LJUBLJANA,
LIST DELAVCEV V VZGOJNO Z O B R A Z E V A L N 1 H ZAVODIH
12. MAJA 1965 LETO XVI ST. 9
PROBLEMATIKA KMETIJSKIH
STROKOVNIH SOL
izobraževanja na II. stopnji
Prilagajanje vzgojnoizobraže-valnega sistema v kmetijstvu splošnemu gospodarskemu napredku je brez dvoma nujno. Zaradi tega skušajo tudi kmetijske izobraževalne ustanove slediti intenziviranju kmetijske proizvodnje.
V ta namen je bilo storjenih že precej naporov, ki pa niso rodili želenih uspehov. Največji neuspeh je prav gotovo v tem, da absolventov strokovnih šol ni v proizvodnji.
Vzrok temu je predvsem splošno odtegovanje od fizičnega dela.
V	kolikor pa se v delo vključujejo, jim sedanja delitev dela ne nudi na vseh področjih možnosti, da bi opravljali samo kvalificirana dela. Z načelom delitve osebnih dohodkov po delu so strokovno izobraženi delavci izenačeni s tistimi, ki te izobrazbe nimajo. Neustrezna delitev dela, ki je v glavnem posledica nepopolne opremljenosti in mehanizacije, ne nudi niti pogojev niti možnosti, da bi prišla do izraza večja strokovna usposobljenost, za katero naj bi si delavec v poklicni šoli pridobil osnovo.
Kljub temu, da so na nekaterih šolah učni programi izdelani na osnovi profilov poklicev, obstaja med šolami in proizvodnjo neusklajenost, ki jo bo treba odpraviti, če hočemo, da bodo kmetijske šole izpolnjevale svoje naloge in opravljale svojo pravo vlogo v kmetijstvu.
Ti problemi so v kmetijstvu veliko hujši kot v ostalih panogah zaradi velike raznolikosti v opremljenosti in organizaciji. Iz navedenih razlogov je tudi mnogo težje postavljati enotne profile. Prav zato pa bi moralo biti sodelovanje med proizvodnimi organizacijami in šolami tesnejše, da bi se specifičnosti laže upoštevale.
Kmetijske strokovne šole se trudijo uskladiti potrebe gospodarstva s sistemom izobraževanja
V	posameznih poklicih. V sistem strokovnega izobraževanja je vključeno tudi planiranje strokovnih kadrov in določanje profilov teh kadrov. Ker se to delo nalaga proizvodnim organizacijam, se le-te tako neposredno vključujejo v sistem izobraževanja.
Na ta način bo rezultat usposabljanja kmetijskih delavcev za uspešno delo v proizvodnji v bodoče bolj kot kdajkoli doslej odvisen tako od kmetijskih šol kakor tudi od proizvodnih organizacij.
Koliko skušajo prispevati k tej skupni nalogi šole in pod kakšnimi pogoji prispevajo svoj delež, bomo poskusili prikazati v tem sestavku.
SLOVENSKE KMETIJSKE SOLE
Če naštejemo vseh 15 kmetijskih šol, kolikor jih deluje danes v Sloveniji, po časovnem zaporedju (tako kot so nastajale), jih razvrstimo takole:
Kmetijska srednja šola Maribor, Kmetijska šola Grm pri Novem mestu, Živinorejska šola Šentjur pri Celju — vključena v KlC — Celje, Poklicna mlekarska šola Kranj — vključena v MSC — Kranj, Vinarsko sadjarska šola Svečina, Kmetijska srednja šola Rakičan, Vrtnarska šola Medlog pri Celju — vključena v KIC — Celje, Poljedelsko živinorejska šola Turnišče pri Ptuju, Poljedelska šola Vrbje pri Žalcu — vključena v KIC — Celje, Kmetijska strojna šola Maribor, Kmetijska srednja šola Vrbje — oddelek za odrasle, Šola za živinorejsko veterinarske tehnike Ljubljana, Tehnična mlekarska šola Kranj — vključena v MŠC — Kranj, Sadjarska šola Krško — vključena v KIC — Celje in Poljedelska živinorejska šola Poljče na Gorenjskem.
V	kmetijskih srednjih šolah sta prva dva letnika splošna, specializacija pa se prične v tretjem letniku. V nekaterih poklicnih šolah se prične specializacija v drugem letniku.
UČNI PROGRAMI
ZA STROKOVNE ŠOLE
Vzgojno-izobraževalna vsebina.
V	skladu z namenom, da bi kmetijska proizvodnja čim hitreje dobila značilnosti industrije in tako kmetijstvu prilagojeno novo organizacijo proizvodnje ter s tem delitev dela. so se razvijale tudi kmetijske šole. Zato imamo danes v ^kmetijstvu šole, ki izobražujejo učence za specializirane poklice.
Današnje kmetijske šole so dvoletne, za razliko od prejšnjih splošnih kmetijskih šol, ki so bile
večinoma enoletne. Tako je izobrazbena vsebina strokovnih šol popolnoma drugačna od tistih prejšnjih splošnih šol, predvsem zaradi specializiranosti in podaljšanja šolanja. Uvedba mehanizacije v kmetijstvu ni zahtevala le poudarka v vseh specializiranih področjih dela, temveč tudi popolnoma novo — strojno šolo. Razumljivo je, da so šole kljub temu, da so nekatere med njimi že precej stare, ostale brez ustreznih učnih programov. Tako izdelujejo sedaj šole nove učne programe.
Osnovo za izdelane učne programe tvorijo profili za široke poklice, ki jih je izdelala Gospodarska zbornica v letih 1962—1983.
Po novih učnih programih poteka pouk na vseh strokovnih šolah Kmetijskega izobraževalnega centra Celje. Po istih učnih načrtih bi lahko potekal še pouk v Po-Ijedelsko-živinorejski šoli Turnišče ter v Kmetijsko-živinorejski šoli Poljče in delno v Vinarsko-sadjarski šoli Svečina.
ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
Šolanje na vseh poklicnih kmetijskih šolah traja za vse poklice dve leti. Celoten izobraževalni proces je razdeljen na tri časovna obdobja, in sicer:
1.	Teoretični pouk, kombiniran s prakso, v času od 1. septembra do 31. marca;
2.	Praktično delo v proizvodnih organizacijah od 1. aprila dc 31. oktobra z vmesnimi enomeseč nimi počitnicami v času, ki g-1 predvideva vsak posamezni učn; program glede na čas vegetacije.
3.	Teoretični pouk od 15. oktobra oziroma 1. novembra dalje do 15. oziroma 30. junija različno za posamezne poklice glede na zahtevo programa.
V organizaciji izobraževalnega procesa predstavlja 6-mesečr.a strnjena praksa manj zadovoljivo in včasih neustrezno rešitev izva-janjg praktičnega pouka. Praksa poteka v proizvodnih organizacijah, kjer se ne izvaja niti pod mentorstvom niti pod strokovnim vodstvom za to nalogo usposobljenih inštruktorjev. V večini'primerov so učenci pomešani med ostalimi delavci. Tako se praksa izrodi v nesistematično in za učenca nekoristno delo.
ŠOLSKA POSESTVA
Še bolj neugodni pa so na kmetijskih strokovnih šolah po goji za izvajanje praktičnega pouka. Vse do leta 1962 je poteka! praktični pouk na kmetijskih šo-. lab na lastnih šolskih posestvih.
Od takrat dalje pa so bila vsa šolska posestva pripojena bližnjim agrokombinatom, ki. naj bi s svojimi in šolskimi proizvodnimi kapacitetami organizirali družbeno kmetijsko proizvodnjo na najsodobnejši način. Prednosti tega ukrepa bi bile za šolo v tem, da se učenci že v času šolanja seznanijo s prednostmi specializirane, industrijsko organizirane kmetijske proizvodnje.
Triletne izkušnje (odkar šole nimajo več lastnih posestev, da bi jih urejevale za potrebe praktičnega pouka) so pokazale, da je bila oddvojitev posestev od šole tako za sam pouk kakor tudi za strokovno izpopolnjevanje učiteljev agronomov docela negativna in da je nujno vzpostaviti prejšnje stanje.
Za to, da mora imeti vsaka kmetijska-šola svoje posestvo, ki služi prvenstveno kot učilo za seznanjanje in vežbanje učencev v raznih- strokovnih delih, govori vsa dosedanja praksa kmetijskega pouka pri nas in v svetu.
UČNI KADER
Na kmetijskih poklicnih in tehničnih šolah poučuje 135 učiteljev. Od teh jih je 60 honorarnih. Med učnim kadrom, ki poučuje na kmetijskih šolah, ter na
strokovnih in tehničnih posamezno, je večji odstotek učiteljev, ki so diplomanti II. stopnje fakultete. Druga značilnost pa je, da je na kmetijskih šolah precej manj učiteljev samo praktičnega dela. Tako lahko pričakujemo, da je pouk na kmetijskih šolah II. stopnje teoretično na višini in poglobljen na škodo praktičnega pouka. Razlogi za tako strukturo so v nezadovoljivih materialnih pogojih za nastavitev inštruktorske-ga kadra. Drug vzrok pa je, da šole nimajo lastnih posestev, ki pomenijo tem šolam to, kar šolske delavnice strokovnim šolam.
VPISI
NA KMETIJSKIH TEHNIČNIH
IN STROKOVNIH ŠOLAH
Na kmetijskih strokovnih šolah je v letu 1964 65 vpisanih 1097 učencev. Po obsegu je vpis enak lanskemu.
Od celotnega števila učencev kmetijskih šol je vpisanih na srednjih kmetijskih šolah 761 učencev ali 70 %, na strokovnih šolah pa 336 učencev ali 30 %.
Med učenci kmetijskih šol so močno zastopana dekleta, ki jih je po posameznih šolah od 50 do 70 odstotkov vseh učencev.
Po zahtevah sedemletnega na-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sedanji izobraževalni sistem, ki pripravlja v odločilni meri mlade ljudi za poznejše poklicno in družbeno uveljavljanje v življenju, ustvarja zaradi številnih organizacijskih in vsebinskih slabosti še vedno neenake izhodiščne pogoje in perspektive za precejšen del mlade generacije že ob njenem vstopu v življenje. Tako je poudarjeno v gradivu, pripravljenem za VIII. plenum centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije, ki je bil 11. maja v Ljubljani in na katerem so razpravljali o problemu šolstva II. stopnje ter o nalogah ZM v zvezi s tem.
Prav gotovo ni malo, kar smo dosegli doslej na podfočju izobraževanja. Značilno je namreč, da se je izobraževanje v naših vzgojno izobraževalnih institucijah začelo podrejati osnovni zahtevi po širokem (vsaj osnovnem' izobraževanju zelo velikega kroga ljudi. Statistika kaže, da so se povečale zmogljivosti posameznih vrst šol in tako se počasi izboljšuje izobrazbena struktura aktivnega prebivalstva. Velja opozoriti, da so s hotenjem po vsebinski preobrazbi in posodobitvi našega izobraževalnega sistema zaživela tudi prizadevanja za njegovo organizacijsko preobrazbo in pri-lagojevanje našim sedanjim družbenim razmeram.
Kmetijska srednja šola Rakičan — učenci pri praktičnih vajah
POMISLEKI OB DOKUMENTU ZA REFORMO DRUGOSTOPENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Zvezni sekretariat za šolstvo je v drugi polovici lanskega leta pripravil več dokumentov in predlogov o nadaljnji obliki šolanja na drugi stopnji. Med temi dokumenti obravnavajo nekateri tudi gimnazijo kot šolo druge stopnje, kateri je treba posvetiti posebno pozornost. Osnovne značilnosti oziroma stališča v teh dokumentih so v glavnem naslednja:
—	zagotoviti je treba enotnost šolanja na drugi stopnji ne glede na ime in značaj šole:
—	mladina, ki konča osnovno šolo. mora imeti enake možnosti za delo v proizvodnji in za študij tako na srednjih kot visokih šolah;
—	pouk na vseh šolah druge stopnje mora biti povezan s proizvodnim delom;
—	današnja in jutrišnja stopnja družbeno-ekonomskega razvoja naše države zahteva višji nivo splošne izobrazbe in bolj splošen profil strokovnega kadra za proizvodnjo; ožji profil kadr,a naj bi se izoblikoval na delovnem mestu;
—	glede na navedena stališča naj bi se začelo drugostopenjsko šolanje z dvoletno pripravljalno šolo. ki bi imela močan poudarek na politehnični vzgoji s tehničnim poukom in delom v proizvodnji;
—	nadaljevanje šolanja ima lahko različno trajanje (morda 2—3 leta), organizirano pa naj bo za ožja področja s širokim profilom;
—	mladina bi se po prvih dveh letih šolanja laže odločala za delo v proizvodnji oziroma za nadaljevanje šolanja.
V tak sistem šolanja bi se morala vključiti tudi gimnazija, ker ne more ostati izven celotnega sistema šolanja na drugi stopnji. Imela naj bi zaključeno dvoletno pripravljalno dobo, nato pa zaključno fazo, ki bi imela nekatere skupne predmete, istočasno pa bi omogočala določeno usmerjenost oziroma specializacijo. Skupni predmeti bi bili predvsem materin jezik, matematika, filozofija, sociologija, politična ekonomija in še nekateri, predmeti posameznih smeri pa bi bili: matematika — fizika, kemija — biologija in drugi, kar bi v bistvu lahko bila oblika predfakultet-nega študija.
Celotna zamisel šolanja na drugi stopnji se zdi na prvi pogled zelo dobra, pretehtana, utemeljena in sprejemljiva v najbližji bodočnosti. Za prvim ugodnim vtisom pa se vendar kmalu naberejo številna vprašanja in dvomi, od katerih naj omenimo le nekatere.
Koncept šole druge stopnje iz-gleda sicer jasen in nedvoumen, zlasti v primarni zahtevi, da mora vsa mladina imeti enake možnosti šolanja in zaposlitve, vendar mu manjka širša dokumentacija, ki bi omogočila, da bi dobili kompletno sliko celotnega šolskega sistema in potreb našega gospodarstva po kadrih vseh vrst. Žal se ne moremo znebiti vtisa, da naše gospodarstvo išče nove profile kadrov, da istočasno kritizira kadre, ki prihajajo v podjetje iz osnovnih in srednjih šol ter fakultet, pri čemer zavzema posebno mesto »favorizirana« gim- . nazija, da pa vendar do danes in najbrž še dolgo ne bo dalo
niti okvirnih niti podrobnih potreb novih kadrov. Poleg tega pa je brez dvoma eno prvih vprašanj, na katero moramo dobiti odgovor še pred uvedbo takega šolanja, v koliki meri bo novi sistem omogočil povečanje produktivnosti dela glede na sedanji sistem in koliko bo prispeval k splošnemu dvigu kulture in razgledanosti jutrišnjega delavca — upravljalca.
Vse dosedanje šolske reforme so doživele številne kritike zaradi prehitre uveljavitve, brez predhodnega nekajletnega študijskega spremljanja novih ukrepov. Utemeljena je zahteva, naj bi se novi sistem, če bo sprejet, začel uvajati postopoma, najprej kot eksperiment s potrebno strokov-no-pedagoško analizo vseh razlogov, ki govorijo za in proti sistemu. Dokumenti oziroma projekti žal nimajo zadostne ocene stvarnega stanja in ne kažejo potreb ter pomanjkljivosti dosedanjega šolskega sistema. Vse preveč temeljijo na približnih predpostavkah, ki ne morejo in ne smejo biti osnova tako važnim spremembam v našem šolstvu.
Reforma šol druge stopnje se v nobenem primeru ne bi smela izdvajati od reforme celotnega sistema izobraževanja. Poleg tega bi morali že od vsega začetka posvetiti vso pozornost notranjim, kvalitetnim spremembam pouka na vseh stopnjah in opozoriti na vse probleme, ki danes zav*-in onemogočajo boljše rezultate sedanjemu sistemu in ki lahko tudi v bodoče popolnoma onemogočijo še tako dobro zamišljeno
reformo šolstva (kadri, materialni pogoji itd.).
Številne bogate izkušnje drugih držav v reševanju problema izobraževanja so lahko zelo koristne in tudi sprejemljive vendar bo treba poisk-d' pri nas tak sistem izobraževanja, ki bo upošteval specifičnosti posameznih republik, istočasno pa omogočil določeno enotnost jugoslovanskega šolstva, v katerem mladi ljudje ne bi smeli imeti nepremostljivih zaprek pri prestopanju na šole iste stopnje. Pri tem nastane vprašanje, če je predlagani sistem šolanja res sprejemljiv za vse naše republike že v bližnji prihodnosti. Sedanja osnovnošolska mreža, kapacitete šolskih prostorov, razširjenost raznih šol druge stopnje, število prosvetnih kadrov itd., so tako različni, da je veliko vprašanje, v koliki meri lahko nudijo ogrodje in osnovo predlaganemu konceptu drugostopenjskega šolanja.
Dosedanje izkušnje pri reševanju kadrovsko-materialnih vprašanj okrog verifikacije gimnazij dokazjujejo, da lahko marsikaj spremenimo na bolje že v dosedanjem sistemu našega šolstva. To pa velja tako za gimnazije kot za ostale srednje šole, še posebej za osnovno šolo, ki še zdaleč ni rešila temeljne naloge, da vsej mladini omogoči enake pogoje za delo v proizvodnji in šolanje na srednjih in visokih šolah. Zato smo prepričani, da nam bo hitro reševanje sedanjih problemov šolstva nudilo močnejšo oooro v reševanju in iskanju boljših poti našega izobraževanja.
B. B.
In naprej: vse bolj glasna postaja zahteva po aktivnejši družbeni skrbi in odgovornosti pri urejanju izobraževanja. To kaže, da so — kljub doseženim uspehom — še mnogi nerešeni in pereči problemi. Znano je, da neposredno odločanje delovnih ljudi (o splošno-družbenih in ekonomskih proizvodnih zadevah) bistveno povečuje potrebo po njihovem znanju. Žal pa je tako, da je v zavest naših ljudi še premalo prodrlo spoznanje, kako tesno je povezana rast produktivnosti z dvigom njihove kulturne in strokovne izobrazbene ravni.
Ni pretirana znana ugotovitev, da zadnja leta kljub že zadostni materialni osnovi družbe — nismo uspeli zagotoviti sredstev za normalno delovanje šolstva in opravljanje njegove družbene funkcije. Dejstvo je, da nedodelanost in načela, ki ostajajo v praksi neuveljavljena, ne zagotavljajo zadostnih sredstev za normalno delovanje in razvoj šol II. stopnje, razvoj samoupravnih odnosov in skrb za kakovost vzgoj-no-izobraževalnega dela.
Vse to — neurejenost financiranja in nejasna vprašanja ustanoviteljstva — neugodno vpliva na mrežo šol II. stopnje. Zakaj? Komune so se začele (v zadregi zaradi pomanjkanja sredstev in vedno večjega števila mladine, ki končuje osnovno šolo) marsikje z veseljem odločati za ustanavljanje gimnazij ali njihovih oddelkov, ker menijo, da so to najcenejše šole. Zato smo tudi prišli tako daleč, da rasto gimnazije v manj razvitih območjih, torej tam, kjer bi potrebovali tehniške ali poklicne šole, da bi mogli izboljšati kvalifikacijsko strukturo prebivalstva.
Zaradi pomanjkanja sredstev in analiz o perspektivnih potrebah po kadrih in dogoročnih programov razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti idr., je zelo neugodna tudi struktura šol II. stopnje. Za le-te je značilen prekomeren vpis dijakov, ki pa ne more rešiti »povpraševanja« absolventov osnovnih šol, ki se žele nadalje izobraževati.
Marsikateri izmed teh problemov vpliva tudi na položaj in razporeditev dijaških domov, ki jih je samo okrog 70 (za nekaj več kot 10.000 učencev). Domovi v mestnih središčih, kjer je večje število šol, so prenapolnjeni — drugod spet pa so zmogljivosti neizkoriščene predvsem zaradi vi-oke oskrbovalnine (v ijubljan-kih domovih npr. je povprečje 16.750 din).
In kako je s preraščanjem šole v samostojno delovno skupnost? Analize o delu organov upravljanja v vzgojno-izobraže-valnih ustanovah pogosto ugotavljajo, da so se le-ti ukvarjali skorajda samo z materialnimi vprašanji, mnogo manj pa s prilagajanjem šolskega dela družbenim potrebam, kvaliteti pouka itd.— skratka z vsemi tistimi vsebinskimi vprašanji, ki so velikega vzgojnega in izobraževalnega pomena.
Precej je še torej nesorazmerij v razvoju našega šolskega sistema, ki povzročajo mnoga protislovja in probleme. Pri izgradnji materialne osnove in vsebine je šolstvo II. stopnje torej najmanj napredovalo. Zmogljivosti in vsebino teh šol bi morali usklajevati z demografskimi gibanji, z rezultati osnovne šole, s potrebami gospodarstva in družbenih služb po kadrih itd. Sistem izobraževanja je na drugostopinjskih šolah še vedno neenoten, saj njegove oblike in stopnje niso uglašene z ostalima stopnjama. Velja tudi, da bo naš izobraževalni sistem tako dolgo premalo demokratičen, dokler ne bo optimalnih možnosti za izobraževanje vseh slojev prebivalstva.
Dosti dosedanjih razprav je že opozarjalo, da je pogosto tudi kvaliteta vzgojno-izobraževalnega dela na drugostopenjskih šolah nezadovoljiva in da ne ustreza zahtevam našega družbeno ekonomskega razvoja. Med vzroki za tako stanje je neenakovredna kakovost izobraževanja v osnovnih šolah, sedanja struktura učnega kadra za drugostopenjske šole, skromni pogoji za sodoben pouk, neurejenost na področju učbenikov in učil itd.
Ni dvoma, da je izobraževanje stvar posebnega družbenega interesa, zato mora skrb za vsebinsko in organizacijsko podobo ter značaj izobraževalnega procesa in ustanov II. stopnje zagotoviti vsa narodna družbena skupnost, je poudarjeno v gradivu za VIII, plenum CK ZMS.
St. 8
ODPRTO PISMO
PRVI ABSOLVENTI TRILETNE
Tehniške šole za elektrostroko v Ljubljani GOSTINSKE ŠOLE V RADENCIH
• - . .. i ji  — it iir* rlrncfiV* T>r* valrlinrnih i7.nit.ib ip
Večletne izkušnje na tehniški šoli za elektrotehniško stroko v Ljubljani kažejo, da so učni rezultati posameznih dijakov nezadovoljivi v taki meri, da želimo o tem spregovoriti, v želji, da bi se stanje izboljšalo, s čimer bi koristili skupnosti, strokovni izobrazbi, kvaliteti pouka.
V letošnjem šolskem letu je bilo na naši šoli od 817 dijakov 298 takih, ki so imeli ob I. redovalni konferenci tri ali več negativnih ocen, ob polletju pa jih je ostalo 225, kar priča, da se stanje ni bistveno spremenilo. Ker ima veliko število dijakov stalno slab uspeh, se da ugotoviti, da ne kažejo ne resnega ne uspešnega zanimanja za delo, ali pa so v toliki meri nesposobni, da bi tudi s pridnostjo ne dosegli norm, ki jih postavljajo zahteve šole; upoštevati je treba tudi tiste dijake, ki šele med študijem spoznavajo, da jih ta stroka ne veseli. Prav podobne rezultate bi lahko razbrali iz statistik učnih uspehov prejšnjih let.
Ob tem se pojavljajo vprašanja o kakovosti pouka, o oblikovanju profila mladih kadrov, o smotrnosti izdatkov skupnosti za šolanje posameznika in o pravilnem pojmovanju učnih dolžnosti do sebe in skupnosti ter o potrebi preusmerjanja neustreznih dijakov. Zaradi splošne prakse, ki upošteva nagrajevanje po delu, nobena produktivna organizacija ne bi imela v svojih delovnih enotah takih delovnih moči, ki bi zmanjševale vrednost proizvodnje. Primerjava s slabimi dijaki gotovo ni povsem ustrezna, saj le-ti ob šolanju še dozorevajo, vendar pa lahko pokažejo osnovno učno dejavnost, ko imajo za to pogoje, če so umsko sposobni in čutijo učno dolžnost kot prvino, ki jih vodi do poklica. Ugotovljeno je, da dijaki s slabim učnim uspehom zmanjšujejo splošni učni nivo, negativno vplivajo na učenje in uspeh sicer dobrih sovrstnikov in odvzemajo prostor dijakom, ki bi brez težav zadostili učnim obveznostim. Družba daje okoli 120.000 dinarjev letno za šolanje enega dijaka, pri tem niso upoštevane otroške doklade ne štipendije, torej ne gre le za individualni primer, pedagoška vprašanja, marveč zlasti za družbeno odgovornost. Ker se ustvarjajo sredstva za financiranje šol v kolektivih in pritekajo ta sredstva k nam zato, da usposobimo take kadre, kot jih kolektiv v produkciji potrebuje, je razumljivo, da je treba sredstva razporediti za učno zmožne dijake, kajti potrebe po kadrih ne morejo sloneti na slabi učni in delovni zmožnosti, na slabi kvaliteti. Poleg velike finančne izgube, ki jo utrpi družba s šolanjem nesposobnih dijakov, nastaja škoda pri vraščanju mladine v družbeno življenje in pri njihovi osebni rasti: delovne navade ali pomanjkljivosti prenašajo dijaki s seboj na delovna mesta. Ker niso bili kos svoji nalogi, je lahko ogrožena njihova osebnost tudi po moralni plati, po svojem značaju zaostajajo za svojimi vrstniki, ki so bili prej in pozitivno vključeni v delovni proces. Ko pa gre za izravnavanje fizičnega in umskega dela, postavljamo, da sta tako fizični delavec kot umski delavec vraščena in soodgovorna pri zaupanem delu, toda pri slabi tehnični izobrazbi posamezniki ne morejo zadostiti potrebam in dolžnostim, če pa pride do takega pojava, nastane nesorazmerje pri prejemkih, ker tehnični inteligent take vrste (mišljeni so posamezniki) prejema višje plačilo, dela pa ne opravlja po zmožnostih, ki bi jih lahko pridobil med šolanjem in mora nekdo drugi opraviti njegovo delo.
Razredi niso sestavljeni po izboru, temveč so v razredih dijaki z inteligenčnimi razlikami in skrajno različnimi delovnimi navadami. Kljub temu, da sprejemni izpiti izločijo neko število dijakov, se neuspehi še kažejo (znova: gre za pojave, ko imajo isti dijaki več kot 6 nezadostnih ocen iz konference v konferenco!), kar priča, da tako posamezniki niso kos učnim zahtevam, ali da so nezainteresirani za študij ipd. Le-ti pa vplivajo na učni nivo razreda, na dijake z boljšim uspehom, tako da še sposobni popuste pri delu, ker ni potrebna konkurenčna prizadevnost za dosego pozitivnih uspehov.
Kolektiv šole je mnenja, da bi bilo družbeno in pedagoško koristno, če bi se našla zakonita osnova za preusmeritev dijakov s slabšim učnim uspehom in z negativnim odnosom do dela. Razumeti je treba, da dijaki, ki imajo trajno šest ali več negativnih ocen, ne ustrezajo šoli, brezplodno prejemajo otroške doklade, morda tudi štipendije, tak dijak pa se bo dosti kasneje vključil v poklic. S preusmeritvijo bi takim dijakom nihče ne kratil pravice do izobrazbe na tej šoli — ki ni občeobvezna — če bi vztrajali pri namenu, da se izšolajo na tehniški šoli, saj imajo zajamčene pra-
vice do privatnih izpitov, obstaja pa še šola za izobraževanje odraslih, dopisna šola; toda v takem primeru bi se ne šolali na račun družbene skupnosti, marveč z lastnimi sredstvi, oziroma na breme družine.
Preusmeritev učno in delovno slabih dijakov bi imela naslednje delovne in vzgojne učinke:
1.	Vsak dijak bi se jasno zavedal učne odgovornosti, v zavesti bi mu bila družbena sredstva, ki jih daje skupnost za izobraževanje sposobne mladine, sam pa bi bil zainteresiran, da izpolnjuje učne obveznosti v konkurenčnih merilih po svojih najboljših močeh in s perspektivo bodočega službenega položaja, privajajoč se že zdaj izpolnjevanju delovne obveznosti in odgovornosti, delo pa bi postalo resnično merilo in vrednota posameznika v skupnih ciljih splošnega gospodarskega in družbenega napredka.
2.	Preusmeritev učno in delovno slabih dijakov bi pravočasno vpeljala preusmerjene v ustrezen poklic ali študij ter jih tako čim bolj skladno uvedla v redne delovne odnose in samostojno življenje.
3.	Zaradi preusmeritve bi se v nekaterih razredih zmanjšalo zelo visoko število učencev ter sprostilo pedagoško delo z delovnimi dijaki, medtem ko zahtevajo prekomerno pažnjo le učno in delovno slabi dijaki.
4.	S tem bi se stopnjevalo zdravo tekmovanje pri učenju, ker bi bila raven sposobnosti in delavnosti dosti bolj izenačena glede na inteligenčne in nravstvene sposobnosti dijakov.
5.	Dosegla bi se dosti višja
raven učnih uspehov, ker utrjevanje ali ponavljanje snovi z nedelavnimi ali s slabimi dijaki zavira normalno delo po učnem programu in pri zmožnih dijakih deluje dolgočasno, pa tudi zaviralno.
6.	Delovne navade bi se sistematično razvijale, se jasneje oblikovale in se osvestile, prav gotovo ne bi bilo toliko odstopanja od zdravega povprečja. Lik tehnika bi pridobil na strokovni dognanosti, stvarni splošni razgledanosti, razvil bi se čut za družbene potrebe in odgovornost do dela.
7.	Izšolani tehnik, ki je usmerjen v produktivno področje, kjer si bo našel pravo delovno mesto, bo tu kos delovnim nalogam v zvezi z njegovo šolsko specializacijo; pričakujemo lahko kakovostno delo, med podjetji pa večje vpraševanje po kvalitetno izšolanih tehnikih.
8.	S kakovostnim delovnim odnosom — tako v šoli kot v delavnici — bo življenje mladih ljudi pridobilo na resnosti in se bo bolje vključilo v socialistično izgradnjo družbe, bolj celovito bodo zrasli v sodobnem svetu. Pri tem ni nevarnosti, da bi bilo njihovo življenje brez vedrine in optimizma, ali morda preobremenjeno, saj bodo z višjim nivojem koristili sebi in družbi, le-ta pa jim lahko ustvari še lepše možnosti za rekreacijo.
Razumljivo je, da bi se preusmeritev delovno in učno slabih dijakov izvajala ob upoštevanju individualnih okoliščin.
Tehniška šola za elektrostroko v Ljubljani
Te dni so se po končanem triletnem šolanju zaposlili v poklicu natakarjev in kuharjev prvi absolventi triletne radenske gostinske šole. Ob tej priložnosti nam je o uspehih in o nekaterih problemih šole povedal direktor Franc Mohorko nekaj značilnih ugotovitev:
»Do lani je pouk na gostinski šoli trajal le dve leti. Da bi lahko nudili učencem boljšo usposobljenost, smo po dogovoru vseh zastopnikov gostinskih šol Slovenije sklenili, da se na vseh dveletnih šolah podaljša pouk na tri leta, ozir. točno na 30 mesecev. Tako imamo letos prve absolvente triletne gostinske šole.
Od 34 vpisanih je bilo pripu-ščenih k zaključnemu izpitu 32 učencev. Za kuharski poklic se je usposobilo 14, za natakarski pa 18 učencev oziroma učenk. Vsi učenci imajo že zagotovljena delovna mesta. Štipendisti so se
zaposlili v zdravilišču in drugih gostiščih Pomurja, ostali pa so našli delovna mesta na Gorenjskem in Primorskem. Povpraševanje po. gostinskem šolanem kadru je veliko, namestili bi jih lahko še enkrat toliko.
Mimo rednih učencev imajo v Radencih tudi oddelek za odrasle, kjer je šestnajst slušateljev iz raznih gostinskih podjetij Pomurja za izpopolnitev znanja v treh strnjenih tečajih pa deset tednov predelalo snov redne šole, prirejene za odrasle. Med odraslimi se je z vestnostjo in rednim polaganjem izpitov zlasti odlikovala 57-letna Jolanka Vezer iz Mursko Sobote, ki je napravila zaključni izpit s prav dobrim uspehom in lahko služi za vzgled vsem mlajšim, ki nimajo dovolj poguma za nadaljnje izobraževanje na delovnem mestu«, je poudaril tovariš ravnatelj.
RAZPIS
Razpisna komisija Zavoda za napredek šolstva SRS razpisuje zasedbo delovnih mest pedagoškega svetovalca za slovenski in srbohrvatski jezik ter pedagoškega svetovalca za tehniški pouk. Za prvo delovno mesto je potrebna visoka izobrazba iz slavistike in najmanj 10 let ustrezne šolske prakse, za drugo delovno mesto pa visoka izobrazba s tehničnega področja in najmanj 10 let ustrezne šolske prakse.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vlogo s potrebno dokumentacijo je treba poslati na naslov: Zavod za napredpk šolstva SRS, Ljubljana, Poljanska 28. Nastop službe na prvem delovnem mestu je mogoč s 1. septembrom 1965, na drugem delovnem mestu pa s 1. julijem 1965.
Razpisna komisija
Po zaključnih izpitih je šola organizirala za prve absolvente triletne gostinske šole petdnevni poučni izlet, na katerem so si ogledali najuglednejše gostinske objekte v Beogradu, Plitvicah in Opatiji.
I. in II. letnik bosta končala s poukom konec maja, medtem ko bo tečaj za vajence trajal do konca junija. Prihodnje šolsko leto bodo sprejeli 50 novih učencev. Glede na možnost večjega vpisa novincev so sedanje zmogljivosti učnih prostorov in internata premajhne — potrebna bi bila nova gostinska šola. IKA
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR STANE ŽAGAR JE GOSTOVAL V KRŠKEM
Občinski odbor SZDL v Vidmu Krškem je organiziral v okviru prvomajskih prireditev in 20-letnice osvoboditve gostovanje učiteljskega pevskega zbora Stane Žagar iz Kranja. Od 40 članov zbora jih je nastopilo le i5, vodil pa jih je skladatelj Peter Lipar.
Zbor je imel na programu poleg pesmi »O svobodi« še narodne in umetne pesmi skladateljev: Liparja, Mirka, Venturinija, Kramolca, Adamiča, Hubada in Jenka. Poleg tega sta bili na programu še Mokranjčev II. rukovet in črnska pesem Težki časi.
Poleg učiteljskega pevskega zbora je sodeloval na slovesnosti še desetčlanski instrumentalni komorni zbor glasbene šole iz Kranja (vodil ga je prof. Lipar), ki je zaigral Mozartovo »Malo nočno glasbo« ter Boccherini-jev »Menuet«.
Prebivalci Krškega so poklonili gostom, ki so koncertirali v njihovem mestu, v priznanje za kvalitetno izvedbo koncerta lepo sliko Krškega, gostje pa so jim dali miniaturno maketo značilne »gorenjske hiše«.
S. Skočir
KMETIJSKE STROKOVNE SOLE
(Nadaljevanje s 1. strani) črta bi potrebovali do leta 1970 4700 delavcev širokih profilov in 1500 kmetijskih tehnikov.
Vpis na srednjih kmetijskih šolah bi bil še kar zadovoljiv, če ne bi tako velik odstotek absolventov teh šol nadaljeval študija na višjih in visokih šolah, oziroma če se ti ne bi zaposlovali izven kmetijstva. Po izjavah kmetijskih proizvodnih organizacij pa bodo predvsem na kombinatih potrebe po tem kadru kmalu krite.
Občutno slabši je vpis na kmetijskih poklicnih šolah. Medtem ko naj bi bilo razmerje med zaposlenimi kmetijskimi tehniki in delavci širokih profilov 1:3 v korist le-teh, je v nasprotju s tem vpisanih v strokovnih šolah več kakor enkrat manj učencev kot na srednjih šolah.
Ni dvoma, da kmetijske proizvodne organizacije potrebujejo za zastavljene naloge po sedemletnem načrtu kvalitetnejše strokovne kadre. Tega se organizacije v polni meri zavedajo.
Podatki kažejo, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev (v primerjavi s kvalitetno strukturo predvideno za leto 1970 po delovnih mestih) skrajno neugodna. Nekvalificirani delavci zajemajo preko 46 % vseh zaposlenih na družbenih posestvih in preko 51 % v kmetijskih zadrugah, kar prav gotovo odločilno vpliva na produktivnost dela in ekonomičnost proizvodnje. Če primerjamo ta odstotek z zahtevami kvalifikacije po delovnih mestih, bi se le-ta moral znižati za cca 20 % v korist polkvalificiranih, kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev.
Brez dvoma bo za strokovno . usposabljanje delavcev odigralo izobraževanje na delovnem mestu pomembno vlogo. Kmetijske organizacije tudi predvidevajo, da bodo preko raznih oblik tovrstnega izobraževanja strokovno izpopolnile preko 3000 delavcev. Vendar se moramo zavedati, da samo ta oblika izobraževanja ne zadovoljuje in da mora biti osnova uspeha sodobnih tehnoloških postopkov in racionalne delitve dela — sposobnost uporabljanja znanstvenih pridobitev, sposobnost organizacije ter uporaba mehanizacije, spretnosti in odgovornosti pri delu. Kmetijski delavec mora imeti poleg specializirane strokovne usposobljenosti tudi splošno, družbeno in gospodarsko razgledanost, da bo dejansko sposoben soodločati v vseh zadevah upravljanja. Na osnovi širokega profila se izobraževalna dejavnost ne more vršiti le na delovnih mestih, temveč le v strokovnih šolah, preko katerih bodo v proizvodne organizacije dotekali strokovno usposobljeni in razgledani mladi kadri. Vsa družba je zainteresirana in mora stremeti za tem, da bodo v bodoče prihajali tudi v kmetijsko proizvodnjo delavci, ki bodo bolje razumeli proizvodne procese, bolje spoznali vzroke in učinke novih tehnoloških postopkov, samostojno posegali vanje in dopolnjevali delovne metode.
Poleg tega, da so vpisi v poklicne šole slabi, pa se situacija še poslabša, če ugotavljamo, koliko novih absolventov strokovnih šol se letno vključi v delovni proces. Na večini agrokombinatov najdemo največ po enega absolventa strokovne šole. Vsi ostali nadaljujejo šolanje na tehničnih šolah ali se zaposlijo izven kmetijske proizvodnje. Predvsem je temu vzrok splošna nezainteresiranost za kmetijske poklice. Delno pa bi se ta pojav ublažil, če bi odstranili vzroke subjektivne na-
rave.
Vsekakor si kmetijske proizvodne organizacije želijo, da bi zaposlile visokokvalificiran mlad kader in da bi ta prišel v proizvodnjo preko strokovnih šol. Ob-
jeni potrebam kmetijske proizvodnje, organizirane na družbenem, sektorju, je kapaciteta današnjih strokovnih šol ob perspektivnem štipendiranju s strani družbenih posestev in kmetijskih zadrug prevelika^ posebno še, ker pri mladini ni velikega zanimanja za kmetijski poklic in ni pričakovati, da bi v večjem obsegu samoiniciativno prišla v te šole, v kolikor pa bi, le z na menom, da izkoristi ugodno lokacijo šole in potem nadaljuje šolanje drugod.
Glavni vzrok, da se mladina ogiblje kmetijskih poklicev v direktni proizvodnji, ko konča strokovno šolanje, je tudi to, da ni upoštevana strokovna kvalifikacija, ki si jo pridobi v šoli.
Izobraževalna vsebina današ-
o tem, ali naj bi rez v sadovnjakih opravljali tehniki.
ZAKLJUČKI IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POGOJEV DELA KMETIJSKIH STROKOVNIH
SOL
Kmetijske strokovne šole ne morejo biti odvisne od slučajnega vpisovanja, ki je lahko zadovoljivo ali pa ogroža obstoj posameznih šol.
Že itak skopo odmerjena finančna sredstva bi bila lahko racionalneje izkoristena, če bj bile šole polno zasedene. Da bi omogočili šolam normalnejše in uspešnejše delovne pogoje, bi morali urediti naslednje:
1. Na podlagi dokončnih oblik
V Poljedelsko-hmeljarski šoli Vrbje: praktično delo učencev
čutno pomanjkanje visokokvalificiranih delavcev bo nastalo predvsem v sadjarstvu in vinogradništvu potem, kp bo upokojeno večje število ostarelih viničarjev. Te želje pa bi se morale konkretneje izraziti v realnih planih kadrov in izobraževanja, ki so jih tudi po zakonu dolžne izdelati delovne organizacije. Če bi kmetijske proizvodne organizacije ugotovile kolikor toliko realne potrebe po kvalificiranem kadru, bi se na osnovi teh ugotovitev tudi odločneje lotile pridobivanja osnovnošolske mladine za kmetijske poklice, posebno tiste, ki nima izrazitih sposobnosti za nadaljnje šolanje, ima pa psihofizične sposobnosti za dobrega kmetijskega delavca.
Spričo dejstva, da so učni programi vseh kmetijskih šol prilago-
njih kmetijskih šol je odraz potreb proizvodnje, saj so učni programi izdelani na osnovi profilov, ki jih je s sodelovanjem proizvodnih organizacij izdelala gospodarska zbornica in je tudi določen odnos med številom delavcev ozkih in širokih profilov poklicev. Zato je nerazumljivo, da gospodarske organizacije ne nudijo absolventom strokovnih šol ustreznih delovnih mest in možnosti boljšega zaslužka, kakor ga imajo nekvalificirani in polkvalificirani delavci.
Navajamo drastičen primer iz Agrokombinata Ptuj. kjer priučeni delavci zasmehujejo absolventa sadjarske šole, češ kaj mu koristi dvoletno šolanje, ko dela in zasluži enako kakor delavci brez šol. Na drugi strani pa razpravljamo
organizacije v kmetijskih proizvodnih organizacijah bi morala biti na le-teh izvršena sistematizacija delovnih mest, izdelan plan kadrov in plan izobraževanja. Kmetijske delovne organizacije morajo v prihodnje zastaviti vse sile in izkoristiti vse možnosti, da si pridobe mlajše izšolane kadre za modernejšo in intenzivnejšo proizvodnjo. Seveda bo treba tej nalogi ustrezno organizirati kadrovsko službo.
2. Kmetijske proizvodne organizacije bodo morale pravočasno signalizirati svoje potrebe po številu kvalificiranih kadrov, kakor tudi svoje želje glede na obseg, obliko in vsebino izobraževanja. Na podlagi načrtnega izobraževanja bo možna večja koordinacija med šolami, ki pa je spričo tako
raznovrstnih potreb po tolikem številu poklicev po raznih področjih tem bolj nujna, ker je zanimanje za te poklice majhno.
3.	Nadalje bodo morala kmetijska posestva in zadruge proučiti način stimuliranja absolventov kmetijskih strokovnih šol, če bodo hotela vključevati v proizvodnjo bolj kvalificirano delovno silo kot doslej.
4.	Šolam je nujno potrebno priključiti šolska posestva, da bodo lahko podajale praktični pouk
metodično, po zahtevah ucnrn programov, praktično znanje pa utrdile pri učencih do take popolnosti, da bodo usposobljeni prevzemati na delovnih mestih dodeljene naloge.
5.	Pri vpisnih pogojih bo treba spregledati pogoj končane osemletke za vstop v strokovne šole, pod pogojem, da se manjkajoče splošno znanje nadoknadi v času poklicnega šolanja. Iz prakse je znano, da v veliko primerih učenci strokovnih šol uspešno sledijo predvsem praktičnemu pouku, čeprav niso bili uspešni v osemletki.
6.	Kmetijskim strokovnim šolam bodo morala biti pri polni zasedbi kapacitet zagotovljena materialna sredstva, ki bodo omogočala nemoten in uspešen potek pouka.
7.	Kljub temu, da velja za strokovne šole načelo zaključe-nosti in da je namen teh šol pripravljati učence za poklic na določenem delovnem mestu v proizvodnji, je nadaljevanje šolanja absolventov strokovnih šol na tehničnih šolah zavzelo tak obseg, da predstavljajo strokovne šole tako-rekoč prva dva letnika tehničnih šol. Ob prestopu s strokovne na tehnično šolo bi moral učenec opraviti diferencialni izpit slovenskega jezika, matematike, kemije, tujega jezika ter vseh strokovnih predmetov, ki se jih v poklicni šoli ni učil, tako da raven predvsem splošnega znanja ne bi smela biti nižja, kot je predvidena za vse srednje šole. Dijaki, ki so prišli v III. letnik tehnične šole iz strokovne šole, težko sledijo teoretičnemu pouku. Na ta način je ogrožen nivo znanja tehničnih šol. S skupnimi napori družbe, kmetijskih proizvodnih organizacij in kmetijskih šol pa bomo lahko premostili te težave, ki danes še v veliki meri zavirajo vnemo pri delu na kmetijskih šolah.
Inž. Ljudmila Haller
lllllli;ill!!l!lli!lll!lllll!l!ll!!!!!l!ll!lllll!l!!!!!ii!!illll!l!!llll!l!UI!!!lll!!IWI!!HU!!!!!^i!"''l''^
Dopisujte v Prosvetnega delavca
Opravičilo
Zaradi pomanjkanja prostora bomo napovedano objavo programa TV-šolskih ur za prihodnje šolsko leto objavili v prihodnji številki Prosvetnega delavca.
PROSVETO! DELAVEC__________ STRAN S
j DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH
DOHODKOV V SOLSTVU
I. Uvod
Zaradi vse večje potrebe po usklajevanju pogledov na delitev osebnih dohodkov v šolstvu je Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti sklenil proučiti stanje delitve OD v šolstvu in poiskati ade-kvatnejše poglede na razdeljevanje sredstev za osebne dohodke po delu. Predsedstvo Republiškega odbora je na svoji seji obravnavalo predloge komisije in odločilo, da objavi tistega, ki upošteva naslednja načela:
1.	Točkovni sistem in izračun OD naj bi bil kar se da enostaven in razumljiv.
2.	Osebni dohodek naj bi bil v celoti gibljiv in odvisen:
—	od delovnega mesta (analitične ocene ali rangiranje),
—	od izobrazbe,
—	od izkušenosti in kvalitete dela,
—	od razširjenega obsega dela.
3.	Kvaliteta dela naj se ne nagrajuje s posebnim dodatkom za kvalitetnejše delo, temveč je treba oceniti kvaliteto dela s faktorjem, ki v odstotkih izraža uspeh dela prosvetnega delavca v šoli.
4.	Izkušenost naj se v bodoče ne bi priznavala avtomatično po službenih letih, temveč po stopnjah izkušenosti, ki jih je treba priznati, kadar prosvetni delavec doseže določene izkušnje.
5.	Tako kvaliteta dela kot izkušenost naj se ne merita s tako imenovanimi »objektivnimi merili«, kot so: leta službe, število roditeljskih sestankov, opravljenih hospitacij, sestankov šolskih organizacij, števila, obsega in kvalitete priprav, uporaba učilnih pripomočkov ipd., temveč naj se preide h kompleksnemu ocenjevanju dela prosvetnega delav-ca,'pri čemer je treba predvsem upoštevati njegove rezultate pri delu, odnos do vzgoje, pouka in delovne skupnosti.
6.	Razmerja v višini osebnih dohodkov med posameznimi kategorijami delovnih mest naj bi se gibala v povprečjih osebnih dohodkov delavcev z enako stopnjo izobrazbe ali kvalifikacije v družbenih službah in v gospodarstvu.
7.	Pod razširjenim obsegom dela je razumeti vse delo, ki ga prosvetni delavec opravi in ki presega 42-urni delovni teden. Tu se je držati za osnovne šole predloga pedagoških normativov za delo osnovnih šol Zavoda za napredek šolstva SRS v Ljubljani, za ostale šole in zavode pa ustreznih normativov, ki jih uporabljajo šole in vzgojni zavodi po posebnih predpisih.
Različen obseg dela pri posameznih predmetih (obvezne korekture, priprava eksperimentov in podobno) ureja šola v skladu s pedagoškimi normativi, s pravilnikom o delovnih razmerjih pa določa učno obveznost za člane delovne skupnosti.
Med vprašanji, ki so se pojavila pri praktičnem reševanju zgoraj naštetih načel, je povzročalo največ težav:
kako ovrednotiti delovna mesta učiteljev,
—	kako določiti izkušenost,
—	kako ugotavljati delovne uspehe,
—	kdaj in kolikokrat izvršiti ocenjevanje delovnh uspehov.
Kako ovrednotiti delovna mesta
Vprašanje vrednotenja delovnega mesta v šoli je izredno pomembno. Zelo jasno je, da so na šoli različna delovna mesta kot: ravnatelj, pomočnik ravnatelja, računovodja, tajnik, socialni delavec, psiholog, logoped, knjižničar, hišnik, kurjač, kuharica, snažilka. Jasno je tudi, da je med temi delovnimi mesti različna stopnja odgovornosti, različna teža dela, večji in manjši umski in fizični napor in da je treba ta delovna mesta različno ovrednotiti. Kriteriji, ki se jih na šolah poslužujejo, ko vrednotijo delovna mesta, so običajno zelo različni. Skoraj vedno pa se držijo neke vrste posluha za razpone in neke splošne, v večini primerov subjektivne presoje. Verjetno bo prav, če bo Republiški sindikat (ali katera druga strokovna služba) v bližnji bodočnosti izvršila analitično oceno delovnih mest v šolah po kategorijah šol in tako skupaj s šolniki ugotovila, ali se da metoda analitične ocene delovnih mest v celoti in izključno uporabiti tudi v šolstvu. Jasno je, da je treba med posameznimi delovnimi mesti ustvariti razpone, ki bodo pravični in adekvatni odgovornosti in vloženemu delu.
Največji problem v kolektivih predstavlja vrednotenje delovnega mesta pedagoškega kadra. Zanimivo je, da na šolah delovno mesto učitelja vrednotijo na več načinov:
a)	na šoli imajo tri delovna mesta: delovno mesto učitelja, delovno mesto predmetnega učitelja in delovno mesto profesorja.
b)	Na šoli imajo dve delovni mesti: delovno mesto učitelja za razredni pouk in delovno mesto učitelja za predmetni pouk.
c)	Na šoli imajo sistemizirano eno delovno mesto in to delovno mesto učitelja.
d)	Kot četrta varianta se pojavlja ponekod mišljenje, da bi bilo treba določiti na šoli toliko delovnih mest učiteljev, kolikor je različnih razredov ozir. kolikor je težavnostnih skupin predmetov ali celo kolikor je predmetov.
Zakon o osnovni šoli, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 7-1965, govori v svojem 61. členu o tem, da je lahko učitelj za razredni
pouk na osnovni šoli, kdor je končal učiteljišče ali skupino za razredni pouk na PA, učitelj za predmetni pouk pa, kdor je končal VPS, PA, VGS ustrezno fakulteto, visoko šolo oziroma umetniško akademijo. Iz tega lahko izvajamo zaključke, da sta na sicer enotni osnovni šoli dve različni delovni mesti: delovno mesto učitelja za razredni pouk in delovno mesto učitelja za predmetni pouk. Za tako rešitev govori še vrsta drugih faktorjev, med katerimi bomo našteli samo nekatere:
— skoraj v vseh pravilnikih, ki imajo za osnovo tretjo varianto (ta je precej razširjena), priznavajo učiteljem, ki poučujejo na stopnji predmetnega pouka posebne dodatke ali procente za pouk na stopnji predmetnega pouka, s čemer pravzaprav na drug način priznavajo, da sta na šoli dve kvalitetno različni delovni mesti.
— Učitelj na stopnji predmetnega pouka ima pri delu prav gotovo težavnejši položaj zaradi tega, ker poučuje večje število otrok (od 100 do 300), ki se med seboj razlikujejo po duševni razvitosti, razgledanosti, kritičnosti in čustvovanju, saj zajema ta stopnja pouka otroke od dovršenega 11. leta starosti, v ekstremnih primerih celo do 17. starostnega leta. Ni treba posebej poudarjati, da je vzgojljivost, vodljivost in poučlji-vost otrok in mladostnikov na tej stopnji kvalitetno drugačna, kot je to pri otrocih na stopnji razrednega pouka, kjer je otrok še otrok.
— Brez dvoma je tudi izobrazbena plat učiteljevega dela na tej stopnji drugačna kot pri razrednem pouku, kar govori za to, da se delo, ki ga jopravlja predmetni učitelj, vsebinsko, pa tudi po obsegu razlikuje od dela učitelja na stopnji razrednega pouka.
Zanimivo je, da so se v nekaterih učiteljskih zborih odločili priznati te razlike verbalno, da pa se niso mogli zediniti za delitev na dve delovni mesti, čeprav delo na stopnji predmetnega pouka stimulirajo s posebnimi dodatki. Nobenega razloga ni, da bi se ravnali po njihovem zgledu. Smotrneje in pravilneje bo, če se odločimo za to, da delovno mesto predmetnega učitelja ovrednotimo drugače kot delovno mesto razrednega učitelja, tako kot mu to priznamo z dodatki in besedami, ker bomo s tem rešili problem v celoti in z eno potezo. Priznanje točk za izobrazbo naj tukaj ne moti, kajti ko bomo na delovnih mestih učiteljev za razredni pouk imeli tovariše s PA, bodo tudi oni dobili točke za izobrazbo, medtem ko se vrednost delovnega mesta zaradi tega ne bo spremenila.
Kako je z izkušenostjo
Prav gotovo so izkušnje, ki si jih pridobi pedagog v teku svojega dela, dragocene in odločujoče za kvaliteto njegovega vzgajanja in izobra-
ževanja. Vsi vemo, da izkušnje z leti rastejo, vendar nihče ne more trditi, da je izkušenost res odvisna samo od števila službenih let. Nasprotno! Mnenja so, da lahko učitelj doseže že v prvi polovici svojega službovanja odlične izkušnje in je takrat v svojem delu prav tako uspešen kot kak starejši član delovne skupnosti.
Izhajajoč iz tega dejstva je mogoče določiti teoretično možnost, kdaj je učitelj glede na službena leta povsem izkušen, in ustvariti lestvico po letih do te meje, ali pa odpraviti leta službe kot edini kriterij in ustvariti nove nazive in kriterije, ki označujejo posamezne stopnje izkušenosti učitelja. V prehodni fazi, ko niso izdelani kriteriji za ugotavljanje stopenj izkušenosti, bo verjetno treba kombinirati obe možnosti s tem, da z lestvico in ustreznim nazivom označimo doseženo stopnjo izkušenosti.
Kako ugotavljati delovne uspehe
Ko pristopamo k problemu ocenjevanja kvalitete učiteljevega dela, si moramo biti na jasnem, da je pedagog osebnost, ki s svojim osebnim odnosom do družbe in dela izobražuje, ustvarja, gradi in vzgaja. Pri tem je treba upoštevati, da njegov uspeh pri delu ni enostaven seštevek posameznih formalistično pojmovanih drobnih opravkov, temveč da je moč njegovega vzgojno-izobra-ževalnega dela odvisna predvsem od celovitosti njegove osebnosti, ki lahko, ali bolje rečeno, ki naj bi učinkovala na otroka kot sam po sebi umevni pozitivni usmerjevalec umskega in duhovnega razvoja. Zato je njegov odnos do družbe in do učenca — človeka — bistvena komponenta njegovega pedagoškega dela. Pedagoga moramo torej ocenjevati kompleksno, upoštevajoč, da dela kot človek in strokovnjak v glavnem v treh smereh, to je: kot vzgojitelj, kot učitelj in kot član delovne skupnosti.
Vsako količinsko merjenje kvalitete dela je tu absurno. Na šoli lahko vršimo samo primerjave in izdelamo sistem ocenjevanja, ki bi najbolj ustrezal, nikakor pa ni mogoče izdelati kriterijev, ki bi lahko v absolutnem smislu ovrednotili posamezne faze in fazice vzgojno izobraževalnega procesa.
Izhajajoč iz takih predpostavk se da pri posameznih prej imenovanih kriterijih (pouk, vzgoja, odnos do delovne skupnosti) opisati zahteve za vzgojitelja-učitelja in na osnovi teh postaviti odnose med tako imenovanim »povprečnim učiteljem«, ki je na šoli, in od tod primerjati kvaliteto dela navzgor in navzdol. Ocena naj bo torej prej opis kot izmerjena količina, čeprav jo v končni fazi izrazimo s faktorjem.
V predloženem pravilniku je izdelan sistem tako pojmovanega vred-
notenja kvalitete dela. Brez dvoma je, da ni popolen, vendar če gledamo z aspekta praktične rešitve problema ocenjevanja kvalitete, je predlog sprejemljiv. Na nekaterih šolah že več kot eno leto uporabljajo ta način ocenjevanja delavcev. Mnenja so, da je tako možno mnogo bolje kot po drugih metodah izvršiti primerjavo med kvaliteto dela posameznih delavcev na šoli.
Pri določanju kvalitete dela posameznih članov delovne skupnosti je treba imeti pred seboj celoten kompleks kriterijev za posamezno kategorijo in glede na to ovrednotiti delo z ustreznimi imenovalci: povprečno, nadpovprečno, zadovoljivo, odlično, zadostno itd. Nikjer ni rečeno, da so izrazi adekvatni. Toda osvojiti jih je treba kot pojme za določeno stopnjo kvalitete in nato ustrezno pojmu vnesti v oceno faktor iz tabele. Izkazalo se je, da so težnje po višanju faktorja močnejše na tistih šolah, kjer ni jasno, da sta faktor in vrednost točke v obratnem sorazmerju. V interesu šole je, da se obdrži ocena povprečno kot osnova za nadaljnje vrednotenje in primerjanje kvalitete dela delavca, kajti le tako se ustvari možnost razponov med boljšim in slabšim delom tudi sedaj, ko še ni izdelan sistem nagrajevanja kvalitet dela šol kot celote.
Na osnovi... členov Statuta je svet
Osnovne šole .................. na seji
dne............sprejel
PRAVILNIK O DELITVI DOHODKA
Splošne določbe
Člen 1
V cilju nadaljnjega razvijanja samo-ipravljanja in aktivnega sodelovanja de-avcev v gospodarstvu ter oblikovanju in delitvi dohodka po vloženem delu, se doseženi celotni dohodek deli po določbah lega pravilnika v skladu s Statutom in ;plošnimi predpisi.
Člen 2
Ta pravilnik ureja delitev dohodka na osebne dohodke in sklade v Osnovni šoli ............ na način, ki bo za-
gotavljal razvoj šole in stalno večal zainteresiranost delavcev za skrbno gospodarjenje in aktivno upravljanje.
Člen 3
Osnove in merila za delitev celotnega dohodka zagotavljajo takšno delitev, da so zagotovljena sredstva za pokrivanje materialnih stroškov in amortizacija, da so članom kolektiva zagotovljeni primerni in od rezultatov dela odvisni osebni dohodki, za sklade pa primerna sredstva za dvig splošne življenjske ravni, za pokrivanje drugih obveznosti in potreb.
Oblikovanje in delitev celotnega dohodka
Člen 4
Dohodek se ustvarja s plačili za opravljene naloge oziroma za izvršitev delovnega programa. Sola deli celotni dohodek tako, da pokriva vse materialne izdatke (režijske in funkcionalne), ki nastajajo v zvezi z delom šole. Ostanek je dohodek, ki ga deli na osebne dohodke in sklade.
Člen 5
Celotni dohodek šole se evidenčno ugotovi in razdeli ob tromesečnem obračunu. Dokončni obračun se opravi z zaključnim računom. Vsa izplačila osebnih dohodkov do zaključnega računa so akontacije osebnega dohodka.
Člen 6
Celotni dohodek in njegova delitev se predvidi z vsakoletnim finančnim načrtom. S tem je določeno tudi razmerje delitve na osebne in materialne izdatke. Sredstva za sklade, vkalkulirana v ceno programa dela, se v celoti prelijejo v namenske sklade (poslovni sklad in sklad skupne porabe).
Kdaj in kolikokrat naj se ocenjuje
Gotovo je, da se učiteljevo delo ne more ocenjevati vsak mesec sproti, kot se to dela v gospodarstvu, kjer lahko izmerijo količino opravljenega dela. En mesec je prekratko obdobje, da bi lahko kompleksno ocenili učiteljevo delo. Najprimernejši čas za ocenjevanje kvalitete dela je torej lahko zaključeno delovno obdobje v šolskem letu, a to so ali tromesečja (konferenčna obdobja) ali polletje in zaključek šolskega leta. Obračunska obdobja po mesecih imajo namreč za posledico izmišljanje kompliciranih mehanistično pojmovanih obračunskih sistemov, ki privedejo do precenjevanja tehnike obračunavanja in odvečnega administriranja, na drugi strani pa se pri takem delu delovna skupnost pretirano angažira ali pa popolnoma pasivizira, ker je tako izdelan sistem ocenjevanja kvalitete dela birokratski. Taki sistemi vnašajo v delo učiteljskih zborov nemir in negotovost, kar se prav gotovo ne odraža pozitivno na učno-vzgojnih rezultatih, ki so vedno lahko dobri le, ako je pedagog skoncentriran na svoje osnovne delo: vzgojo in pouk. Ugovor, da bo zaradi tromesečnega ali polletnega ocenjevanja dela učitelj »na izgubi« zato, ker v tromesečnem ali polletnem obdobju vrednost dinarja pade
Člen 7
Sredstva za sklade, katera je upoštevati ob kalkulaciji cene storitev šole (povračilo), se smejo uporabiti za kritje materialnih stroškov in izplačilo osebnih dohodkov le v naslednjih primerih:
—	če plačnik: do dogovorjenega roka ne poravna zneska, za katerega sta se šola in financer pogodila kljub temu, da je šola izpolnila program v pogledu obsega in kvalitete;
—	če so cene materiala in uslug znatno (za več kot .... »/o) porastle, financer pa ni zagtovil sredstev, iz katerih bi šola pokrivala razlike v cenah;
—	če nastopi izredna — v programu dela in finančnem planu nepredvidena — potreba po določenem materialu za potrebe pouka ali investicijskem popravilu v šoli, financer pa ne more zagotoviti ustreznih sredstev.
Člen 8
Ce v finančnem načrtu predvidena sredstva za materialne izdatke zaradi slabega gospodarjenja ali napačnega planiranja ne zadoščajo za pokrivanje vseh materialnih stroškov, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem delovnega programa, bo šola te stroške pokrivala iz sredstev za osebne dohodke, razen v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Člen 9
Prihranki, doseženi pri materialnih stroških, se delijo na osebne dohodke in sklade (poslovni sklad) tako, da je pri večjem odstotku doseženega prihranka zagotovljeno hitrejše naraščanje skladov. Delitev doseženih prihrankov pri materialnih stroških se vrši po naslednji tabeli:
°/o doseženega	delež za	delež
prihranka	oseb. dohodke	za sklade
do	5 °/o	90	10
nad 5—10 »/»	80	20
nad 10—15 »/o	60	40
itd.
I.	varianta:
Odstotek doseženega prihranka se ugotovi tako, da se znesek prihranka pri materialnih stroških, dosežen v obračunskem obdobju, deli z zneskom planiranih materialnih stroškov za isto obdobje.
II. varianta:
Odstotek doseženega prihranka pri režijskih (variabilnih) stroških se izračuna tako, da se vsi režijski stroški (razen stroškov kurjave in stroškov investicijskega vzdrževanja) preračunajo na enega učenca in primerjajo z istovrstnimi stroški na enega učenca, realiziranimi v minulem letu. Na ertak način, se ugotovi tudi odstotek prihranka pri materialu za pouk in drugih stroških pouka.
'Opomba: Sola se bo odločila za tako obliko ugotavljanja prihrankov in si po-
za določen odstotek, izgubi na svo.ii utemeljenosti takoj, ko osvojimo sistem izplačevanja osebnega dohodka v povprečjih prejšnjega ocenjevalnega obdobja. Ce je osebni dohodek v celoti gibljiv in če odpravimo »gibljivi del«, ki se je v večini šol zbiral in delil ob koncu ocenjevalnega obdobja, se odpravi prav tisto, kar je rodilo tak ugovor.
V nadaljevanju objavljamo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, sestavljen na prej obrazloženih načelih. Nikjer ni rečeno, da je popolen. Brez dvoma bo treba še mnogo studioznega dela, da bo ustrezal pogojem in zahtevam delitve osebnih dohodkov po delu v prosvetni stroki.
Jasno je tudi, da tega, niti katerega drugega primera pravilnika ne bodo mogle uporabiti v celoti vse šole. Pri izpopolnjevanju lastnih pravilnikov bodo morale šole upoštevati specifičnosti, ki se pojavljajo v njihovih pogojih in na katere smo deloma opozorili v tem uvodu in v samem pravilniku.
Vsekakor so načela, ki so služila kot osnova za sestavo osnutka pravilnika, poskus, ki teži dosledneje uveljavljati načelo delitve osebnih dohodkov po delu tudi v šolstvu. Prav je, da šole svoje izkušnje na področju delitve objavljajo in s tem pomagajo pri izpopolnjevanju in razvijanju sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov v šolstvu.
stavila takšna razmerja delitve prihranka, ki ustreza njenim prilikam in je rezultat odločitve kolektiva na osnovi analize stroškov po vrstah in višini.)
Člen 10
Neporabljena sredstva za ostale funkcionalne izdatke (nabava učbenikov, nabava knjig za knjižnico, pomoč in nagrade učencem in organizacijam) se ne smatrajo kot prihranek in se zato v celoti prenesejo v naslednje obračunsko obdobje za enak namen. Enako tudi pri-pranki pri izdatkih za kurjavo in investicijsko vzdrževanje. Prihranki, doseženi pri tovrstnih režijskih in funkcionalnih izdatkih namreč niso rezultat prizadevanja delovnega kolektiva, ampak so posledica drugih okoliščin (potrebe po močnejšem ali slabšem ogrevanju, konkretne potrebe in možnosti izvedbe popravila, od kriterijev za razdeljevanje pomoči in nagrad učencem itd.).
Člen 11
Ce je pri kalkulaciji sredstev za osebne dohodke vzeta za osnovo sistemizacija delovnih mest, se del sredstev za osebne dohodke, ki posameznikom ni izplačan zaradi neustrezne izobrazbe, prenese v sklad skupne porabe za namene strokovnega izobraževanja.
Sredstva za sklade
Člen 12
Sredstva, ki se s finančnim načrtom in s periodičnimi obračuni izdvajajo za sklade, se dokončno razporedijo z zaključnim računom.
Člen 13
Sola ima naslednje sklade: poslovni sklad, rezervni sklad in skla skupne porabe.
Člen 14
V poslovni sklad se stekajo sproščena sredstva amortizacije, sredstva, ki so s finančnim načrtom predvidena za nabavo učil, opremo in druge investicije, dohodki od prodaje učil in opreme, del prihranka pri materialnih stroških po 9. členu tega pravilnika.
Sredstva poslovnega sklada se uporabljajo za nakup učil in opreme, za adaptacijo, dozidavo in gradnjo šolskih objektov v skladu z delovnim načrtom šole.
Člen 15
Sredstva za rezervni sklad se vkalku-lirajo v ceno dejavnosti šole in se predvidijo v finančnem načrtu. V sklad se razporedijo z zaključnim računom.
Rezervni sklad se uporablja:
—	za kritje poslovne izgube, ugotovljene z zaključnim računom.
—	za posojila za izplačevanje osebnih dohodkov,
—	za vlaganje v poslovni sklad,
—	za vlaganje v sklad skupne porabe.
Člen 16
Za plačevanje osebnih dohodkov se začasno uporabijo sredstva rezervnega sklada le v primeru, ko sredstva za osebne dohodke zaradi neenakomernega dotoka ali drugih nepredvidenih okoliščin ne zadostujejo za izplačilo osebnih dohodkov. Ta sredstva je treba do konca leta vrniti v rezervni sklad.
Člen 17
V	poslovni sklad prenese šola del sredstev rezervnega sklada samo v primeru:
—	če iz drugih sredstev (amortizacija itd.) ne more nadomestiti vrednosti osnovnih sredstev, porabljenih v svoji dejavnosti,
—	če je zavarovalnina, ki jo šola prejme v primeru delnega ali popolnega uničenja osnovnih ali obratnih sredstev, manjša, kot je nastala škoda,
—	če so osnovna sredstva izločena kot neuporabna, njihova vrednost pa še ni odpisana,
—	če bi šola pri prodaji osnovnega sredstva dosegla nižjo ceno, kot je njena knjižna vrednost.
Člen 18
V	sklad skupne porabe se lahko prenesejo sredstva iz rezervnega sklada pod enakimi pogoji kot v poslovni sklad — v primeru, da je škoda nastala na sredstvih skupne porabe.
Člen 19
Sklad skupne porabe združuje sredstva, namenjena za družbeni standard, to je za vlaganje v sredstva skupne porabe (stanovanja, objekti, oprema, za razvedrilo delovnega kolektiva) in za druge izdatke, ki jih je po veljavnih predpisih mogoče kriti iz sredstev sklada skupne porabe. Sredstva za te namene se vkalku-lirajo v ceno programa in se v celoti prenesejo v sklad skupne porabe.
Člen 20
Sredstva sklada skupne porabe se uporabljajo zlasti za:
—	poravnavanje obveznosti, ki nastajajo v zvezi s pridobitvijo sredstev skupne porabe, npr. za odplačilo anuitet,
—	za investicije v sredstva skupne porabe (stanovanjske zgradbe, počitniški domovi in drugi objekti družbenega standarda) in to bodisi samostojno ali skupaj z drugimi organizacijami ali zavodi, >
—	za tekoče investicijsko vzdrževanje sredstev sklada skupne porabe, za njihovo zavarovanje in druge stroške, ki so v zvezi s sredstvi skupne porabe,
—	za strokovno izobraževanje članov delovnega kolektiva, za zadovoljitev njihovih kulturnih potreb in za njih razvedrilo,
—	za druge namene, ki so v skladu s potrebami šole in članov delovnega kolektiva.
Sredstva sklada skupne porabe ni mogoče uporabiti za osebne dohodke.
Sredstva za osebne dohodke
Člen 21
Osebni dohodki članov delovnega kolektiva so odvisni od višine sredstev za osebne dohodke, ki so vkalkulirani v ceno storitev šole in od gospodarjenja s sredstvi. Osebni dohodki se razdeljujejo med člane delovnega kolektiva po vrednosti delovnega mesta, po obsegu in kvaliteti opravljenega dela posameznika.
Osove in merila za razdeljevanje osebnih dohodkov določa posebni pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki ga sprejme delovni kolektiv (svet) šole.
Člen 22
Iz sredstev za osebne dohodke, ki se obračunavajo y posameznem obračunskem obdobju, se najprej izdvoji rezerva osebnega dohodka v višini . . . °/o teh sredstev.
Rezerva osebnega dohodka se uporabi:
—	za izplačilo vseh nadomestil osebnega dohodka, ki Se ne refundirajo. razen nadomestil za redni letni dopust;
—	za izplačilo drugih obveznosti, ki bremenijo sredstva za osebne dohodke.
Nadomestila osebnega dohodka in druga izplačila iz rezerve osebnega dohodka se ne smatrajo kot akontacija, ampak kot dokončno izplačilo.
Člen 23
Preostali del osebnih dohodkov so sredstva, ki ostanejo delovnemu kolektivu za redni obračun in ki se razdelijo glede na udeležbo v.sakega člana pri doseženem splošnem učinku šole. Osnove za razdeljevanje osebnega dohodka in druga merila za razdelitev teh sredstev se določijo s pravilnikom o razdeljevanju osebnih dohodkov ob upoštevanju načel, ki jih določa ta pravilnik.
Delovni kolektiv lahko del sredstev za osebne dohodke prenese v sklade šole.
Končne določbe
Člen 24
Ta pravilnik velja od dne.............
ko ga sprejme delovni kolektiv (svet šole) in se uporablja od dne............
II. Primer pravilnika o delitvi dohodka
STRAN 4	PROSVETNI DEBAVEC	gt g
Stran 3
III. Primer pravilnika o delitvi osebnih dohodkov
Po.... členih statuta Osnovne šole ...........je svet šole (delovna skupnost) na svoji seji dne....... sprejela
PRAVILNIK
O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV OSNOVNE SOLE ..................
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov osnovne šole (v nadaljnjem besedilu šola ali zavod) določa oziroma ureja:
1.	delitev sredstev za osebne dohodke,
2.	osnove za razdeljevanje osebnih dohodkov po delovnih mestih,
3.	ugotavljanje delovnih uspehov,
4.	izračun vrednosti točke, obračun osebnih dohodkov,
5.	plačilo za podaljšan delovni čas, nadomestila osebnih dohodkov, nagrade, povračila potnih, selitvenih in drugih stroškov,
6.	končne določbe.
1.	Delitev sredstev za osebne dohodke
Člen 1
Osebni dohodek (v nadaljevanju OD) se izplačuje članom delovne skupnosti iz sredstev, ki jih določa pravilnik o delitvi dohodka šole.
Člen 2
OD članov delovne skupnosti je odvisen od delovnega mesta, izobrazbe, izkušenosti in kvalitete dela ter obsega dela. Za enako delo dobijo člani delovne skupnosti ob enakih pogojih enak OD.
OD se izplačuje v obliki mesečne
Člen 3
akontacije za nazaj v povprečju prejš-nqjega ocenjevalnega obdobja in se obračunava na osnovi ocenjevanja kvalitete opravljenega dela ob zaključku polletja in ob koncu drugega polletja (ali ob koncu tromesečja).
Končni obračun za poslovno leto se izvrši z zaključnim računom. Ce se članu delovne skupnosti v ocenjevalnem obdobju menjajo osnove za razdeljevanje OD iz 2. poglavja tega pravilnika, je treba njegovo osnovo popraviti.
Člen 4
Sredstva za OD je treba razdeliti tako, da se za vsako leto posebej zagotovi sredstva
—	za izplačilo rednih OD,
—	za izplačilo za podaljšan delovni čas, za delo po pogodbi in nagrade.
2.	Osnove za razdeljevanje OD po delovnih mestih
Člen 5
Na zavodu so delovna mesta ocenjena
tako:
1.	ravnatelj...................76	točk
2.	pomočnik ravnatelja ... 68 tpčk
3.	računovodja................60	točk
4.	tajnik......................53	točk
5.	knjižničar.............. . 55 točk
6.	učitelj za predmetni pouk. 55 točk
7.	učitelj za razredni pouk . 53 točk
8.	socialni delavec............55	točk
9.	logoped.....................55	točk
10.	hišnik.................. . 48 točk
11.	kurjač......................48	točk
12.	snažilka....................35	točk
13.	kuharica ........ 37 točk
Članom delovne skupnosti, ki imajo višjo strokovno izobrazbo, je dodati k osnovi delovnega mesta 8 točk, če imajo visoko strokovno izobrazbo pa 16 točk.
(Opomba: V členu 5. je naveden primer ocene delovnih mest za samostojno osnovno šolo s 40 oddelki. Ker je obseg dela ha posameznih delovnih mestih, predvsem tehničnih in administrativnih, po šolah različen, bo morala vsaka šola delovna mesta analizirati in pri tem upoštevati obseg dela in delovne pogoje ter postaviti primerna medsebojna razmerja med posameznimi vrstami delovnih mest.)
ustreza obsegu dela v posameznem kabinetu ali zbirki.)
Člen 7
Ravnatelju in pomočniku ravnatelja se za obseg dela, ki je odvisen od števila oddelkov, prizna na oddelek:
ravnatelju...............po 0,7 točke
— pomočniku ravnatelja . . po 0,4 točke
Člen 8
Socialnemu delavcu in tajniku se za večji obseg dela (nad 20 oddelkov) prizna za vsak nadaljnji oddelek po 0,2 točke.
, Člen 9
Izkušenost se lahko prizna samo članu delovne skupnosti, ki je opravil strokovni izpit. Izkušenost priznava svet šole na predlog ravnatelja ali kateregakoli člana delovne skupnosti.
Za določanje izkušenosti se uporablja od časa, ko je opravil strokovni izpit, naslednja lestvica:
na osnovo
1.	st.	0	do 3	let	— učitelj s strok. izp.	4	%
2.	st.	4	do 8	let	— deloma izkušen	8	°/o
3.	st.	9	do iSTet	— srednje izkušen	13	°/o
4.	st. 15	do 20	let	— izkušen	18	°/o
5.	st. nad 20 let — povsem izkušen	22 °/o
Prosvetnemu delavcu, ki nima strokovnega izpita, se osnova iz 5. člena zmanjša za 10 %.
Ako je prosvetni delavec dosegel večjo (manjšo) stopnjo izkušenosti, mu lahko svet šole prizna višji (nižji) odstotek točk, kot je to mogoče na osnovi njegove delovne dobe. To odločitev je treba pismeno obrazložiti.
Člen 10
Za določanje izkušenosti administrativnega osebja se uporablja naslednja lestvica:
—	od 0 do 3 leta
—	od 4 do 8 let
—	od 9 do 14 let
—	od 15 do 20 let
—	nad 20 let
4 %> na osnovo 8 % na osnovo 13 % na osnovo 18 % na osnovo 22 % na osnovo
Ako je administrativni uslužbenec prizadeven in je glede na uspešnost svojega dela dosegel večjo (ali v obratnem primeru manjšo) stopnjo izkušenosti, mu lahko svet šole prizna višji (nižji) odstotek točk, kot je to mogoče na osnovi njegove delovne dobe. To odločitev je treba pismeno utemeljiti.
Člen 11
Pri tehničnem osebju se namesto kategorije izkušenosti upošteva stalnost na delovnem mestu in to:
od	1	do	2	let
od	3	do	5	let
od	6	do	10	let
od	11	do	15	let
4 % na osnovo 8 % na osnovo 12 ®/o na osnovo 16 % na osnovo
Člen 12
Učitelju, ki nima polne učne obveznosti (22 ur), je treba obračunati razliko do polne učne obveznosti tako, da se izračuna vrednost njegove učne ure v točkah in vsoto neopravljenih učnih ur — izraženo v točkah — odšteje od skupnega števila doseženih točk.
3.	Ugotovljanie delovnih uspehov
Člen 13
Merila za ocenitev uspeha dela pedagoških delavcev so razvrščena v tri kategorije:
faktor
1)	kvaliteta vzgojnega dela	20 do 50
2)	kvaliteta poučevanja	15 do 45
3)	delež posameznika pri izboljšanju dela delovne skupnosti
in šole	o do 10
		Uspeh posameznika:				
Tabela				<5		C
za ocenjevanje	Izredni	Odlični	Nadpo- vprečn	o a > £	aH Co o N >	n 03 N
—	uvaja učence v spoznavanje odnosov med ljudmi v socialistični družbi in jih navaja na ustrezno ravnanje;
—	oblikuje zavest skupnosti in tovarištva pri učencih;
—	oblikuje v učencih čut pravičnosti v pogledu delitve dela, upoštevanja enakopravnosti med spoloma v družini in družbi, razviaj v njih zavest družbene odgovornosti in discipliniranosti;
—	oblikuje učencem socialistični odnos do dela;
—	seznanja učence z bojem naših in drugih narodov za svobodo, z našo družbeno ureditvijo, z družbeno-ekonomskimi in kulturnimi pridobitvami človeštva ter jih tako vzgaja v duhu socialističnega bratstva, humanizma in internaciona-lizma;
—	odkriva učencem vrednote in lepote njihove okolice ter jih uvaja v estetsko doživljanje umetnostnih stvaritev;
—	navaja učence na aktivno sodelo-vanije pri vzgojnem in izobraževalnem delu;
—	pri učencih razvija solidno intelektualno, čustveno in idejno osnovo za življenje v naši skupnosti in jih preko aktivnega dela usposablja za sodelovanje pri razvijanju zdravih družbenih odnosov in pravilnih individualnih pojmovanj v naši skupnosti;
—	ima sam korekten in human cdnos do učenca in družbenega okolja, v katerem deluje.
Ad 2). Pri določanju faktorja za kvaliteto poučevanja je treba upoštevati, kako pedagoški delavec:
—	posreduje učencem predpisano učno snov ter jih navaja k razumevanju in smiselnem uporabljanju pridobljenega znanja;
—	uvaja učence v razumevanje osnovnih zakonitosti razvoja v naravi in družbi in jim s tem daje temelje za oblikovanje znanstvenega pogleda na svet;
—	razvija pri učencih vedoželjnost, sposobnost za opazovanje, za kritično mišljenje in za samostojno umsko delo ter ustvarja s tem pogoje za njihovo nadaljnje šolanje in samoizobraževanje;
—	uvaja in uspešno uporablja nove učne metode;
—	razvija dodatno delo z učenci in zaradi tega dosega boljše učne rezultate;
—	kako se pripravlja na pouk;
—	uporablja učila, ki so na voljo;
—	izboljšuje in korigira svoj podrobni učni načrt in ga izpopolnjuje:
—	kako pripravlja učne ekskurzije in izkušnje uporablja pri pouku.
Ad 3). Delež posameznika pri izboljšanju dela in ugleda šole je lahko ocenjen s faktorjem od 0 do 10. Pri določanju faktorja je treba upošetvati, ali prosvetni delavec:
—	predlaga in pomaga pri izvajanju vsebinskih in organizacijskih izboljšanj učno-vzgojnega dela na zavodu;
—	posreduje svoje strokovno, pedagoško in drugo znanje ostalim članom kolektiva;
—	sodeluje pri planiranju učno-vzgojnega procesa na šoli;
—	sodeluje v organih upravljanja šole in jim pomaga pri izvrševanju nalog;
—	prizadeto in požrtvovalno deluje za afirmacijo šole kot učno-vzgojnega zavoda v krajevni skupnosti;
—	sodeluje z družbenimi organizacijami in organi družbene samouprave ter omogoča njihovo boljše delovanje s svojim znancem in idejno razgledanostjo;
—	redno zasleduje strokovno in pedagoško literaturo in pridobljeno znanje uporablja;
—	se udeležuje dela aktiva svojega delovnega področja;
—	hospitira in se udeležuje učno-vzgojnih posvetov.
Člen 14
Merila za ocenitev dela socialnega delavca so razvrščene v tri kategorije:
faktor
1.	kvaliteta vzgojnega dela . . . 20—50
2.	povezovanje socialnega dela na
šoli z delom izven šole .... 10—35
3.	delež socialnega delavca pri iz-
boljšanju dela učiteljskega zbora in dvigu ugleda šole ....	5—20
Uspeh:
Člen 6
Član delovne skupnosti, ki opravlja poleg rednega dela, določenega s statutom zavoda, še posebne naloge, ki so v zvezi z organizacijo šole in pouka, dobi za opravljeno delo dodatne točke, ki jih je prišteti k osnovi:
1.	razredništvo do 30 učencev . 3 točke
2.	razredništvo do 35 učencev . 3,5 točke
3.	razredništvo nad 35 učencev . 4 točke
4.	varuštvo kabinetov in zbirk . točk.
(Opomba: Za varuštvo kabinetov in zbirk je treba določiti število točk, ki
vzgoja	50	48	47	46	44	42	40—20
pouk delovna	45	43	42	41	40	38	36—15
skupnost	ID	9	8	7	5	3	0
Skupaj	105	100	97	94	89	83	76—35
Pri ocenjevanju kvalitete je treba upoštevati tudi vmesne faktorje.
Ad 1). Pri določanju faktorja za kvaliteto vzgojnega dela je treba upoštevati, kako pedagoški delavec;
Tabela za ocenjevanje	Izredni	Odlični	Nadpo- vprečni	Povpreč.	Zado- vo’;ivi Zadostni		Slabi
vzgoja	50	48	47	46	44	42	40—20
povezovanje izven šole	35	34	33	33	30	28	26—10
delovna skupnost	20	18	17	16	15	13	10—5
Skupaj	105	100	87	94	89	33	76—35
Pri ocenjevanju kvalitete je treba upoštevati tudi vmesne faktorje.
Ad 1). Socialni delavec se ocenjuje glede na izvršeni plan dela in glede na to, kako je obravnaval posamezne naloge (površinsko, formalno reševanje problema, ali poglobljeno in pretehtano), upoštevaje številne in raznovrstne možnosti za urejanje problema in posega vanje.
Ocenjuje se sposobnost socialnega delavca, da teoretsko znanje in ugotovljene izsledke izkoristi čim bolje pri odločitvah in ukrepih v praksi.
Vzporedno s tem se meri njegova samostojnost, iniciativnost in avtoritativnost pri strankah in sodelavcih.
Ad 2). V tej osnovi je zapopadena ocena za število in vrsto stikov izven šole, ki dopolnjujejo delo socialnega delavca na šoli (obiski na domu ter obiski in stiki v drugih oblikah z družbenimi organi in organizacijami ter institucijami, ki se ukvarjajo s sorodno problematiko).
Ad 3). Navedena oznaka ponazoruje prizadevanje in osebno prizadevnost socialnega delavca pri opravljanju nalog ali izdelavi predlogov organizacijske ali strokovne narave, pomoč socialnega delavca učiteljskemu zboru in posameznim pedagoškim delavcem, zlasti razredniku pri spoznavanju socialnega okolja, iz katerega izhajajo učenci, in njegova strokovna pomoč pri reševanju socialnih problemov.
Člen 15
Pri ocenjevanju ravnatelja je treba upoštevati:
.	.	,	faktor
1.	izvrševanje nalog ravnatelja kot pedagoškega vodje šole .... 20—50
2.	izvrševanje nalog ravnatelja kot upravnega vodje šole .... 10—35
3.	delo ravnatelja kot samouprav-
nega organa in njegov odnos do drugih samoupravnih organov, njegovo prizadevanje za izboljšanje dela zavoda kot celote in njegove afirmacije navzven . .	5—20
Uspeh:
Tabela za ocenjevanje	Izredni	Odlični	Nadpo- vprečni	1‘cvpreč.	c A'5 1 at a		Slabi
pedagoški vodja	50	48	47	46	44	42	40—20
upravni vodja	35	34	33	32	30	28	26—10
samouprav Ijanje	20	18	17	16	15	13	10—5
Skupaj	105	100	97	94	89	83	76—35
Pri ocenjevanju kvalitete je treba upoštevati tudi vmesne faktorje.
Ravnatelja ocenjuje svet delovne Skupnosti zavoda tako, da obvezno upošteva strokovno mnenje zavoda za pro-svetno-pedagoško službo.
Pri ocenjevanju pomočnika ravnatelja je treba upoštevati:
faktor
1.	izvrševanje gospodarskih nalog in nalog organizacijskega značaja:
—	nadzor nad opravljanjem ad-ministrativno-tehnične službe in dežurne službe na šoli;
—	skrb za opremo in vzdrževanje šolskih prostorov (naloga oskrbnika premoženja);
—	izvrševanje neposrednih ad-
ministrativnih nalog (priprava urnika, poročil, statističnih podatkov, nadomeščanja, šolska kronika)................20—50
2.	izvrševanje nalog v zvezi z delom samoupravnih organov in organizacij učencev:
—	pripravljanje in sodelovanje pri izdelovanju gradiva za seje organov upravljanja;
—	sodelovanje s šolsko skup-
nostjo in ZMS, pionirsko organizacijo ....................10—35
3.	izvrševanje nalog pedagoško-in-štruktivnega značaja:
—	hospitacije in sodelovanje z aktivi;
—	predlogi za izboljšanje pedagoškega dela na šoli ....	5—20
Tabela za ocenjevanje
gospodarstvo in or-
ganizacija 50	48	47	46	44	42	40—20
samoupravljanje in organizacije učencev	35	34	33	32	30	28	26—15
pedagoške naloge	20	18	17	16	15	13	10—0
Skupaj	105	100	97	94	89	83	76—35
Pri ocenjevanju kvalitete je treba upoštevati tudi vmesne faktorje.
Člen 16
Merila za ocenjevanje računovodje in administrativnega osebja:
1.	poznavanje predpisov .... 15—50
2.	ekonomičnost poslovanja in
ažurnost ......................10—35
3.	odnos do družbene imovine in
varčevanje z materialom .	. .	5—20
		Uspeh posameznika:					
Tabela za ocenjevanje	1	>o	II	>d <D a	6>	Zadostni	
	I	I	II	o	N?		zn
poznavanje pred-							
pisov ekonomič-	50	48	47	46	44	42	40—15
nost poslovanja in ažurnost	35	34	33	32	30	28	26—15
odnos do imovine in varčevanje	20	18	17	16	15	13	10—5
Skupai	105	100	97	94	89	83	76—35
		Člen 11		1			
Merila	za	ocenjevanje tehničnega					
osebja:							
1. natančnost		in	zanesljivost r			>ri	
delu							20—50
2. čuvanje	družbene imovine					in	
štednja	z materialom						10—25
3. delovna	disciplina						5—20
4. samostojost		v okviru		službe .			0—10
		Uspeh posameznika:					
Tabela			Nadpo- vprečni	Povpreč.		•g	
za ocenjevanje	Izredni	Odlični			ii N >	to "p as N	Slabi i
natanč-							
nost, zanesljivost čuvanje družb.	50	48	46,5	45,5	44	42	40—15
imovine delovna	25	24	23,5	22,5	21	19	17—10
disciplina samostoj-	20	19	18,5	18	17	16	14—5
nost	10	9	8.5	8	7	6	5—0
Skupaj	105	100	97	94	89	83	76—35
Člen 18
Ako je bil član delovne skupnosti v . . . . ocenjevalnih obdobjih zaporedoma ocenjen z oceno »zadosten«, se mu izkušenost, ki jo ima priznano po členu 7., zmanjša za eno stopnjo. Ce je član delovne skupnosti v več ocenjevalnih obdobjih ocenjen z oceno »slab«, se mu zmanjša izkušenost iz 7. člena na 2. stopnjo izkušenosti (deloma izkušen).
(Opomba: V pravilniku o delovnih razmerjih bi lahko šola določila, da se delavcu, ki je v času ... let dosegel oceno »slab«, lahko odpove delovno razmerje.)
Člen 19
Kvaliteto dela delavcev na šoli ocenjuje pedagoški vodja, pri čemer uporablja: Zakon o osnovni šoli, statut šole, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, delovni program zavoda) in ostalo pedagoško dokumentacijo. Pri ocenjevanju upošteva mnenje strokovnih organov v šoli in zavoda za prosvetno-pedagoško službo. Dokončno oceno članov delovne skupnosti potrdi samoupravni organ. O ocenah posameznikov je treba voditi ustrezno dokumentacijo.
Člen 20
Član delovne skupnosti lahko zahteva od komisije pismeno obrazložitev ocene.
Člen 21
Član delovne skupnosti, ki se ne strinja z oceno, se lahko v osmih dneh pritoži na samoupravni organ zavoda: ta mora ugovor in razloge za ugovor obravnavati najkasneje v osmih dneh po dospetju.
V primeru, da se upravni odbor, ocenjevalna komisija in pritoženec ne zedinijo, se zadeva predloži svetu šole, ki izreče končno odločitev, proti kateri ni pritožbe.
4.	Izmčun vrednosti točke. Višina in obračun OD
Člen 22
Vrednost točke je izračunati tako, da se:
1.	od sredstev, ki so določena za izplačilo OD za redno delo (člen 4 — poglavje 1.), se odštejejo najprej družbene iajatve;
2.	tako dobljeni znesek predstavlja skupne netto prejemke članov delovne skupnosti, ki jih je treba deliti z 12; dobljeno vsoto sredstev delimo s številom točk iz členov: 5 — 6 — 7—8 — 9 —10 in 11.
Člen 23
Višina OD se izračuna tako, da:
1.	se število točk, ki jih je dosegel član delovne skupnosti po 2. poglavju pravilnika, pomnoži s faktorjem, ki ga določi ocenjevalna komisija po določbah
3.	poglavja tega pravilnika;
2.	produkt osnove in faktorja se pomnoži z vrednostjo točke in deli s 100
(obrazec:
skupno število točk X faktor
------------—-------------- X vrednost
100
točke)
3.	tako dobljeni rezultat je mesečni dohodek člana delovne skupnosti za preteklo ocenjevalno obdobje;
4.	mesečni dohodek člana delovne skupnosti se nato pomnoži s številom mesecev v ocenjevalnem obdobju in odšteje od skupne vsote, ki jo je prejemal član delovne skupnosti kot akontacijo v preteklem ocenjevalnem obdobju; razliko je treba obračunati z akontacijami preteklega ocenjevalnega obdobja;
5.	izračun je treba dokumentirati z obračunskim listom.
Člen 24
V nasldenjem ocenjevalnem obdobju se izplačuje mesečna akontacija v skladu s 3. členom tega pravilnika.
Samoupravni organ lahko določi povprečni faktor za izplačilo akontacije v naslednjem ocenjevalnem obdobju.
5.	Plačilo za podaljšan delovni čas, plačilo nadomestil OD, nagrad, povračila potnih, selitvenih in drugih stroškov
Ceni 25
Člani delovne skupnosti prejmejo plačilo za povečan obseg dela za posebno
delo v naslednjih šolskih organizacijah in drugih dejanvostih šole:
—	šolska skupnost,
—	pionirska delovna brigada in pionirska organizacija.
—	zveza mladine,
—	rdeči križ,
—	taborniki,
—	športno društvo.
—- šolski pevski zbor, ako ni zajet v učno obveznost (to oceni na osnovi realizacije delovnega programa in določi višino plačila po uspehu dela).
Člen 26
O nagradah članov delovne skupnosti odloča samoupravni organ na predlog članov delovne skupnosti ali pedag. vodje šole. Predlog mora biti obrazložen s konkretnimi podatki oziroma s potrebno dokumentacijo. Nagrade se lahko izplačajo:
1.	za uspešno in kvalitetno izpopolnitev posameznih nalog, ki so zahtevale izredno delo in posebno prizadevanje;
2.	za posebno pomembne predloge in misli, na podlagi katerih je vsa delovna skupnost dosegla odlične uspehe;
3.	za izredno odlikovanje in požrtvovalno delo.
Člen 27
Ura podaljšanega delovnega časa se plača pedagoškemu osebju:
—	na stopnji razrednega pouka za
učno uro.............din..........
—	na stopnji	predmetnega	pouka	za
učno uro...........  din..........
Cena učne ure	se	izračuna	po	dose-
ženem OD posameznika v preteklem obračunskem obdobju (ali kako drugače: pavšal, povprečna cena učne ure po stopnji izobrazbe ipd.).
Člen 28
Za suplenco s pripravo prejme učna moč nadomestilo po 27. členu tega pravilnika.
Za suplenco brez priprave (nadzor) prejme učna moč polovični znesek, določen po 27. členu.
lahko sklene z uslužbencem, ki je v stalnem delovnem razmerju, le, ko predloži dovoljenje ustanove, v kateri je zaposlen, da sme opravljati honorarno delo.
Člen 30
Službena potovanja — prevoz na delo se obračunavajo v skladu z zakonitimi predpisi.
Člen 31
Članom delovne skupnosti se priznava pravica za nadomestilo za ločeno življenje, če v kraju delovnega mesta ne morejo dobiti stanovanja in živijo ločeno od družine. O upravičenosti in višini nadomestila odloča po veljavnih predpisih svet šole.
Člen 32
Za čas študijskega dopusta, orožnih vaj, bolniškega ali porodniškega dopusta, pripora in preiskovalnega zapora se izplačujejo OD po veljavnih predpisih.
Končne določbe
Člen 33
Ta pravilnik je sestavni del statuta Osnovne šole...........
Spreminja se lahko po postopku, ki je določen za potrditev celotnega pravilnika.
Spremembe se lahko izvršijo na predlog tretjine članov delovne skupnosti in samoupravnih organov.
Člen 34
Predlog pravilnika ali spremembe pravilnika ali posameznih določil pravilnika morajo biti 8 dni na vpogled in razpravo. Vsak član delovne skupnosti lahko da svoje predloge, o katerih mora razpravljati delovna skupnost, o spremembi pa odloči svet šole.
Člen 35
Pravilnik stopi v veljavo, ko ga potrdi svet šole.
Člen 25	Člen 36
Z zunanjimi sodelavci sklene ravnatelj Pravilnik je bil sprejet na seji sveta
šole pogodbo o honorarni zaposlitvi ali šole dne.................. in se uporablja
začasnem delovnem razmerju. Pogodbo od.....................
PROSVETNI DELAVEC
STRAN I
St. 9
rudarski Šolski center
V VELENJU: ODLIČNO!
Rudarski šolski center v Velenju, ki je največja rudarska šola v Sloveniji, združuje več poklicnih šol: za rudarje, kovinarje in električarje. V šolo se lahko vpišejo vsi, ki so dokončali šest razredov osemletke. Tisti pa, ki so že izpolnili sedemnajsto leto, se lahko vpišejo v enoletno šolo za polkvalificirane rudarje — pomočnike kopačev.
2e sedaj prihajajo prošnje za naslednje šolsko leto za sprejem v to šolo. Letos je v obeh poslopjih centra 700 učencev, predvidevajo pa, da jih bo jeseni okrog 1000.
V centru imajo že tretje leto pouk v srednji tehniški šoli — v oddelku za rudarje, kjer bo trajal pouk pet let. Tesna povezava teoretičnega dela s praktičnim zagotavlja, da se bodo rudarji dobro pripravili za svoj poklic.
Bodoči rudarji imajo svojo šolsko jamo in lastno proizvodnjo, s katero se vzdržujejo. Nad sto mojstrov in učiteljev vzgaja in uči fante, ki so se odločili za rudarski poklic. Preteklo leto so zgradili zanje še eno — moderno urejeno — šolo. V njej opremljajo laboratorije in uvajajo kabinetni pouk.
Izobraževanje učencev postaja tu vse bolj pomembno. Merila za ocenjevanje so vsako leto strožja, kar je tudi razumljivo. Mehanizirana jama zahteva rudarja, ki ni Šolski izleti so nedvomno	ena	iznajdljivosti učiteljev, ki organi-	kraju in naj se v začetku vožnje
le fizično močan, temveč tudi	najtežjih in najodgovornejših	uči-	zirajo izlet, navadno uspe, med-	raje zabavajo. Vse to pa mora biti
r»bT»T7rv?olr in Trcckc+vanclcn Y'r\7.—	folienriH nalncf TCnf -7n	+e»n-» \rr\ cr-. v-*-i/-vv4	jQ0prisilj6nO in tOVSrlŠkO Sclj ^6
Letos so si ogledali rudarski šolski center socialni delavci in psihologi iz vse Slovenije. O njem poročajo tudi novinarji vseh jugoslovanskih časnikov. Pogled v knjigo vtisov, ki jo hranijo v rudarskem šolskem centru, pove, da so pogoji, v katerih se izobražujejo mladi rudarji, odlični. Sola s sodobnimi avdiovizualnimi sredstvi omogoča kvaliteten pouk. Mojstri odkrivajo učencem na delovnih mestih številne operacije, ki jih morajo poznati.
Domovi, v katerih preživljajo učenci preostali čas, so udobni. Prostori za učenje, svetle spalnice, topla voda — to je le del udobja.
Malo je tistih, ki so se prestrašili dela v jami. Red, dobra hrana in stanovanje (vsega tega učencem ni treba plačevati) so dovolj vabljivi pogoji za to, da učenec ostane.
Učenci razmišljajo in kujejo načrte: rudnik jim bo odrezal dober kos kruha. In perspektiva velenjskega rudnika je jasna. Sleherni mlad rudar, ki bo discipliniran in pripravljen pridno de-
lati, si bo lahko uredil v Velenju prijetno življenje. V tretjem letniku rudarske srednje šole je sedaj 60 fantov, ki bodo že čez mesec dni zapustili šolske klopi. Proizvodnja bo sprejela mlade strokovnjake, mladi kopači pa na delovnih mestih prav gotovo ne bodo pozabili vsega tistega, kar jim je dala premišljena, strokovno neoporečna in dobronamerna učiteljeva beseda. Prepričani smo, da se ne bodo ti mladi ljudje, ki jih je Velenje priklenilo , s svojo lepoto in sta jih teorija in praksa uvedla v poklic, nikdar izneverili svojemu poklicu. Zbledeli so trenutki strahu, o katerih so pisali v prvih spisih, in domotožje, ki so ga premagovali prvo leto. Na težke razmere, v katerih so živeli nekateri, preden so spoznali Velenje, je ostal le še spomin. Misli teh fantov so danes uprte v prihodnost: v premog, ki jim bo dajal zaslužek in delo.
Šolsko leto gre h kraju in kmalu se bodo v tradicionalnem skoku čez kožo za vse življenje zapisali rudarski čeladi in svetilki. Srečno!	-v-
Dijakinje srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane na izletu v Kamniku (Foto Letinič)
Šolskim izletom jasnejše cilje
strokovnjak in vsestransko razgledan človek. Uvajanje novih metod v jami in uvajanje novih strojev terja vse več znanja in učnih prizadevanj učencev.
Pred nedavnim je bil sestanek vseh učencev šole, na katerem so analizirali učne uspehe predzadnje redovalne konference. Učni uspeh je 70 %. Na sestanku so obsodili neupravičeno izostajanje nekaterih učencev in sklenili, da bodo izboljšali delovno disciplino in učne uspehe. Za uresničitev teh sklepov bo poskrbela mladinska organizacija z razrednimi aktivi.
teljevih nalog. Kot za vsako delo je treba tudi zanje imeti nekaj izkušenj. Ekskurzije med šolskim letom so navadno dobro pripravljene in povezane s poukom, medtem ko je z izleti ob koncu šolskega leta precej drugače. Le-ti so zaradi obilice drugih zaključnih del na šoli in splošne utrujenosti učiteljev največkrat slabo pripravljeni.
Organizacijske priprave za izlet potekajo navadno v naslednjem vrstnem redu: najprej določimo cilj izleta in prevozno sredstvo, nato začnemo z zbiranjem denarja in prispevkov. To zaradi
Dvajset let beograjskega »Prosvetnega pregleda«
Xa slovesni skupni seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti S® Srbije in uredništva »Prosvetnega pregleda«, ki je bila dne 23. aprila v beograjski
ki ga razpošiljajo številnim šolam in učiteljskim kolektivom, edini : tedenski šolski in pedagoški list v Jugoslaviji.
tem ko se morajo manj podjetni zadovoljiti z izleti na krajše razdalje, kar vzbuja negodovanje in občutek neenakopravnosti. Vsekakor bi morali izlete pripravljati bolj načrtno: otroci iz nižjih razredov naj bi si postopoma ogledali ožjo domovino, učenci višjih razredov pa bolj oddaljene kraje. Temu primerno naj bi se porazdelila tudi finančna sredstva, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi socialno šibkejše učence.
Prosta izbira izletov privede večkrat do nesoglasij, ker se učenci ne morejo zediniti, kam bi odšli na izlet. Zato predlagajmo takšen cilj, ki ga bodo z navdušenjem sprejeli vsi učenci.
Prav gotovo ni najbolje, niti zanimivo, da otroci ves dan prebijejo le na kopanju ali v toplicah. Vprašanje je namreč, če je izlet, na katerem otrok ne vidi nič lepega, sploh potreben. Ta dan naj bi izletniki preživeli res prijetno, tako da bi se ga radi spominjali celo v poznejših letih.
»Prosvetni pregled« je' ves čas spremljal vsa pomembnejša gi-
delno tudi v drugih republikah,
osnovni šoli »Djuro Djakovič«, so .	nndmčiu šolstva in
proslavili 20. obletnico izhajanja DanJa na področju solstva in
časopisa * prosvetnih, znanstvenih pr0SVete ne le v Srblp’ temvec in kulturnih delavcev SR Srbije »Prosvetnega pregleda«. Od dne 24. aprila 1945 pa do danes je izšlo 700 številk tega časopisa na več kot 3600 straneh.
Na slovesnosti je sekretar re-
padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz vrst prosvetnih publiškega sekretariata za izobra- delavcev. Pravijo, da je najbolj zevanje Bora Pavlovič predal v popularna rubrika »Iz prakse za imenu predsednika SFRJ Josipa prakso«, ki izhaja kot priloga Broza Tita odlikovanja članom »Prosvetnega pregleda«. Tako uredništva. Velimir Sokolovič, ki skuša časopis pomagati šolskim je govoril v imenu republiškega m pedagoškim delavcem. Že pred odbora sindikata družbenih de- desetimi leti je začel »Prosvetni lavcev Srbije, je med drugim pregled s svojo knjižnico, v ka-poudaril, da je »Prosvetni pre-
izkušen pedagog' si bo za izlet pripravil podroben načrt potovanja. Ce mu je pot že znana, bo lahko vključil vanj elemente domoznanstva, estetike in drugo. Posebej bo izkoristil čas med vož-, njo, pri načrtovanju pa mora veliko pozornost pa je posvečal upoštevati še vrst^ elementov: tudi delu sindikalnih organizacij zab nadzorstvo, spremljeval-m forumov. Časopis je med dru- ce> prehran0) prvo pomoe idr. Po_ gim objavil okrog 200 bibliografij sebno pozornost naj posveti ti-
gled« spremljal in podpiral dinamične spremembe v družbeno- pregled« organ prosvetnega mi-
ter! so izšli doslej štirje zvezki. Tedaj, ko je bil »Prosvetni
ekonomskem razvoju naše^ države, posebej seveda na področju prosvete. Prispeval je nemajhen delež k reševanju številnih vprašanj na tem pomembnem področju našega življenja.
nistrstva, je bil urednik dr. V.
Latkovič, kasneje pa so ga urejevali: dr. K. Grubašič, R. Teo-dosič in R. Vukovič.	, -
Ob 20-letnici izhajanja lista je organiziral pedagoški muzej raz-Prva številka »Prosvetnega stavo jugoslovanskega pedagoške- Vodja izleta in njegovi sprem-pregleda« je izšla z namenom da ga tiska, na kateri je odmerjeno Ijevalci naj opozorijo učence na bo služil časopis »predvsem kot posebno mesto jubilejnemu čas- zanimivosti; povedo naj jim, da pregled vseh naporov posamez- njijU jn njegovim izdajam.	bodo južinali vsi v določenem
stim otrokom, ki jih starši zaradi prezaposlenosti ali premajhne skrbnosti ne pripravijo dovolj dobro za izlet — njihovi obleki in prehrani.
Vodja izleta naj se z učenci že v šoli pogovori o načrtu izleta in naj pokrajino, kamor bodo potovali, pred izletom tudi zgodovinsko in zemljepisno obravnava. Tako se ne bo pripetilo — kot je navada — da učenci prvi čas vožnje vneto ogledujejo že dobro znano pokrajino, ko pa se vozijo skozi neznane kraje, utrujeni posedejo (saj so odšli na pot neprespani), južinajo in se ne zmenijo za lepoto pokrajine.
vseh
nikov in uspehov.
ki so usmerjeni v izboljšanje in krepitev prosvetnega dela in uravnavanje tega dela v pogumno, zdravo in napredno smer. List bo tudi mo: bilizator vseh sil v boju za narodno prosvetljevanje in rast kulture ...« Polnih 20 let opravlja »Prosvetni pregled« z uspehom to svoje poslanstvo, s čimer je nadaljeval tradicijo naprednega socialističnega prosvetno-šol-skega, predvsem predvojnega učiteljskega in medvojnega tiska.
Urednik »Prosvetnega pregleda« Rade Vukovič je dejal, ko je govoril o dvajsetletni poti tega časopisa, da se je »Prosvetni pregled« zapisal v zgodovino naše vojne periodike in je edini šolski, prosvetno-pedagoški časnik Pri nas iz tistih dni, ki izhaja še sedaj. V nadaljevanju je med drugim opozoril, da je »Prosvetni Pregled« iz leta v leto, ko je aktivno sodeloval v procesu naših socialističnih gibanj, preživlja! skupaj s šolstvom vse faze, ki jih je le-to prešlo v zadnjih dveh desetletjih.
Ta časopis, ki ga izdaja sindikat delavcev družbenih dejavno sti SR Srbije, je izhajal v naklad od 8000 do 17.000 izvodov (v leti 1965). Samo v zadnjih deseti letih so ga izdali okrog 4,5 mili jona izvodov. V prvem obdobju je imel »Prosvetni pregled« 930 sodelavcev, sedaj pa jih ima že okrog 1150. Danes je ta časopis,
izlet med drugim tudi zbližanje učitelja z otroki, ki mu na izletu marsikaj zaupajo. — Tako pripravljen izlet pa bo uspešen le, če bo dovolj spremljevalcev. Lete si izberimo v pionirskem starešinskem svetu in DPM, ki tudi drugače spremljajo naše otroke in jim pomagajo. Nikdar ne peljimo sami otrok na izlet. Lahko se zgodi, da otrok v mestu izgubi orientacijo in se nam izgubi. Na takšen izlet pa bodo ostali samo žalostni spomini.
Pri načrtovanju je treba predvideti tudi vremenske neprilike in v primeru slabega vremena spremeniti smer potovanja. Nepridipravom, ki jim izleta ne smemo zabraniti, poverimo posebne naloge, da ne bodo hodili po svojih poteh. Poiščejo naj kraje, zanimive za fotografiranje, na vlaku naj zapirajo vrata in okna, pazijo naj, da ne bo kdo česa pozabil na vlaku itd.
Dvodnevni izleti za manjše učence niso priporočljivi. Nočna vožnja jih vse preveč utrudi in kaj pomeni otroku morje, ki ga vidi zjutraj meglenega in sivega, namesto obljubljene modre barve? Sredi dneva ga mučita vročina in žeja, enkratno kopanje pa še zdaleč ni zadostno nadomestilo za tolikšen napor.
Morda grešimo, ko vse preveč silimo na morje, ko pa je še toliko drugih lepih krajev, ki jih otroci še ne poznajo. Otrok sam še ne zna odkrivati lepot, zato ga učimo opazovati. Fotoamaterji naj slikajo načrtno in tisto, kar je res vredno posnetka.
Otrokom, ki imajo več denarja, je težko omejevati zapravljanje, zato naj vodja izleta pravočasno zagotovi denar, ki je potreben za vstopnine, kosilo in prenočišče, ostalo pa naj po izletu učencem vrne. Izogibajmo se priložnosti za zapravljanje, ki pri socialno šibkejših povzroča nezadovoljstvo.
Se marsikaj bi lahko napisali o izletih. Med drugim ne smemo pozabiti tudi na učiteljevo razgledanost. Kako naj vodi učitelj otroke na izlet, če sam ne pozna
naše domovine, njenih zanimivosti in lepot, zgodovine in pokrajinskih posebnosti, življenja in ljudskih običajev, kulture in industrije?
Sindikati — sicer samb nekateri — organizirajo vsako leto krožna potovanja po Jugoslaviji, ker je to nujno potrebno, obenem pa vseeno še zelo malo v
primeri s tem, kar bi moral učitelj videti in znati. Naša dežela se tako naglo spreminja, da bi bilo treba vsako leto zagotoviti sredstva za takšno študijsko potovanje prosvetnih delavcev. Sicer se nam bo zgodilo, da bodo učenci vedeli o nekem kraju več kot učitelj.
Stajnko Alfonz
Srečno pot, Ivan!
(Razmišljanje)
V počastitev 29. obletnice osvoboditve so pripravili učenci osnovne šole Frana Levstika v Ljubljani glasbeno akademijo, na kateri so nastopili mladinski zbor, zbor kit-ristov in solisti. Na sliki: kitaristi 8. razreda pod vodstvom glasbenega pedagoga Martina Žgajnarja (Foto Svabič)
Zgodnje zimsko popoldne je. Sin je pravkar prišel jz šole. Stara navada je, da se najprej pogovoriva, kako je bilo v šoli. Vesel sem, da mi pove ne le o uspehih v razredu, temveč tudi o vseh neprijetnostih, ki ga težijo. »Ati, danes sem dobil samo trojko. Včeraj sem pisal kontrolno za dvojko.« Sicer pa, kdo bj vse našteval! To mi je všeč, saj vidim, da želi povedati vse odkrito zato, ker vsake slabe ocene he obravnavamo s klofutami.
Malo je otrok, ki bi se radi učili vsega, kar sprejemajo v šoli. Prevladujejo določena interesna nagnjenja, ki so odvisna od neštetih vzrokov. Zdi se mi, da ie med temi bistven učiteljev odnos do določenega predmeta, ki ga posreduje. Zanimanje pri učencih bo vzbudil npr. učitelj, ki zna na zanimiv način posredovati zemljepis in tako na neprisiljen način prikazati naravne lepote naše domovine in drugih dežel. Podobno je z drugimi predmeti. Zelo pomembno je, da učiteljev odnos do nekega predmeta ni suh, birokratski. Razumljivo je, da učitelju ni vedno lahko govoi-riti prizadeto, ker je pač človek, ki ni vedno enako razpoložen in vedno enako spočit. Ne smemo pa pozabljati, da učenčevim očem pri pouku ničesar ne uide. Prav ničesar. V njegovem mnenju o določenem predmetu bo vedno prevladovala kompleksna slika, ki pa je močno odvisna od njegove razvojne stopnje.
Menda se vse premalo zavedamo, da je učiteljev odnos do predmeta tesno pogojen z učenčevim odnosom do učitelja in do predmeta, ki ga poučuje. Zato bi morali mi, šolniki, storiti vse, da bi bil naš odnos do predmeta čim boljši. In odnos do učencev v tem predmetu?
Se vedno se dogajajo skoraj nemogoče stvari: profesor je edini v razredu, ki zna snov za odlično, še vedno vzkipi jeza in preide v splošno in žaljivo zmerjanje. Kako si vendar lahko mislimo, da smo s tem učence streznili in jih motivirali za nadaljnje učenje? Učinek je mnogokrat prav nasproten.
Ni hujšega ob preverjanju zijanja kot privilegiranje nekaterih v razredu. Zdi se, da je. že zdavnaj minil čas, ko smo o tem govorili in tako delali.
Te opazke so usklajene z učenčevim odnosom do določenih predmetov. Tudi otrok, čeprav ne dovolj kritičen, kaj hitro do-iame učiteljeve metode in njegov interes do predmeta. Takole je reklo trinajstletno dekle: »Najprej nas tovarišica ozmerja; nato napišemo nekaj stavkov, zatem pa pravi: »Naučite se dve strani!« Iz izjave, ki bi jo lahko marsikdaj posplošili, je mogoče mar-sikai sklepati.
Prav nevarno je, da negativen odnos učitelja do nekega predmeta poruši tudi učenčev odnos do tiste snovi. Se huje je, če je učitelj v razredu neprizadet birokrat, ki mehanično deli ocene in se ob njih niti ne nasmeji, niti
ne razjezi. Naša največja napaka je, da na pohvalo dobrega, naučenega kaj radi pozabljamo. Vedno znova pa se vznemirjamo ob negativnih ocenah. Takrat smo pripravljeni pridigati celo uro, kar pa je mnogokrat povsem neučinkovito. Ali ne bi v minutah, ko so trije, štirje učenci v razredu, obravnavano snov dobro reproducirali, pokazali nase veselje in v dveh treh stavkih skromno pohvalili najbolj marljive? Učenci bi v takih trenutkih čutili, da se z njimi veselimo uspehov. To otroci tudi radi pripovedujejo doma. Zato pomeni takšna pohvala tiho in uspešno pobudo.
Učenci so za nas vse preveč le številke v razrednici. Kot da v njih ni vedrine in mladosti. Pred dnevi pride naš fant domov in zopet začneva vsakdanji pogovor: »Učiteljica me je danes vprašala branje. In še veš kaj, ati! Pomisli! Fantu, kj je doma na vrhu Graške gore, vsak dan zaželi srečno pot. Tako dobra je naša tovarišica!« Oba nekaj trenutkov molčiva. (Zagledal sem se v njegov resni, malce zamišljeni obraz). Se vedno slišim: »Naša tovarišica je tako dobra!«
Toliko pozornosti do vsakega učenca. Tudi do tistega, ki je doma visoko na Graški gori. Toliko ljubezni premore le dobra učiteljica. Kdo bi si mislil, da tudi otroci opazijo take dobre vsakodnevne izjave v razredu. Potem nastaja nov odnos, ki ga povedo besede: Jaz imam tovarišico tako rad.
Ni dvoma, da se v takih prisrčnih situacijah otrok v razredu sprosti. Občuti ljubezen druge matere, vzporedno s tem pa se oblikuje njegov odnos do predmetov, ki jih učiteljica poučuje. Tako dragoceni in hkrati tako redki so taki prisrčni odnosi v naših šolah. Ali niso (delno) prav zaradi slabih, neživljenjskih odnosov nas samih do otrok, slabi tudi učni uspehi?!
Eno je gotovo: čimbolj se bomo poskušali približati otroku, poskušali razumeti njegove vsakdanje objektivne težave, toliko bolj se bo navezal na nas in tem raje se bo učil. Zanimiva bi bila analiza razreda, v katerem poučuje tak učitelj. Nedvomno pa je, da se učenčev odnos do predmeta ujema z odnosom do učitelja.
Samo hladno delo in trdo, neusmiljeno ocenjevanje ne bo dvigalo učenčeve morale za snov. Motivacije ni. Pred nedavnim sem se pogovarjal s tehnikom, ki je vsa štiri leta srednje šole zanemarjal jezik. Vzrok: konflikt s profesorjem, ki je bil zanj krivičen. Podobnih konfliktov je dosti in kdo je potem kriv, če nekdo vse življenje mrzi predmet in nastaja pri tem velikanski vakuum v osebnosti.
Da, premalo mislimo na odnose. Vse preveč smo togi in zato je tudi mnogo preveč negativnih ocen. čeprav ne trd;m. da so samo odnosi krivi klavrnih uspehov.
Sodelovanje med šolami in gledališčem
Veliko govorimo o tem, da bi upamo, da se bo ta način dolgo morale vse kulturne institucije, časa obdržal in da bo to sodelo-kino podjetje in družbene organi- vanje rodilo resnično lepe uspehe, zacije hoditi vštric s šolami in Tudi cena Predstavam (50.000 din) jim s svojo dejavnostjo pomagati Pretjrano visoka, saj si naen-nr-i	. krat lahko ogleda predstavo pre-
pn delu. Vzgajanje mladine jeze- ko 500 otrok_
lo odgovorno delo — tega bi se
morali zavedati vsi, ki imamo z - Prav leP° in vzpodbudno za njo opravka, pa še mnogi drugi.
Drugo leto rednega TV šolskega programa
Drugo leto rednega TV šol- ugotovitve na nekaterih medna- zadnji številki PD tudi tqv. Dol- 14 dnevih, »Partizansko liriko in skega programa gre h kraju. Prav rodnih simpozijih o radijski šoli. ničar: časovna tesen petindvajse- grafiko«, za dan OF. Na marsi-je, da ob tej priložnosti zabele- Koncept o smotrih in fiziogno- tih minut ter vsebinski obseg od- kateri šoli je verjetno odpadla, gledališče pa je zanimanj e' sred - žimo nekaj dosedanjih zapažanj. miji TV šolskih oddaj je ostal daje. Zadeva ni tako zamotana, upajmo pa, da so jo mnogi učenci .	.	njih in strokovnih šol. Mnoge šo- število TV naročnikov bo v Vse do danes precej odprt in ši- kot morda izgleda. Najprej je po- in tudi odrasli gledali vsaj doma.
Prav zato je lepo in prav, da se je redno obiskujejo predstave iz- Sloveniji kmalu doseglo sto tsoč. rok, gotovo pa je že, da bi jim trebno temo določno omejiti, av- Ustrezala je povsem zahtevi, da tega zavedajo tudi zgoraj omenje-	ven abonmaja, seveda po	zelo zni-	To P°meni, da postaja televizija	bila kakršna koli ozka in toga	tor pa se mora seznaniti — če	naj bo za mladino le	najboljše
ne institucije. Marsikje je sodelo-	žani ceni. Predavatelji	običajno	tudi Pr* nas izrečlno učinkovit	shema	le v škodo. To nam potr-	slučajno sam ne dela z razredom	dovolj dobro, potrdila pa je tudi
vanje s šolami zelo uspešno, dru-	nekaj dni' prej ali pa po	predsta-	kulturno-prosvetni medij, naj-	jujejo	dosedanje oddaje naše po-	in na stopnji, ki ji je ura name-	znano ugotovitev, da	je dobra
god pa je rodilo kaj jalove sado-	vi z dijaki proučijo avtorja, delo	manj tako kot dnevni oziroma	staje,	zagrebški programi, ki so	njena »- z vsebino in razporedom	umetnina, namenjena	mladini,
ve	samo itd. Nekatere šole — Avto- Peri°dični tisk, beletristika _ jn nam za primerjavo edini doseg- snovi v odgovarjajočem razred- enako všeč odraslim.
mehanska, Oblačilna, Gradbeni strokovna književnost, gledališče, ijivi (naj omenim le petkove do- nem učbeniku. Samo na to snov	RISTO ROŽEK
Mariborsko gledališče se v polni meri zaveda svojega poslanstva in zato vsako leto prilagaja repertoar zahtevam publike (kolikor
šolski center, učiteljišče itd. pa kino’ koncertna dvorana in še poldanske ure, ki ponavljajo iz se namreč lahko zanesljivo na-? ---------------------- ________j •_ umetnostna ffaleriia. 7. vsemi te- olocra nrncrrnma tic+e*	Irnf rt a t^horli^ep 7a še takn
tudi mnoge osnovne in srednie umetnostna galerija. Z vsemi te- ostalega programa tiste oddaje, šole izven Maribora: Ljutomer,
Prevalje, Murska Sobota, Celje
mi ima marsikaj skupnega, pa ki so uporabne tudi za šolo), ali
tudi
sloni kot na izhodišče za še tako osamljeno«, ozir. obrobno temo.
specifičnega. Ob tem nas pa inozemski primer učnega pro- Nadaljnjo omejitev pomeni izbor
mu to dovoljuje večletna reper- itd. so pripravile svojim dijakom Preseneča dvoje: izredno skromno grama za gledalce, ki niso mogli strukture, če se namreč predava-
toarna politika). Seveda pa pri tem ne pozablja na najmlajšo publiko — osnovnošolske otroke, iz katerih se bodo sčasoma rekrutirali stalni obiskovalci gledališč. Letos je imelo gledališče še prav srečno roko pri izbiri igre za otroke. Predstava belgijskega avtorja Arthura Faugueza AMBROSIO KRADE C AS je do sedaj doživela že preko deset ponovitev, šole pa se zanjo še vedno zanimajo, tako da bomo do konca pomladi dosegli blizu trideset predstav. To je za Maribor, kjer zadnja leta ta praksa ni bila kaj prida močna, zelo lep uspeh. Otroci osemletk sprejemajo igro zelo dobro, pa najsi bodo prvošolčki ali pa oni, ki bodo letos že dokončali obvezno šolanje. Pravo zadovoljstvo je slediti otrokom med igro, ko se drobne peščice stiskajo za glavnega junaka oziroma simpatičnega nepridiprava, ko žareče očke sledijo dogajanju na odru in je zardelim ličkom po eni uri in tri-četrt kar prekmalu zapustiti gledališče, to skrivnostno okolje, ki je za to nežno rnladost bilo vsekakor nekaj nenavadnega.
Velika vrednost otroške predstave je v tem, da otroke pritegne, še večja je, če otroka pridobi tako, da bo drugič spet želel v gledališče. Največja vrednost pa je, da predstava otroka tako vznemiri, da o njej premišljuje še naslednje dni. Morda je uspelo avtorju in režiserju, da sta v pisano obleko skrila še pouk, dober nauk ali življenjsko resnico. Ce je otrok ta pouk podzavestno. vsrkal, potem je predstava svoje poslanstvo opravila in dosegla več, kot je bilo predvideno.
Žal pripravi gledališče običajno samo eno predstavo za otroke v eni sezoni. Letos je v tem oziru bila izjemna sezona, saj je poleg uspele igre AMBROSIO KRADE ČAS bila na sporedu tudi otroška opera ČEBELICA MAJA. Umetniško vodstvo Drame ima v načrtu vsako leto dve mladinski predstavi: eno za otroke do 10 let, drugo pa za stopnjo od 10 do 14 let. Vsako drugo sezono bi se izmenoma ta dela menjavala, tako da bi vsako delo bilo na sporedu dve sezoni. Na ta način si bodo lahko ogledali primerno predstavo vsi otroci, brez ozira na starost. Številne šole so pokazale za tak način sodelovanja naravnost presenetljivo zanimanje, zato lahko
že večkrat take organizirane predstave. Če pa k temu prištejemo še 3700 dijakov in učencev, ki imajo reden gledališki abonma (po 12 predstav na leto), moramo priznati, da je mariborsko gledališče zelo dobro razumelo svoje poslan-
se vključila v naš proizvodni proces, znala ceniti tudi pomen estetskih vrednot in bo zato na svojem delovnem mestu bolj sposobna, bolj učinkovita in bolj elastična.
mesto, ki ga zavzemajo TV programi v kulturnih rubrikah na-
dovršiti šolske obveznosti do telj odloči za tekst predvsem kot kraja. Za nas bi morda definirali prvo razlago, kot njeno dopolnilo šega časopisja in revij, ;e posebej smoter TV šole tako, da posre- ali pa kot osnovno gradivo za pa zelo pasiven odnos šol do šol- duje — vzporedno z učiteljevim kasnejšo sistematično obravnavo, ske televizije. K tej, drugi ugo- deiom v razredu — tisti del ob- iz dosedanjih programov se spo-tovitvi bi bila zammiva primer- veznega učnega gradiva, ki je minjam nekaterih ur, ki so na ta
_____ java, kolik je bil odst Vek učit e- televizijsko najbolj uspešen z način presenetljivo uspele. Nave-
stvo. Na ta način bo naša^mladi- ^ev med naročniki po prvih letih ozirom na obseg in tehniko po- deni in podobni problemi pa opo-na, potem ko bo zapustila šolo in fadiofonije in kakšen ie njihov nazarjanja. Pri tem moramo upo- zarjajo na potrebo, da se čimprej
delež v enakem razdobju pri te- števati še neke posebnosti ekra- lotimo tudi metodike oz. didak-leviziji.	na: odreči se je treba barvam, tike šole; ta njiva je pri nas še
Ideja, da naj bo šola sestavni neposrednemu psihološkemu sti- nezorana, drugje pa rodi ponekod del celokupnega programa, je ku med predavateljem in gledalci že lepe sadove, bila TV postajam skupna že od in pod., po drugi strani pa imamo Na kraju želim zabeležiti še začetka. Na razpolago so bile tudi na razpolago vrsto tehničnih sugestijo k programu za prihod-določene izkušnje iz radia, zlasti možnosti, trikov in pod., ki jih nje leto. Izposojevalnica »Sava
poznamo že iz filma.	film« nas preko PD redno obve-
V zadnjem času sem se lahko šča o novih šolskih filmih. Eko-nekoliko pozanimal o vtisih in nomska situacija večini šol ne stanju pri nekaterih tovariših in dopušča, da bi si nabavile vse od na šolah, kjer tudi spremljajo kraja. Želeli bi jih zato videti šolski program. Ker je bilo to le Vsaj v odlomkih, kot dodatek k priložnostno, ne vem,_ v koliko je XV uram. To bi popestrilo pro-
Polonca Stefanac
Ura pravljic v Pionirskem domu v Jaroslavu (ZSSR)
dobljeni profil res karakteristi- gram, verjetno bi bilo ustreženo čen; bolj objektivno bi ga dolo- podjetju, prav gotovo pa šolam čila le sistematična analiza situa- pri izbiri za naročila, cije. Urnik s ponavljanjem v
splošnem kar ustreza; zaželen bi Za kroniko naj zabeležimo še bil kvečjemu daljši časovni pre- edino TV šolsko uro v zadnjih
sledek, vsaj dan ali dva, med ________________________________________
prvo oddajo in ponavljanjem.
Težje je s sinhronizacijo vsebine programov z ozirom na razredno delo po učnem načrtu, ki na šolah poteka časovno precej različno. Največja ovira za gledanje v šoli pa so — predvsem na višji stopnji — zamenjave predmetnih učiteljev;., redke so namreč šole, ki imajo na urnikih rezervirano skupno TV uro in ki razpolagajo še s posebnim prostorom v ta namen. Ob navedenih težavah se seveda pogosto vnaprej vprašamo, ali nam bo TV šolska ura — še spričo skopo odmerjenega časa za lastno delo z razredom — res tehtno prispevala, kar pričakujemo od nje. Deloma nas o tem orientira komentar k oddajam v prilogi PD, dalje stil že poznanega avtorja, predvsem pa — sicer bolj redka — priložnost, da si učitelj ogleda oddajo najprej sam, v ponovitvi pa z razredom.
Oceno o kvaliteti posamezne šolske ure lahko izreče predvsem pedagog in še ta najbolje skozi prizmo gledalcev v lastnem razredu. Tega se dobro zaveda tudi uredništvo naše TV šole, ki prizadevno išče stik s šolami. Zelo verjetno pa manjkajo tu enotni ocenjevalni kriteriji; odgovori se izgubljajo potem v splošnih formulacijah ali pa v pripombah k manj bistvenim izvedbenim pomanjkljivostim. Ni izključeno, da si mnenja o določeni oddaji celo nasprotujejo.
Najbolj tipična je za nekaj dosedanjih izvedb pripomba, da so bile preveč »zgoščene«. To je problem, ki se ga je dotaknil v
Jesenice: Pestro izvenšolsko delo
Po podatkih za letošnje šolsko leto je bilo v jeseniški občini vključenih v 38 krožkih osnovnih šol 1251 učencev (37 fl/o), v petih gimnazijskih krožkih pa 62 (16 °/n) dijakov, medtem ko je bilo v poklicni železarski šoli v enem krožku 80 ali 31 "/o vseh učencev. To kaže, da je po naših šolah zelo razvita izvenšolska kulturno prosvetna dejavnost. Kljub težkim materialnim razmeram, pouku v dveh ali celo treh izmenah in preobremenjenosti učnih kadrov, predstavlja to delo (predvsem v osnovnošolskih krožkih) pomemben prispevek na področju humanistično-estetske vzgoje. Medtem ko kaže statistika te dejavnosti v osnovnih šolah zadovoljivo podobo, pa zanimanje za to na šolah druge stopnje, poklicnih in drugih šolah upada.
Učenci in dijaki jeseniških šol so s svojimi nastopi precej prispevali k oblikovanju kulturno prosvetne dejavnosti v občini, saj so v vsakem šolskem letu organizirali okrog 80 prireditev. Ta aktivnost bi bila prav gotovo še večja, če ne bi bilo težav zaradi pomanjkanja prostora (v osnovnih šolah) in zaradi številnih učencev-vozačev (ki jih je na gimnazijah nad polovico).
Izvenšolsko dejavnost vodijo in usmerjajo prosvetni delavci, pa tudi šolarji sami — prostovoljno. Prizadevanje za priprave in nastope pa ni zato nič manjše kot v kulturno-prosvetni dejavnosti odraslih in jo le-ti z veseljem vključujejo v krog amaterizma.	B. Blenkuš
Iz življenja in dela sarajevskih šol
Več šolskega prostora!
Na področju vseh sarajevskih občin — Centra, Ilidže, Vogošča in Novega Sarajeva _ je 60 osemletk. Pogovori s prosvetnimi delavci (učitelji, predmetnimi učitelji in profesorji), ki žive in delajo v teh šolah, kažejo, da so problemi povsod več ali manj enaki. Večina šol dela v treh izmenah, šolskega prostora imajo premalo, pogrešajo pa tudi dvorišča, telovadnice in igrišča za splošno telesno kulturo ...
Sicer je dejstvo, da ima Sarajevo nekaj nad 29 lepo urejenih osemletk v novih šolskih poslopjih, kjer so moderne naprave, kabineti, učila idr., vendar pa je prav tako res, da je nad polovica tovrstnih šol še vedno v starih in dotrajanih poslopjih.
Nedavno tega so občani, med katerimi je bilo mnogo prosvetnih delavcev, razpravljali na zborih volivcev o občinskih družbenih načrtih in proračunih. Tedaj so tudi predlagali, da bo treba odmeriti nova sredstva za gradnjo novih šolskih poslopij in adaptacijo starih. Govorili so tudi o šolskih dvoriščih, ki jih je zelo malo, medtem ko je določeno število otrok telesno deformiranih, ker nimajo pogojev za telovadbo v okviru pouka. Vprašanje tretje izmene je prav gotovo problematično v vseh šolah. Mesto ■se namreč širi — posebno proti Ilidži — in šole so prenapolnjene z dijaki iz novih naselij.
Za ilustracijo samo en primer: v sedmih sarajevskih šolah — Vuk Karadžič, Razi j a Omanovič, Ivan Cankar, Miljenko Cvitkovič, Slobodan Vukovič, Blagoja Parovič in Silvije-Strahimir Kranjčevič — imajo troizmenski pouk, vsako pa obiskuje po 1500 učencev, ki so raz-
vrščeni v 32 oddelkih. V teh šolah delajo prosvetni delavci tako rekoč »non stop«, od jutra do večera. Težav ni malo.
O teh ne razpravljajo le na zborih volivcev, kjer so zastopani tudi prosvetni delavci, temveč prav tako na strokovnih sestankih predmetnih učiteljev. Prosvetni delavci, ki žive in delajo v Saralevu. se srečujejo z vrsto problemov, ki jih mnogo manj občutijo njihovi kolegi v Slovenji, Hrvatski, Srbiji. . .
Te dni smo obiskali nekaj osemletk v Sarajevu in se pozanimali, kako delajo samoupravni organi, upravni odbori in sveti v ožjem in širšem smislu. Iz razgovora z vodji nekaterih šol smo lahko ugotovili, da jim ti organi precej pomagajo. Posebno pomoč dajejo šolam sveti v širšem smislu, v katerih so poleg članov iz šolskih kolektivov tudi zunanji člani: pravniki, novinarji, javni delavci idr. Prav zato je tak svet zmožen, da učinkovito uvaja vrsto normativnih aktov in dragih šolskih normativov.
Vse sarajevske šole imajo pravilnike o nagrajevanju, ki temeljijo na vrednosti točke, in prav zato je zelo važno, da ljudje, ki sprejemajo te pravilnike, poznajo zakonske predpise in druge statutarne obveze.
Občani Sarajeva menijo, da bo vprašanje šolskega prostora v tem mestu kmalu rešeno, kajti občine so predvidele nova sredstva za izgradnjo šolskih poslopij, tako da se bodo sedanie zmogljivosti precej povečale. To terjajo tudi sami prosvetni delavci, ker žele doseči, da bi imeli normalnejše pogoje za delo kot doslej.
Božo Blažič
IZREDNI SESTANEK
Suhoparna kronika nekega kolektiva
V šoli zabrni telefon. Tajnica dvigne slušalko k ušesu in posluša glas onstran žice; glas je globok, nekam ukazovalen, ves hud in nasršen; govori tovariš funkcionar, mož, ki je občinski skupščini odgovoren za delo javnih služb in je obenem predsednik kadrovske komisije.
»Kdo je tam?«
»Oprostite, tajnica osnovne šole ...«
»Pokličite direktorja!«
Nekam plašno odloži slušalko, v prsih jo nekaj tišči, pri srcu čuti nervozno drhtenje, vedoč, da na občini nekaj kuhajo in še vroče bo pogoltnil tovariš direktor, ki njej toliko pomeni, saj je ves njen in njegova je ona, samo uradno seveda, sta začuda usklajena in težko bi prenesla bolečino, če bi se direktorju kaj pripetilo.
Stopi na hodnik, iz žepa potegne notes, poišče v njem črko »s«, kar pomeni — sreda, in tam vidi, da je direktor zdaj v razredu, in-špicira tovarišico Mačon, profesorico risanja, ki žive ne more videti, a vendar je kar naprej v razredu, kakor da ji hoče dokazati, kako majhna je v njegovi veličini, kako nepomemoen člen v senci podrejenih. Ponižno, skoraj prenežno potrka na raskava
vrata in samo za hipec pogleda v razred, pa vseeno vidi zravnano postavo tovarišice Mačon, sliši njen čudovit glas, vidi vabljiv nasmeh, ki dela Mačonovo ponižno in skromno, a to ni nobena ponižnost in ne skromnost, v vsem tem je neka čudna zav.st, ki jo tajnica in direktor in še nekateri člani šolskega kolektiva s tako težavo prenašajo.
»Tovariš direktor, telefon!«
In tovarišica Mačon ne pogleda v vrata, kakor da je pri vratih nepotreben niče, nekdo, ki ga primerja s kaparjem na sadnem drevesu ali lubadarjem na smreki sredi gozda, poraslim z robidovjem in trnjem.
Direktor zapre beležnico, vstane, se z rokami oprime katedra, vojaško zategne telo in suho pripomni:
»Tovarišica, kar nadaljujte.«
Potem stopi v pisarno, dvigne telefonsko slušalko in vpraša, toda glas zdaj ni več suh in ukazovalen, temveč je pobarvan z narejeno ponižnostjo, z nečim, kar dela človeka nepomembnega, nizkega:
Tukaj direktor osnovne šole. Želite, tovariš Funkcionar?«
In tovariš Funkcionar odločno zahteva:
»Prinesite mi karakteristiko tovarišice Mačon!«
Direktor osupne: karakteristiko tovarišice Mačon? Minili so časi nenehnih karakteristik. Kaj neki se je zgodilo? In karakteristike so lahko sila različne. Ce smo koga hoteli pohvaliti, je morala biti karakteristika svetla, čista in jasna; če pa smo koga grajali in ga hoteli postaviti v vrsto družbi škodljivih ljudi, potem je morala biti karakteristika kar najbolj črna, težka kot svinec. In naša tovarišica Mačon: bo grajana, hvaljena, ponižana, povišana? Moral bi tovarišu Funkcionarju zastaviti neko določeno vprašanje. Toda ne: treba je biti previden!
»Tovariš Funkcionar, naj bo karakteristika izčrpna, od rojstva do danes?«
»Ne! Govori naj o idejnosti njenega pouka!«
Direktor se praska za ušesom. Popraska se enkrat, dvakrat in večkrat. Tajnica, ki to gleda, razume to praskanje, ve, da je šef zaskrbljen in da je treba pomagati. In tajnica rada pomaga. Razumljivo: v tem je stvar zaupanja.
»Kaj se je zgodilo?«
»Nič. Napisala bova karakteristiko tovarišice Mačon.«
Sedla sta za pisalno mizo, grizla konico svinčnika, iskala pri-
merne besede, učene izraze in običajne fraze, tu in tam kaj prečrtala, popravila, dodala, potem tajnica udarja na tipke pisalnega stroja, direktor pa narekuje stavke, počasi, besedo zlaga k besedi. Potem karakteristiko še enkrat skupaj prebereta, se rahlo nasmehneta in direktor odide na občino.
Potem pride še drugo obvestilo:	karakteristiko sestavijo še
bivši predsednik upravnega odbora, sedanji predsednik sveta šole, predsednik sindikalne podružnice in svetovavec.
Prispe tretje obvestilo: popoldne, ob 17. uri, izredni sestanek kolektiva osnovne šole številka ena!
Nihče še ne ve, kaj ima tovariš Funkcionar za bregom. Naravno: tovariš Funkcionar je pač najvišja inštanca in take instance morajo imeti tajnosti, sicer v svojem obstoju niso prav nič zanimive, nimajo potrebne udarne sile.
Popoldne:	sedemnajsta ura,
po hodniku udarjajo koraki, v ri-salnici je zbran ves kolektiv, tudi tovarišica Mačon je tu, vsa razigrana in včasih pove dovtip in se glasno smeje; tudi drugi se smejijo in mnogi občudujejo to sproščeno naravo, to njeno lepoto, elegantnost in skromnost, ki pa ni skromnost, tako trdi direktor in še nekateri, temveč je čisto navadna in hudobna zavist. Sicer pa vlada tišina, le cigaretni dim sili v strop, v priprto okno, kjer skozi režo uhaja razredna prašina.
Potem vstopijo: najprej tovariš Funkcionar in njegova tajnica, ki bo pisala zapisnik, nato direktor s tajnico, predsednik sveta šole, bivši predsednik upravnega odbora, svetovavec in predsednik sindikalne podružnice. Posedejo v že naprej pripravljene stole, lepo se razporedijo, nagonsko in podzavestno, kakor pač funkcija in položaj zahtevata, kakor zahteva pravilo bontona: od zgoraj navzdol.
Predsednik sveta šole otvori sestanek, pozdravi tovariša Funkcionarja, pozdravi svetovalca, nato interne predstavnike ter vse člane kolektiva. Zdaj pove tudi dnevni red:
Religija in naša idejnost pri pouku.
Razno.
Potem se obme k tovarišu Funkcionarju in prosi, naj poda referat; tovariš Funkcionar vstane, zravna telo in stroge oči merijo kakovost razpoloženja; svetovalec se ironično nasmiha, direktor si popravlja kravato, natanko na grodnico jo potisne, da rdeči soj izpade iz brezmadežne beline nove srajce; sicer pa vlada molk, neka pritajena radovednost, , naveličana monotonost in togosti risočerih sestankov.
Tovariš Funkcionar zapiči pogled v tovarišico Mačon, potem ga hitro umakne, kakor da je pogled zadel na ostrino, na strupeno puščico, ki zna, tako zdaj hitro doumeva govornik, prileteti na izhodiščno mesto; tega pa je nekoga strah, vendar ta spake-drana nečednost ne spada na tako odgovoren položaj.
Uro in pol traja referat, ki je prepoln čudovitih fraz, samih ponavljanj zgodovinskih izrekov Mama, Engelsa, Lenina, našega Tita, ki je pobarvan s tradicijami naše krvave revolucije, naslonjen na našo ustavo, najvišji zakon, ki ločuje Cerkev od države, ki terja od vseh izobraženih državljanov, najbolj so tu prizadeti prosvetarji, da je vse njihovo delo in hotenje idejno čisto; potem nenadoma iztegne suho roko in predolg kazalec kaže na tovarišico Mačon.
»In kako mislite vi, profesorica Mačon?«
Zdaj se v risalnici nekaj premakne, podzavestno in nehote se desetine parov oči obrne v smer, kjer sedi tovarišica Mačon, in vsi vedo in čutijo, da se je v nečem, kar je zdaj tudi na dlani, pregrešila in bo morala to hudo napako pred vsemi zagovarjati; zdaj vedo, zakaj so tu člani kolektiva in vsi glavači, zunanji in interni, čutijo, zakaj je bil sklican ta izredni sestanek učiteljskega kolektiva.
Tovarišica Mačon se najprej rahlo vznemiri, potem plane na noge, stoji sredi desetin sedečih sotovarišev, usta se razširijo v rahel posmeh, toda oči so mirne, kakor da čutijo puščico, ki jo je nekdo izstrelil in zdaj plava po nemirnem ozračju in nje konica čaka, da se zasadi v žrtev, ki jo je nekdo postavil v naprej določeni cilj.
»Strinjam se z referatom, tovariš načelnik!«
Toliko in nič več. Sede med sotovariše in se ozre naokoli.
St. 9
PROSVETNI DELAVEC
STRAN T
»Učenci, aktivni udeleženci Z. Omerza: Uporabna fonetika L pri lastnem oblikovanju«
Izdalo Pedagoško društvo Ljubljana, Čufarjeva 11
Fonetika ali glasoslovje razi- denih del. Za slovensko učitelj- sifikacijo in opise posameznih skuje anatomski ustroj in tunk- stvo vseh vrst pa smo to področ- glasov in medsebojne razlike cije govoril pri govoru ter nje- je že v študijskih letih popolno- med glasovi, zlog, besede, stavek Zavod za prosvetno pedagoško njevanje tega znanja, interesi ot- delan kompleks vprašani ki niso §orvo zvočno stran, skupno z vlo- ma zanemarili, dasi je lep govor in približa fizio-psiho akustično
*K" ” 1ur‘,”,K— *“	................ ..................... '	•	go artikuliranih glasov v jezi- tudi pogoj uspešnosti poklicnega fonetiko. Posameznim poglavjem
kovnem sporazumevanju. Foneti- dela, v prvi vrsti še učiteljevega ni kaj reči: zadosti so izčrpna in
službo v Mariboru je pri Založbi rok ter tehnika in otrok. o’3Z0.ria izdal nov Priročnik za Pedagoga Gustav Šilih
samo didaktičnega, ampak tudi in širšega družbenega pomena.
učitelje.	Tone Ferlinc sta v razpravi »Od Zelo težkega vprašanja se je ^:.a ne sPada sarr>o v področje je- Kolikor vemo, so posvečali svo- informativna. Besedilo ponazar-
Ze sam naslov priročnika po-	aktivnosti do samostojnosti učen-	lotil Jože Pihler, ki je obdelal	zikoslovja, surdopedagogike, av-	jemu glasu in govoru potrebno	jajo primerni shematski prikazi
ve, da se je zavod PPS v Ma-	cey<< obdelala vprašanje, ki ga	najakutnejše probleme ocenjeva-	diopedagogike in logopedije, mar-	pozornost le pevci in gledališki	oziroma skice govornih organov
riboru spoprijel z aktualnim, ze-	občuti naša mladina največkrat	nja učencev. Učiteljstvu daje um-	v« ®.e v Področje fiziologije, fi-	igralci, medtem ko učitelji le-	in nastajanja glasov. Le-to kvali-
lo težkim in načelnim vpraša-	*ele takrat, kadar nastopi svoje	ne in praktične napotke, kako naj	z^e .vrs^e drugih znanstve-	tega v svojo škodo (poklicne bo-	teto knjige samo dviga!
njem, ki ga poleg ostalih terja Pry° službeno mesto. »Saj ni za postopa, da bodo njegove ocene nih disciplin. S področja te znan- lezni, razne oblike hripavosti, Posebej pa bi želel poudariti
šolska reforma od našega učitelj- nobeno rabo«, »ne znajde se«, »ni- kvalitetnejše, objektivnejše in re-stva: vzgojiti ter izobraziti učen- česar ne more rešiti sam«, »šola alnejše kot doslej, ca tako. da bo na bodočem de- ga ni vzgojila v samostojnega Doslej smo zelo površno vred-lovnem mestu aktiven in samo- človeka« itd. To so očitki mla- notili viogo otrokovih interesov
s: šspszssrjfsz Sato/s Mi j&tsls sr ur	&
m, vojnama (1939) jo i«l. Kaji- ljudje vstopajo po dovMtvi ob- Z* $*?%££ Vt£t,
SP J? 'S™1;*11 » »»““"“V SSLTrnS ““ur toaabojerbi pamatoojo inlere,-	zafetkUi	“zd„. naveden, smairijo, da morajo
• koiiko Drisr)pva nmik nr: ra„ ^	, ,	. i	zacetKu, moramo tembolj pozora- naveaem smatrajo, oa mo
kot so: aktivnost in samostojnost	• 8	• pri, raz" no usmerjali nase otroke. Žani- tekstf in^komentar k njim je se- ... k kretnio ki kažp na to imeti dober glas ne store
učencev, razredne in šolske skup- -1 L	ojnosti in nakazu- miVa študija o teh vprašanjih pod	^oze Toporišič. Od časa do t Pred leti smo označili na mnogo ali nič da'bi si glas tudi
nosti znanie ki nai traia oce- Slavne možnosti samostojne- naslovom »O otroških interes h« časa so izhajali članki o vpraša- f01' Pred leti smo označili na mnogo an me, aa oi si gias iuai nosti, znanje, ki naj traja,	ela učencev pri pouku. Vse- £a ero £ nrisn^? nsihlTjon: njih fonetike tudi v raznih re- ^	Omerzovo Logope- čuvali. Odtod razne oblike pre-
pa
tudi
»PIONIR« ob 20-letnici osvoboditve
ga aeia učenčev pri pouku. Vse-	katero ie prispeval psiholog Jan-	njih fonetike tudi v raznih re-	^.joeju wineizovo Luogupe-	—
kakor prepotrebna napotila za	ko Plemenitaš bo prav lotovo	vijah. Medtem ko so bila nave-	d,1J0 (lzsIa 1959 vfDZS ; v katerl	^ne
vsakega učitelja, ki želi, da bi	zanimala vse učitelje ki hočejo	dena dela namenjena v prvi vrsti	obravnava avtor fonetiko v tre-	dispho.^	^
bilo njegovo delo v prid posa- slediti načelu sodobne pedagoške lingvistom, so se jih za svoj štu-	P°®lav^ Vendar tlstl
mezniku in družbi.	psihologije	peaagosKe d.. noslnžwf)1.	s„r^ in prikaz bolj obče informativnega najrazličnejše
ali kronične hripavosti, obravnava avtor fonetiko v tre- disphonije ali fonastenije ali celo
ki jih spremljajo telesne ali dušev-
Dokaj izčrpna razprava o šol- Ob koncu vsebuje priročnik še avdiopedagogi in logopedi, kate-	f”^a’	Je	Za P®tret>a Prak"
skih in razrednih skupnostih, ki	razpravo Rajka Kladnika »Otrok rib število se je zaradi rastočih	^®	nreničel	i!	ni nraksi' lahko doživp-mo dan
zajema utemeljenost skupnosti in in tehnika«. Vsekakor odličen Potreb čedalje bolj množilo tudi	.5* J® ™ ^
njene odnose do ostalega življe- prispevek, ki nas pouči o današ- v naši vzgojni praksi.
V Zagrebu in v Beogradu
nja v šoli, je zelo uporabno na- njem pomenu tehnike; predoči »Pionir« proslavlja letos dvajset- potilo za _ učitelja. Razpravo je nam vpliv tehnike na otroka v
vzbudila med slovenskim učitelj- za dnem take pojave tudi pri svom potrebno zanimanje za svojem delu. Pogosta utrujenost imajo žebdokaj razvita"foneteka Problematiko govora, predvsem po intenzivnem pouku ima svoje
prispeva! Švajger Viktor. Omeniti predšolski dobCza časa obvezi fatfOtutT ki z znanstvenimi prh za govorne motnje in hibe ki penine najčeščev n?ih =
slovanskimi p^onirskim^grami2Pa Ireba. da ie bda razprava nega šolanja in srednje šolske do. zadevanji mnogo prispevata k ^JEi^ter^e Senila v tem zapoS i ’ Zato opaza?^ na ............. ??Pls“ai Pr.!dn2-!mo doblh n.ova bc t?r zelo uporabno povezuje razvoju hrvatske in srbske fone- “ladT>	tole Stekov Om^ovTknji-
obletnici osvoboditve.
s.v?ie,^" poimenovanja. Zato so potrebna tehnično vzgojo z izbiro‘poklica, tike. Pri nas nasprotno lahko re- Pogledu Pomembno in	TT ,rcoVl
dopolnila in seveda nova poime- Svoje izvajanje pa zaključuje s gistriramo samo redke primere ™no ^tvo. Vendar vrzeli gi da ^ ga preštudira v vseh
nlrje, poverjenike in ostale vzgojitelje, ki jim pomaga pri njihovem pe- novanja.	poglavjem »Vpliv tehnike na od- nekaterih
dagoškem delu.	Mnogokrat je učna snov v šoli raslega človeka«.
Tak je slavnostni Piomrjev pro- skrhno nosrednvana nremnln na I novih jugoslovanskih plo- !,K'luyo posredovana, premalo pa
gram v letu : nirskih iger:
spominsko zasidrana. Prav zaradi teljstvu spodbuda k razmišljanju mu proučevanju tega, za našo
ni bilo mogoče izpopolniti! Da bi zbornicah! V tem poglavju daje
prizadeva i o lužiti	stvar?1 ker jo le Spolnil, je Zdarvko Omerza navodila o negi glasu glede na
prizadevajo sluziti, tej stvari, Ker kot strokovinjak in praktik na dihalne vaje, vaje za popuščanje
tem področju pripravil daljši mišične napetosti, vaje za po-
posameznikov, ki si
____ i služiti tej stvari, ker
Ako bo priročnik našemu uči- še nismo pristopili k znanstvene-
Z njim je hotel avtor vsaj delo- Samo »mimogrede« bi omenil na-ki so v še učilnice, v katerih imamo po-
inNjihovi1 vzgojite™i*'naš?i°?zbor°veii- vak Alojz, avtor dokaj zajetne bo tudi ta izdaja dosegla svoj zadnja leta določeno izbrazbo na n?ši vzgoini Praksi pri oblikova- nk v dveh, morda celo v treh
,--- X....,,.----•	■--- razprave »Učno načelo trajnosti namen.	viši! nedagoški šoli nri čemer so n-lu govo,ra naših učencev vsak izmenah, zvečer pa so v njih se
znanja«. Pod tem naslovom je ob-	---------------------- J ^	.	> h	»n
KONČNIK DRAGO se posluževali tudi zgoraj nave-
1.	v mesecu oktobru bo izšla tega smo učitelji večkrat neza- ter svetovalec in opora pri reše- prakso važnega področja Sloven- teks'1' Uporabna fonetika I. del. stavljanje glasu in higiene glasu,
slavnostna številka pionirja. Prika- dovoljni s svojim delom. Kako vanju vsakodnevnih vzgojnih, di- ski surdo- in avdiooedaeogi in Z n:,'im ie hotel avtor "0^	S^,rnr, »mimoerede« hi omenil na-
zacaetki%ara6Z8!0itraneT bo<loVpionl?fi te“U P°“a8ati. nan? svetuje No- daktičnih in metodičnih vprašanj, logopedi so prejemali iz fonetike	^®ba^;
in njihovi vzgojitelji našli izbor velikega števila pesmi in zgodb iz parti zanskega »-Slovenskega pionirja« in povojnega »Pionirja«, zgodovino lista bodo osvetlile številne reportaže. Ponatisnili bomo tudi kazalo petih številk »Slovenskega pionirja« in dvajsetih povojnih letnikov. Pa tudi jubilejna številka bo prinesla marsikaj, kar boste lahko uporabili pri delu s pionirji. Zato ne bi smela ostati brez et številke »Pionirja« nobena šola. nobena šolska knjižnica.
2.	Slavnostna seja »Pionirja« 25. maja 1965 v Črnučah nad Ljubljano.
Za ta dan bodo učenci osnovne šole iz Črnuč pripravili kulturni program.
dan bolj pereče.	različni seminarji ali predavanja.
Kakor bi tudi pri nas želeli	Kdai iih pravzaprav prezračijo?
dočakati moderno empirično	In, vendar morajo preživeti j
študijo iz eksperimentalne fo-	iak.'?n'b Prosto'rib i učenci i uci-
netike, ne moremo mimo dejstva,	,d<d.?e ln doJgf..ure’ k*
da za le-to še nimamo pri- tem da,Jse. cim slabsl v n^lh mernih pogojev:	nimamo fo-	zrak v katerem kvarimo naše
netskih laboratorijev, ustreznih	najobcutljivejse delovno orodje,
aparatov, prostorov za eksperimen-	SovoriJa ... In v tem smislu naj
talno znanstveno delo strokov-	*€0Pozonm na omenjen
__ . . v.,	- ----> — u — ——*““*■ j ^ ^	o*, a v c* i tict. wmrwji sc '-»a. ^ iJiui i iiLd ctiJioTPoupiipnp nnctPFi n jakov, itd. Tako se moramo v ec
s^o*r fodelavcr[ia,predstojni0ke da ložba v Liubljani natisnila obši- tudi navaja), ki je zbrano v nosti Cankarjevega pisanja ‘kar ali manj še vedno posluževati tu- Takole bi zaključil: Veseli bo-bodo pripovedovali	o	osvoboditvi pred	ren znanstveni tekst	Dušana Pir-	»Cankarju« v	tako	obširni	meri	pomeni veliko	in tudi pionirsko	iib izsledkov. Na taki osnovi, ki	dimo vsake pedagoške publika-
2°' n^d • n	jevca	»Ivan Cankar	in	evropska	in dosledno, da	bi	mogel	vsak	delo o Cankarju oblikovalcu	Pa i0 ie obogatil z lastno prakso	ciie. ki je izraz teženj naših
izročila prCeahodnogapom™sako knjig^0 1jtfratPra<<. smo dobili Slovenci kritik, ki bi ga želel ponovno Knjigo »Ivan Cankar in evrop- z zdravljenjem logopatov, je tu- praktikov ali teoretikov, dokaz v katero se bodo	podpisali vsi	častni	delo,	ki nedvomno	predstavlja	preveriti, napisati že	sam	novo	ska literatura«	je avtor porazdelil	d^ nastala Omerzova Uporabna	pridnosti in požrtvovalnosti v na-
gostje slavnostne	seje	revije »pionir«	svojevrstno prelomnico	v našem	delo. Izhajajoč	iz	tega	gradiva na	v tri dele z obširnimi podpoglav-	fonetika, katere drugi de! bo mo-	šib — priznajmo — še vedno
ltteirw'	ln	na dragi fc'temdjitega ji, katerih vsak je zaokrožena ral avtor v najkrajšem času pri- težkih delovnih pogojih in
ha revijo »Pionir«.
DUŠAN PIRJEVEC: »CANKAR IN EVROPSKA LITERATURA«
S tem, ko je Cankarjeva za- gradiva (pisec ga, kolikor se da, sploh literarnoteoretične poseb-
Pr-V1"! T 7 T Til V\ 1 1 r, I	^ ! r. lir-. 1-V X, l 4-. . »J j __ *	\	, .	.	,	. .	_ .	,	^
_____ vrednotenju. Ne gre toliko za poznavanja literature, filozofije, celota, obenem pa se logično do- Praviti, da bi svojo zamisel lepo upanja v lepšo prihodnost! Tako
n\s“erv,C1rnomijuZa^nenko“ Sle slov^ko^n”™	^jeJo- Tako je že na zunaj	^ ^ }ma ^ prefšnff pSlaSkJ g^nSije^S
vembra5 i965I.sc* v	"’• n°-	S“^Tevropsrke ^ lekSt0V ° .°bdobju mode™e v dosegel jasnost, sredi ogromnega
fa zi metodo ^	gradiva: ki ga f^no obvlada, teoretični"znač'ai :'‘ob7avnava psi- tega vidika pozdravljamo tudi
ja bomo razdelili tudi nagrade; orga- ja, za metodo, ki je izrazito so- primerjalne metode dokonal do ne da h U kdoikol , v ,	, -
mziraii bomo razstavo vseh letnikov dobno primerialno zgodovinska samoniklih	+ dokopal do ne da bi se kdajkoli zapletel v hične in fiziološke osnove govo-
"4"-- ln pregledali naše šolske in na,"/,,!/ zgoaovinsk? samoniklih interpretacij ter ko- nepotrebno razpravljanje. Sveži- ra pri čemer se noslužuie naino	aa puurocju ogupeuge,
tudi pravi parti- ^re^1s4aS7anedpV^vanova- marpvec ™ntar ev o nastanku in razvoju na Pirjevčevega stila in jezika pa vejših Snj' in^gotovftev d^ ki ^ Poreča svoje delo! Njegova _______	Predvsem^ za dejstva, da je Pir- slovenske moderne in še pred- omogočata, da je njegov tekst Ije razlag fonetekernove go- Uporabna fonetika bo brez dvo-
»Pionirja« liste. Prikazan bo zanski miting.
pri čemer se poslužuje najno-veji'
VSeTm_° nj.eni. »srednji osebnosti »IvaT0^3^10'evropski litem- vora z opisom in
prizadevanja tovariša Zdravka Omerze na področju logopedije,
Ivanu Cankarju.
Gaj za najboljši Šolski list tekst te vrste pri nas ki ne le ob 20. letnici osvoboditve obravnava, temveč tudi postavlja
Večina naših šol izdaja svoj šol- slovensko literaturo v dnloAenem	-	.	----
iEekpoUdejavanUenašihapLrnfrfedvm0 jo času v resničen neposredni sklop debb	O,p?,zoril na
ocenimo.	vseh idejno-filozofskih literarno- P1340 P°zr>ane ah se sploh neraz-
Zato vabimo vsa pionirska ured- teoretičnih in Doiitičnih tokov v lskane značilnosti. Dokazal je, kaj ništva po šolah da nam pošljejo čim- Evr0Di in ce o ™tn Pole« teel je v Cankarjevem opusu odraz prej, najkasneje pa do konca letoš-	Evropi m celo v svetu. Poleg tega	f ... 1jtprarnju in	irjoinih	tokov
njega šolskega leta kratek oris ureja-	so Pirjevčeva poglavja v knjigi o	yU'lln mGrarnin m	mejmn	tokov
nja svojega šolskega lista.	evropski dekadenci in simboliz-	ter vPllvov tistega	časa, kako je
Vse poslano gradivo - posebno	Z Ctml „ f .12:	Cankar te vplive	bodisi	nepo-
____	_______ rll fiziologiio go- ma zarezala v našo pedagoško
tura« tudi prijetno branje in delo vomih organov, elemente 'izreke "j1''0 močno brazdo!
Dušan Pirjevec je v literarnih dostoPno širšemu občinstvu.	jn izrekovalnih mest, podaja kla-
Albin Podjavoršek
Kristina Brenkova: KO SI BIL MAJHEN
slavnostne številke in številke posa- mU pridobitev zase, meznih letnikov, bomo razstavili ob
ki sta jo
.. ^,3^?.šn3?m, šc:'I-skem 3eta ■I6 izšla osvobodilne borbe. Pravzaprav v unrčkovi knjižnici tudi drobna pripoveduje svojemu sinku, ki
jih hrane, m6ro, ki je ležala nad ljudmi.
iger.
naša _ znanstvena liieratura ter ^	majhen. Kristine Brenkove: Ko si bil
vse^r^e«	S«v^p^ W
,r°ke' v. kalerih 80 “hOgi tudi več- boko prizadetostjo/6 Ta nrizadefost
zaključku letošnjih jugoslovanskih založništvo že vse predolgo po- ...
velike, samosvoje osebnosti, piša-
grešali.
in kaj je v njegovih delih plod velike, samosvoje osebnosti, pi teljevih življenjskih razmer
Pošljejo naj na naslov: Uredništvo
Nai0”virtekAajJ označijo:^AVpiONIR- Dušan Pirjevec je	--------- —	..	- -
JEV nagradni natečaj.	svoje^delo na podlagi tujega ter enem je Pirjevec obširno anali- krave„;I^Q?SiAiyfI|iy.’
Uredništvo »pionirja«	domačega literarnozgodovinskega ziral jezikovne, stilistične in
-	-	pisateljica zaključi takole:
zasnoval razmer njegove domovine. Ob-	SljF^^ jpva	biio7 to »
sredu najn<>Ve3Ši kn3iŽiCi' Pa nam P"' ""Neka^fvodanTmotiv, ki je dal vlf^j^sf^UŠ^aThko^re^ P°' srednje svoje spomine iz narodno- knjižici tudi naslov in se skozi vse 3'_ Rdečo žogo in ^avo ^okolado.
■"	“f.1® p?flavlIa kot refren, je: Ko si majhno kolo in veliko, rumeno po-
Pi3 iPalhen. Ta veže tudi vse kratke marančo. In kaj si želiš ti, mama? zgodoe v enotno kompozicijo. Ze sa- — Želim, da bi nikoli več ne bilo mo naslov otroka privlači, saj vemo. vojne, kot je bila takrat, ko si bil kako rad poslusa vse, kar je pove- ti majhen
zano z njegovimi otroškimi leti, ki Ker so otroku primerne in dobre QP‘ .uh ne more spomniti. V vseh knjige z motiviko NOB pri nas red-
Milena Batič
Polasti se je občutek, da je sama »Naj mi bo dovoljeno, da ob tovarišico Mačon? So tovariši, ki Direktor pobledi in si nervoz-v neskončni praznini. Ali pa je tej priliki povem svoje osebno so na njeni strani, vendar preko no prižge cigareto ta občutek tudi utemeljen? Ne: mnenje, da je tovarišica Mačon lastne previdnosti ne morejo, ne »T„	hntpla vi(w:
ljudje so previdni, strah jih je,	tako rekoč duša našega sindika-	smejo, to zna škodovati. In ni tre-	uživam v shkarskih umetninah	zg^bah ima otrok'tudi pomembno	ke"‘1ahko''“omenjeAo”7nUzico°%amo
da bi jim nekdo sedel na vrat.	ta, ki je, to moramo priznati, v	ba braniteljev. Mlada profesor!-	še sreča- sicer bi se zaradi sta’	VtIog°' p?n}embno le že njegovo roj-	toplo	pozdravimo,	prepričana	sem,
sa 8ss£* * ”no,onl ssr%Mr in Jame grg,HS7, ,vt	pHSStS
« nepomembne. D.rekKr ,e	<!!»
/.T„,=riS,ca.M,{„„ Bolen. ^
stara petindvajset let m je pro-	DO(jaianje ie čudovito nazorno in	rezen noz- Hvala, tovariš Funk-	na raznolago vendar ie zame	krftn°. otroku razumljivo pojasnit-
fesorica risania Nien odnos do	P^oajanje je cuuovim, Iiazuiuo m	cion , v kratkem naslednie nn	razpolago, vendar je zame	nekatere abstraktne pojme, s kate
Otrok ie nrav len vendar skorai	UČenC1 na razuml»v nacin E>rid°-	jasnilo- Stara	tft-f.j3 -P ^	Prevellk0, saj je to majhno dru-	rimi se tudi v šoli mnogokrat sre
nr el r,=t a,P n-i!/; n e//tVŽL	bivajo znanje, ki ga nekje niso	J , ,ptara sem petindvajset	žinsko stanovanje. Da, človek bi	čujemo in smo marsikdaj v zadreg;
Prelaskav. O idejnosti ne morem	j i.. n;ena ugna ura ie delov-	let' Tn eta sem imela, ko so mi	obupal če °a ne bi reševalo ne-	I<0 ne vemo- kako hi jih najbolje do-
«^«•5	— — - srura sgsmjiz s	k“
nr.a.'e”lc“Vn?™i ifSvt lo dSfSu"" ^	I®	SVoMuS'.‘frate	K S“p?	Zatoka.
tila življenje risanju in oblikova- m m reče direKtorju.	-— —*------•	• orgeiJ občudovala treske, uieda-	o, m	. , .
Ni še dolgo, ko smo pospremili na zadnjo pot Andreja Keniča, upokojenega šolskega upravitelja
m leče mitnsiuiju.	^ Postala sem profesorica risania ta cTL - t	c«iead- in kanglico in si pravkar sezldaI w. Andrei Kenič se ie rodil 1RR4
niu otroških značajev«	"Vase Porocl10 le dostl Pre‘ Tu ie moie nm;n.	J la sem mogočno ladjo in ugotav- šico. Pa pride na dvorišče velik lant, „	7 ie Je rodil 1834
-rj. v.	,	, U *	skopo. Zakaj?-«	^ J J P d službeno mesto, ijala mojstre, ki so znali vdahni- sune z nogo v pesek, v kanglico in v Grobiščah pri Postojni kot sm
Bivši predsednik upravnega Direktor se opravičuje rad bi ? veseljem sem vstopila v to šo- ti to silno živlienie Krai mene v histc°. da se sesuje, ti zajokaš, on revnih staršev. Po končani osnov-
bil gSTrad Tud^fpTmizi sSLm« fe, kvariš direk- je stala im^iSag^pa^a^!	n3° ni šoli je v težkih razmerah kon-
odbora:
»ve«r	lc mamic 4.
po glavi in zbeži. To je nasilje.
k;jr,	„-, „7.3100,- nionih ln natočil čistega vina, pa se do-	‘ -v j!'-	Ka in elegantna, v dragem krz- Njena pripoved je preprosta, jezik	sininaziju, pa ijuu-
sprejeta nav Podtag1	.nJen h	j; rotacije, ki	je sicer zanj dokaj	tila sem to. Kmalu sem	spoznala,	nenem plašču. Sklepala je roke	eist, dogodki, ki jih obnavlja, pa so	Ijansko učiteljišče. Andrej Kenič
spričeval, ki pričajo, da	je	bila	prizaneslJiiva	3 vendar J direk-	da tovariš direktor ne	mara vi-	jn me skrival opazovala Pre	ir!n.080krat nnvidezno drobni, v res-	je učiteljeval	42 let med svojimi
~ “SHlrS: S. SltliŠo, M £ -SkSs® E——'»S' S -- W	ob-
v	Lot f 3en° ■d0 jf/a. ’	Z	zave in zdrkniti z vrha v prepad	tovariš direktor pa je	hotel do-	Kdlasi in clede stanovanLho	, Tak je zapis ° ži<3dvskih otrocih	last odpustila	iz službe, kasneje
v	zmoti; tovarišica Macon	je	na-	.	, .. t	usodno p p	kazati nasprotno: zato	me vsak	P' P°magi m glede stanovanja bo	ki Sq Jim pred smrti0 v pUnski ce_	pa je bil kot	neuklonljiv narodno domnevo popolnoma in do- J „T iS Funkcionar vljudno teden kontroIira, poiskal bi rad LLL	36 bl p^ed0 Umla^em^tu^etu aTonituPki njak interniran v padovskem ta-
epnrLUZ3kumla'A	prosim bodite konkretni!«	dlako v jajcu; ne bo je našel«	1 sestane, zak jucen.	so ga kot talca z drugimi fanti ustre- borišču. Potem, ko se je 1946 vr-
Predsednik sveta šole:	piosim, e	_	»Tovarišica!« protestira direk- Tovarišica Macon ima res im na Gorenjskem.	nil v Rakek, je bil upokojen,
»Mačon Božena, profesorica Povod je dan in tovariš Funk- tor, svetovalec pa nakaže z roko, stanovanje, na šoli je iskrenost V knjižici pa najdemo tudi ve- Andrei Kenič ie bil odličen ne risanja, je ena tistih mladih mo- cionar pove jedro sestanka:	naj molči in čaka. Mačonova na^ dobila novih prijateljev, nikomur	^gLor? o^fam^o^^prvfh dagof ^ ?evovodja udi]sfvo^
ži- ki posvečajo življenje šoli, »Tovarišica Mačon, vi hodite daljuje.	pa ne pove, da je bila ženska v kora‘kihro°nov£m”modrem''piaščku' pa^še je tudMŽven^šoFLkot sad/
hjen odnos do vsega na šoli je k maši!«	»V šoli, v osmem razredu smo dragem krznenem plašču
tovariški in s človeške plati po- V risalnici zavlada napetost, obravnavali freske. Žena našega Funkcionarjeva žena! polnoma pravilen, human.«	ki je podobna podzavestni rado- direktorja mi je povedala, da so Direktor šole pa je v idejnost
Predsednik sindikalne podruž- vednosti in neučakanosti po en- v tukajšnji cerkvi čudovite fre- pouka popolnoma prepričan. r‘°'	tratni senzaciji. Kdo bo branil ske.«	Drago Kumer
niče:
je^dobil*fantek^z^rojstnf‘dan'in^mu jar, čebelar idr. Andrej Kenič jo je poslala babica.	nam bo ostal v spominu kot vzor
Vendar- je tudi v teh vedrih do- idealnega in nesebičnega narod-godkih povsod čutiti navzočnost tez- „„„„	.
kega, vojnega časa, pomanjkanje nega učitelja in kulturnega de-osnovnih življenjskih potrebščin in lavca.
Razpisi delovnih mest
Skupščina občine Celje razpisuje dodatno še daslednja delovna mesta: Kmetijski izobraže\'alni center Celje — 1 vzgojitelj VZG, nekaj let prakse, samska soba; 1 učitelj za kmetijsko strojništvo P (diplomiran ing. agronomije s 3-letno prakso) ali PRU (kmetijski ing. s 5 leti prakse); 1 učitelj praktičnega pouka v vrtnarstvu, UPP (srednja kmetijska šola in 3 leta prakse ali nižja kmetijska šola in 5 let prakse), samska soba.
Kajuhov dom Celje — direktor doma, P z 10 let prakse.
Dom Dušana Finžgarja — direktor doma, P z 10 let prakse.
Osnovna šola Podlehnik razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
2 učitelja za razredni pouk, U; 1 učitelj za slovenščino, angleščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 uči-
telj za matematiko in fiziko PRU. Zagotovljeno je samsko stanovanje.
Podružnična šola Gruškovje — 1 učitelj za razredni pouk U. Zagotovljeno je samsko stanovanje in dodatek za težko službeno mesto (4000 dinarjev).
Osnovna šola Horjul pri Ljubljani
razpisuje dodatno naslednje prosto delovno mesto:
Podružnična šola Brezje (pošta Dobrova pri Ljubljani) — l učitelj U, komfortno družinsko stanovanje, redne avtobusne zveze z Ljubljano.
POPRAVKI:
V razpisu delovnih mest za učno in vzgojno osebje v letu 1965, ki je bil objavljen v 7. številki Prosvetnega delavca, so bili pomotoma izpuščeni naslednji razpisi;
Osnovna šola Martin Konšak Maribor, Prekmurska c. 67. — 1 učitelj za slovenščino, PRU; l učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za razredni pouk, U; stanovanj ni.
Občina KRŠKO:
Osnovna šola Gornji Leskovec, 1 ravnatelj, U ali PRU s strokovnim izpitom družinsko stanovanje in posebni dodatek; 3 učitelje, U, samske sobe in posebni dodatek.
Občina KOPER:
tarjeva 2, telefon 313-722, int. 363 Posebna šola pri Mladinskem na-
—	Naslov uprave: Ljubljana, Na- ravnem zdravilišču Debeli rtič pri zor jeva 1, telefon 22-284 — Poštni Kopru razpisuje še: 6 prostih mest predal 355-VII — Letna naročnina vzgojiteljev, VZG;
600 din, za šole in ustanove 1200 Ekonomsko - administrativni šolski din — St. tek. računa 600-14/608-16 center Koper razpisuje še delovno
—	Tiska CZP »Ljudska pravica« mesto 1 učitelja za slovenščino, P.
»PROSVETNI 0ELAVEC«
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopi-
Obiščite novo trgovsko hišo u Veleblagovnice
nama
V LJUBLJANI na Titovi cesti
V šestih etažah je kupcem na voljo preko 10.000 artiklov za osebno potrošnjo, za opremo stanovanj, za šport in rekreacijo itd.
Vse, kar potrebujete za sebe, za družino, za dom in gospodinjstvo, lahko kupite pod eno streho in po ugodnih cenah v največji in najmodernejši trgovski hiši v Ljubljani.
20-odstotni popust pri nakupu s tujo valuto. Obročno odplačevanje.
Dostava na dom.
Družabna in plesna vzgoja mladine
» ZALOŽBA teli MLADINSKA MK KNJIGA
je izdala v zbirki »Cicibanova knjižnica« štiri knjižice pesmi:
•	Vera Albreht:
PUSTOV GOD, krt. 600 din
•	France Filipič:
SREBRNA METLICA NAD GORO,
krt. 600 din
•	Črtomir Šinkovec:
POMLAD OB SOČI, krt. 600 din
•	Janko Samec:
ČENČA MARINA, krt. 500 din
Štiri knjižice pesmi za otroke bodo dobrodošle vsem, ki imajo radi drobno otroško poezijo. Pesmi so šegave in igrive in primerne za mlade deklamatorje. Poleg tega so bogato opremljene s čmobelimi ilustracijami.
Poleg domačih tekstov prinaša Cicibanova knjižnica tudi klasične in sodobne tekste iz svetovne mladinske književnosti.
Tako bodo izšle v maju:
•	Carlo Collodi: OSTRŽEK
•	William Saroyan: OČKA, TI SI NOR
•	William Saroyan: MAMA, RADA TE IMAM
Ostržek je vedno lepa in sveža knjiga za otroke vseh starosti.
Obe Saroyanovi knjigi sta pisani z veščo roko svetovnega pisatelja in razgrinjata bralcem očarljivo zgodbo rasti svojih dveh otrok.
glasbenimi, baletnimi ali gledališkimi ustanovami ter skupaj z njimi sestavile program. Dokajš-
od s. do n. februarja je bilo	Razgovor s tovarišem Jenkom
nadaljevanje seminarja za peda-goge družabne in plesne vzgoje
pri Pionirskem domu v Ljubija-	je minilo že več kot 10 let. Med	vzgojo, ki prireja posebne šemi-	njo vlogo ima tudi izbor plesno-
ni. Bogat program seminarja in	tem časom je	bilo ustanovljenih	narje za pedagoge telesne vzgo-	zabavnega orkestra, kajti glasba
pa dejstvo, da si tečaji za dru-	nekaj plesnih	klubov in organi-	je. Vendar je to le krpanje lu-	je tako rekoč tista, ki daje zaba-
žabno in plesno vzgojo mladine	ziranih večje	število tečajev,	kenj — sistematična družabna in	vi karakter kulturnosti ali raz-
tako rekoč nepretrgoma sledijo,	Morda bi kdo	rekel, da je bilo	plesna vzgoja pedagogov pa še	brzdanosti.
Razgovor pripravila Neža Maurer
13 tisoč knjig v pedagoški knjižnici
V pritličju republiškega Zavo-
nas je pripeljalo do tega, da smo vsega skupaj kar precej nareje- čakata uresničitve, naprosili organizatorja seminar- nega — toda glede na množič- ,, „	,.	, ...	,	.	, ,
Da n. bi govorili samo ozko o i>I.s», lahko pod5r..„o. d. je bi-	"St
oddelku za družabno in plesno lo res piemalo narejenega. estetski družabni ples in mu ta-
vzgojo pri Pionirskem domu, Kje tiči vzrok, da se ples pu- ko v življenju naših mladih lju- da za napredek šolstva v Ljub-vas prosimo, če nam lahko pove-	gga 0f, strani, čeprav s svojo este-	di dali mesto, ki mu pripada.	Ijani na Poljanski cesti 28 je lepo
nHhkDlesne kilture orfnas	tik° in ^"amičnostjo gibov člo-	prizadcvati si> da postane	urejena pedagoška knjižnica, v
njih plesne kulture pn nas.	veka plemenitl sprosca -	naiboli množična obli-	kateri ie 13000 knjižnih izvodov.
Od ustanovitve Amaterske	medtem ko za nekatere panoge	k,,iturno-zabavnega živlienia	Ustanovljena je bila 1. 1955, kas-
plesne športne zveze in njene na-	fizkulture trosimo ogromne de-	ka	kulturno zabavnega življenja	■
sledniee Ple,„e zv,* Sloveni* „„je7	i^rekre.c,^ l.st^ vzeh družb.
Pred seto, .mam Referat o	J, „ zasU,rel„ misel- Mst™. "Pdbliiki sekretariat
prizadevanjih in nadaljnjem raz- ^	,o,rQ „ za prosveto in kulturo in pedago-
A/n v/ filmi m|u kles"° v sITtL:	2 m “n,et'
J	izkoriSSanTprosteEn” a.” mladi- ” T	'f” .f”™ S vaS?	in SS
Posojamo naslednje nove poučne ne okrajnega komiteja ZMS .	1	.	1	.... nih knjig so v knjižnici tudi
filTi9i mehkužci - adaptacija	Ljubljana, dalje referat Pomen	rajocih nemirov —	ter visokih	nemška in italijanska, pa tudi no-
— barv., 200 m	družabnega plesa za	oblikovanje	vstopnin. Prireditelji	se zavedajo	vejga angleška in francoska dela.
Na svetu živi 70.000 mehkužcev, mladega človeka s posvetovanja privlačnosti plesa in ga izkori- Knjižnični katalog je urejen po živali mehkega telesa, ki so hajpri- CK ZKg v Celju in še mnoge ščajo v komercialne namene. Do- sodobnem VDC sistemu. Razen adaptacije, po n^jnoveSihCizsl/dkih druge zapisnike sej, sestankov gaja se celo, da se maturantski knjig o drugih predmetih so V obstaja 6 razredov. Prikazuje pred- itd. Moram reči — veliko besed, plesi brucovanja, športne zabave knjižnici še metodične knjige o razmnnlevarnerazredov’ hranJ^je in zelo lepih besed, temeljitih raz- in ’ dobno izrodijo v pijamjeva- glasbenem, likovnem in tehnič-938 GOBE barv., 170 m	ff>v, konstruktivnih sklepov. nj Naše prizadevanje usmerimo n«Ti pouku, pa tudi sodobni
Poznamo približno ioo.ooo vrst gob. Vendar je od tega bilo zelo malo J	bo vsaka Dlesna priredi- ucbemkl za manjšinsko solstvo.
To SO rastline brez klorofila, ki se uresničenega, ne vem pa, ali za- y to’ af DO vsaKa piesna pr	Namen knjižnice je, da poma-
hranijo z drugimi organizmi; para- j- Domanjkania	prepričanja,	tev veclro družabno	izživljanje z	prosvetnim delavcem poglab-
lične'” užfme^in ^euž^To^e ‘T«	da'je ples dejansko	del vzgoje	vmesnimi točkami	kulturnega	fjatiP strokovno znanje. Največ jo
njihovo pomembnost v naravi.	mladega človeka, ali zavoljo po- programa — brez divjaštva in pi- obiskujejo — poleg prosvetnih
45 kaj je ekologija _ barv., manjkanja denarja. Mislim, da jače, ki ples v resnici samo de- delavcev iz vse republike — uči-120 ^ i	h0 vsakega nekaj. Gotovo pa je, gradira.	teljiščniki in študenti filozofske
odnosOT med raftlinami in živalmi, da bi prepričanje o nuji družab- f) In koneno _ izdelati načrt !^,Ultje,te' odPEta.ie ^sak. ban ^ Medsebojno uničevanje, parazitstvo in ne in plesne vzgoje našlo pot do , J ,	Simioni* 7a vsnko 8' do 11' ure' KnbSe Posojajo tudi
simbioza, vrste biomov in eksperi- uresni£tve	_ če bi to	V^niem J bilo na dom 0zirOma tja’ kjer 50 pr°-
KAI JE PTICA? - barVni' PrePrlČan.je bil° ŽiV0' .	.	. potrebno upoštevati ne samo SJes^prlpravU^na
riim prikazuje ptico v letu, na Kaj' bi glede na sedanje zelje ples, ampak tudi druge 9“ |V strokovni izpit, dobe v knjižnici zemlji in v vodi. Evolucija ptice in mladine in potrebe naše družbe družabno-zabavnega življenja, kot y potrebno literaturo Podrob-gienkrUagapuceAeie?eloajrS]č2c0aStintgJa: bil° ~ P« vašem mnenju - nuj- so humoristični programi, koncer- ne informacije dobite pri knjižni-dijo gnezda. Hranjenje mladičev, vio- no narediti na področju druzab- ti in podobno.	čarki Ivanki Kavčičevi, knjižnični
teav kltiTa prl lskan:iu hrane in seli' ne in plesne vzgojc?	Vse organizacije, ki prireja- katalog pa si lahko ogledate pri
ev 1545 ljudje na kolesih - čb., a) Uvesti v vseh šolah — od jo zabavne in plesne prireditve, vseh zavodih za prosvetno peda-160 S1-!	.,	.	c„mpV	osnovne do srednje in strokov- naj bi se povezale z lokalnimi gosko službo,
delavcev, k? stoje z eno nogo na ko- ne — sistematično družabno- kulturno - prosvetnimi društvi,	S.	Skočir
ščku zemlje, z drugo pa v tovarni, plesno vzgojo. Doslej je bilo na
C
ZALOŽBA

Cankarjeva založba priporoča:
Osamu Dazai: VEČERNO SONCE
Pretresljiva izpoved japonskega pisatelja. Roman je imel po vsem svetu velik uspeh. — Cena pl. 1600 din.
Jens Peter Jacobsen: MOGENS
V knjigi je zbrano celotno novelistično delo danskega pisatelja Jacobsena, subtilnega opisovalca človekove notranjosti in njegove problematike. — V platno vezana knjiga stane 1780 din.
Aristoteles: NIKOMAHOVA ETIKA
Odličen Gantarjev prevod znanega antičnega filozofskega dela z uvodno študijo dr. Olofa Gigona — Cena: kart. 1700 din.
James Baldvvin: DRUGIČ OGENJ
Baldvvinova knjižica je postala takoj po izidu bestseller v Ameriki in bila prevedena v vse svetovne jezike. Nič čudnega, saj izredno zgoščeno in neposredno posreduje ponižanje in ogorčenje ameriških črncev ter njihovo trdno odločitev, da žive kot ljudje. — Cena kartonirani knjigi je 600 din.
Borut Žener: AKVARIJ
Zenerjeva knjiga, prvo delo te vrste pri nas, bo vsem, ki se zanimajo za akvarij in življenje v njem, razložila vse, kar je potrebno vedeti: od izdelave akvarija do vzdrževanja živih bitij v njem. — Cena v polplaitno vezani knjigi je 2300 din.
Vlado Ribarič: ZEMLJA SE JE STRESLA
Kako in zakaj nastane potres? Kakšne so posledice? Je mogoče potres napovedati? Kako se pred potresom vedejo živali? Kaj pravi o potresih znanost? Na vsa ta in podobna vprašanja odgovarja knjiga našega znanega seizmologa. — Cena v polpl. vezani knjigi je 1800 din.
Vse te knjige dobite po vseh knjigarnah v Sloveniji ali pa jih naročite pri Cankarjevi založbi v Ljubljani.
Vsi tl večni potniki predstavljajo mo- ^em podrogju mal0 storjenega,
stomaSiFii1mCjeSkbiie dvakrat nagrajen, deloma zaradi pomanjkanja za to 4 MED OBLAKI - čb., 120 m potrebnih prostorov, deloma za-Fiim prikazuje »pečaibarje« iz radi pomanjkanja strokovnega
Črne Trave, ki gradijo visoke tovar- kadra Seveda bi bilo treba nri niške dimnike. Visokokvalificiranim ^uuta. oeveua Dl diio ireoa pn
delavcem se odpirajo na teh višinah vodstvih šol Z dobrimi strokov nove perspektive in želje za boljšim nimi predavanji najprej vzbudi-živijenjem.	ti zanimanje in utrditi prepriča-
15“ IMENU,EM GA svoboda — nje da je drU2,abna vzgoja del
čb., 150 m	, v J	J
Mladinci, ki so nosili pozdrave spiosne vzgoje, maršalu Titu, pripovedujejo o vtisih , , _	. ..
srečanja z njim. Nastop mladine na b) Osnovati V Večjih mdustrij-stadionu co jla.	skih središčih stalne šole za dru-
1587 hobotnica — barv., .200 m gabno jn piesno vzgojo. Tako bi
Film o nenavadni in nevarni pre-	i j- . . -
bivalki morja, njenem življenju in zadostili željam mladine, istočas-rastlinskem ter živalskem svetu, ki no pa bi njen prosti čas izpolni-
10 853daMEDVEDK0V0 poletje - U s kulturno rekreacijo.
barNkj1zanfmivejše obdobje življenja c) Omogočiti plesno vzgojo mladiča, ki pod materinim nadzor- vsem bodočim učiteljem, pred-stvom spozna svet okrog sebe iri kma- vsem pa pedagogom za telesno lu PkrSvo"oečnaPz0v1er0ma samostoina’ to" vzgojo. Tega doslej še ni bilo.
Naročilnice pošljite na naslov: Sa- Vrzel poskušajo deloma izpolniti va film — posojevalnica, Ljubljana, Plesna zveza Slovenije s svojimi
Trubarjeva c. 23/c.	------------- tečaji, deloma zavod Pionirski
dom — oddelek za družabno
mi:i!iiiiiiiiiiuiiii!uiiu
iiiiiiiiiaiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
JCOMPAS,
:
RIM
Sava film Ljubljana
Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR«
•	RAZSTAVA ELEKTRONIKE. Prijave do 15. maja.
TRST
•	Organiziramo eno- in dvodnevne izlete na veliko med- j narodno CVETLIČNO RAZSTAVO v znanem parku | »MIRAMARE«.
VODSTVOM ŠOL
e Za šolsko mladino smo pripravili več majskih izletov g po Sloveniji. Po želji organiziramo tudi druge izlete g in zaključna maturantska potovanja. Posvetujte se z g nami. Svetovali vam bomo najboljše — najcenejše.
Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, | kjer so na voljo tudi programi posameznih izletov.
...........
Pomladna obleka ALMA v vseh velikostih in dveh barvah -samo 3800 dinarjev
MUBlUANA- MARIBOR