcem Ferdinandom Taublerjem in krščanskim socijalcem Božidarom Da-berkovim. Krščanski socijalec je dobil 621, nemški liberalec 603, nemški na-ci jonalec 107 glasov. Prej so imeli vse te mandate krščanski socijalci. Češko-nemška spravna pogajanja.
Dunaj, 3. maja. Včeraj se je vršila tu v zadevi izstopa narodnih socijalcev iz praških spravnih pogajanj konferenca med poslancema Urbanom in Klofačem. Klofač je opozarjal na to, da gre na* rodnim socijalcem za to, da demonstrirajo proti nezaslišani nedelavnosti vlade v spravnem vprašanju. Jutri se vrši v Pragi skupno posvetovanje nemških in čeških strankarskih voditeljev, da skiepajo o nadaljnih eventualitetah nahaljevanja spravnih konferenc.
Dunaj, 3. maja. Ministrski predsednik Sturkh je poklical na konferenco češke politične zastopnike, da se nadaljujejo spravne konference, navzlic izstopa narodnih socijalcev.
Z letalnim strojem čez Semerlng.
Dunajsko Novo mesto, 3. maja. Nadporočnik Pittner se je dvignil danes zjutraj ob 5. z Etrichovim mo-noplanom ter priletel ob polu 9. dopoldne do Gradca.
a
ra^ rii jš a e&
.
rat »e, eer,
Dpe
B t
Poljski dom — prodan. Krakov^ 3. maja. Poljski dom v Moravski Ostravi se prodaja danes na javni dražbi.   Kupili so ga baje Čehi.
Iz dežele absolutizma.
Zagreb, 3. maja. Včeraj so uprizorili v gledališču Delibesovo opero »Lakme«. Med prvim dejanjem je prišel v svojo ložo tudi komisar Čuvaj. Ko ga je občinstvo zapazilo, je jelo sikati in žvižgati, hrabrejši pa so jeli klicati: »Abcug komisar, proč z narednikom!« Nato je policija udrla v gledališče ter jela izsledovati demonstrante. V dijaškem parterju je bil aretiran eden izmed najglavnejših demonstrantov. Aretovanec je sin enega izmed najintimnejših Cuvajo-vih prijateljev — znanega madžaro-na Dušana SliepČeviča.
Zagreb, 3. maja. Čuvaj je imel včeraj zopet konferenco z raznimi uradniki, kako bi se v dobi komisar-jata dalo kaj storiti — za narod seveda. Efekt te konference je bil, da je Čuvaj baje sklenil, na Hrvaškem uvesti — nov civilnopravdni red po avstrijskem vzorcu.
Nesreča v Budimpešti*
Budimpešta, 3. maja. Včeraj popoldne je podrl voz cestne železnice v ulici Tokelv dva otroka ter ju strahovito razmesaril. Nesreča se je zgodila ker zavora ni pravilno funkcijoni-rala. Ko je množica zagledala razmesarjena trupla, je hotela voznika linčati, kar je komaj preprečil močen oddelek policije. Tekom včerajšnega dneva je bilo še 9 oseb težko poškodovanih od vozov cestnih železnic.
Srbska skupščina.
Belgrad, 3. maja. Skupščina se je včeraj zopet sestala. Po izvolitvi verM fikacijskega odseka je bila seja zaključena.
Kreta.
Carigrad, 3. maja. Angleška vla-da je sporočila porti, da bo nastopala z največjo strogostjo proti kretskim, poslancem, ki bi se hoteli odpeljati r. Atene.
Kanea, 3. maja. Kretska revoluei jonarna vlada je protestirala pri kralj Jurju, ministrskem predsedniku Ven: zelosu in pri konzulih velesil zaščitnicBače zaradi zadržanja kretskih poslancev, fcelc ter je zahtevala od Venizelosa, da naj izposluje zadoščenje za žalitev grške zastave, ter zahteva, da ladje izpuste zaprte poslance. Konzuli velesil zaščit-nic so poslali kretski revolucijonarni vladi vlogo nazaj,  ker je  nosila peJpse čat: .Grško kraljestvo".
Odstop  ruskega vojnega ministra Petrograd, 3. maja. Listi poročajo
da je podal vojni  minister Suhomli-
nov svojo demisijo.
Vsesokolski zlet v Pragi Petrograd, 3. maja. Iz Prage je
dospel sem odposlanec za vsesokolski
zlet v Pragi  načelnik Steiner, da se
pogaja zaradi udeležbe ruskega sokol
stva za zlet v Pragi.
Protirevolucija na Kitajskem.
Petrograd, 3. maja. Med Juanši kajem in Tangcaojem se je vnel kr vav boj, zadnji hoče vpeljati voja
d
P 12 ori je i lac vsi te\ na a a osi eri t< č i oal luj ga eb
rk ral voi i d je e i ga zoi udi bn ba
Ško diktaturo. Mednarodne banke so gneh
ustavile izdajanje bankovcev.
Protestna stavka v Petrogradu. Petrograd, 3. maja. V Petrogra-du stavkajo delavci v 25 tovarnah, Delavci, ki so včeraj stavkali, so se vrnili na delo.
Kraljevi dolgovi.
Lizbona, 3. maja. Vlada je nan Čila notranji upravi kraljevih palačj da vsa posestva proda, da se porav najo dolgovi kralja Manuela.
Volilna pravica v Italiji.
Rim, 3. maja. Zbornica je začelaj z razpravo o načrtu volilne reforme. Predloga hoče vpeljati skoro splošno volilno pravico ter zviša število glasov| od 3 milijonov skoro na 8 milijonov Ob enem nameravajo izvršiti tudi gloj bokosežno reformo volilnega postopanja, ki ima namen omogočiti tudi glaj sovanje analfabetov ob enem pa zasij gurati prostost tajnih volitev.
Darila.
Za „Sokolski dom14 na Vrhniki nabralo se je po nabiralnikih v sledečih gostilnah: Pri .Jurcu" K 14 40, pri .Kočevarju" K 9'—, pri wKoren| čanu« K 15*60, v „Mantovi- K 10" pri „Jgn. Oblaku* K3-
V isti namen darovala je tuđ .Delniška pivovarna" v Laškem trp K 20—.
Skupaj K 72-—. Vsem darovalcefl| najiskrenejša hvala! Na zdar!
V soboto ob B. zvečer jil
vs , k [ese teče *ev< >bri lole 'vič lč. . (ru bil »bisl Se išče imii b eve ledn b( >bj se "ire< lor j
pri .Uiti* v "poli i
M-Hgrcbi liti. pili D
iške]
Koč
lerija
k.7
Nil, 607
---T*-
101 štev.
SLOVENSKI NASOl.
Stran s.
lajhni vzroki, veliki učinki.
Že od nekdaj narava čndno rav-i s človekom.   Iz človeka je na-
Uavila idealen nmo-tvar in ga z ma-erinsko skrbjo opremila z najodlič-[ejšimi duševnimi darovi, vendar pa Qa tudi časih posebne muhe in ga l-ečkrat preganja z   brutalno silo. Vsih g& tepe z elementarnimi sila-ii, časih pošlje nadenj najbolj za-h-atne svoje  hlapoe: mikroorganizme, zbujalce najhujših bolezni, in si-[er, da bi iz prahu rojenega vedno ipet spomnila na njegov izvor. In te tudi se je človek tekom tisočletij javadil, varovati se proti blisku in
pomanjkanju vode, pa vendar ne ve ničesar, kadar se je treba braniti proti izpodkopavalnemu dela bacilov.
Na srečo si pa zemeljski popotnik ne da takoj vzeti poguma. Z neumornim delom študira zanj pogosto pognbni učinek ter tajno delovanje narave, ki mu ob uri sprave sem ter tja večkrat sama izda orožje, katerega naj se poslužuje v boju in katerega se hlastno poprime, da se more z njim boriti spretno in uspešno.
Žal, da je zmaga le redkokdaj na njegovi strani. Mnogim boleznim a svojo taktiko ne more do živega in te mu pobero mnogo bratov. Da, neka-
tere bolezni nastopajo na tak način, da se po pravici lahko imenujejo bič človeštva,
Jetika, sušica! To ime ima kaj slab glas. Kako mnogim je že iztrgala po katerega njih dragih, in medtem, ko se veselimo avoje moči in zdravja, se je znabiti vtihotapila že tudi v naše nič hudega sluteče telo, da ga počasi, pa zanesljivo ugonobi.
Sicer razdirajoča ta bolezen svojega bivanja v telesu ne more dolgo skrivati, in ko se je izdala, je že tudi najskrajnejši čas, pričeti z njo energično vojsko za samoohranitev, za obstanek.
Ali neenakomerni so bojevniki po številu, velikosti in vztrajnosti. Ubogi človek potrebuje torej soboje-valca, ki ga more uspešno podpirati. Dolgo se tak sobojevalee ni dal dobiti, docela ga niso iz temnega njegovega skrivališča pritegnili v službo človeštva. Imenuje se kreozot.
Ta iz bukovega lesa pridobljena snov, katere proti gnilobi delujoče lastnosti so dosti znane, je takoj po svoji porabi v zdravniški praksi dosegla množico zdravilnih uspehov. Žal pa, da je to zdravilo pokazalo tudi neprijetne lastnosti, n. pr. zoprni okus in vonj ter strupenost njegova, kar je poglavitno povzročalo mote-
nje želodca. Ker pa kreorot ni enotno kemično telo ter obsega tudi neučinkovite snovi, tako js bilo najprej treba žito očistiti plev, to se pravi odločiti koristne sestavine ia jih spraviti v tako obliko, ki izključuje vsako motenje telesa, ne da bi pri tem specifični učinek kakorkoli trpel. V tej smeri lahko kemična tvornica F. Hoffmann - La Roche A Co. zaznamuje popolen uspeh, ker pod imenom Sirolin »Roehe« izdeluje preparat, ki obsega samo učinkovite sestavine kreozota in ob popolni nestrupenosti razvija izborno prej ne sluteno sedaj pa splošno priznano zdravilno moč pri pljučnih boleznih.
Narodna obramba.
Slovenke! Ženska podružnica |emškega Schulvereina v Ljubljani imela koncem lanskega leta 433 panic. glej »Laibacher Zeitung« z ne 27. aprila 1912 1. Vse tri ženske [odružnice Ciril Metodove družbe [a imajo Članic i. s. mestna 130, šent-ikobsko - trnovska 144, šentpeter-[ka 135, skupaj 409 članic, glej družbeni koledar, stran 123. Slovencev _ v Ljubljani najmanj osemkrat več, [akor Nemcev; kakor je pa iz tega rkaza videti, se Nemci za svoja Igresivna društva bolj zanimajo, [akor Slovenci za svojo obrambo!
Ciril - metodarski fantje prirede )d okriljem moške Ciril - Metodo-podružnice v Kranju dne 4. maja J912 svoj »Fantovski večer« v pro-
|torih »Narodne čitalnice*; in ge. Malje Maverjeve v korist obrambnemu |kladu s sledečim sporedom: 1. Fan-rski pozdrav. 2. V. N. Gogolj: »2e-|itev«, burka v dveh dejanjih (r>rire->na prvič za slovenski oder). 3. Pro-a zabava s petjem in plesom. Za osto zabavo bo oskrbljeno v obilni leri in nihče naj se ne čudi, če pride ) tekme lepote v treh oddelkih. To K. izide tudi »Fantovsko solnce«. — Toaleta navadna.   Pri prireditvi so-leluie slav. godba tukajšnjega gasil-iega društva. — Vstopnina 1 K za Jjebo, preplačila se ne odklanjajo. — pčetek ob 8. zvečer. — Najobilneje [deležbe pričakujejo prireditelji.
Moška In ženska podružnica dru-fbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu liiredita v nedeljo, dne 5. maja t. 1. [večer ob pol 9. v prostorih hotela (Kramar« zabavni večer. Uprizori se >eloigra »Popolna žena«.
T
Frosvefa.
»Nebesa na zemlji«, tridejansko irko so uprizorili včeraj nekateri
'ralci slovenske drame,   pod vod-(tvom gosp. Antona Verovška v ve-uri dvorani »Narodnega doma«. Bur-ta je znana publiki, ki obiskuje dram-[ke predstave, z odra našega dežel-lega gledališča, kjer je žela v minuli (ezoni dosti smeha in zadovoljnosti. udi včerajšnja   predstava je prav lobro uspela in občinstvo izvrstno ibavala, kar sta pričala vsestranski meh in dobra volja. Gosp. Verovšek razvezal vse mehove svoje izbor-ie komike in gospa Daniiova se mu izkazala pri izvrstni svoji igri prav |a verno družico. Jako dober je bil [osp. M. Skrbinšek, ki je mestoma isti ugajal s svojo diskretno igro, vso hvalo je izreči gospe Juvano-% ki je umela zelo ugodno kreirati eselovo soprogo   Otilijo. Gospod ^Ček bi bil še boljši, če bi mestoma [reveč ne pretiraval in karikiral. Med tebrimi drugimi (gdč. Rakarjeva, gg. ltolek in Goran), je nastopila menda fnič pred slovenskim občinstvom [dč. J. Juljanova. Njena zunanjost na fdru simpatično učinkuje in nastop bil za začetek dovolj siguren. — 'bisk ni bil ravno slab, pa bi bil lah-j še boljši, če se pomisli, da so prepuščeni naši igralci zadnje čase kar pniirn sebi, da se vprašanje »biti ah fe biti« slovenskega gledališča vse reveč vleče in   razpreda v nedo-iednost in da zato odhajajo nekate-fe boljše moči   našega igralskega sobja na druge prostore. Čujemo, P se peča včerajšnje osobje z idejo, prirediti še nekaj takih večerov, ka-ftr ie bil snočni. Upati je, da bo pri jnhodnji prireditvi obisk še boljši in a se zveča pozornost občinstva za °risti in obstoj te čase samujočega °bja slovenske drame.
Gospodarstvo.
— Srečke. Pri včerajšnjem žre-Pr'iu 5% državnih srečk iz leta 1860 f fJ(;bila glavni dobitek v znesku p.ooo k srečka št. 17, serija 11.503, Pbitek 100.000 K št. 4 v seriji 8438, ptek oO.OOO K št. 5 v seriji 16.573 f po 20.000 K št. 12 v serijah 13.375 P U. 447. — Glavni dobitek srečk pega rdečega križa v znesku 30 r°č lir pa je dobila srečka št. 26, pa 3259.
L — »Mestna hranilnica Ijubljan-
pV V včerajšnjem izkazu se je I'n,!a tiskarska pomota. Namesto: W strank je dvignilo 86.543 K 42 »
vin., mora stati: 1607 strank je dvlg-nilo 826.543 K 42 vin._
Damšnii list obsega 6 stran*.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemiek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
JSJ.oclni salon ) Ivane Schiller1
\        Sv. Petra, cesta Si
privoroca
vseh vrst
Izvršuje vsa
popravila,.
.... J
{:: Žalni ftLobvbkz ;;
vedno v zalogi.
Poslano!
Preteklo leto napravili smo v Zg. Brnik-u pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini založnik svetovnih kosilnlh strojev „Deering" asi
Bonna poročila.
L|abl]aaska
„Kreditna banka v Ljubljani«
Orisal karti Jaaa)skf fc+rie S. maja III2
■•i«tfc*al papirji.
4% majeva renta • '•'•« 4*2*', srebrna renta . . . . 4% avstr. kronska renta . . *•/• ogr. „ n . . 4% kranjsko deželno posojilo t*fc k. o. češke de*, banke .
Or*0fce.
Srečke Is I. 1*60 '/.    .   . .
l»
tiske.....
zemeljske I. Isdaje
n\ „ ogrske hfpotečne . dan. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske   .   . . avstr. rdeč. krila
OVT. fp m .
bas'Uka   .  .  . .
turike.....
p*lal«o.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drnibe . Jnine železnice . . . . Državne železnice . • . Alplne-Montan .... CeSke sladkorne dražbe . ZIvnostenske banke.   • .
Vdata.
Cekini........ 11*40
Marke........I 117*80
Franki........J 9557«
Lire.........I  °4 65
Rnbljf......... 254*30
Seaarai
89*70 92-35 89*70 8925 9225 91*75
434--611 —
294 75 303 — 268*— 251-496 — 489— 71 15 58 — 38-c0 31*8e 244-25
454 — 644 — 671-!04 — 745*25 969*— 375*— 281*50
S )•(•»
8990
92*55
8^*90
89 4
93-25
9275
44« —
623 -
3*6 7n 31V_ 280 — 257 -
?m —
501 — 77 15 64 — 4450 35 65
247 25
457 —
645 -674 —
tov—
746-25 970 — 375*50 282*50
II 42 118 — 9575 94S5 255*25
neteoroiositno poroko.
Vtšiia oad Borjea 3W»
SreisII ffftlal tlii 39-76
Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno
in kulantno postrežbo vse priznanje.
Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabavite karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaupno na označeno tvrdko.
ZG. BRNIK pri KRANJU, dne 3. svečana 1912.
Zorman in drugi.
Žitne o ene v Budimpettii
Dne 2  maja 1912. Termin.
PSenica za maj 1912 . Pšenica za oktober 1912. Rž za maj 1912 .... Rž za oktober 1912 Oves za oktober 1Q12 Koruza za maj 1912 Koruza za julij 1912 . .
'a? E	Čas •pazara n] a	' Staaje barometra ▼ mm	2« £> s-H- —	Vetrovi	Nebo
.2 »»	2. pop. 9. zv.!	736-8 7369	11-7 6*5	sr. jivzh. si. szah.	oblačn-jasno
3.	7. 4 !	736-5 '	2-8	brezvetr.	*
Srednja včerajšnja temperatura 8*4'* norm. 12 3* Padavina v 24 urah 00 mm.
za 50 kg 11*91 za 50 kg 11 31 za 50 kg za 50 kg za 50 kg za hO kg za 50 kg
10 75 9-60 923 ^41
cr39
Za Ljubljano in okolico išče »Izdeloval-nlca The Perolin" inteligentnega, reprezentativnega gospoda za zastopnika. Pridnim gospodom, uvedenim pri uradih, hotelih ter odličnih privatnih odjemalcih, ali ki se hočeio tam uvesti, nudi zastopstvo trajen, bogat zaslužek. — Prosilce prosimo, naj se do 5 maja zglasijo pri potovalnem ravnatelju gdu. Berllnerjn v Hotelu »Union« v Ljubljani 1638
L9URIH E HLEMENT d. d.
v Mladi Boleslavi so najboljši!
Zastopnika: Nikodem & Wetzka, Gradec.
AlpinA
r i
ure
ZA BIRMO!
ffajboljal lai nafeenefei vir mm nmhmp binanakih daril.
največja izbira v, zlatnine ii srebrnine.
Srebrne moike alt iaroaake are po E 9.801 sleta damska ara B 13' \ arebnia rerltlca K 3*—| srebrna dvostranska verltlea (telo moderna) E 4-~.
_ v 1611
Fr. Čuden
Prešerne* •lasa 1.
SasM na*proti tras*, taejoataaa
' - LJubljana -
v
Lastno tovarna a - u ^uiei. fredzijske we Jlp, ,Uaion% ,Scciu9'.
1887     3<i^Helnl eanik zagtanll
fniin c^nnv^nb Kovflcnica se oddavKiškeml07
4a>%lJV     ImIIV rilllj% i V kovačnici je nekaj orodja, ki se tudi
• #    I lahko previame, eventualno se orodje
tudi proda. Več pove 1628
Frane Loplč v Kranju stav. 183.
Za Trst in Primorje sc sprejme
1637
s 3 sobami
se odda takoj, Slovenski trg 8
•    Več ori hiSrrku .,„
52 5 tO
tesarski poiir in 6 tesarjev
za visoke stavbe. — Polirja plača po dogovoru, tesarje 56 do 60 »fin. na uro. Ponudbe upravništvu  »Slov. Naroda«.
Ljubljana, Rimska cesta št. 11 j
podružnica 1207 <
Šarile Terezije 14 (Pri no?em neto).
Trgovina s Mb
ijih deli.
levanje
Najboljše pnetimatike.
Narodnu unitarno
v Llablfani
ima i zalogi lepo zbirko
-	ki jih prodaja	•i
i	antikvarično	
sT	po izredno aizkih csoeii.	■1
C. kr. avstrifske ^ državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maje 1912.
Postaja! Ljubljana jalni kolodvor. Odhod.
6- 52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj.
7- S2 zjutraj. Osebni vlak m Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice
9'09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, KSln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane. Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-S1 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
S-3B zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7*44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž. Rudolfovo.
I0-oo po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draldane, Berlin.
P rt ne d.
7-23 zjutraj. Osebni vlak ie Trata, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Pra8*e, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja.
8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9*51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža^ Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja4 Linea, Celovca, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Beljaka.
11-14 dopoldne« Osebni viak rz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni k Straže-Topfic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja.
7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždaa, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kfllna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fraa-zensfesta. Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- JB zvečer. Osebni vlak ia Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Lisca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni viak ia Trsta, Oo-nce.TrbižaJesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja i Lfabllena dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-27.  11-30, 3-12«
7- Ulf (t1»22 °D nedeljah in praznikih). Prihod Iz Kamnika: 8-42. 11-00, 2-4*,
8- J». (10-30 ob aedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železnlftko ravnateljstvo v Trsta.
Šolske potrebščine
:: vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
Narodni knflgar:
v Prešernovi ulici št. 7.
3672
C048D
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, balkonom, z Tscmi
pritiklinami in z Trtom, 1621
se odda s 1. avgustom.
Mm apri aamln t Mil uiiii itn, zst
Stanovanje
2 dvema sobama in pritiklinami, ▼ sredini mesta, solnena lega, 1607
le mirna stranka za aigist. nentiain tiii preje.
Ponudbe pod „ Avgust" na upravit    ništvo »Slovenskega Naroda«. ::
Stanovanje
ki sicer 2 največ 3 sobe z malim vrtom
1624
ište mirna stranica brez otrok
v Ljubljani ali blitnji okolici.
Prijazne ponudbe upravništvu »Slovenskega Naroda« pod šifro : iyR. H."
Stanovanje
z 2 sobami ozir. eno sobo in kuhinjo
odda se takoj ali za avgustov termin
stranki   brez otrok  v suterena vile na
Erjavčevi cesti 24. — Natančna se poizve ravnotam. 1600
zz Prva domača tovarna ::
omar za led
Simona Praprotnika v fjnbljani, Jenkova ulica 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča delaf katera se točno in po najnižjih cenah n     izvršujejo. ::
Velika zaloga gostilniškio okroglib miz.
Ceniki se pefiljajf ii zitteve imasha h pdhm prtiti.
Diabna stamije
s 4 sobami, kuhinjo hi prttiklrnantt ter s velikim vrtam IMS
mm odda  taksi  aH sa
lrve se ? Rslii solini, L mtt Ste?. 155.
▼ L nadstr. s 4 sobami, kopalno sobo« kuhinjo, veliko verando in delam vrta.
se Ma tati ea Primi m. (.
Cena 872 kron z vsem skupaj. 1619
obstoječe iz 4 sob s pritiklinami
se takoj ali za avgoslov termin rida
▼ visokem parteri« vile m Erjavčevi sesti §4, 14. 1598 :-: Natančneje se poizve ravnotam :-:
Spretialivilja
se takoj sprejme. 1592
Vprai. a. : fr—tllh«■■bn SJ. 1 aH.
JTarodna knjigarna
v Ljubljani
lasa antikvaritno naprodaj
vse letnike nekdanje
dunajske revije
Ta revija je prinašala znamenite pol tične, soctjoloŠke, kritične in literarne studije in je pravi tir dragocenih informacij. Zlasti primerno delo za kako boljšo ::        ljudsko knjižnico. ::
Cena   izredno nizka.
kandidata
sprejme
1599
notar Hudovernik v Ljubljani
teli vstopiti v trajno delo
k mojstru, ki ima boljše naročeno delo Naslov: m Jožef Šusteršič, Not. Gorice, Brezovi
mešane trgovine želi premeriti sližbo.
Ponudbe pod „prodajalka" na
uprav. „Slov. Naroda." 1705
(2 sobi in klet) 1606
z inventarom na Bledu
v bliz m kolodvora, v katerih je bila že   več  let  dobro  vpeljana trgovina,
se dajo za 20 K mesečno v najem.
J. Pttarnel, „Hotel Triglav1*.
- Za birmanska darila ~
Si dovolj uj€
tvrdkcc Jf. Suttner
svoje cenjene odjemalce opozoriti
na svojo rt a; 6 oga 1*7£o ja-logo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrntnt in svloh vseh v to stroko spadajočih pred' metov, katere je tako uvr-
Jrfeftm trg št. 25
Stila, da bode lahko vsak cen;, odjemalec popolnoma postre}en po svo/sm okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno -$adovoti~ no$t. 2a solidno, reelno in točno postrežbo jamčim. :: 2a obilen obisk 5« priporoča   3 velespoštovanjem
tvrdka J{. Su^nsr • *• Jrfestni trg štev. 25.
pri mirni stravki v I. nadstr., z vporab kopalne sobe, 16]
ae po Jako nizki ceni tako] odd
Beethovonova ulica št. 9, I. nadstropje stopnice na desno, vrata it. 8 — r bi kjer stanuje gosp. dr. Dere.
Trgovina meL blag
zelo dobro idoča, z velikim prometo v   najlepŠnm   trgu  Sa vinske dolin
se proda. Preda   ae   tudi s hišo vre
Ponudbe pod Šifro 1». R. 120 e upravništvo >Slovenskega Naroda.«
stanovanj
obstoječe iz 5 soby verande i električno razsvetljavo, plinov« kopeljo,  kletjo in pritiklinami
se odda z avgustom 161 v Gledališki nlici štev. S,
Natančneje pri hišniku istotam v pritličju.
M. TUSEK, LJUBLJANA'
Stari trg štev. 28
14
priporoča po najnižjih cenah svojo bogat: zalogo steklene tn porcelanaste posode svetilk, ogledal, vsakovrstnih sip ii okvirjev za podobe. — Prevzetfe vsel steklarskih del pri cerkvah ln stavbi Na!Bollrtneisa ln točna postreib
arodna knjigarna.
Kralj jKatjaž.
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Cena 2 E, s pošto K 2-20.
Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Sen čar.
Cena broš. K 1-20, ves. E 2-20, s posto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesa ntnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev.
Preložfl Vladimir Levstik.
Ceas broš. K 1-40, ves. K 2*40, s poŠto 20 v ves.
V lem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Benež-Sumavskv. Cena broš. K 1-50, ves. 2-50, ■ peste 20 v ves.
Ta  ooTlčai  roman podaja  zanimive hi pretresljiv© sliko ia narodaega živi)«*)« in priča, kako nem&a Žer*a uničevalno vpliva na slovanske?« moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet
esas SO v. s peste 10 v ves.
Eden najljubeznivejsTh francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela
T »Dlontii tlioL
Roman; spisal Pr. Remec.
Ovna broS. K 1-SS, vos. K S-SO, s poste te v vse.
Te je gtn I ji v roman is ljubljanske preteklosti, stika ffhrtjenje ic tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je varaste v Sto-dentovskfn nlicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačale s svoje f rvVjensko srečo.
Libera bos i
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel.
Csas K 1-40, ves. E 2-20, s pošto 20 v
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh ten so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovniitva. Vae to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovine Jenalja.
Spisal Fr. Remec. Csas E 1-10, m peste E 1-70.
Velezanlmlv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
ljutu h iinišUa sbataBpnUeoa praporSaka.
Osma --ae v. ves. E l*eo, s peste ie v ves.
Ta satena ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrli za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki je je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten Človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi ae opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovala I Mali lord.
dveh kron.
Spisal Fr. Lipič.
Cena broš. E 2-—, vos. E 4-—» s pošto 40 v već.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republika
iz
Spisal Ivan Cankar. Ceaa broš. E l-SO, vsa. E 2-50, s pošto 20 v vse.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec. Csas broš. E 1-90, vsa. E 2-SO, s peste 20 v vse.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrSi v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča
Spisal F. H. Burnett
Cena broš. R 1-60, ves. 2-SO, s pošto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega Šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
o namilili gospodarstvu.
Spisal Valentin Zun.
Cona E 3-—, s posto E 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga Je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojllničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Csas broš. E 1-—, vas. E 1-80, s pošto te v vse.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana • Prešernova ulica 7 o Ljubljana
84^0
51
590
54
KD
C9-C