Sprejet dokument, ki je zaoral ledino
Osrednja tema zasedanj vseh treh zborov bežigrajske občlnske skupAčlne v začet-ku dec*mbra je bilo obravna-vanj« In aprejemanje dolgo-ročnega plana obCln In mesta Ljubl|ane za obdobje 1986-2000 ali krajse: L|ublja-na 2000. Po razpravah so de-legatl vuh treh zborov doku-mant sprefefi, skupaj z amandmajl Izvrsnega sveta, s predtogi delegatov In * sta-llftčl •kupsčimklh odborov.
Ookument Ljubljana 2000 je, ta-ko kot ostali planski akt) - za na-slednje srednjeročno obdobje in za naslednje leto, nastajal v času zaostrenih gospodarskih in drut-benih pogojev, kot je dejal uvodo-ma pred zasedan|i Vlado Beznlk, predsetinik bezigrajsko občmske skup&čine. Tudi spremenjena za-konodaja na področju planiranja, kl naj bi predvsem poenostavila zapletene poslopke načrtovanja. se kaie v dokumentu Ljubljana 2000. Kljub temu z dolgoročnim planiranjem orjemo ledino Vendar smo ne giede na pomanjkljivoBti (očitek leti predvsem na rwso4as-
no planiranje temotjnih nosilcev) napravili vellk sfrokovni in druzbe-ni napor v vseh fazah izdelave p!a-na Ljubljana 2000, je dejal Vlado Beznik in zaključil, da je (reba predlog plana kritifino oceniti tudi v ludl leh dsjstev.
DO LETA 2000 BOMO PRIDOBILI VEČ KMETIJSKE ZEMUE, KOTJOBOMO POZIDALI
Branko Drobnak, podpredednik bežigraiskega izvrsnega sveta. je uvodoma opozohl na bistvene vse-binske spremembe. ki jih je doži-velo gradivo od osnutka do predlo-ga. Priprava dokumenta Ljubljana 2000 je blla. kot je dajal. najbolje organizirana javna razprava z naj-bol) temeljito pripravljenimi slro-kovniml podlagami po sprejeiju generalnega urbanistfčnega plana leta 1965. To polrjuje tudi defstvo, da smo samo v bežigrajski obfiin-ski skupSiini razpravljali in sklepa-II o tsm dokumentu do tokratne decembrske seje te Stirikrat. Tudi Stevilo pripomti na gradivo >zpriLu-je temeljitost in poglobljenost raz-pravo; ki je trajala dve fetl.
V predlogu je upostevano stališ-ie. naj se Ljubljana m njeno Stevi-
lo prebivalcev zmemo Siri, kot )e dejal Branko Drobnak. Povprefina stopnja rasti je opredeljena z 0,8 odstotka letno Čez 15 let bo tako Ljubljana bogalejia za 34 tisoč no-vih prebivaicev, vseh skupaj pa nas bo leta 2000 400 lisot. S tako dinamiko se bodo predvidoma od-ptrala tudi nova delovna mosta in jih bo ob preiomu tisočletja predvi-doma 220 lisoi. Vefija kot v osnut-ku je tudi predvidena rast družbe-nega prizvoda, ki bo rastla s 3,3 odslotno telno stopnjo v Ljubljani \n s 3,6 odstotno tetno stopnjo za Bežigradom, predvsem zaradi bolj-Sega izkoriStanja proizvodnih moznosti, njihove modernizacij© in prestrukturiranja, ob ustrezni ka-drovski poiitiki in krepltvi vloge znanstveno-raziskovalnega dela. Pri lem bomo. ko! je dajal Branko Drobnak, izkoristili tiste prednosti, ki jih In jlh bo Ljubljana ponujata kot republi&ko srediSče z visoko razvito tinančno dejavnostjo, po-slovno-tehničnimi storitvami, spe-cializiranimi trgovinami in zoan-stveno-raziskovalniml organizaci-jami. Dolgoročni plan pa oprede-Ijuje le stralegijo razvoja gospo-darstva na vseh  področjih,  zato
N«d«lj. na 8. atranl
NidalJ. • 1. tlranl
bodo le glavne usmeritvs podrob-rto opredeljene s srednjeročnlml ptanikiml dokumenll.
Socialni razvoj in zadovoljevanje Bkupmh potreb bo potekaio v skla-du z dograjevanjem družbenoeko-nomskega sistema ln z možnostmi. Prednost bomo namenlli predvsem vsebinl In kakovosti dela dru2be-nth dejavnostl in izboljSanju stan-dardov ter normativov prj fzvajal-cih sioritev družbenlh dejavnosti.
Smotrni izrabi prostora sta na-monila tako plan kot javna razpra-vs najveC pozomosti Kljub imemi rastl prebivalstva se posegom v prostor ne bo moč povsem izogni-ti. Predvidena pa |e pozidava vseh razpotoiljivlh povrftin znolraj aa-*~ mega mesta ter intenzivna preno-va, revitalizacija in smotrnej&a iira-ba obstoječega stanovanjskega fonda, komunale, energetike in promelrte infrastrukture ter druglh sedanjih potenclalov. Zaradl pro-storsko uravnoteženega razvo|a )e načrtovana predvsem rast lokainih aredisi. kot so Velike LaSCe, Pre-sarje-Kammk. Horjul, Polhov Gra-dec, Ig in Vodico. Ker j« bilo v javni razpravi največ prlpomb prav na poseganje na najbot) kakovoslno lemijo 1, in II kategonje, je v pred-logu plana v celotni Ljubijani zamn)*ana povrslna kmelijskih zemljisč namenjenlh za pozidavo za 80 hektarov v primerjavl z os-nutkom.
Za Bežlgradom bomo za vse vr-Bte pozidave, kl Jlh zahteva družbe-ni razvoj do leta 2000. namsnili * 251 hektarov novih povrsin. od te-ga 77,3 hektarov kmetijskih povr-fiin I in I! kalegorlje Od osnutka do prsdloga smo, kol |e dejal Branko Drobnak, zmanjsall nafirto-vane posege na kmetijska zemljij-La I. tn II. kategonie v naži občini za 20,4 hektarov. Načriujemo, koi je dejai podpredsednik bežigraj-skega Izvrsnega sveta, da bomo v Istem obdobju pridobll! a hldro In agromelioracljami 376 hektarov novih kmetijsklh povriin I. in II. ka-tegonje. predvsem tam, k|er smo imeli do zdaj neizkoriSčene slabse povrtine, kl nlso blle kmelijsko in-tenzivno obdelane Nove pndoblje-ne povrftine bodo trajno namenje-ne km«tJt*ki pro^vodnji. T*ko bo skupntfi povraln I. In II. kategorlje v občinl dejansko vei m bodo nudlle dovolj motnostl za resevanje vssh odprtih vpraianj, ki bodo nastala ob pozldavl kmetijske zemlje I. in II. kategorije, predvsem za llate l)u-dt, kl na tej zemlji preblvajo In Žlvi-)o od nje.
Branko Drobnak je Se dodal, da so blla staMSČa v javni razpravl veli-tcokral nasprotujoča, «a| smo Iju-dje naCeioma vsi za visok žlvljenj-aki atandard in visoko razvito infra-atrukturo. z novimi delovnlmi me-
ati ter novimi slanovanji. konkret-
no pa si iolimo, da bi sami iiveii v fitm lepSem in Cimbol) fiistem oko-Iju. Besedilo predloga Ljubl)ana 2000 upoSteva vse zakonska opre-delitve s področja prostorske opre-delitve in kmetijske zakonodaje ter obvezna izhodiSta dolgoročnega plana Slovenije do leta 2000. ki do-ioča, da se namenska raba najbolj-sih kmettjskih zemljiSČ lahko spre-meni Izjemoma 2 dolgoročnimi plani druzbenopollllfinih skupnosti zaradi posegov na področju vod-nogospodarskih del, izkoriSCanja rudnm. gradnje intrastrukturnih objektov In naprav ler dograjeva-nja naselij z vsemi luokcionalmmi dejavnostmi. kadar so te oprede-tjene z dolgoročmm planom druž-benopolitične skupnostl. Amand-majl, ki jlh je sktadno 9 poalovm-kom skupsčine posredoval befl-grajski IzvrSni svet na delegatske klopl, pa so pretežno redakcijske narave.
SAMA ZEMLJA NE BO DOVOU, TREBA JO BO TUDI INTENZIVNO OBDELATI
Delegat) druzbenopolltiinega zbora so v razpravl poudarHi, da bodo morate bitl konkretnej&e raz-vojns opredelitve. kl jih dolgoročnl plan ne ureja dokončno, ampak zanje ponuja le alternativne reSi-tve, strokovno. znansiveno In skladno z družbenoekonomskimi možnoslfnl ter potrebami oprede-Ijene v srednjeročnih in letnih piansklh dokumenlih. Druibeno-politlčnl zbor |e tudl menit. da predloiene rejitve zagotavljajo ustrezno varstvo kmetijSkih zem-Ijlftč. saj se bo povrStna kmettjBkih zamljlSd I. in II. kategorlje. kl bodo trajno namenjena kmettjski proiz-vodnji povečala za precej vei. kot znasa povrStna tistlh kmetijskih zemljiSč. za katera je predvldena sprememba namembnosti. Kljub temu je zbor menil, da fe (reba pred zafielkom posegov v prostor, ki pomenijo spremembo namemb-nosti kmelijskifi zemljiič, zagotovi-ti nadomestna zemljisča. trajno na-menjena ia kmeiijsko rabo. in kon-ratne rešttve v rvoil s tem vkl|uCitt v ir«dn>«roCn* in imm planstt« dokumanta. Samo varstvo kmatij-»ke zemlj« pa, kot so menili dele-gali, ne zagotavlja uresniCevanja družbenih cil|ev na tem področju.
Nujnl so načrtnl ukrepi In akih/no-8tt priatojnih organov, organlzaci) in skupnostl. da booo vsa kmeti}-aka zeinljisča. trajno namenjena za kmetijsko rabo, tudl pnmerno ob-delana in da bodo dajaia lakšne pndelke, ki bodo zagotovili večjo stopnjo samooskrbe IjuBljanskega obmoija 3 hrano.
Druzbenopolitičnl zbor se je ob
obravnavi predloga plana Ljublja-na 2000 seznaml tudi z rezultatl javne razprave 0 osnulku srednje-ročnega družbenega plana občme in v zvezi z obravnavanimi vprasa-nji ugotovil. da so deiovnl Ijudje in občanl med drugim zahtevali dolo-čilev poleka obvozne želazniske proge na odseku Berlčevo-Laze med BeriCevlm in Savo in ne med zasavsko cesio in BeriCevim (obe različici sta navedeni v dotgoroi-nem planu) in da so nasprotovatl graditvl nove Ijubljanske toplarne na območju Senijakoba koi eni iz-med moznih lokacij za ta naman. Zaio je družbenopolitični zbor po-udaril, da morajo strokovne orga-nizacije in organl, investitorji In upravni in izvrsni organi skrbno preučiti vse različice in prsdložlti v demokratiLen postopek odločanja strokovno argumentirane jn ne-oporeinB rešilve.
POZIDAVI SE NE BO MOGOČE IZOGNITI
Na zboru krajevnlh skupnosti so sa. tako kot v javni razpravi, pri-pombe nanaSale predvsem na po-sege v prostor v naslednjih petnaj-stih letiJ-i. Marfco Botilrtc, delegat krajevne skupnosti Sioilce, je v imenii avoje delegacije m skladno s skupščinskim poslovntkom Z amandmajem predlagal, naj se Iz predloga dolgorofinega plana ob-Lln in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 za področje občine Be-iigrad izločijo vsi posegl na zem-ijisču I. m II. kalegorije, kl mso v skladu z zakonom 0 urejanju pro-slora. Po hitrl In izredni seji izvrs-nega sveta, ki je tekla kar med skupSčtnsklm zasedanjem, na ka-ten so 3e članj izvrfinega sveta opredetili do njegovega predloga, je delegat Marko Bohinc amandma umaknll. ker je izvrjni svet ugoto-vil In dokazal. da je predlog doku-menta Ljubijana 2000 skladen s 6. in 7. členom Zakpna o urejanju prostora in z obveznlmi izhodiSči dolgoroLnega druibenega plana Slovenije o urejanju prostora.
Igor štebla). delegat krajevne skupnosti Bailgrad I Je menil, da je v dokumentu premalo napisane-ga o varovanju gozdov in nitl bese-de o izkorisLan|u geotermalne vo-d«. EmU Zstmt, d«i«eat krai«vn« skupnoetl Savtko naa*l|* III, )« manll, da bomo morall v prihodnje tako kot za hrano. skrbeti tudi za nova stanovanja >n delovna mesta. Varovanje kmeltjskih površin ne bo dosti zaleglo. Če Jlh ne bomo bol) intenzivno obdalali. Ivan Bro-darič, delegat krajevne skupnost! LrnuL«-Qma|na, pripomb na do-kument. ki jih je oblikovala njego-va delegacija. nl mogel predložiti skupSčini kot amandma, čeprav )e to zeiel, ker za to ni zbral potreb-nega soglasja develth delegatov iz zbora Njegova razprava pa je ve* Ifala kot pripomba na dokument LJubljana 2000. Oejal je. da predvi-deva plan Ljubijana 2000 prekvafl-tikacljo do sedaj nezazldljfvih v za-zldfjive povrSlne za precsjsen del jugozahodnega obmoija SlraSke-ga vrha, to \e črnuSko Gmaino ozi-roma Sraijo dolino Tu |e predvi-dena gradnja okoii 1000 stanovanj v večdruzinskt gradnjl in 550 sta-novanj v zasebni gradn(i, Zato )e predlagal. da se to podroCje ne predvidt za pozidavo. saj bi s pozi-davo posegli v kakovostne povrsi-ne za rekreacijo, ki 30 pomembne ne samo za Crnučane, ampak za vh Ljubl|ančane. Predlagal }e tudi, na) ae tramvajska proga predvidi po Tilovi cesti do konca Crnufi -do krrž&ča Titove ceste m trzinska vpadnlce, kar je krajevna skupnoat predlagala le v ra2pravl d osnuiku plana in ni bilo upoštevano. Pred-lagal je. naj ae priljubljeno izlatnl-ako točko - hrib Tabor. zazidalni otok BS 111/6, v planu opredeli kot nezazidljlvo povrsino ter da se v prostorih dosedanje črnuSke ope-karne ne predvidi kemlCne Indu-strlje, temvei dejavnost, ki ne bo hrupna tn kl ne bo zasirupljala podtalnlce in zraka. Val«rrt)ni Orad, delegatka krajevne skupno-sti Beričevo-Brinje. je v imenu svoje delegacije predlagala. naj se obvozna železmSka proga načrtu|e na levem bregu Save in naj se vari-anta njenega poteka med zasavsko ceslo in Beričevim povsem ida.
Delegati zbora združenega dela na dokument niso imeli pnpomb. VIDA PETROVIČ