3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. marca 2010  Leto XX, št. 12 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 25. marca 2010 Porabje, 25. marca 2010 VAUSKE DOLINE MED DIVDJIMI BREGAMI STR. 3 KAK LEKO PRIDE IZ DOLEJNEC V EGIPT? STR. 6 Za dvajsti lejt Hočemo (ščémo), nočemo (neščemo)! Vejndrik te dvej rejči sta se največkrat čüli na tistom filmi, steroga so gorvzeli (posneli) pred dvajstimi lejti v Trdkovi. 18. marciuša 1990. leta so domanji lidgé s Trdkove pa Martinja (najbole Srečko Kalamar, bratje Kozar) organizirali protest, gde so se gorprosili zavolo toga, ka je jugoslovanska soldačija stejla raztegniti mejni pas (határsáv) s stau na gezero mejterov. Ranč tisti den so se pa Slovenci iz naši vesnic – mlajši pa kulturne skupine - pelali domau iz Ljubljane, gde so se notpokazali v Cankarjevom daumi. Bilau je zgučano, ka se oni tö stavijo v Trdkovi. Tak se je te na športnom igrišči vküpdobilo večstau lidi, steri so nej samo proti razširjenji mejnoga pasa protestirali, liki so prosili tau tö, ka naj se granica opré med Gorenjim Senikom pa Martinjom. Tau srečo so tö meli, ka je tistoga ipa stari režim (rendszer) že začno razpadati, Slovenija se je fejst pripravlala, ka vöskauči iz Jugoslavije, ka de sama svoja država, zatok je pa politika tö pomagala, najbole Socialistična zveza delovnega ljudstva (tau je vogrski Népfront biu) pa soboška občina. Lidgé so s sebov meli velke table, transparente, na steraj je pisalo: Goričko je tudi Evropa! Nočemo vojaškega nadzora! Hočemo mejni prehod! Najbole slikovito je vejndrik Srečko Kalamar pravo, ka si lidgé želijo, ka naj bar oni tö majo tisto pravico (jog), ka majo srné, jeleni pa divje svinjé, ka leko slobodno prejk granice ojdijo. Lidjé si pa toga – če rejsan vejo, ka na drugoj strani gnaki gezik gučijo – ne morejo privau-ščiti, ka njim ne pistijo. Ali pa morajo daleč naokauli se pelati, prejk Hodoša. Če rejsan so lidgé zahtevali, ka naj se granica opré že tisto sprtolejt, so mogli čakati eške dvej leta. Prvi mejni prehod med Porabjem pa Goričkim se je odpro samo augus-tuša 1992. Pa eške te bi se tau nej zgodilo, kak je povedo po filmi Andrej Gerenčer, bivši veleposlanik R Slovenije v Budimpešti, če bi tistoga ipa velka soboška občina (járás) nej mejla razmenja do toga. Občina je tistoga ipa iz svoji pejnez dala zozidati objekt na meji v Martinji, republika (rosag) njim je obečala, ka te pejneze dobijo nazaj, dapa eške od tistoga mau so nej vidli ranč ednoga filera nej. Dapa kak je pravo Andrej Gerenčer, nej njim je žau, ka je mejni prehod nujno potrejben biu zavolo sodelovanja med Porabjom in Goričkim. Ernest Eöry, steri je pred dvajstimi lejti gučo kak predstavnik Vaugrov v soboški občini, je zdaj tau tö tapravo, ka so se tistoga ipa na skrivaj dobivali pa pogučavali z vogrskimi prednjimi, kak bi leko prišli do bole odprte granice. Vej pa ranč tistoga časa, gda so meje že vsepovsedik pokale po šivaj, so steli na toj granici, stera je laučila štirideset lejt Slovence od Slovencov, žlato od žlate, spoznance od spoznancov, poostriti kontrolo. Vsi, steri smo bili na prireditvi 19. marciuša v Varaši v Slovenskom daumi (idejo za njau je dau Srečko Kalamar s Trdkove, na naši strani ma je pomago predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök), smo pravli, ka je bila organizacija takšoga protesta za tiste čase pogumno dejanje (bátor tett), pa vendar prva prilika, ka je telko Porabcov pa Goričancov bilau vküper. Marijana Sukič Takratni govorniki protesta, sedanji organizatorji srečanja: (z lejve) Srečko Kalamar, Andrej Gerenčer, Ernest Eöry in Jože Hirnök Med gledalci so bili ništrni pred dvajstimi lejtami tö na protestnom zborovanji Štajerski Slovenci v Avstriji PROVOKATIVNA RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV SIGNALA Za drugo letošnjo razstavo v Pavlovi hiši v Potrni Erotika – Pornografija – Premik meja 1900-1970 je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko zopet pripravilo zanimiv, deloma tudi provokativen kulturni dogodek, povezan z glasbo in predstavitvijo zbornika Signal–zima 2009/2010. Avtor razstave Günter Eisenhut poudarja, da se je med letoma 1900 in 1970 večkrat premaknila meja med tem, kar se označuje kot erotično oziroma kot pornografsko. Razstava – fotografije, knjige, publikacije in teksti v nemškem in slovenskem jeziku – je podobna potovanju vzdolž meje ravno še dovoljenega in že prepovedanega. Glede na politične odnose se spreminjajo navade in morala, zakoni in pravila olike. Potovanje se konča leta 1970, ko so dosegli večino tisti nazori, ki naš današnji zakonski položaj v glavnem še zmeraj določajo. Za Premik meja med letoma 1934 in 1945 Günter Eisenhut ugotavlja, da je cerkvena seksualna morala v veliki meri določala državno zakonodajo. »V času nacionalsocializma se je razvila državna oblika dvojne morale, ki je za normalne sonarodnjake vsekakor pomenila užitek, medtem ko je za vse ostale pomenila preganjanje, nasilje in smrt.« Ugotovitev za čas med letoma 1946-1970: »Po II. svetovni vojni je prišlo do neke liberalizacije, tema je bila izvenzakonski seks z zavezniškimi vojaki in razcvetele so se erotične šale. Toda že na začetku petdesetih let se je začelo nasprotno gibanje z bojem proti nesnagi in šundu.« Na razstavi, odprta bo do 22. maja, zvemo tudi, kako je bilo z žrtvami moralnih apostolov. In sicer, »kako smešno danes deluje krepostno razburjenje prvoborcev proti nemoralnosti.« Tudi v manj tragičnih primerih se je država permanentno poskušala vmešavati v najintimnejše zadeve svojih državljank in državljanov. Otvoritev razstave je predsednica Kulturnega društva člen 7, Suzanne Weitlaner povezala s predstavitvijo dvojezičnega zbornika Signal, zima 2009/2010. Čeprav so Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski kljub precejšnjim težavam, dosegli nekaj vidnih rezultatov, tolikšnega napredka vseeno na nobenem pod-ročju kot pri razvoju sicer edine stalne te vrste dvojezične publikacije – Signalu, tokrat še s podpisom Spremne besede Michaela Petrowitscha, pri pripravi pa sta sodelovali Elisabeth Arlt in Suzanne Weitlaner. Ne gre samo za to, da je imel Signal z letnico 1995 le 20 strani velikega formata, najnovejši pa 375 strani, marveč je povečanemu obsegu sledil tudi vsebinski napredek, tako po zahtevnosti tematike kakor izboru domačih avtorjev in avtor-jev iz Slovenije, Madžarske in Italije. Urednik Michael Petrowitsch poudarja, da je tudi v letu 2009 Pavlova hiša bila »aktivno udeležena pri uresničevanju skupnega evropskega načrta, ne da bi pri tem pozabila na manjšinsko usmeritev... Pavlova hiša s svojimi dejavnostmi in prizadevanjem ter knjižnimi zbirkami izraža premočrtnost in akcijo, podporo manjšin in etnij v vseh oblikah, tudi če to ne ustreza duhu časa.« Madžarsko-judovski prisilni delavci v kraju Sveta Anna am Aigen (1945) Eleonore Lappin je uvodni prispevek v Signalu. Beremo: »Konec marca so nas vodili proti mestu Gradec. Šli smo peš in brez hrane. Med potjo so ljudje padali v nezavest in stražarji so jih ustrelili. Ko smo bili pred Gradcem, so stražarji zbežali, bilo nas je le malo preživelih.« Marjan Toš piše o žrtvah koncentracijskega taborišča Hrastovec: »Ljudi naj bi streljali ponoči, ob 22. uri zvečer, 300 metrov od grajskega poslopja na južni strani. Grobove naj bi si kopali sami, na streljanje pa so vodili po 10 ljudi. Stražarji so bili pogosto pijani.« Ta avtor piše tudi, da je mariborska sinagoga zaključila osemletko pestrega dela. Parlament v Sloveniji in Avstriji, raziskovalno popotovanje skozi politični pokrajini, je izstopajoč tekst Alexandra Brenneisa. Ernest Ružič analizira Narodnostne medije v panonskem prostoru. Zapis sodi med obsežnejše primerjave narodnostnih medijev v Avstriji, na Madžarskem, v Italiji in v Sloveniji. Obletnici Slovencev v Szombathelyu predstavlja Marija Kozar Mukič: »Slovenci v Szombathelyu na Madžarskem so ustanovili Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel pred desetimi leti – leta 1999. Iz članov društva je bila oblikovana pevska skupina Sombotelske spominčice pred petimi leti – leta 2004. Prva vodja pevske skupine je bila hčerka Avgusta Pavla – Judita Pavel (po izobrazbi profesorica glasbene vzgoje).« V Signalu je beseda tudi o Slovenski skupnosti na Hrvaškem. Zdaj naj bi na Hrvaškem živelo 14 tisoč Slovencev, sredi 20. stoletja pa blizu 50 tisoč. Luigia Negro na kratko predstavlja Rezijo, Marina Cernetig in Bruna Dorboló pa Beneško Slovenijo. Obsežno je na fotografijah predstavljen pevski zbor Pavlove hiše, ki poje šesto leto in je edina kulturna skupina štajerskih Slovencev v Avstriji. Reinhard Padinger se ukvarja z Varovanjem klime preko uporabe obnovljivih virov energije, s poudarkom na možnostih na Štajerskem in v Pomurju, o urbanizaciji čezmejnega prostora pod naslovom Iz Maribora v Gradec ter nazaj piše Kaja Pogačar, isto temo nadaljuje Franz Prettenhalter pod naslovom Scenarij prihodnosti za gosto naseljeno območje Gradec-Maribor. Elisabeth Arlt je avtorica teksta Predstavitev istrskih mrtvaških plesov na primerih Berama in Hrastovelj. Eva Maria Hojs je napisala tekst O ponovni oživitvi petja na predvečer svetega Florijana na južnem Štajerskem. Slikarjevo oko in fotoaparat pa je zapis Lare Štrumej o fotografskih posnetkih slikarja in grafika Lojzeta Spacala, medtem ko Monika Breuss opisuje seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani: »Vsak dan smo govorili, brali in razpravljali o eni ali več aktualnih temah, tako vadili govorjenje in slovnico ter širili besedni zaklad.« Željka Papič je opisala Srečanje partnerskih projektnih šol iz Avstrije in Slovenije; Ernestine Scheucher pa predstavlja obisk šole iz Puconcev v Lipnici. Ista avtorica piše še o skupnem športnem dnevu med puconsko in lipniško osnovno šolo, ki je bil pod naslovom Veter v laseh. Zadnje strani Signala so namenjene Društvenemu letu 2009 v slikah. Ernest Ružič Z Goričkoga v Piran – 8. Vauske doline med divdjimi bregami Koroška z Logarsko dolino »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori...,« - se začne slovenska ljudska pesem. Za Slovence pa je nej dina tista, zavolo štere se radi spominajo na malo koroško krajino na sövernom tali gnešnje Slovenije, ali zavolo štere večkrat gorpoiškejo vauske doline pa viske bregauve blüzi avstrijske grajnce. Zvün lepote koroške narave jim na pamet pride, ka se je med temi bregami pred gezero štiristau lejtami nika začnilo... Stari starci Slovencov so na zemlau gnešnje Avstrije prišli v 6. stoletji. Stau lejt kisnej so že meli svoj rosag z imenom Karantanija, štera je bila prva sama svoja slovanska država. Tistoga ipa so najvekšoga slovanskoga prejdnjoga, kneza simbolično vöodebrali slovanski pavri. Gda je stari knez (fejedelem) mrau, so na Gosposvetskom pauli (v gnešnjoj Avstriji, pri Krnskom jezeri) naravnali nauvoga v paverski gvant pa klabük. Posadili so ga na kobilo pa trikrat pelali kauli knežjoga kamla, šteri je gnes v muzeji v Celovci (Klagenfurt). Lüstvo je slovenski spejvalo, pa eške sedemstau lejt kisnej, gda je vojvoda že Nemec biu, so med tau šegov samo slovenski gučali. Knežji kamen je gnesnadén simbol Koroške, pa eške na 2 centaj slovenski euronov ga leko vidimo. Ništerni čednjaki pravijo, ka so monoštrski gospaudge v 12.-13. stoletji v gnešnjo Porabje pripelali Slovence s Koroške tö. Na tau, ka smo leko dalečnja žlata, kaže rejč »žibrati«. Pri Korošcaj tau znamenüje »moliti«, pri nas pa »brž, klajfe gučati«. Če rejsan je tau nej gnako, leko takše reči pokažejo na našo vküpno zgodovino. Gnes v Sloveniji Korošce vsikši brž zamerka, ka s takšim naglasom (hangsúly) gučijo, kak lik bi drva sekali pa eške dosta nemški rejči cüj nücajo. V našom cajti je samo eden mali tau slovenske Koroške v Sloveniji, po prvoj svetovnoj bojni je na plebisciti (népszavazás) leta 1920 Jugoslavija zgibila vekši tau stare slovenske krajine. Če bi rejsan Avstrijci mogli trnok skrb meti na slovensko manjšino, je na paperaj v Avstriji zdaj samo petnajset gezero geste. Tau je skor desetkrat menje kak pred stau lejtami. V koroškoj regiji v gnešnjoj Sloveniji gestejo Mežiška, Dravska in Mislinjska dolina pa en tau trej veuki bregauv: Pohorja, Karavank pa Savinjski Alp. Center krajine je varaš Slovenj Gradec. Že njegvo ime tö kaže, ka je v indašnjoj Avstriji že biu eden Gradec ali Graz, zatok je trbölo pri malom varaši cüjdati, ka je v slovenskoj krajini. Koroška je med tistimi tali Slovenije, šteri največ bregauv majo. Slovenija pa má med evropskimi državami skoro največ gaušč. V koroški lesaj leko človek največkrat čüje spejvati divdjoga kokauta. Narava, štero je človek nej tekno, lejsi z vnaugimi malimi potami nüdijo turistom dosta mogaučnosti, ka spoznajo brgé Peco, Raduho pa Uršljo goro pa malo pozabijo vsakdenešnje skrbi. Uršlja gora se je pred štiristau lejtami zvala eške »Plešivec«. Svojo nauvo ime je dobila po zozidanji cerkve sv. Uršule, eške gnes pa edno vreje nosi staro ime, gde stogi televizijski tören. Na koroški bregaj so v gauščaj stale male, taraztrauščene paverske iže z lesenimi kaščami (kamrami), štere so bile okinčane pa so v nji držali pšenico, melo pa mesau. Črne künje, mlini, kovačije pa žage so tö na več mejstaj bile. Ništerne takše gazdije so do gnes gorostale, v tej eške v našom cajti čuvajo stara dela, na priliko »jajčarijo« pa »gnojvožo«. Njini omari v ižaj ali dveri kažejo na tau, ka so tej lidgé vküper živeli z lejsom pa so ga znali nücati. Vertinje so znane po dobrom gesti pa svojom mošti ali djabočniki. Med starimi lidami živéjo pripovejsti od takši hüdobni dühauv, kak so »perkmandelci« ali »žal žene«. Vogrski krau Matjaž Korvin je za trideset lejt Koroško tö prejk emo. Na tau se spominajo pripovejsti med prausnim lüstvom, štere pravijo, ka je Matjaž vsikšoma pomago, šteri ga je proso, na Koroškom pa so bili zlati časi. Drügi krali so ma bili nevoškeni, pa so ga tazagnali. S svojimi sodakami se je skriu pod koroškim brejgom Peca, štera se ma je sama oprla. Za stolom je krau tazaspo, keca ma pa samo rasté. Gda devetkrat kauli stola zrasté, se Matjaž gorprebidi pa s svojimi sodakami pravico na zemlau nazaj pripela. Te se na Koroško povrnejo dobri cajti. V bregaj Vzhodne Karavanke ras-téta dvej trnok stari drejvi. »Hribernikova tisa« je visika deset mejterov, kaulivrat ma obseg 3 mejtere. Ne vej se djenau, kak stara je, ka tisa tak rasté, ka iz menjši stebel edno bole kusto vküpzrasté. Čednjaki računajo, ka má 8-900 lejt. Edna stara ženica iz bližanje vesi je gnauk pravla: »Ne vejm, kak stara gé, depa se brž stara. Gda sem mlada bila, je mejla gezero lejt, zdaj sem ge 65, tisa pa že kauli tri gezero.« Drejva je krepka, če rejsan je v njau grom že večkrat vdaro. Blüzi varaša Črna na Koroškom pa stogi najbole kusta drejva v Sloveniji. Kaulivrat má obseg 12 mejterov, zrasla je iz sedem ejkstra steblov. Znautra je ta lipa prazna, leko se v njau nut tö dé. Pri etoj drejvi so leta 1991 oprvin držali srečanje slovenski politični voditelov, od tistoga mau vsikšo leto julija tam vküperpridejo. V Mežiškoj dolini so duga lejta kopali svinec (ólom). Zvün idrijskoga rudnika živoga srebra, higanya (više Ljubljane) je biu mežiški eden sami rudnik, gde so nej kuln kopali. Naravi pa so s tejm delom dosta kvara naredili, z dimom je v luft več ton čemera šlau. Eške gnes má dosta lidi v dolini betege na plüčaj zavolo lagvoga lufta. Blüzi vesi Žerjav je vse živo pa neživo na nikoj prišlo, krajina je tak dobila ime »dolina smrti«. Logarska dolina je duga 7 kilomejterov, šurka pa samo 250 mejterov. Špila narave go je napravila med 2000 mejterov visikimi bregami v Savinjski Alpaj. Istina, ka je nej tau Koroške, depa v njau se najležej po koroški poštijaj pride. Največ turistov gorziške dvajsti slapov (vízesés), eške najbole Rinko, v šteroj voda Savinje z 80 mejterov prejk visiki stub spadne v Logarsko dolino. V etoj dolini geste edna jama (barlang) z imenom Potočka zijalka, štero so najšli nad 1700 mejterov. V etoj grabi je pred 30 gezero lejtami že živo človek, djager, šteroga škeri so najšli. V jami so ležale čonte štirideset fele divdji stvarin, na priliko medveda, pauleg nji pa so najšli 130 konic puščic (nyílhegy) iz kamla. Vse tau leko najgir lidgé gnes vidijo v muzeji v Celji. Šteri so že dostakrat bili na Koroškom, pravijo, ka je krajina, štera je trnok ovaška od vsej drügi. Má vnaugo drauvni, dosta vrejdni lepot, med njenimi modernimi fabrikami pa se skrivajo drtinje divdjine. Kak lik bi bila na konci sveta, zmejs pa je na veukom križpautji Evrope. -dm- 80 m viski slap, pri vretini Savinje Eške dosta trbej čakati, ka keca zraste Med viskimi bregami vauska Logarska dolina Na slovenski 2 centaj geste koroški kamen Naš saused OD SLOVENIJE… Potepanje z Murskim valom Pismo iz Sobote Poslušalci Murskega vala, natančneje oddaje Ponedeljkov potepuh, so se 6. marca za nagrado potepali po Pomurju v družbi Bojana Rajka. Prleki, Prekmurci, Goričanci in Štajerci so zaokrožili po svoji pokrajini med M. Soboto, Bodonci, Gradom, Budinci, Dobrovnikom, Pristavo in Jeruzalemom. Ogledali so si Krajinski park Goričko v sončnem jutru in si z Bodonskega brega ogledali panoramo Murske ravnice. V evangeličanski cerkvi so se seznanili z bogoslužjem in se pogovarjali s Simonom Severjem. V gradu Grad so spoznali kulturni spomenik in se soočili z delom v Krajinskem parku, ki ga je predstavila Stanka Dešnik. Presenečenje jih je čakalo v Budincih, kjer so se v gledališki predstavi vrnili v čas Železne zavese ali zaprte meje proti Madžarski in Slovenskemu Porabju. Veseloigra jih je spravila v dobro voljo in k plesu s člani KUD Budinci. Po toplem obroku v Dobrovniku so se pred mrazom umaknili v tropski vrt Ocean orchids in spoznali vzgojo orhidej v družbi župana Marjana Kardinarja. Popoldne so prečkali Muro in na njenem desnem bregu obiskali kmečki muzej v Pristavi pri Pavličičevih. Večer so zaključili s srečanjem z vitezom nemškega viteškega reda, Andrejem Jeruzalemskim, ki že 800 let spi v vinski kleti pod gantari in se v cerkvi Matere žalostne božje na Jeruzalemu prikaže samo posebnim obiskovalcem. Potepanje z avtobusom zvestobe in Pomurskim potepuhom so popotniki dobre volje in polni vtisov zaključili pri večerji v gostilni Brenholc. Nam, ki smo jih spremljali na potepanju, je bilo zanimivo prisluškovati njihovim spoznavalnim komentarjem in medsebojnemu prepoznavanju po glasu iz radia. Za dobro voljo so skrbeli popotniki tudi sami in prepevali po poti ob spremljavi frajtonarce Danija Rajha ter se ob priliki tudi zavrteli. Ob koncu je bil nad prvim potepanjem poslušalcev Murskega vala v pokrajini ob Muri navdušen tudi Bojan Rajk, ki je že med samim izletom dobil namige za nove izletne ture. Vsekakor je doma veliko zanimivega in tudi domačinom neznanega, zato se veselimo že naslednjega potepanja z avtobusom zvestobe. Morda pridemo tudi v Slovensko Porabje. Zapisala in fotografirala: Stanka Dešnik Lüblene moje, dragi moji, lidge si vsefele vözbrodimo, leko, ka kaj lagvoga. Leko kaj dobroga tö. Zmejs si stoj kakšo modrijo vözbrodi, ništerni kaj vcejlak čednoga. Inda svejta si je nikak vözbrodo tou tö: Baukše dober saused, kak pa lagva žlata! Ge ne vejm, če je tau tisti, ka si je vözbrodo, sam vösprobo. Leko, ka je škeu s tejm žlato svaditi. Leko pa se je škeu sausedi nut v zadnjo potegnoti. Na, škeu je, naj saused vidi, kak ga poštüje. Ali pa njemi je kaj trbelo pa se njemi je ta nazaj nut vlejko. Aja, tau sam že povedo! Kakoli, tau od sauseda po od žlate lidgé gučijo, tak! Ge pa ne vejm, aj tomi vörvlem ali pa sploj nej. Tau pa ranč zavolo našoga sauseda. Té naš saused je prišo es k nam živet, gda smo že mi bili na tom mesti skur dvajsti lejt. Zozido si je ram pa se z držino nut naselo. Šega je takša, ka nauvi saused pride do stari sausedov pa je lepou pozdravi, ka se spoznajo. Té naš je skur pau leta nej ranč nikoga pogledno, se je ranč nej nikomi poklono. Dobro, smo si brodili, človek šké biti bole sam za sebé. Dobro, smo si brodili, človek je tak malo čüden. Dobro, smo si prajli, človek stra ma od lidi. Pa je nej bilau nej prvo, nej drugo pa nej tretje. Kak sam povedo, skur za pau leta je kloncko na naše dveri. »Na, baug daj, sausedge! Dun se leko spoznamo,« je biu sladki kak méd. Pa je začno lobotati od dobri sausedaj pa od lejpoga vrejmena pa od toga najbole, kak je srečen, ka smo se dun spoznali. Nin za pau vöre nas je pauzvo, aj pridemo k njemi na pijačo pa ka tak nika maloga pogejmo. Šli smo, ka bi pa drugo. Šli smo: ge, moja žena, oba mlajša pa moja tašča Regina, trno čedna ženska. Pa smo prišli ta do nji. Naša sausedica je bila trno, trno vesela, ka nas je dun spoznala. Na, pa rejsan so nika meli za gesti. Par falajčov krüja pa nikšno, kak skaljdje posenjeno, šunko. Vino je bilau bole za šalato kak pa za piti. Depa tau se ne šté. Najbole naprej valaun je gé dobra vola pa tau, ka je baukše meti dobroga sauseda kak pa lagvo žlato. Na, tau je naš saused povedo bar sedemkrat v pau vöri. Potejm sam brž gora prišo, zakoj je tak bilau. Mantrali smo se s tistim skaljdom, gda je pravo, ka bi name pa ženo trno lepou proso, aj njemi prideva zranja pomagat, ka do pri njegvi mami na vési drva žagali. Nika, obečala sva pa smo na drugi den že trno rano odišli. Baug moj, cejli den smo žagali. Žagali smo za njegvo mamo, za njeno mamo, za njegvoga brata, za stariše od bratove žene pa smo žagali od maminoga brata sestre moža sina snejo …. Na, ne vejm, za koga vse nej. Depa delali smo samo saused, ge pa moja žena. Drugi je nej bilau. Domau sva prišla zmantraniva do kraja pa eške bole. Po tejm je sauseda več nej bilau k nam domau. Več njemi je nika nej trbelo. Depa trbelo je meni. Stare omare je trbelo tavö odnesti, ka nauve dobimo. Nejsam škeu ženo mantrati, vej je pa saused krepek pa bister možakar. Vzeu sam nikšno pijačo pa odišo ta k njemi. Včasin sam ga pito, če ma kaj časa. Gda je pijačo vido, je emo čas. Depa gda sam njemi pravo, zakoj sam prišo, si je zbrodo, ka je nika ovomi že obečo, ka njemi dé pomagat. Na, tisti glaž je dun vzeo. Zdaj sam že vedo, kakšnoga sauseda sam daubo. Zdaj že vejm, kak se moram ravnati. Tri kedne po tisti omaraj me je prišo zvat, če z ženo kaj časa mava, aj prideva na šunko. Brodila sva si, ka aj njemi povejva. Pa sam pravo, ka prideva. Kak sva na njegvi dvaur staupila, že je začno od toga, kak je dober saused baukši od lagve žlate. Pa sam ga poslüšo pa li poslüšo, kak je tau znauva povedo sedemkrat, šunka pa je bila skaldjasta kak oprvin. No, pa je dun prišo na sveklo, ka njemi trbej. Njega pa ženo je trbelo pelati v Lublano, ka je od njiva avto nej dober, nika se cejli čas kvari. Nete vörvali, z ženo sva prajla, ka ja. Samo sva nej vöovadila, ka de njiva pelala moja tašča Regina, trno čedna ženska. Gda njiva je na drugi den večer domau pripelala, sta bila vcejlak ovakšiva. Un je biu blejdi, una pa vcejlak brezi farbe pa nika je trpetala. Njemi pa so se čobe nikan doj potegnole. »Teva dva sauseda sta rejsan malo čüdniva. Sploj nika ne gučita. Cejli čas sam samo ge mogla gučati, njiva sta bila vcejlak tiüma,« nama je tumačila moja tašča Regina, trno čedna ženska. Po tej pauti v Lublano nas naš trno dober saused več ne zové za nikšno delo pa pomauč nej. Miki Prijatelj v priporu, Pogačnik odstopil Državni zbor poslancu SNS Srečku Prijatelju zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj izsiljevanja in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva ni priznal imunitete in dovoli vodenje kazenskega postopka. Preiskovalni sodnik je za Prijatelja odredil pripor zaradi ponovitvene nevarnosti ter nevarnosti vplivanja na priče. Poslanec SNS je trenutno v enomesečnem priporu, ki se lahko podaljša do največ šestih mesecev. Prijatelja so prvič pridržali 9. marca v okviru obsežne policijske akcije. Neuradno naj bi Prijatelja prijeli ravno takrat, ko naj bi prejel 323.000 evrov podkupnine. Šlo naj bi za posle, povezane s prodajo zemljišča za logistični center Luke Koper, s čimer naj bi družbo oškodovali za 3,8 milijona evrov. Med prisluškovanjem Prijatelju naj bi kriminalisti prišli na sled domnevnemu dogovarjanju med ministrom za kmetijstvo Milanom Pogačnikom in predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem o podpori SNS pri ministrovi interpelaciji v zameno za podporo pri projektu letalskega muzeja v Prekmurju. Kot posledica afere je minister Pogačnik 10. marca odstopil. Obisk slovaškega predsednika Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je mudil slovaški predsednik Ivan Gašparovič. Srečal se je z gostiteljem, slovenskim kolegom Danilom Türkom, s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem in premierom Borutom Pahorjem ter z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Srečanja so bila priložnost za izmenjavo mnenj o več aktualnih temah, kot je približevanje držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam, predvsem pa za krepitev odnosov med državama, tudi na gospodarskem področju. S tem namenom je na Brdu pri Kranju potekala tudi slovensko-slovaška poslovna konferenca. Gašparovič, ki je v Slovenijo prispel v spremstvu soproge Silvie, je imel tudi priložnost bolje spoznati Slovenijo. S slovenskim predsednikom sta si med drugim ogledala tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Udeleženci potepanja Budinski gostitelji … DO MADŽARSKE Mali lončarji na števanovski šoli Dvojezična osnovna šola Števanovci ponuja otrokom več različnih popoldanskih dejavnosti. Ena izmed njih je lončarski krožek, ki poteka pod mentorstvom znanega prekmurskega lončarja Štefana Zelka. Delavnice potekajo vsak drugi teden na hodniku šole, kjer lahko otroci na dveh lončarskih vretenih pripravljajo različne izdelke iz gline. »Zdi se mi, da imamo že tretje šolsko leto krožek na tej šoli v Števanovcih za šolarje. Poteka nekako na dva tedna enkrat, včasih tudi pogosteje. Če kaj pripravljajo, kakšne spominke za materinski dan ali pa za konec šole ali za tabor, potem tudi malo pogosteje. Moram povedati, da me veseli, da lahko preneseš nanje kaj svojega, kar so se od mene naučili, da preneseš naprej, pa tudi, da jim daš ene vrste veselje, da lahko tudi sami kaj poizkušajo, ko mene dejansko ni zraven,« - pravi lončarski mojster. Poleg tega, da lahko otroci pripravljajo razne lepe lončarske izdelke, lahko med tem razvijajo tudi znanje slovenskega jezika, saj se med delom lahko naučijo od svojega mentorja več novih besed in izrazov. Potrebni material za lončarjenje nabavi šola. Pri delu z glino se razvijajo otrokove ročne spretnosti in pa tudi občutek za obliko. Otrokom je delo z glino pravo doživetje. Uživajo, ko lahko iz majhnega kosa gline oblikujejo razne predmete. »Seveda ta boljše vedno lepo posušimo pa zažgemo. Jih potem na sejmih, božičnem sejmu, ki ga imajo tu na osnovni šoli, prodajajo pa tudi v Monoštru ob božiču so prodajali te izdelke. To so vseeno unikatni izdelki in toliko več vredni, ker jih napravijo naši otroci,« - je prepričan mentor. Otroci se radi udeležujejo tudi lončarskih taborov doma in v Sloveniji. Organizacijo le-teh finančno podpirata tudi Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. O tem, kako se je vse skupaj začelo, je govoril vodja krožka Laci Kovač: »Najprej, že pred osmimi leti so nas povabili v lončarski tabor v Pečarovce, ki ga je takrat organizirala puconska šola. Nekaj otrok se mu je pridružilo. In potem smo tudi sami organizirali lončarski tabor. Od tistega časa skupaj delamo. Mislim, da se to zgodi le v zelo malo krajih, da dva tabora delata hkrati. To izgleda tako, da je bila recimo otvoritev pri nas v Števanovcih, zaključek pa v Pečarovcih ali v Bodoncih. Tako je bilo, da so otroci na leto samo enkrat prišli skupaj in zato smo dali pobudo, da bi vsaka šola organizirala krožek, kjer bi imeli učenci tudi med letom možnost, da bi delali z glino. Tako imajo sedaj vse tri šole krožek in lansko leto se je zgodilo prvič, da v Gradu, kjer imajo zunaj peč, smo skupaj žgali, in to črno keramiko. Zanimivo je bilo, ko so otroci videli, kako iz gline pride končni produkt po črnem žganju. Letos bomo že pe-tič organizirali ta tabor, in sicer na koncu junija tu v Števanovcih in upamo, da bomo zopet sodelovali s puconsko šolo.« Zveza Slovencev na Madžarskem v zadnjih letih namenja posebno pozornost ohranjanju porabskih ljudskih obrti. Zato že več let koordinira in finacira izvenšolske dejavnosti na porabskih šolah. Posebno poslanstvo ima namreč predmetna dediščina Porabskih Slovencev, zato si Zveza prizadeva, da z vključevanjem mlade generacije v razne delavnice ohranja ljudsko tradicijo. Ni izključeno, da bo nekoč kateri izmed teh otrok postal naslednji priznani porabski lončar. Nikoletta Vajda Hrvaški predsednik na Madžarskem Madžarska in Hrvaška želita tudi v prihodnje tesno sodelovati tako v politiki kakor na gospodarskem področju, je povedal madžarski predsednik László Sólyom ob obisku svojega hrvaškega kolega Iva Josipovića, ki je 16. marca obiskal Madžarsko. Na pogovorih v Aleksandrovi palači je poudaril, da je pravni položaj manjšin v obeh državah urejen, dodal je, da bi bilo zaželjeno, da manjšine na Madžarskem pridejo do svojih poslancev v parlamentu. Ivo Josipović je izpostavil, da med Madžarsko in Hrvaško ni odprtih vprašanj in nerešenih problemov. Hrvaški predsednik se je srečal tudi s predsednikom FIDESZA Viktorjem Orbánom in predsednikom madžarskega parlamenta Bélo Katono. Madžarski Romi v Kanadi Lani je v Kanadi zaprosilo za begunski status 2440 madžarskih državljanov. Tudi letos je prispelo v Kanado mesečno več sto madžarskih državljanov. Čeprav statistike o manjšinski pripadnosti teh ljudi ni, se domneva, da je večina le-teh pripadnikov romske manjšine, ki jih privlači socialna podpora, ki znaša na mesec na osebo 560 kanadskih dolarjev (105 tisoč forintov). Oni to sicer zanikajo, kajti, kot pravijo, za Kanado se odločajo zaradi tega, ker jih tam ne diskriminirajo in si najdejo tudi delo. Kanadske oblasti so zaradi povečanega števila priseljencev že večkrat opozorile na to, da bodo ponovno uvedle vizume. Avstrijski veleposlanik v Monoštru Na povabilo civilne organizacije Pronas (Pro natura Szentgotthárd) je 17. marca Monošter obiskal avstrijski veleposlanik dr. Michael Zimmermann, ki je po pogovorih na štiri oči z županom Viniczayjem bil gost omenjene okoljevarstvene organizacije. Člani organizacije so ga seznanili s tem, zakaj prebivalstvo nasprotuje gradnji sežigalnice odpadkov pri Heiligenkreuzu. Štefan Zelko že tretje leto prihaja na števanovsko šolo Pozvanje Slovenska zveza vas lepau zové 27. marciuša 2010, na 17.00 vöro v kulturni daum v Slovenskoj vesi na premiero nauve igre, Milivoj Miki Roš: POKAPANJE, stero zašpila Malo gledališče DUO Fodor Slovenske zveze Porabje Micka: Marijana Fodor Marička: Klara Fodor Ministrant: Rajmi Virovec *** V programi gora staupijo ešče: Veseli pajdaši z igrov Sto je oča pa mlašeča folklorna skupina Slovenske zveze iz Števanovec. Z veseldjom vas čakamo! Tudi deklice rade delajo z glino Kak leko pride iz Dolejnec v Egipt? Do Ljubljane s cugom ali z autonom, od tistec pa z avionom, bi prajla večina, če bi je od tauga spitavali. Dapa kak leko tau paut tak zopojdi, ka tau eden filer nede koštalo? Na tau pitanje bi zato bola žmetnejše bilau odgovor dati. Leko ka je nejverjetno, dapa dva Djaužija, Šömenek pa Slaviček, sta rejsan tak zopojdla tau dugo paut, ka ešče telko njija je nej koštalo, kak če bi večer v Dolejnce v Žaba bar šla pit. Kak je tau mogauče, od tauga sam spitavo Djaužija Šömeneka. • Djauži, kak leko pridem v Egipt tak, aj tau name nika ne košta? »Naleki, nika drugo ti nej trbej delati, samo malo zašpilati pa zaspejvati. RTV Slovenija vsakšo nedelo večer ma oddajo Spet doma. Dvej djezero devetoga so meli tašo akcijo v oddaji, ka »Naj zvezda si ti«. In Mateja Knaus je zmagala, za nagrado je pa dobila, ka se v oddajo ona v živo javla. Ona je eti moja sausedica, pa je naja prosila, če bi müva s Slavičkom prišla na tau prvo oddajo, ka je mejla. Tak je bilau, ka na konci müva Mariu Galuniču, šteri vodi tau oddajo, zapopejvava edno pesem. Med tejm časom lidgé prinesejo niši originalni predmet iz svoje vesi, iz svojoga kraja. Mi smo tak tam bili, pa se zafrkavamo, pa sva se müva prijavila kak dva pristniva (eredeti) Goričanca. Te naja pitajo, ka sva miva prinesla. Ka bi pa prinesla, eden drugoga. Te je tau tak ostalo pa sva nutra prišla v tisti ožji izbor (válogatás). V studiji v Ljubljani so vsigdar trge gausti povablenci. Te si vsakši nika od toga zberé. Bila je Neža Maurer, pesnica pa je prajla, ka de ona mejla dva pristniva Goričanca. Drugiva dva gosta sta si nika drugo izbrala. Tisti, ka so v studiji bili, so z sms-i glasovali. Tau je njim malo smejšno vöspadnilo, dva Goričanca, pa tam so vsi glasovali za naja dva. Šteri je pa zmago, tisti je daubo sedem dni za dvej oseb v Egipt. Tau je plačala agencija Palma. Sedem dni, vse vključeno, pautni stroški, z avionom ta, z avionom domau, hotel s petimi zvejzdicami, pa vse plačano od pijače do djesti.« • Mislila sta, ka vüva zmagata? »Niti malo nej. Tau je samo tak prišlo. Tista pesnica (költőnő) Neža Maurer, ona je tö takšni zafrkant. Gda je lampe odprla, tam v studiji je že smej biu. Müva sva tö malo tak smejšno vöspadnila, bi leko pravo, zato ka je tau tak malo na hejc vlejklo. Sploj pa te, gda je ona prajla, ka de ona naja dva mejla. Ovi, ka so pa nuti bili, ka so z sms-i glasovali, so tö za njau glasovali, zato ka je znana. Dapa tau mislim, ka najbola se njim zato hec vido. Tak sva te največ glasov daubila, pa sva leko v Egipt šla. Štiri lokacije sva dobila.« • Ka sta si vöodbrala? »Miva sva v Hurghado šla. Tau je čisto pri Rdečom maurdji, tam v okolici je vse puščava. Tau, gde so tej hoteli, tau je vse umetno (mesterségesen) napravleno. Dvejstau štirdeset kilomejtarov daleč je voda spelana iz reke Nil (Nilus). Gde polejvajo, tam je vse lejpo pa zeleno, gde pa nej, tam je pa gauli pejsek.« • Kak sta prišla v Hurghado? »Od Ljubljane direktno smo v Hurghado leteli, tri vöre pa trestipet minut je leto avion. V edno smer je 2846 kilomejtrov, leteli smo na višini 11.900 met-rov pa minus sedemdesetpet stopinj je bilau venej.« • Ka sta delala tisti sedem dni, ka sta tam bila? »Kaupali smo se pa na izlet sva ojdla. Te izlet je organizirani biu, dapa tau je že nam trbelo plačati. Odli smo v Luxor pa v dolino kraljev, srejdo zadvečerek pa v Sahara park, v puščavo, gde smo leko poglednili, kak živijo beduini. Tau je plačati trbelo, dapa zvün tauga nika nej. Telko pa tisto si leko djo pa pijo, ka si sto.« • Kak se je vama vidlo djesti? »Djesti je fejst dobro, ka je malo špajsno bilau, tisto je edna začimba (fűszer) bila, ka nücajo. Svinjskoga mesa nej bilau, samo ribe pa piceki na stau fele načinov. Leko povejm, ka fejst dobro küjajo. Ranč tak piti so tö vse meli. Dobro pivo, vino pa žgane pijače so vse meli, dapa samo tisto, ka je njigvi domači proizvod iz Egipta. Vrauče je bilau, müva sva pivo ribala redno.« • Pa ovak se je vama kak vido rosag? »Lejpo je, sploj pa paulak Nila, gde je vse zeleno, gde raste vse, ka škeš. Pšenico dvakrat na leto ženjajo. Mrkevco, ubrike, paradais, šalate tak sadijo kak nücejo sprauti. Edino sladkorni trst gnauk na leto, zato ka eden čas nüca, ka cuker dobi.« • Ka je bilau najbola zanimivo? »Mena je tau bilau najbola zanimivo, ka do konca edna kuča nej bila napravlana v Egipti. Zato ka Egipt ma taši zakon, ka dočas ti nej trbej davek (adó) plačati, ka kuča nejma strejo. Zavolo tauga niške ne napravi strejo, dapa ranč nej trbej, zato ka rejdko majo dež. Če pa pride, te je cejla katastrofa. Tašoga reda nejga telefona, nejmajo kanalizacijo, zato ka če dež dobijo, tisti je te že čüdež tam pri njij. Gda sva müva tam bila, te se je ta čüda zgaudila, pa smo leko vidli, kak je tau pri njij, gda dež dé. Takša zanimivost je ešče za nas tau, ka majo pet fele policij. Majo vaško stražo, turistično policijo, redno policijo, kriminalistično policijo v civili pa te ešče vojsko. Toga vidiš na vsakši kilomejtar. Dosta so stavlali, dapa nas Slovence nej, bola samo Ruse, zato ka tiste ne marajo tam.« • Z jezikom nejsta mela prob-leme? »Nej, zato ka angleški znajo vsi, moj padaš Slaviček pa zna angleški, tak ka ta problema je rejšana bila.« • Tau se vej, ka ta paut je agenciji Palma kelko koštala? »Ta paut je za edno osebo 750 euronov koštala. Tau so oni šenkali s tejm, ka zdaj že tü kauli lidi spitavajo, ka gde smo bili, pa gledajo naše slike. Pa bili so taši, šteri so se že odlaučili, ka do oni tö šli. Tak ka te pejnaze agencija nazaj dobi v kratkom časi. Tau je za njij reklama bila.« • Nej je bilau špajsno za vas, ka z zime ste v vročino prišli? »Gda smo z daumi šli, te je pri nas minus ena ali dva bila. Dapa gda sva domau šla, te je v Hurghadi plus dvajstisedem bilau, gda sva pa Ljubljano prišla, tam je pa minus sedem bilau. Tau je malo te za nas špajsno bilau, zato ka prejk tresti stopinj temperaturne razlike je bilau.« • Nika si nej gučo ešče od tauga, kakšne so ženske v Egipti? »Ne vejm, zato ka egipčanske ženske ne vidiš, zato ka so vse nutrapokrite, samo oči vidiš, nika drügo. V gostilni, v hoteli samo moške vidiš. Edno smo vidli na recepciji, ona je bila po evropsko opravlena, dapa vrag vej, če je ona njigva bila. Za nas je tau malo čüdno, gda si rano gorstano, vö si odišo pa gda nazaj prideš, vidiš, ka eden moški postelo postila. Ovak so pa Egipčani zelo prijazni, leko bi prajli, ka že silno prijazni. Za turiste napravijo vse, ka koli želje maš.« • Nej je bilau špajsno, gda ste domau prišli? Tam ste bili kak krali, doma je pa že zato malo ovak bilau. »Špajsno je bilau, dapa tau si znau, ka je tau tak. Nam je bola špajsno tau bilau, gda sva ta prišla pa sva pejnaza nej mogla ponücati, zato ka doma si tak vajeni, ka gda za šank prideš, moraš plačati.« • Nej sta mela domotožje? »Tau bi nej pravo, ka domotožje smo meli, dapa četrtek sva si gučala, ka če bi leko, te bi šla. Müva sva li domačiva kmečkiva človeka, vajeniva doma pa tau, ali vseedno je lejpo doživetje bilau.« Karči Holec Djauži Šömenek (z lejve) pa Djauži Slaviček pred spomenikoma iz časa faraonov Dva Djaužina v puščavi KOTIČEK PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. OTROŠKI LÜBEZEN PA SAMO LÜBEZEN Ja, Albert se je zalübo pa pri tejm je nej mogauče nika pomagati. Najprva je nej vedo, zdaj pa že vej, ka je zalübleni gé. Po tejm, gda jo je oprin vido tam pri bauti, je za njega na svejti samo eške una. Na, vej Pavla ma tadale tö rad. Depa tau je gé ovakša lübezen. Pavla ma rad, kak bi njemi biu kak ata, mama pa brat. Tisto lejpo pa vcejlak ovak rad ma. Če go vsikši den ne vidi, o njoj mujs mora broditi. Zatoga volo pa, ka go ne more vsikši den videti, od nje vsikši den najbole na velki brodi. Pa senja od nje ranč tak. Biu je den, ka bi si ga leko Albert samo želo. Popoudnevi sta s Pavlom šla malo koulakvrat. Albert je samo čako, ka go nin zagledne, ka se z njauv sreča. Pa se ranč tak zgodilo tö. Šla sta mimo ednoga bole nauvoga rama pa tam za grajko je bila una. - Jaj, zdaj vejm, gde je gé doma! - Zdaj vejm, na sterom mesti go leko vsigdar vidim! - Jaj, kakšo srečo ge mam!? Vse takšo ga je trausilo pa se njemi zaganjalo po glavej. Pavel pa svojga Alberta trno dobro pozna. Brž je vpamet vzeu, ka se njemi godi. Njau ga je tam pri grajki, naj si pase svoje oči. Albert pa go je gledo, go je gledo pa samo gledo. Nika je nej lajo, nika je nej cvilo. Una, tista lejpa pa ga sploj nej vpamet vzela. Ležala je tam pred svojo leseno kučico. Ležala je vövtegnjena pa se segrejvala na milom sprtolejtnom sunci. Albert pa go je samo gledo pa li samo gledo. Vejn bi eške gnesden tam stau, če bi ga njegvi Pavel nej vlejko tadale. Z žmetnim srcom je mogo oditi od svoje lübe, ka njoj ranč ne vej ménja. Pa tau tö eške ne vej, če de una njega tö gdasvejta rada mejla. Vse tau njemi je tadale ojdilo po glavej, gda sta šla prauti daumi. Doma je skur pozabo večerdjo zesti, tak je na njau brodo. Na, v gaubec si je vzeu kakši falajček gestija. Ja, tau je naredo. Depa pozabo je grizti pa dole požirati. Nin za eno vöro je tisto v sebe sklau, ka šego ma požrejti v peti minutaj. Pa je išo spat pa je brodo na njau. Pa je dun zaspo. Pa njemi je v spanje prišla una. Na, nej v spanje, v njegve senje. Vcejlak samiva sta se srečala na ednom lejpom travniki. Najprva sta se prdenila, ka se baukše spoznata. Po tejm je gnauk zlajo un, pa je gnauk zlajala una tö. Tak, zdaj vejta tau tö, kakši steri glas ma. Pa se je una zagnala doj po travniki, Albert pa za njau. Tam sta se dugo, dugo naganjala. Una je po tejm zlajala, Albert je brž razmo, ka je žedna gé. Albert je zlajo, aj dé za njim. Prišla sta do potoka. Tak nagnauk sta oba bila v vodej. Tam sta se tadale naganjala, pila vodau, se šprickala, znauva pila vodau, pa se metala za postrašenimi ribami. Pa kak je tau gé, sta po tejm gratala trno trüdniva. Stepla sta vodau doj s sebe. Legla sta se na travo, ležala, toplo sunce pa njiva je segrejvalo. Pa se je Albert za eden čas dun spaumno, pa go pito: »Trno lepau sva se mela gnes, geli? Depa ge sam Albert gé. Kak je tebi ime pa ške zdaj ne vejm.« Una ga je lepau poglednola pa škela prajti: »Ge sam ….« V tejm se je Albert prebüdo. Biu je že skur svekli den. Gledo je kauli sebe, nje je nej bilau. Pa tau, kaj ji je gé ménje, je tö nej zvedo. Malo je biu čemeren na sebe, ka se je preveč brž gorzbüdo. Škeu je nazaj zaspati, samo aj zvej, kak se zové njegva velka lübezen. Pa je več nej mogo spati. »Nika,« si je pravo sam sebi. »Eške gnes napelam Pavla, ka va šla do njenoga dauma. Gnes nemo nika tiüma. Pito mo jo pa mo vedo. Depa ne vejm eške, če mo si go vüpo pitati. Leko me sploj nede škela poglednoti. Na, ja, vidli mo, ka de se zgodilo. Zdaj sam pa rejsan lačen. Vej sam se pa cejlo nauč naganjo kaulakvrat,« si je podvoro toplo mlejko, v sterom je plavo trno žmani bejli krüj. Miki Roš Bili smo v smučarskem taboru Učenci in učitelji porabskih šol smo bili od 13. do 18. februarja v smučarskem taboru na Pohorju, točneje na Rogli. Iz naše pokrajine grejo učenci smučat v dveh izmenah, gornjeseniški in števanovski učenci so bili v prvi. Razen slovenskih otrok iz Porabja so v tem času bili tam tudi učenci iz Körmenda in kraja Egyházasrádóc. Skupno je bilo 41 učencev, od tega 16 z Gornjega Senika in 3 iz Števanovcev. Teden dni pozneje pa so smučali učenci monoštrskih šol. Naša skupina je krenila v soboto zjutraj, naš voznik je bil gospod Jani Benkő, ki je obenem tudi učitelj smučanja. Ko smo prispeli na cilj, smo se nastanili v sobe in smo takoj šli na smučišče. Najprej smo učence razporedili v skupine, v začetno in nadaljevalno, kajti med učenci so bili tudi popolni začetniki, ki so prvič prišli v kolonijo, in tudi taki, ki so že dokaj izkušeni smučarji. Hvala bogu, v tem tednu so nas čakale same dobre stvari: lepo vreme, prekrasen sneg in idealno smučišče. Naj omenim tudi to, da smo si smučke, palice in smučarske čevlje sposodili od monoštrske šole, za ostalo opremo so si udeleženci poskrbeli sami. Naši otroci so v odličnih in ugodnih pogojih dnevno dvakrat smučali, tri ure dopoldne in tri popoldne. Ko nismo bili na smučišču, smo imeli možnost za rekreacijo v telovadnici ali v bazenu. Pomembno je omeniti, da smo imeli predzadnji dan izpit, vsak učenec je dobil spričevalo, da je uspešno opravil tečaj. Učitelji smo bili zadovoljni tudi s tem, da v času tabora ni prišlo do nobene poškodbe. Tabor pa ni bil namenjen le pridobivanju smučarskih veščin, temveč tudi druženju. Ponovno so se srečali »stari« znanci, novi udeleženci pa so našli nove prijatelje. Najlepši dokaz za to je bil zaključni disko. Naši učenci so občudovali tudi pokrajino, posebej veseli so bili, da so lahko videli prizorišče, na katerem tekmujejo največji smučarji na svetu za pohorsko Zlato lisico. V imenu porabskih učencev in učiteljev se zahvaljujem Ministrstvu za šolstvo R Slovenije za finančno pokritje stroškov in posebej višji svetovalki mag. Valeriji Perger za koordiniranje dejavnosti in naklonjenost. Upamo, da bomo tudi v naslednjih letih imeli priložnost iti smučat, kajti naši učenci se počutijo na Rogli kot doma. Tomaž Časar učitelj telesne vzgoje, DOŠ J. K. Gornji Senik Gornjeseniški učenci z učiteljem telesne vzgoje Tomažem Časarjem KAUT MLAŠEČI Gornjeseniški šolarji v Sakalovcih PETEK, 26.03.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 MAMI, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 11.45 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK,13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POSLADKAJMO SE, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 DANES NA ZDRAVJE, JUTRI NA ZDRAVLJENJE, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: DEDOVANJE, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.03.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 26.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.03.1992, 7.55 GLASNIK, 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, 15.50 OPUS, 16.15 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.15 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI, 18.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: ANTON PETJE, 20.00 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 22.30 MALOMARNOST, AM. FILM 0.00 KURBA, ŠP.DOK. FILM, 1.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 27.03.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: POSLADKAJMO SE, 7.15 MIHEC IN MAJA: MATIJA MATAJA, OTR. SER.; ZAJČEK BINE: ŽEHTA, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO 1 PRVIČ PO SOČI, OTR. NAD., 9.00 ERIK V DEŽELI ŽUŽELK, KOPR. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: DEDOVANJE, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 POGLED NA ... KIPI JOŽEFA ŠTRAUBA, 14.20 USTVARJENA DRUG ZA DRUGEGA, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.25 HRI-BAR, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 VROČI BRONX, AM. NAD., 23.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.03.1992, 0.05 DNEVNIK, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 INFOKANAL SOBOTA, 27.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.15 TV PRODAJA, 8.45 SKOZI ČAS, 8.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.03.1992, 9.15 POLEMIKA, 10.15 POSEBNA PONUDBA, 10.35 CIRCOM REGIONAL, 11.05 MINUTE ZA ..., 12.10 SV. POKAL V BIATLONU, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, 15.00 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, 17.00 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: CHELSEA - ASTON VILLA, 19.55 KOŠARKA, TEKMA LIGE TELEMACH, 21.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 0.50 TRANZISTOR, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 28.03.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; RARG, RIS. FILM; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 IZUMRLE CIVILIZACIJE, DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 LILA PRAP, DOK. PORTRET, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 BANČNI RAČUN, NEMŠ. SER., 0.45 TV DNEVNIK 28.03.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 28.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.30 TV PRODAJA, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10TV DNEVNIK 28.03.1992, 8.30 GLOBUS, 9.00 NAVDIH KLASIKE Z MLADIMI VIRTUOZI, 9.00 VIOLINIST DOMEN LORENZ - V. MONTI: ČARDAŠ, 9.05 HARFISTKA ANJA GABERC, 9.15 VIOLONČELIST LUKA ŠULIĆ, 9.20 OAZA SREDI MESTA, AKADEMIJA ZA GLASBO V LJUBLJANI, 9.40 POMAGAJMO SI, 10.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.40 TURBULENCA, 12.10 SV. POKAL V BIATLONU, 14.40 SV. PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, REVIJA, 16.25 ROKOMET (Ž), FINALE POKALA SLOVENIJE, 18.15 VELENJE: ROKOMET, OSMINA FINALA LIGE PRVAKOV: GORENJE - CIUDAD REAL, 20.15 MED NEBOM IN ZEMLJO, DOK. SER., 21.10 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.50 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 23.50 NA ROBU OBUPA, KOPR. FILM, 1.20 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 29.03.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.40 MULČKI, OTR. SER., 11.05 MI ZNAMO: CARSKI PRAŽENEC, MLAD. NAN., 11.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME , 13.15 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: PRAZNINA, DOK. SER. , 13.40 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA , 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.10 BINE: ŽEHTA, LUTK. NAN., 16.30 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO 1 PRVIČ PO SOČI, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RISANKA, 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA , 21.10 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAN., 21.40 NA LEPŠE , 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 UMETNOST IGRE , 23.40 GLASBENI VEČER, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.03.1992, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 29.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 29.03.1992, 7.40 SLOVENSKI UTRINKI, 8.10 POSEBNA PONUDBA, 8.30 PRVI IN DRUGI, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 18.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 18.55 ROŽNATI PANTER: DAJATVE, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 KO BAMBUS ZACVETI, DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 GLASOVI IZ OZADJA, IT. FILM, 0.25 KO BAMBUS ZACVETI, AM. DOK. ODD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 30.03.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, LUTK. NAN., 10.20 RISANKA, 10.45 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO 1 PRVIČ PO SOČI, OTR. NAD., 11.05 ŽEHTA, LUTK. NAN., 11.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 LILA PRAP, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 KRALJ, KRATKI FILM, 16.20 MAROKO KLIČE ITALIJO, KRATKI FILM, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 18.00 BUDIZEM NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 KAJ ZA PRIJAVIT? NIČ!, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 IZPOVED GOSPODARSKEGA PLAČANCA, DOK. ODD., 0.10 PRAVA IDEJA!, 0.35 NAŠI VRTOVI, 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.03.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 30.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 TV DNEVNIK 30.03.1992, 7.55 STUDIO CITY, 8.55 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: DR. DANILO TÜRK, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: PIHALNA GODBA, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.35 DEDIŠČINA EVROPE: VOJNA IN MIR, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 23.20 NASPROTNI SPOL, AM. FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 31.03.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 KRALJ, KRATKI FILM, 10.50 MAROKO KLIČE ITALIJO, KRATKI FILM, 11.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 11.20 NAŠI VRTOVI: BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI, DOK. SER., 11.50 KAJ ZA PRIJAVIT? NIČ!, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN: NA BAZENU, RIS., 16.00 MEDVEDEK: PRVI APRIL, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: PRIJATELJSTVO, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 VLOMILCI DELAJO POLETI, DRUŽ. KOM., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA: PRIJATELJSTVO, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.03.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 31.03.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.40 TV PRODAJA, 10.10 HRI-BAR, 11.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.03.1992, 11.30 KNJIGA MENE BRIGA, 11.50 GLASBENI VEČER, 14.00 SPET DOMA, 15.50 ČRNO BELI ČASI, 16.10 MOSTOVI - HIDAK, 16.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: LUKA KOPER - OLIMPIJA, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 KOŠARKA (M), TEKMA LIGE TELEMACH, 21.45 MATJAŽ ZUPANČIČ: RAZRED, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN EVA HREN: ETNO JAZZ, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 01.04.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: OBIRANJE JAGOD, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 BERLIN, BERLIN: WICKIE, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 DANES NA ZDRAVJE, JUTRI NA ZDRAVLJENJE, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 V BEG, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 SIMFONORIJE, RIS., 18.40 MILAN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 BARVE LJUBEZNI, DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.04.1992, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 01.04.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 GLOBUS, 10.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.04.1992, 10.25 MED NEBOM IN ZEMLJO, FR. DOK. SERI., 12.10 KO BAMBUS ZACVETI, DOK. ODD., 13.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 13.30 NA LEPŠE, 14.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN EVA HREN: ETNO JAZZ, 14.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.00 POZDRAV AFRIKI, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 LYNX MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, 1. DEL, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 MI ZNAMO: PRŠUT, RUKOLA, OLIVE, SIR, MELONA, 18.55 DR. WHO, ANG. NAN., 20.30 NOGOMET, ČETRTFINALE EVROPSKE LIGE, 23.15 TRANZISTOR, 23.50 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: VRHUNCI DNEVA, 0.20 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 1.00 ASSUNTA SPINA, IT. NAD., 2.45 ZABAVNI INFOKANAL V soboto, 13. marca, je Slovenska manjšinska samouprava v Sakalovcih imela prireditev, na katero je povabila učence iz osnovne šole Gornji Senik. Člani samouprave so to že dolgo načrtovali, in kot se je pokazalo, splačalo se je. Veliko gledalcev je prišlo, dvorana je bila polna. Program je trajal eno uro in v tej eni uri smo videli, kaj vse znajo učenci! So igrali, recitirali, peli, plesali moderne plese, igrali na inštrumentih… Nastopali so od najmlajših do največjih. Učenci so bili dobro pripravljeni, mi gledalci pa smo uživali. Veliko truda je treba vložiti, da na koncu nastane tako lep in zanimiv program. Pred začetkom programa je gospa ravnateljica Ildiko Dončec Treiber lepo predstavila njihovo osnovno šolo, razložila, kakšne možnosti imajo pri njih učenci, kaj vse se lahko naučijo v različnih krožkih. Glede na to, da je šola majhna in da je vaška, po mojem ne nudi otrokom nič manj kot nekatere mestne. Prednost pa ima v tem, da je majhna, ni veliko otrok, zato se med sabo dobro poznajo in je zaradi tega bolj družabno, družinsko razpoloženje na njej. Kar se vidi tudi na otrocih. Nekateri učenci so večkrat nastopili na tem večeru, saj, kot je povedala tudi ravnateljica, vsak dobi priložnost za nastop, ampak seveda tisti, ki so bolj nadarjeni, imajo večjo vlogo. Po končanem nastopu je Slovenska manjšinska samouprava pogostila nastopajoče s picami, gledalce pa povabila na pijačo. Mislim, da so se vsi, ki so prišli na prireditev, dobro zabavali, in jim ni žal, da so prišli. Iskreno rečeno, sama nisem mislila, da taka mala šola zmore vse to in sem bila prav presenečena nad kvaliteto programa. Prisrčno čestitam tako nastopajočim kot učiteljem, ki so pripravili nastop in ne nazadnje ravnateljici, in jim želim še naprej veliko moči, vztrajnosti in uspehov. Valerija Rogan foto: L. Nemeš V programu je sodelovala skoraj vsa šola V Sakalovcih se kulturni dom zmeraj napolni