S«. 272
r'9(titaa v iittTiBl (Enfi ramlt tw " W
■ — — - - * **
V Trstu, v petek W, novembra 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVH
febftfe Uvaemšt poro*, -:k, vuk d ta rje , c ~ V ' uiic« , AsOke«« it 20, L ^ tropj* DopM na} * *** . - tadai? * ptau m ne tprcjeSsL, * ti t« ne	adajatelfin
Aston Oertoe. '•^^^jktrna Edinost Tisk tMcirnt <. Naro&ta« tttk cb m esc: L S mb&c L 19.50, pol leta L H- In celo leto L Za iMonastvo umtoo 4 lire nt. — Telefon nndaiftvi in uprave It 11-


EDINOST
Feaamesne Številke v Tista in okolici po 20 cent — Oglasi «e računajo t Slrokosti ene kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnico, sabvals, poslanica in vabila po L 1.—, oglasi denarnih savotfo* mm po L — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglaal naročnina in reklamacije ae po4flja|o iaključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica M Pran&Ska Asiffkeg*. štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva in upravo 11-57,
VELERESNA SVARILA
Pred par dnevi smo že spregovorili o Zadnjem članku profesorja Pacchionija, kjer ta ugledni italijanski mdz poziva naučnega ministra, naj v izvršilni naredbi ublaži one določbe šolske reforme, ki najbolj razburjajo narodne manjšine, ker jim hočejo odvzeti šolski pouk v materinem jeziku. Argumenti, ki podkrepljajo njegov poziv, so tako stvarno temeljiti in logični, da bo gotovo ustreženo našim čitateljem, da posnamemo iz njih nekoliko glavnih momentov.
Priznava potrebo, da se pouk italijanskega kot posredovalnega jezika pospeši čim bolj, da se tako ustvari politična vez med državo in novimi državljani. Pisec meni pa, da je nepotrebno in zato tudi nepolitično, če se hoče koga siliti k nečemu, kar je v njegovem najvišjem interesu; in to tem bolj, če je dotičnik sam temu naklonjen. Ne misli iu samo na učenjake, marveč tudi na vsakega skromnega državljana. Prebivalstvo manjšin nikakor ne nasprotuje pouku italijanščine. Zato je uverjen, da bi bila tozadevna zakonska določba mogla izostati ne le brez škode, marveč celo na korist namena, ki ga zasleduje. Zadostovalo bi, Če bi se pouk italijanščine uvedel kot obvezen predmet, dočim naj bi se pouk drugih predmetov nadalje vršil v materinem jeziku otrok.
Zakonodajalec je ubral nasprotno pot morda zato, da se ustanovi neko načelo. Ali vsa načela se morajo na njih praktični porabi vsekdar podrejati globoko segajo-čim spremembam. In sicer to radi potreb, ki izhajajo iz dejstev. Treba je na pr. pomisliti, da so učitelji po velikem delu Nemci (oziroma Slovani), otroci pa sploh ne poznajo italijanskega jezika. Denimo tudi. da se učitelji rešijo iz položaja in da oodo poučevali v čim boljši italijanščini: kako korist pa morejo imeti otroci od žakega pouka, ko učnega jezika ne razumejo?! Tudi tisti, ki so poslušali predavanja na tujih vseučiliščih in ki so morda precej poznali dotični jezik, vedo, kako težko je slediti dokazom in izvajanjem, ki jih podaja profesor o predmetu. Ali je treba še le praviti, koliko težje je to za otroke, ki nimajo še nikakega znanja?!
Godilo se bo tako le: Mesto da bi učitelji prvega razreda poučevali predmete, določene v programu, bodo morali poučevati italijanščino s pomočjo materinega jezika. Izključeno pa je, da bi si otroci druge narodnosti že v enem samem letu dobro priučili italijanščino. Posledica bo, da se bodo tudi v drugem in tretjem razredu uveljavljale pomanjkljivosti pouka. Profesor Pacchioni vprašuje: ali ne bo to hud nedostatek?! Veliko boljše bi bilo — pravi — če bi spoštovali nemški in slovanski jezik in da bi se italijanščina poučevala v pomnoženih dodatnih urah. To bi bila bolj praktična in učinkovita pot tudi zato, ker bi se ne dotikali narodnega čustva! 1 Z razpaljevanjem narodnega čustvovanja se nič ne pridobiva. Res je sicer, da se močni vladi ni treba bati več ali manj upravičenega narodnega čustva, vendar ostaja resnica, da je spoštovanje človeškega čustvovanja varna smernica za pametno in modro vlado. Iz vseh teh temeljitih stvarnih in psihičnih razlogov poziva profesor Pacchioni ministra Gentileja naj ublaži ostrine svoje reforme, kajti zadnjo besedo bo imelo vendar le praktično izkustvo.
Profesor Fritz Medicus je priobčil v fistu «Neue Ziiricher Zeitung* pismo, ki
ga je že dne 7. januarja poslal naučne mu ministru Gentileju. Ni pa dobil nobenega odgovora.
Ko je bil Gentile imenovan za naučnega ministra, je pisca pisma radostilo iz srca, da je odgovornost za to, kar more država storiti za duševno življenje, naložena možu, ki sam stoji v prvih vrstah tistih, ki so nositelji duševnega življenja sedanje Italije, in čigar izkustvo in izprevidnost v pedagoških stvareh je dokazana. Vendar se ni mogel iznebiti bojazni glede usode Nemcev na severu države.
Priključitev drugorodnega ozemlja je naložila italijanski državi resne dolžnosti: da bo razumevala kulturne potrebe neitali-janskega prebivalstva kot svojo stvar. Sedaj je pisec grenko razočaran. Vprašuje: c More li Italija resno misliti na to, da more priključene ji Nemce pripojiti tudi svoji kulturi ter da mora v ta namen najprej iztrebiti dano nemško kulturo?! Cilj bi bil nevreden, ker bi Italija na severni meji dobila prebivalstvo, oropano samostojnosti svojega duševnega življenja in duševno zasužnjeno — madež za vso Italijo!!
Tu spominja profesor Medicus ministra Gentileja na delo «Pedagogia come scienza filosofica», kjer pisec — profesor Gentile uči, da je «tradicija element zgodovine, to, za kar je oseba sprejemljiva* in da «vsak pouk, v kolikor naj bo duševni proces, mora razvijati smisel za tradicijo* 1 Dalje: «Šola brez tradicije je šola raztepenih duhov, ki blodijo oddaljeno od glavne ceste, na kateri se vrši pravi napredek človeka!« Profesor Gentile pravi še v svoji knjigi, da je «korenitev človeka t svojih tradicijah absolutna volja božja*!!
Potem, ko je - profesor Medicus tako proslavil vzvišene nauke profesorja in iildzofa Gentileja proti dejanjem ministra Gentileja, ga apostrofira, kako da hoče sedaj v neŠtalijanskih krajih nasilno ustvariti šolo brez vsake tradicije?!! Kako da se more iz čistega zraka svoje «Didat-tica della religione» umikati v zatuhlo atmosfero ozke nacijonalne religije?! «Ko-liko — vprašuje profesor Medicus — gnusnih stvari, zastrupljajočih italijansko ljudstvo, bi se moralo neizbežno dogoditi, predno bi bil dosežen žalostni cilj duševnega zasužnjenja obmejnega prebivalstva! Plemenito misleči med drugorodci bi se morali upirati državi In ta bi se morala opirati na podle, kupljive subjekte in jih odlikovati! Upor pa bi dobil tajnega zaveznika v srcih vseh plemenitih Italijanov — v čustvu pravičnosti. Ali hoče minister Gentile res nositi odgovornost za to?! Ali hoče energijo italijanskega naroda porabljati za cilj, ki se laska samo njegovim nagonom nadvladja, a kuje njegovo voljo za pravičnost v okove?!*
Profesor Medicus zaključuje svoje pismo ministru Gentileju: Če pa je postalo neizbežno, da Italija (v največjo škodo za svojo lastno nravstveno življenje) sodeluje za razrušitev ostankov nemškega življenja, potem je ime vaše ekscelence predobro za to, da bi postalo ime vodje pri tem strupeno-sovražnem početju. Salvavi ani-mam meam. V nadi, da mi bo še dano, da bom mogel ministru Gentileju izkazovati tisto občudovanje in spoštovanje, kakor filozofu Gentileju, ostajem vaši ekscelenci udani ...»
Dva plemenita moža in odlična učenjaka — Italijan in Nemec — sta naslovila na naučnega ministra veleresna svarila!
Utfoličenje novega predsednika KastscUsKega sodišča
RIM, 15. Danes se ie izvršilo na kasacijskem sodišču svečano ustoličenje novega prvega predsednika kasacijskej^a sodnega dvora D'A-melija. Prisostvovali so obredu vsi sekcijski načelniki in svetniki najvišjega sodišča v togi, zastopniki odvetniškega reda in disciplinarnega sveta, sen. Scialoja, Markiz CIamarino in veliko .število sodnikov in odvetnikov. Navzoča sla bila tudi on. Orlando in sen. Barzilai. V vrsti govorov so najvišje osebnosti naed prisotnimi pozdravile novega predsednika kasa-cijskega sodnega dvora, nakar je slavijencc obdržal svoj nastopni govor.
OTVORITEV ZASEDANJA VIŠJEGA ŠOLSKEGA SVETA.
RIM, 15. Davi je minister za prosveto Gentile otvorii prvo zasedanje novetfa višjega veta, kjer je med drugiui razložil temeljnu pojme svoje šolske reforme.
Musscltni za nastavljanje vojnih invalidov
RIM, 15. Ministrski predsednik Mussoli-ni je razposlal raznim ministrstvom in vsem prefekturam okrožnico, v kateri jih poživlja, naj pazijo, da bodo podrejena državna in pokrajinska oblastva strogo izpolnjevala predpise glede obli^atnega naslavljanja vojnih invalidov v smislu zakona 21. avgusta 1921, Št. 1312. V zadnjem času se namreč dogaja, da gredo nekatera oblastva mimo teh določb.
Framasonska okrožnica potvorjena
RIM, 15. Framasonsko udruženje «11 grande Oriente* zanika avtentičnost one okrožnice livornskega framasonskega oddelka, ki jo je razglasilo ministrstvo, za notranje zadeve. Okrožnica je potvorjena; na ta način so hoteli nekateri Črni elementi spraviti vlado na led.
Podpis italijansko-španske trgovinske pogodbe
RIM, 15. Italijanski poslanik v Madridu je obvestil rimsko vlado, da je danes podpisal italijansko-ŠDansko trgovinsko do-
godbo. Pogodba stopi v veljavo s 1. decembra 1923. ter ostane v veljavi nepreklicno za dobo enega leta. Med drugim sta se vladi zavezali, da bosta imenovali v teku 6 mesecev tehnično komisijo, ki bo * proučila možnosti uvoza španskega premoga v Italijo.	_
Parlamentarni potožnH Jasosfctill
Pred pogajanji med radikale! in SLS?
BEOGRAD, 15. Pašić je še vedno bolan. Zatrjuje se, da je močno prehlajen v grlu. Radikalski listi so pričeli poročati o raznih pogajanjih za razširjenje vladine veČine in preustrojstvo vlade v koalicijski kabinet. «Novosti* vedo povedati, da se vršijo pogajanja s SLS za vstop v vlado. Čim se vrne dr. Korošec iz Varšave, se bo po informacijah «Novosti» položaj razčistil. Radikali so baje pripravljeni dati SLS velike koncesije,
UPRAVNA RAZDELITEV V SLOVENIJI IN NA HRVATSKEM
ZAGREB, 15. Iz Beograda poročajo, da se vrše v ministrstvu notranjih zadev priprave za izvedbo oblastne organizacije v Sloveniji in na Hrvatskem. Kakor znano, so pokrajinske uprave v Dalmaciji in Bosni že likvidirane. Vlada se je sedaj očividno odločila, da izvede to likvidacijo tudi v Ljubljani in Zagrebu.
V ministrstvu notranjih zadev je bila konferenca, na kateri je bil izdelan defini-tiven načrt za razdelitev države na oblasti. Radikalci so naleteli na težave glede osebnosti, ki naj bi zavzele mesta velikih županov, štirih na Hrvatskem in dveh v Sloveniji. To in bolezen g. Pašića bo najbrže odgodila njihovo imenovanje. V februarju 1924. bi se potem vršile volitve v oblastne in sreske skupščine, tako da bi samoupravne korporacije bile oživotvorje-ne. Za prehodni čas bi ostali pri velikem županu v Zagrebu in Ljubljani delegati posameznih ministrov za celo Hrvatsko
oziroma Slovensko, ki bi v prenesenem delokrogu vršili funkcije 3. instance za te kraje.
Čim bi se ilvršile likvidacije pokrajinskih uprav ter se uvedle tudi v Sloveniji in na Hrvatskem oblasti, bi vlada najbrž za februar 1924. razpisala volitve v oblastne in sreske samoupravne skupščine.
Notranji minister Vujičič je povodom vesti o likvidaciji pokrajinskih uprav na Hrvatskem in v Sloveniji izjavil sotrudniku beograjksega dnevnika «Vreme», da so govorice o imenovanju ministrskih delegatov neosnovane. Ministrstvo samo nadaljuje izvedbo ustave in zakona o upravnih oblastih. Ker je v Srbiji, Dalmaciji in Bosni delo že končano, prehaja vlada sedaj na Hrvatsko in Slovenijo. Vlada ni nikdar nameravala odstopiti od izvedbe tega zakona, pač pa se je za Slovenijo in Hrvatsko delo radi tehniških težkoč, posebno radi različnega zakonodavstva in neizenačene administracije, zakashilo.
LJUBLJANČAN ODLKOVAN Z NOBLOVO NAGRADO.
GRADEC, 15. Iz Stockholma 13. t. m. javljajo, da je bila tukajšnjemu univerzitetnemu profesorju dr. Pregl-u priznana Noblova nagrada za kemijo. Univ. prof. dr. Pregel, predstojnik kemijskomediciaskega zavoda, je bil 1.
1869.	rojen v Ljubljani kot sin bivšega blagajnika cKranjske hranilnice*. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani.
Podpisan dekret sv. Stolice o razmejitvi cerkvenih občin v Jugoslaviji
BEOGRAD, 15. Jugoslovenski poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka je v soboto posetil papeža Pija XI. in mu sporočil zahtevo jugo-slovenske vlade, da se vprašanje razmejitve poedinih župnij končno veljavno reši. Vprašanje pa je izostalo iz dnevnega reda, ker je generalno tajniitvo Vatikana podpisalo še istega dne tozadevni odlok. S tem so prišle vse obmejne župnije pod upravo jugo slo v. predstavnikov katoliške cerkve. Podrobnosti dekreta niso Se znane.
JUGOSLOVENSKI POSLANCI NA POLJSKEM
VARŠAVA, 15. Jugoslovenski parlamentarci so bili v Varšavi nad vse prisrčno in slovesno sprejeti. V torek se je vršila seja poljskega parlamenta, ki so ji prisostvovali tudi jugoslovenski poslancL Poljski «sejm» je pri tej priliki ratificiral trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo, kar je dalo povod za burne manifestacije jugoslovenski delegaciji in Jugoslaviji sploh.
Na kosilu, ki ga je priredil predsednik republike na čast delegaciji, so bili prisotni podpredsednik jugoslov. narodne skuščine Bakič, jugoslovenski poslanik v Varšavi g. Simič in zastopniki vseh poljskih parlamentarnih skupin. Sprejem pri predsedniku republike je bil več kot prisrčen.
VRNITEV K DELU NA POLJSKEM
VARŠAVA, 15. Minister za notranje zadeve je obvestil zbornico in senat, da je započelo delo v vseh industrijskih panogah. Povsod vlada mir in življenje poteka normalno. Splošna stavka ni torej imela večjih posledic.	^^^^^
Turška izročila Rusiji rusko državno lastnino
CARIGRAD, 15. Angorska vlada je izročila misiji sovjetske vlade poslaniška in konzularna poslopja, bolnišnice, cerkve in šole, ki so bile last prejšnje caristične Rusije. - '
PRED ODLOČITVIJO VPRAŠANJA JAVORINE
PARIZ, 15. Včeraj se je pričela pred mednarodnim razsodiščem v Haagu razprava radi Javorine. Včerajšnji dan je bil povsem posvečen vprašanjem procedure in formalnosti. Čehoslovaška vlada je razložila sodišču v spomenici natančno svoje stališče, medtem ko ni še Poljska predložila nikakega poročila. Tekom današnjega dne bo najbrže poljski zastopnik podal stališče svoje vlade, nakar bo jutri čehoslova-ški delegat odgovoril na poljske razloge. Razprava bo s tem najbrže zaključena. Visoko sodišče bo potem tekom prihodnjega tedna izreklo odločitev glede pripadnosti Javorine.	>v
Francoski listi s potovanju ipansKeaa kralla v Rim
PARIZ, 15. «La repubblique fran^aise« piše, da mora obisk španske kraljevske dvojice v Rimu zanimati tudi Francijo. Na splošno, pravi omenjeni list, moramo le z zadovoljstvom gledati na politiko prisrčnega sporazuma med Špansko in Italijo, ampak se tudi ne moremo zadosti načuditi radi zadržanja pretežnega dela listov obeh držav. Na koncu izraža list nado, da bo general De Rivera pregovoril Mussolinija za pristop Italije k francosko-španskemu sporazumu iz leta 1907, ki jamči za status quo na Sredozemskem morju in na evropskem in afriškem nabrežju Atlantskega oceana.
Z druge strani objavlja «Journal» sledečo brzojavko iz Madrida: Pogovoru, ki ga bo imel general Primo de Rivera z Mussolini-jem, se pripisuje tu velikanska važnost. General bo prinesel s sebof v Rim besedilo nove italijansko-španske trgovinske pogodbe. Kar se pa tiče obiska španskega kralja v Vatikanu, bo presegal ta čin meje navadne vljudnosti. To bo prvi slučaj po letu
1870,	da bo katoliški vladar sprejet od vsega papežkega dvora. Španski listi menijo, da bo obisk španskega kralja v Rimu začetek tesnejšega zhližanja med Italijo in Španijo.
-ViT-Ti-t-
Hosprotl zUlžonlu med Kahrom In LudendoHfom
Zavezniki ne bodo podpirali Francije ▼ zadevi povratka kronprinza
MONCHEN, 15. V deželo se polagoma vrača mir in red. Vedno bolj postaja očitno, da stremijo Kahr, Hitler, Ludendorff in Ebrhardt za istimi cilji; le glede poti, ki naj bi jo ubrali, da bi prišli do teh ciljev, glede taktike se njihova mnenja križajo. Hitler in Ludendorff sta bila za takojšnjo vstajo, medtem, ko je bil Ehrhardt za to, da se nacijonalisti prej vojaško organizirajo ter še le potem udarijo. Vsekakor je bil gotovo tudi Kahr istega mnenja, dasi ni mogel javno nastopiti, ker mu ni tega dovoljevalo mesto, ki ga je zavzemal.
Tukajšnje časopisje je vobče mnenja, da bodo tudi nasprotja med Kahrom in Ludendorff om kmalu polegla. Za slične domneve je dal povod včerajšnji pogreb nekega Lu-dendorffovega prijatelja, ki je podlegel ranam, zadobljenim pri nacionalističnem uporu. Kahr se je dolgo obotavljal, končno pa je vendar dovolil Ludendorffu, da se je udeležil pogreba. Ludendorff je ob odprtem grobu prijatelja izpregovoril par besed, Med drugim je rekel, da ne bo odnehal od zapričetega boja do smrti, dokler ne bo videl vstajenja Nemčije; dalje je izrazil željo, da bi se rad nahajal na prijateljevem mestu. Svoj govor je potrdil s prisego. Poleg tega kroži po mestu vest, da je bil Ehrhardt, ki je sedaj načelnik nacionalističnih vojaških organizacij, v avdijenci pri Kahru te mu sporočil, da so nacionalistične organizacije na njegovi strani. Nacionalistične organizacije, med temi znana «Gberland», obstojajo v resnici še dalje, kljub temu, da so bile uradno razpuščene. Te organizacije imajo tudi lastno glasilo «Wiesbadener Anzeiger*.
Amerika, Anglija in Italija niso proti povratku kronprinza
PARIZ, 15. Za danes ob 17'30 je napovedana seja poslaniške konference, na kateri se ima končnoveljavno rešiti vprašanje posredovanja zaveznikov radi povratka kronprinza. Kakor znano se je ameriška vlada že izrekla proti posredovanju. Vesti, ki prihajajo iz Londona, pravijo, da vztraja angleška vlada še vedno na stališču, naj se zavezniki ne prenaglijo. Isto stališče je zavzela tudi Italija; vsaj v političnih krogih so tega mnenja. Vlade se namreč še niso uradno izrazile.
Kronprinz pride v Italijo?
RIM, 15. «Epoca» poroča iz Miinchena, da je kronprinz izrazil željo, da bi se rad umaknil za nekaj časa v Italijo, kjer se nahaja njegov.brat že nekaj mesecev. Ni še znano, v katerem kraju se misli kronprinz nastaniti; verjetno pa je, da se bo podal najprej na poučno potovanje po Italiji ter se potem nastanil v Toskani.
Francoske pripombe k nastopu Anglije
na včerajšnji seji reparacijske komisije
PARIZ, 15. Spričo zadržanja angleškega zastopnika na včerajšnji seji komisije za vojne odškodnine je stopilo vprašanje o sodelovanju Amerike pri preiskavi finančnega položaja Nemčije v drugo vrsto. Listi se vprašujejo, zaka> da je angleški zastopnik tako ostro nastopil proti predlogu za tehnično preiskavo in zakaj da je celo grozil, da bo zapustil svoje mesto v repa-racijski komisiji. Na to pravijo nekateri, da je odgovor zelo lahek, akoravno ni baš laskav za Anglijo. V smislu predloga francoske delegacije bi namreč preiskava do-vedla do ugotovitve, da se nahajajo veliki nemški kapitali, ki so jih industrijalci izvozili ter jih na ta način rešili obvez napram nemški državni blagajni, večji del v angleških bankah. Ako je tedaj Nemčija postala insolventna, je to deloma zakrivila tudi s tem, ker je pustila, da so šli ogromni njeni kapitali v inozemstvo.
«To je vzrok — pravi „Liberte" —, ki je tako razburil angleškega zastopnika in ki dokazuje, da je francoska delegacija zadela v živo. Preiskava pod vodstvom reparacijske komisije gre na živce Angliji: nov povod, da jo moramo zahtevati. Tisti, ki se jezi, navadno nima prav. Angleški zastopnik je ironično govoril o krogljicah proti potresu. Krogljice tehnične angleško-ameriške konference so se mu zdelo bolj učinkovite, ker bi si ž njimi omami občutljivosti, ki ga danes tako razburjajo.»
AMNESTIJA NA BOLGARSKEM
SOFIJA, 15. Ministrski svet je sklenil dovoliti obsežnejšo amnestijo za udeležence zemljedelskih in komunističnih izgredov. Amnestija bo veljala za prestopke, izvršene v času od 9. junija do 15. oktobra. Le voditelji in glavni agitatorji, 20 po številu ne bodo deležni amnestije. Tozadevni zakonski načrt bo predložen novi zbornici ob začetku aasedanja.
Stroški za obnovitveno delo v Franciji
PARIZ, 15. Finančni minister de Lastey-rie je izjavil v finančni komisiji zbornice, da bo proračun rednih izdatkov za leto 1924 krit z večjimi davčnimi dohodki Nadalje je minister izjavil, da bo obnovitveno delo v porušenih krajih zahtevalo v treh letih 24 milijard, h katerim je treba prišteti še 56 že uporabljenih milijard, torej skupno 80 milijard.
Izdajanje novih nemških bankovcev
BERLIN, 1$. Nova nemška emisijska banka «Rentenbank» je bila pooblaščena, da prične z emisijo novih bankovcev z
Smuts predlaga konferenco za ugotovitev splošnega položaja Nemčije
LONDON, 15. General Smuts je poslal «Timesu» nekatere predloge za rešitev., reparacijske ga vprašanja iz sedanjega položaja. Tu predlaga Smuts angleški vladi, da naj skliče v smislu sklepov državne konference sestanek izvedencev, ki bi se ne smel omejiti na ugotovitev plačilne zmožnosti Nemčije, ampak razširiti preiskavo na vse gospodarske in finančne pojave reparacijskega vprašanja in položaja Nemčije (obnova nemških financ, posojila Nemčiji, odškodnine, stroški zasedbe); ta konferenca bi morala tudi proučiti vprašanje zagotovitve resničnega miru Nemčiji, da se bo lahko posvetila svojemu delu, ne da bi visela nad njo večna grožnja inozemskega posredovanja. Francija bi se seveda morala udeležiti te konference; če bi pa tega ne hotela, bi se morala konferenca kljub temu sestati. To namreč zahteva državna konferenca.
Ne smemo se obotavljati, pravi Smuls; ne gre več tu za vprašanje plačil; vprašanje vojnih odškodnin je nastalo naenkrat vprašanje morale: moramo se odločiii, ali naj Nemčija živi ali pa naj postane neizmerna odprta rana na telesu civilizacije. Lahko se seveda ugovarja, da lahko Francija onemogoči z vztrajanjem pri svoji politiki sestanka izvedencev, ne smemo pa misliti, da se bo Francija upirala iz lastne volje na dolgo politiki pomirjenja Evrope, ako jo bodo pri tem zapustile vse druge države. Prej je treba misliti, da se bo tudi francosko javno mnenje vdalo, ako bo konferenca upoštevala svete pravice Francije.
NEMCI DOLŽLIO FRANCIJO RADI PORENJSKIH RAZMER
BERLIN, 15. Berlinski dopisnik « Kolni-sche Volszeitung» poroča, da je prišlo pri pogajanjih med francoskimi oblasti in indu-strijci do nesprejemljivih pogojev. Predvsem je nesprejemljiva zahteva, naj se dobave premoga ne vpišejo na račun reparacij, marveđtiaj gredo na račun ostalih obveznosti Nemčije. Francozi upajo, pravi list, da bodo s to zahtevo finansirali zasedbo Porurja. Taka transakcija je za nemško vlado nesprejemljiva. Poleg tega si hoče Francija zagotoviti ne samo največji del nemškega porenjskega trgovskega brodovlja, marveč tudi največji del porenjske plovidbe. Na konferenci, ki jo je te dni sklicala nemška vlada se je pojavilo soglasno mnenje, da ne sme zadeti nove denarne veljave, ki stopi v veljavo z današnjim dnem ista usoda kot papirnato marko. Vlada je torej radi svojega slabega finančnega stanja prisiljena odvzeti vsem brezposelnim v Porenju in Porurju podpore. Krivda za to zadene Francijo, ki je po nezakoniti zasedbi nemških pokrajin odbila vse nemške poizkuse za dosego sporazuma v svrho vzpostavitve dela.
S tem je Francija povečala svojo odgovornost za žalostne razmere, ki sedaj vladajo v zasedenih pokrajinah. Nemška vlada je radi tega prisiljena storili neizbežni korak: Ustaviti vse dobave, izvirajoče iz mirovne pogodbe. S tem, zaključuje list, noče nemška vlada kršiti versaillcske mirovne pogodbe, marveč samo odgovoriti na kršitev versailleske mirovne pogodbe od strani Francije. Po mnenju dopisnika omenjenega lista je Nemčija zmožna dobavljati samo, ako pride do stanja pred 11. januarjem 1923.
SEPARATISTIČNO GIBANJE IN MIROVNA POGODBA.
PARIZ, 15. Nota, ki jo je izročil angleški poslanik lord Crewe Poincareju spominja, da je angleška vlada izjavila, da se pogodba, ki jo je podpisala Nemčija s svojimi sestavnimi državami ne bi dala uporabiti na državice, ki bi nastale po ražsulu zvezne republike. Francoska vlada je odgovorila, da ne vsebujejo členi 27 in 28, ki določajo nemško državno mejo, nikakega jamstva od strani zaveznikov za slučaj, da bi se posamezni deli odcepili od države in tudi ne za slučaj, da bi kaka zunanja sila zasedla gotove dele nemške države. V noti pa naglasa Forcign Office ponovno svojo tezo in jo podkreplja z mnogimi razlogi in dolgim pravnim razmotrivanjem. Od svoje strani je dal Poincarč angleškemu poslaniku noto, ki vsebuje ponovno zahtevano pojasnilo o zadržanju francoskih zasedbenih čet v Porenju in osobito v Palatinatu. Nota zavrača očitke proti nekaterim francoskim uradnikom, da so se zadržali v separatističnem gibanju pristransko.
Svarilen glas nemškim porenjskim industrijalcem
ESSEN, 15. «Deutsche Bcrgvverkszei-tung», glasilo porurskih rudarjev piše: Pogoji, ustanovljeni pri pogajanjih v Diissel-dorfu od francoskih oblasti glede westfal-ske industrije so tako težki, da jih ne bi mogla prenašati niti industrija niti porur-sko prebivalstvo. Glasom lista bi morali porurski industrijci francoske pogoje temeljito proučiti, predno bi podpisali pogodbe, ki bi imele porazne posledice za celokupno porenjsko in porursko prebivalstvo. List pripominja, da so pokazale pogodbe, ki so jih sklenile nekatere manjše družbe 9 francoskimi oblasti zelo nepovoljne uspehe.
Proti draginji v Porenju
KOLN, 15. Socijalistično glasilo «Rheini-< sche Zeitung* poroča, da je prišla včeraj k medzavezniški komisiji porenjska politi« čna delegacija v spremstvu nekaterih go-i spodarskih strokovnjakov in je z njo de« časa razpravljala o industrijskem življemu v zasedenih pokrajinah ter o korakih, ki b| se morali napraviti proti naraščajoči dra-rffoiL
SEPARATISTIČNO GIBANJE V PORENJU
PARIZ, 15. Separatistično gibanje zavzema vedno večji razmah. Včeraj se je vršil sestanek med Mathesom in voditelji političnih strank ter delavci porurske pokrajine. Sklepi se držijo v strogi tajnosti. Separatisti so zasedli limburški okraj in Sieg, fazno od angleške cone.
KRUPP IN RAVNATELJI ZAČASNO NA SVOBODI
PARIZ, 15. Ravnatelji Kruppovih tovarn in Krupp, ki so bili meseca maja obsojeni v ječo, so dosegli odložitev kazni. Na svobodo je bil pusčen tudi upravni svetnik
Muller.
Pogajanja med Francozi in porenjskimi
indusirijci prekinjena
ESSEN, 15. «Rheinisch Westfaelische Zeitung» poroča, da so se pogajanja med lastniki rudokopov in Francozi razbila, ker niso hoteli Francozi pristati, da bi šle dobave na račun vojne odškodnine.
Konferenca za svobodo mednarodnega prometa
ŽENEVA, 15. Na vzpodbudo Društva narodov je bila danes otvorjena druga mednarodna konferenca za svobodo tranzita in komunikacij. Zastopanih je bilo 40 držav. Na sporedu so vprašanja mednarodnega železniškega režima, mednarodne-
ga režima za pririanišča in uporabe električne energije v mednarodnih odnosa jih. Predsednik san, Conti se je v daljšem govoru zahvalil za izvolitev in povdaril veliko važnost mednarodnega prometa in stremljenje po čimprejšnji ureditvi tega za vse države važnega vprašanja. Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Generalni tajnik Društva narodov Drummond mu je izrazil iskreno zahvalo.
Aretacija pariškega občinskega svetnika
PARIZ, 15. Občinski svetnik Didol, ki so ga pri zadnjih občinskih volitvah izvolili v občinski zastop komunisti, je bil včeraj aretiran v magistratnem poslopju. Didol je bil svoje časno obsojen radi političnega zločina na 5 let ječe in je doslej živel v Švici. Prisotnost policije v poslopju je dala povod za burne proteste. Mučen incident pri Conradijevem procesu
LAUSANNE, 15. Med razpravo proti Conradiju je prišlo včeraj popoldne do mučnega incidenta, ki ga je povzročil odvetnik Polounina Aubert. Odvetnik zasebne stranke Členov je izročil senatnemu predsedniku pismo, v katerem je izjavil, da ne bo dopustil napadov na sovjetsko vlado. Aubert pa je po otvoritvi razprave prečital listine, ki jih je Členov označil za potvorjene. Radi tega je slednji zapustil dvorano, Aubert pa je nadaljeval s -svojim zagovorom.
DNEVNE VESTI
Zo Italijansko solo g Splitu
• Gazzetta Ufficiale* od 12. t. m. je objavila ( kr. odlok zakon od 10. septembra 1923, št. { 2308, s katerim se dovoljuje svota v znesku do £ 500.COO lir za nakup poslopja v Splitu za ita- j lijansko šolo. Finančni minister bo odredil s j posebnim svojim odlokom vpis omenjene svote . med izredne izdatke ministrstva zunanjih za-H ] dev za proračunsko leto 1923/24. Ta odlok- j zakon bo predložen parlamentu, da ga izpre- ( meni v zakon.	,	i
Nas julijske Slovane morajo obhajati grenka j čustva spričo te zakonite odredbe. Ne morda j radi tega, ker bi ne privoščili tisti neznatni ■ < in naravnost izginjajoči peščici dalmatinskih : Italijanov pouka v materinem jeziku. Ne, kajti . to načelo je za nas sveto v vsakem pogledu in z ozirom na vsak narod in torej tudi glede ] dalmatinskih Italijanov. Tudi pritrjujemo od- j ločnosti. s katero se vlada zastavlja za te od- , lomke italijanskega naroda. Kar mora boleti ] vsakega julijskega Slovana, je dejstvo, da je ] vlada istočasno odredila, da manjšine v lastni ( j državi ne smejo imeti istih pravic do šole in j do gojenja lastne narodne kulture, ki jo zahte- ] va in uveljavlja tudi za najneznatnejše odlom- i ke italijanskega naroda v inozemstvu. Taki ne- . znatni odlomki so brez dvoma dalmatinski j Italijani. Omenjeno bodi v tej zvezi, da niso ' tamkajšnje italijanske šole namenjene le za , italijanske državljane, temveč tudi in predvsem za Italijane jugoslovenske državljane. Za , to neznatno italijansko manjšino je torej tako dobro preskrbljeno, da ji lahko Italija odpira šole po svoji volji in uvidevnosti. In pri nas? Mi se seveda dobro zavedamo, da je to predvideno v nedavnih pogodbah med Italijo in Jugoslavijo ter nam ne prihaja na um, da bi zahtevali zase take predpravice. Pač pa moramo ob tej priliki zopet poudariti, da izvira tudi j iz tega priviligiranega položaja italijanske mamšine v Jugoslaviji za našo vlado nova moralna obveza, da izpremeni temu primerno svojo šolsko politiko napram Slovanom v Italiji. Zakon o italijanski šoli v Splitu pa naj j imajo pred očmi tudi tukajšnji laški listi, ako bi nam zopet kdaj hoteli priti z očitkom, češ i kaj kričite, kaj ne vidite kako se godi manjšinam v Jugoslaviji! Naj bi raje priznala ta gladila, da se Italijanom v Jugoslaviji izvrstno godi, in naj bi priporočala na podlagi tega dej- ; stva vladi drugačno, t. j. pravičnejšo kulturno politiko napram slovanski manjšini v Italiji.
Ne dotikajte se naših priimkov.
Iz Labinščine pišejo: Na Labinščini imamo po večini italijanske duhovnike. Ti so prežeti od najhujše mržnje proti našemu narodu, fo mržnjo kažejo toliko v cerkvi, kolikor izven nje. Mesto da bi v cerkvi pripovedovali krščanski nauk, držijo politične govore. O njihovem delu izven cerkve niti ne govorimo. Za danes naj omenimo le najnovejšo brez-obraznost, o kateri ne moremo molčati. V zad-^ njem času začenjajo pretvarjati naše narodne priimke v italijanske. Tako n. pr. Načinoviča v Naciaovi, Viško vica v Viscovi, Ružiča v Russi, Miletića v Mileti, Jelčića v Gelci, Ba-telića v Baiteli itd. Nimamo dovolj besed za obsodbo tega sramotnega postopanja italijanskih duhovnikov. Poživljamo cerkvena obla-stva da jih nemudoma pokličejo na red, ker bomo sicer prisiljeni ubrati druge strune ,..!
Cunje in igrale za duie f
Ženski odbor društva «Lege Nazionale* je razpravljal te dni pod predsedstvom gospe Clori Pitteri o položaju otroških vrtcev, ki jih je «Lega» ustanovila po slovenskih vaseh 'Julijske Krajine. Laške gospe so obiskale nekatere vrtce na Krasu in v Istri. Ugotovile so, da se nahajajo te potujčevalnice naših otrok v precej zapuščenem stanju in da je potreba podpor narastla. Da bi se moglo ugoditi najnujnejšim zahtevam, so gospe same napravile 300 obleke za vrtce v Skednju, Barkovljah, Trebčah, Senožečah, Vipavi itd. Nadalje so sklenile nabaviti za razne vrtce igrače, knjige, otroške liste itd.
Torej cunje in igrače za duše slovanskih otrok!	_
Volne pokojnine
Dne 10. t. m. je razposlala agencija Štefani brzojavko, v kateri finančno ministrstvo naznanja, da poteče rok za vlaganje prošenj v rvrho podelitve vojne pokojnine dne 31. decembra 1923. (Glej «Edinost* od 11. novembra!). Ker je bilo sporočilo spričo dejstva, da •o biH na prefekturah v Julijski Krajini ukinjeni uradi za vojne pokojnine, nekoliko zamotano, smo se obrnili na tukajšnjo prefekturo za pojasnilo. V smislu teh pojasnil je zadeva takale: Prošnje je treba vložiti nakas-faeje do 31. decembra 1923. ter jih odposlati naravnost na »Direzione generale delle pen-sioni di guerra*, Palazzo Braschi-Roma, ali pa oa prefekture posameznih pokrajin. Pro-inje, ki so bile odposlane na «Sottosegretaria-to di Stato per l'asistenza militare e le pen-sio di guerra« so seveda veljavne, dasi je bil ta urad ukinjen.
„Patrljct", ki govori — neumnosti!
Tistemu Cucchettijo, ki je v «Piccolu* učil, ia v mejah kraljevine Italije ne sme bili drugih strank razen italijanskih — smo mi že posvetili po zaslugi. »Istarska Riječ» piše: «Ide-a ni tako slaba. Nekaj sličnega se je rodilo :udi v glavi blagopokojnega Franca Jožefa — edi se mi — tam nekje po oseminštiridesetem etu. Tudi on je v tistem času pripravljal ne-tak «befelj», da v mejah Avstrije ne sme biti irugih strank, razen nemških. No, Franc Jo-Lef je hitro spremenil misel, ko je uvidel, da
iz te moke ne bo kruha___Ali Cucchietti
toče prepovedovati, kar že vedo vrabci po itrehah, da je namreč Italija nacijonalna drsava, v kateri so Italijani v ogromni večini, i mi Slovani v neznatni manjšini.
Tudi Nemčija je bila nacijonalna država, v kateri so bili Nemci v ogromni večini, a Poljaki, n. pr., v neznatni manjšini. In zdi se, ia je bil Viljem II. vsaj toliko Nemec, kolikor je Cucchetti Italijan. Toda resnici na !jubo moramo reči, da bivši Kajzer ni nikoli branil Poljakom biti Poljaki. Imeli so celo svojo stranko, ki se je tudi uradno imenovala: Polen-Partei. (Poljska stranka}. A kako bi tulo, če bi se našel v Jugoslaviji kak jugoslo-trenski Cucchetti ali Bučič, ki bi iznenada prišel s predlogom, da se imajo odslej vsi Italijani v Jugoslaviji imenovati — jugoslovenska stranka?!»	~
O Cucchetti! Cucchetti! Kak modrec bi bil, če bi svoje modrosti modro skrival pod mernikom, ne pa da jih iznaša pred svet, ki se mu mora le — smejati! Tako mu ne more nikdo verjeti, da je — filozof!
Vprašanje istrskih rudnikov. V sredo sta dovršila vladna izvedenca preiskavo o stanju istrskih rudnikov in sta se vrnila z nabranim gradivom zopet v Rim. Uprava rudnikov je odložila zapretje premogovnikov za tri dni, tako da se zaprejo še le v nedeljo namesto včeraj 15. t. m„ kakor je bilo prvotno določeno. Pričakujejo se ukrepi vlade, ki bodo o-mogočili redno nadaljevanje dela.
Napoved sladkornih snovi. Tukajšnji finančni tehnični urad sporoča, da so bile z odlo-kora-zakonom povišane pristojbine na proizvodnji sladkornih snovi. Pristojbine zadenejo poleg že gotovih izdelkov, tudi izdelke že proste davka, ako se nahajajo v večji množini kakor 1 stota. Naznanitev omenjenih izdelkov se mora izvršiti do 17. t. m. v najbliž-njem finančnem uradu ali, ako tega ni, v krajevnem občinskem uradu. V slučaju opustitve ali napačne naznanitve bo postopalo finančno oblastvo v smislu zakona.
Društvene vesti
Prireditev za Dijaško Matico« katero ie organiziralo Slov. akad. fcr. društvo »Balkan« je tukajšnja kvestura končnoveljavno prepovedala. Raditega dvignejo lahko zainteresi-ranci v uradu D. M. predplačila za sedeže v soboto od 9-11. Prebitek se izroči Dijaški Matici. — Slov. akad. fer. dr. »Balkan.«
Pevsko društvo «Hirija». Podpisani odbor poziva vse člane in Članice, da se udeleže pol-noštevilno prve vaje, ki se vrši danes, v petek, ob 20.30 v društvenih prostorih. — Odbor.
Učiteljsko Društvo za Trst in okolico vabi vse svoje člane na redno jesensko zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri v poslopju ljudske šole v Gropadi s sledečim dnevnim redom: l)PoroČiio odbora. 2) Slučajnosti. 3) Predavanje prof. Dr, Cermelja o pe-•rijodičnem sestavu prvin. Priporoča se obilna udeležba.
Iz triaikega življenja
Šoferjeva nezgoda. Šofer BrunoLoier, star 20 let, stanujoč v ulici Cristoforo Cancellieri št. 98, se je včeraj popoldne mudil s svojim avtomobilom v prosti luki Duca D'Aosta. Ko je hotel zopet spraviti v tek motor, mu je kljuka, ki jo je zavrtel v to svrho, ušla iz desne roke ter ga udarila s tako silo po isti, da mu jo je zlomila pod komolcem. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek.
Pri padca si zlomil nogo. Sinoči je bil prepeljan v mestno bolnišnico 7-letni ^ Šolar Ar-mand Castro, doma iz Pirana, ki je imel desno nogo zlomljeno v stegnu. Stariši, ki so ga spremljali, so povedali, da je deček padel doma po stopnicah ter se pri tem tako poškodoval. Deček je ostal v bolnišnici. Po mnenju zdravnikov bo okreval v 6 tednih, če ne nastanejo kake komplikacije.
Samomor starke. Dolgotrajna bolezen je gnala v smrt 70-letno zasebnico Marijo Tenze, stanujočo v ulici Istria št. 81. Sita življenja, ki ga ji je bolezen grenila, je včeraj zjutraj v svojem stanovanju izpila večjo količino^ lizola. Ko so njeni domači prišli na sled njenemu obupnemu Činu, je bilo že prepozno. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na pomoč, je ugotovil, da je nesrečna starka že mrtva.
Truplo samomorilke so pustili doma.
Spretna žepna tatvina. Predvčerajšnjim Dopoldne je uradnik Bruno Furlani, star 17 let,
po nalogu tvrdke Koilsr & Breitner, Id ima svoje urade v ulici Sani ta it. 10, kjer je nameščen, vnovčil pri zavodu «Banca Com-merciale Triestina* na trgu Mazzini ček za znesek 3000 lir. Mladenič je denar, ki mu ga je odštel uradnik pri blagajni« spravil v zunanji žep suknje.
Ta neprevidnost ga je drago stala. Ko se je mladenič vračal v pisarno svoje tvrdke, je medpotoma s strahom zapazil, da je 30 stota-kov izginilo iz žepa, kamor jih je bil spravil. Očividno mu jih je neznani žepar spretno ukradel iz žepa, najbrž še v neposredni bližini banke.
Mladenič se je nemudoma podal na kvestu-ro ter tam naznanil dogodek. Poizvedovanja, ki jih je policija takoj pričela, da bi prišla na sled tatu, so ostala brezuspešna.
Obiski zlikovcev. Predsinočnjim so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev splazili v stanovanje zasebnice Marije Con-tjsnto, katero se nahaja v ulici D. Rossetti št. 41, ter ukradli razne dragocenosti, mnogo perila in par oblek v skupni vrednosti okoli 4000 lir.
Tatvina je bila prijavljena na kvesturi.
— Na podoben način so zlikovci «obiskali« stanovanje zasebnice Marije Nava, stanujoče v ulici Capitelli št. 6; seveda v njeni odsotnosti. Za « spomin* so vzeli s seboj zlato verižico vredno 200 lir in znesek 100 lir v bankovcih, ki so ga iztaknili v nekem predalu.
O dolgoprstnih obiskovalcih ni nobenega sledu.
Še eno spretno tatinsko podjetje. Neznan a spreten tat je predvčerajšnjim opoldne ukradel vdovi Heleni Gentille, lastnici tobakarne, ki se nahaja v ulici Cavana št. 14, za 5000 lir znamk in kolkov. V hipu, ko se je Gentille mudila v prostoru za tobakarno, se je neznan zlikovec polastil mape, v kateri so bili spravljeni kolki in znamke ter izginil.
Gentille je prijavila tatvino na policijskem komisariatu v ulici Sanitš.
«Ncsreča nikdar ne počiva«. O resničnosti tega pregovora se je včeraj popoldne prepričala zasebnica Fortunata Negri, stara 36 let, stanujoča V ulici Giuliani št. 16. Okoli 15. ure je na domačem dvorišču prala perilo, kar se je nenadoma v višini drugega nadstropja odtrgal od zida kos hišnega okvirja ter padel ženski na glavo. Negrijeva je zadobila široko rano nad desnim očesom; na istem mestu je bila črepinja prebita. Ponesrečenko so z avtomobilom « Zelenega križa* prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je bila sprejeta v precej resnem stanju v kirurgični oddelek.
Poskusen samomor slaboumaeia. Sedemindvajsetletni Viktor Cirilli, je nesrečnež, ki ni pri zdravi pameti. Bil je že večkrat v opazovalnici Snoči se mu je zopet zmračil um. V svojem stanovanju se je hotel obesiti, a vrv,
Iti jo je pritrdil na nek žebelj v zidu, se je utrgala in mladenič je padel na tla. Nesrečnež je pričel besneti kakor obseden, tako da so moraH njegovi domači poklietti zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v opazovalnico.
Književnost In umetnost
«2enski svet». Izšla je 11. številka tega glasila naših ženskih udruženj v Julijski Krajini s sledečo velezanimivo vsebino:
Obrazi in duše. IX. — Eliza Orzeszkowa. (Dr. Ivan Prijatelj.) Olesja. A. I. Kuprin. (Iz ruščine prevela P. Hočevarjeva) — (Nadaljevanje.) Gabrijan in Šembilija. (Dr. Ivan Lah) — (Nadaljevanje). Štirje akti. (Manica). Gospodinja in služkinja. (Napisala: Š.) O socialnem deloyanju londonske reševalne armade. Tamara. (M. Ljermontov. Iz ruščine prevel: Ivan Matelič). Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Književnost. — Razgovori.
Priporočamo najtopleje to krasno in koristno žensko revijo, o kateri so se najpohvalneje izrazili naši domači in tudi mnogi inozemski listi. Nobena slovenska družina naj bi ne bila brez «2enskega sveta*, ki nudi našim ženam in dekletom koristen in prepotreben pouk v najraznovrstnejših strokah, spadajočih v področje dobre in brižne žene, gospodinje in matere. Poleg tega vsebuje vsaka številka obilo zabavnega čtiva. List je vešče urejevan in je postal spričo tega — kakor tudi spričo dejstva, da se je uredništvu posrečilo pridobiti sodelovanje naših" najuglednejših kulturnih delavcev in delavk — prvovrstna družinska revija, na katero so naša ženska udruženja lahko ponosna pred našo in tujo javnostjo. Njihova podjetnost zasluži popolno priznanje in vsestransko podporo. Naročajte torej in širite «Ženski svet!* (Naslov uredništva in uprave: Trst, posta centrale, poštni predal št. 384.)
DAROVE
N. N. daruje L. 4 — za sklad „Edinosti".
G. Matko Gradišar od Sv. Ivana je daroval za D. M. 22 L. Srčna hvala,_
Borzna poročiSa*
Valuta na tržaškem trgu.
ogrske krone 0'11	0*13
avstrijske krone.........0.0322	0.0330
češkoslovaške krone 6o.8j	67.35
dinarji . • • ..........«5
lejl ...............u-<5	12
marke« ............. T*
dolarji.............?3 3.	23.47
francoski franki .........
švicarski franki........ • JJJ*—	~
angleški funti papirnati......10150 101*70
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem* da Je naš preljub! soprog, oče, stari oče in tast
JOSIP VOLK
trgovec In posestnik
v starosti 57 let, danes, ob 19. url, mirno v Gospodu zaspa?.
Pogreb se bo vrSil Izpred hiSe žalosti v soboto ob 14. uri.
PODORAD, 15. novembra 1923.
Žalujoča soproga Amalija in ostali sorodniki.
Mali oglasi
se računajo po 20 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—, Debele črke 40 stoti nk beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor iŠČe službo, plača polovično cero,
POŠTENA« pridna služkinja, vešča vseh hiš"? nih del, išče službe pri majhni družini. Na-, slov pri upravništvu.	1597
15 LETEN, izvrsten mladenič, išče poduka posebno v mizarstvu ali v drugem rokodelt stvu. Naslov Ivan Kjudcr, Kazlje 16, Sežana.	1593
KRONE 1.81, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate X 90.— Večja množina — ccna po dogovoru. Via Pondarcs št. 6/1.	44
BR1LJANTE, zlato« srebro in platin po naj-, višjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. France^co 15, II.	(45)
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazziai 46.	5S
KRONE 1.82, goldinarji 485, 20 kronski zlati 90.50. Za večjo množino cena višja. Urarna, Ponte della Fabbra, blizu Piazza Goldoni.
1590
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Go-. vori slovensko. Tajnost. — Via Giulia 29.
156 V
usodnost!	PrlliHn!
Prodam
Trinadstropna hiša z arhitektonsko krasnim pročeljem, 18 stanovanj, prost lokal, obstoječ iz 2' sob in malim skladiščem. Lastniku stanom vanje na razpolago. Poleg1 še eno skladišče in garaža.	s trgom in prometno ulico.
Naslov pri upravništvu.	566
_____ ____—
Najvišja cena plačujem za ^^^ ^^ ^v^ ^^
kun, zlatic,	f?
lisic,
dihurjev, vidar, n FW iazbecev,ma;k, va-ver{c, krtov, divjih in tiemačlh zajsev«
D. WINDIPMH
Trst, Via Cesare Batilsti št. 10 II. nadst., vrata 16	35
Sprejemajo se pošiijatve po pošti«
BANCA ADRiftTICA
Ustanovljena leta Delniška glavnica Lit. 15.000.00d-— pop&S^^ma vplačana. Glavni sedež: Trst, Via S. *3icol6 9 (Lastna paSaša). — S&ociražttiea: ABBAZea,
Olajšuje vsako trgowike ©peracir
z Jugosia^iio
potom zaveznega zavoda
Jadranska Banka v B
LJubljani In Zairtbu
In njenih podružnic v glavniti mestih Jugoslavije.
Hal« hMdltm mm_____ blMa* subvencij* m blago. Inkasi efektov in računov. Informacijo. Kupuje in prodala dinarje
** ^	J^^IH ¥1mft, Hntnin pitni« in dru«« operacijo po najugodnejših pogojih.
PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL M
Ves izprehod sem preplakala, a teža na daSi je bila tako vebkat da mi po uri tudi m bilo lažje. Ko smo »e vračale ▼ celice, je bila moja tako brezupno prazna*	,
Ostanek tega dne je bil izmed aajkrutejsib. kar sem doživela v tem poslopju. Solze mi niso pomagale, topo ležanje istotako ne. Ce sem hodila po celici, so se mi motale misli. Ni pomoči. Na Dunaj, med Nemce, k vojaškemu sodišču! Prijateljev tam ne bo, sovražnih lic, nasprotnikov bo polno! Kdaj se vrnem k deci? —	. , ,
Naslednji dan je pričel ravno tako, k temu pa prihaja fizična slabost in bolenje glave. Nimam niti volje, da bi vstala. Oblekla sem se in zopet legla v hladni celici. Ko so mi prinesli ob 9. uri kruh, po katerega sem si morala iti k vratom, sem se opotekala. Viija paznica, ki je inače slabe volje in mrka, mi pravi nekako očutno:
cNo, no, na vas pa ta samota ne vpliva dobro.*
•Včeraj so mi naznanili, da moramo na Dunaj.®
Prikimala je in prekinila razgovor. Zdi se, da že ve. —
m
Ko se je prikazala strežnica, sem jo vprašala, kaj dela sestra. — ali se ne joče. •
«Joče se, joče. Jako je žalostna.»
Ta odgovor me je okrepil.
«Povejte ji, naj bo pogumna, ker se vse dobro dovrši. Naj pomisli, da se bo peljala v vlaku. Ona se tako rada vozi.»
Tolažba je, kakor tolažimo majhno deco.
Meni se vračajo moči. Cesa bi se bala? Sodnikov? Saj mi ne bo treba odgovarjati, ako ne bom hotela! Skličem se na protokol, kojega smo pisali v Pragi in vobče — saj lahko molčim. In končno, kaj pravzaprav vem? Nič. Preiskavo bodo morali zaključiti. — Tudi imam prijatelje, ki se bodo skrbeli za nas tudi na Dunaju. Nedavno je vprašal predsednik odvetniške zbornice dr. Korber, kako se nam godi. Osebno ga ne poznam, niti on mene, a nekdo je podrezal tudi tam.
Ko je prišel gospod Sl4dek na običajno inspekcijo, sem se mu potožila, da odidem na Dunaj. Pravi, da ne ve o tem ničesar. Kdor se potaplja, se lovi za vsako bilko. Mislim si, da morebiti ne pride do tega in da bo prej konec.	.
Zvečer so mi dali v celico tovarišico, neko žensko. Izprememba v celici bi mi liu°a; toda U oseba je nesimpatična. Kakih 45 let je stara, srednje velika, niti močna, mti suha. Stokaje je vstopila in kar sedla na mojo po-
S*Stokanje novih gostov sprejemam kot štora kriminalnica precej z rezervo. Opozarjani jo, da je ta-le postelj moja.
»Nič ne Škoduje,* pravi in stoka glasno dalje.
«Prosim, sedite drugam, na ono posteljo!* Vstala je in me začudeno pogledala. In zopet je začela na glas:
«Oh, ubogi moji otročiči, moji predobri, dragi otročiči! Kaj si počnejo sirotice brez mene?*
Mraz me prehaja. V tem sc obrača jokaje k meni:
«Ali imate tukaj kako stcklenico?* «2ejni ste?* jo vprašujem in ji nahvara kar vodo iz vrča v lonček.
«Ne, ne*, mi odgovarja, -rada bi si dala zobe v vodo. Tako, hvalaf» —
«0j, to je pa lep cvet!* Moja vela krizan-tema jo vabi. «A!i smem poduhati?*
Neprijetna mi je ta ženska, da ji niti nc odgovarjam na vsa vprašanja. Kaj bo, če ostanem z njo? —
Žena se pa že zopet udaja svoji žalosti in pričenja stokati. Venomer melje o svojih siro-. ticah otročičih.
♦Koliko so stari vaši otročiči?* *Dve dcklici imam, prva je stara 18 druga 16 let.»
«Saj so taki otroci že dovolj veliki, da si pomagajo sami, ako odide mati za nekaj dni.* «A moji dve nista vajeni, sirotici moji zlati moja dobra otročiča.*
In zopet solze in stokanje. — ♦Nikdar v življenju še nisem bila zaprta*, se mi toži.