hi praznikov. Usutd dally, «cept Saturdays Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniškl prosU >067 South Lawndaie Ava. Offlc« of Publication: S057 South Uwndslo A vs. Telephons. Hock well 4904 LET O—YEAB XXXVH Cena lists Je $0 00 Enteré as Mcond cUm matter January IS. INS. at the ooat-oOIca at Chlaaco. llUaola. unjor Um Act of Conarasi of March S. 1171 CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 5. JULIJA (JULY S). 194S Subscription 10 00 Yearly ŠTEV—NUMBER 130 Acceptance for mslling at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1918. General MacArthur naznanil poraz japonskih divizij na^^^H Operacije avstralskih čet na južnovzhodnem obrežju Bornea uspešne. Radio Melbourne naznanil okupacijo japonskih letališč pri Se-pinggangu in Manggaru v bližini Balikpapana. Makassarska morska ožina pod kontrolo ameriške in britske pomorske in letalske sile.— Ameriške čete in filipinski gerilci zožili obroč okrog ostankov japonskih divizij v severnem delu Luzona.—Novi bombni napadi na japonske letalske in mornarične baze.—Kitajske čete se vale v smeri Šanghaja MANILA. FILIPINI. 5. Jul— General Douglas MacArthur Je danes naznsnll osvoboditev vseh otokov Filipinske grupe In zaključek vojnih operacij. Id so se pričele 20. oktobra preteklega leta. ko so smerlške čete invadl-rale otok Ley te. Američani so uničili 25 Jsponsklh divizij, ki so štele 450.000 vojakov. MacArthur Je naglaall, da Je poraz Japonskih sil popoln. Skoro vse oiemlje otokov, ki obsegs 115,-600 kvsdrstnih milj in ns katerem živi 17.000.000 ljudi. Je pod kontrolo smerliklh sli. Ameriške izgube od zsčetka operacij znašajo 54,000. Število uključuje ubile, ranjene In pogrešane vojake. Manila. Filipini. 3. jul.—General Leslie Morshead, poveljnik avstralskih čet, ki so se izkrcale na južnovzhodnem obrežju otoka Bornea, je dejal, da operacije zadovoljivo napredujejo in da je bil cilj dosežen. Čete so konsolidirale zasedene pozicije pri Balikpapanu, pristanišč-nemu mestu, ki je v plamenih kot posledica bombardiranja z morja in iz zraka. Radio Melbourne poroča, da so avstralske čete zasedle japonski letališči pri Sepinggangu in Manggaru. Prvo je oddaljeno tri milje, drugo pa deset milj od Balikpapana. Čete drže pet milj dolg pas obrežja. Japonski odpor se je povečal. Japonske topniške baterije obstreljujejo pozicije avstralskih čet. General Douglas MacArthur jt sledil prvim četam, ki so se izkrcale na obrežju na vzhodni strani Balikpapana. Ameriški letalci podpirajo operaciji* avstralskih čet z bombardiranjem japonskih pozicij. MacArthur je izrazil zadovoljstvo, ker so avstralske čete utrpele neznatne izgube v začetnih operacijah. Enote ameriške in britske pomorske ter letalske sile kontrolirajo Makassarsko morsko ožino med Borneom in Celebesem. Japonski parniki ne morejo dovajati orožja, streliva in drugega vojnega materiala vojaškim četam zaradi blokade morske oži »i«-. Na vzhodnem obrežju Bornea j<' v akciji proti Japoncem deve-'•» avstralska divizija. Okupira je Beaufort, japonsko vojaško trdnjavo, in del železniške pro-ki vodi v Jesse!ton, japon-• kr» mornarično bazo. Druge avstralske sile so prej zasedle olj« |Hilja pri Sarawaku in Miri- ju. Ameriške četo in filipinski ge "I« i so zožili jeklen obroč okrog Stankov japonskih sil v hribih severozapadni strani Baguija v ' vernem delu Luzona, naj-v*' jega otoka Filipinske grupe. J;'i>"nci so v pasti in nevarnosti ^'učenja. Drugo ameriške sile podijo ja-v,r'!>ke čete v hribe Sierre Mad-t*. Dolina Csgaysn, v kateri t bili Japonci poraženi v bitki Aur»ei K ani, Jt* počiščena. (• • «rj ki letah i so ponovno I »li bombe na japonske mor-ne in letalske baze na For-Vrgli so več sto* ton zaži-[ n razstrelilnih bomb na !'ogajanja glede sklenitve nove pogodbe izjalovila. Kompaniji sta ignorirali pritožbe unije. Člani unije so se pri glasovanju, ki se je vršilo pred enim mesecem, izrekli za oklic stavke. Glavni osebnosti v konfliktu sta C. V. Wheeler, predsednik krajevne unije, katere člani so bili uposleni v tovarnah G«H»d year Co., in I. V. Watson, prod »ednik druge krajevne unije, katere člani no delali v tovarnah Firestone Co. Wheeler je dobil zaupnico od članov unije, čeprav je general Lewis B. Hershey, di rektor federalne naborne administracije, zapretil, da bo prekli tal naborne olajšavi za stavkar-je vojaške starosti. Wheeler jc v telegramu pred aedniku Trumanu označil Her sheyjevo grožnjo za fašistično, nedemokratično in neameriško. "Bil sem v armadi in se ne bojim ponovnega vpoklica," Je de jal Wheeler. S H. Dslrymple, predsednik mednarodne unije kayčuk«|rskih delavcev, je bil izžvižgsn, ko j« na masnem shodu spelirsl ns stsvksrje, naj se vrnejo ns delo Vojni delavski odbor je pose gel v konflikt. Zapretil je, ds bo odredil drsstične korake, če se stsvkarji ne bodo vrnili na delo. Dve drugi kompaniji sta zaprli tovarne in dali delavcem počitnice. To sta Goodrich Tire A Rubber Co. In G«*n#*rsl Tite A Rubber Co. Nsznsnili sta, d« bodo tovarne zapite en teden,I ker je treba poplaviti stroje. | I ' I Washington. D. C.. 3. juliju.— Predsednik Truman je predložil čarter svetovne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru, ki jc bil sprejet in podpisan na konferenci Združenih narodov v San Franciscu, senatu v odobritev, V svojem govoru je apeliral na senatorje, naj ga potrdijo z veliko večino glasov, zaeno pa je izrazil ppanje, da se bo to zgodilo. Predsednik je bil deležen navdušenega aplavza Poudaril je, da ni izbire med Carterjem in kaj drugim, ker edino čarter kaže pot trajnemu miru. "Čarter se je rodil iz realnosti izkušenj v svetu, ki v eni gene raciji ni mogel odvrniti dveh vojn in vzdržati miru," je rekel Truman. "Nauk iz teh izkušenj je zapisan v dokumentu. Amerika naj postane prva država in da zgled drugim z ratifikacijo čarterja. Oči vsego sveta so obr njene proti Ameriki v upanju da bo ona pokazala pot. Svet gleda tudi na sonst in pričaku je, da mu bo poklzal pot. Carter ni popoln in se lahko izboljša. Uverjen sem, da se bo to zgodilo. Naša ustava se je tud izboljšala od ustanovitve repu büke." Truman je tudi orisal namene čarterja. Ti so preprečenje voj ne v bodočnosti, mirna izravnava sporov v soglasju z načeli pravičnosti, pospešitev napred ca, izboljšanje življenskega stan darda in zaščit« temeljnih pra vic človeštva. Vsi senatorji z izjemo Johnso na, republikanca iz Californije ki je bil eden izmed onih, ki so vodili boj proti Ligi narodov I. 1919, so aplavdirali Trumanu Senator Barkley, vodja denio kratske večine v višji zbornici, je dejal, da bo čarter odobren z veliko večino glasov. Senatni odsek za zunanje za deve je naznanil, da s«? bo priče lo zaslišanje o čarterju prihod nji pondeljek. Trajalo bo dva tedna, potem pa se bo začela splošna debata v senatu. Domače vesti V bolnišnici Latrobe, Pa.—John Ban, predsednik društva 725 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Latrobe, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Nahaja se v sobi Št. 7 in obiskovalne ure so do 10. zjutraj do 9. zvečer. Rojenice Springfield, 111.—Pri družini Joe Brinocar, ki ima farmo v jližini Auburna, so so 30, jun. oglasile vile rojenice in pustile lčerko. Mati in novorojenka, < ruga v družini, se nahajata v Memorial Hospitalu v Spring-1 icldu, Ker sta oče in mati aktivna člana društva Lincolnitcs SNPJ, bo tudi mladinski odde-ek obogatel za novo članico. Doma is ujetništva Waukegan, 111,-—Iz nemškega ujetništva sta se vrnila Fred Mesec in Joseph Keber. Odličen ispit Indianapolis, lnd.—Dne 11. un. sta na tukajšnji univerzi Sutler graduirali s posebno od-iko miss Hildegardc Kuhar z redom B.A. (Bachelor of Arts) in miss Sophie Ytran z redom B.S. I Bachelor of Science), ki je od ties la glavno nagrado B.S. letni ka 1945. Pred časom Je v dru gem kolegiju graduirala z istinj redom miss Dorothy Pel ko. Vse tri bodo menda učiteljice. Oče Hildagarde Kuhar je član SNPJ, pri družinoma Pelko in Yeran so pa vsi člani društva 34 SNPJ, uključivši graduantke. Is Clevelsnds Cleveland.—Po daljši boluzni je umrl v bolnišnici Frank Moi naršič, star 72 let in stanujoč na zspadni strani mests, Doma jo bil iz Ajdovca pri Žužemberku, kjer zapušča sestro in več sorodnikov. V Ameriki je žive 44 let in bil član društva Lun Vladni odbor nastopil proti uniji New York. 3. jul.—Vojni de lavski odbor je pozval unijo Newspaper «* Mall Deliverers naj takoj prekliče stavko, ki je ustavila dostavljanje časopisov naročnikom. Vsi listi v New Yorku z izjemo I'M so prizadeti zaradi stavke, ki je nastala zadnjo soboto. Izgleda, da sc» unija ne bo pokorila odloku odbora Konflikt je sledil polomu pogs janj glede sklenitve nove po godbo, Nelson postal direktor filmskih druib Hollywood, Ca 1, 3. Jul.—Don s Id M N eis« hi, bivši načelnik f« deraJnega odboia za vojno pro dukcijo, Je prevzel pozicijo kot direktor neodvisnih filmskih kompanij. On Je i/javil, ds bo kooperiral z drugimi filmskimi kompsnljsmi. Hopkins bo prevzel novo sluibo Washington. D C , 3. julija. Harry L. Hopkins, svetovslecj predsednika Trumsns, bo kma- j lu resignlrsl in prevzel službo ( pri privatnem p«*ljetju. On se( je oglasil v Bell hiši in govoril, s Trumanom o svoji bodoči) službi. 1 Nacisti pred sodiščem v Londonu Obtoženi so umora soujetnika London. 3, jul.—Osem mladih nemških vojnih ujetnikov se mora zagovarjati pred vojnim sodiščem v Londonu na obtožbo umora svojega tovariša v taborišču pri Comrieju, Škotska. Obtožnica jim t>čita, tla so o-tiesili soujetnika Wolfanga Ros-terga v taborišču. Zadrgnili so mu vrv okrog vratu in ga vlačili po taborišču, preden so ga obesili. Prosekutor je dejal, da so obtoženci umorili Hostcrga, ker je trdil, tla ni nacist. Na obravnavi so priče izpovedale, tla so ob toženci ukazali Rostergu, naj izvrši samomor, on pa je ukaz ignoriral. Obtoženci so Stumun Kuct Zuehlsdorf, Rolf Herzig, Mutro-zor Mertens, Joachim Golt« Harhart Wuiiderliehl Heinz Baueling, Krich Koenig in llans Klein. Ti so obesili Itosterga 23. decembra preteklega leta. čar SND. Prejšnja leta Je bi zelo aktiven na društvenem in kulturnem polju. Zapušča te no, hčer Josephine (por. Zakraj šek) dva sinova, brata Augusta tri vnuke in več sorodnikov. V Collinwoodu sta se poročila Danici Novinc in Franees Flo-rence Arko, prav tako Frank J Potrich in Rooie Luka ne.—V Nemčiji je 27. maja podlega ranam Cpl. Loti is Miklieh, star 33 let in sin družine Frank Miklieh iz Eucllda. Pri vojakih Je bil od decembra 1942 in preko morja od lanskega novembra Njegov brat Ivan je padel 1 Francih julija 1944, Poleg stai šev zapušča štiri brate (tri 1 vojni) in dve sestri. Davis odobril zvišan je plače Ameriške čete v av strijski prestolnici Dogovor o razdelitvi okupacijskih con London. 3. jul,—Poročilu iz Rim« pravi, da bodo ameriške čete pod poveljstvom general« Marka Clarka kmalu zasedle določene cone na Dunaju in v drugih avstrijskih krajih. Člani zavezniško komisije, katero tvori rfttniSKSk 1m KnmHj,.*, H,, Zmaga unij klavniških delavcev Washington, D. C.. 3 julija William II, Daviš, direktor od bora ekonomske stabilizacije, jt* informiral vojni delavski odbor, da je odobril dogovor med tirni klavniškiml kompanijami in unijami klavniških delavcev glede zvijanja plače. Unije imajo 70.000 članov, ki itt) uposleni v klavnicah kornps-ni j v Cbicagu in drugih mestih. Daviš v svojem plsrnu odboru pravi, da še ni znano, ali bo zvišanje plat delavcem re/iiltirslo v /višanju cen mesu. * Dogovor, ki je bil pravkur o dobren, določa povprečno zvišanje plače zs pet centov ns uto. Delavci m» člani unij Kongresa industrijskih organizacij In Ameriške delavske fedeisclje. Znižanje delovnih ur v vladnih departmentih Washington, D C., 3. julija Senator Byrd, demokrat iz Vir-gi ril je, je v pismu preds«*dnlku Trumanu predlagal znižanje delovnega tedna za federalne uslužbence na 44 ur. K*dsj delajo 4H ur v tednu Uvrd je ns-čelnik skupnega kongresnega odsek* za ekonomske zadev«. speli v London iz svstrijske prt» stolnice, kjer so imeli razgovore z Rusi o skupni vladi Avstrije Trdi se, du so razgovori rezu! tirali v dosegi sporazuma glede okupacije avstrijskih con, Aine riške čete bodo okupirale Gor njo Avstrijo, Holriograd in a« verne Tirole, britske fttujersko Koroško iti južne Tirole, ruske pa S|iodiijo Avstrijo, Burgenlaiid in dunajsko |Kiki'Njitit), Franco ske čete luido zasedle provinc« Vorralbei^. Dunaj bo razdeljen na štiri okupacijske cone. Ruski načrt kontrole Dunaja predvideva sovjetsko okupacij vseh letališč V predmestjih Veli ka Britanija, Amerika in Fran cija so predlugale določitev con ki bi obsegale polt g Dunaja tu di predmestja. Američani Ir» An gleži vstrajajo pri zahlovi gled« pravice plovl>e parnikov po Do navi, ki teče skozi rusko okupa cljsko cono, za transportacijo materiala, 'Dunaj je jiod kontrolo začasni vlade, v kuteri imujo |mzicije so cialisti m komunisti. Predsod mk vlade je sociulij»t dr. Kari Keniier. To vlado so potrdile ru t ke okupacijske avtoritete. Dunujčuni rughišajo, da sovrs /ljo nacije, tla so se Irorili proti njim in du smatrajo Avstrijo za osvobojeno deželo Ljudje m u|k>sleril pil odstranjevanju po drtin poslopij, katera so bila po rušena v bombnih napadih. Na < I j I so pred umikom /u/guli slo vito katedralo Sv Štefanu Sa mo /idovje katedrale je ostalo Duiiejčsnf so objemali tunke vo jake, ko mi vkorakali v tvmmto Pomanjkanje /ivil je ukutm na Dunaju. PojmviIm mi m* črna tržišč« kljub pazljivosti ruske in avstrijske |*ollclJe. Osvobt>ditev generala Wainwriiihta napovedana Weshington, D C 3. Julija Prlpieve glede i/nienjave gene i a Is Jonstl^n* Wsinwrlghts rs nekatero jsporuke diplomate, ki so bili ujeti v Nemčiji, mi v teku. Wainwright je vojni ujet mk v Japonskem taborišču v Kol rji. AMERIKA BO ZAHTEVALA ODŠKODNINO OD NEMCUE Rusija bo dobila stroje in industrijsko opremo UNIČENJE VOJNE. GA MATERIALA Pari«. 3. Jul—Edwin W. Pauley, posebni odposlanec predsednika Truman«, je dejal, da bo Amei iku zahtevala visoko odškodnino od Nemčije. On Je član ameriške delegacije za reparacije, ki bo kmalu odpotovala v Moskvo, kjer bo imela razgovore s člani britske in ruske delegaci-e o vojni odškodnini. Dr. Isador Luhin je asistent 'auloyja. Ameriška delegacija šteje 35 članov. Ameriška repatacijsk* politika Im» skušala preprečiti iibruh nove vojne," je rekel Pauley. "Ameriška posojila nemškim in-dustrijcem po zaključenju prve svetovne vojne so omogočil« priprave za drugti svetovno vojno. Skrbeli bomo, da se ne bo Nemčija nikdar več dvignila kot oborožena sila." Pauley Je tiejal, da Nemčija > bo imela vojnih industrij. Vojni» stroji, kateri ne bodo od-wljani iz dežele, kakor tudi vojni material bodo uničeni. "Amerika ne m«r« ogromnih z« log nemškeg« «t roj neg« orodja," j« rekel Pauley. "Veliks Britanija ga tudi ne mars. Dobila ga bo Rusijo. Zmagoviti zavezniki bodo zahtevali od Nemčije odškodnino v blagu. Nomči-ja se ho spremenila iz industrijske v poljedelsko državo." Polkovnik Robert J. Gill, šef divizije za vojne ujetnike, je dejal, tla bodo ameriške sile, ki so držale skoro tri milijone nemških vojnih ujetnikov, ko je bi» lu vojna končanu, obdržale 900,-i m hi ujetnikov kot delavce. Ameriške vojsdce avtoritete bodo poslale 250,000 nemških vojnih ujetnikov v Francijo, kjer jih bodo u|H)slili pil rekon-ali ukeiji mostov, železnic In drugem delu. Gener«! Charles de Gaulle Je dejal, da Im Francija zahtevala vÍMiko odškodnino od Nemčije, Načrti za preureditev industrij sestavljeni Milwuukee, Wl»., 3. Jul,—J. A, Krug, načelnik tidbore za vojno produkcijo, je naznanil, da «o na-t rti ru preureditev vojnih industrij ru produkcijo civilnih poti eltfc in MMftuvljenl. On obiskuje središču vojne industrije, da ugotovi, kuko mi prlprsvljens zs pindukcijo civilnih |>olrebščin. Krug je govoril pred grupo de-lavslfih voditeljev in industrij-cev o načrtih glede preureditve industrij Razgovori o Tangierju odloieni London, 3 Jul- Razgovori o statusu Tartgierjs, sfiiškega -ktuja iiu nasprotni strsnl Glb-raltarja, med Francijo in Veli-ko-Brilufiijo, ki mi se Imeli pri-Črti V Psrizu o bili v /adnjem momentu ••dlo/rnl, V/rok J« ruske zahteva glede repreients-eije im konferenci, Rusko sodiiče kuznovulo duhovnika Moskva, 3 jUl,— Katoliški du-hovmk lupoid M Breun Iz Worcesterjs, Mass., Je bil ksf-no van, kei Je napadel vratsrja francoskega poslaništva v Moskvi. Kolišče Je odločilo, da mo-j rs pl«« «ti «to rubljov. Pred-stevniki «meiilkega poslaništva vt bili nev/očt na obravnavi proti duhovniku, ki J« ameriški državljan. . _ - PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovene MUlonal Benofl* Society H «ro/nI ni. u Zdrulene driava (i* »en Chicaga) ln Kanado UX>0 o« lato. »3.00 m pol 1.1*. il.SO m ¿etri UU< .. Chicago in okoUoo Cook Co» S7.S0 u celo lalo. I3.7S m pol UUi u inoaemalvo »«00 Subscription ralo.: lot ihe United Stale« (axcapi Chicago) and Canada M.00 per year. Chicago and Cook; County 97M P** yea»« foreign countrloa M OO por year. Cena oglvor po dogoeoru^-RokcpUi doplaov In nenW.nih člankov ao no vračajo. RokopUi litereene vwbine ^riUm.pojroatL d'ame. pesmi lid.) so Trnejo pottljatalju le v tluiaju. U |e prliofai Advotlislng rate, on agreement.-Manuacrlpta o< communication, •nd unaollcitod article. Mil not be returned. Other manuscript*, aurh - .«orle., play. poam. etc.. will be returned to jonder onlr «ban accompanist by .elf addraaaed and .lamps! envelope Naslov na *ae. kar ima »tik » Matom* PROSVETA 26S7-59 So. Lawndalo Ara« Chicago 23. Illlnola MEMBER Or THE FEDERATED PRESS IM Datum v oklepaju na prim«r (July 31, 1945), poli»g vaftega imena na naslovu pomeni, da vam Je ■ l«m datumom potekla naročnina. Ponovit* Jo pravočasno, da se vam list ne usUvl. __ "Ni mesa, ne špeha..." "Pilite v Proaveti, kaj je vzrok, da ni pri nobenem mesarju nobenega mesa več. Gospodinje zelo jamrajo, ker ni tudi ¿peha, da bi ljudje mogli žgance zabeliti . . Ta želja in pritožba je prišla iz Mllwaukeeja. Ampak takih Milwaukeejev, kjer je veliko pomanjkanje mesa, slanine in še marsikaj drugega, je danes vaepolno po deželi. In mesa ne primanjkuje samo po večjih mestih, marveč tudi po manjših; tudi premoga rji, ki žive tako rekoč na deželi, se pritožujejo, da ni mesa. Obe rudarski uniji, UMW in Progresivna v lllinoisu, že dolge mesec* bombardirata upravo OPA, naj dovoli več mesa majnarjem, ker drugače bo trpela produkcija premoga. In produkcija res trpi, ker kopanje in nakladanje premoga ob kiuhu ni preveč prijetna stvar, in to [»osebno ob ameriškem fabiiškem cunjastem kruhu, ki nima le nobene redilne snovi, marveč je lahko še zdravju škodljiv, ako je samo napol pečen. In čeprav so majnarji v več krajih že zastavkali, češ, da ne morejo kopati premoga ob samem kruhu in vodi, se možje, ki vodijo OPA, nič ne zmenijo. Ni čudno, če United Mine Workers Journal bruha ogenj in žveplo nanje in jih zmerja z—"burokrati" ("burro" je v agleščini osel). ★ * * Toda kaj je vzrok, oziroma kje in kakšni so vzroki za to pomanjkanje mesa, ki je postalo akutno posebno zadnje mesece, sploh od zadnje jeseni? To je res velika zagonetka, kajti vlada poroča, da je na velikih renčlh v Texasu in po zapadu toliko goveje živine, kot je ni bilo še nikdar v zgodovini. Po teh poročilih je danei v Ameriki rekordno število govede in tudi drobnice; od lanske pomladi je precej padlo le število svinj. Ampak ne svinj ne goveje živine ne prihaja toliko na trg kot bi je lahko in kot bi bilo potrebno. Na drugi strani pa čitamo, da ni v Kanadi nobenega pomunjka-nja mesa, čeprav Je bila dežela prej v vojni kot Amerika—od vsega začetka; tudi ni tam nobenega racioniranja mesa in cene so zmeine—skoraj polovico nižje kot v Ameriki. Nekje Je nekaj res narobe. Predvsem je veliko narobe z vladno "bu rok i a Učno" ali "oslovsko" politiko (po United Mine Workers Jouinalu), ki ni samo kaotična in konfuzna, marveč zajedalska na vsej črti. Na eni strani se menda s "kontrolo" mesa in cen peča 26 vladnih agencij, vsaka na svoj način in povrhu še administracija in kongres, (ilavna briga vsi li teh organov pa je, da pri vsem tem ne trpi— PROFIT. Posebno kongres je zelo čujoč, du ne bo trpel PROFIT mesarskega trustu, kakor tudi ne tnalih klavnic in tigovcev. Za vse to skrbi stotine lobistov v Washingtons * * * Ta vladna politika je tako konfuzna in vrtogluva, da je nihče ne razume. Tudi nam je španska vas, čeprav ji skušamo slediti z željo, da bi to "konfuzljo" vsaj v osnovnih potezah razumeli. Ampak je toliko konfliktnih interpretucij in konfliktnih odredb s strani visoki|t gluv, da človeku, ki jim skuša slediti, kur možgune zmešajo. Nesporno oslune le dejstvo, du je vsu vludnu politiku tudi v zvezi » tem vpiušunjem usmerjena za protekcijo velikega kapitalističnega boga Prollla. Tn je postuvljen v veliki oltar in mali-kujejo mu verno veliki in mali "flee entei prizerji." Pri tem z njimi nu vsej črti sodelujejo njihovi zastopniki v obeh zbornicuh kongres« in sololt na vseh točkah—"burokraclje." Odjemalci, ogromna deluvsku masa dežele- kdo se brigu zanje?! Ci ni mesu v trgovini, nuj gredo pu na "črni trg"! Tum gu je dosti. fk ni dolgo, ko je neki naš član poizvedovul, kje bi njegovo društvo Glasovi iz naselbin ODMEV NA DOPIS STAREGA NASELJENCA Butto. Montana.—Lansko leto smo pričakovali obiska starega naseljenca, toda ni prišel, vendar pa so mu zmeraj v/ata odprta in bo dobrodošel, ako se bi oglasil pri nas. Mnogi ao me vpraševali, ako je bil pri na», ter naročali, naj ga pripeljemo k njim v vas, ako bi prišel. Ker pa se stari naseljenec le ni oglasil toliko časa, so nekateri že menili, da je mogoče umrl. Da temu ni tako, je priča njegov dopis, ki je pred nekaj tedni zagledal beli dan v Prosveti in razveselil mnoge Prosvetine čitatelje. Tudi jaz sem bila presenečena, ko sem čitala, da so tri ženske pisale grda pisma staremu naseljencu. Najbrže so jih pisale kakšne mačehe, ki se čutijo krive, ali pa tercijalke. Ženske, ki kaj drže do sebe, ne bi žalile starega moža. ■ Ni še dolgo tega, ko sem slišal nekega 11-letnega dečka, ki je izrekel grdo besedo. Mati ga je nutp posvarila, da ne sme nikoli več izreči grde besede, on pa ji je odgovoril, da bo šel v soboto k spovedi in duhovnik bo odpustil vse grehe. Približno tako si mislijo same pri sebi tercijalke. Nedavno je neka ženska pripela gorko zaušnico neki tercijalki, Ako ne bi zaslužila klofute, je ne bi dobila. Tudi tiste ženske, ki so pisale staremu naseljencu in ga žalile, zaslužijo, da bi občutile nekaj prav gorkih. Ko je v Prosveti izhajal življenjepis starega naseljenca, se je naročilu' na dnevnik Prosveto m rs. Sumina in v splošnem je šlu Prosvetu tedaj iz rok v roke, kajti tisti spis je bil res zanimiv. Mr. Vertin naj se zopet kaj kmalu oglasi. Sledeči so darovali po $5 za staro domovino: rojak Prus in žena, Gornik in žena in Anton Kastelitz. Kriatlna Kaatollts. dobilo meso za piknik. Pa mu )e nekdo |>omidtl kolikor dobrega govejega mesa hoče |m» !Mk funt! PribIIJ.no še enkrat toliko, kot je določenu cena. Ni kdo drugi je rekel, da dobil "nu 2(1. centi (v nuši luwndalski narelhini v Chicagu) kolikor mesa hočeš," seveda jmi tržnih cenah "črne" borze. Ne drugače! Koliko je resnice na tem, nam ni znano (urednik je toliko srečen, du se enkrat na dun nusiti v dobri lektuvruciji, kjer je vsak dun zupisuno na jedilni liuti: "Uecfstcnk $2.23"). Ampuk neka| mora biti le reunice. Cikuške go»|>odinje imajo tudi lo izkušnjo, du m» pri mesarjih v te "čikne" zbežale nu "črni" trg. "Poglej, zu tole sem plačula tri dolarje in pol . . . Roparji . Da bi jih hudič!!! SLOVENSKI DAN. KONVENCIJA IN DRUGO Cloveland. O.— Kakor je bilo že v raznih časopisih poročano, bodo tukujšnje podružnice SANSa in JPO-SS priredile velik shod, in sicer v nedeljo, 8. juli ja, na prostorih Slovenskega društvenega doma v Euclidu, O. Program bo obširen in pester, ker pa ste o njem že precej či tali, ga ne bom podrobno navajal. Rečem le-to: ne zamudite te velike in pomembne manifestacije slovenskega narodp. Za vse posetnikc bo dosti raznovrstne zabave v notranjih prostorih in prav tako zunaj, kjer so košata drevesa in pod njimi bodo postavljene stojnice, da bo videti kukor na starokrajskem sejmu. Društveni dom ima tudi več mo dernih balinišč. Balincanje je zelo priljubljen šport, posebno med Primorci in Vipavci. Torej bo prijetna zabava tudi na bali niščih in obstala bo marsikatera "rs*tq". Nu programu bodo nastopili tudi vsi napredni pevski zbori, in sicer skupno in |>osamezno. Nu sejmu Im> izžrebanih veliko krasnih predmetov, med njimi tudi krasna električna peč. Torej poselite Slovenski dan vsi in s tem pomagajte našim bratom in sestram v stari domovini, kajti ves čisti dobiček je namenjen za hitro pomoč revni stari domovini. V zadnjem glasilu Prosvete sem čital, da je odgodena konvencija SNPJ za nedoločno dobo. To je pravilno in pravično za vse v teh časih. Razumljivo je, da bi bilo nerodno za vse zbo-rovalce in za vsa društva v okolici Eveletha, ako bi se konvencija vršila v teh kritičnih razmerah. Spodaj podpisani sem bil izvoljen za delegata tudi za to konvencijo, ampak najbrže se ne bi mogel udeležiti, ako bi se vršila v avgustu v Minnesoti. Zadržan bi bil radi mojega straž-niškega dela, kajti pri tem poslu se ne da kar v en dan dobiti prostega časa. Posebno dva tedna ne. Celo počitnic ne moreš dobiti, kadar bi se sam domislil, ampak kadar ti jih odločijo na glavnem policijskem stanu. Naša stražarska enota namreč spada pod okrilje policijskega de-partmenta. Torej odgoditev konvencije je na mestu za vse. Naj se z njo počaka toliko časa, da bo pravi konec vojne, toda vršila se naj bi v Minnesoti, kot je določila konvencija v Pittsburghu. Zadnje čase prihaja domov veliko vojakov, med njimi tudi mnogi, ki so bili ujetniki v Nemčiji. Skoro na vseh ujetnikih se poznajo posledice hudega trpljenja in stradanja. Mnogi pa so bolni na želodcih. Sramota je, kaj so počenjali Nemci z ujetniki in drugimi sužnji. In ti "nadljudje" so se vedno širokoustili, da so kulturni, sedaj pa vidimo, kam so ta narod zapeljale velike barabe kot so Hitler in njegovi zločinski pristaši. Anton Jankovlch. Harry Bridgea (»goraj), predsednik unija pristanlščnlh delavcev CIO. katerega Je zvezno vrhovno sodišče nedavno obvarovalo pred deportacijo v Avstralijo, njegovo rojstno domovino. Na levi »podaj Je vrhovni aodnik William O. Douglas, ki J« podal odlok večino. na levi pa Juatični tajnik Francas Blddle« ki Je vodil postopanje proti Brldgesu. OBISKAL NEČAKA Auburn« 111.—V Prosveti sem čital o ujetniku Kar^i Lapanji, ki se je tedaj nahajal v taborišču v Goldenu, Utah. Obrnil sem se nato na upravnika Prosvete Godino in on je konštati-ral, da je Karel Lapanja moj nečak, nakar sem ga šel obiskat. Kdor nima danes važnega vzroka za potovanje, naj nikar ne gre na pot! Od Springfielda do Chicaga in od Chicaga do St. Paula, Minn., sem se prilično udobno vozil, od tam naprej pa sem moral polovico poti stati. V St. Paulu so šli mnogi potniki piti kavo in ostal sem sam na sedežu, ko pa so se povrnili, se je pričela neka ženska zelo stiskati k meni, vendar pa sem takoj spoznal, da ne iz ljubezni, temveč zato, da bi me izpodrinila s sedeža. Ko se je še neka druga ženska sedla k nji, se ji je izpolnila želja za nedoločen čas. Na prihodnji postaji je mnogo potnikov izstopilo in jaz sem se presedel na drug sedež, toda s tem ni bilo konec drenja, kajti na vlak je prišlo več potnikov kot jih je Izstopilo tur so zopet priscdli k meni dve ženski. Ena je imela otroka in tako smo se drenjali na tistem sedežu kar štiri osebe. Na neki postaji pu sem tudi jaz. izstopil z namenom, da bi si kupil skodelico kave, toda je nisem dobil, kajti vojaki so bili prvi na vrsti in dejali so mi naj počakam, morda bo kaj ostalo. Nisem čakal, temveč se vrnil v vlak; prav tedaj ko sem vstopil, pa je tako počilo, da sem mislil, da je kraška strela udarila v mojo glavo. Nič zato, sem si sam pri sebi mislil, železniška družba bo plačala odškodnino in povrnila stroške za vožnjo. Poti-pal sem si nos, da ugotovim, če je še cel, pa še kri ni tekla iz njega. Sprevodnik nam je povedal, da se je sneslo kolo z enega izmed vozov. Vlak je stal v samotni pokrajini več kot uro, preden je bil voz popravljen. Kraji polovice Montane in Washingtona so precej pusti in žalostni, le sadnega drevja je v izobilju. V državi Washingtonu so cvetele češnje, na hribih pa se je svetil sneg. Josoph Lapanja. SLOVENKA IŠČE SESTRO IN SVAKA Detroit, Mich.—Članica Mary Jeron, ki ima dva sina v armadi, mi je izročila to pismo s prošnjo, naj ga pošljem Prosveti v priobčitev. Ker so pisma iz Evrope v teh časih zanimiva, sem prepričan, da bo zanimalo tudi to čitatelje Prosvete. Pismo je datirano 19. maja v Veroni, Italija, in se glasi: "Draga družina Joseph Zelene! Minila so že štiri leta, odkar ne dobimo nobenega sporočila o Vas. Veliko veselje mi je napravil slovenski rojak, s katerim sem se -seznanila tu v Veroni. Njemu bom oddala to pismo in on ga bo poslal v Ameriko v slovenski časopis, kajti Vašega naslova nima in ne vem, kje se nahajate. Dne 1. decembra 1. 1943 sem sama pribežala v Italijo. Doma je bilo nevarno, kajti Nemci so mnogo družin odpeljali fante in dekleta pa mobilizirali. Ljudje so se pričeli umikati na vse strani. Mnogi so odšli v Trst. Jaz sem šla od doma, doma pa je ostala le mama in sestra Va- ga mesa. ga bo vzela armada .'. Za majnarje in druge civiliste je ,__________________ Je dejala I dober fabriški cunjasti kruh, iz katerega so izprešani vsi vitamini da. Brata I«ovra so že prej po- ;onedn in pokazala dva oskubena piščanca, oba težka tri do štiri (pri mlenju moke) in kuteri je nuvadno le napol pečen. % I klicali k vojakom, dasiravno tc- funte "Po čim pa »o funt?" "Ne vem- niaetn vprašala; ln tudi I To vam je "avobodito podjetništvo"! V resnici svobodno profi-' da j še ni imel 16 let. France če bi, bi mi m povedal Ceno enostavno zapiše na paket, ti pa taratvo, svobodno izkoriščanje. Ampak dokler so ljudje taki kot'je bil kaplan v Mirni na Doplačaj, ali pa |Mijdi praznih iok . . " ¡so: dokler se bodo delovne mase pred volitvami navduševale za 1 lenjskem. Tudi njega so pre- * * * leukcioname in "hberulne" politike, ki se dulujo na "free enter- «nali. V deželi je \eč goveje živine nu paznikih kot kdajkoli. Ampak prtse in »e li/ejo kot "prijatelji delavstva," v kongresu ali kabi-1 januarja t. I. sem stalno fuimarji. veliki icnčurjl in "le« d« rji" jo d rte od trgu. Zukuj? K«»r ( netu pa skil>e, da ne bo izpadel niti en sam las z glave boga Pro- dobivala pošto od mame in ses-hočejo večjo .ceno. Cena sicer m .lah.» . . . Ampuk —"hell, če vsak lila. toliko časa IhkIo te mase po volitvah še g<»drnjalc in tavale bili so vsi zdravi, le mama delavec tudi v vsaki ušivi tovutni zasluži $100 nu teden (???!!) . . . kot Izgubljene ovce po prerijski puščavi. I je mnogo jokala in žalovula po e* »o korporacije luni m predlanskim pobusale kljub vsem vojnim In dokler IxhIo nosile svoj zaslužek "free enterprizerjem," malim na*' WTto razkropljeni po sve-davkom dvukrut toliko ¿talega piofita kot letu IIKI9 uli 1S.HB -zakaj¡ln velikim, namesto v zadružno trgovino, ali jo pa u»tanovile v lu Zadnje mesece pa ne dobim naj bi jaz prodajal živino po Iti ah lil centov funt. svinje po M ali »vojtin okollšcu, uko je ni, toliko času bodo v takih časih, kukršni nwbenW glasu, kajti pošta je 15 centov ..." | *» danes, tudi "čikne" letele nu črna tržišča. Tudi mesa » špehom vodno ustavljena. Komaj ča- Tako nekako modrujejo faimurji Ot»encm pfcMtujo, du je vladu vred bo in gu je dovolj na črnem tržišču, po dobrih restavracijah *ani dneva, M'm bom zopet lani irplačalu več kot pol milijarde dolarjev subvencije mesarske- pa beefsteaka po $2 do £1 porcija. .vrnila domov v domovino, mu trustu. da ni«*» t« v« leprofit u u « ^ /uda| za drugimi vojnimi Totej t« nimate mesa m tudi ne špehu. da bi zabelili žganer. naj »n bolečine je na- ptofdarjl. In kljub temu da j« ta tru a luni imel rekordne profite vam bo V zadoščenje pa to, du je kongre» pravkar »prejel postavo P,av,,a 1« vojna mnogim slo-^pr» odbitku v»eh davkov ro hibi ti /adnjlč tulili f WaahinKtonu. ki pravi, tla mora OPA akt beti. da bo vsaka klavniška firma mala vcnsklm niat*rom Same so mo- •veda /a blufunje ali velik », lahko ndpravilu «hI vsakemu orsšira telet* k, .v. ff^oti. ko I ovc«» itd,—"primeren profil krajih se ne pozna, da je stala kdaj vas. Po dežju pride sonce. Tako pravi slovenski pregovor. Končan je besneč boj in pričenja se novo življenje. Prišel je rešitelj, zapeli so zvonovi, ljudstvo v Evropi se je zradovalo. Povrnili se bomo v domovino in segli v roke tistim, ki so še ostali, in poljubili grob tistih, ki so padli za domovino. Pozdravljam Vas in vse slovenske družine. Sestra Ane Zelene—Antonija Kunstelj." Drugo pismo, ki ga je pisala Antonija Kunstelj družini Jeron v Detroitu, pa se glasi: "Spoštovana slovenska družina! Dovolite, da se Vam predstavim. Pišem se Tončka Kunstelj, doma iz Vrhnike pri Ljubljani. Imam sestro v Ameriki, poročena Zelene. Njen mož Josip Zelene je čestokrat pisal v Glasu Naroda. Prosim Vas, če bi oddali to pismo v priobčitev časopisu, kajti nimam naslova sestre in ne vem, kje se nahaja. Zelo sem bila vesela, ko sem spoznala Vašega sina in se z njim pogovorila v materinščini. Tukuj govore vsi samo italijanščino. Slovenci smo bili pognani po vsem svetu, to Vam bo lahko povedal Vaš sin, ko se vrne v Ameriko. Iz srca se Vam zahvaljujem za Vašo prijaznost in Vas prav lepo pozdravljam. Antonija Kunstelj." Frank Tohovnik. da bodo šle velik« javnosti klavni« «- nu kalit «V-a« to ae jim je kruti Ce vas bodo mučile »komine po v"na fte nekaj* Ko je skupim, mesurjev v New Jen»eyju nedavno »ko- j inrsu in špehu. tolažite jih s tem. da je kongres m nunskemu trustu L uu dn,iiri*. šala dobiti 12 vagonov me a iz Kanade, in to po nt*ji ceni kot je obfjubil še večje subvencije, tako da »e bodo lahko "free enter 1 i l L l l*1 kajti po določena po OPA. Je državni department u.tuvil to kupijo Baje priarrjl" valjali v PROTITU kot »e zadnje mesece valia.o v bl.t..'N « jf btl° pr*Ut* na zahtevo vojnega departmenta, češ, če ima Kanada kaj odvlšne-1 farmarjeve »vinje. . , ?V Po,,ebno Je trpel* Dolenj»ka. Na mnogih ČASOVNI KOMENTARJI Chicago. 111—Deset, petnajst milijonov ruskih življenj, ki so za zmeraj ugasnila v boju proti nacifašizmu, ne pomeni nič za nekatere reakcionarje, ki neprestano kažejo s prstom, češ, le ameriški tanki in aeroplani so štrli glavo nacifašističncmu zmaju. Pri tem pa pozabijo, da morajo tanke in aeroplane voditi živa bitja, življenje enega samega živega bitja pa je več vredno kot sto tankov ali tisoč aeroplanov. Kapitalistično časopisje, ki se zelo trudi, da bi čim bolje zmanjšalo zasluge, ki jih ima delavska Rusija v tej vojni, je popolnoma ignoriralo sledečo izjavo kongresnika Patmana, ki jo je podal ob priliki neke debate v kongresu: "Prepričan sem, da se bo vrnilo milijdn *fmeriških vojakov domov k svojim ognjiščam, kar je zasluga Rusije. Rusija je rešila milijon ameriških življenj. v»led tega jaz ne mislim voditi boju proti njej, temveč sem pri-pravljen p*tm»šiti kskrteo k«.h vsoto v svrhotihrane ameriških življenj. V t*j vojni smo Američani troftili denar, pošiljali o-rožje. tanke in aeroplane Rusiji. Rusija pa je pobijala našega skupnega sovražnika in tako pripomogla, da se bo mnogo naših vojakov povrnilo domov* Tono Grdina. poznani katoliški lajlk. ki je pred mnogimi leti zabijal vrata cerkve »v. Vi- t ČETRTEK, S. JULIJA^ da v Clevelandu, je imel na katoliškem shodu v Johetu o^nit vit govor, ki pa je bil v bistvu poln "scaganosti." Med dru^m je tudi povedal, da mu je neki dober katoličan, iaran sv. Vida dejal, da bi bilo pravilno, da bi z bombami zavezniki razbili Vatikan. Priataši svobodnega podjetništva, z drugimi besedami, pri. staši oderuškega, izkoriščeval-nega kapitalističnega sistema neprestano povzdigujejo ta "naù boljši, svobodni socialni in gospodarski sistem" ter kažejo na napake kolektivnega, ljudskega sistema, kateri se danes u>>re. sivno uveljavlja po Evropi (telo v katoliški Italiji, kjer ima sedež papež; v Italiji je namreč bila pred kratkim sestavljena nova vlada, v kateri imajo od-govorna mesta trije socialisti trije komunisti) in tudi Aziji. Kakšno pa je v praksi to "svobodno podjetništvo"? V tej voj. ni imamo dosti prilik opazovati kako "imeniten" je kapitalistični sistem. Goljufija na debelo, kamor koli se ozremo! Kapitalisti so nagrabili toliko denarja, da ne vedo, kam z njim. Vlado goljufajo kot za stavo, na koncu pa mora za vse to plačati mali človek s trdim delom svojih rok. Mali človek je bil revež in ostai bo revež tudi po tej vojni, dasiravno si je zaslužil nekaj dolarjev, kajti tiste dolarje mu bodo pobrali, še predno se bo tega zavedal. • Ohijakl governor Lausche. "naše gore list," še ni do sedaj storil ničesar za naše brate in sestre v stari domovini. Pisec je bil vedno pod vtisom, da je "naš France" v bistvi! plemenit mož, toda njegovo ignoriranje teženj slovenskega naroda priča drugače. Saj se menda ni odzval še niti enemu apelu, da bi se udeležil te ali one slovenske priredbe, odkar je governer. Ko je bil še sodnik, je bil drugačen, sedaj pa nima časa za Slovence .. . Prihodnjo nedeljo se bo vršil velik shod v Clevelandu, katerega čisti dobiček je namenjen za naše brate in sestre v stari domovini. Odbor pričakuje, da se ga bo udeležilo okrog štiri tisoč ljudi. Povabljen je bil tudi governer Lausche, toda odgovoril je, da nima časa, čas pa je imel zadnjo nedeljo, ko se je i udeležil banketa dvesto Babit- tov v Lorainu . . . * Urednik Ameriške Domovine Debevec je imel članek v cleve-landskem Plain Dealerju, v katerem je pobijal nekega Italijana, ki je trdil, da je Trst zgodovinsko italijanski. Do tu je vse dobro. Toda Debevec se je pobahal v svojem lističu, kakor da bi bil on edini Slovenec, ki je razložil Američanom pravice Slovencev do Trsta, Primorja in Istre. Vendar pa temu ni tako: V Chicago Sunu je bil priobcen Članek o istem predmetu od, Freda Vidra, gl. tajnika SNPJ in podpredsednika SANSa, urednik Prosvete Garden je imel debato o tržaškem vprašanju v The Progressivu, Ivan Jontez v Cleveland Pressu, rojak Vičič v Cleveland Newsu, Richard Za-vertnik, sin pokojnega Jožeta Zavertnika, pa v čikaškem Timesu, Daily Newsu. reviji New Republic in Christian Science Monitorju, Ivan Molek v New Dealerju. Poleg navedenih pa so najbrže prodrli v ameriško časopisje tudi drugi rojaki. Torej Debevec neupravičeno povzdiguje samega sebe! Na »vetu se gode res čudne stvari: Neki Cikažan je lovil kače, jih namakal v alkoholu, nato pa vžil "kačjo brozgo' a zajtrk. Njegova družina ga Jf radi tega obtožila in s<»dnik U« je obsodil na 6-mesečno proučijo. W. H. Hatch iz Fort Worth«. Tex., je razmesaril «vojo nato pa dejal časnikarjem, d» )* vesel, ker je storil zločin. kJJ« po zločinu je boljjc spal kdaj poprej v svojem življenj»»-Neki čikaški 17-letni ml^ nič po je hotel storiti silo f^ jemu 14-letnemu dekh tu. jj P se mu je branila, jo Je.( za eno pa je umoril z mečen c kega 14-letnega mladeniča ki J prišel branit, nalo pa vfi' skozi okno iz prvega nadfJW*: AH »e bo kdaj človek dvu n« nad živaljo, ki nima ne rarum« in ne duše? , . MIlan Medvoeefc. A CITIRAJTE ZA PROSVETO! Pet sto let tiska spodarskih razmerah začel raz-1 jo korist. Drugo Johnovo ime vijati srednji razred, se zaveda- mu ni znano i* §c ne briga za ti in zahtevati več znanja, so to." Arabci imeli klavne šole. Ko so j Vse to—pravi Van Loon- je j __ ^ ;e v »čela oisana zgodovin» v tnnajstem stoletju mesta po skrajno negotovo. Junius je pi- Davno preden se je začela pisana zgodovina, v prvih začetkih ^P^cvetela m se je skoraj sto let £> Cosle.jevi smrti in v sto letih se take govorice čud- Etbin Kristan , bcvvanja so ljudje občutili potrebo, da na kakšen način zabeležijo reči ki bi se sicer pozabile pa jih je bilo treba zapomniti, ker bi prenehoma ponavljajo v vseh različnih sestavah, pa je tem črkam dal stalna znamenja, je odprl ne le pisavi, ampak tudi či-tanju povsem nova pota. Tudi ta iznajdba kajpada ni padla gotova iz višav, temveč je bila posledica razvoja; nekateri znaki feničanske abecede zelo s,eer nastala škoda. Še danes imamo navade, ki uegajo v davno rabljeno "barbarsko" preteklost in včaaih se služijo svojemu , u V robec si naredimo - vozel, ki naj nas spomni, da moramo storiti to in to. Res, včasih potrebuje kdo še en vozel, da pa spomni, kaj pomeni prvi. im« boljši spomin in se ne zmoti, tudi če ima toliko vozlov, kolikor jih robec prenese. Na vsak način bi bila beležnica bolj zanesljiva, toda starih navad se je teže odvaditi kot naučiti kaj novega. So, robec ni tako neznansko star, ampak človeku je bolj pri roki kot vrv, ki mu je mnogo prej služila za take spominske vozle. Morda še starejši je ro-vaš. kos palice, v katero se naredi zareza. Taki mehanični opomini so bili le začetek, iz katerega so se polagoma razvila vsakovrstna znamenja, služeča ne le tistemu, ki jih je naredil, ampak tudi drugim, včasih znancem, včasih tudi tujcem, včasih potomstvu. Dokaze o rabi takih sredstev so našli v vseh mogočih krajih sveta, na Kitajskem, v Tibetu, v severni Afriki, v južni Ameriki. Tukaj, kjer je nekdaj cvetela velika in visoko razvita država Inkov, so na primer imeli takozva-ni kvipus, po več vrvi, visečih s spominjajo na stalne egipčanske hieroglife. 'Vsekakor so Feniča-ni imeli svojo abecedo več kot,dela 0 tem, so bili Kitajci zase neopaženo občutila vse večja potreba učenja, torej pisanja in či-tanja, se je polagoma izdelovanje papirja začelo širiti iz arabskih kolonij po kontinentu. Ampak druga težava je bila še vedno nepremagana. Odkod dobiti toliko prepisovalcev, da bi se potrebni in važni spisi dovolj pomnožili? Kako plačevati tako ogromno, tako nemogoče delo? Nekatere glave so se ukvarjale s temi vprašanji; nihče ne more povedati, kako dolgo in koliko jih je bilo. Ne da bi bila Evropa kaj ve- deset stoletij pred Kristom; prave črke pa so imeli le za soglas-nike (kakor je še sedaj v židovski abecedi), medtem ko so Grki dodali tudi črke za samoglasnike. Ampak tudi med njimi je trajalo dolgo, preden so prišli do stalnega in enotnega alfabeta (po prvih dveh črkah v njihovi abecedi alfa— a, beta—b). Na isti podlagi se je razvila latinska abeceda in mnogo pozneje tudi iz grške latinica. Abeceda je pomaknila pisavo daleč naprej, vendar pa je še dolgo ostala privilegij višjih slojev, dasi so na primer v Rimu pogostoma pisanje opravljali sužnji. Vladajočim ni bilo prav nič na tem ležeče, da bi podlož-niki "preveč" vedeli. Še sedaj se prečne palice, včasih različnih sliši nemški pregovor "Viel wis-barv in na razne načine poveza- sen macht Kopfweh" (od pre-nih. Najbrže so služile te vrvi, mnogega znanja glava boli) in v prvih začetkih le kot števni I podoben nauk se je izražal v pripomočki, podobni tistim, ki jih včasih vidite pri Kitajcih s premičnimi krogljicami. Pozne- vseh jezikih. Bile so pa tudi druge zapreke, zaradi katerih se pisanje in čita- je se je pa to bolj in bolj razvi- (nje ni moglo razgrniti med šilo in z raznovrstnimi znamenji, rokimi plastmi: bilo je drago in ki so se dali napraviti z vrvica- edino sredstvo za pomnoževanje mi in vozli, so izvedenci znali za- «pisov je bilo prepisavanje. To znamovati važne dogodke, zako- je zamudno delo in masna pro-ne in vesti, ki so se razpošiljale dukcija je ob njem nemogoča, po deželi. V vsakem važnejšem Pisalo se je na pergamentu—po mestu so imeli človeka, katere- j mestu Pergamum v Mali Aziji mu so bila vsa znamenja znana —ki se je izdeloval iz telečjih, in je lahko razvozlal vsako poro- ovčjih, večinoma pa iz kozjih čilo. Ikož. Tudi danes, ko rabijo per- Nekaj rovašu podobnega je še gament za važne dokumente, di-vedno v rabi med avstralskimi plome ali luksuzne izdaje, je nje-domačini, živečimi prav za prav ga izdelava zelo draga. Na raz-se v kameni dobi. Ce pošlje kdo širjenje čtiva med širokimi plast-vest v oddaljen kraj, odlomi ve- mi ni bilo misliti, dokler ni bilo jo in napravi vanjo zareze, se- cenejše snovi, na kateri bi se daj z nožem, včasih pred priho- moglo pisati, dom belcev pa z ostro školjkino | V Egiptu so pač že pred dav-Jupino in poda svoje sporočilo nim časom imeli "papir", ki so ga slu, ki naj ga odnese. Zareze ni- delali iz nekega trsa, imenova-majo torej sam^ na sebi pome- nega "papirus". Ta rastlina se na, ampak služijo spominu sla. je rabila za mnogo reči in prav Med drugimi plemeni so pa tudi preveč je ni moglo ostati za pi-zareze sčasoma dobile pomen in salne namene. Največ spisov na mnogo "diplomatičnih dokumen- takem papirju so našli v starih tov" je bilo izdelano na ta način.1 grobnicah in največ znanja o Nobena metoda ni popolnoma «tarem Egiptu je prišlo od njih. zadovoljevala in človek je ved-1 Tudi to pa je bila draga snov in no iskal sredstva, ki naj bi-mu'razen za nekaj časa v Grško ni bolje pomagala. Še ko je človek i nikdar prodrla v Evropo, prebival po votlinah, je delal ris-1 Na vse drugem kraju sveta, be na kosteh in slikal skale. Po-, kjer so se porodih razni zapademo važni za poznejši razvoj : nemu svetu neznani izumi, so pa zde kamenčki, pomazani z pa že pred mnogimi stoletji za- razntmi znaki, ki jih je našel Ed. Piette na levem bregu Arize na francoskem in spadajo v začetek neolitske dobe, ko je bil kamen še vedno glavno sredstvo in so kovine bile neznane, civilizacija S(' J«' pa že zelo razlikovala od starejše dobe. O pravem pomenu teh predzgo-dovinskih "frnikoi" so različna mnenja; nekateri mislijo, da so kamenčki služili le igram, dru-K' py. med njimi Piette sam, Verjamejo, da so bile to nekakšne l'ke m nekateri so res zelo podobni poznejšim ciprijotskim znakom, drugi pa nekaterim črtam poznejšega feničanskega alfabeta. Če je res kaj v tem, bi bil t«j .prvi poizkus znakov za (JH«\ iz katerih je sestavljena vsaka ljudska govorica. t'»m večje so postajale družab-r"' potrebe, tem manj so stari na-čmi zadostovali; iz davnega sli-*''pisja, ki se je zlasti med ame« "-'kimi Indijanci ohranilo do najnovejše dobe, «n »e drugod, med Asirci, Egipčani in Kitajci ' "vili sistemi, po katerih ao ae talna znamenja lahko sestavljala na različne načine in tako omogočila izražati različnp mili, ne da bi bila za vsako idejo ("trebrta posebna slika Največjega pomena pa je bil prvi črkopis, katerega izum aedaj splošno priznavajo Feničanom. Kdo med njimi je bel veliki genij, je ar- Fi m /nano, kdorkoli pa je bil. p jedomislil, da so vse be-sestavljene iz črk, se ne- čeli izdelovati papir iz krp. Slučajno so se s tem kitajskim izumom seznali Arabcf, ki so prav tedaj bili na vrhuncu svoje moči in imeli tudi Španijo pod svojo oblastjo. Takrat niso bili arabski Mavri podivjano, okrutno pleme, ampak kjer so gospodovali, je cvetela za tedanje čase visoka kultura, o kateri še sedaj pričajo ostanki sijajnih stavb na Španskem. Preden se je Evropa po padcu rimskega cesarstva začela dra-miti, preden se je v novih go- že davno rešili tudi to vprašanje. Kdaj—to je še negotovo, ampak dognano je, da ao imeli neke vrste tisk tisoč let pred Kristom, morda prej. To se pravi: za svoja znamenja, ki ne kažejo črk kakor v naši abecedi, ampak cele besede, kar dela stvar veliko bolj težavno, so imeli lesene izrezke, ki so se lahko rabili podobno kakor naše stam-pilje. Nadvse je verjetno, da se je to razvilo iz pečatov, katere so rabili na Kitajskem že davno prej, bodisi da so jih iznašli sami ali pa sprejeli od Babiloncev, ki so jih pritiskali na ilovnate plošče in dali, da so se posušile. Na vsak način so se našle kitajske stare knjige, ki so bile "tipo-grafirane". Evropi, ni vedela, ni to nič pomagalo. Njene glave so se morale ukvarjati s problemom, kakor da ni rešen nikjer. Seveda, pečate so poznali tudi tukaj, pečate vsake vrste in nekaterim možganom se je moralo zazdeti, da bi se moralo dati tudi kaj več "natisniti" na podoben način kakor se "udari" pečat. Med drugimi se je s temi rečmi ukvarjal tudi Johan Gutenberg v Main-zu, čigar protno ime pa je bilo Johann zum Gensfleisch, pa ga je izpremenil baje zato, ker je njegova mati bila doma iz mesta Gutenberga. Leta 1438 je ta mož s tremi to-vaiMši, prvi Andreas Dritzehn, drugi in tretji brata Anton in Andreas H e i 1 m a n n ustanovil družbo "za tiskanje knjig." To no izpreminjajo. Pač pa je rea, da so našli stare holandske knjige iz prve polovice petnajstega stoletja in na vezbah kose papirja, nedvomno natisnjene s premičnimi črkami. Ti papirnati kosi bi torej bili starejši od Gu-tenbergovega dela: sicer pa ne vemo o njih nič kakor ne o Co-sterju. Ampak -Holandci so bili patriotje in so mislili, da mu morajo postaviti spomenik. Najsi se je ideja splodila neodvisno v Gutenbergovi glavi ali pa, kar je bolj verjetno, ker je bolj razumljivo, je nanj vplivalo iskanje mnogih umov njegovega časa, neoporočno je imel za izum mehaničnega tiska in za njegovo porabo velike zasluge. Seveda je. kakor vsak izumitelj, le člen v verigi, ki se razteza za njim in pred njim. Možnost tiskanja knjig v velikih množinah—ne glede na velikanske olajšave poslovanja s pomočjo trgovskih tiskovin—je seveda imela čudovit vpliv na duševno življenje po civiliziranem svetu. Tiskarski stroj je omogočil časopisje, ki je postalo eden najmogočnejših faktorjev napredka na eni in reakcije na drugi strani in dasi prihaja iz tiskarn mnogo, mnogo nepotrebnega, je vsa škoda, ki jo povzroča slab tisk, stokrat odtehtana z resničnim znanjem in zdravo zabavo, brez katere ne bi bilo napredka za široke plasti vseh narodov. Če pa je tiskarstvo služilo razvoju, daje tudi samo sliko razvoja, ki ae skoraj zdi vsa prepletena s čudeži. Prve črke so bile delane z roko; delo je bilo nerodno in počasno. Prvi stroj je moral biti zelo primitiven in ne preveč pripraven. Toda načelo je dolgo ostalo nelzpremenjeno in za nekatere potrebe še ni zavrženo. še se razna dela storijo z rokami iz posameznih črk; še se rabi—sevedi ne več leseni —ročni stroj za razne tiskovine. Na drugi strani pa stoje cele vrste stavnih strojev, ki vlivajo črke iz svinca, jih vežejo v vrste, merijo te in vse to sestav- je dokazano. Skoraj splošno mu jjeno dej0 kontrolira stavec ka tudi priznavajo, da je izumil čr- da pritiska tipke pisalnega ke, ki se lahko stavijo in stroj, J Ktroja. Ogromni rotacijski vell-s katerim se "postuvljene" strani' )cuni| neznani v naših mladih le-lahko pomnože. | tih. podobni skrivnostnim stav- Skoraj nobenega takega pri- t,amf požirajo cele milje belega znanja ni brez ugovorov. Kje je papjrja in na drugem koncu pa-bil rojen Krištof Columbus? Kdo daj0 jz njihovih žrel pravilno je sploh prvi odkril Ameriko? Še «loženi, za kolporterje priprav-sedaj se razni narodi prepirajo jj4»ni debeli časniki; na tisoče, o tem. Tako se prepirajo o ne- na »totisoče, na milijone jih prištetih drugih rečeh, tako se pre- haja—Iz mrtvih strojev med Ži- uh nnniuERSQRV? W«ddlr»9 (or butati) oonlvvrtary toon V C.UbfoU tH« Say with John Wllllama ln Jokn Scott sta ae tri leta borila na Filipinih kot gerllca. Oba aia ¿lana unij» mornarskih kuhov CIO ln sta prišla domov v Amariko na oddih. Slovenski vodniki in preroki DR. IVAN LAH (Nadaljevanje) Dr. Janez Evangelist Krek (186S-1917) Pot, ki so jo nastopili naši narodni voditelji, je bilu prava in naravna: odgovarjala je duhu časa in vodila do uspehov v borbi s sosednimi narodi, ki so se borili pod istimi gesli svobode in napredka. Njih cilj je bi^: razširiti slovensko misel v jugoslovansko smer, okrepti slovenstvo z gospodarskim delom, očistiti domačo zemljo tujcev, pridobiti narod- - nemu jeziku popolno pravico v. šolah ln uradih ter osvoboditi I narod zastarelih nazorov, ki ao pirajo tudi o izumu tiska. V ho-landskem mestu Haarlemu stoji ve ljudi. Štiri sto let so bile izpopolnitve in izpremembe ne- kip nekega Costerja, postavljen znatne; zadnjega pol stoletja Je l(^a 1856. | postavilo industrijo skoraj na Dobro znani pisatelj Hendrik giavo n>hče ne ve, kaj še pri-Willem Van Ixjon, ki je sam ho- neikij0 prihodnja desetletje. landske krvi, nima pa nobenega Kakor s tiskarstvom, je pa z šovinizma v sebi, tudi holandske- Vsem, kar ustvarja človeški um; ga ne, pripoveduje, da je neki pogasi gre v začetku in ta zače-De Jong, ki si je nadel latinsko je d0ig. Sredstva so omeje-ime Hadrianus Junius in je il- na, pripomočki ubožni, cilji bliž-vel od leta 1511 do 1575 trdil v njj( ZUpreke pa velike. Treba Je svoji (zelo dolgočasni) holand- ^ine volje in zaupanja ln vztraj-ski zgodovini, da je "Laurens,1 nogtj Kljub razočaranjem ln po-Janov sin, imenovan Coster (kar razorn je treba riniti naprej. Pr-je holandsko ime za mežnarja) | va ma|a ovira pade, komaj za izumil tisk h premičnimi črkami „poznanje zadoščenja, pa naprej, in vršil to umetnost v svojem Mnogo jih omaga ns poti, mnogo rodnem mestu Haarlemu. Eden jj^ ne doseže novih postaj pred njegovih pomočnikov, čigar pr- „mrtjo( učenci ln sledbeniki sto-vo ime je bilo John, je ukradel p„j0 na izpraznjena mesta in njegovo tajnost in z njo pobeg- vlečejo dalje. Naenkrat- včasih ml v Mainz, kjer Je tiskal ze svo- presenetljivo se prikaže uspeh, dolgotrajni trud in žrtve so oprs-vičene, novi vidiki se odpirajo na vse strsni, obzorja se širijo, in kar je včssih lezlo, drvi, drv» naprej! Tiskarstvo- plod napredka Tiskarstvo- ired; tvo napredka Tiskarstvo^ simbol napredka. Pet sto let dokazov, da je napredek živa sila kljub nasil-stvu In reakciji. Ameriški vojaki v akciji Oklnawl. v ssdnlih dnevih krvavih bojev na Argentina bo zaprla ne miki banki < Buenos Ane». Argentina, 8. jul.—Vlada je naznanila, da bo zaprla dve nemški banki, ki ir poslujeta v Argentini. To sta Banco Aleman Trsnsatlantico in Banco CJermanlco A merico del Sud Skladi obeh l#odo trsnsfe-rt rani v aigrritinsko dižavno banko. Vladni dekret določa prek lir legalne ink«»rporai i)C nemških bank. se zdeli radi splošnega evropskega napredka ovira za svoboden razvoj na duševnem in goapanjilnicarTil,. Iz katerih so vziastli Nuiodni domovi, središča našega prosvetnega in na rodnega dela, tako je bilo treh* velikega zadružnega dela na kmetih, da se v njem reši naš kmet v boju za obstanek Trga dela ni mogla izvršit i naša podeželska Inteligenc-a. ki Je vzrastla še V starih tradicijah ln ni našla one zveš« z ljudstvom, ki je za tako delo nujno potreb na («e«ls svobod« in napiedku mo jo ločila od konservativnega kmečkega ljudstva, ki vsled tega do gos|>odc nI imelo |*ravegj« zaupanja, Ni bilo pravih gospodarskih delavcev, ki ao se tu in tam pojavljali le med dobrimi učitelji samouki Našli pa so ar i udi ljudje, ki ao obupani pok»* /«j kmeta Izrabljali v svoje sebični' namene, Zato je narodno gibanje s svojim prosvetnim programom čim-dalje bolj Izgubljalo tla na kmetih in ae je omejevalo na mesta, kjer se je uveljavljalo v sokol-skih, narodnih in gospodarskih društvih, po deželi pa se je začelo veliko ljudsko, gibanje, ki je dobivalo čimdaljc bolj političen značaj in se je končno «organiziralo po prvem katoliškem «hodu v Ljubljani leta' 1892 v Slovensko ljudsko stranko x obširnim kmečkim programom. Naatal je boj med napredno narodno mislijo in cerkveno ljudsko organizacijo, ki je dobila avojo glavno oporo v duhovščini. Cerkev je stopila na Čelo političnega boja. Ob času tega velikega prevrata v nove ljudske čase je študiral na IJubljanakl gimnaziji Janez Ev. Krek, sin učitelja, rojen pri Sv. Gregorju, kjer je oče takrat aluiboval. Njegov oče je bil doma iz Selc na Gorenjskem, mati pa Je bila Bodražičanka. Dr. Krek Je zato rad omenjal, da se pretaka po njegovih žilah krepka gorenjska in šegava ribniška kri. Družina se je potem preselila v Komendo, od tam pa v Selca, kjer je bil pravi Krekov dom. Tu so se shajali berači in reveži iz vse Selške doline, ki so bili gostje radodarne Krekov« matere, pa tudi razni gorjanski tipi, ki ao znali v krepkem domačem jeziku pripovedovati planinske dogodke. V teh krogih in krajih je raste! mladi Krek tudi pozneje, ko je prihajal iz Ljubljane domov na počitnice. Ali je lepa Aniu remija tlvdna, vredna boja in Ijuhetnl vredna, Je odmevalo v nJem, ko se Je oziral na lepe gole In gledal stari krepki rod, ki s« Je krčevito oprijemal svoje trde zemlje. Svoja prva gimnazijska leta Je preživel še pod vtiai balkanske osvobodilne vojne, ki Je takrat glotioko odmevala v dušah mladine; bil je izredno nadarjen, posebno za Jezike, in bi bil lahko med odllčnjakl, a njemu ni bilo do tega; šola mu je bila samo podlaga, da se Je rnogo ozirati po širokem svetu, Zanimal se je za slovanske Jezike in mnogo čital, Začel je pisati |>e-sml in povesti in s« zanimati tudi za politiko. Bil je nemiren duh in velik talent, ki Je Me iskal polja /a svoje udejstvova nje. SIcer je bil ve««el mlati fant, ki je delal profesorjem več skrbi nego samemu sebi. Preživljal se je sam in je imel več /mlsla /.a življenje nego ra šolo, lili Je piuvtM široki »gluden, da bi bil pii/naval o/kosrčne nazore dr. Muluiiča, a tudi prevoč bo- Y«wr Vtoria Hm • Stil ft«N««t m Wtf jevit in samosvoj, da bi bil zadovoljen z onemoglim brezdeljem gospode, ki je reševala ljudski problem brez gospodarske podlage. Bil je po.duši revolucionar, po prepričanju naprednjak in po srcu Slovan. Hotel je oditi na univerzo in študirati alovanske jezike, pa st je nenadoma premislil in stopil v bogoslovje. Želel je postati "božji berač", t. j. duhovnik v pravem pomenu besede, da bi deloval med ljudstvom in mu pomagal. V tem zmislu se pripravlja Krek v bogoslovju na svoje bodoče delo. Deloval je kot predsednik, pisatelj in predavatslj v "Clrilskem društvu", študiral češko in rusko literaturo in navduševal tovariše za delo med ljudstvom. Njegov ideal je bil, da bi dobil službo v visoki hribovski fari, kjer bi mogel daleč od sveta tikrbetl za svoje preproste ljudi, a škofu se je zdelo škoda velikega talenta ln ga je poslal v Avguštine j na Dunaj, kjer se je njegov duh poglobil v socialne in moralne probleme ao-dobnega sveta in je našel tudi vzrok alovenakl narodni bolezni. Krstil jo je "kinkanje". Krek je bil odločen naaprot-nik polovičarstva. Kakor je bil sam poln človek, tako je to zahteval tudi od drugih, poaebno od onih, ki nastopajo v Javnosti. Spoznal Je, da ni dovolj, ako gledamo narod od daleč ln ga vabimo za seboj z lepimi besedami, ampak da je treba stopiti med ljudstvo, z nJim živeti in trpeti, boriti ie in delati, skrbeti tanj z vsemi sredstvi, a le toliko, kolikor pospešujejo gospodarsko življenje: vse drugo le kvari pristno domačo ljudsko dušo in ne prinaša preprostemu človeku ni kake srečo. Najbolj pereče vprašanje Je: vprašanje življenja, obstanka, borba za kruh, Zato je dr. Krek takoj |ki vrnitvi v LJubljano odšel med slovenske delavce na VVestfalsko ln začel pisati svoje "Socialne pomenke", Iz katerih Je nastala njegova knjiga "Socializem". Dasi se Je v svojih prostih urah vedno vračal k lepo-alovju ln pisal pesmi, poveati in ljudske igre, se mu je vendar le zdelo, da mora izvršiti mnogo važnejše delo med Slovenci, t. J. organizacijo ljudstva na zadružni podlagi, da prepreči izalljeva-nje in izseljevanje In t gospodarsko organizacijo izvojuje slovenskemu ljudstvu tudi v državi večji pomen. Bil je |mi vsej svoji naravi in pripravi |K)klican, da Izvrši to veliko delo, f^lovel je kot alja-jen govornik, govoril je aedem jezikov ln se ni strašil boja: "Radodaren i »od i, stanoviten in nepremagljiv v težavah," je učil svoje učence. Priznaval Je, da Je boj v življenju potreben, ker hI se sicer polenih In pomehku-žili; stranke morajo biti, ker se v njih učimo organizacije in v 1 mm bi se preskušajo naša načela. Dr. Krek je bil pravi ljudski tribun, človek, ki ne more živeti sredi svojih štirih sten, ki ne rešuje vpiašanj na suhoparnem papirju, ampak je najsrečnejši, kadar je sredi množice in čuti utripe tisočev, ki gredo za njim, ker pri pozna vajo njegovo besedo "Ven iz kavarniškega dima, fantje, ven na kmete, med ljudstvo," je bilo njegovo geslo, (Se nadaljuje) AGITIRAJTE 7.K PROSVKTOI ULJUDNO VABIMO VAB IN VAftE PRIJATELJE ds posetite SLAVNO OTVORITEV MARTIN'S TAVERN-G0ST1LN0 3234 West 23rd Street, Chicago, III. V SOBOTO 7. JULIJA 1945 Pridll« in pripel I i t« vaš« prijatelje Is vrat na godb«. prtgris«k In pl«s MARTIN in" ANNA SEN1CA. lastnika Phon« Bishop 7H7 LEAFLETS DROPPED ON JAPAN BY SUPERFORTS (Nadaljevanje) Skozi Petrove živce je šinil skeleč blisk: Izdani! Ali ostal je miren. Niti atom krvi mu ni pljuaknil v lice. "To je laž, gospod nadzornik!" "La-až? Povej, ali si bil pri bajerju?" "Bil!" "Kaj ste delali?" "Pogovarjali smo "O čem ste govorili V , "O tem, česar me dolžite, nismo!? "Kaj potem?" "Ne povem!" "Kdo je bil?" "Ne povem!" Peter je odgovarjal čez dalje trje in odločneje. Izpoznal je, da se je pričela igra—za vse. "Zato ti povem jaz: Takoj imaš zapustiti tovarno! Poberi se!" "Grem, toda pomnite, da se vsaka krivica maščuje!" Peter je odšel brez pozdrava. Po tovarni je šumelo mrmranje. Peter se je poslavljal in dvanajsterim naročil, naj molče. Vsi so zrli za Petrom, vsa srca so šla za njim. Ko bi bil Peter zakričal: Udarimo!—dvignilo bi se na stotine rok, zahreščali bi stroji, zagrme-la kladiva in tekom ure bi bila tovarna razrušena. Peter je čul to mrmranje, čutil je utripanje src in odhajal je, izgnanec, a vendar v svesti si, da se poslavlja kot zmagovalec. Novica je šla tudi med ženske. Vse so bile osuple in vse hkrati so se ozrle na Marctko. Njej je padlo delo v naročje, usta so se ji odprla —ali glasu ni bilo skoz nje. Zajokalo je srce • tistim strašnim jokom, ki navda človeka z bolestjo, kakor bi vsak živec posebej trgali z železnimi kavlji. Korta edina ni pogledala Maretke. Prihulila se je na atolčku in delala dalje. Nekoliko pred poldnem se je vrnil Peter v tovarno. Prišel je pražnje oblečen in potrkal na vrata ravnatelja. "Prosim, če smem govoriti. Moje ime je Peter Roiman, delavec pri Martinovi peči." "Da, isti, ki mu je nogo ožgaio. Ali je že zdrava?" , "Danes sem prišel na delo, pa me je gospod nadzornik zapodil—in sicer brez vzroka." "Brez vzroka? Heha, tako ne bo! Vzroka je bilo gotovo dosti. Gospod nadzornik gotovo ve, kaj dela!" "Oprostite, jaz pravim, da ne ve, kaj dela. Meni se je podtaknil izmišljen vzrok!" "Pojdite ven in počakajte, da vas pokličem!" Peter je odšel na hodnik, ravnatelj je pozval Semena. , "Kaj je s Petrom Rožmanom? Zakaj ste ga odpustili?" "Zvedel sem, da hujska delavce ln da jih nagovarja, naj me ubijajo!" 'Tako? Ne verjamem. Ali imate dokazov?" "Korta mi je povedala, da so imeli shod pri Črnem bajerju. Čula Je moje ime in videla Je dvigati pesti!" "Drugega nič?" "Ne, gospod ravnatelj!" "Slab dokaz. KorU je pijanka, vlačuga. Vi ste se prenaglili." "Oproatite, gospod ravnatelj, upam, da se ni sem. Ta Rozman že dolgo ruje; vede se silno arogantno. Vsa disciplina bo akvarjena. Kako mi jo odgovarjal! To je bilo grozno! Drugačfe nisem smel ravnati, sicer je najbolje, da grem, ker bi se me nihče ne bal." Direktor je kadil portoriko in hodil s trdimi koraki po parltetu. "Pojdite!" Nadzornik je ponižno odšel. Ta človek je zaletel, toda železna roka. In disciplino, seveda disciplino razume.—Rozman mora biti odpuščen, sicer se Semenu izpodkop-lje ugled. Je že vrag! Ravnatelj naj pokriva grehe uslužbencev.—Torej zborovali so. Zaradi čeezumega dela! To je tudi nadzornikovo delo. Prepovem mu, da poslej ne ukrene ničesar brez mene. Navsezadnje bo on ravnatelj, ne jaz.—" Ravnatelj je poklical skozi vrata in Peter je vstopil. "Vi ste torej hujskač? Ali ne veste, da vas damo lahko zapreti?" "Vem, da me ne morete dati. Če si kdo izmisli grdo laž, ni še to povod za zapor!" "Z menoj se ne boste pričkali! Od dela ste odpuščeni, toda štirinajst dni ie dobivate polovico plače. Pojdite!" "Hvala lepa za plačo. Kruha si bodo prislužile te roke drugod. Ko pa obnemorejo, trkala bodo na boljša vrat, kot so vaša!" Peter je odšel Po hodniku so doneli trdi koraki. Direktor je obstal čemeren in zamišljen pri oknu. Nad tovarno se je oglasil rog. Umazane postave so vrele na cesto. Ravnatelj je gledal te čete, ki so brez glasu hitele vsaka proti svojemu domu. Bilo je v tem molku, na teh počrnelih obrazih, v namršenih obrvih nekaj strašnega. Nehote se je ravnatelju vrinila misel, ali ni ta hrupna sila tako grozna, da lahko zamaje ves svet v tečajih? Ali je izključen dan, ko bi nezadovoljneii stresli s tilnikom in vrgli proč jarem ter vzravnali glave in stisnili pesti? Ravnatelju je bilo neugodno. Zapustil je pisarno in iel v park, da ne bi dalje gledal te neme slike, ki se je valila po cesti. Peter je za tovarno pokačal Maretke in se ji pridružil. "Ali si že slišala?"* Maretka je zaihtela. "Ne jokaj, lepo te proaim!" "Saj ne morem drugače!" Maretka se je naslonila spotoma ob Petra. "Povej, zakaj te je zapodil?" "Maretka, vse ti razodenem. Pripravi se na trpljenje! Se bolje pa Je—da me pozabiš!" "Ne, ne, nikoli te ne pozabim. Zakaj mi to praviš?" "Pravim, da bi bilo najbolje. Mene so zapodili. Bogve, kdaj dobim delo. Ali odtod ne grem; Maretka, povem ti, da sem vodja delavcev, ki se prav kmalu upro in zahtevajo pra vic. Tega ne vedo v tovarni. Tudi ti ne veš. Ali danes ti povem, ker se poslavljam. Bogve, kaj se fte vse zgodi. Bodi prepričana, da nimam namena moriti—dasi ta človek, ta črna zver ne zasluži drugega. Namena nimam; ali zgodi se vse lahko. Zato te pustim sedaj; morda se le vse izpremani, tedaj se vrnem---" Peter je pogledal Maretki v objokane oči. Iskal je v njih odgovora. In bral ga je» slišal je plač srca, ki je klicalo: "Pridi, vrni se!M "Morda tudi padem, morda bom zaprt za to, ker se hočem boriti za pravico in braniti Člo veško kri—" "Peter, nikar tega ne govori! Kako mi je hu do!" "Saj ti nisem govoril še nikoli. Danes sem t „ moral vsaj nekaj povedati. Toda za sedaj molči! Ko pride čas, te morda poprosim, da izprqgo voriš,—Ali bol?" "Samo ukaži, Peter! Poslej mi Je vseeno. Če ti trpll, naj ie Jaz! Peter, jaz sem močna!" "Daj mi roko, Maretka, velja! Ko pride čas te poiščem in poučim! Z Bogom!" (Dalje prihodnjič.) TRI NOVELE Mtyuel Cervantes Prevedel dr. Ivo ftorll Moč krvi / (Nadaljevanje) Ta glas pa se je širil ie tudi dalje in dalje, od ust do ust. dokler ni prišel do ušes njegovih starih staršev in njegove skrivne matere, ki so. komaj obveščeni, kakor nori in vsi o-bupani dirjali k svojemu ljubljencu. Glede na to, da je bil plcmenitaš. ki ga je bil vzel k sebi, tako znan in tako imeniten, so jim povedali razni ljudje ie na poti tja, kje je njegova hiša. Ko ao doapcli tja. je bil zdravnik že pri detku. Plemenita* tn njegova žena. hišna gospodarja, ki sta Jih Imela za otrokove starše, »t'a jih proaila, nâj ne jočejo in kričijo, ker bi to dečku nič ne koristilo. Ranocelnlk, zelo sloveč zdravnik je otroka pt egledal z vso skrbnostjo in spretnostjo, ter zdaj izjavil, da rana ni tako nevarna, kakor »e je bil liai od začetka. Ko ga je ie obvezoval, »e Je Luis zbudil Iz dotedanje ne/a-vesti ter se razveselil, ko Je za- « : , • gledal strica in teto. Vsa solzna sta ga prašala, kako se počuti. Odgovoril je, da dobro, samo telo in glava da ga zelo bolita. Zdravnik pa je prepovedal, da bi govorili ž nJim. marveč naj ga puste počivati. Ubogali so, m njegov ded »e Je začel zahvaljevati hišnemu gospodarju za veliko skrb, ki jo je pokazal za njegovega nečaka. PlemenitaŠ je odgovoril, da odklanja vsako zahvalo in jim je povedal, da mu je bilo, kakor bi bil zagledal obraz nekega svojega lastnega čez vse ljubljenega aina. ko je opazil na tleh ležečega tn pogaženega fantka; in to ga je napotilo, da ga je Vzel v svoje roke ln ga neael domov, kjer mora ostati, dokler ne bo popolnoma zdiav, In kjer bo imel vso postrežbo, ki Je možna in poticbna. Njegova /ena. ki je bila plemenita goapa. je vse potrdila tn obljubila tudi od svoje strani vso skrb ln ljubezen. Čudeč ne tolikemu krŠčanske-mu tntmljenju ata stara dva odšla Toda"ae bolj se je čudila ČETRTEK. 5. JULIJA Razni mali oglasi DELO DOBE DEKLETA ALI 2ENE Močne ženske - "For Sanding' Izkušeno«! ni potrebna ZAČETNA PLAČA SOc NA URn 4« UR NA TEDEN. STALNO DELO —VPRAŠAJTE PRI . GLIDER TRAILER COMPANY 1824 W. Kinzie St ■UUSTIATIOMS are Included ln many which are being dropped on Japan during¡¡^¡t^mn^M . „ . ._____._____i_j_.mi n onM The messaee on the back says in left. Uncle Sam stand, above a Jap military leader with bomb, and planes. The^message on toe part- -The Gumbalau (military clique) miscalculated America's fighting strength. At center, the message states that the Gumbatsu is pulling down the nation. At right, the picture of a Jsp feudal warrior c U. a planes contains a message from a Nipponese sergeant Air Forces sketches. i *. combating rečeh, da je bil njen sum opravičen; in je zdaj o vsem poročala svoji materi. Ta je kot razumna žena takoj povprašala ljudi, ali je imel o-ziroma ima gospod, pri katerem je njen nečak, kakega sina; in je izvedela, da ima tega, ki smo mu rekli Rudolf, a da je zdaj Italiji. Ko je še preračunala cas, kdaj da je odšel iz Španije, je videla, da je bilo natanko teh sedem let, ki jih je imel njen vnuk. O vsem tem je obvestila tudi svojega soproga, in skupaj s hčerko so se domenili, da počakajo, dokler ne vidijo, kako bo Bog odločil z otrokom. Ta pa je v štirinajstih dneh prestal vsako nevarnost, a v tridesetih je že vstal. Ves ta čas sta ga posečali mati in stara mati; kar se tiče pa gospoda in gospe, pri katerih je bil, sta skrbela zanj, kakor za lastnega otroka. Opetovano se je tudi dogodilo, da je rekla Dona Estefanija—zakaj tako se je klicala plemenitaševa žena— Leokadiji, da je ta deček tako podoben njenemu sinu, ki je zdaj v Italiji, da ga ne more ni-koli*pogledati, ne d,» bi se ji zazdelo, da vidi svojega sina. Pri takih in enakih pogovorih se je nekoč, ko sta bili sami, ponudila prilika, da je Leokadija, ki se je bila v tem že prej sporazumela s svojimi starši, začela tako-le: Tisti dan, gospa, ko sta izvedela moj oče in moja mati, da je njun nečak tako blizu smrti, sta mislila, da se jima je zaprlo nebo in da se je ves svet zgrudil nanju ter da sta izgubila vid svojih oči in oporo svoje starosti, če izgubita tega svojega nečaka. Oba namreč ga ljubita z ljubeznijo, ki daleč presega ono, s katero drugače starši ljubijo svoje otroke. Toda, kakor se pravi, da komur Bog pošlje bolezen, mu pošlje še zdravilo, ga je našel tudi deček v ti hiši; meni pa se je v njej zbudil spomin, ki ga v vsem svojem življenju ne bom mogla pozabiti. Jaz, gospa, sem plemenitega rodu, ker so plemenitega rodu moji starši in so bili to tudi vsi mojih staršev starši; in z le srednjim premoženjem so povsod, kjer so živeli, srečno ohranili svojo čast. Začudena in osupla je Dona Estefanija poslušala te Leoka-dijine besede, in nikakor ni mogla razumeti, kako ffi moglo to-li razumno govoriti tako mlado bitje; zakaj po videzu ji je prisojala kaj več ali manj od dvajsetih let. Molče je čakala, kaj ji bo še povedala. No, Leokadiji ni bilo treba mnogo govoriti, da je vedela gospa, kako grdo dejanje je proti njej zagrešil njen sin: kako jo je ugrabil, ji zavezal oči in jo vlekel v svojo sobo, ter na kakih znamenjih je zdaj ona spo znala to sobo za tisto, ki si jo je bila zapomnila. V dokaz je potegnila iz nedrij razpelce, ki ga je bila takrat vzela in je vzkliknila: "Ti, Go9pod, ki si bil priča nasilja proti meni, bodi zdaj razsodnik za zadoščenje, ki mi pritiče! S tiste pisalne mize sem te bila vzela z namenom da te bom neprestano spominjala prestane krivice. To pa ne zato, da bi te prosila maščevanja, ki ga ne želim, ampak pomoči, da bi svojo nesrečo potr pežljivo prenašala!" To dete, kateremu ste izkazali višek svojega usmiljenja, je vaš pravi vnuk. Previdnost božja je dovolila nesrečo, zato da ste ga vzeli v hišo: jaz pa upam, da sem tu našla, če že ne zdravilo za svojo bolest, kakršno rei pri tiče, vsaj pokrepčilo, da jo bom laže prenašala. Po teh besedah je stisnila kri žec na svoje prsi ter se brez zavesti zgrudila v naročje Estefa niji; ta pa kot plemenita žena kateri je sočutje in usmiljenje navadno ravno tako prirojeno kakor moškemu trdosrčnost, je komaj spoznala, da je Leokadija omedlela, ko je že pritisnila svoj obraz k njenemu in ga oblila s tolikimi solzami, da dekleta ni bilo treba škropiti z drugo vodo. Ravno v tem hipu je vstopil plemenitaš, Estefanijin mož, vodeč Luisa za roko. Videč ženino ihtenje in Leokadijino o-medlevico, je nujno zaprosil, naj mu povesta, kaj to pomeni. Deček je objel svojo mater kot svojo sestričino, -svojo staro mater pa kot svojo dobrotnico ter je tudi sam zaprosil, naj mu povesta, zakaj jokata. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglati POTREBUJEMO Die Makers 100% vojno delo Povojna bodočnost Felsenthal Plastics 4110 W. Grand Ave. Punch Press Operators BELI—IZKUŠENI DELAVCI LAHKO IN ČISTO STALNO DELO Uniformo obleko preskrbimo mi 40 urno tedensko delo Začetna plača 60c na uro Povišana plača v 60 dneh ako ste zmožni. National Vulcanized Fibre Co. 2808 West Lake St. Kuhar—Cook Izkušena oseba. Najvišja plača Ekselentno delovno stanje Stalno delo Oglasite se: UAiglon Restaurant 22 East Ontario St. Ali ste naročeni na dnevnik 'Prosveto"? Podpirajte svo) listi ŽENE IN DEKLETA dobe stalo delo. Pomoč v kuhinj, delati salato, pomivati posodo m druga dela. Uposlevalni urad v 3. nadstropju. MARSHALL FIELD & CO. State—Washington Izkušeni mehanik DOBRO ZASLUŽIJO pri instaliranjU in popravljanju Dry Cleaning Equipment* Delo dobite pri: Rodin Bros. Co. 6039 Cottage Grove P LA za 1300 V Proavett ao dnevne svetovne in delavske vesti. Ali lih citate vsak dan? DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE , Street Floor 309 W. Washington Street ASSEMBLERS MAINTENANCE MEN—SPRAYERS AND STOCK ROOM CLERI DELAVCI IN VOZAČI. RAZKLADAČI IN OPERATORJI ODPOŠILJATELJI IN MLADI MOČNI DELAVCI ZA NAKLADANJE ŽELEZNIŠKIH VOZOV dečkova mati. Zakaj Čim je zdravnik s svojimi besedami nekoliko pomiril njen strah, je za čela pazljivo opazovati sobo, kateri Je ležal njen sin. In po raznih znakih je jasno spoznala, da je to ista soba, v kateri se je kočala njena čast in je začela njena nesreča. I)asi soba ni bila več okrašena z dama.ski, kakor nekdaj, je spoznala, da je bilo po njej razvrščeno še vse po starom in Je zapazila tudi omreženo okno na vrt. Ker pa Je bilo radi bolnika zaprto, je vprašala, če gre to okno na kak vrt, kar so ji potrdili. Najbolj za gotovo pa je spoznala še posteljo za tisto, ki ji je bila rakev za njen pokop, a nič manj pisalno mizo za ono, na kateri je stalo razpelo, ki ga Je potem vzela ona, in katera je bila prav tam, kakor takrat. Ce bi bilo treba pa še česa. da jI vzame zadnji dvom, ao bile stopnice, ki Jih je ona takrat, ko je stopala z zavezanimi očmi iz te sobe, natančno preštela; to je: stopnice od tu do ulice, katerih število si je bila s previdno razumnostjo zapomnila. In ko je zdaj odhajala od svojega sina. Jih Je vnovič preštela ter našla, da je število pravo. Primerjajoč eno znamenje z drugim se Je prepričala v vseh HOPKINS MEETS PRESS ON ARRIVAL Ptl MOCHT TRUMAN | SPfCIAl INVOV Harry L Hopkins la shown talk In* to nv'rt«. at the National Airport. Wa*ln«ton. D. C. lUhadiart arrived aboard a transport plane that carried him to .nd from Moaiaw with stop« m Berlin and Paris Hopkins immediately left for the Wtou Uoust to confer with the President. »• • • » -e.^ , 100' /e> vojno delo. 50 ur na teden, prosto zavarovanje, plačan počitnice, povojna bodočnost. OGLASITE SE TAKOJ NA: 8200 SOUTH CHICAGO AVF -ŽENSKE!- ZASLUŽIJO DOBRO PLAČO PRI ZAVIJANJU POSEBNIH STVARI ZA NAŠE OBOROŽENE SILE! IZKUŠENOST NI POTREBNA ČISTO IN PRIJAZNO STANJE! A. H. BR0MANN C0. 3910 W. 26th Street CRAWFORD 5863 TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila za veselice ln «hode, vlzitnk* časnike, knjige, koledarje, letake itd. f slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SNPJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR*! .... Via pojasnila daje vodstvo tiskarn« .....Cene smerne, nnljako delo prve *rs* Pišite po informacije na naslov: ' SN P J PRINT ERY M7-U S. Lawndale Avanue . • Chicago tt U"»* TEL ROCKWELL