Maja vsak četrtek in Posamezna številka stane 1-5© din. velja s poštnino vred ali t Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, Setrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se aištvo Poštnina plačana v gotovini. 3 pošlje na uprav-»Slov. Gospodar-v Mariboru, Koroš- cesta 5. List se do-pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v aaprej. — Telefon inter-urban št. 113. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je v Maribo-ru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurb. št.113. 51. ittvilk«. MARIBOR» tšnm 3* decembra 8125 59« letnik» Ivan Vesenjak: Nekaj o nnšem kmetu in kmetovanju. Slovenski kmet, celo slovensko kmetijstvo prihaja posebej zadnji dve leti v vedno večje stiske in težave. Ta pritožba je splošna, čuje se v naših Halozah, Slovenskih goricah, v Prekmurju, na Ptujskem polju, na Pohorju in na Posavju ravnotako stalno in dosledno, kakor v krajih na Kranjskem. Kdorkoli ima s kmetskim našim ljudstvom več stika, mora tudi to dejstvo sam spoznati in priznati. Napredka v gospodarstvu ni, v povprečnih premoženjskih rajz merah, v tem, kar imenujemo »splošno ljudsko blagostanje«, pa kljub razmeroma veliki pridnosti našega ljudstva opazujemo precej stalno — padanje in hiranje. Kje so glavni vzroki temu pojavu, ki mora vsakega iskrenega prijatelja našega slovenskega kmetskega ljudstva navdajati s težko skrbjo in ga napotiti h kritičnemu razmiš-Ijevanju in razglabljanju. Dolžni smo temeljito spoznavati bolezen in potem iskati ozdravljenja. Politični vzroki. V naši državi poleg centralnega parlamenta ni nobenega niti zakonodajnega niti upravnega zastopstva, ki bi •e hotelo in moralo ter smelo brigati za gospodarski napredek pokrajin, kakor so se svoj čas recimo deželni zbori in odbori. Centralistična ustava naša je ubila to možnost, centralističen parlament in centralistična uprava pa ob na-iih jugoslovanskih razmerah mora ubijati posebej slovensko kmetsko ljudstvo, ker nima zanj ne potrebnega razume vanja in tudi ne — srca. In če bi imel oboje, nima vsled preobloženosti možnosti, nima časa, da bi se z vso skrbjo posvetil temu vprašanju. Kdor je torej -ustvaril in z ustavo zagotovil zakonodajni in upravni centralizem, ta je prvi grobokop blaginje in razvoja slovenskega kmetskega ljudstva. In če hočemo slovenskemu kmetijskemu gospodarstvu dati možnost razmaha in razvoja, moramo streti okove zakonodajnega in upravnega centralizma v naši državi. Centralizem povsod ovira in ubija. Pri vsakem koraku v korist slovenskemu kmetijstvu naletite na dejstvo, da vas centralizem silno ovira ali naravnost ubije vsak vaš napor in poiskus. To velja pri prizadevanju za naše ceste, za naše mostove, za uravnavo rek In potokov, za povzdigo naše živinoreje in drugih gospodarskih panog, naj bo to že vinarstvo, sadjarstov ali karkoli hočete. Razumevanja za brezpogojne, nujne potrebe našega slovenskega kmetskega ljudstva v centralizirani na Ki upravi in zakonodaji ni, zanimanja in skrbi za povzdigo to napredek pa že sploh ne. LISTEK» Džungla. Kowb l* afriških pragoidov, ! &*gie8kj a»Iial K. R. Bnrroagh«. — Prevoi»! Paslo«. i v 8 Ali ga ljubi —? Trzan je bil vse premalo izveden v takih vpra-Janjih, da bi si bil sam dal odgovor. »Vprašal jo bom in jo zaprosil za roko —.« Tako je zasodil. Drugi dan pa je vzel Arnot Trzana seboj k visokemu policijskemu uradniku. »Pa čemu k policijskemu uradniku?« se je čudil iTrzan. »Ne boj se, prijatelj! Ne bodo te djali v verige! Ti gospodje znajo tudi druge reči! Na razpolago so jim , sredstva, ki z njimi doženejo istovetnost dveh oseb iz \ sledov, katerih drugi ljudje niti ne opazijo. Tako znanje .je važno v slučaju, če je treba najti zločinca. Pa tudi v ; tvojem slučaju bo odločilne važnosti, po mojem mnenju vobče edina pot, da najdemo, ali si ti Claytonov sin ali ne. Če ti pripomočki odpovejo, potem ne vem —.« Policijski kapitan je bil prijazen človek. Arnot ga je že prej pripravil na obisk in mu, kolikor je bilo treba, tudi pojasnil zgodovino Trzanovega življenja. Občudoval je Trzana, njegovo krepko, zdravo telo, htalil njegovo olikano vedenje, ki da prav nobenega sledu več ne kaže o življenju v džungli, ter dejal: »Gospod Trzan, policijski uradnik ima bistro oko, «opravka ima z najrazličnejšimi ljudmi, vajen je opazo- Vzroki v nejednakosti jugoslovanskega kmetijstva. Poleg političnih in upravnih vzrokov imamo tudi vzroke v nejednakosti jugoslovanskega kmetijstva samega. Ravno ti vzroki pa zopet zahtevajo drugačno ureditev u- ; prav.e v naši državi. Pred vsem je slovenska zemlja povprečno veliko manj J plodna, kakor recimo zemlja v Vojvodini, v Slavoniji in v ; Sremu, v pretežnem delu Srbije in Makedonije. Zahteva i torej že sama po sebi veliko več napora, truda in dela, da j se iz nje takorekoč iztisne in izsili približno isti pridelek, ; kakor drugod. Vsled njenega goratega značaja in vsled podnebja pa se kljub vsej skrbi v pridnosti prebivalstva sploh kosati ne more. Na Slovenskem recimo slive nikdar ne bodo povprečno tako rodile, kakor v Srbiji in v Bosni. Slovenski kmetovalec ni nikdar in ne more nikdar povprečno pridelati iste količine pšenice in koruze na enaki j površini, kakor njegov tovariš v Vojvodini. On ne more zrediti z istimi stroški svinje, kakor njegov tekmec v Sremu in v Moravski dolini ali v Banatu. Kmetijstvo na našem jugu in vshodu je večinoma o-mejeno na nekaj panog, pri nas pa je 'tudi maJokmetijstvo silno mnogovrstno. Naš kmet in naša kmetica s svojo družino nima razen v trdi in veliki zimi nikdar miru in počitka vsled te mnogovrstnosti gospodarskih panog. Mnogovrstnost povzroča, da ima sicer pri hiši od vsakega nekaj, toda za vnovčenje večinoma prav malo. Slovenski kmet ima torej sorazmerno veliko truda in malo pridelkov, kmet v Vojvodini in Srbiji razmeroma malo truda in več pridelkov. To leži v kakovosti zemlje in v podnebju. Lzjednačiti se ne da niti z najintenizivnejšim, najrazumnejšim kmetovanjem. Različne gospodarske potrebe. Tudi gospodarske potrebe so zelo različne. Slovenski kmet mora pri svojem gospodarstvu mnogo več investirati, mnogo več vložiti kapitala v premičnine in nepremičnine, kakor pa njegov tovariš na jugu in vshodu. Gospodarska poslopja, pa naj bodo škednji, hlevi, ko- , larnice, kozolci, so pri nas večja in dražja in — morajo biti, kakor pa so drugod. Potreba gospodarskega orodja je tudi večja in mnogovrstnejša, kakor je drugod. Tudi se vse orodje, vsa takoimenovana sprava mnogo bolj izrabi, ka kor drugod. Vzamimo recimo samo železo za plug in pod- i kove. Na svoji trdi prednosti in kameniti zemlji uporabi ! slovenski kmet najmanj štirikrat toliko železa pri plugu za oranje, kakor njegov tovariš v Vojvodini v svoji mastni zemlji, kjer celi dan ne najde niti enega kamenčka. Kako drugače se izrabijo podkve na trdih tleh, kakor pa na mehkih, to bo menda jasno tudi nestrokovnjaku. In kakor s plugom in podkvami, tako je z ostalim orodjem. Pa ne samo z orodjem, tudi z živino kot gonilno silo, ki pri nas vse drugače tipi in se vsled tega izrabi, kakor drugod. Če pa hočemo, da se ne uniči in izrabi, jo moramo temu primerno veliko močnejše in krepkejše hraniti, kar povzroča zopet večje stroške. Različne osebne potrebe. Če pogledamo obleko in življenje slovenskega kmet* kega ljudstva ter ga primerjamo s hrvatskim, s srbskim, črnogorskim in makedonskim, opazimo tudi velike razlike. Tam imajo ljudje obleko iz domače volne in ie domačo koižuhovine. Ovca, ki pri reji ne povzroča prav nobenih posebnih stroškov, in težav, jim da vse: ostrižejo jo, pa imajo volno, pomolzejo jo, imajo mleko in sir, ubijejo in oderejo jo, pa imajo kožuh in meso. Naš kmet tega no more. Preobljudenost v Sloveniji ne dovoljuje ovčjereje, zato naš kmet iz osebne potrebe in radi gospodarskih razmer za sebe in družino mora obleko kupovati. To pa je velika razlika pri stroških. Pri nas je hladno in mrzlo vreme 4—6 mesecev, tam doli 2—3 mesece, in tudi to seveda zelo različno vpliva na stroškovnik, kajti ko hodi tam doli deca že po Adamovih in Evinih podplatih, mora pri nas imeti še toplo obuvalo in obleko. Razlika v izobrazbi. Pri nas v mlajšem rodu pod 40 letom sploh ne najdete človeka, ne moškega in ne ženske, ki bi ne znal či« tati in pisati, ako ni ravno slaboumen. V Črni gori, v Srbiji in v Makedoniji pa najmanj tri četrtine celo svoje življenje ni imelo v rokah peresa in svinčnika ali knjige. Tudi to ustvarja različne kulturne potrebe in jasno je, da z ozirom na naše sosede in njihov napredek mi Slovenci ne smemo in ne moremo nazaj, pa tudi sami nočemo. Če vstopite v hišo našega malega kmeta, da ne govorim o večjih posestnikih, dobite v njej omare, mize, stole, klopi, peči, postelje in primerne prte itd. Tam doli pri enaki posesti tega večinoma ni ali vsaj v zelo, zelo manjši m?ri, kakor pri nas. Različna bremena. K vsemu navedenemu ni treba še razpravljati o dovolj znanem dejstvu, da' je naše slovensko ljudstvo z direktnimi in indirektnimi davki in dajatvami veliko bolj obremenjeno, kakor pa v drugih pokrajinah. Davčne oblasti iz njega izpumpajo in izsesajo mnogo več, kakor pa iz drugih. To je tolikokrat dokazano jasno in določno s številkami, da bi o tem morale razmišljevati tudi že enkrat davčne oblasti, davčni uradniki na Slovenskem. Da ti s svojim ravnanjem ne skrbijo za blagodat in povzdigo našega ljudstva s tem, da iz nas vse izpumpajo in zalagajo državno centralo, to je pač dandanes že več kot jasno in tudi dokazano. Državna gospodarska in posebej finančna politika je v naši državi v splošnem kmetskemu ljudstvu neprijazna. vanja in iz malenkostnih pojavov v človeški zunanjosti si naredi če treba cel roman. Verjemite mi, vaši predniki niso bili ljudje navadne vrste, telesni in duševni darovi, ki ste jih podedovali, pričajo o plemeniti krvi in o visoki kulturi. Pa to, bi končno kdo dejal, so le domnevanja. Potrebujemo pa nepobitnih dokazov, ker gre za velike reči, kakor mi je pravil gospod Arnot. Moderna policijska veda, draga gospoda, pozna celo vrsto sredstev, ki z njimi more dognati istovetnost dveh oseb. In sicer z nepobitno gotovostjo. Najmodernejše sredstvo, pa tudi najzanesljivejše, so pač odtiski prstov. Gospod poročnik Arnot mi je namignil, da bi se po tej poti morebiti dalo priti na sled vašemu pokolenju. Naj vama stvar razložim! Poglejte, gospod Trzan, konec svojih prstov! Koža ni gladka, kajne, vse polno vijugastih črt je na njej. Dognano dejstvo pa je, da te vijuge in krivulje niti pri dveh osebah niso enake. Lahko se o tem sami prepričate, če pogledate tule skozi povečalno steklo svoje prste in potem prste svojega prijatelja!« Trzan je z velikim zanimanjem ogledoval svoje in Arnotove prste. »Res je! črte na Arnotovih prstih so precej drugačne nego na mojih. Posebno na palcu se dobro vidi razlika!« »Kajne! — In glejta, te vijuge in krivulje pomagajo najti pravega človeka! Vlomilec recimo je bil pri svojem poslu nepreviden pa je napravil nekje na neki šipi odtiske svojih prstov, denimo morebiti, ko je odpiral okno. Koža — tudi na prstih je navadno nekoliko mastna, švetla, gladka šipa pa je za maščobo zelo občutljiva. Le poskusita tamle na oknu! Tudi odliski na šipah so žejo razločni in tudi trajni.« Arnot in Trzan sta stopila k oknu, pritiskala prste na šipo in vsa vesela ogledovala madeže, ki sta je na-< pravila na gladkem steklu. »Za vlomilcem pa pride detektiv«, je nadaljeval policijski kapelan, »in najde odtiske. Koj izreže šipo z odtiski in jo nese na policijski urad. Tam imajo v posebnem arhivu shranjene točne odtiske vseh ljudi, ki so kedaj prišli policiji v roke. Posebni veščaki primerjajo najdene odtiske z zbirko in navadno smo storilcu koj za petami. Če pa je bil vlomilec nov človek — tak, ki s policiji še ni imel opravka — potem seve ga je treba šele iskati. Pa tudi v tem slučaju so odtiski važen pripomoček. Detektiv si zna na vse mogoče zvite načine dobiti odtiske od ljudi, ki so mu kakorkoli sumljivi. — In žr imamo storilca!« Trzan se je globoko zamislil in hotel nekaj vprašati. Pa kapetan je nadaljeval: »Policijski uradi imajo poseben stroj, preprost, sicer, ki pa daje zelo ostre, razločne odtiske. In trpežne. Odtiski v naši zbirki preživijo cel rod hudodelcev in vlomilcev. Dam ga prinesti, ga bomo itak najbrž potrebovali.« Pozvonil je in dal slugi kratko naročilo. »Dovolite!« se je tedaj oglasil Trzai». »Dveh reči ne razumem. Ena je tale. Verjamem da so odtiski trpežni in trajni. Videl sem tudi, da niti pri dveh osebah niso enaki. Toda —< kaj pomaga vse to, ko pa se koža na prstih obrabi, in če to ne, pa se vsaj v par letih že izpremeni. Tako so me učili tu v Parizu. In s kožo vred se vendar izpremenijo ludi črte —1 V nekaj letih bodo torej tele vijuge in krivulje na mojih' prstih čisto drugačne! In kaj potem —.« r Siran 1. SLOVENSKI GOSPODAM. a iacmhrs MM5. Nslstarej U I udje C so že marsikaj prešli in preživeli in si tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri eobobolu pokazuje kot zanesljiv ublažitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno do- mače sredstvo: Fellerjev blagodišeči »Elsaflujd«. Drgne-nje in umivanje c Blsaflujdom lajša tudi najvztrajnejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujene oči, varuje pred nahodam in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo in usta. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejega delovanja kot francosko žganje in najbolji kosmetikum te vrete. 6 dvojnatih ali 2 veliki «pecijahu steklenici sa 63 din, 12 dvojnatih ali 4 veJike specijalne steklenice za 9S& din., 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic r* 250 din. že obenem z zabojem in poštnino razpošilja pe-povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Eli»-trg 341, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsaflujda pt 10 din. v lekarnah in sorodnih trgovinah. Ima izrazit značaj, da daje prednost bankarstvu, denarnim ¡mogotcem in industriji Kmetijstvo in kmetsko ljudstvo mu je le predmet za izkoriščanje in izsesavanje. Ta jasno kaže cela državna carinska in železniška tarifna politika, pa naj v zadnjem času g. Radič še tako dopoveduje, da je sedaj boljše. Boljše pač njemu in njegovim, a slovenskemu kmetu aei Svetovno gospodarstvo poleg vseh navedenih domačih okolnosti tudi težko vpliva na gospodarske in pridobitvene razmere našega kmetske-ga ljudstva Slovenski kmet s težavo vzdrži tekmo z drugimi. Manjka mu za uspešno konkurenco dvoje temeljnih predpogojev: proizvajati svojih pridelokv ne more ne poceni in ne v velikih množinah. Nemški kmet pri istem tru- ( 155— Moški iz teletine « 100.— Moški iz boksa < 185. Trpežne molino hlače Bele gradi hlače Damsko perilo Srajca iz platna Srajca iz sifona Srajca iz finega batista lllače iz šifona Hlače iz batista Kombineža krilo Kombineža hlače Pletenina. Nogavice otročje (lebele zimske 1 dinar za vsako leto Moške nogavice Moške volnene nogavice Damske bombažne nogavice Damske flor nogavice Damske modno marm. Modni svileni šali Damske rokavice Bokavice za moške čepice otročje Cepiče dekliške Cepiča in šal Damske maje Damske reform hlače Moška srajca Moška maja Telovnik moški Telovnik za fante Sveater za moške Sveater za fante Damski žemper Damski telovnik € « a, 12— D 14— « 50—, € 96— € 50— « 76— € 72— < 90— D 7.50 4 10— « 9— « 30, < 13.50 < 23— € 27— € 35— < 18— « 23— < 14— * 20— 4 60— « 31,- 27. 58, 54. 130, 50 -140. 57, 65, 125. Moško perilo. Srajca, pisana prsa Bela pike srajca Pisano modna srajca Fina frak srajca D < 58. 86, 128 Modna. roba. Plet. svil. samoveznica Svilena samoveznica Težka modna svila Moderna kravata Trpežne naramnice Moške podveze Damske podveze s pasom Moderna šport kapa Damski žepni robci tucat Moški žepni robci tucat Svileni žepni robci kom. Svilene apaške šerpe kom. Torbarska roba. Močna listnica »kroko< Fina listnica »batik« >Kroko« denarnica iKrokoc torbica Fina lak torbica Damski lak pasi 2 cm Damski lak pasi 3 cm Damski lak pasi 4 cm Žepna ogledala Posteljna in namizna oprema. Posteljna garnitura D 310. Kavna garnitura barv. < 66. Platnena jedilna garnitura < 200. D 10— c 20. - < 47— < 14— « 17.50 « 7— < 30— « 36.— t 39. « 42— « 7.50 .« 147— D 42— < 50— c 38— ♦ 38. c 50— « 4— < 6— « 8.50 « 8— Modras zaslor garnitura « 120.— Beli servijeti 60-60 cm tuc. c 103. -Barvasti servijeti 40-40 tuc. < 13. Namizni prt 120-120 cm < 52— Frottir brisače < 17.— Klot odeja s klot podlago < 235— Flanel odeja (bomb.) 125X180 cm < 50— Odeja mod. rožasta 130X180 « 123 Voln. flanel odeja 125X180 < 290— Stenska preproga 70X175 c 162.— Predposteljnik Smyrna imit. 50X100 cm ' < 67.— Lepi juta tekači 65 cm « 31 — Lepi juta tekači 90 cm < ,62— Sobna preproga 140X220 cm smyrna imit. « 310— Sobna preproga 200X300 cm Smyrna imit. < 660.— Lenoleum tekači 68 cm D 51 70 cm D 56, 100 cm < 95— Jeklena in nožarska roba. Poniklani lasofetrižnik D 35. - Škarje za striž. »Solingen« < 29.50 Jeklena britva « 10.— Jeklena britva fina < 20.— Brivni aparat < 15,— Brivni noži (10 kom.) < 23.— Škarje za vezenje « 8.— Škarje za šivilje « 13.— Manikir garnitura < 25.— Garnitura za šivanje < 54.— Žepni nož jekleni < 3.40 Jedilno orodje tucat < 70.*- Jedilno orodje poniklano < 170.— Alumin. žlice tuc. « 32.— Žgalne škarje < 2.60 Kosmetieni predmeti. Fini parfum < 1.— Fini »Elida« parfum < 12.— Kolinska voda < 15.— Zobna krema « 8.— Zobni prašek « 6,— Odol za zobe « 35.— Fino toiletno milo * 2.10 Glycerin milo < 2.60 Speick milo « 4. Eua de Cologne milo « 9.60 Fini Shampoon « 1.75 Kini »Elida« Shampoon « 3.25 Brivno milo « 2.90 Kazno. Harmonike na meh: enoredne 1) 240, dvoredne D 400.— listne harmonike 8 glas. < 2.50 14 glas. D 4.—, 16 glas. < 7,— 32 glas. * 12.— Krtače za obleke 10 D, 15 D < 20.— Krtače za lase 18 D in « 25,— Krtače za zobe 4.50, 5.50 in « 9.— Glavniki žepni 1.50 D in < 4.25 Glavniki za prah 6 D in « 7.50 Glavnik česalni 5 D in « 9,— £a vožnjo se povrne pri nakupu I) 1000.— D 20.—, pri D 2000. 20—, D 5000,- D 170—, D 6000— D 225. D 10.000— D 700—, D 15.000— D 1500— — D 50 D 8000.- , D 3000. D 100—, D 80—j D 9000,- D 1000— D 550—, godnih liajajo od vseh strani zjutraj, opoldan in zvečer. Postrežba in odprem a za časa velike prodaje se vrši zelo natančno in hitro, ker je na razpolago celo pritličje in celo prvo nadstropje velike ogelne hiše in 40 do 50 uslužbencev. pn D 120—, D 5000,- D 170—, D 6000— D 225—, D 7000 D 300.- v blagu, Celje leži v sredini Slovenije ter je radi zelo ugodr zvez z vlaki prihod v Celje iz vseh strani Slovenije zelo poceni in prijeten. Vlaki prihajajo in odhaja na osebno dohodnino dal olajšali pri fin. zakonu-za proračun 192*5-27. Finančni minister je v dokaz, da se res fcavi z zahtevo razbremenitve, pokazal poslancem «lotiskan zakonski predlog o izenačenju direktnih drž. davkov. Predlog bo prihodnji leden predložil zbornici. Zanimivo je, da so celo poslanci vladne večine, posebno vojvodinski radikali na isti poti, kakor poslanci Jugoslovanskega kluba. Edino slovensko-hrvatski radičevci, med njimi Pucelj, so ostali na stališču ljubljanskega govora svojega voditelja, da ne more biti olajšav. Storili niso nobenega koraka, ne v odborih, ne v plenumu. ' S tem so si radičevci sami izrekli smrtno obsodbo in ne bo jih rešilo Radičevo besedičen je v Sloveniji, kamor se zadnje čase podaja, ker se ne upa doma na Hrvat skein pokazati med razjarjenim narodom. Radičevci nn Hrvatskem proppc|a(j{o. A' razpravi o dvanajstinah je bil zelo zanimiv govor bivšega radičevskega poslanca Jagatiča, ki je razkril razmere na Hrvatskem. Pozival je Radiča, da naj priredi na Hrvatskem svoj shod, pa bo videl, kako ga je ljudstvo že obsodilo. Radič se v istini ne upa pojaviti med svojimi voliLci. Od časa, ko je vstopila njegova stranka v vlado, ni priredil nobeden njegov poslanec na Hrvatskem političnega shoda iz strahu pred obračunom ljudstva. Celo nekdaj najbolj goreči pristaši Radiča ga danes zapušča jo ter pristopajo k opoziciji. Poseb- no lepe uspehe beleži sedaj Hrvatska pučka stranka — bratska stranke naše SLS. Radič ji je sam s svojo proti-versko gonjo pripravil ugedna tla. Vodja HP dr. Barič je zadnje čase skupno z voditeljem SLS dr. Korošcem potoval po Hercegovini in Dalmaciji, kjer sta priredila številne shode ler žela ogromne uspehe. Ljudstvo je v vseh krajih obsodilo Radičevo izdajalsko politiko in« zlasti v Dalmaciji, ki je veljala za trdnjavo Radičevcev, je ogorčenje proti izdajalcem posebno očitno. Radič se zaveda nevarnosti, ki mu preli od hrvatske Ljudsko ; stranke, niina pa poguma, da bi se ji on očitno postavil j po robu. Ker pa misli, da ima gibanje HP svoj izvor v * Sloveniji, skuša ostrašiti SLS s svojimi nastopi v Sloveniji. Za shodom v Ljubljani pripravlja sedaj pri-i hodnjo nedel jo 13. t. m. veliko zborovanje v Mariboru, i da bi lako Slovence navdušil za svoj »sporazum«, kate-j rega tako lepo propagira z neusmiljenim izterjevanjem davkov. ProUst Jugoslovanske kluba piloti samoten ju dr. Kreka in voditeljev ptarlampnttamega zastopstva slovenskega r*anod:i. , Na zadnje sramotilne izjave Stjepana Radiča, ki jih je izrekel proti dr. Kreku in političnitn voditeljem slo venskega naroda na svojemi shodu v Ljubljani, so poslanci Jugoslovanskega kluba poslali predsedniku vlade Nikoli Paiičii sledeči protest: Mo pijei „BUPPHJi" čaj, vlivat že na zemlji raj! • . • »Prosvetni minister gospod Stjepan Radič je dne 21. novembra t. 1. posetil Ljubljano. Ob tej priliki je imel na banketu, ki je bil prirejen njemu v čast v soboto zvečer, govor, v katerem je govoril tudi o dr. Kreku dr. Korošcu in slovenskem parlamentarnem zastopstvu. Po vesteh, ki so jih prinesli opozicijonalni in vladni listi, je rekel o dr. Kreku, da »je bil sicer bistroumen, toda suženj, da je veliko govoril, ni pa bil delaven za narod, da je bil organ Dunaja in Rima. a ne naroda«, srečni slučaj resen opomin, da v sedanjih žalostnih časih resno premislijo vse razmere, predno vzamejo ali sopod-pišeqo kako posojilo. - Jih že -imajo! Koga imajo V Kdo jih ima? Urbanski orožniki tri falote v Trnovskem vrhu. Dolgo časa so razgrajali po dnevu in po noči, delali škodo in se potem še norčevali iz ljudi. Zdaj jih je prejela roka pravice; stepli so se namreč med seboj, eden leži doma težko ranjen, vse tri pa čaka ostra kazen. Orožniki so jim odvzeli tudi orožje, nože in revolverje. Tako je prav! Vsaka hudobija naijde svoje ¡plačilo. Kdor ne boga, ga tepe nadloga! i Razno iz Leskovca. Tudi pri nas je bila povodenj, kakor sne najstarejši ljudje ne pomnijo. Voda je razdirala ce- ■ ste. Plazovi so odnašali hiše, hleve in gorice v grabo. Kleti «o se napolnile z vodo in novo vino, ki je še bilo odprto, se je pomešalo z vodo in se »kvarilo. Pretekle dneve so Škodo pregledovali in ocenjevali. Kdo bo plačal? Nikola je d^leko in nema pare! Sv. Miklavž je sicer blizu, pa bode bolj skrbel za oiroke, ki so se dobro izkazali dne 29. 11. v šoli. Vprizorili so igro: »Lažnjiva Milena.« Kdor laže, tudi krade! Na Mileni smo videli to! O lažnjiva, lena, sladkosneda in tatinska Milena! Ko bi ne imela slepe matere! Škoda, da ni bilo več mater! Bi spoznale, da ne smejo dati potuhe otrokom. Prireditev priča, da naša šola ni samo učilnica, ampak tudi vzgojevalnica! Hvala! Le tako »naprej! Vagon je zgorel. Na postaji Poljčane se je v noči od pondeljka na torek vnel iz neznanega vzroka tovorni vagon, natovorjien z galanterijsko robo. Vagon in .blago je skoraj popolnoma izgorelo, posrečilo se je rešiti samo nekaj igrač, katere so potem otroci po progi pobirali. Škoda 'je znatna — znaša baje 7 milijonov dinarjev. Vesele novice iz Tehaija. Na god sv. Katarine se je poročil g. Ivan Pišek iz veleugledne Piškove hiše na Čretu j z gdč. Mimiko Dimec. Bog daj obilo sreče! — Naša vrla dekleta prodajajo prav pirdno srečke za naše visokošolce. Jesenek Lizika in Gologranc Micka sta jih prodale v teku en°ga tedna v svoji vasi vsalka en blok. Drugih šest pa bodo tudi kmalu gotove. — Dne 6. in 8. t. m. bo ob priliki 201etnice Marijine družbe v Čitalnici lepa mladinska 1 prireditev. Nastopili bodo otroci Marijinega vrtca iz vseh treh šol v župniji. Lovrenčki bodo deklamirali krasne Marijine pesmi, otroci iz Štor bodo vpriizorili otroško nabožno igrico v dveh dejanjih »Rožica presv. Srca Jezusovega«; otroci iz Teharja pa mladinsko veseloigro v dveh dejanjih »Teta iz Amerike.« Na Marijin praznik bo slovesen sprejem fantov in deklet v Marijino -družbo in 138 otrok v Marijin vrtec. — Kat. Prosvetno društvo bo s pomočjo orlovskega in pevskega odseka priredilo na Štefanovo veliko proslavo Slomškove 1251etnice in Krekove 601etnice. Natančni spored še bomo naznanili. Bog živi! Županstvu trga Mozirje v uvaževanje! Že eno leto opa zujemo, da občinski redar občine trg Mozirje z imenom Spruk, kmete, kateri vozijo iz žag v Gornjesavinjski dolini drva ali žaganje, hmelovke itd., za svoje potrebščine, u-' stavi ter zahteva od njih imena ter jih potem naznani radi prestopka zakona od 26. 2. 1907, dež. zak. štev. 32, ker nimajo širokih koles pri vozovih. Mnogo posestnikov je že b.rlo kaznovanih z visokimi globami in to popolnoma neupravičeno. Zgoraj citirani zakon § 7 zadnji odstavek namreč pravi: »Glede kmetskih vozov ne veljajo določbe tega paragrafa, tudi takrat ne, če se porabljajo za to najeti vo~ eovi.« Kot kmetski vozovi se more,'o smatrati taki, kateri služijo za prevoz poljskih in gospodarskih pridelkov, kateri so namenjeni v pokritje lastnih, gospodarskih in domačih potrebščin ali s katerimi dospejo pridelki gospodarstva k prodaji. Od določb tega paragrafa so vrhu tega izvzeti oni poti na planinah in rovih, na katerih ni mogoče uporabiti širokih koles. Jasno je torej, da so na podlagi tega zakona vse ovadbe neupravičene proti tistim posestnikom, kateri vozijo svoje potrebščine. Županstvo trga Mesarje prosimo, da o tem poduči svo'ega slugo, oziroma redarja, da taka preganjanja posestnikov opusti, da se jin\ ne bodo napravl ali nepotrebni stroški, katere imajo potem s priizivi. Nekateri si ne upajo napraviti niti prizdva., ker že Bcoleki stanejo 25 dinarjev. Naše mnenje je, da, ako morajo kmetje plačevati doklade za okrajne ceste, jih imajo pravico tudi uporabljati tembolj, ker veliko manj pokvarijo kakor razni avtomobili, katerih pa zavoljo izredne uporabe olcT&jnih cest nikdo ne preganja. Seveda, v avtomobilih se ne vozijo kmetje! —ak. Železniška nesreča v Dobovi. Preteklo nedeljo se je ponoči dogodila na posiaji Dobova med Brežicami in Ze-gTebom težka železniška nesreča, ki se k veliki sreči ni spremenila v strašno katastrofo. Okrog 6. ure zvečer je vozil tovorni vlak iz Brežic proti Dobovi, ko je po istem tiru pridrvel zagrebški osebni vlak. Trčenje je bilo skoro neizogibno, ko je osobje na postaji Dobova v zadnjem trenutku prestavila kretnico pri tovornem vlaku na stranski tir. Med tem so lokomotiva in prvi vagoni tovornega vlaka že prešli skretnico :n šele srednji vagoni so za vozili na stranski tir. S tem je bilo povzročeno iztirenje in vagoni so se prevrnili ter ustavili vlak. Oba vlaka sta se ustavila ■na daljavi 50-—100 m drug od drugega. Ker je tovorni vlak prevržene vagone še nekaj časa vlekel s seboj, je progo popolnoma razdrl, tako da je bil vsak promet nemogoč. Osebni vlak se je vrnil nato v Zagreb in promet se je vršil za Ljubljano preko Karlovca in za Maribor preko Ve-nzdina. Pri Dobovi so na potniki osebnega vlaka, ki je privozil iz Ljubljane, morali dolgo časa čakati v nezakurje- j J\ih vagonih pri —10° C na vlak iz Zagreba, v katerega j 90 prestopili ter se odpeljali dalje. Razbitih je 6 tovornih vagonov in je denarna škoda precej velika. Popravila na progi so trajala celi dan, predno se je promet zopet lahko vršil. Pobegnila je v Podsredi umobolna Cecilija Penič, stara 20 let, nizke postave. Ako bi kdo kaj vedel o zgoraj omenjeni, naj to sporoči na naslov: Občina Križe, okraj Brežice. Velika nesreča v Ljubljani. Pretekli četrtek se je pripetila v Ljubljani velika nesreča. Na Aleksandrovi cesti ima v Majerjevi hiši tvrdka Salus skladišče in kemični laboratorij. Omenjenega dne je padla slugi v laboratoriju na tla steklenica z etrom. Tekočina se je po sobi razlila in prišla v dotiko z zakurjeno pečjo. Lahkogorljivi eter se je takoj vnel in z močnim pokom eksplodiral. V laboratoriju se je ta čas nahajalo več oseb. Zadobile so vse močne in nevarne opekline in na posledicah teh je 201etni pomočnik Ivan Maher umrl. Krajevne organizacije SLS prosimo, da koledarje Jugo slovanske kmečke zveze, ki so jih prejeli gg. poročevalci, nemudoma razpečajo. Kjer jih ne morejo razpečati, nam jih naj takoj vrnejo, da zamoremo ustreči naročilom Povpraševanje po koledarčkih je letos izvanredno veiiko. Je pa letošnji koledar Jugoslovanske kmečke zveze res tudi vreden, da si ga nabavi vsak kmečki gospodar in fant. — Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Naročnikom koledarjev Jugoslovanske kmečke zveze sporočamo, da so nam koledarji pošli. Ako nam jih krajevne organizacije, ki so jih prejele morebiti kaj odveč, vrnejo, bomo po možnosti naročnikom ustregli. — Tajništvo SLS v Mariboru. Je vendar res, da se sedaj že skoro polovico ceneje kupi, kakor pa minulo leto. To se prav posebno pozna pri , suknu, volni za ženske obleke, hlačevini, barhentu, platnu j itd. Tako bi še lahko našteli veliko vrst blaga za oblačilo , in gospodarske, t j. domače potrebščine, kar bo marsikdo : rabil za jesen in za zimo, ter gledal, da čim ceneje, pa tudi j trpežno kupi. Da pa dosežete te ugodnosti, mora prav vsak i bralec postati odjemalec (če še ni) nižje omenjene tvrdke, katera se sedaj najbolj priporoča. Da se res tako ceno in | dobro kupi, o tem se lahko prav sak uveri z enkratnim na- j kupona, kar pa že tudi zadostuje, da postanete stalni odie- j malec tvrdke Franc Mastek v Mariboru, Glavni trg 16. Oblačilno blago za zimo v veliki izbiri ter vse čevljarske potrebščine v najboljši kakovosti dobite po najnižjih cenah v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. i Prepričajte se in oglejte si zalogo! — Nakup jajc in suhih gob in vseh poljskih pridelkov vedno po najboljših dnev- : nih cenah. 1317 3—1 j »Katica«, pravi gospa služkinji, »danes imamo veliko ; perila, da mi ne rabiš drugega mila kot »Gazela«! Dopisi. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 6. t. m., po rani sv. maši, priredi g. poslanec Franjo Žebot v samo- j stanski šoli javen shod. Vabljeni vsi! Sv. Jurij v Slov. gor. Pretekli teden je kruta smrt za-gospodarila v Pa-rtinju. Po dvomesečni težki bolezni želod ; enega raka je izdihnila dne 23. m. m. posestnica Antonija j Mihelič, zapuščajoč otroke tudi brez očeta. Dolga vrsta pogrebcev jo je spremljala na zadnji poti, želeč ji večnega pokoja. Isti dan je iztrgala bela žena tudi nesrčnim staršem Koletnikovim majhno dekletce, ki se je prehladilo ob zadnji veliki povodnji. Sv. Anton v Slov. gor. Sedaj bomo v kratkem videli, ali se bo izprazn'eno mesto nadučitelja oddalo komu brez nas in proti naši volji, ki vzdržujemo šolo in plačujemo za njo težke tisočake. Hočemo učitelja, ki je član Slomškove zveze. Tak učitelj se bo udeleževal verskih vaj učencev. Onim pa, ki so v Udruženju jugoslovanskih učiteljev, velja . že to za prepoved, če je izšel odlok, da se jim ni treba udeleževati verskih vaj učencev, razen ob državnih praznikih, zato ker so slovenski člani tega društva tak odlok z večino želeli in tudi dosegli. To je velik razloček med obema siku- ' piriama. Surova vojna je svoji deoi, sedanjim šolarjem, vbrizgnila precej strupa svojeglavnosti. Vzgojitelji doma in j v šoli to spoznajo in so si v skrbi, kakšen bo ta rod, če ne bo hotel poznati dolžnosti. Bolj kakor kedaj, je zdaj potrebno, da si šola in dom zaupata in podasta roke. Ne bomo se pa motili, če trdimo, da so le velika izjema starši v celem šolskem okolišu, ki bi se jim vzgojna načela A. M. Slomšeka, očeta slovenske šole, zdela zastarela. Zato naš učitelja res tudi dobimo. Morebiti sedanja šolska oblast klic po dobrih krščanskih učiteljih. Upamo, da takega nad-pošlje kakega učitelja za kazen, ker je krščanskega mišljenja, ravno k nam, ker bo tu našel malo ugodnosti. Smo daleč vstran od prometa, malo prijetne družbe, stanovanjske težave itd. Učitelj, ki bi hotel imeti nebesa že na zemlji,-ker v večna nebesa ne veruje, bi se tukaj čutil naravnost nesrečnega. Vso priznanje torej odstopivšemu g. Ant. Vogrincu, da je vztrajal tako dolgo med nami. Da smo z njim živeli brez razprtij, razen malih časnikarskih prask ob volitvah, je njegova zasluga, pa tudi naša. — Fr. Ljutomer. V nedeljo, dne 6. t. m.,ob pol 8. uri zjutraj se vrši v gostilni Vavpotič javen shod viničarjev in kmetskih delavcev, na katerem poroča govornik iz Maribora. Pridite v obilnem številu! Šmartno ob Paki. V predzadnji številki Vašega cenjenega lista je bil dopis, da bi se naj postavil tukaj Društveni dom v spomin v vojni padlim vojakom. To misel so si osvojili takoj skoro vsi občani. Društveni dom je res zelo potreben in je dolžnost vseh, da se strnemo in ga začnemo graditi. Le poglejmo v sosedni Šoštanj. Kako veličasten Društveni dom, kakoršnega pač menda ni v Sloveniji, bodo zgradili. Sa pa tudi vse kar tekmuje, kdo bode kaj storil bodisi z delom ali pa z darovi. Ako b->do šoštanjčnni zmogli tako velikanske izdatke, zakaj bi mi ne zmogli po- staviti stavbe, seveda bolj skromno. Treba je samo začeti, pa bo že šlo. Sv. Andraž pri Velenju. Tukaj se je dne 23. m. m. poročila vzgledna mladenka Rczalka Ožir z vrlim mladeničem Krašečovim Nandetom. Bila je vseskozi zvesta članica tukajšnje Marijine družbe ter delavna članica Dekliške zveze. Marinja družba kakor tudi Dekliška zveza Vama želita v novem stanu Obilo sTeče in božjega blagoslova! Izrekamo pa tem potom Grajfovi hiši, ki jo moramo šteti med največje dobrotnike tukajšnje Marijine družbe, našo najprisrčnejšo zahvalo. Gospodarstvo. Nabava šta erske kokoši za karlovaško oblast. Svetovni glas naše štajerske rjave kokoši, ki je že davno znana iin cenjena po vsej srednji in zapadni Evropi, se polagoma širi tudi v južnejše pokrajine naše države. In to je prav! Zakaj ne bi širili dobro, kar imamo pred vsem v domovini? Dne 18. m. m. je došla v Maribor nabavijalna komisija primorsko-krajiške oblasti iz Karlovca pod vodstvom far. gospodarskega nadzornika Mranoviča. Nabava se je vršila dne 14. septembra v Razvanju pri Mariboru, dne 15. sept na razstavnem prostoru v Maribora, dne 16. novembra pa v Št. Juriju ob južni žel. Nabavilo se je skupno 100 petelinov in 242 kokoši, večinoma iz letošnjih spomladanskih gnezd; kure so bile deloma tudi lanske. Kakovost živali je bila v splošnem dobra; deloma tudi prav dobra. Nekateri rejci, posebno na mariborski razstavi, pa tudi v Razvanju in deloma v Št. Juriju, so prodali krasno izednačeno blago. Zato lahko upamo, da bodo odjemalci prav zadovoljni, čeprav so dobili vmes tudi nekaj srednje lepih živali. Vsaka prevzeta žival je bila takoj zaščitno cepljena proti perutninski koleri, ki je v nekaterih okoliših obširne primorsko-krajiške oblasti ondemična. Živali iz Maribora in Razvanja so se odpTemile v posebnem vagonu še v nedeljo zvečer. Najet spremljevalec je skrbel med potoma za krmljenje in napajanje. Prejeli smo razveseljivo vest, da so živali vse zdrave došle na cilj. Naši perutninarji so lahko zadovoljni. Prejeli so lepe novce za svoje peteline in kokoši. Zgovorni glas denarja jim je pokazal, kako dobičkanosna postane lahko živinoreja tam, kjer dobro blago in sloves skrbita za visoko rejsko ceno. Ob tej priliki pa moramo žal ugotoviti, da so nekateri perutninarji nameravali prodati blago, ki jim v naši oblasti ne dela časti. Sicer so bili redki, a naglašati le moremo, da nekateri rejci še vendo ne poznajo glavnih znakov naše pasme. Tako smo videli živali s perjem na nogah, s petimi prsti, z rumenimi nogami in kljunom. Ponekod manjka tudi potrebna snaga v kurjih hlevih, o čemur pričajo močno apnovite noge posameznih živali (kurje garje). Vse te živali so se morale seveda zavrniti. Naši perut-ninarjrpa naj računajo s tem, da hočemo v bodoče v tem pogledu še mnogo 'strožje postopali. To je potrebno, da obdržimo in še razširimo izreden sloves, ki ga uživa naša perutnina. Kupci so izražali namero, tudi prihodnje leto zopet kupiti večjo število kur v naši oblasti, če bodo le z letošnjo pošiljko zadovoljni, o čemur smo pa popolnoma prepričani. — Ing. B. U. Vojnik. V nedeljo, dne 6. t. m., se vrši ob 9. uri pred-poldan na osnovni šoli redni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega ter Čebelarskega društva z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi člani k obilni udeležbi. Predava tudi učitelj g. Miloš Levstik iz Celja o pomenu kmetijskega pouka .in o spravljanju ter uporabi sadja. Ta dan se prične tudi tromesečni kmetijsko-nadaljevalni tečaj. Mariborski trg dne 28. novembra 1925. Sneg, kateri je padel prejšnjo noč, je zelo vplival na trg, kajti ta ni bil preskrbljen, pa tudi ne obiskan kakor po navadi. Bilo ja namreč samo 52 s svinjskim mesom, 18 s krompirjem in drugimi živili in 8 s sadjem naloženih voz. Prodajali so po navadi svinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 do 30 D, in drob po 20 din. 1 kg; duinači mesarji pa govedino p» 10 do 15 din., teletino po 12.50 do 15 din., svinjino po 20 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 30 do 40 din., gnjat po 40 do 50 din., drob pa po 8 do 1i din. kg. — Perutnine je bilo zjutraj komaj 300 komadov, okoli 10. ure pa, ko je solnce zasijalo, so prinesli še 400 komadov na trg. Cene so bile: kokošem 30 do 60 din* racam, gosem in puranom 50 do 125 din., grlicam 35 din., golobom 30 do 40 din., domačim zajcem 10 do 50 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje ia cvetlice: Pretečeni teden je bilo 150, to pot pa samo !■ vozov, kar je pripisati tudi prejšnjemu slabemu vremenu. Cene so bile krompirju 3.50 do 5 din. za mernik (7Y* kg), čiroma 1.25 do 2 din. kg, solati 1.25 do 2.50 din. kg, glavnati solati, endiviji in ohrovtu 0.75 do 2 din., pesi 0.25 do 1 din., korenju 0.25 do 1 din., karfijolu 2 do 12 din., zeljnatim glavam 0.50 do 2.50 din. komad, čebirif 1.25 do 5 din., česnu 3 do 6 din. venec, kislemu zelju 3 dir.., kisli repi 2 din., fižolu 2 do 5 din., paradižnikom 1.5D do 3 din., ovčjemu siru 20 din., trapistovskemu siru 2.i din., mn ' i 44 do 50 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, H.cku 2.50 do 3.50 din., smetani 12 do 14 din, maslinemu olju 30 do 48 din., bučnemu olju 28 do 33 din. liter, jajcam (ki so postale dražje) 2.25 do 2.50 din. komad, sirčku 1 do 10 din. hlebček. Sadja je bilo primeroma dosti na trgu. Cene so bile jabolkom in hruškam, ki so se podražile, 5 do 14 din. kg, grozdju (ki je tudi dražje) 8 do 12 din. kg, kostanjem 5 do 8 din. kg, pečenim kostanjem 6 do 7 din. liter; limonam 1 do 2 din. komad, figam 6 do 10 din. venec, kokosovim orehom 15 jlin. komad. Cvetlicam 1 do 8 din., v lončkih 15 do 50 din. komad. — Lončene in lesene robe je bilo malo. Cene so bile 1 do 100 din., lesenim ročnim vozovom 100 do 250 din., večjim vozovom 500 do 1700 din., brezovim metlam 3.75 do 6 din. komad. — Seno in slama: Kmetje so pi>~ peVali v sredo, dne 25. novembra, 8 vozov sena in 3 vozove slame, v soboto, dne 28. novembra, pa vkljub.slaJhe- \ Siran 6. —- — - - SLOVENSKI GOSPODAR. 3. decembra 19251 mu vremenu 4 vozove sena na trg. Cene so bile senu 50 do 75, slami pa 45 do 50 din. za 100 kg. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav in telic do 10 do 19 din., telečje meso od 12.50 do 20 din., svinjsko meso sveže od 12.50 do 30 din. m 1 kilogram. Vrednost denar a. Ameriški dolar stane 55 do 56 D, nemška marka 1354 din., italijanska 'lira 2.25—2.30 din., francoski frank 2.20 din., čehoslovaška krona 1.60—1.65 din, in avstrijski šiling 7.90—8 din. V Curihu znaša vred nost dinarja 9.20 centimov. MRLA OZNANILA. Fnfetabllno, !o»?orokls!o krep 4ttx* krmilo za prašiče, krava, vole, konje, teleta in perut-gtM, je priznano kot najbolj-1» krmilo. Učinkuje hitro rast «»»a in masti, povzdigo molz-»astL, pospešuje tek in nagon k iretju in čvrsti razvoj krep- ik«*9 okostja. Cena 10 kg 60 D, 59 kg 120 D. Naroča se pri lavni zalogi vegetabilnih rmij Cerkvenica-Rakek. 6—1 t 1281 Proda se malo posestvo z vinogradom pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Krasna lega, tik cerkve, jako ugodno za trgovino. Pojasnila daje lastnica Terezija Simonič," Sv. Lovrenc na Pohorju. 1425 Proda se majhno posestvo blizu Rogaške Slatine, 20 min. od žel. postaje, 4 orale zemlje, obstoječe iz hiše z dvema sobama, kleti, sadonosnik, vino- Jlfajer se sprejme s 4 ali 5 od raslimi osebami na posestvo v Pobrežju pri Mariboru. — Zglasiti se je pri Ivanu Rojko gostilna >pri lipi« v Mariboru Gregorčičeva ulica 19. Samostojna gospodinja-kuha-riea se sprejme k mali dru- velika založna k žini 4 oseb na deželo r dobra plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. 1418 2—1 Zanesljiv viničar s 4 ali 5 delavci se takoj sprejme. Vpraša se v trgovini Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica št. 17. 1429 Sprejme se z dežele ob novem letu pod dobrimi pogoji pridna dekla, katera (udi kuhati zna. Alojz Miki, Velika Nedelja. 1428 prejmejo se lesni nakupovalna jamski les na progi Pre-valje do Maribora ter od Pra-gerskega do Celja in od Dravograda do Velenja. Reflekti-ra se na prvovrstno moč ter aa lesne trgovce, ki podedujejo premoženje, stalna dobava do 5000 kub. metrov letno. — Dobava trajna, plačilo zajamčeno. Blagovolite poslati svoje ponudbe z navedbo kavcije aa naslov Korošec Dragotin, ški trg 1 rudokop za barve, Gorenje 7, ----- —...... Rečica ob Pald, 1388 2—1 ' Lepa štajerska obleka se po-. ceni proda. Vprašati pri: Ant. viničar z najmanje dvema de- - ..... lovnima silama sprejme se V najem se odda gostilna in veletrgovina vina, z vsem posestvom, lepe njive in travniki veliko gospodarsko poslopje z vsem inventarjem, kozolec, let s sodi, na zelo prometnem kraju ob cesti in železnici. Dopise na J. Koprivec, Grosuplje Dolenjsko. Ogled je mogoč samo popoldne proti pardnevni poprejšnji naznanitvi. 1372 3—1 Hiša z dvema oraloma travnika na okrajni cesti, ugodna lega za vinograd. Cena 17.500 dinarjev. Dr. med. Lautner Pavel* Loče pri Poljčanah. 1364 3—1 Proda se kmečko posestvo, 20 oralov, njiv, travnikov in gozda,. s hišo in gospodarskim poslopjem, ter nekaj inventarja v bližini Vojnika pri Celju za 100.000 D. Vpraša se: Re-alitetna pisarna Arzenšek in Comp. Celje. Kralja Petra cesta 22. 1369 3-1 rms» ii «M «ji* U-IL« Za Miklavža priporoča svojo zalogo v galanteriji, igračkah, gospodarskih in kuhinjskih posodah po zelo nizkih cenah JOSIP MLINARIC, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 17. Pri nakupu od 100 din. 5 rabata. i.u Hifiijsirsir« irir][i][« iritir^ir« ^ »n =>T[ «i ZAHVALA. Vsem onim, ki so nam v času dolgotrajne bolezni, posebno pa še ob priliki prerane smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata Fpanoeta Zdoiftek kakorkoli skušali lajšati bol in nam nuditi tolažbo, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo čč. duhovščini za vodstvo sprevoda, ravnateljstvu Kmetijske šole in nje gojencem ter šolskim tovarišem pokojnika za častno udeležbo in spremstvo, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za naklonjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Naša iskrena hvala tudi g. dr. Svetinu za njegovo zdravniško naklonjenost in ljubeznivost napram dragemu pokojniku v težki in dolgotrajni1 bolezni. W Sv. Jurij ob južni žel.-Anderburg, dne 23. novembra 1925. Rodbina Zdolšek-Anderburška. OGLAS. Na več:em posestvu v neposredni bližini Celja se sprejme družino z 2—3 dorastlimi osebami kot majerja i« dve osebi pa za viničarja. Prednost imajo le vešči in marljivi ljudje z lepimi spričevali. Ponudbe na gospo Olgo dr. Božičevo, Celje, Miklošičeva ulica 6. 141©» Najpopolnejši Stoewer šivalni stroj C i s d « *m in i 9 * I * s pogrerljivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen zt šte-panje, vezerje ali šivanje. LJUDOVIK BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Več posestev v najem in pro dajo pod ugodnimi pogoji. rJa-slovi pri Marstan, gospodarski oddelek v Maribor, Rotov- 1379 takoj; oglasiti se je pri graj-Siinski upravi v Vurbergu. 1399 3—1 Blnžba organista v zvezi z občinskim tajništvom se išče. — Naslov v upravi. 1407 3—1 Dmžina z najmanj dvema delavcema, katerih gospodar bi imel veselje do dela v sado-nosnikih, sprejme se takoj. — Plača po dogovoru. Oglasiti se ie pri cospoščinski upravi v Vurbergu. 1404 3-1 Sprejme se moški, ki bi samostojno opravljal vsa gospodarska dela in vinograd. H. Voknč, Celje, Zagrad 36. 1361 Vrezen in pošten oskrbnik (Schaffer) ozenjen, po možnosti brez otrok, v vinarstvu, sadjarstvu in živinoreji dobro verziran, se sprejme v za-ftetku decembra za vinogradniško posestvo. Ponudbe naj te pošljejo na anončno upravo Hinko Sax v Mariboru, pod It 1711. 1376 i-1 Benedičič, Slovenska ulica 36. Novi kožuh za prodati. Prin- cipova ulica 4, Maribor. 1426 300 visokodebelnih rožnih divjakov za poplemenitovanje sposobnih kupuje Ing. Franz, Maribor, Meljskn cesta št. 19. 1433 2-1 Večjo mnoižno suho cepljenih trt: laškega rizlinga, na Go-the 9, zeleni silvanec, beli ranfol in šipon rip. portalis; zrast izvanredna, lastni pridelek, prodaja po zelo nizki ceni trtničar Anton Vičar, pošta Juršinci pri Ptuju. 1411 2-1 Dobre orgle s spremeni in pe dalom, tudi glasovir se ugod-proda. Naslov v upravi. 1394 2-1 Sodi ea vino, iganje, trans port in hrambo ima vsaka množina vedno v zalogi Fr Repič, sodarska podjetje * Ljubljani, Trnovo. Solidn* delo. Točna postrežba. Oglej ■ ■ ■ ■ '— 15-1 te si zalogo! 1012 no ¿«danke pomočnike sprejme ri prosti hrani, stanovanju rôdnice 50 Pozor! Ravno došlo blago, no ve cene. Platno, barhenti, druk hlačevina, svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. Prodajo se cepljene trte I. vrste komad 1.50 D, vkoreni-njeni divjaki 50 par, samo- nèrilu Franc Slepič, sodar-* ' bljai £ ¡ki mojster ÍUejska v ulica Ljubljani, Ko- 18". }1261 5—1 ar, cepljena sadna drevesa "750 D, sadni divjaki enoletni 50 par, dveletni 2.50 D. Pri večji množini popust. Oddajam že sedaj v je-Proda se takoj gostilna z dve- ! seni. Za odgovor je treba pri- ma hišama, z novim salonom j ložiti znamko. ..... za koncerte in stično z gostil- jjar pos jn trtnar vrt in sadonos- - -• Vinogradniki, kateri se zanimajo za cepljene trte na za- ' nesljivih čistih običajnih podlagah, brez šmarnice, naj zahtevajo cenik od »Prve trsni-čarske zadruge v Sloveniji«, i pošta Juršinci pri Ptuju. Ako se gleda na kakovost in čistost vrst, je konkurenca v ceni nemogoča. 1331 3—1 'Metene Jopice, bluze, telovni te za moške in ženske, sviter kostume, spodnja krila, pe lerine, kapice, nogavice, ao kolenice itd. vse iz najboljše folne dobro izdelano in za aizko ceno dobite v Strojni pletarni Maribor, Vetrinjska «lica 17. 1219 10-1 Prvovrstno sadno drevje In «•pl)ene trte najbolj pripo •čijivih vrst po nizki ceni ma v zalogi: Drevesnica in 'rtnica Gradišnik, St. Jani— Telenje. Naročila in tozadev id vprašanja oaj se blagov» tja uasloviti na: Ivan Gra-iUnik, poŠta Dobrna pri Celja. 105-J Trgovci I Pozor! zamudite si pri nas ogledati za bližajočo sezono: velikansko izbiro okraskov za božion odrevo, lameta, zlate pene, čarobne sveče, svileni papir, krep-papir, barvani papir eno in dvostranski, zlati in srebrni papir. Kasete in mape za darila. — Albume za dopisnice in poezije. — Božične in novoletne dopisnice. Garičar & Leskovšek Celje Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. Koie srnjakov in druge divjačine kupuje skozi celo leto D. Zdra vič, trgovina kož in usnja v Ljubljani, Florjanska cesta 9. 1398 3—1 ZLATO imate v hiši, ie pR-ete ZLATOROG- terpentinovlm milom! niško opravo, nik, zraven župne cerkve ob ^ zelo prometni cesti, tri četrt 1 ure od Maribora. Brez konkurenčno! Pojasnila daje g. j dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru. 1414 Alojzij nar, Z; p. Juršinci pri Ptuju. Išče se gostilna na račun ali v najem. Ponudbe na upravo tista pod »Gostilna«. 1420 Prodata se dve majhni posestvi po zelo ugodni ceni. — J Vpraša se pri Josip Posilo- ' vic, Podgrad, Sv. Jurij ob juž. žel. 1123 2—1 ---------- ..| Radi smrti se proda malo posestvo v Sp. Grajeni št. 9 pri Ptuju. Več se izve pri rodbini Mihelič v Partinju št. 52, po-•sta Sv. Jurij v Slov. gor. i 1427 j ra-agorci, 1342 4—1 Prvovrstni angleški in ostrnv-«M plinski koks na drobno iz fiebeto dobavi po znatno zni-Innih cenah Mariborska mestna plinarna. 37 Trgovski pomočnik se sprejme za nakupovalnico v Vojvodini pri tvrdki Ed-Suppanz, Pristava. 1430 3—1 i i novoustanovljenemu ga silnemu d uStvu I se proda brizgalnica z cevnim vozom v dobrem stanju. Kje, pove upravništvo. 1341 ! 1 »a à» »«an »uma »»¡¡s • • I Električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu: orehov, jesenov, hrastov, bukov in vsakovrstni drugi okrogli les. i __ J, 1 dectwtfwe 1025. SLOVENSKI GOSPODAR. Strao ?. 5 Predno kupiti zimsko blago, oglejte si v manufakturni trgovini K. sche-jn nasl. Anton Macun t Mariboru, Gosposka idk» l<>. S tCosfenjev íes za tanin kupuje in prosi za oferte z navedbo množine vagonov, me« \ kladalno postajo in skrajno ceno za dobavo do fconas | tega leta. i ERNEST MARINC, CELJE, Zrinsko-Prankopanska uL i. I Pil i. Trpinu v Miribora, Glavni trg 17, • se najlažje kupi sukno za plašče, obleke, perilo, dežnik« i it' 4*>H' »*s s» .is,* Svačama, mBifcčarAa ki ahtičiLiaiit. Pisanic & Mmk, Ptuj Pamsks ulic« 8. (pri oošil) «ns v ¡zalogi prvovrstne voščene altarne, nagrobne, pogrebne in namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi bele in barvane svečice za božično drevo po jako nizkih cenah. P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstne me-dičarske izdelke, različne miklavže ter krampuse za Miklavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penaste, li~ fcerne in čokoladne obeske po brezkonkurenčnih cenah za Božič, nadalje različne okraske in božične nakite aa božična drevesca. Na drobno! Na debelo! Pri večjem naročilu franko zaboj. Za obilen obisk se najtopleje priporočava ¥21© Pisar,ec & Dolinšek. »•«»»«»mt*»* m <* m • % m ««*»«*«* «s s» ■*«>■.•* Zim» se bližal Prcalsbite «i rasno manufaktumo blago pri IvcM^ Fianio Naler, Maribor« Glavni trg Itev. 9. Hasn dobite odeje, koče, zimske perilo, barhent, Imt» h »aeh tnt «ukna za moške in ženske obleka pa aftfc^ dnevni ceni, IP^ Naložite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju reg. zadraa) z neomejeno znvezn Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije (poprej pri »B«lem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri i r»¡ ts1 ■ tt 1 111 M i r*i • ri ' rs * t-»1 i rí' Ki pri F.I Aleksandrova ccsia27 poprej A.KiFf MANN, blizu gi. kolodvora.^ Ipoitmna sos^tidiniil Tudi Vi se morate prepričati, da se dobi v maaatak~ tona trgovini SREČKO PIHLAR. MAR B JH, Gosposka ulica 5 . lepo in trpežno blago za obleke v veliki izbiri in po res nfekih cenah. 1306 ©—I «j prihranite, afco krasite nvanufnktiimo btago f Celju „Pri soIncu" Stalno ogromna zaloga vsakovntnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volneno 20 ženske, hlačevino, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogorisa, pa vola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, hrisalk», odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajc«, klot, čepice in naglavna rute. Na opustite se prepričatil — Za obilen obisk se priporoča; • -•<■ >•».. j'."» m • • ' lam» Alojz Drofenll Slavni trg 9 C«U« Slavni trg 9 cahtevajte cenik ki vzore« $ čudežni H sveč za božič edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši. BengaSIB» j žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj t vase 1 barvah brez žvepla in brez smradu za Miklavževe in gledališke odre. Lov».ske patrone vseh kalibrov * m» ! Učnih bengaličnih barvah. Aparat proti vlomu, za de i dr. — Cenik ognjemetnih predmetov pošlje ta aa » htevo. »Pyrotat, prva jugoslovanska pyrotehnična tovarn«. FRANC NEGER & SIN _ tovarna šivalnih strojev (n koles MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 29 Ustanovitev tvrdke 1889, Tovarniško stiadlšte ta prodajalna Vatrinjsln ul.If Zastopstvo poznanih ,PFAFF« šivol-iih stroie/ in ,PUCH kolesa. ZALOGA vseh drugih fabri- \\ k« to v kakor vs;h delov. IGLE Leo Limraertz in OLJE fiao za vse svrhe. — Velika delavaica in lastna po.iiklovaloiea. — Prodaja se po i r Tiare inih cenah. 13&S S iiiiiiiimumi rn Poatr*fi>ft točne! Mera ob&na. Klobuke« tevlle zimsko perilo i td kupite najceneje pri Jafcob-u Lah, Maribor, Glavni trg štev. 2 nniiiiinm iTn iiniimnniiiiiiil maiar-i Izvapredno bogata loterija v Sv. Petru pod Sy. gorami v korist zgradbi društvenega doma v Sv. Petru pod Sv. gorami. Loterija obsega 250 iz vanri dno kras« ih dobitkov v skupui vredaosti * 50.000 Vrši se 8. decembra 1925. 1. Prvi in glavni dobitek Je krasno izdelano pohištvo iz trdega lesa, politirano, obstoječe iz 2 postelj, S nočnih omaric, 1 omare, 1 umivalnika i ogledalom, 1 krasne slike, 1 mize ia 6tirih atolov. 2. »Singer« Šivalni »troj. 3. Zor« in 4 stoli — tapecirani. 4. Vreča, 20 kg žgane kav«. 5. Rolo (bicikl). 6. VreiSa bele moke. 7. trsna Škropilnica. 9. Blago za moftk« obleko. i«, lilngo /.« žensko obleko. 10. K ¡¡litra drv. 11. Fini daljnogled. 12. 2*10 litrov bizefjekega viaa. 13. Boks-čevlji. 14. Cela bala linega platna 15. Ena svinja. IS. En zaboj mila. 17. K»a ur«. Nadalje sledi: knhinjaka ¡«»od*, setvi«!, perilo, svilene rute, oblek« itd. itd. B ■ ■ ■ m Srečka sfane *arao 5'— Din. Dobijo se pri „Loterijskem odboru ■ Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami". ^ - • . y:- ' --------^n------------ - - Stran 8. SLOVENSKI GOSPODAR. 3. decembra 19i25. /elepražarna kave Meznarič Rado, Maribor. a? i.8 Traavri, zahtevajte p$nudbel Posteljni vložki komad 175 din. Afrikmatrace tridelne 480 din., odeje 180, 220 din., flanel odeje 58, 100, 130 din., slamnjače 45, 50, 68 din., posteljni prt 68 d rt., pisano blago za zglavnike in blazine, 100 cm širok, 1 m 28, 32 din., ženski predpasniki po 30 to 10 din., bluze 70 din., krilo 70 din., ženske obleke 160, 180 din., ženske ali moške srajce 45 din., ceighlače 80 dto, ključavničarske obleke 145, 160 din., nahrbtnike 40 do 100 din., potne košare 50, 72 din., vrvi za perilo 10— 10 m 1 m 1.50 din., ujzde 13 din., strange 1 par 24 din., In drugo manufakturno blago. — Priporočam tudi: v \ W\\\V\\\\\\ \ koniske dežne V v \\xplahte s kum»t- \NNv V>A\\ > v \\ nliilili^v špico 1 par 750 din., vozne dež-§\ ne plahte vse velikosti 1 kvad. m 60 D, impregn. platno 1 m 60D, Pošilja se tudi na vse kraje. ALOJZIJ GNIUŠEK, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 6. kakor tudi druge deželne pridelku kupuje po najvišjih cenah »2ITARICA« MARIBOR, 1390 Aleksandrova c. 36. 3—1 Nikdar prepozno, nikdar prezgodaj ne pridete, ako imate zanesljivo uro iz švicarske tovarne firme Suttner. Suttneijeve u-re gredo na-Wq f> tanEno do se-M kunde. — Po-Y| prSvljanja sla-s bih ur stanejo sčasoma mnogo več kot ura sama, — Bres-plačno prejmete veliki ilustrovani divot-cenik, ako javite svoj točni naslov razpošiljalnici ur H. Suttner v Ljubljani žt. 992. Cenik te stare solidne firme nudi skoro neizčrpro izbiro tir, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov z» uporabo. N* ®br®fcft* Mannfaktmo in konfekcijo, ^eitfiine, pletenina i. t, d. kakor moške in ženske obleke po meri is lastne prvo» vrste o krojainice tej piemcg in dtva dobit« proti »godnemu odplačevanju le pri tvrdki ¿1 DAVORIN DRUQOVS JOHAN IN irsltm i & n M«rlbir,V8j«inlik» iK 2, pitam»Srsusiiltav* «i! «W»BKI aa«llEiBV«» '"•v- * *-»v*"-» Podružnica v Maribor»* I' V lastni, ao^osgrafeni palači, Aleksandroma: >esta£6, pred frančižkanM o cerkvijo; Iivršuje vs« banine po«le aafk^lautnef©! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v te^ radnnui r FeeMaif mmi pwm*mtmte€ areefe tirimime wmmw, i#t^rf|e Jiskar; Jlakarna »v. Cirila i Maribor», predstavnik: Leb BroJe, poslovodja v Mariboru — Urednik: Janui Goleč, novin« i Maribora. isdaj-AtcIJ; lojuoreij »^Si o venskega Gospodarja«, ¡predstavnik: Janul Go^ c, novina* T Mariboru,