53. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 7. marca.
XX. leto, 1887.
i in
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st rij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 eld za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za ćetrt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po SO kr. za Ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Uledališka stolba". Dpravn igtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
K napisom na bankovcih.
V drugih državah, kjer ni narodnostnih bojev so napisi v državljanom umljivem jeziku stvar naravna in rešena za vselej brez vsakegu ugovora. V Avstro-Ogerski je pa to drugače, in kdor bi te države ne poznal, bi krenil jako praktično pot, ko bi se omejil najprej samo na premišljevanje tega, kar so pojedine politične in narodne stranke izustile na pr. lanskega leta o napisih na denarnih papirjib, ki jih izdaje avstro-ogerska banka. Stvar, ki je sama na sebi jako malenkostna, ima vender tako moč, da razkriva ne samo značaj pojedinih političnih strank in vlad, ampak tudi odnošaje ali razmere, v katerih žive narodi in se stavljajo pojedine stranke druga nasproti drugi. Izjave o napisih na bankovcih so veliko poučniše in bolj pomenljive, nego pa pojasnila, katera bi nam hotel dati o ustroji državnega življenja v našem cesarstvu, kateri si bodi narodni voditelj ali državnik. Namesto da torej zunanji publicisti poprašujejo pojedine načelnike političnih strank naše države, bi jim bilo naravnost svetovati, da proučujejo dotične razgovore, ki so se sukali o jezikih, v katerih bi odslej avstro*ogerska banka sestavljala tekste na svojih bankovcih. Mi poudarjamo to stran zategadelj, ker utegnemo zavrniti celo veljavniše narodne tudi slovanske voditelje, kedar bi nas hoteli tolažiti z opor-tunnostjo ali celo z veliko nado na boljšo bodočnost
Ko so videli Madjari, da zlasti Čehi in Slovenci silijo odločno na narodno jednakopravnost na bankovcih, torej v obsegu, za kateri bi se njim ne bilo treba brigati, začeli so takoj Čehom pretiti in so mahoma pozabili na prijaznost, ki so jim jo ska-zovali na narodno škodo češki voditelji. Žugati so začeli celo, da ustanove lastno banko za Ogersko. K temu mi bi opomnili, da je v resnici škoda, da takega žuganja ne izvrše dejstveno vsaj za deset let; potem bi v državnem zboru zastopana polovica prišla do onega prepričanja, s katerim bi pri drugem pogajanji — če ga bo še v obče treba — sama silila na ločitev in ustvaritev lastnih bank.
Nemški levičarji naše polovice — to se ra-
zume čisto samo po sebi — so popolnem zadovoljni, da se tostranskim nenemškim narodom ne da tekst na bankovcih v zmislu ravnopravnosti. Saj s tem dobi podporo s koprnenjem zahtevana ustanova „državnega jezika", Če tudi samo za polovico države.
Cudniši je že vedenje Poljakov v tem oziru. Ko bi Poljaki dobili izredno poleg nemškega tudi tekst v svojem jeziku, bi mi razumeli, da se nečejo potegovati za druge Slovane. Oni so se izgovarjali, češ, da njih književnost in narodnost svojo spoštujejo preveč, nego da bi se zadovoljili v kakem kotičku bankovcev tudi v poljskem jeziku. Še celo finančni minister pl. Dunajevski je rabil zadnjič poleg drugih bistveno tudi isti razlog, pritaknivši, da slovanski tekst je brez praktičnega pomena Nećemo soditi, koliko je napotilo finančnega ministra poljsko rojaštvo do take neveljavne izjave; o poljskih voditeljih in državnozborskih zastopnikih — z redko izjemo — pa sodimo pravičniše, če jim podtikamo, da oni celo sebi ne privoščijo v tem za nje malo da ne osamljenem slučaji narodne jed-nakopravnostt jedino zaradi tega, da bi ne dobili tudi gališki Rusi teksta v svojem jeziku. Na drugi strani uživajo Poljaki deželno samoupravo v toliki meri, da se jim zdi potrebno celo samim nasveto-vati si učenje v šoli tudi nemškega jezika. Njim torej glede na bankovce ne gre toliko za načelo ravnopravnosti, kajti njim velja ona ravnopravnost deželske osnove, na podstavi katere dovoljujejo sebi vse, številnišim  in prvotnim Rusom pa ničesar.
Vsled tega trpe pa, kakor v drugih, tako tudi o tem slučaji ne samo gališki Rusi, ampak tudi vsi drugi Slovani, katerim se zdi potreba in primerno, da hodijo v državnem zboru s Poljaki skupno pot. Vidi se tudi iz tega primera, kako delajo Poljaki v zmislu in na korist niadjarskega šovinizma, naposled pa v korist nemške in velikonemško politike.
Nasproti političnim prijateljem se ni moči z lehka izgovarjati, kjer ni pravih uzrokov in razlogov. Ko je češki posbuiec dr. Trojan v dotičnein odseku državnega zbora stavil predlog, da se vsaj številke na bankovcih  izpišejo v besede in sicer v
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(Tretja serija.) V.
Prepočasi Vam se pomičem proti Liburniji, kaj ne da, gospod urednik! Pa veste, zakaj? Da me prijatelj od tam doli izpod Babje Gore more dohajati s svojimi „mesečnimi pismi", s katerimi je začel „capljati" z menoj po polji Vaših „nenravnih* podlistkov. Kakor je videti, — mož je že zopet opešal! Izvestno je preveč plesal ta predpuBt, ali ka-li?
Kar se mene dostaje, hočem se poboljšati ter pospešiti svoje korake.
To sem storil takoj v Gračišei. Ustavil sem se ondi namreč samo toliko, da sem stopil po ulicah gori in doli.
Mestece GraČišće, po laški Galegnana, stoji ob cesti mej Lindarom in Pičanom. Vzgrajeno je nalik vsem isterskim mestom, na vrhunci kamenitoga hriba, ki se na severni plati udira navpično navzdol v globoko nižavo. Mestece, ki je bilo svoje dni utrjen tabor, opasano je še zdaj z visokim obzidjem, skozi katero so bili prvotno razni uhodi. Danes stoje še samo jedna vrata na večerni strani mestnega ob-
zidja. Pred njimi je nasajeno košato drevje, zakrivajoče sive ruševine z zelenim svojim vejevjem. Kakor veČina ostalih mest po Istri, ima tudi Gračišće jako tesne in mračne ulice: hiša na hišo zidana, vsaka v drugi velikosti in obliki, brez vsakeršnega skupnega načrta. Posamične hiše so spojene z raznimi poprečki stoječimi prizidki, mostiči in balkoni. Po tleh je tlak iz kamenih plošč, katere pa so navzlic vsem udrtinam in špiljam trdneje uložene, kakor one pred Ljubljansko kazino, po katerih se hodi, kakor — sv. Peter po morji . . . Prebival cev ima GračišČe dan danes kakih 1.800, zgolj Hrvatov, mej katere se je naselil tu in tam kak Lahon. —
Znamenita je ondi stara cerkva sv. Vida z visokim svojim zvonikom, stoječa na robu strme terase na severnem konci mesteca. Od ondot morete pregledati vso širno dioramo proti severu bžeče okolice. Tu doli pod Vami se razgrebajo rujavi bolmi, obkroženi z globokimi jaruga mi. Na njihovih vrheh se blišče razne cerkve: Skopljak, Veli Štjonki, Golagorica, Krbune, Brdo. Ob njih zdolaj okrog po prisojnih obronkih zoreva imenitna vinska kapljica. Na desno se svet nagiblje polagoma navzdol k Ce-piškemu jezeru. Ob njem se razgrinja mračno le-sovje. Onostran jezera pa se razteza ponosno kvišku stoječa Učka z valovitim svojim pobočjem, daleč tja
zmislu jednakopravnosti tudi v slovanskih jezikih, in ko je ta predlog bil vsprejet s tem, da je ko-nečno pri jednakosti glasov odločil odsekov predsednik dr. Rieger v zmislu Trojanovega predloga, začeli so takoj ropotati v madjarskem, neinškolibe-ralnem in tudi — poljskem taboru. Izgovori in strašila se ve da so brez podstave in celo šepasti; pa naposled mora obveljati volja, če ne razlogi, in sklicavali so se na to, da bi se pogajanje z Ogersko zakasnilo preveč, ko bi ostali pri Trojanovem predlogu. Veseli nas, da so Čehi in tudi slovenski zastopnik, dr. Poklukar, odločno pobijali razloge nasprotnikov ravnopravnosti na bankovcih. S Čehi in Slovenci se je ujemal ob toj priliki tudi poljski poslanec Hausner. Ministru Dunajevskemu so utrjevali in naštevali skoro vse one važne razloge, katere je v posebnem Članku navedel tudi „S1. N." lanskega poletja Pozabili so bili jedino na nzijat-ske, aftikanske in divje narode, ki se branijo vspre* jemati še kovan in dober srebern denar, če niso po posebnih tradicijah poučeni in prepričanj o njegovi veljavi. Dobro so jo pa zasolili, kazaje na to, da bankovci so vender le papir omahljive vrednosti, in da tudi v prometnem oziru je potrebno, da more človek brati in spoznati v svojem jeziku veljavo po-nujanega mu papirja. „Politik" je ob tej priliki Še posebe spominjala, da večjezična Švica tudi izdaje denar s tekstom jezikov vseh šviških narodno st ij.
V velikem nasprotji so bile trditve, Češ, da je mnogojezični tekst brez pomena in pa trditev, da bi se kljubu temu pogajanje t. Ogri zavleklo. Madjari bi vender ne mogli se ■ obotavljati, če je stvar zares brez posebnega interesa, kakor so trdili Poljaki in njih rojak minister Dunajevski. In Madjari, ki se toliko bahajo s svojim patrijotizmom v tem zaresnem času, bi se pač ne »podtikali in ne mogli spoiltikati uad tako malenkostjo. Saj tudi njih veže zakon, o narodni jednakopravnosti od 1. 18G8, ko bi ga hoteli spolnovati, in nečastno je krivico madjar-ske vlade nasproti drugim narodnostim pospeševati in posredno odobravati. Sicer, kakor je bilo že mnogokrat poudarjeno, ima tostranska državna polovica
gori na sever. Na iztočni strani Gračišča, neposredno pod mestecem zeva globoka udrtina, razširjajoča se doli k plauemu jezerskemu obrežju. In ondi na desno, na skrajnem konci polukrožne pokrajinske slike dviga se na zelenem, gozdnatem vrhunci sivi Pičan s smelim, nenavadno visokim zvonikom svojim.
Cesta z Gračišća v Pičan se vije v strmih ovinkih po hribu navzdol. Od tu zdolaj še le pokaže se Vam kaj veličastno za Vami gori na hribu stoječa GračiŠka cerkva s šilastim. svojim zvonikom. Nižje doli vsprejme Vas prozoren gnelčji gozd, skozi katerega dospejete v kratkem gori na svetlo planoto, pred temno obzidje Pičansko
Tu rasejo pred velikimi vrati, skozi katere je uhod v mesto, štiri veličastne ladonije ali kopriviči. Največjo mej temi košatovejnimi drevesi ima urezano v obsežno svoje deblo letnico 1774. Pod njim so razpostavljene kamenite klopi, na katerih se hlade o poletji Pičanski meščani.
Mesto Pičan, po laški Pedena, a po nemški Bibeu, vzgrajeno je na robu strmega hriba, dviga-jočega se na večerni plati gorenje ltaške doline. To je bilo nekoč glavno in imovito meBto vsega ondotnega okraja. O njegovi mogočnosti priča debelo srednjeveško obzidje, s katerim je mesto opasano še danes.
malu Madjarom po robu postavljati, ko bode pa voljen nov deželni zbor, se bodo pa začela znova pogajanja in Hrvatje bodo dovolili, kar bodo gospodje v Pešti hoteli.
Vnaiije dišave.
Bolgarski ustaši iz Silistrije neso ušli č^z Dunavo, ampak Dobrudžo. V Ruščuku je pa bila ostaja resnejša. Preteklo je mnogo krvi. <VeČ vodij ustaje je ranjenih iti . zaprtih. Sedaj se je nekda vladnim četam že posrečilo napraviti red. V Si-listriji sta razen polkovnega poveljnika Krestova pala še dva častnika in 16 vojakov., Ustaši se neso dosti ustavljali, ko so prišle vladne čete. g Ustajo so bili nekda prouzročili častniki, katere je vlada odstavila. Krestov sam sicer še ni bil odstavljen, a pretila mu je že vlada, da ga odstrani. V Ruščuku so se ustaje udeležili samo ženijski vojaki, peštvo in milice so pa hitro ukrotile ustajnike. Da se je posrečilo ustajo vladi tako hitro zatreti, temu je uzrok, ker je vlada nekda bila že poprej poizvedela, kaj se namerava. Mnogo osob so zaprli v raznih bolgarskih mestih. Sicer se pa vladi še nikakor ni posrečilo zagotoviti si mir in red, kajti v več družili krajih je pa sedaj buknil ustanek. Oblastva so do bila dokaze, da so ustaši v raznih bolgarskih mestih bili v zvezi. Pred vsem so nameravali oklicati Can kova za regenta in slednji bi bil sestavil novo vlado. V bolgarskih vladnih krogih se govori, da je ustajo na skrivnem podkurila Rusija, ki je poslednji čas raznim revolucijskim odborom v ta namen poslala nič manj kakor 3 milijone rubljev. Vlada hoče z ustujniki jako strogo postopati. Vojni minister je nekda ukazal, da se bolgarski častniki, ki so potegnili z ustaši, ustreie Ruski listi so z veseljem pozdravljali ustajo in jej želeli najboljšega uspeha. Sam „Journal de St. Petersbourg" je izrazil željo, da bi dogodki naredili konec anarhiji, ki že 18 mesecev traja v Bolgariji ter bi se napravil jeden-krat red. — Vojaško sodišč.i je obsodilo 15 osob mej njimi 9 častnikov na smrt, pet civilistov pa v petnajstletno ječo. Konzuli velevlastij so pa svetovali, da naj se kazen precej ne izvrši da bodo obsojenci mogli prositi za pomiloščenje
VeČ  bolgarskih  dijakov je ruskemu generalu Ignatjevu izročilo ob obletnici Sanštefanske mirovne pogodbe adreso,  v katerej se zahvaljujejo za osvobojenje  Grof Ignatjev je izrazil svoje zadovoljstvo, da ga vsaj bolgarska mladina ni pozabila. Priporočal je Bolgarom   potrpežljivost.   Nikdar ne sinejo pozabiti, da je njih narod v pet delov razkosan, in nikar naj ne verjamejo laži, da Rusija hoče Bolgarom vzeti samostojnost.  — General Kaulbars ee je izjavil proti dopisniku „Matina",  da so Rusi vedno Bolgarom svetovali, da naj potrpe. Čas bode že prišel, ko se bode ves narod uprl proti svojim zatiralcem.   Do tega bode prišlo, če ne sedaj, pa čez 6 mesecev. Rusija zaradi Bolgarije ne bode začenjala vojne Kadar se bodo Bolgari naveličali sedanjega položaja, bode že vedela Rusija, kaj jej je storiti.  Vsekako bode gledala,  da se izogne vojni. Bolgarije ne namerava narediti za rusko provincijo.
O vsprejemu bolgarske deputacije pri nemškem veleposlaniku v Carigradu, se poroča „Pol. Corr.", da je pl. Radovvitz poudarjal, da Nemčija nema nikakih interesov v Bolgariji. V interesu bolgarskega naroda pa on svetuje, da se Bolgari skušajo pobotati z Rusijo za vsako ceno. če se bode regentstvo če nadalje ustavljalo, nastale bodo morda take zmešnjave, kakeršnih on ne želi bolgarskemu narodu. Opozarjal je nadalje veleposlanik deputacijo na nevarnosti, če se bolgarsko vprašanje kmalu ne reši. Podobni so vet'je dal deputaciji tudi francoski veleposlanik, pa tudi zastopniki družili vlast i j so jej priporočali zmernost.
Turški komisar Riza hej je svetoval bolgarskemu regentstvu, da se pokliče kak Rus za vojnega ministra. Vse stranke naj se skušajo sporazumeti. Sestavijo naj skupen program in si prizadevajo pridobiti naklonjenost Rusije.
V ungleškef spodnjej zbornici izjavil je državni podtajnik Fergusson, da je ustaja v Ruščuku in Silistriji popolnem zatrta. Prouzročili so jo tuji agitatorji in -bolgarski beguni. V Ruščuku je prebivalstvo samo pomagalo vernim četam, da se zatre ustanek. Ustaje se je udeležil le majhen del rojakov Drugod v Bolgariji se ni nUjer motil mir.
Promet mej Turrljo in Crnogoro je baje popolnem ustavljen. Turško prebivalstvo v Albaniji je jako nevoljno na Črnogorce, ki se oborožujejo. Da ne pride do kacga boja mej Čtnogorci in Albanci, prepovedal je Gusinski paša Črnogorcem prihod v Albanijo, Albancem pa vsak promet s Črno-goro. Paša si prizadeva napraviti zvezo mej vsemi albanskimi rodovi, da bi skupno se branili proti Črnejgori, ko bi začela boj. V Crnejgori se pa ponavljajo prepiri mej pravoslavnimi in mohainedanci, če je verjeti nemškim listom. V Podgorici bil je mej njimi krvav boj, ter jih je na obeh straneh več ranjenih. Kakor se govori, bodo se moharne-danci iz Podgorice izselili, ker se ne morejo z dru-zimi prebivalci sporazumeti.
Mrbstka vojska se ne bode reorganizovala po Horvatovičevem načrtu, kajti vojaška komisija, ki je bila sklicana v Beligrad, je spoznala, da je neizvedljiv. Zaradi nemirov v Bolgariji je vlada sklenila dobro zavarovati mejo in se bodo zategadelj sklicali reservisti.
Mej srbsko vojsko se nekda širi Rusiji prijazen duh. Vlada je zategadelj že v strahu, kajti boji se kakega prevrata.
JRusifa bode povišala carino na železo. Nemci so zaradi tega jako nevoljni, kajti izvažali so največ železa v Rusijo, pa tudi Angležem bode povišanje carine na Železo mnogo škodovalo. Nemška vlada so baje jako prizadeva, da bi Rusijo odvrnila od tegu sklepa, toda najbrž zaman. Pristanišče v Odesi nameravajo razširiti in popraviti. Nadejajo se, da se bode potem mnogo blaga zvozilo v Odeso, ki se sedaj skozi Trst in čez Reko uvaža v Rusijo.
„ Tempa", ki je navadno dobro poučen o namerah fraucoike vlade, zanikava poročila raznih listov, da Francija želi z Rusijo in Italijo skleniti zvezo. Francozi žele miru, zategadelj o ofenzivni zvezi niti govora ni, pa tudi defenzivne zveze ne iščejo, dasi so jim dragi izrazi simpatij. Če Rusija pove, kaj more Francija v vojni od nje pričakovati, potem še ne vemo, kako uslugo zato hoče od Francije. Francija najbolje stori, če se na nobenega ne zanaša,, ampak samo na lastne sile. „National" tudi nema nobenega zaupanja v zvezo z Rusijo.
Ker v Beroliuu spoznavajo, da se v bodočej iiem&ko*tVaiicotikej vojni ne morejo zanašati na Rusijo, ponehavajo izzivati Francoze. Mogoče je celo, da se v kratkem odnošaji inej Nemčijo in Francijo jako /.boljšajo. Danes pride Lesseps z važno misijo v Berohn, katere posledice se bodo, kakor se govori, kmalu pokazale. Hkiatu bode pa prinesel francoskemu veleposlaniku veliki križ Častue legije. Mogoče je pa tudi, da se Nemčija nalašč Francozom prijaznejšo kaže, da se dobro za vojno pripravi. V Alzaciji in Loreni delajo se nekda jako pridno razne vojne priprave.
V danskej spodnjej zbornici izjavil se je pomorski minister Ravn, da velevlasti dobro vedo, da bode Danska popolnem neutralna, ko bi se začela vojna mej evropskimi velevlastmi. Poročila raznih listov, ki so trdili, da bode Danska pomagala jednej ali drugej velevlasti, so neosnovana.
Dalje v prilogi. *^HI
na bankovcih avojo stran, na kateri sme tiskati tekst v jezikih katerih in kolikoterih si bodi. Resnica ostane se ve da samo to, da Madjari nečejo izvrševati ravnopravnosti narodom v obče in celo ne nasproti Hrvatom. Boje se, da bi ravnopravnost na bankovcih za našo polovico ne prisilila tudi Mad-jarov do jednake izvršbe.
Ker pa se dostaje „zare&nega" Časa in „nuj nosti", je razvidno iz mnogoterih slučajev, da velja samo nasproti Slovanom, kedar bi jim bilo doseči jednakopravnost. Da zamolčimo ob tej priliki vse drugo, so Madjari tisti, ki delajo v tem Jnnujnem", času že zopet sitnosti, da ne pride tako naglo do ponovitve pogodbe.
Madjari so ravno te dni razglasili zopet nove in — nepričakovane terjatve nasproti naši polovici, terjatve, ki bi znašale, ko bi ^evsprejele, do druge pogodbe vsaj kakih 16 ali še »ee milijonov.
Nasproti Madjarom, ki so napravili v 20 letih okolu 1500 milijonov ali še več državnega dolga in ki so v skrbeli, da pokrijejo svoj velik deficit, kljubu temu, da jim pomaga vsa višja židovska financa, pač ni na mestu, da bi se uklanjali v vseh važnih zadevah s strani naše polovice.
Prav ima torej dr. Trojan, da v državnem zboru pride zopet s prostim predlogom na vrsto, in da prezre resolucijo, ki so jo v velikem odseku ▼sprejeli preti predlogu dr. Trojanovrmu. Ako ne razumejo Madjari „nujnosti" v zareinili stvareh, je potreba, da se vsaj odločni zastopniki v državnem zboru akaŽejo in pokažejo, kje je zaresnost in pravi patrijoti/.em. Ako je pogodba z Ogersko „eiue Staatsnothweudigkeit", pa mora vender taka biti, da ne izgubi naša polovica vse politične in državuo-gospodarske samostojnosti nasproti Madjarom, ki se bližajo neizogibuo in naglo občemu polomu svojega globusa.
Politični razgled.
\«>naiije dežele.
V Ljubljani 7. marca.
Ogerska rfelcgaelju je v soboto jednoglasno dovolila kredit za oboroževanje. Govorilo je več govornikov, u u* j njimi tudi grof Julij Andrassv.
HrvatNkemii saboru je vlada predložila v soboto predlogi, da se saboru podaljša volilna doba na pet let in se veljava zakonu, s katerim so se odpravila porotna sodišča in nezavisnost sodcev, podaljša za tri leta. Sabor je odklonil po burnej debati predlog opozicije, da se predloži saboru formula, s katero je prisegu 1 ban. Opozicija trdi, da prisega ni popolnem pravilna, ker se je vršila v madjarščini.
Pogajanja ogerMko-hrvatNke regnikolarna deputacije, ki so se že več let vlekla, so se razbila. Hrvatje neso hoteli Madjarom privoliti, kar so zahtevali v jezikovnem oziru. Seveda iz tega nikakor še ne smemo sklepati, da se hrvatska narodne Btranka nazadnje ne bode udala Madjarom. Ves njen upor prati madjarskemu nasilstvu je pač le bolj navidezen. Bližajo se nove volitvo za deželni zbor na Hrvatskem in tedaj bi opozicija lahko porabila prijenljivost narodne stranke v svojo korist. Zategadelj se je pa sedaj zdelo potrebno hrvatskim Članom ogersko hrvatske regnikolarne deputacije se
Pičan, kakor veste, bil je sedež biskupije Pen-tapolis, katero je ustanovil bojda sani Konstantin Veliki    Prvi Pićauski  škof,  katerega je posvetil sv. Mohor,  „apostol  isterski",  bil je sv. Nicefor. Njegova desna roka shranjuje se še dan danes v Pičanski cerkvi v tako imenovanem oltarji „sv. močiu. Sv. Niceforu je nasledovala v Pičanu  dolga vrsta škofov; ondotni cerkveni zapisnik jih našteva 75. V Pičanski biskupiji se je božja služba opravljala v slovenskem jeziku, kateri je še zdaj po nekod v Istri bogoslužeu jezik, na pr. v Kastvu in v neka terih cerkvah na Krškem otoku. Ondi je bila jako dobro razširjena glagolitica. O tem pričajo po Istri mnogi glagolitski napisi,  na  primer:  v Kastvu, v Rukavci, v Klani, na Veprinci   nad slavljeno Opatijo, v Lovranu, v Moščeniški Dragi, v Boljunu, Čepiću, Sušnjevici, Kožljaku ob Čepiškem jezeru in na mnogih drugih mestih po Istri in kvarnerskih otocih.   Sploh je tu v Istri vse polno glagolitskih spomenikov,  bodi si  v javnih napisih, cerkvenih knjigah, urbarijih in letopisih ali v zasebnih oporokah in v starih obiteljskih pismih. Mnogo tega dragocenega gradiva iz narodne minolosti isterske rešil je v prejšnjem mojem pismu omenjeni gosp. Jakov Volčič, zbok česar so ga zavedni vrstniki imenovali „ljubimcem tužne Istre".
V Pičan i; sem se najprej poklonil veleč. gosp.
dekanu Starini, porojenemu Črnomeljcu. Čili starec, visok, čestitljiv mož, z vedrim, ljudomilim obličjem, vsprejel me je kaj prijazno. Z ganljivo uljuduostjo me je spremil v cerkev, kjer mi je razkazoval vse njene znamenitosti.
Piranska župna cerkev, h kateri pripadajo tri podružnice, posvečena je D. Mariji. Cerkev, obnovljena iz nekdanje  katedralne cerkve 1. 1771., stoji na južnim plati mestnega obzidja.   Pred pročeljem je prostrana kamenita terasa, s katere se vidi ves južni predel Pičanske okolice. Znotraj je cerkva kaj lepo urejena.   Pozna se jej takoj na prvi pogled nekdanja imenitnost njena. Zidana je sorazmerno v jasnem romanskem slogu.   Goraj po oboku, kakor po dolenjih stenah se vidijo še sledi prvotne njene ornamentike.  Zlasti znamenit je cerkveni  tlak, ki je sestavljen malone iz zgolj spomeniških plošč, katere pokrivajo rak ve ondi pokopanih škofov Piean-skih. Te plošče so okrašene z raznovrstnimi napisi in —  borribile dietu! — golimi   nadgrobnimi podobami, nad katerimi bi se ježili „nepooljeni lasje" kakemu nestrpnežu slovenskemu. Mej temi ploščami se odlikuje posebno ona na levo pri uhodnih vratih, na kateri je kiparsko delo po tolikih letih ostalo še povse nepokvarjeno. Cerkva ima sedem oltarjev, vse iz pristnega marmorja.   Na velikem oltarji je podoba sv. Nicefora, goraj omenjenega prvega škofa
Pičanskega. In oltarji na desno stoji še nekdanji škofov prestol, v [spomin dvanajststoletnega veličja biskupije Pičanske.
Druga, poleg cerkve vidna znamenitost v pravem pomenu besede je — Piščanski zvonik. Ta velikan se Vam dviga na sredini prvotno že pretesnega trga kaj oblastno po konci, visoko iznad zgra-deb vsega mesta. To Vam je, rekel bi, kamenit klicaj Pičanskim potomcem: kaj pa je tebe treba bilo t Ne rečem, da zvonik ni lep!  Narobe!  Zvonik je prelep za — Pičan!  In pa — previsok je: dve tretjini sedanje njegove visokosti bi zadoščevali poveličevati bedo Pićanskih razvalin I Pri pogledu tega Golijata sredi  podrtih koč polotilo se me je isto otožno  čuvstvo, kakor pri občudovanji veličastne — Djakovske cerkve, poleg bornih, s slamo kritih bajt! In kakor sem rekel: jedini prostor, kar so ga imeli brižni Pićanci na sredi tesnega svojega mesta, požrl jim je zdaj ta ošabni nebodi-ga-treba,  ki <bi imel mesta dovolj, recimo, gori ob južnem obzidji pred cerkveno teraso! Pa veste, koliko je stal ta Pičanski zvonik? Nič manje, nego 17.000 gld. No, pa so ga tudi zidali celih — 85 let!  Vzgrajen je res prekrasno — pristen posnetek sv. Markovega zvonika v Benetkah!  In lepo ga je videti z daljave, zlasti od zdolaj iz Haške doline!   Z njegovih lin se Vam razgrinja predi ven razgled po širnem okrožji
f'riloga ^Slovenskemu Narodu" St. 53. 7. marca 1887.
..'.•rr:
Dopisi.
Iz <>elovske okolice 4. marca. [Izv. dop.] Volitve državnega poslanca v velikovško-celovškem okraji, ki se bo vršila 14. t. m., se Slovenci gotovo udeležili ne bodo Zato se našim nasprotnikom, ki so t>e začetkoma precej bali slovensko-kon-servativnega kandidata, ni treba več tiko silno truditi in agitovati. Tudi pri volitvah volilnih mož so, kakor se sliši, prodrli s vsemi svojimi kandidati, ker so naši večinoma doma ostali. Koroški Slovenci popustijo za sedaj volilni boj, ker se jih že vender jedenkrat mora polastiti nevolja, videčih, da njibove težnje in njihova pravična zahtevanja „od zgoraj* popolnem prezirajo in jim njihovega vstrajnega vodjo sumničijo, malo ko ne preganjajo, akoravno je vselej in z vsemi svojimi močmi sedanjo vlado podpiral. O tužna slovenska Koroška! Prav popeva slovenski pesnik:
Kod slovanski je pobožen,
On brez žolča je golob;
Up o m n j a uredništva: Rek'i smo že iu zopet ponavljamo, da je pasivnost koroških Slovencev jako kvarna. V pasivnosti ne kaže se narodna zavoKt, niti energija, ampak gola resignacija, popustljivost. Da Korošci ueso „golobje brez žolča", da imajo nekoliko sokolove drznosti, bilo bi kmalu [Irugace. Vsak si svojo srečo sam kuje in v tem bi bili i ' ki Hrvatje in Slovenci Koroš-r" . v vzgled.
fy. l^ujljo sa. („Pre vzvišeni", k a-
keršen ne bVsmel pti't)      zap^J, --čudili se bodo čestiti bralci Da, Jje zopet! „Prevzvl&eni" v Poreći sili nas neprestano, da se ga uuoramn spominjati, da ne moremo, če bi tudi hoteli, molčati o njem, ako nočemo zatajiti svobodnih, jednake pravice za vse zahtevajočih humannih načel, ako nočemo zatajiti najidejaluejše ljubezni, cvetoče v srci človeškem, — ljubezni do rodu svojega; ako nočemo zatajiti samih sebe.   Žalostno je, neverjetno, da moramo braniti humanna načela proti možu, ki bi mu bila že vsled vzvišenega njegovega poklica sveta dolžnost, da naudušeno oznanja blage nauke krščanske ljubezni Skrben, dobrohoten pastir naj bi bil ovčicam svojim, žarke milosti svoje naj bi delil na vse strani jednakomerno, ne poznajoč razločka stanu in narodnosti; oče, dobrotnik naj bi bil vsem podložnim  svojim; čuteče srce naj bi bilo odprto vsekdar iu za vsacega.  Tacega bi si želeli. Bogu bodi potoženo, da je drugačen, zelo drugačen. Katoliška naša vera je zgolj ljubezen, resnica in pra vica, a on, svečenik te vere, ne čuti ljubezni,  neče slišati  resnice,   ne pozna pravice.
Zadeva, ki uam je na mislih, je že malo zastarela in posneli smo jo iz „Naše Sloge". Ker pa je prekat akteriBtična za našega „prevzvišenega", obesiti jo motamo nekoliko nižje, da si jo bode lahko vsakdo ogledal od blizu in potem sodil.
Vsebino dopisa „Naši Slogi", datiranega iz Poreščine, hočemo povedati na kratko.
Lahon gre k škofu župnika tožit, — obreko-vat, bi mi rekli.  Presvetli ga posluša, kakor apo-
istersk'-ga poluotoka in preko njegovih istočnih bregov na sinje morje . . .
Mesto Pićan, kakor sem Vam že zgoraj na-mignol, podobno je bolj razvalini, nego kakšnemu mestu. Razven ž upniške cerkve in šole, nemate ga tu poslopja, iz katerega bi Vas ne pozdravljala beda in siromaštvo njegovih prebivalcev. Mnogo trdnih nekdanjih zgradeb se je porušilo, kakor debelo mestno obzidje, po katerem zdaj raste trava in trnje . . . No, stari naš Pićan pa Vam je svoje dni prebil tudi dosti nadlog! Napadali so ga v teku stoletij razni sovražniki: Uskoki, Turki, Benečani in morski tolovaji itd. Navzlic tem nezgodam ima Pićan še danes ipak čez 2.200 prebivalcev.
Okolica Pićanska Vam je jako lepa! Na zapadni in severni strani mesta širi se mlado gnelčje, dočim mu na južni plati, po prisojnem hribu, okrog po slikovitih gredinah rastejo oljke, smokve, breskve, marilice in mandelji. Mej njimi pa se vije j o po lat-nikih bujne brajde, na katerih zoreva sladko, nekoč jako sloveče vino Piransko-
Sedeč ondi na terasi mej rumenolistnim trsjem, presanjaril sem blažen jesensk večer, zroč zavzet doli na Cepiško jezero, nad katerim je večerni so mrak razpenjal vijoletno svojo kopreno.
Prostoslav Kretanov.
stola. Lahon se v svojih nadah ni varal: od istega rasu začel je škof župnika mučiti, preganjati ga iz vsega svojega srca, pretiti mu in to samo zato, ker neče trobiti v italijanski rog. Glas o teb dogodkih je neizmerno razburil prebivalstvo, ki iskreno ljubi župnika svojega. Vznemirjeno ljudstvo izbere osem mož, ki naj gredo k biskupu, da opravičijo župnika proti obrekovalc^m in la/ajivcem. Deputacija se predstavi uljudno in ponižno, ter ya lepo pozdravi v hrvatskem jeziku. Biskup pa govorniku kar na-jedenkrat in osorno prestriže besedo, rekoč: „Non sapete parlar italiano?" in meri može od pet do glave, kakor da bi bili „kaka [strašila". Možje se spogledajo drug druzega, ne vedoč, kaj bi storili. Slednjič se jeden odloči in jame govoriti italijanski. Na to zakriči „prevzvišeni" kakor be sen: „Vi držite z Vašim župnikom, vi ste od njega poslani, jaz imam priče; poj te, poj te, odpuščeni ste!" .... in tako se izmakne izpred njih, ne da bi jih pozdravil, pusteč jih na cedilu.
Možje so ostali tužni, okameneli, in odšli so, vprašujoč se: „Je li to pastir k r i s tj a n 8 ki 9! Najzadnji ovčar, najprosteji „ščavo" ne bi nas tako vsprejel in odpustil!"
Tako „Naša Sloga."
Daljnega komentara sicer ni treba, ker nam ta dogodek predobro razsvetljuje neznosne razmere po Istri. Dodati pa vender hočem par opAžek.
Škof Poreški je povsem oiiginalen mož, kar stori, vse je originalno.   Nič mu m - se ne-
kako ponosen na to — da ne razume jezika onih, katerih učitelj bi moral biti; nit ga ne peče, da vM'd r*3«« ne rrnre "«8tno izvrševati svetega svojega poklica; manj ko je prisiljen pri veČini prebivalcev svoje škofije, teti za do- ..'.j niši je. Originalen je način, kako vsprejema one, ki f.rlijn k njemu iskat pomoči in pravice, ako ti prosilci slučajno neso — Italijani; a najoriginnhiejSi je pa vsekako: da škof graja župljane, ker ljubijo svojega župnika. Kaj tacega se ne sliši nikjer dru-gej na svetu. Povsod drugod se pohvalno omenja takih razmer mej župnikom in župljaui, v čast so onemu in tem. Pri nas seveda mora biti vse dru gače, nego je drugod; neka specijalnost smo mi v avstrijskej monarhiji.
Prevzvišeni pa naj pomisli, da zna priti čas, ko mu ne bo treba klicati: „ poj te, pojte, odpuščeni ste!" — ker nobenega več blizu ne bo. Rod slovanski si bo Že vedel pomagati. „Svaka sila do vremena." C—t—č.
Iz  IS«*!. Jaške okolice 4. marca. (Dr-žavnozborska volitev. — Krajna imena.) Naši Nemci nimajo samo domačih novin na Koroškem, ampak porabljajo za svoje agitacije poleg Graške tetke zlasti tudi Dunajske židovske novine Znano vam je, kako so se oglašali v dolgih strašilnih dopisih  o zahtevah nemškega škofa, dokler ga neso dobili. Taktiko imajo zares previdno; spuste se ta koj na delo in tako rekoč.na lov, hitro ko izvedo, da bo potreba kakih spivmemb. Tako so pisarili o eventuvalni državnozboraki volitvi, še predno jim je bilo gotovo znano,  ali se eksminister baron  P i no resnično odpove poslanstvu.  Tudi so imeli že pred odpovedjo svoje može, mej katerimi bi jim bilo izbrati kandidata za izpraznjeno mesto. Ko so pa videli črno na belem, da se je bar. Pino odpovedal, začeli so od dne do dne pošiljati telegrame in pojasnjujoče dopise o glasovih, kateri so jim gotovi za lastnega nacijonalno liberalnega kandidata. Vender se neso še širokoustili, dokler neso izvedeli zatrdno da Be Slovenci ta pot nečejo udeležiti volitve.
Še le proglašena pasivnost od slovenske strani jim je*podelila pravo moč, s katero so se lotili dela tudi mej Slovenci, in že z veseljem poročajo, da imajo večino glasov na svoji strani zagotovljenih. To veselje kaže pa, da so storili Slovenci Nemcem veliko ljubav, katere nikakor ne zaslužijo. Naj bodo raz mere mej nami kakeršne si bodi, mi ne odobravamo, koraka naših odločujočih rodoljubov, kajti stališče za pasivnost ni na pravem mestu, tudi kedar se nam ni nadejati zmag. Ravno kjer je narod pod tujim uplivom in neprobujen, kakor pri nas na Koroškem, nam je porabiti vsako priliko, da stopi v dejansko borbo, da se z borbo zave pomena javnega in konečno narodnega, doslej toliko žalostnega našega življenja.
Vsa slovenska politika je doslej taka, da ima največe zasluge ne v določenih uspehih, ampak v probudi naroda in pa v tem, da izvedo polagoma o našem življenji in gibanji. Mi slovenskim poslan
cem, katere pošilja narod v državni zbor ali pa v deželne zbore s slovenskimi manjšinami, ne zamerimo toliko, da nam ne prinašajo od leta do leta zaželjenega in po pravici zahtevanega sadu, ampak se hudujemo nad njimi, če preveč ali celo popolnem molče, namesto da bi se oglašali in dejanski popisovali slovenske razmere. Kdor molči, se pri nas najbolj pregreši, in tako je tudi največa napaka, ne udelež vati se volitev tam, kjer imamo pravico za to, bodisi tudi da imamo prav malo glasov na svoji strani. Veliko je pridobljeno, če napredujemo od volitve do volitve, in na Koroškem bi bilo celo koristno, ko bi bile volitve v razne zbornice v veliko krajših obrokih, nego so določene po sedanjem redu. Volitev rirZuvneira poslano« je prišla po kratki dobi za koroške 8' ce nepričakovano, iu te seje bilo torej treba ud iti ! i dogov, katere smo tu i/razili, m katenh nam nft more pobiti noben premišljajoč politik, ki J^eli narodu slovenskemu boljše bodočnosti.
Nasprotnikom slovenskega naioda na Koroškem i i moŽnO v Bedanp* dobi bolj ustreči, nego s tem, da ne damo glasu od sebe; kajti potem se kažejo oni v ovčji koži, nedolžni, ki ne kalijo miru, in s katerim mirom smo tudi mi Slovenci sami zadovoljni. Mi dobro poštevamo težave, v katerih tičimo neprestano; ali nasprotniku vender no moremo na lastno škodo olajševati zmag mej našim narodom samim. Zato je obžalovati pasivnost ob tej priliki.
Kakor je slišati, so se naše politične gosposke že preskrbele z materijalom krajnih imen za prihodnje popisovanje. Iz milosti hočejo tu pa tam dodati ponemčenim krojnim imenom na slovenski zemlji tudi slovensko ime. Da bi pa izročili samo sloven-pka imena o naših krajih,  tega še  namerjajo ne.
hočejo pri bodočem popisovanji našo deželo svetu m.Wi;.;V*i"v popolno nemški podobi. Tako hočejo shrilt-r uurV^tevstvu notranjih del;  po nemških imenih ne ho ravnalo utul  kupno vojno ministerstvo in vojaški g'< gi W$'*i!avod postavi  nemška imena namesto slo>enskif* ž« "n«.o. fJfct'd-:. pokrajine. Če je to v državnem m ti jhen   ii:''fe*u. nai Bodijo vojaški zato poklicani --»*.,-    Kar Hostiji1 pa prelomljenja narodne jednakopra pros m o pa državne poslance drugih slov < žel, naj storijo vender svojo narodno dolžno&i. tel naj zahtevajo določnih pojasnil od ministerstva notranjih del iu n. j mu s svoje strani pripravijo povoljne snovi o pravilnih slovenskih krajnih imenih in drugih naših teženj. Če ne moremo dobiti sami za 120 000 Slovencev niti jednega zastopnika za državni zbor, naj pa drugi slovenski poslanci povedo, da še živimo in hočemo živeti na podstavi narodne jednakopravnosti.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Sobotno (52.) številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka z naslovom! „K zadnjemu ukazu  c.   kr. deželnega  šolskega sveta kranjskega.", v katerem smo kritikovali, oziroma kritikovati začeli deželnega šolskega sveta ukaz ob obligatnom pouku nemščine na trorazrednicuh. Proti tej konfiskaciji  uložili  bodemo ugovor. Današnjej številki dali smo dve strani  priloge. — Glede re-čenega sklepa poslal nam je danes član deželnega šolskega  sveta nastopni  dopis:  „Sklep kranjskega deželnega Šolskega sveta od leta 18 85, ki se bode še le s šolskim letom 1887/88 izvrševal, se glasi: Na vseh slovenskih ljudskih  šolah  na Kranjskem  je slovenski jezik učni jezik za vnc predmete v vaeli razredih od 1. do zadnjega šolskega leta. Nemščina je učni predmet na t r o r a z r e d-nicah in višjerazrednib šolah, toda še le od 3. šolskega leta naprej.  Dozdaj nemščina ni samo bila obligatna malone na vseh trorazreduih iu brez izjeme na  vseh čveterorazreduih  šolah na deželi in sicer od 1. šolskega leta začenši, temveč so se v višjih razredih celo  nekateri predmeti poučevali v nemškem jeziku,  toi>jj   te šole ueto bile slovenske, :'mpak utrakvističue.   Pri svojem sklepu ravnal se je deželni šolski svet po željah in nasvetih krajnih in okrajnih šolskih svetov dotičnih tro-razrednic in višjerazrednih šol."   V očigh d sobotui konfiskaciji nam naši čitatelji  ne  bodo v zlo šteli, ako o tem kočljivem predmetu danes molčimo.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek «. dan marca 1887 leta ob 6, uri zvečer v mestni dvoiuni. I.  Naznanila  prvosedatva.   II. Obljube meščanov.
HI Vodovodnega odseka poročilo o stanji priprav glede mestnega vodovoda in nasvet, da je razpisati konkurs za napravo dveh alternativnih podrobnih načrtov. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o Miihlsteinovera legatu in c. kr. deželne vlade dopisu z 2. dne maja 1886 št. 4260. V. Finančnega odseka poročilo o brezuspešni dražbi mestne parcele št. 99/6 v katastralni občini Gradišče. VI. Stavbin skega odseka poročilo o stavbinski Črti dveh novih hiš na Vrtačah. VII. Šolskega odseka poročilo o c. kr velike realke in ž njo zvezane modelirske šole računu pro 1886. — Tajna seja.
— (Iz Celovca) se nam piše: „Novo ime novani krški škof dr. Josip Kahn bo po sedanjih dispozicijah 19. t. m. marca v Solnogradu posvečen in že 25. t. m. stalno svoj prestol zasedel. Dr. Kahn ne pozna sicer nič slovenskega, ali zadnji „MirM poroča o njem, da je Slovencem pravičen in iz goto vega vira se zna, da je kot vodja dijaškega semenišča „Augustineum" uvedel slovenščino kot predmet za Slovence, ki so se oglašali v njegovem zavodu in tudi za one, ki so hoteli privaditi se slovenskemu jeziku." Drago nam bode, ako se bode pokazalo,  da dopisnikova sodba ni preoptimistična [
— (Osobne vesti.) Deželne sodnije svet- J nik gosp. Josip M i rti na k premeščen je od okrož nega sodišča v Rudolfovem k deželni sodni ji v Ljubljani. — Svetniški tajnik g. Fran Tomšič imenovan je deželne sodnije svetnikom v Ljubljani. Načelnik pomožnih uradov v Ljubljani, gosp. Ignacij B rese h ar, imenovan je ravnateljem pomožnih uradov v Gradci.
— (Čudna pomota ) Iz Trsta pisalo se nam je dne 5. t. m , da so dne 4. t m. na Openski cesti narodnjaka D. našli na pol živega, da so ga prenesli v bolnico, kjer je v soboto umrl. Včeraj došel nam je istega narodnjaka „parteu. Na svoje veliko začudenje pa smo ianes videli g. D. po ulicah Ljubljanskih šetajočega o je prouzročil to pomoto, mistifikacijo ali ka-ii V   . ^
— (Za Erjavce • pomenik in ustanovo! po       iem izkazu 1194 gl.
68'/. *»'•. uii***^P Pa ?ie       8ld-* katere jo darovni^ 'Uu*V- sv Mohora.
, o k o gledališče.) Dramatično ,)\ puovalo je s svojo včerajšnjo 325. predat?, -o v čitalnični dvorani dvajsetletnico svojega obstanka. Gosp. Borštnik je v svojem prologu prav pristno in jedernato risal, kako je nastalo in kako je napredovalo društvo in s skromnimi silami tekmovalo celo z nemškimi glumači. Po prologu predstavljal se je v drugič igrokaz .Gringoire" in sicer še bolje, nego prvikrat. Vse uloge izvajale so se izborno, posebno pa se je odlikoval g. Borštnik ter igral s pravim umetniškim ognjem. Glede ,Grin-goira' opažali bi samo to, da bi morda ugajal malce hitreji tempo. — Druga točka bila je preprijetna Zajčeva opereta „Mesečnica", v katerej so gospa Ger bičeva, gospodičina D a n e š e v a in Mat. N i-grinova,  in gg. Slavko in Brak s pravilno živahno igro  in  izbornim  petjem napravili prav izreden  efekt. — Navzoče občinstvo je tudi za to   repriso   odlikovalo   vse   predstavljalce   z izzivanjem,  gospo Gerbićevo  in gospodičino Dane-fievo pa še posebe s krasnima šopkoma.  Obisk je bil jako muogobrojen, tolik, da celo dame, prekasno došle, neso dobile več prostora.  Predstava bila je vst skozi dostojna dvajsetletnici društvenega obstanka in če pojde tako naprej, bode petindvajsetletnica gotovo že uprav sijajna.
— (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva v soboto sicer ni bil tako muogobrojno obiskovan kakor navadno, — ob jednem je namreč imel „Sokol" svoj zabavni večer v steklenem sa-loi.u — a bil je jako živahen. Predsedoval je gosp. dr. Gregorič V;nko, ter opravljal prav kratko časno in spretno svoj posel; čital pa je g. S v e t e k Anton, ter nadaljeval svoje jako zanimive „Sponi ine na bosensko okupacijo."  Čitanje bilo je vsprejeto z veliko pohvalo. — Pri tem večeru se je nasvetovalo, da naj pisateljsko podporno dru štvo tudi nekaj stori za „Narodni Dom" in vspre jelo se je v principu, da se priredi ob adventu 1.1
— ker je zdaj že prekasno — čitanja na korist društvu „Narodni dom.8 Dalj6 se je sklenilo še tega meseca (dne 25. marca ob 11. uri) prirediti o Ljubljančanu, pokojnem profesorji Franu Erjavci v Ljubljanski Čitalnici čitanje proti ustopnini na korist „Erjavčevi ustanovi." Čital bode g. prof. Fr. Leveč, kar se že zdaj naznanja čestitemu občinstvu.
— Bodoči zabavni večer bode v soboto, dne 12. t. in.;
predsedoval bode g. dr. Hudnik Matija, g~ S vete k Anton pa bode nadali«'val svoje .Spomine ni bosenako okupacijo."
— (»Ljubljanski pohajkovalec") nam piše: O „Bauernballu" ste že parkrat pisali, a dovolite tudi meni par besed. Prišlo mi je namreč na uho, da se je pri tem plesu, namenjenem v dobrodelen namen, prav nesramno računilo, da seje denar takorekoč proč metal. Vsi troški „ llauernballa" znašajo nekda nad 1100 gld. in samo jeden obrtnik zaračunil je baje 870 gld. Ker nikakor ne gre, da se Ljubljauskega milosrčnega občinstva darežljivost na tak način zlorablja, bi bila pač dolžnost dotičnoga odbora, da objavi vse račune. Videli bedemo potem, na kateri strani je „blamaža" in kdo je imel od tega plesa največ dobička, ali pogoreli nemški glumači, ali pa kdo drugi, videli pa tudi, kako- se pri takozvanih dobrodelnih prilikah s tujimi novci ravna. Torej na dan z računom!
— (Občni zbor kranjskega obrtnega društva) vršil se je včeraj ob navzočnosti mnogo članov in nekoliko gostov. Predsedoval je načelnik g. mestni odbornik A. Klein. Ko si je neki član,, kakor že poprej jedeukrat na občno, veselost v mest-
• -m zboru, dal duška s tem, da je predlagal, naj se odstrani „Slov. Naroda" poročevalec, ker ni obrtnik, kar je vzbudilo mnogo smeha, naglašal je pred-aedml; go;<p. Klein, da bi smeli ravno poročevalcu »Slov. Naroda" biti hvaležni, da se jedini udeležuje druStvenih obravnav in tako v sporazumi je nji z glavnim urednUtvoak le koristi obrtnega društva interesom, torej obrtnikom samim.   Dotični gospod je potem svoja očali še malo nižje povesil, kajti nihče ni pritrdil njegovim že več nego kitajskim nazorom o javnem zborovanji.   Predsednik g. K.U.tn poten osvetljuje društveno delovanje, poudarjajoč, da je društvo .a svojimi prošnjami pri državi i d deželnem odboru, oziroma zboru vender dokaj doseglo. V kaznilnici na Gradu odpravilo se je obrtno delo, kakor tudi v prisilui delavnici za posamične stroke. Res je, da se namerava razširiti prisilna delavnica, toda ako se bodo zidale prisilne delavnice na Koroškem, Tirolskem in na Dolenjem Avstrijskem, smelo bi se misliti, da se kranjska prisilna delavnica razširila ne bode.   Za to, kar se je doseglo, treba biti hvaležnim in gledati v prvi vrsti na to, da obrtniki delajo za svoj stan,  da delajo,  ker imajo-malo prijateljev,   z  združenimi močmi. — Gospod  Regali   s poročilom nikakor ni zadovoljen.. Da se je nekaj storilo, to je res in zato gre hvala predsedniku Kleinu in tajniku Kuncu. Škoda se je odvrnila od posamičnih, ker se posamična dela več ne prevzamejo, v velikem pa je mnogo več škode. Koliko se dela za bolnico mizarskih del, na škodo kakor pravi Regali, najbolj zapuščenemu mizarskemu stanu.  Obrtno društvo naj bi napravilo še jedno ulogo, da se deželni odbor odloči, da bi se tudi dela za dobrodelne zavode ne izvrševale v prisilni delavnici. Načelnica usmiljenih sester baje vsa dela v Gradec pošilja in tako odhaja na tisoče zaslužka obrtnikom Ljubljanskim.  V  deželnem zboru sede po besedah Regalijevih samo možje, ai neraajo src za obrtnike, kajti povabili so samo Čevljarje in krojače, drugih pa ne, posebno zatiranih mizarjev ne! — Tajnik gosp. Kune opomni, da je obrtno društvo le veliko doseglo, in da je odbor, oziroma predsed ništvo delovalo z velikim naporom.   Ali ni pač nič vredno,   da se je odpravilo delo kaznjencev na Gradu V  Ni bilo prijetno pričeti napor proti delom v kaznilnicah, a vender se je posrečilo, da je bilo delovanje obrtnega društva odseka povoljno, kolikor je bilo le mogoče. Da se je vsaj toliko zgodilo, zato gre v prvi vrsti zahvala uredništvu ^ „Slovenskega Naroda".  To je jedini list, kateri je v jedno mer pospeševal koristi obrtnega stanu in to za časa, ko noben v Kranjski izhajajoč list ni hotel zagovarjati interesov obrtnega stanu,  nego so bili vsi, če ne nasprotni, kar je zlasti naglašati o listu, ki se imenuje kmetijski,  obrtni in narodni, vsaj popolnem mrzli za obrtne zadeve.   „Slovenski Narod" bil je jedin list, ki je imel  svoje predale zmirom odprte za težnje obrtnije in njemu predlaga govornik gorko zahvalo. Zbor z vsklikom pritrdi. Ko se je vsprejel predlog g. Regalija, vrše se volitve. Izvoljeni so po vskliku nastopni gospodje:   predsednikom mestni odbornik Anton Klein, namestnikom Filip Zupančič, tajnikom Kune, blagajnikom Žitnik.   V odbor gg : Foderl,  Škerbinc, Regali, Feliks Toman, Čaj mernik, Krimer, Dežman, Žagar, Petrin, Widmayer in La8etzky.   Pri posamičnih točkah pritožuje se knjigovezec g. Novak, koliko škode napravlja „Ka
toliška bukvaroa" Jtajigovezcem s svojim razpošiljanjem molitvenih buk vic po deželi, ker je proda« jajo vsi duhovniki/ in ker prodajalci povsod trdijo, da so le iz ,Katoliške bukvarne* izišle molitvene bukvice prave, druge pa Antikristov« in vender Ger-ber, Ničman in Giontini prodajajo iste knjige katoliške vsebine. Prej se je t jednem meseci prodalo toliko molitvenih knjig, ko sedaj celo leto. Tudi knjigovezec g. Dežman toži v jednakem z mi h In Predsednik gospod Klein opomni, da je za obrtnike pač *nlostnof kar se pripoveduje, — a braniti se „ Katoliški bukvami" tega ne more. — Gosp. Kune pravi, da tukajšnji) prodajale« narejene obleke g. Ne uman ni prej- delal obEeke po meri. Odkar je nova obrtna postava, je ministarstvo ulogo* Dunajskih konfekcijonarjev rešilo tako, da imajo pravico tudi po> meri delati, tedaj je ponovi obrtni postavi slabše, nego je bilb- prej. Neirooan zasluži' vsako leto kakih-. 20.000 gldt a živi 1» on .sam tu, drugi denarji gredo vsi iz iežeie. Isto tako je z nekim vojaškim krojačem, ki dela z vojaki za civilne ljudi. Predsednik g. Klein misli, da hi zadruge, ko bi bile ustanovljene v tej zadevi mnogo koristile. Regali pa pravi, saj bi se poslala iz vseh dežel prošnja do državnega zbora, da naj obrtna postava jenja. Zadruge so> za nič, le plačil bi bilo za nje, skrbi se pa le za pomočnike, za mojstre nič. Sploh pa obrtne postave še na rotovžr ne ume je dotični referent, kakor je- njemu sam< rek 1 .9 obrtni inšpektorji po njej dobro žive ob □ I nih plačah.. Zadruge se ne bodo ustanovil«; dokler :. ? ne bodo obrtniki s.policaji gonili _&a ./dfeivž. Gi.
sedanjih onrtmcov   .?..< rniKov ne vspreji lit ve,  da ' b\ 'tife ^postavila za kandidata gg. Kune in Rega iT.. Gi Kune pravi, da za zdaj ne vsprejme, je še čas za to. Tudi g. Regali pravi, da kandidature ne vsprejme,  pri  tej  priliki pa je ometaval mestni zbor in nekatere odbornike 8 tako neolikanimi izrazi, da se kaj tacega pač ne sliši v količkaj olikani družbi in da mu je menda v tem oziru v celi Ljubljani kos le — Regali sam. Nasvetoval je, da naj obrtniki ustanove svoj lastni volilni od« bor, v Čitalnico k shodu on ne pojde.  Škrbinee je tudi za to Misli, da se bodo dobili izvrstni agitatorji,  njega pa menda,, tako sam pravi, z mestnim  odborništvom ne  bodo silili.   (Tudi mi tako mislimo!  Opazka uredništva.)   Gospoda Klein in in Dežman pa priporočata disciplino- in služnost z narodno« stranko   A g. Regali opomni, da ga ne briga narodnost, mestni, odbor da ni spolni! svoje obljube. Sklenilo se ni nič o tej zadevi; menda ker je grozdje kislo, kajti g. Regali je opomnil, da so obrtniki preveč raztreseni po volilnih, razredih in je v tretjem razredu tudi veliko uradnikov, malih hišnih posestnikov in trgovskih pomočnikov. Konačno se je še g. mesarski mojster Košenina pritoževal, da mnogo malih mesarjev kolje in prodaja meso brez postavne pravice.   Predsednik Klein obljubi, da bode na dotičnem mestu o tem poizvedoval, na kar se zbor ob 3. uri sklene.
— (Ogenj.) Včeraj ob l/» 12. uri dopolodue unel se je dimnik v Schreyerjevi hiši, kjer je kavarna Valvazor. Požarna bramba pod nacelništvora gosp. A. A h 5 i n a bila je takoj na mestu in se je ogenj v kratkem času udušiL Občinstva zbralo se je na bregovih na tisoče.
— (Okrajni odbor.) Vsled zadnje volitve je v okrajnem odboru pri sv. Lenartu v Slov. goricah načelnik g. Peter Mesarec, veleposestnik pri sv. Juriji, njegov namestnik pa je g. Anton Vogrin, veleposestnik v Spodnjem Porčiči. V odboru pa so g. Matija Polič,   veleposestnik pri sv. Lenartu, za veleposestvo, g. J. Vračko, krčmar pri sv. Trojici, za trga in za kmetsko  posestvo g. dr. K. Vv"enger, c. kr. okr. sodnik pri sv. Lenartu, g. K. Pečovnik, posestnik v GoČovi, Kari Murko, posestnik v Biši in pa zgorenji, g. Anton Vogrin, ki je namestnik načelnika.
— (V novi cestni odbor za Tolminski okraj) v Tolminu so voljeni sledeči odborniki; Josip Devetak, župan v Tolminu; Kadenaro, župan v Berginji; Kranjec, župan v Dreženci; Kune, župan v Smasteh; Med vež, župan na Livku; Brišar, župan na Grahovem; Mrak, župan na Pečinah. 27. volilcev iz županij Koborid, Idersko, Volče in Sv. Lucija ni volilo.
— (A kad. d r uš t v o „Triglav") ima svoje VII. redno zborovanje v sredo dne 9. t. m. v gostilni Hotel „gold. Robs", Mariahilferstrasse in si-
cer ob uri zvečer. — Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. — II. Kritika o predavanji gosp. stini, phil. Fr. Gestrina: n Odlomek epične pesni". — III. Slučajnosti. — Gosti dobro došli!
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Budimpešta 7   marca.   Ogerska delegacija je konečno dovolila vojaški kredit.
Budimpešta 7. marca. Avstrijskej delegaciji izrekel je grof Kalnokv, ko se je kon-statovala jednoglasnost sklepov obeh delegacij, po naročilu cesarjevem cesarsko zahvalo za patrijotično slogo in požrtvovalnost, v imenu vlade pa se zahvalil za zaupanje. Predsednik je v končnem govoru poudarjal, da je glasovanje, kot inpozantna jednoglasna izjava, bistveno pripomoglo hrambi in varnosti države ter povzdignilo njeno veljavo in povekšalo upanje, da se ohrani mir. Pri tem se zanašamo pred vsem na modrost in očetovsko skrb cesarja. Po trikratnem hoch-klicu na cesarja se je delegacija zaključila.
Sofija 7. marca. Uradno se javlja, da je včeraj zjutraj v Ruščuku osem obsojenih častnikov bilo usmrtenih. Thielinanna reklamacije imele so uspeh samo glede kapitana Bol-manna, ki je ruski podanik. Bolmanna izročili so nemškemu konzulatu. Glede drugih šestih častnikov, od katerih sta dva že ustreljena, konstatovala vlada, da so se sami priznali za Bolgare. Glede drugih obsojencev, civilnih in vojaških, pa hode vlada menda milostno ravnala. Posebno vojaki se bodo pomilostili. Vest o ustanku v Trnovem neosnovana.
Peterburg 5. marca. „Praviteljstvenij Vestnik" imenuje vojaški ustanek v Silistriji vratolomno, po opravičeni nevolji izseljenih častnikov in njih somišljenikov izvano podjetje ter pravi, da vlada še ni izgubila upanja, da se zopet povrnejo redne razmere. Ruska vlada bode v bolgarskem vprašanji ravnala se po dosedanjem načinu.
Berolin 5. marca. Wolfiov „bureau" javlja iz Sofije: Vojaški ustanek v Ruščuku udušen. Prizadeti častniki ali ubiti, ali pa ujeti, Mej težko ranjenimi ustaši polkovnik Filov in poveljnik Uzunov.
Berolin 5. marca. V novem državnem zboru je 221 pristašev, 176 pa nasprotnikov Beptennata.
Sofija 4. marca. Vlada prišla na sled obširni zaroti in so vsled tega zaprli Canova, Karavelova, Nikoforova, Rizova, Sarafova in še več družili civilnih osob in častnikov.
Gjurgjevo 4. marca. „Agence Ha vas" javlja: Ustanek v Ruščuku uprizoril je bataljon ženijcev. Pehota in milica sta ustaše premagali. Slednji ubežali so na Rumunsko. Kakih deset ustašev ustreljenih. Zagotavlja se, da je v Trnovem in po drugih krajih buknil ustanek in da je Trnovo v ustaških rokah. Telegraf mej Sofijo in deželo je prerezan. Anarhija se širi po vsej Bolgariji.
Berolin 4. marca. Predsednikom državnemu zboru izvoljen Wedell, prvim podpredsednikom Buhl, drugim Unruh. Prihodnja seja v ponedeljek. Na dnevnem redu vojaška predloga.
Razne vesti.
noči mej 3. in 4. aprilom uničil je požar kazino in napravil več milijonov škode. Drugo leto pogorelo je na pustni ponedeljek gledališče in zgorelo blizu 300 osob Lansko leto o pustu bila je grozna nezgoda na železnici mej Nizzo in Meutono, letos pa na pepelnično jutro strašni potres! Kaj nam prinese bodoče leto ? vprašajo se ljudje malosrčno. Dal Bog, da kaj dobrega.
Rojaki pozor!
Dne 8. listopada t. 1. bo se izpolnilo 70 let, kar se nam je porodil učenjak in pisatelj, kakeršnih imamo Slovenci malo peščico; namreč dični starina Davorin Trstenjak. V prvi številki letošnjega „Slo-vana" čitamo te-le besede: „Prihodnje leto praznuje velezasluženi naš pisatelj g. Davorin Trstenjak svojo književno petdesetletnico in zajedno sedemdesetletnico svojega življenja.  Slovan bode tedaj predočil slavnega jubilarja čitateljem v lepi sliki i v korenito sestavljenem životopisu iz peresa g. Andreja Fekonje". To je istinito lep in hvalevreden namen. Ali to bo le za čitajoče slovensko občinstvo, a kaj bo to koristilo priprostomu ljudstvu, na katero imajo take svečanosti mogočen upliv ?  Davorin Trstenjak je zraven Miklošiča in pokojnega Cafa najučenejši Slovenec, katerim je tekla zibelka  mej  Muro in Dravo, mož trudeč se neumorno od rane mladosti do sive starosti za blagor in napredek ubogega slovenskega naroda; mož, katerega ne spoštujejo samo njegovi omikani rojaki, ampak katerega čislajo vsi učeni Slovani, katerega — kakor nekdaj Kopitarja — pozna Evropa.  Pristojno je tedaj, da on praznuje petdesetletnico svojega književnega delovanja in sedemdesetletnico svojega življenja.   Ali. ako jo bo praznoval v zatišji na svojem skromnem domu mej izbranimi pisatelji, kamor mu bodo prihajale brzojavne častitke, od katerih bo gotovo v prvi vrsti čestitka od njegovega prijatelja, prevzvišenega vladike Josipa Jurija Strossmaverja, te uzorne dike ju gosloviitiske, bode li to giedal prosti narod, za katerega se on trudi že toliko let, se svojimi očmi ? Bode li oe on veselil in naslajeval se slavljencem ? Gotovo ne. Rojaki! 1. 1867. smo na Štajerskem pri Veliki nedelji proslavljali pokojnega zgodovinopisca Krempeljna; leta 1880. vršila se je v čast pokoj netnu slavnemu pesniku Stanku Vrazu, katerega učenec je bil Davorin Trstenjak, na njegovem rojst nem domu v Cerovci pri Svetinjah sijajna veselica; 1. 1881. smo slavili na rojstnem domu v Središči pesnika Štefana Modrin jaka, a 1. 1883. smo na trgu v Ljutomeru sijaj no obhajali sedemdesetletnico „voli kana učenosti" viteza dr. Miklošiča. Ne bi li tedaj bilo tudi primerno, da bi letošnje leto v jesen pri redili dostojno  veselico v čast g. Davorinu Trste njaku pri sv. Juriji na Stavnici? Sv. Jurij na Ščav nici je jedna izmej največjih župnij, kar jih ima la bodska vladikovina, ali ondi je po nekaterih vesni-cab, kakor tudi v okolici, glede narodne zavednosti hlad, glede ljubezni do lastnega jezika mraz, glede rodoljubja led. Nasledki g. Davorinu Trstenjaku v njegovem rojstnem kraji v čast osnovane veselice bi bili kakor solnčni žarki, ki bi vsaj nekoliko pre gnali ta hlad, mraz in led! Na noge tedai, vrli odborniki Ljutomerske, Ormoške, Ptujske, Mariborske itd. Čitalnice, zložite se in osnujte našemu dičnemu rojaku v čast dostojno   sijajno veselico.  Dal Bog, da bi te besede našle odmev v vseh rodoljubnih, za vae, kur je dobro, koristno in lepo vnetih srcih 1
B. Fl ..... č
*(Zdravništvo na Dunaj i.) Po podatkih mestnega magistrata sta na Dunaji 902 zdravnika (doktorja), 43 ranocelnikov in 33 živinozdravnikov
* (Boulanger kandidat za nemški državni zbor.) Pariški list „Le Pays" pripoveduje, da je francoski vojni minister general Bou langer v nekem alzaškem mestu bil postavljen kot kandidat za nemški državni zbor in da je dobil 307 glasov.
* (Vojno ščuvanje v nemških šolah.) Mlada hčerka Frankobrodskega uradnika prišla je iz šole in je rekla svoji materi: „Ako bode vojna, bodo Francozi nam glave porezali in ž njimi lep šali Lipe (ime ceste.)" Ko je mati hčerko vprašala, kje je to zvedela, povedala je, da je učitelj otro koro pripovedoval v šoli, da bode vojna, ter se bodo Francozi strašno maščevali. Stariše bodo morili in otrokom rezali glave, ter jih po Lipah obešali. Tudi drugi otroci so potrdili, da je učitelj res to v šoli pripovedoval. To poroča „Frankfurter Zeitung".
* (Nesrečna Nizza.) Grozoviti potres, ki je pred malo dnevi (»pustošil in poškodoval toliko mest ob Sredozemskem morji, spomina nas, da je baš Nizzo skozi štiri leta vsakikrat ob istem letnem času zadela huda nesreča.  Pred štirimi leti v
Poslano.
„ A ZI E N D A".
V seji dne 28. februarja je sklenil upravni odbor družbe, premeniti veljavne zavarovalne pogoje tako, da društvo raztegne svoje zavarovanje tudi na vojno nevarnost, ako zavarovanec tako želi, in Bicer na podlagi v posebnih pravilih navedenih določb.
Hkratu so se vsprejela ta pravila. Zavarovance razločujejo v take, ki so prostovoljno ali po poklici vojaki, in take, ki le izvršujejo splošno brambeno dolžnost. Prvej kategoriji dovoljuje se vojno zava rovanje, ako se doplača 5% kapitalistična dostavu;, premija za vsako leto vojne nevarnosti; zavarovanci druge kategorije doplačajo zmerno letno doklado k normalnoj premiji, pa se raztegne zavarovanje ni nevarnost vseh vojn, ki se bodo začele, dokler ji! veže vojaška dolžnost. Ta doklada se ravna po starosti zavarovanca, in sicer se iiunja od & od tisor za 20l**tne d» 2 od lisoe za 4'J !er -i« zavarovance in znaša za starostim razrede od '20 do \\1 let po-prek po S od tisoč za vsako zavarovalno leto. Pre mija se pomanjša za obe kategoriji potem, kolikor se naraste premijna rezerva in se more plačevati tudi v krajših nego letnih in mesečnih obrkih.
S to določbo je družba toliko dovolila, kakor se fte dozdaj nikdar ni, in vojno zavarovanje tako ure -dila, da se vsak njenih zavarovancev lahko zavaruje še za vojno brez občutljivih žrtev.
Zastop družbe za Kranjsko, Koroško in Primorsko je v Ljubljani, Slonove ulice št. 52, in ga vodi gospod Josip Prosenc.
To zastopstvo daje dosedanjim zavarovancem in drugim, ki se žele zavarovati, pismeno in ustn • pojasnila o vojnem zavarovanji in vsprej ma dotična zavarovanja.
ILoteriJiie srečke 5. marca. Na Dunaji:     74,     86,      5,     38, 9. V G rade i;    20,     21,    85,     78, 40.
Tulci
4. marcu.
Pri Mf i«u i Baron Schwegel z Dunaju. — Taum'k' ii Lincu. — Maver z Dunaja. — pl. Gregor o iz Trata — Santaroli, Amberger z Duiitja.
Pri Vt*t««ii Dr Gint!, Pabst z Diuiain — VViud is Prage. — Spita z Duimja — Stritof iz Trsta. — VVeis*, Ilorowltz z Dunaja.
Umrli so t IJiiI>IJ«iii) :
3. marca: Fordo Malahowski, bivii isdelovalec orgclj, 74 let, Karlovska cesta St. 7, za mrtvondom. — Josip Zore, delavčev sin, 18 dni, Tržaška cesta St. 24, za božjastjo. V deželnej bolnici: 2. maica: Jovana Jager, posestnikova hči,   19 1 t, za rakom. — Anton Nt-vak, delavec, 37 let, za i«tik<>
8. marca: A polonija Koman, posestnikova žena, dO let. za o slabljenjem moči — Jožef Kosar, posestnikov sin, 19 let, za telesno poškodbo.
Tržne cene v LJubljani
dne 5 marca t. 1.
prinaša v 5. številki sledečo vsebino: I. Fr. Gestrin: V gozdu (pesem). — II. Ant. Funtek: V starem gradu (pesmi). — III. Ant. Funtek: Iz spominov mlade žene. V. — IV. J. T.: Iz neba me gleda dete ljubo (pesem). — V. Ivan Trdina: Hrvaški spomini. (Dalje.) — VI. Belokranjske narodne pesmi. (V Adlešičih zapisal Š.) — VII. Dr. Fran Celestin: Josip Stritar (Boris Miran). (Dalje.) — VIII. Pogled po slovanskem svetu: l. Slovenske dežele. 2. Književnost. 3. Ostali slovanski svet. — SLIKE: I. Potna črtica iz Slavonije. II. Dogovor Miriditov s Črnogorci. — ,.SLOVAN'4 velja za unanje naročnike za vse leto 5 glđ-» ^a polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta 1 gld. 25 kr.; za ljubljanske : za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta l gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr.
Ikonica, hktl.
Jt 0 lil« ti, „
Oves, . A i da,
Proso, „
I Koruza, , Krompir, „
Leoa, „ Urah,
Fitol, ,
Maslo,
Mast,
S peh friften,
kgr.
rl.,kr. 7 81 504J 4j39
3 09
4 22 4187 4 87 3 03
10!— It 11 1
— 68
— 60
povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Micko, liter . . . . Uoveje meso, kgr. Telečje „ ,
Svinjsko „ „ Kostrunovo    „ „
Pisanec.....
Golob......
Seno,   100 kilo    . . Slama,   n L Drva   trda, 4 □ rootr. „   mehka,   „ „
— 68
— 90 -I *
8 6* 56 «0
3«;
221 3 03 3 03, 6 4
Meteorologi eno poročilo.
S CM °P»* barometra Q : zov a n) a
j Tem-j peratura
Vetrovi
M.o-Nebo  kriua v mm,
ilb »iJuiU
§ j17. zjutraj
§ a. pop-
B 9. zvečer
■J
74396 mm.  — 2-6° C
7. zjutraj I 2. pop. 9. zvečer
742-40 mm. 742-32 mm.
74100 ram. 737-86». 736 lis.«.
I a
i «5 za 0
7. »jutraj! 738-01 ran. 2. pop. i 738 04 ram. 9. zvečerj 739 37ram.
9-0-0 2O0C
8-6« C 7-2° O 2-6» C
si. sjve. si. zali. si. zab.
jas. jas. jas.
1-6»C 6-6° O 3-4M'
brezv. . megla
Sl. Zlih. JAB.
si. jz.  d. jas.
brezv. ; megla sl. jvz. obl. al. jvz.J obl.
0-OObb.
0'UObbi.
0-00 »■.
Srednja temperatura 2-8», 2-1» in 2-8«, za 0 5° nad, 4' pod in 0-3» nad normalom.
TD-umaJsIca. borza
dne 5. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj      — dauoa
Papirna renta.....gld.   78-10    — gld. 78-2U
Srebrna renta......                               79'80    — „ 7960
Zlata renta.......10*76    — „ 10 (-70
5°/0 marčna renta ....     „    t»B*10    — „ 9.y9o
Akcije narodne banke    .   .     ,   850 —     — „ *46'—
Kreditne akcije......                           273-60    — „ 27420
London.........12830    — „ 12846
Srebro........o    —'—    — » ~~~ ~~~
Napol..........10-14«/, - , 1006
C kr. cekini......,      «03     - „ 603
Nemške marke.....1    62-80    — „ 6286
4'/, državne srečke i '. l&r4 BJ gld. l'ržavne Biei'ke iz L 1»64 lOt) ' „
'»srerska zlafi« mita i"!......
Ogerska papirna ronta ~> «.....
5°/, štajerske zemljišč, odvez, ob lig. . . Dunava reg. srečke .V/0 . . HV) *ld. ZemlJ. obč. avstr. 4 V/g zlati zast. listi . Prior. ohli*. Ehzabetme zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srećke.....10O gld.
Kudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tra.mmway-dn.st. velj. 170 gld. a. v.
12.1	gld.70		kr.
163	„	50	
95	n	85	s
86	n	10	rt
105	n	50	n
114			n
12.>	«	75	n
100	»	_	m m
174		—	n
18	n	20	_ i
103	n	—	n
209	n	—	
Zahvala.
Za skazano sočutje mej boleznijo in ob smrti, kakor tudi za darovane lepe vence, za obilno spremstvo pri pogrebu našega nepozabljivega, prerano umrlega soproga, oziroma očeta, gospoda
IVANA M. PIRCA,
hišnega posestnika in umir. uradnika c. kr. priv: južne železnice,
izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno gospodom uraduikom c. kr. priv. južne železnice, svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, v dan 5. marca 1887.
(144)
Žalujoča rodbina.
7 9)
GLAVNO SKLADIŠTE
Vlll«*^Z^—-—--najčittlto luln*
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Ukusan liek prott trajnom kašlju plućevln« i ieludos bclrstl yrkl)nn» I proti melnrnlm kataru,
III\li H MATTONIJ A
Karlovi vari i vVidn.
Zemljišče,
obsegajoče 18 oral zemlje, h hiBo in hlevom, v Tolmače-vem, in jedna parcela na Ljubljanskem barji proda ne iz proste roke. Kupnina se sme tudi plačati v dveh ali treh obrokih. — Kaj več pove lastnica Cecilija Kueler v Tolmačevem *t- 19._(145—1)
Dobro ohranjen, stoječ
parni stroj
h petimi «lo šestimi konjskimi Mllami
proda se po ceni. (ub-d
Kaj več pove: Fran Mally, strojarija v LJubljani.
Ilobro oliranjena
M)
Mm
se po ceni prodado pri '147—1)
Rudolfu Kirbisch-i, Kongresni ti g št. 8.
Služba.
Razglas.
Ker so v koledarjih za 1887. leto napačni dnevi zaznamovani za letne in živinske sejme v Dobovl, okraj Brežice, na Štajerskem, naznanjamo s tem, da so v Dobovi letni in živinski aejml
nastopne dni:
Dne 31. jannvarja vsakega leta, „    26. marca „ „
„    25. aprila a   15. julija
„    15. septembra     „ „ „     9. decembra      „ „ Ako bi bila dotični dan nedelja ali praznik, je sejm v prvi sledeči delavnik.
Županstvo v Velikem Obrezi,
dne 3. februvarja 1887. 1122—8) Župan: Andrej Kreaćič.
Kri čistilne treoljice
'selej b<".'jno osveđo'olle pri zai>H«iauji člo-ga  *e»e»i»    '.,»'«ib?t"       navalu krvi, Bili   u Ih,   akni«   em   želodci, po-:au£* eo Je*",, j<    ulh *«a obf-
i   • ..ir h.  in p |o v  Rvoicm \X\
*'1,^ v reklamah tol      pn ' v)|qna sret'suv... -diinilo "'.dc'nc |■ j.j cama. velj.i j' dna s.imo Sl k'..        i ■  voj s r. ški-tliiuui 1 gld, - M-inj  ki.. 1      roj se s pošto ue 1 '
po '   . — Prt) l.-i. 74C—17)
,,LEKARNA TRNKOCZT"
S/W zraven rotovža v I jubijani.
a z pošilja »c v na k dnu po pod t i. Hi
H
Doslužen podčastnik, a i pa paznik, ki je ie služil v kaki tovarni, neomadetevanega značaja, dobi mesto v to varni na Kranjskem - Nekiij spretnosti v risanji bi Be želelo. — Znanje slovenskega jezika ie zahteva. - Lastnoročno pisane ponudbe vsprejema pod V. SOO npravniStvo t ga lista. (119—3)
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za življenje in proti otrnju za roesMi, trge in večje župnijske kraje vsprejmo dobra in ji- "t • i»r i 11 n hI jena avstrijska druiba. Pri pri* itterad uspešnem delovanji s..»Ine plnče. — Pismena vprsi-». nia pod ,,L. K. 1S67" podali t-mu listu. (70—10)
pripravna za prodajalnico, - ostilnico in obrtnijo, proda ce iz proBte roke in po nizki ceni na Dunajski cesti v Krasnji blizu Lukavice. Hiša je v dve nadstropji in z opeko krita ter ima 7 sob, kuhinjo in klet za vino; zraven je dvojni hlev, 4 štanti kozolca, njiva, gozd in dva vrta za cvetlice In salato. — Cena »h izve pri
(125—2) O. *Vrli<-i v Ki ušii ji Sl. 22.
Kisla voda, kopališče Radencel
s svojo jako obilo ,,natro-lilhFoii-kiilino". (Jarodovi poskusi so dokazali, da je ugljeno kisli rLitliion" pri protii'u najboljSe
Vsled obilnega ogljenokialika, natron.i, lithiooa je radvuujska kisla voda kot »pecifikura pr P rutinu, kamnji v želodci, mehurji, ledvicah, slati žili, branio rici, branem, zlatenici, želodčnih bn letnih, kataru. Kopelji, stanovanju, mlsustija čemi, Z»loR«^^T*l«7jT5™r,lTiubliiini, 1*. Mo1ltn|r«r vift «h[)pa v Trstu, A. MhieoII v Ooriol, Dr. Krnst liiiiiipf, lekar v Beljaku, — v Celji in Mani oru v vaaki špecerijski tr««iyini.
in MkjgotoTejie zdravi-^ lo
V Calumetu v SeverneJ Ameriki
dne 25. junija 188*:.
Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar pole^ rotovža v Ljubljani.
N.i/.n.wij:im Vam. da sen prejel Vašo pnAiljatev do-manh ■ drovi', k.ikeršno Vi n-pravljate, v svojo največjo zadovoljnosr. Prosim Vas toc'ai se jedenkrar, po poŠti Poslati jjis'i dnjib lisvr tno uplivajoćih d< in čili zdravil ter V»m Ki rani po-ljein 9 dolarjev :'nad 20 tfflq. av velj.) za pDplaA lo ttovkkovi Vzlic precejfiniib vo:nih tro5k«>v se ne us!.r.:bim nun -Iti V«iih jako razširjenih doinvi-ih zdravil iz Caluuieta, MlelilKan, v Neverne| Ameriki, ker jih moji tukaišnji rojaki po pravici moćno z.ilitevajo. Ostniiem Vara Udsol
Tosip Scla.ixellor, v O«111 met 11. Vlirlii^itn. Nev. Amerika. 5 dvanajstoric .tiarijaceljNklli  kapljic ih selo«lee,
proti želiidileviiu boleznim itd., 1 steklenica 20 kr. 5 zavitkov kri čistilnih krogljic, 1 škatli ion 21 kr. 1 dvanajstorica evetu loper trganje po «lr. Iflalič-i,
proti pcdtinu, re\ iu; ti/.mu itd , l srnklernC;i oO kr. 1 dvanaestorica  sokd  kranjttklh  p'aiiinisliila seltMe s podiosforno-kislini apnom in /elezotu pulb'eŠMne'ga, proti plućnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 »pik|cniua &U kr. P. n
Jednakih zahvaliiih pisem in naročil za domača zdravila 'eUarci^LltlNliOt.'ZV, sraven rotovža v LJubljani, došlo je poslednji iz vseh držav kontinenta, na Stotine iz krono v in Avsiro-Ogerske in sicer od zdravnikov, lekarjev, «i\Inozdra« uikov, duhovnikov itd. itd. v792—20)
CACAO
ČOKOLADA
V
ICTOR
S
CHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej Dunajtikej  razstavi  knhiii sko umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, ćastnim  diplomom, sta pristni samo, će imata nafio uradu > rdgfstroVauO varstveno znamko in lirmo. (856—73)
Dobi vat se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likatos, v i.Juhljaiii pri |jr. Petna l.;i>sniU-u.
Razpošilja so v provincije proti poštnemu povzetju.
VICT0R SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. upr. tovarnarji.  Tovarna iu ceutr. razpošiljulnica
Dnnaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
na pet vrst in s petimi moiglani, donecs, kakor do sedaj še nobene ni bilo, proda Me po.prav primciio nizki ceui. — Već o tem pov« F. Vodlnek v LJubljani, Fol|an-aka rentu it. vi5. (12H—2)
Takoj se daje v najem
krčma „(5ret",
spadijoĆH k l.upiiijakn. ložeća ol> g'avnoj cesti mei Ko-Kateein in Kimplno, s prodajalnico (kovačijo) in z vsemi seutljiMfi vred na S ali ti let. — Natančneje se poizvo pri Petru Lonearrk-u, najemniku Luplnjaka* pošta Kogatee. (131—rt)
Mokariia.
Dobro preskrbljena mokarija na jako dobro obiskovaiieni mestu <Ml<la m» IčikoJ ali 4» SV. .Iliriji T liajeill. — Ponudbam odgovarja iz uljudnosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (iir»—3)
Gospod GABRIJEL PICCOLI
v     ubija nI.
Moj sin bolehal je dve leti vsled bolećin v želodci, na slabem prebavljenji, vetrovih iu zelo močnem krči.
Zaradi neprestane nerednosti v prebavi in reji shujša1 jo neznano iu poBtal ves zbegan.
Ni Vas treba zagotavljati, da sem vsa sredstva, ki ; um jih medioinska naša veda zadaje, poskusil, iu da tudi raznovrstnih rudninskih voda nesem pozabil; ali žal, da učinek vseh posku^enj niti olajšujoi' ni bil.
' Naposled pride mi na misel Vaša toliko čislana ie-lodčeva eatenea in pribežim še v njeno zavetje, nadejajo se le še od nje rešitve. — In nesem se varni! — Izšlo je tako nepričakovano dobro, da ju moj sin, dasi ju komaj 6 fl.išic te esence potižil, čutil se takoj vsega spremenjenega in popustilo ga je vse preje neznosno trpljenje: - s Ago* tavlj-ini Vas, ta ozdravitev dozdevala se mi j* kakor kak čudež. —
Nc morem biti toli nehvaležen, da ne bi po tako očividno sijajnem uspehu vankteremu, ki trpi na slabem prebavljenji, liemcroj dih in sličnih boleznih, Vašo želodćcvo esenco prav gorko ne piipor. čal
1'ooblaščiijfin Vas tudi, da to sprič do moje hvaležnosti razglasite in to kot /. .hvalo velezaslužeuemu inožu, ki je iznašel tako izvrstno sredstvo in lek, kojega ni mogoče dovolj prehvuliti.
Vas udano pozdravlja
Dr. Leon Levi,
doMluž. mdravnlk.
V Tratu, 14. februvarja 1887. (112—3)
Dunajski, originalni, pristni
TRPOTCEV
izvleček   w  (pociroNioruok i**! i m)
apnosn - železom,
kateri izdeluje »amo lekar Victor pl. Trnkoczy. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113.
Izvrstno, že 20 let preskušouo in nepndeos-ljivo zdravilo. Pri začenjajoči sv. siiNlei tuberkulozi), Jetiki, slabottti pluč, bluvanju krvi pomaga JV iavleekovo apno "Mi h tem, da gnojno dei»i ozdravi (zaapn^nUi — Proti pomanjkanju krvi, bledici, slabosti, skrofelj-nini pon.nga veleuplivno MT kri delajoče železo. *VI — Kašelj, liripuvoMt, katar, za* allaieuje, težko napo olajša, ozdravi in cdpra\i ■T trpotcev izvleček. "Vsi Iz teh treh zdra vilnih sestaviti jo najgotovejšu zdravi,o za vse prsne in
plučne "bolezni.
Pozor!
Znameniti zdravilni uspehi originalnega i si lelka dosežejo se z dvojnim upli-v it n j trpotčevega Izvlečka v zvezi z iupnom-železom, kir \> >trjujejo mnogi ozdraveli z zahvalnimi pismi — katera ho v originalu
razložena na ogieđ. Posebno se opozarja, da je treba paziti, da se moj izdelek ne z imenja s kakim drugim, ki se blizu tako imenuje. Da so dubi vselej pravi izdelek, zahteva naj se pri kupovanji „Xrpotčev izvleček z apnom-Žele-lom iz FranziskuM-lekarne na Dunaj 1»* (HundsthunustraBse 11 S). Da je pristen, mora imeti na zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpotceva rast lina in sv. Frančišek). Originalna cena gld. I.IO, po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan razpošilja v provincije, je: Franziskus-Apotheke, Wieu, IIundMtkuruiHtruioje Bir. 113, (kamor naj se pošiljajo pismene naročbo).
Zaloga pri trosp. lekarju U. pl. Trnkoozy-Ju
v LJubljani in v lekarnah vseh večjih provincija' nih mest. (H54—28)
Da omogočim vsa k emu omisliti si, kar je v vsakej sobi naj. prakticneje in najlepše, nastavil sem svojim divanom ca malo 6asa nizko o«ao
Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo jamči Divani imajo pod sedežem predalo, s na zahtevanje izdelujem jih tudi brez istega. Besnim kup-em na deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Oornja niska o ena ▼elja 1« za malo časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči.
Anton ftbrez«,
tapecirar v I, jul»l jnuL Kljuoarske ulice it. 3.
EMC" Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, zimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelnjejo se po oeni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost.      (54—12)
Semena
velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja
najboljše vrste prodssja sveža (141—1)
PETER LASSNIK v LJUBLJANI.
Umetne (41—13) t
iti® t» zobovja'
ustavlja  po najnovejšem  am er i kanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja  plombo vanj a in vse sobne operacije
zobozdravnik A. Paichel, |
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. + + e»Oe«0 0»eoo»OOOoeeO'00>eee»OOOeo»»»«>»
V zalogi klobukov
AMTmm. KRE.TOI,
na Kongresnem trgu, na vogln Gledaliških ulic, se dobe najfinejši in najnovejši
i
za gospode in dečke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in po nizkih cenah.    (199—52)
Podpisani kupčijski vrtnar v Smoleto-vej bili na Marijo Terezije oeatl it. 1
zahvaljuje se za do sedaj skazano mu zaupanje in prijazni obisk in si usoja hkrati naznanjati, da je zaradi večje priročnosti p. n. občinstva vzel v najem
v Slonovih ulicah, v Perlesovej hiši št. 9, štacuno,
kjer VBprejema naroČila na različne
grobne vence in šopke
(bukete), prvo s trakovi ali brez trakov, z napisom ali brez napisa.
Tudi se vedno dobo pri njem vsakovrstne eksotične in domače ovetke in semena,
sploh vso v njegovo cbrt spadajoče stvari. Postrežba je kar  mogoče hitra in cena
ll'z'<a" Z velespoštovanjem
(123—3)
LEOPOLD BARTULINI.
5J
MarijaceljsieMjiceSi
zsi želodec,
MMtkrV-ZELLER TROPFEM, *
nur    ECHT bei
APOTHEKER TRNKOCZV L/1IBACII 1 STUCK 20
katerim Be ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodcu in bo neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, um k. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tacat 2 gld., 5 tucatov aaino 8 gld.
"v J^jial>lj».mi
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
I v»11 yj»oj£ur.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iiinik. — Ml. 8°, 198 strani j. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Knez Sereforjaiii.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr,
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halh y, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz  življenja  kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. MoJcsitnov.   Posloveni! J. F.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 25 h\, po pošti 30 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Rend Lefebvre.   Poslovenil . * * Stat nominis umbra.   Ml. 8°, 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P.  — Ml. 8°, 264 stranij.  Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
l)iil»ro% siti.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr,
m o v.
Roman.   Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal * * ♦   Stat  nominis umbra.   Ml. 8°,  19 pol. Cena 70 kr., po poŠti 75 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografa, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Doz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz; Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal  Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik-
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Dve novi kočiji
se prodasti po nizki ceni (140—1
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 6.
Nepreiiifpčijlve
e sa vozove
v različnih velikostih in raznih bazah, dobč se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani Dunajska oeita it. 15. [561 3*
Spcdicijski bureau za ces. kr. avstrijske državne železnice
Nasproti   JOSIP  STRASSER sproti kolodvora.   v Iniprnkn na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Nataučneja izvestja za vse obhode. Kotnbinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—5) Rotterdama 1       vozijo vsako nedeljo
j jj ' r-i uni   na rti i L-1   ml  r*0o   h »■
nizozemsio-ameriške parnište imk v Novi Yirt.
Iz Jnšprttka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot.
»/flODČEVA ESENCA
Ijl};" lekarnPlCCOllja
prodaja bo v malih steklenic ib, kojim je utisneno ime nje izdelovatelja G. Piccoli, Ljubljanu. Vsakej steklenici priložen jo navod, kako jo rabiti, v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, ovit z rožno-barvenim papirnim trakom, na kojem jo videti postavno zavarovana znamka (»ngelj, znamenje lekarne Piccolijevei. Opozarjamo pred ponnrejeuimi izdelki, ki so brez vsake vrednosti! — Kdor protipostavno ravna, bo ostro kaznovan.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkib po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr. po poStncm povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah a 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooli, „pri angeljl", Dunajska oesta.
V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v. lekarni Rizzioll ln v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem,
v Trsta, Istri in Dalmaciji. (5—9)
Naznanilo!
artmarjem, g
kaTaroarjajp in trgovcem.
hktl. vi a 18 gld.
n     n 26
-  - i18, »
n     n   28 l
se v hrastovih
Najfinejše žganje iz žita. .
Najfinejša slivovku .... „       droienka ....
Najfinejši Kuba-rtim ....
Najfinejše rozollje vseh vrat . Naslednjo pijačo razpošiljajo
sodih z železnim obročem blizo 4 litre 8 poštnim
povzetjem franko na vS'j poštne postaje v Avstriji, no da bi prejemnik IQ kaj stroškov imel.
Najfinejši kajaki Rum is Jamajke gld. 4.80.
Najfinejši Kiilia-ruiii...... „ 2.90.
Naj fin. pristna Miniiijska Mllvovka „ 3.60.
Najfinejša MtaJerakM vlšiijcvka .   . „ 3.80.
Najfinejša brlnjevka „   L*.90.
Najfinejši kimeljn«»ve« „ 2.60.
NajfinejSi klo**terski liker iReuedik-
tinar)............ 3.80.
jEsenen z« želodec \r gorskih zeli*«*, izvrstna zdravilna in okusna pijača proti boleznim v želodci, kataru in krču v želodci. 1 steklenica z navodom, kako se rabi    . „ —.40.
Razpošilja v obloženoj kakovosti graftcJiiNkii /.icuii.larlju in tovarna
Benedikta Hertl-a, ma^-vti
v Konjicah, na Spodnje Štajerskem. Dobro drozenko vedno kupim in sode za stanja za 70 kr. nazaj
4 [g
litre v dobrem stanja za 70 kr. nazaj vzamem, r^j-i
Eksportna trgoma „pri zlatei meči" (zimoolOctori)
ItazpoHilja po pošt. povzetji
M B W < >
Uzorci in ceniki zastonj.
JPC~ Svarilo! "^BJ
Opozarjamo, da Be te isti nite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy zraven rotovža na Velikem trgu v Ljubljani. (685—22) Prodaja
»LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani. iJsV"  Razpošilja se vsak dan po pošti. 'Vsji • t^MNMNINIMIHINNMNtNMt
Modri tisk lO nietr. «ltl. 2.40.	s krajci, najnovejše za žensko poletno obleko v vseh barvah, lO nietr. Klu. ».50.	Domače platno, 1 kos 30 D. vatlov. Ia */« široko gl. 5.50 Ha *U široko «1. I.50 lila '/s široko «1.	Nanking, 1 kos 30 0. vatlov. Moder .... gl. ti.— liudeč . . . . gl. 5.5«	CRETONS v najlepših uzorcih. la 10 metrov »1. Šfc.60 Ila 10 metrov gl. a.;t(>
Darnast-gradl, ■i progast, ■■ 1 kos 30 D. vatlov, |         Kiti. 0.5O.	Poletna ogrinjala g/4 velikosti,  v vseh barvah, samo dokler jih je kaj   v zalogi. ] kom. jrld. 1.20.	Kavini prtici v vseh barvah, 1 ka-vin prt s 6 prtiči gld. 2.—. Fosobne preproge, ostanek 10—Izmetrov |   sam« k1<1. :t. !<>>	Čipkasti zastori beli po MU lo in 60 kr. metor.	za moške gace. 1  kos 30 Dunajskih vatlov. Ia baze gld. 7.—.
• Grebenasto blago, •
ki ete sine prati, po najnovejših uzorcih, i iz  prve   tovarno grelicnastoga   blaga, pripravno za poletne moške obleke,
I kupon 6.40 metrov dolg gld. 3.
Samo dokl«m' ga je kaj v zalogi.
Vsakovrstno
"blago za ženske obleke
za sezono 1887
v volikej izbori vodno V zalogi.
Brnsko sukno
iz priznanih Brnskih tovarn, za ogr-| tače in obleke,     (lio—i) | gld. I.— meter in višje.
Pri naročilih za 50 gld. 4-,u ceneje.
• -
90
Išče se popolnem zmožnega.
pomočnika (komis)
za trgovino z mešanim blagom na deželi.
l'ciiudhe z dokazi večletnega samostalne^ službovanja in z naznanilom referent po bpravniitvn „Slovenskoga Niroda". (Usl 1j
Oves ««l?riumf"
s trijerjem popolnem očiš:un dobi se pri (1.17-2)
Gabrijela Jelovšku na Vrhniki
>^$*r HM) kilo po lO j?E<l. ~VS
Priporočanju vredno
za zasobnike in gostilničarje na deželi!
Pivo y steklenicah,
eksportno pivo, ki se ne pokvari, Iz pivovarn? bratov KoNlerjev,
v zabojih pb 25 in 50 steklenic.
Zalogo iniH (132—1)
i Doktorja medicine mesto
, * ii'tfii JŠimiriji pri .IVI suh (St. Marein bei ! Eriachstein) na dolenjem Štajerskem je izpraznjeno.
ljetne plače dobi 500 gld. za leeenje siromašnih I j trn < 1 i j iz okraja šmarijskega, zraven je pa še tudi dovoljno privatnega in sodnijsko-lečniškega posla ter zaslužka.
Kdor želi to službo dobiti, mora slovenski in nemški znati, pa svojo lekarnico imeti.
Prošnje naj se pošljejo do marca I HH7 na odbor okrajnega zastopa, ki je tudi pripravljen ostale pogoje itd. naznaniti.
Odbor okraj, zastopa v Šmariji pri Jelšah,
dne" 12. februvarja 1887. (no—a) Načelnik: Anderluh.
prodajata najboljše in najoenejie
oljnato  bafve, lafe© iaa. firaao&o
lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (8-7-20)
\ TTTD T T A U A    Ztt frančiškansko cerkvijo, v liisi T TTTDT T A U A t LJUDLJArli. gospoda J. Vilkar-Ja lil*, štev- 4. JjJ UDLJfl-JlJi. >
SIMEN KUKEC,
pi-vo-var v Laškem (Markt TUfter) in v Žavci pri Celji v Savinjskej dolini,
priporoča svoje
izvrstno, preol^iasiio
v sodčkih in steklenicah
ter zagotavlja cest. naročnikom nataućuu, »-«>«"*■»<» in polteno l»«Ntrt'žt>o. (98—3)
>3
!!Noben cilinder več ne bode počil!!
ID
1
iMTEMT II AIUJA\
(s varstveno znamko)
^ dobivajo se samo v c. kr. tovarniške] zalogi
g- trgovina s steklom,
(556—20)
p v XjJ-va."blja,2a.i, Stari trgr št. 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari
AZIENDA"
j avstro-ogerska družba za zavarovanje o proti elementarnim škodam in nezgodam.
avstro-ogerska družba za za varovanje življenja in rent.
ltavimlclJNtvo:
na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43.
□Dr-LižToa. zavaruj©
vseh navadnih
človeško  življenje v kombinacijah:
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se i/plam takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
zavarovanje za doživetje, preskr-bovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, uclovskili pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premi jat) in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
/aslopsl vn družbe. V Budimpešti, \Vienerga3se 3 in Schiffgasso 2; v Oradol, Albreohtgasse 3; v Ino-moitu, Bal nstrasse, Hotel „Goldenes Schifl'" ; \ Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 64; v Trstu, Via St. Nicolo 4; na Dunaji, L, llohenstaufeugasse 10. V vseh mestih in večjih krajih uvstro-ogersko monarhijo nahajajo se glavno in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in v sprejemajo zavarovanja.
Zastopstvo \ IJiibiJaiii, Slonove ulice st. .»ti, pri JOSIPI   l'ltOM:\4 -i. (8-8)
a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in iz-prazneujem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, niobi-ljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah ;
t) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gnmnih in stogih;
c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se Se ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p n. občinstvu, kadar se prične.
Blagorodni gospod Fraguer, lekar v Pragi!
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil šel v občno bolnico v Pragi, da bi ozdrasel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvedel sini za dr. Kosov balzam. Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dnij, sem bil že precej boljši, čez pet un secov pa sem bil Že popolnem dober. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Schiitze-ja ml., ki me je reB prav po očetovsko zdravil, toda zamati. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z velespofitovanjeiu Jan Ježek v Holiefeh.
ni trti i n gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obBtoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.  Najboljše etomemče sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da Be odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže već let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natokn, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji ivsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, nupravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano tj utisku* ttomave rreeistva postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Hazpooilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. ur. naročnike, naj povsod izrecno <lr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil Beni, da so naročniki na več krajih dobili ncucpešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne i'/.rečuo dr. Eosovega zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavuej zalogi izdelovalca B. Fragnerja,  lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blrsohitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozy, lekar* V Postoj i ni : Fr. Baooaroioh, lekar. V K ran ji: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-■tofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; B. Klirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Oglej i: Dolin Damaio, lekar. V Trs tu: Ed. de Leltenburg, lekar; Q. Prendini, lekar; G. B. Forabosohi, lokar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol Zanetti, lekar.
flaf Vso lekarne v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. ~W
Da se izognejo vsakej prevari,
opozarjamo vse častite uaročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega čLx. Hosovega scLr gl vilne gr a, 1o mizama nn jednej strani v steklo utisueno mojo firmo i zakonito zavarovano mojo varstveno inamko (orel h seitoin na prsih, na katerem so crk« ,.Dr. K.**), na nasprotni strani pa tu zraven natis-uo vlgneto. Steklenica je zaruašena s kovinskim zamaHkoua* na katerem je tudi utisuena moju varstveua zuauuka. Steklenice so zavito najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih straneh:
,,l>r. Kosov sMlruvilni balzam" is lekarne B. Fraguer-ja, ,,pri črnem orlu*', v Pragi, St. 2©5—III.« na konci škatljice je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Če ni vse popolnem tako, kakor je zgoraj opisauo, zmatrati se mora vsak izdelek za ponarejeu.
Tam se tudi dobi:
DPražlro ćLozr^stČJe aao-stzil©
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali st rdijo, pri bulah vBake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohta nji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravilu, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline so hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred Bnetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
I   i kutiji* "l' t>°       in 3.5 kr. (90—4)
Halzain za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne