Poudarki iz razprave dr. Marjana Rožiča
• III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije bo v zelo pomembnem tre-nutku, ki je podoben onemn v času II. kongresa. Takrat je bilo to obdobje neposredno pred vzponom nacionalizma. Tedanji kongres je bistveno vpli-val na enotnost našega delavskega razreda in čez noč je jasneje opredelil odnos do pojavov nacionalizma. Tako bo tudi Ietošnji kongres imel izredno pomembne vsebinske poudarke in opredelitve ter bo še enkrat pokazal enotnost samonpravljalcev Jugoslavije, s tem pa dokazal, da so sedanji rezultati plod samoupravnega socializma in da v tudi prihodnje ne more biti drugače.
• V naši družbi imamo na eni strani izredno razvite dohodkovne krite-rije, drugje pa se vsiljajejo kreditni odnosi in povsem razumljivo je, da pride do konflikta med obema. Prevladovali naj bi prvi. Tako bomo lahko na vsakem koraku krepili Titovo pot bratstva in enotnosti. V tej smeri naj bi ob pripombah na kongres resneje razmišljali.
• Mislim, da je ta krajevna skupnost dobra. Če govorimo o povezanosti med delavcem v združenem delu in občanom v krajevni skupnosti, tu ne gre za formalno organizacijsko vprašanje. Bistveno je, da bo delavec spoznal, da svojega razrednega samoupravl jalskega bistva ne more uresni-čevati zgolj za zaprtimi vrati svoje delovne organizacije. Voditi ga mora misel, da se del njegovega dohodka za skupne potrebe hočeš nočeš združuje zunaj delovne organizacije, v krajevni skupnosti in v SIS. In kaj bo, če delavca tam ne bo, če tam ne bo imel besede o tem dohodku? Če on ne bo odločal, bo odločal nekdo drug. Ob tem bi bilo dobro pogledati, kaj počno sindikati in kako oni organizirajo te povezave.
•  Ko govorimo o delegatskem sistemu, bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti programiranju dela delegacij. Pojavlja se vprašanje, ali ne bi bilo umestno, ko bi se po končanem zasedanju, denimo občinske skupščine, vsedli, se z delegatom pomenili ter se dogovorili kaj in kako bomo napra-vili s tistim, kar je bilo v sknpščini odločeno. Delegatska aktivnost naj se ne bi končala z zasedanjem skupščine. Usmeritve dela delegaci j bi bilo tudi nepopolno, če ne bi upoštevali mnenj krajevne konference SZDL. To je zelo pomembno.
• Glede skupščin samoupravnih interesnih skupnosti smo danes slišali veliko. Kako stvari urediti in tu okrepiti delovanje delegatskega sistema? Menim, da ni edina rešitev v poenostavitvi volilnega postopka, in tudi ne kaže premlevati vprašanja o tem, kaj je volilna baza. Tu gre na prvem mestu za odgovornost delegata. Bitko za spremembo stanja bomo dobili znotraj teh interesnib skupnosti in njihovih skupščin. To pa tako, da bomo onemogočili sile, ki sknšajo spremeniti delegate v potrjevaJni sistem. Te odnose moramo urediti znotraj SIS, sicer jih bo urejeval nekdo zunaj njih, kar pa ni tisto, kar bi želeli.
• Pri vprašanjih zelene Ljnbljane gre za problem takšne urejenosti, ko komunalci ne bi bili edini, ki bi se s tem ukvarjali. Ne smemo misliti, da bo komunala uredila vse neurejeno. Mi, krajani sami, moramo to postoriti vsak v svojem okolju, delovne organizacije pa v svojem. Še več, delovne organizacije naj bi določile kot del svojib. rednih delovnih obveznosti tudi vprašanja za skrb svojega okolja.
•  Delegatski sistem se preverja edinole pri obravnavanju praktičnih vprašanj. Zato moramo delati tako, da se bodo spojile aktivnosti tistib, ki v krajevni skupnosti živijo, in onih, ki v njej bivajo.