4. številka. Ljubljana, v sredo 7. januvarja. XXIV. leto, 1801. četrt leta 4 gld., za jeden dom računa se po 10 kr. V IJulkl.juiii. 7. januarja. Vlada je vender odgovorila na interpelacijo glede* češkega notranjega jezika. Odgovor je tak, da^ ni mogel zadovoljiti tudi najzmernejšega Ceha. "*Ze oblika, katero si je vlada izbrala za odgovor, ni bila povsem navadna. NameHtnik ni Bam odgovarjal, pa tudi noben drugi vladni zastopuik, temveč je vlada poslala svojo izjavo predsedniku deželnega zbora, da jo pretita. To obliko, ki pa nikakor ni povsem primerna, je pa namestnik najbrž izbral, ker se še ui dovolj priučil češčini. da bi mogel v tem jeziku odgovarjati in se je torej bal kakih opazek z mladočeške strani. Že to samo na sebi je žalostno, da prvi uradnik v kraljevini mora iskati tacib ovinkov, da mu ni treba govoriti češki. Kakor je bila dolžnost vlade, da bi bila za namestnika izbrala moža, ki ume oba deželna jezika, isto tako je tudi dolžnost namestnikova, da se nauči jezika, ki ga govori večina prebivalstva češke dežele. In sicer ni zadosti, da 8e to le obljubi, temveč je treba obljubo tudi držati. Visoki rod nikakor ne more namestnika odvezali te dolžnosti. V odgovoru je vlada naštela razne naredbe, po katerih jeuravnana raba jezikov pri državnih uradih. Teh naredb pa nikakor ni priložila svojemu dopisu, temveč pravi, da jih lahko poslanci poiščejo v neki -knjigi, katero je izdal dr. Josip Kaserer. Vlada je milostno navela tudi dotične strani omenjene knjige. Zadnjo naredbo naj pa poslanci poiščejo v naredbe-nem listu pravosodnjega ministerstva. Gotovo tak odgovor kaže neko preziranje deželnih poslancev, ker jim tako rekoč veli, da naj poiščejo knjigo, ka tere niti v deželnozhorski knjižici ni. Če namestnik kaj tacega ukaže svojim podložnim uradnikom, je seveda stvar v redu, ali z /natopili k i naroda češkega z zastopniki davkoplačevalcev bi se pa pač moralo malo drugače govoriti. Ta odgovor se torej ui strinjal nikakor prav z dostojnostjo parlamenta. Ker že oblika odgovora ni bila povoljna, tem manj je bilo pričakovati od vsebine. Mej naštetimi uaredbami so uekatere, katere se nikakor no ujemajo z ustavo. Tako pravi vlada, da velja še neka naredba iz 1852. leta, ki proglaša nemščiuo za notranji uradni jezik in tudi druga naredba iz baš istega leta, ki določa, da ima izključno nemščina biti notranji uradni jezik. S tem jo dan jasen odgovor, LISTEK. Gledališka pisma. m. Iltnej novosti, ki so ho pojavile v zadnjem času na dramatičnem našem domačem polji, je gotovo jedna najbolj zanimivih iz ruskega prevedeua drama „Naš prijatelj Njoklužev", katero je spisal Al. J. Palm, a poslovenil Fr. Oestrin. Predstavljala se je preteklo nedeljo na našem čitalniškem odru in kakor sem že imel priliko omeniti, imela je po voljen uspeh. Ne bodem sicer tajil, da nekaterim izmej poslušalcev naših nikukor ni Ugajal realistični duh, ki veje iz vse te moderne drame, a nasproti moram staviti faktum, da je ta drama repertoirmi igra slovanskih odrov in da se je še v poslednjem času igrala, v kolikor je meui zuano, v Pragi in v Zagrebu, kjer se je obdržala na repertoiru, kakor na mnozih druzih gledališčih, kar gotovo govori za njeno notranjo vrednost. Pisatelj se res ni držal starih konvencijoiialnib tradicij, da v drami mora 86 boriti junak za kako vzvišeno idejo, katera od- kako sodi vlada o notranjem uradnem jeziku. Staro -čehi sedaj vidijo, da grofa Taaffea vlada Be ne misli ozirati na češke želje. Pravemu odgovoru glede uvedbe češkega notranjega jezika se je pa vlada še izognila. V svojem dopisu pravi, da predno se ne izvede sprava, katere se hoče vlada držati v vsem obsegu, se jezikovne uredbe pri uradih ne morejo premeniti. Ta odgovor je torej podoben uekacemu pritisku ua Čehe. Vladni odgovor pa nič jasnega ne pove, kuko se bodo potem uredile jezikovne stvari pri uradih, temveč le v splošnih frazah govori, da se bode o/.iralo na celokup-nost dežele, opravičene interese obeh narodnost i j in pa na interese službe. Seveda taki vladni obeti bo bi dali pozneje kaj različno tolmačiti. Sploh pa ni pričakovati, da bi se vlada potem, ko bi bila sprava pod streho, še dosti ozirala na Čehe. Kaj lahko bi bilo reči: interes službe zahteva, da se ta ali oni uradni posel opravlja v nemščini, ali pa vlada ne vidi, da so češki interesi oškodovani, če 8e to ali ono opravlja v nemščini. Će tudi je vlada svoje obete zavila v dvoumne fraze, vender je baš ta odgovor pokazal vladne težnje v vsej nagoti, kakor še malo katera izjava poprej. Sklicevanje na naredbe izza Bachovega absolutizma ua naredbe, s katerim se daje nemščini velika neopravičena prednost v državi, nam jasno kaže, da je glavni smoter sedanje vlade uzakoniti nemški državni jezik, torej isti smoter, katerega je imel Scharschmidov predlog. Namen je isti, le sredstva so druga, s katerimi ne hoče doseči ta namen. Niti liberalue vlade si neso upale tako odločno izreči se za nemščino, nego se je sedanja. Večkrat se je že govorilo, da skuša vlada Čehe pridobiti za ustavo. J«;-1 i to res, ne vemo. Odgovor v Češkem deželnem zboru bode pa javaljue vladi kaj koristil v njenem prizadevanji. Kako bi se Cehi ogreli za ustavo, če He tako razlaga, da le oni členi ustave veljajo, ki Čehom neso v korist, člen 19, ki je v korist Slovanom, se pa prezira in daje večja važnost prejšnjim ministerskim nared-bam, nego pa ustavni določbi. Kdo se bode potem nauduševal za u.stavo, če jo gospodje na Dunaji tako teptajo z nogami. Vsak razumen nepristranski človek bi sodil, da so prejšnji zakoni in naredbe z razglašenjem ustave zgubili veljavo, v kolikor se ne Ujemajo ž njo, grof Taaffe je pa po tem takem drugačnih miftlij. Hud udarec je ta odgovor za Staročehe. Vse nade stavili so na notranji uradni jezik. S pribo-renjem te pravice češčiui upali so, da zopet ožive svojo stranko in jej pridobe zaupanje pri narodu. Ta odgovor jim je pa vzel še to poslednje upanje. Govori de, da bode dr. Rieger v spravni komisiji spregovoril o vladnem odgovoru in predlagal, da se zahteva, da se naredbe, izdane pred ustavo, proglase za neveljavne. Toda kaj bode vse to pomagalo. Deželni zbor vlade siliti ne more, ker za to nema potrebnih sredstev. Vsa prizadevanja dr. Riegra in vsa laskanja vludi bodo ostala brez usjieha. Naj se dr. Rieger še tako upira, s svojo izjavo je vladu popolnoma skopala grob staročeški stranki. Naloga druzih čeških |>olitikov je pa, da dobro jireudarijo, kaj jim j h sedaj storiti. Položaj je jasen. V 1 a d a j e s t o |) i 1 a z obema n o g a m a v nemški tabor, za to se moramo uprašati, je li sploh še umestno, da jo podpiramo Slovani, ker to vender ne gre, da bi slovanski zustojiniki nemščiui pomagali do veljave državnega je/.ika, kar je prvi in najvišji smoter grofa TaufFea. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. januvarja. Taaffe in Nemci* Neki oficijozni Dunajski list straši Čehe, da se bode vlada jela bolj opirati na Nemce in Poljake, ker Čehi ne podpirajo dovolj vladne politike Nemško liberalna glasila pa na to opažajo, da Nemci ne bodo marali biti opora vladi, čehi se pa za tako vladno stranko pač ne bodo dosti zmenili. Češki deželni zbor je rešil § 17. predloge o preosnovi deželnega kulturnega aoveta. Dr. Gregr je temu paragrafa ugovarjal, ker daje obema oddelkoma |>revelik delokrog, tako «l;i za skupen deželni kulturni svet ničesar več ne ostaja. Na ta način se osnujeta dva delelna kulturna sveta, nemški in češki, prav po želji Nemcev, ki bi radi razdelili češko kraljevino. Pri glasovanji je bil paragraf vsprejet. Ker je več poslancev bilo pred glasovanjem ostavilo dvorano, je. dr. Eugel hotel, da se koustatuje sklepčnost seva in se vije kot rudeča nit skozi vse dejanje. Nič od tega ne ojiazujemo pri omenjeni drami, ako ne postavimo mestu Njekljuževa morda raje Nataše za junakinjo dejanja, kajti v njei vsaj vidimo re-prezentovano neko idejo, in ta je, da ljubezeu ženske je tako čudna nerešena zagonetka, da je opravičen izrek, da do dna ženskega srca in njega ljubezni še ni seglo nobeno merilo. Naše občinstvo, oziroma mi vsi, ki smo tako prenapojeni s tipi in mnogokrat šabionskimi značaji nemških dramatičnih pisateljev, je seveda na prvi hip bilo nekako presenečeno videli, da ima pred suhoj nekaj čisto novega, po modernem realističnem okusu z veliko spretnostjo pisauo sliko iz modernega velicega sveta. Ako abstrahujemo od specifično ruskega značaja Nataše, mogla bi se igra vršiti, kjer koli bodi, kajti vsi drugi značaji ao taki, kakor jih nahajamo isto tako mej vsacim drugim narodom evropskim. Pisatelj segel je v življeje, postavil je za središče svojemu delu človeka, ki uživa splošno zaupanje vseh krogov, katerega vsi uazivajo .prijatelja", odtod naslov, ki se mi pri vsem tem ne zdi posebno srečno izbran. Naslov „ Nataša" bil bi isto tako, če ne bolj opravičen, se ve da bi potem konec moral biti drugačen. Ta človek, ki je vzbudil v arci ideali-stičue, po načinu ruskih devojk v gimnaziji odgojene Nataše ljubezen, katero ona sicer hoče zakrivati, ta človek razkrije se kmalu kot priproat defravdant. Prizor v drugem dejanji, v katerem se vrši njegova izpov«*d nasproti Nataši, ta prizor pripada mej naj-neverjetneje situacije, katere je kak pisatelj si ujial podati občinstvu. A v tem prizoru se baš kaže vsa ekscentričnost ruskega ženskega značaja, kateri je sad moderne odgoje, sad one odgoje, ki rode take značaje, kakor je Nataša, ki rode tudi — nihili-stovke. Vender pa je pisatelj tudi glede tega, nam manj ali več neuniljivega značaja — stvar razrešil povoljno« Očitali so nekateri, da se v igri glorifikuju prosto zločinstvo, a temu bi oporekal — morali se jtopolnoma zadostuje, zločinec dobi zasluženo kasen, Nataša j>a ae v slednjem tre-nolkii zdrami in sprevidi, da jo je ljubezeu njena stavila nad prej>ad — kateri je ui pogoltnil, ker jo je rešil zdravi razntu iu pa ljubezeu do očeta svojega in do svojih. Da se je v celoti igralo prav povoljuo in da je občinstvo izražalo svojo zadovoljuost opetovano, to sem že omenil nedavno. Se li b >de igra pri nas udomačila tudi kot repertoirmi igra, zbornice, ali deželni vrhovni maršal se na njegovo željo ni oziral. Po glasovanji je dr. Engel uložil protest proti veljavnosti glasovanja, ker je bilo prisotnih le 86 poslancev. iialiskl deželni odbor je sklenil po deputaciji pozdraviti škofa Hryoiewic-kega, kateri je iztiran iz Rusije in je prišel v Levov. Ta pozdrav bode nekaka demonstracija proti Rusiji, katere odobravati ne moremo. S takim postopanjem deželni odbor ne bode koristil niti Poljakom niti katolikom v Rusiji. Administrativne reforme na <)f/erskem. Vlada ogerska je baje popustita inisel na administrativne reforme, ali hoče vsaj vso zadevo za dolgo odložiti. Ta naloga zdi se vladi pretežka, posebno ker ae niti vladni pnataši o tem uprašanji zjediniti ne morejo. Opozicija bode gotovo sedaj dobila večji pogum, ko vidi, da Szaparv ni kos svoji nalogi. * iliiiiie države. "Nov načrt za razdelitev Turčije. Angleški list „National R> vieu" piše, da pri razdelitvi Turčije mora Auglija dobiti Carigrad. Augleži so nasledniki Feničanov, Grkov in Benečanov. Avstrija naj bi dobila Solun in iz balkanskih držav naj bi se napravila zveza pod angleškim protektoratom. Angležem bi taka razdelitev |iač ugajala, toda Rusija bi se jej gotovo upirala, ravno tako tudi Francija. Sicer pa Anglija nema tolike vojne sile, da bi mogla tako razdelitev dognati. Afera, inženerja Luekcgci, Tudi Berolinski listi se bavi jo a to afero. Vladna glasila mislijo, da ta zadeva se tiče samo Turčije in Rusije, drugih pa nič ne briga. Vidi se, da nemška diplomacija se ne mara utikati v to kočljivo stvar. Zelja židovskih liberalcev, da bi vsa evropska diplomacija v tej zadevi se postavila proti Rusiji, se torej ue bode uresničila. Kričanje Dunajskih liberalnih glasil ne bode imelo več uspeha, kakor govori na Guidballskem meetingu. Luckemu vse kričanje ne bode nič koristilo, kakor tudi ruskim zidom ni, da so se zanje Angleži potegovali. Anali ja* Salisburv-jeva vlada stoji zopet trdno in za to ima zahvaliti le znani |>ravdi, v kateri je bil 1'ar nell močno kompromitovan. Sedauja vlada je v jiar-lamentn imela že neznatno večino, v nekem slučaji že samo 4 glasove. Gladstoue bi bil gotovo v kratkem prišel na krmilo in irsko vprašanje bi se bilo približalo rešitvi. Sedaj je pa položaj bistveno drugačen. Raspor mej Irci je Salisburry-ju pomagal zopet do veljave. Mnogi poslanci, ki so se nagibali k opoziciji, so se zopet pridružili vladi videč, da mej opozicijo ui jedinosti. Parnell z njegovimi vernimi privrženci tudi Gladstona ne bode podpiral iti zatorej se boiie sedanja vlada še |irecej časa obdržala, če kak nepričakovan dogodek ne zasuče nakrat, položaja. N&mČija in Jirazilija. Ker se kaže, da je republika se v Braziliji za trdno ukoreninila, jo je j>ri/.nala tudi Nemčija. Tako je skoro povsod tud i že ofieijalno priznana brazilijska republika. 0 ruskem carji se govori, da se je izjavil, da jo nikakor ne j>rizna; najbrž jo bode pa čez nekaj časa tudi Rusija priznala Sicer pa ima baš Rusija tako malo |>osta z Brazilijo, da Brazilija ne bode pogrešala ruskega priznanja. Ljubljanskega „Sokola'- občni zbor bil je v soboto zvečer ob 8. uri. Udeležilo se ga je 58 članov. Starosta Hribar pozdravi zborovalce, ime- to nam bode pokazala prihodnost. Na vsak način Be bode dala prav dobro porabiti v novem gledališči in bode na velikem odru v novi, malo v malenkostih opileni izdaji j>rav dobro došla in pokazalo se bode še le pri tej jiriliki, je li bode ugajala tudi našemu občinstvu tako, kakor drugod. Na vsak način pa sem do nasprotnega preverjenja prepričan, da se bode velik del našega občinstva zanimal /anjo, kadar se bode ponavljala. Včeraj imeli smo prvo operetno predstavo v tej sesoui, ki Be je izvršila prav dobro. Pred opereto predstavljala se je prvikrat jednoaktna drama „N a d j» r e p a d o m", češki spisal J. Vrhlickv, poslovenil J. Gornik. Drame v jednem dejanji sploh ne sjiadajo mej srečueje dramatične proizvodu, ker je jako teško v ozkem okviru jeduega dejanja združiti vse, kar zahteva drama. Tako je tudi tu delo iz početka se vleklo v ekspoziciji malo na dolgo, k sreči je pisatelj, kateremu se mora priznati, da je jako duhovit, stvar zasukal tako, da je občinstvo z izidom bilo zadovoljno. Izmej treh igraluih sil, v katerih rokah je bila vsa igra, moram pohvalno omeniti g Bo r š t u i k - Z vo u a r j e v o in g. Bo r š t-n i k a, ki sta prav spretno izvrševala svoji ulogi. Škoda, da g. D a n i I o ni bil taku siguren, kakor nuje brate Česnika zapisnikarjem, overovateljema dr. Štora in Rehk.a, skrutinatorje pa brate Kuha rja, Š v a jg a r ja, M e d v e da, potem pa obširno govori o društvenem delovanji. Proračun se je v letu preteklem prekoračil, ker je bilo izrednih troškov, a društvo imelo je lepe uspehe. Staroita Hribar omenja potem podrobneje posamične izlete : na Vrhniko in v Bistro, Ravnikarjeve slavnosti na Vačah, izleta v Celje, kjer so se Sokoli odlikovali s svojo telovadbo in vzbujali pravo občudovanje. Z uspehi telovadbe bilo je jako zadovoljno občinstvo, zadovoljen pa tudi odbor. Zato se izreka zahvala bratu Benčanu, ki je nadomestil obolelega Finka (Soglasni klici: Na zdarl Živio!) in vsem predtelo-vadcem, (Živeli!) Ko je starosta omenil še drugih dogodkov v preteklem letu, povabil je zborovalce, da izrazijo mestnemu zboru Ljubljanskemu zahvalo društva za brezplačno prepuščeno stavišče za „Sokolski dom" s tem, da ustanejo s sedežev. (Se zgodi.) Potem poudarja govornik potrebo agitaeij-skega odseka, ki bode delal na to, da „Sokol" dobi več članov in gmotne podpore, izreka zahvalo odbornikom, posebno pa neumornemu tajniku dr. Tekavčiču ter se napoBled spomina mej letom umrših društvenih članov. V znak sožalenja ustane zbor s sedežev. Tajnik dr Tekavčič poroča potem o društvenem delovanji podrobno in jako natančno. „Ex-ceptis excipiendisa glasilo se je izvestje njegovo tako: Slavni občni zbor! Dragi bratje „Sokoli"! Z minulim letom jiotekla je „Sokolu" 28letna doba njegovega društvenega življenja in meni, kot tajniku pripada sedaj častna naloga, poročati slav. nemu zboru o vnanjem razvoji in notranji njegovi upravi tekom te dobe. V lauBkein občnem zboru, ki se je vršil due 6. januvarja bil je zopet voljen naš velezaslužni brat Ivan Hribar za starosto in na mesto brata Srečkota Nollija, ki je izjavil, da ne vsprejme več odborništva, brat dr. Karol Triller za podstaroato, sicer bili so voljeni prejšnji odborniki, le na mesto brata dr. Julija Dereani-ja, ki se je preselil iz Ljubljane in brata Frana Bruneta, ki je odklonil odborništvo stopila sta brat dr. Fr. Tekavčič in brat Filip Zupančič. V prvi odborovi seji dne 11. januvarja sestavil se je potem odbor, kateri je izbral brata dr. Fr. Tekavčiča društvenim tajnikom, brata Ivana Me-jača njegovim namestniko:i>, brata Pavla Skaleta blagajnikom in brata Frana Mulačka arhivarjem in nadzornikom telovadbe. Prva naloga odborova bila je izvršiti sklepe zadnjega občnega zbora — Ukrenil je torej pred vsem, da so si društveniki omislili novo društveno oblačilo — Sokolske plašče in jaz i veseljem naznanjam, da He je to zelo praktično oblačilo mej Sokoli v kratkem popolnoma udomačilo. Sklepa občnega zbora, da bi se upeljalo tudi borenje, pa odbor ni mogel uresničiti, kajti vse njegovo prizadevanje, dobiti primeren prostor in iz-vežbanega učitelja, ne da bi se bila preveč obremenila društvena blagajna, bilo je brezuspešno. Borenje moralo se je torej opustiti do prihodnjega leta. — ona dva, kar je semtertja zavleklo malo preveč dikcijo igre, ki hi pri gladkem, točuem igranji bila dosegla še bolji efekt. Opereta „Mjesečni ca" ugajala je navzlic temu, da je od leta 1875., ko se je prvikrat predstavljala in jiozneje od leta 1887. do danes ponavljala še petkrat, torej se je že sedmikrat prijavila na našem odru, občinstvu prav poBebno. G. Da ne-ševa, g. Gerbiceva in g. Nigrioova izvrševale so prav završeno Bvoje uloge, iBto tako je popolnoma zadovoljil g. Perdao, akoravno je bil malo prehUjen, in tudi g. Baje c v poslednjem kvintetu je zadoščal. V važnejih muzika ličnih točkah je občinstvo odlikovalo dražestnega I n oce □ t a (g. Da-neševa), zvito Liziko (g. G,e r b i č e v a) in strogo markezo (g. N i g r i n o v o) z živahnim aplavzom, kakor so bile tudi vse druge ensemble številke prav dobro in vestno štndirane, za kar gre posebno priznanje g. profesorju in dirigentu GerbiČu. Orkester držal ee je dobro, ako odštejemo nekatere male negotovosti. Občinstvo izreklo je bvojo za-dovoljoost z vatrajnim konečnim aplavzom, ter želi kmalu zopet videti kako opereto na uašem odru. J. NoIIi. Z velikim ponosom pa je izvršil odbor tretji in najvažnejši sklep zadnjega občnega zbora, ko je po posebnem odposlanstvu izročil novo izvoljenemu častnemu članu bratu Pavlu Drašlerju častno diplomo. Načelnik deputacije brat starosta naprosil je slav-Ijenca v svojem nagovoru, da naj vsprejme to imenovanje kot izraz odkritosrčne hvaležnosti za zasluge, ki si jih je pridobil kot jeden prvih društvenih ustanovnikov in prvoboriteljev Sokolske ideje. 5- Svoje upravne naloge izvrševal je odbor v rednih sejah, katerih je bilo skupaj 14. — Nujuejše stvari reševale bo se potom okrožnic. Že v prvi svoji seji jiečati se je bilo odboru z jako neprijetno zadevo. Bilo mu je braniti društveno čast proti neosnovanomu napadu na njegovo državi in presvetlemu cesarju udano mišljenje ter se mu je, kakor v obče vsem slovenskim sokolskim društvom, očitala nelojalnost. — Kakor Vam znano, zgodilo se je to v štev. 2. v Gorici izhajajočega slovenskega lista „Soča" z dne 10. januvarja 1890 1. — Tako podlega grdenja društvene časti odbor ni mogel mirno prenašati. Vzajemno z drugimi sokol-skimi društvi zavrnil je v posebni, v raznih slovenskih listih objavljeni izjavi, omenjeni napad ter javno protestoval proti takemu neosnovanomu sumničenju. Uverjen sem, da bode slavni občni zbor popolnoma odobraval odborovo postopanje. (Živio 1 Na zdar!) Pri občnem zboru voljeni pomnoženi odbor za predpustno maškarado pričel je takoj svoje delovanje ter si vestno prizadeval ohraniti jej stari sijaj. — (Dalje prib.) Domače stvari. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) so nabrale te dni častite upraviteljice Tržaške ženske podružnice 100 gld. Razun tega so imele pri zabavnem večeru 21. decembra in pri svoji božičnici 00 gld. čistiga dohodka. In, če še omenjamo, da je njihova podružniška ietnina za 1890 znašala 94 goldinarjev. — označili smo požrtovalno stališče, ki je zavzema vselej domorodno Tržaško ženstvo. — Ko bodo brale Slovenke na okrog ta zadnja naša 3 poročila o ženskem domoljubnem delovanji v mali Litiji, v veči Gorici ter v velikem Trstu, upamo, da no bodo odložile teh časniških vesti brez najtrdneiega sklepu — tudi poa*«*.*? a maskaradn. — (Narodno bralno društvo v Smanji pod Ljubljano) imelo je svoj šesti občni zbor dne 28. decembra. Udeležilo se ga je precejšnje število druatvenikov. Za tekoče leto bili so naslednji gospodje voljeni v odbor z vsklikom : Borštnik Ivan predsednikom, Perči<>. Josip podpredsednikom, Smrek ar Anton tajnikom, Pokoren Fran knjižničarjem, Bab še k Ivan blagajnikom, Poto-kur Fran, F r bež ar Fran, Krištof Ivau, odborniki, Zor man* Ivan in S i m a Jakob, pregledo-valci računov. Društvo šteje 64 udov ter ima ua razpolaganje 12 časopisov in 158 knjig. Društvo priredi veselico dne 2. febuivarja popoludne. g — (Vabilo:) „Ormoško okrajno učiteljsko društvo" ima v četrtek 15. januvarja 1891. ob 11. uri dojioiudne v Ormoški šoli svoj letni glavui zbor. Doevui red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Letno poročilo tajnika. 4. jLetoo poročilo blagajnika. 5. Volitve: a) odbora za I. 1891, h) pe-vo\odje, c) delegatov za letošnje zborovanje „Zaveže". 6. Nasveti. K juav ohilui udeležbi vabi naj-uljudueje odbor. in roparjev.....ne, popravim urno, stara mamica je kriva nesreči, ki bi ne bila postala.....ne ne v Brečkanjl tiči uzrok, da bi bil ti izžreban za vojaka namesto roparja .... „Pomiri ae veuder, kaj še treba besedi" deje Peter resno, jaz sam sem kriv, toda u k ral n i-Beui ničesar,a Ni M res da ue?u Nikakor bi ne za mogel krasti. Bog pričaj, da nisem tat!" , Peter! Peter!" zaupijem, zagrlivši ga okrog vratu, „bodi ml prijatelj, vedno moj prijatelj !tt „Dobro!" je dejal in šel domov. Peter odšle ni več zahajal v šolo, toda k meni je često prišel, in jaz sem bil ponosen njegovega prijateljstva, kajti čutil sem in preverjen sem bil, da so mu storili krivico, da je bil naj blažja duša na svetu. Nekaj mesecev posle je bil moj oče premeščen v dnin,, mestece. Mati, sestra in jaz Bino se peljali na vozu za njim. Sedel sem poleg kočijaža, držal na kolenih svojega rumenokljunastega kosa v lepo urejeni kletki in mali leseni plug, kateri je Peter lično izrezljal in podaril mi v spomin. Žalosten sera bil, in srce me je bolelo, ko sem se poslavljal od prijatelja lepe mladostne dobe, ki je tako skrbno in vestno gojil čuvstvo prijateljske ljubezni. Voz je oddrdral Id Peter je dolgo časa tekel poleg njega. Konečno zapustil me je poslednji mojih tovarišev, ki so spremljali moj odhod skozi trg. Iz dalje mi je še mahal s svojo kapico v slovo in izginil naposled. "j Čas je potekal, ipinolo ie mnogo let, minola ž njimi blažestna doba neskrbn^ga mladoletja, in usode klie m » je pozval iz cvetja mladosti v šumeči svet. In ko sem v novo pohodil trg. S., takrat bil sem že zrel mož. Najprvo sem pojirašal |>o Petru, „Peter, je prevzel po očetovi smrti kovačnico in sedaj je vil, spoštovan mož!" rekalose mi je v obče. „Saj sem vedel, dejal sem radostno pri sebi, saj sem vedel, da je bil moj prijatelj poštena duša." Nemudoma odidem v znano mi kovačnico. V Petru sem zrl sedaj postavnega moža. Gosta črna brada mu je oklepala obraz; izpod visokega čela sta še vedno verno in pošteno sijali modri očesi. Jaz sem ga mahom spoznal. Bil je ves zamišljen v delo, ko ustopim v kovača:co- „Peter!" zakličem mu radostno vzburjen. „Ali več ne poznaš svojega stotnika?« „Ah, vi ste K—ev F—n— torej se Se~šiKH minjate...... Beseda mu je obtičala na jeziku, obrisal se je s sajavim rokavom'p'' obrazil in vrgši kladivo v kot, podal ml korenjušk i desnico. " Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad 6. januvarja. „Videlo" javlja, da je kralj Aleksander od Milana dobil brzojavno dovoljenje, da sme o božičnih praznikih obiskati svojo mater. Carigrad 6. januvarja. Grško-pravoslavne cerkve so se danes zjutraj zopet otvorile. Pariz 6. januvarja. Vojvoda Nikolaj Leuchtenberški danes popnludne umrl. London 6. januvarja. Parnell odpotoval v spremstvu več irskih poslancev v Boulogne, kjer bodo zopet pogajanja z O' Brienom. Dunaj 7. januvarja. V deželnem zboru so protisemitje predlagali: Vlada se pozivlje, da se krošnjarstvo na Dunaj i popolnoma odpravi. — Deželni zbor odklonil Vergnnija predlog, da bi se za deželni zbor uvelo proporcionalno zastopstvo v volilnih kurijah. — Deželni zbor odobril z 29 proti 27 glasom sklep: Pozdravlja se gospodarstveno približanje k Nemčiji kot zaželena popolnitev prijateljskih politiških razmer ter izraža se pričakovanje, da bodfeta vlada iti državni zbor pri dotičnih pogajanjih z Nemčijo iu z Ogereko skrbno čuvala obrtne razmere glede preskrbovauja I)o-lenjo-Avstrijske in nadomestilo našla na vzhodu, v kolikor bi vsled tega konkurenčne razmere postale tež.vneje. Cuxhafen 7. januvarja. Luka zastavljena z ledenimi gorami, ki so ua dolenji Labi do '20 Čevljev visoke. Veliko nezgod na ladijah. Ladje, ki sicer lomijo led, ne morejo prodreti. Razne vesti. * (Vojvoda Lauenbu r h k i.) Bivši kancelar v Berolinskem dvornem koledarji ni naveden kot vojvoda Luuenhtirški, temveč kot knez Bismarek, in je le zraven prisravljeno pruski „vojvoda Lanen-bur.ski dano v Berolinu diiH 20. marca 1890." Če je vojvodski naslov deden ne moremo posneti, do-čiin je odločno omenjeno, da podeduje knežev naslov naj starši sin in da je ta naslov združen s posestvom dveli kneževih grajsin Časniki sklepajo, da vojvodski naslov se ne bode dal podedovati. Neki nemški list ve povedati, da treba izdelati diplomo, da se naslov more podedovati. Leta 1S71., ko je bil Bismarek imenovan knezom, je cesar iz lastne blagajnice plačal stroške za diplomo. Za vojvod sko diplomo bi |>a moral Bismarek So prositi in sam plačati stroške, kar pa dosednj še ni storit. * (Ločitve zakonov) se v Berolinu hitro innuže. SodUča imaio polno dela.a takimi pravdami. Ločitve zakonov pa neso navadno me| delavci, temveč mej srednjimi in boljšimi stanovi, kar kaže, da njim ni ubofitvo povod. * (Poroke na vojnih ladijah.) Angleški podložniki, živeči v inozomstvu, so imeli navado, da so se hodili poročat na angleške vojne ladije, Ler je potem poroka imela isto veljavo, kakor bi se bile sklem!a na angleški zemlji. Sedaj je jia ad-miraliteta prepovedala take poroke, iz kakega uzroka, ni povedano. * (Slon zmrznil.) Lani je abesinski kralj italijanskemu kralju podaril velicepa slona. Kralj je podaril slona mestu Catanii ua Siciliii, katero že ima od najstarših časov slona v grbu. On'* 28. m. m. je pa ta slon poginil zaradi prevelikega mraza. „Peter, kaj me bodeš vikal, tikaj me!u „To ne gre*. Pomnite, preteklo je že skoro 20 let od tistega časa, ko sem bil jaz vaš tambur, sedaj sem ubogi kovač, a vi ste oticir. „l'eter, mej nama ne bodi razločka g 1 e d e s t a u u ; ju/, sodim vse ljudi jedino s a in o po njihovi n o t r a j n o s t i , po plemenitosti srca in mej tisoč nežnimi in mehkimi rokami in ročicami, ki sem je stiskal v ž v I j e n j i, j i b morda ni p e t d e s e t, d a bi bile vredne tvoje žuljave, poŠte ne desnice. Na to me je vedel v sobo i u pokazal svojo lepo mlado ženo, ki je ljubeče pritiskala na prsi rumenolasega sinčka. „Si li srečen Peter ?u Molče je pokazal ua ženo in otroka ; oko pa mu je poroailo s solzo radostnega veselja. Sknvo sem mu zavidal tiho srečo. Oni dan, kateri Bem prebil v tej tihi hišici, polni zadovoljstva in sreče, mi vzbuja najslajše spomine. Opoludne povabil me je Peter na obed. Mladi sinko mu, se mi je vspenjal po kolenih, ter igral se s svetlimi gumbi. Oj, ne bil bi zamenil ta dan preprostega kosila a knežjim obedom! — Zanesljivo zdravilno aredNtvo. Osobe s slabim prebavljenjeui, ki trpć na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiskanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov Seidl itz-praSek1*. Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mollov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. f> (56—17) i „LJUBL JANŠE I IW j leti« laa. U Kil VH«' let O j.» 14!. l.ilO ; #.:» |M»I gkl;3JIO; *n eetrt leiit gld. Dijaški kuhinji" v Celji konca leta 1800. S gld. — kr. darovali so nadalje v časti od 24. julija do sleduči gospodje podporniki: •lož. Muki. župnik v Skomru..... PreSOAnik Grega, kapel.m v Braslovčah . 3 l>r. Miroslav Itabnik, odvetnik..... 6 Lovro Ilas, c. kr. notnr....... 6 M. Zavadlal, c. kr. profesor...... 5 A. Kosi, e. kr. profesor....... 1 J. KrnAic. c. kr. profesor....... 6 J, Dtitićek, c. kr. notar....... 5 ,1. Krančič, mestni kapelan...... 1 T. \Vajdit, e. kr. okrajni tajnik .... 1 Boštjan Kregar, učitelj....... 1 l»r. J. Vrećko, odvetnik....... 1 L. Vcbovar, not. kandidat (vsi v Celji) . 1 Tou.anič Janez.......... 4 Spindler Anton, B, kr. zemlj. knjigovodja . 1 Nadalje je g Spindler poslal od sledečih gospodov nabrane zneske: Dr. (Ividon Srebro......... . Ur. Fran Firlms.......... I>r. M. Sehmirtniiul......... Mat. Stoklas........... J. I »i kur ti. kapelan......... Ivan Huoda........... Jos. Šetinc, odvetniški koncipijent . . . Jos. Agreš............ Leop. Sclivventner, trgovec...... And. Lev.tk (vsi v Breiieah)..... Alojzi i Sijanec, župnik v Negovi .... Jaruej Voh, župnik v Smartnem v Kožni dolini............, Govedič Ivan, župnik v Šostanji .... Dr. Weingerl v Krapinskih toplicah . . . Oftbero Martin, kapelan pri sv. Križi ,J. Javornik. tajnik v Smanji..... Gosp. Simon Wutt. c. kr. da v k. pristav v Smariji, poslal je od sledečih n ibrauc VSot.' : Ivane Martin, kanonik....... Stabac Jaruej, kapelan....... — „50 Rotner Janez........... — „ 50 Skaza Fran, veleposestnik...... 3 , — Auderluh Janez, okrajni načelnik ... I „ — Tančic II., posestnik........ 1 „ — Lesnik Iv., trgovec......... 1„ — Anorinek Fran, mesar........ 1 „ — Jagodic Karol, veleposestnik..... 1 „ — Kraus Karol, posestnik....... 1 „ — Vičar Alojzij . . . •....... — ,, 30 OujeS Vinko . ......... — »20 Tančic Rudolf..........— „ 60 (Konec prih.i Tržne cene v ljub I j#twl dne 7. januvarja t I. 3 .. — 1 , — -d. kr t\. kr Pšenic*, h k ti. • 1- ■Speh povojen, kgr. — 86 Bel, „ . . 6 'Ji Surovo maslo, „ — 70 Ječmen, , . R 86 0 b«, , . 8 2n Mleko, liter . . . . — M Ajda, „ . . . 6 30 Goveje meso, kgr. 150 P:'ono, „ . 4 71 Telečje „ , — 60 Koril7.)i, , . . . f> 20 Svinjsko , „ — 54 Krompir, , . . . 2 41 Coltrunovo , , — 4'^ Leda, , . . . 19 - Pisauec. . . . . . — 55' Grah, .114 — Golob...... — 18 Fižol, . j 8 — Seno, 100 kilo . . . 1 7M Mrfslo, kgr. . — 88 Slama, n , . . . 1 7M Mast, . - 88 Drva trila, 4 Qjietr. so Speh triseri „ . — f>0 n uudika, 4 , 4 40 Meteorologično poročilo 1 Dan Čas opazovanja Stanje bsromei m v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. l '7 !- 7. z jut raj. 2. popol. i» zvečer 73.') 7 mm. 780 l m. 789*1 mm. 11 ■»•" C si. zah. — :V4° C hI. zah. — 5 0« C si. zah. obl. sncž. snež. U> lil >mm. snega. ! c« j} i te 7. zjut ral 2. popol. 0. zvečer 788*8 mm. 780 mm. 731 '7 mm. — 4-0" C — 30° C — 5-4° 0 bresv, obl. si. vzh. snež. jal. vzh.' obl. 1 l .'1 lOmro. snega. 1 Srednja temperatura —7*3° in 4-l°, za 4 5° in 1'3° pod normalom. Dunajska borza dne 7. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafiĆno poročilo.) včeraj -— danei* Papirna ronta.....gld. 9020 — gld. 90 25 Srebrna renta...... 90 20 — „ 9040 Zlata renta....... 107-0 — „ 107-— 5°/0 marčna renta .... „ 10325 — „ 103*40 Akcijo narodne banko . . „ 393' - — „ 993*— Kreditno akcije.....„ 306 50 — „ 306 — London........„113 65 — „ H3'90 Srebro........ , •-- — „ —•— Napol......... „ 9 04 — . 9 05»/, C. kr. cekini .... . , :>36 — , > 39 Nemško marke ..... „ 66*šS,/t — » 55*90 4% državne srečke )« 1. 1854 25" gld. 130 f kr. Pr. Jahobu Zalazniku na Starem trgu h. št. 21 vsak dan sveži (970-3) pustni krofi« Notarskega kandidata t najmanj jednoletno prakso, eventualno izurjenega koncipijenta brez legalne prakse vsprejmem pod ugodnimi pogoji z nastopom službe do 15. februvarja, najdalje do 1. marca 1891. Pouudbe z dokazi o dosedanjem službovanji in zahtevami gledo plače naj se mi takoj dopoSljejO. (8—1) c. kr. notar na Krškem. V sredo 7. in v četrtek 8. januvarja 1.1. na mnogostransko zahtevanje 2 zadnji pdstari y Ljubljani xr hotelu *«Pri Malici" v vrtnem salonu z restavracijo liiliputanci in slikar brez rok združeno 8 koncertno soarejo. Ustopnloa 40 kr. Zadetek ob 8. url. HI M se lahko prihranijo. (6) Pokojni moj mož gospod Fran Zangger bil je pri zavarovalni drntbi za življenje „THE |o t*v> povrn^iln zmo/uim »sebaiu diskretno proti akcepta »II pa d»lžiii|ii n«. tin .neHinom i nn|<*lMte|Ae. uaJHVt^.ejH(* In ni«iiiplivii«'|si-vrNl«> mc*di<«iiiulno olt<> i/, kitovih Jeter. Sf itri»|>r«-%«-i'jt'iio NriMlnlf o proti kašlju, /lani i |»rl pluf'llill Uole/.iii li. sKr l< Ijidh l|rN«liM^» I* kitovih jeter v t.rioglatih steklenicah 1 «1«!- (703—lil) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na v L]ni»i|ani. tin >i<^Mtit<>iiit i i-j^-ii ii» Tujci: 6. jauiuarjs. 1'rl Malici : Terpotic iz Trbovelj. — Biohler iz Vellkovoa. — Hamburg, Sillierstom iz He-r')lina. — Pupls it Ajdovščine. — Poleoek i Dana|a. Pri Slonu: Hislur i.'. Ka niie. -- Tscboper /. Dunaja. Pri j u m.-m kolo«! »oru; Jan kovic Iz OeloVMi — Ter-r.u/.zi, Coilo >z Trsta. Umrli so: 4. januvarja: Terezija Sni terSic, bisoa posestnica, 7*2 let, Kurja vaB At. 8, /;i kapjo. L Luser-jev obliž za turiste. Dobiva So v lekar-nali 4.oi«>\o in hitro upli-vajoče sredstvo proti koi-jmi oreNoin. r.idoi.,1 na podplatih, petuli iti diu^ini trdim ^/[J^ič praskom ^\*.v^ Si ^ Veliko jpi'i/.iialiiili pisen je na ogled v s trla vin r;i7|Misiijjiiiiiri: L- Schwenk-a lekarna ITI: Mcidllng-ĐunaJ. Pristen samo, če imata mivoU in Oblil Varstvrno zuun ko in podpin, ki je tu zraven; torej Daj P;IZI n zavrne vao manj vredne ponarodbe. Pristnega imaj" **' ijni>-itoiii .1. Bwobbds, Ti. pl. Trnkoczv. oriei il. H. Pontoni; v *iV«»lf*j. i»t'i'^ii A. lini h; v Kritni* K. Slivnik ; v ICml-Koni 0. E Andrien; v Itliiji Josip W: