DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 90 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 22D, 1936 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. tsaari^iTI Lip narodov bo kmalu mrtva največ dela New York, 21. aprila. Prvo politično vprašanje pri letošnjih predsedniških volitvah v Zedi-njenih državah je: rešitev brezposelnega problema. Brez dvo- v bondih Geneva, 2i. aprila. — Razni Ligi narodov, šlo je radi očita- mo ignorirati f aktov," je dejal j zastopniki pri Ligi narodov so Washington, 21. aprila, — deloma priznali včeraj, da se Zvezni sodnik Patterson je od-j nahaja Liga narodov v veliki redil, da morajo Nemci plačati nevarnosti, da se razbije, ker je vse svoje obligacije, katere so izdali ameriškim državljanom, že Liga brez moči in ni mogla niti laško - abesinskega spora po- la sleherni Amerikaneč dejstvo, da so dobili denar od ravnati. ma je, t pričakuje od svojih strank, da rešijo to mučno vprašanje. Kjerkoli se vršijo politični shodi v deželi, povsod vprašujejo kandidate: kaj mislite vi, kako bi se dala odpraviti brezposelnost? Seveda, do danes še ni kandidata, ki bi lahko na siguren način odgovoril na to vprašanje. Toda ljudje bodo precej pazno sledili političnim gromov-nikom in volili novembra meseca za onega, o katerem so pre-j pričani, da jim bo najbolj pc vo-j lji rešil to vprašanje. Nakupovalna moč ameriškega naroda in balanciran zvezni proračun, vse je odvisno od problema brezposelnosti. Ljudje se brezposelnosti bolj bojijo kot vsake druge stvari. V Ameriki je še nekako 10,000,000 brezposelnih, in kam bodo šli ti glasovi, ljudi, ki so brez dela, je ogromno vprašanje. Brez vsakega vprašanja je, da če bi bile predsedniške volitve danes, da bi bil Roosevelt izvoljen. Pet državljanov izmed vsakih osmih bo volilo Roose-velta, ker republikanska stranka do danes ni rešila še niti enega samega perečega vprašanja glede brezposelnosti. Med republikanci je edino Herbert Hoover ki je zadnje čase dajal nasvete ,kako se ubije depresija. Vsi ostali republikanski voditelji imajo samo osebne boje. Hoover je predlagal nekaj konkretnega, toda je naletel s svojimi predlogi na tak skepti-cizem, da je gotovo, da narod ne želi njegovih naukov. Hoover zagovarja idejo da se morajo stroški vlade, pa tudi cene blagu znižati, obenem pa seveda tudi plače. Nižje bodo cene, pravi Hoover, več bodo ljucl-dje kupovali, več bodo tovarne Proizvajale. Na drugi strani je pa predsednik Roosevelt, ki trdi, da se morajo delovne ure znižati, ne da bi se znižale plače. Znižanje delovnika na 30 ur na teden, bi zaposlilo najmanj 6,000,000 delavcev. S tem bi bilo rešeno vprašanje brezposelnosti. Kdo ima prav, o tem bo odločal ameriški narod novembra meseca. -o—1- ženske v boju Iz Coshoctona, Ohio, se poroča, da se tam zlasti odlikujejo ženske piketirke, ki skušajo na vsak način preprečiti, da skebi-nje ne hodijo na delo v tovarno 7-a rokavice, kjer je štrajk že ,(lva tedna. Včeraj so ženske Povzročile napad na policijo — Slednja je aretirala dvanajst štrajkaric. ženske so izjavile, da bodo za vsako ceno preprečite. da tovarna ne bo poslovala. Pomagajo jim tudi člani drugih '•>nij. ameriških investorjev, zadostu-; Anthony Eden, angleški mi-je, da so Nemci podvrženi raz-nister za zunanje zadeve, je iz-sodbam ameriških sodnij in da | dal včeraj dvoje svaril. Eden morajo plačati. je najprvo izjavil, da če države Ameriški državljani lastujejo! niso pripravljene kaznovati kr- svetovni" za skoro 900 milijonov dolarjev nemških bondov, ko so investirali svoj denar v nemška podjetja. Od decembra meseca, 1935 se Nemčija sploh ni zmenila več za odplačevanje svojih obveznosti. šilca določb Lige narodov sedaj, tedaj naj nikar ne pričakujejo pomoči od Anglije, kadar bodo sami napadeni. Besedo kršilec je Eden rabil, da je označil Italijo. Drugo svarilo je prišlo takoj n,ja, da Italija rabi strupene pline v abesinski borbi. K besedi se je priglasil tudi abesinski delegat, ki je imel strasten govor in je vpraševal zborovalce, če se bodo v resnici le z besedami zadovoljili, ko ena članica Lige narodov ubija drugo članico. Italija kot Abesini-ja sta članici Lige. "Ali je to pomoč, katero so narodi obljubili, da jo Eden, "pred katerimi stojimo.I Ne moremo dovolj ostro po-! Rim, 21. aprila. — Fašistov-vdarjati resnosti položaja, v ka- ski voditelji se pripravljajo na terem se Liga nahaja." ' velike slavnosti, ko bo Italija v Nato je Eden ostro napadel kratkem praznovala proslavo Italijo, ki rabi strupene pline v! 2,689 obletnice, kar je bil Rim Italija, praznuje svoj Zanimive vesli \i živ rojstni dan in imago nad Abesinci vojni, rekoč, da tega nikakor ne ustanovljen in obenem se bo vr-moremo prezreti z molkom. Nje- šilo praznovanje, ko pade abe-mu je odgovarjal laški delegat sinsko prestolno Aloisi, ki je priznal, da je Liga Ababa. odpravila rabo strupenih plinov v letu 1925, toda se je izgovarjal, da radi krutega nastopa v Ameriki Na povabilo Ameriško - Jugoslovanske lige poseti koncem tega meseca Chicago novi jugoslovanski poslanik v Washington u dr. Konstantin Fotič. Liga mu ob tej priliki v soboto 25. aprila, ob osmih zvečer v Audi-mešto Add is j tori um hotelu priredi sprejemni I večer, na katerega so vabljena Italija ni še nikdar tako slo-{vsa jugoslovanska društva in vesno praznovala rojstnega dne- posamezniki. Prihodnji dan, v va ustanovitve Rima, katerega nedeljo 26. aprila, pa priredi is- Sodnik Patterson je obenem za prvim, ko je Eden izjavil, da odredil, da mora Nemčija pla-jče narodi ne bodo storili svoje čati Central Hanover banki v | dolžnosti- za kolektivno varnost, New Yorku vsoto $983,600. Ta1 tedaj bo Anglija izgubila svojo dajo žrtvi1 napadale1 ko je žr-J <» "«ueijo ki je zastopnik Italije pri I stopijo. "Mi nikakor ne more- zala. čevati svoje mednarodne dolgo- — ----------- ve nemški vladi. Na ta način Želite avtomobil? bi bili tujezemski dolžniki uni-j y nedeljo 2g apri]d se prične čeni, a nemška vlada se je P"; pd fari sv. Vida velik hazar zavezala izdati obveznice tuje- pn Pričetek bazarja je ob 1. uri po- Sinrtna kosa Včeraj zjutraj je preminul David Wretscko stav 43 let, do- Davey bo zmagal da šteje Italija 60,000.000 lju- Dalmaciji na stroške jugoslo-di- vanške vlade. V glavnem mestu Addis Aba- v Buen0s Aires, Argentina. Vsa znamenja kažejo, da bo bi pa med tem prevladuje silna so se poročili: Mirko Kogoj iz zemskim investorjem. Ameriška j poldne jn zaWjuček ob 1U0 sodnija je zdaj to proglasila ne- 7yečer Bazar bo tprej traja, samo pol dneva in pričakuje se velike udeležbe, ker se ljudi ne bo nadlegovalo več dni zaporedoma. Eno popoldne in en ve-" čer bo vse opravljeno. Na tem bazarju bo nekdo dobil kot nagrado popolnoma nov, krasen Terraplane avtomobil. Pridite, ker sleherni ima še priliko, da se z novim avtomobilom odpelje domov. Sicer pa bo na tem bazarju izredno veliko število res koristnih in vrednih reči in predmetov. Kaj enakega . „ , ., . , , pri primarnih volitvah, ki se vr- ma iz Gradca na štajerskem, od- ... , , . 10 1 si io v državi Ohio 12. maia, po- i/eljavnim in nadaljna tožba bo šla najbrž na mednarodno raz sodišče. -o-.- Pokojni Wintar Kot smo včeraj poročali je po dolgi bolezni preminul rojak Jos. Wintar, star 46 let. Ranjki je bil doma iz vasi Malo Mra-ševo, fara Leskovec pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 16. leti. Tu zapušča soprogo Antonijo, rojeno Goltes, ki je doma iz vasi Sajovica pri Kostanjevici, in hčer Lillian, staro 8 let. j še ni bilo na kakem drugem ba-Zapušča tudi sestrično Mary | zarju fare sv. Vida. Zlasti po- I3r. James Seliškar Jr. Danes zjutraj se je vrnil iz študijskega potovanja v evrop-skih bolnišnicah dr. Jim Seliškar. Povedal je, da mu je izmed vseh evropskih mest še najbolj u?aj,ala Ljubljana, ki sicer ni velemesto, a je vse tako prijazno domače, da se vsakomur ta-k°j Priljubi. Presečan in 2 bratranca John in Joe Jalovec, v stari domovini pa mater, dve sestri in brata Johna. Ranjki je bil član društva Slčvenec št. 1 S. D. Z. in društva Waterloo Camp, št. 281 W. O. W. Pogreb se vrši v petek ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 712 E. 162nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče pod vodstvom August ,F. Svetek. Bodi ranjke-mu ohranjen blag spomin! Preostali družini naše iskreno soža-lje! Ogromen ogenj v Sharonu Iz bližnjega mesta Sharona, Pa., kjer biva mnogo Slovencev, se poroča, da je tam nastal včeraj velik ogenj, ki je zlasti v trgovskem delu mesta povzročil nad en milijon dolarjev škode. Gasili so osem ur, predno so spravili ogenj pod kontrolo. Ob istem času je tudi pihal močen veter, kar je še bolj povečalo nevarnost, da zgori vse mesto. Med drugimi poslopji ki so zgorela, je tudi glavni urad bratske organizacije Protected Home Circle. Poslopje je bilo vredno $650,000. poldne se bo oddalo veliko število dobitkov pri vratih (door prize). Cenjeni farani fare sv. Vida dobro vedo, kako potrebuje nova cerkev sv. Vida velike finance glede dolga in obresti. Gotovo bodo porabili to priliko in prišli k temu najkrajšemu in najbogatejšemu bazarju, kar jih je še bilo pri fari. Poleg zavesti, da ste po svoji moči pomagali za napredek fare, pa boste šli lahko domov obloženi z bo- keder je prišel v Ameriko pred 23. leti. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Kvaternik, prej poročena Špeh, dva sinova Davida in Matthew ter štiri hčere, Mary poročeno Avsec, Štefanijo .poročeno Zirancher, Rose in Anna. V Milwaukee zapušča sestro Agnes Scharping, v stari domovini pa mater, brata in dve sestri. Ranjki je bil član društva Waterloo Camp, št. 281 W. O. W., dr. Sloboda št. 235 H. B. Z., društva Združeni bratje SSPZ, društva Doslužen-cev in Painters Local Union št. »055. Pogreb ranjkega se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 14519 Thames Ave. ! v cerkev Marije Vnebovzete, potem pa na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Preostali družini naše globoko sožalje! gatimi darili! župan LaGuardia Te dni se je mudil v Clevelan-du za nekaj ur newyorški župan La Guardia, ki je ob tej priliki sprejel povabilo razstavnega odbora velike Jezerske razstave, da bo navzoč v Clevelandu, ko mestu v svoji trgovini, se bo razstava otvorila. Izjavil WPA delavci Nagrade trgovcev Sledeče številke so upravičene do trgovskih nagrad, ki jih daje Progressive Merchants Association : za $25.00 št. 17,389. Za $10.00 št/3,746. Po $5.00 št. 19,830, 94,954, 46,616, 22,913, 13,215, 28,297, 91,336, 79,325. Lastniki teh številk se morajo zglasiti s svojimi certifikati pri August F. Svetek, 478 E. 152nd St. najkasneje do 2. maja, ker po tem dnevu nagrade niso več veljavne. Trgovci so prošeni, da razstavijo te številke na očitnem novno nominiran od volivcev sedanji governer Martin L. Da-vey. Davey ima samo enega nasprotnika in ta je kongresman Stephen Young, ki se pa do danes niti v boj ni podal, dočim je Davey potom obširnih državnih organizacij in osebno jako bojevit in se bori za ponovno izvolitev. Governer Davey ima tudi precej ugoden gospodarski program dočim kandidat Young do danes še ni povedal, kaj prav za prav želi in namerava. Ker je do primarnih volitev komaj tri tedne, je Young zamudil že najboljši čas za svojo kampanjo. Governer Davey je bil takoj ob nastopu svoje vlade precej neroden, toda od meseca do meseca je napredoval in se iz-boljšaval, tako da nima danes skoro nobenih nasprotnikov med demokrati. Napram našim ljudem je bil governer Davey ved- zmešnjava. Abesinci se pri- ^^^ ,pri Gorici in Anica Je-pravljajo, da razstrelijo vse mo-;ram Jz Bukovega pri Cerknem, stove, ki vodijo proti Addis Aba-j Rafael Turk iz Slapa pri Vipa. bi. Računa se, da so Italijani | vi in Aurora Rodriguez iz Eirsa še nekako 70 milj oddaljeni. —' §panskem Abesinska armada.je disorgani-j ' Rojak Anton Petrič> Mi]wau. z i rana, in vojaški poveljnik, ne 0 katerem smo oro5ali> da moreio Vec uspešno zbirati mo-l . ,, , ., . ... • ! je podtaknil svojemu bivšemu s . , „ , ., ... i prijatelju Ignacu Mesariču v V visokih gorskih prelazih v i . , , , ,, ..... A . . njegovi kleti med premog smod- blizini Acdis Ababe je pa se; .. , , . .. , , ., a/xa , • , nik z namenom, da bi ga Mesa-vedno kakih 50,000 abesmskih .. , , v .. .. . ' , . , i ric nevede vrgel v pec, kjer bi voiakov, katerih dolžnost je, da , . . . . .. , , . , . , . ! eksplodiral, je bil te dni od treh preprečijo napad na glavno me-i , .. , . _ , . , . , , i zdravnikov spoznan normalnim sto. T. oda vsi so le slabo oboro- . .... v . __, . . ,. in odgovornim m svoje dejanje, zem. Kie je abesinski cesar, „ . . . , . . T'h'c e ve j Zagovarjati se bo moral sedaj m ce ne ve. proti obtožbi poskusnega uboja. 1 Policija naznanja, da je Petrič, Javne ceste I ki se nahaja v zaporu, ker ne y j , , , more postaviti $15,000 varščine, Letos se bo dognalo, kako sol . ... . , . . .... , priznal svoje dejanje, čaka ga zgrajene ceste, ki vodijo iz vseh j..l/on krajev v Cleveland, kajti nosile j ' '__ bodo več prometa in tovora koti sploh kdaj prej v zgodovini. V j Cleveland se pričakuje letos na Bogata dedščina Pred enim mesecem je v Flo-milijone gostov, ki bodo prišli ridi umrla bivša Clevelandčan-na republikansko predsedniško' ka Mrs. Adelaide Hudson. Vče- no pravičen, kar se tiče 1avnih | k0nvencij0) dalje na konvencijo1 raj je bila v Clevelandu odprta del in služb. Davey odobren Demokratski klub 23. varde, pod vodstvom Mr. John L. Mihe-licha, je odobril kandidaturo go-vernerja Martina L. Daveya in ves demokratski tiket. je tudi, da bo vesel, če bo dobil kaj idej na elevelandski razstavi ker mesto New York tudi namerava prirediti razstavo v letu 1939. Vožnja avtomobilov Župan v bližnjem Lakewoodu se trudi, da se naredi • postava, da se prepove vožnja z avtomobili vsem, ki še niso 18 let stari. Zadnji teden je bila ubita v Lakewoodu 13 let stara deklica, katero je povozil fant, star 15 let, in kateremu je oče dovolil voziti z avtomobilom. V državi Ohio je bilo v mesecu marcu, zaposlenih pri raznih WPA projektih nekaj nad 180 tisoč delavcev. Tekom vsega meseca ni bil niti en sam teh delavcev ubit ali resno poškodovan, le 266 jih je dobilo manjše poškodbe. Poprava tračnic Družba cestne železnice naznanja, da bo v kratkem začela z večjimi popravami tračnic in s tlakovanjem proge. Za to delo ima družba letos pripravljenih $500,000. Policija v zadregi Na dan je prišlo, da je več policistov v Clevelandu "sodelovalo" s elevelandskimi butleger-ji, katerim so policisti dovolili, da so lahko kuhali in prodajali, ne da bi policija kaj oporekala. Seveda najbrž za plačo. Direktor javne varnosti v Clevelandu, Mr. Ness, je izjavil, da je nadzoroval več policistov tozadevno že več mesecev in da bo prišlo v kratkem do "temeljitega čiščenja" v policijskem oddelku. — Koliko je na tem resnice, bo pa treba še počakati. Zadušnica Za pokojnim Louis Kovači-čem se bo brala sv. maša ob priliki .sedmine in sicer v četrtek ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. Skupna društva Nocoj se vrši seja skupnih društev fare sv. Vida. Seja je jako važna. Zastopniki in zastopnice naj bodo gotovo navzoči. American Legion in na ogrom-; njena oporoka. Zapustila je no jezersko razstavo. Kot se $475,000. Ta denar je podedo-poroča, so vse ceste v Cuyahoga! vala njena hči, Mrs. Catrall. — okraju v dobrem stanju, dočim Oporoka pa določa nadalje, da se tega ne more trditi o cestah1 ko umre Mrs. Catrall, da se mo-v Clevelandu samem. Nenavad- j ra izplačati Mrs. Nellie Bruce, no ostra zima je ceste sicer do- ki je pri prosta bolniška strežni-kaj poškodovala, toda državni ca v Clevelandu, $100,000. Mrs. oddelek za gradnjo in vzdrževa- Bruce je dolgo časa stregla bol-nje javnih cest, je že nad en me- ni Mrs. Hudson in v znak hva-sec na delu, da popravi vse ceste,! ležnosti ji je zapustila omen j e-kar se je večinoma tudi že zgo-J no vsoto. Dokler pa bolničarka dilo. Računa se, da se bo pri-, Mrs. Bruce ne dobi omenjenih peljalo tekom poletja v Cleve- $100,000 izplačanih, bo dobiva-land več kot en milijon avtomo-ila vsak mesec $200.00. Mrs. bilov iz raznih držav. j Bruce je zamorka. Policijske uniforme Pokopališčni loti Trije odvetniki so vložili na Zvezne oblasti so začele sedaj Common Pleas sodniji v Cleve- preiskovati poslovanje družb v landu tožbo, da preprečijo me- i Clevelandu, ki so prodajale postu, da ne kupuje več blaga za. kopališčne lote. Policijski kapi-uniforirje policistov in ognje- i tan Louis Cadek je prekupoval gascev. Odvetniki trdijo, da je , take lote in je zaslužil pri tem mesto kupilo za en milijon bla- velike vsote denarja. Tak zaslu- ga za take uniforme, kar je pa neustavno. Nadalje trdijo odvetniki, da policijska krojačnica izdeluje obleke tudi za civilne ljudi in za policijo v drugih mestih, kar je zopet neustavno. žek se pa mora vedno sporočiti zveznim oblastem, da se "potem plača dohodninski davek. Cadek svojih dohodkov ni naznanil zvezni vladi in bo imelo to zanj zelo slabe posledice. / i k AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOMK — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 ev C1*U A v«. 01e»»!l*ria Oblo PublUhrd daily crcrp« Buodnys wsd Holiday* NAROČNINA: Z« Amej-lko In Kanado, u» leto »5.50. Za Clevelani, po po«ti, celo leto 17.UU Z* Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po posti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: D. B. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall. »7.00 per year 0. 8. and Canada »3.00 tor 6 montha; Cleveland, by mall. »3.&0 for « month« Cleveland and Euclid by carriers, $5 60 per year, »3.00 lor « montha _Single cople« 3 centa. European subscription, »8.00 p«r year JAMES DEBEVIC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Oblo, under the Act of March 3d, 1S79 No. 96, Wed., April 22, 1936 Stragglers praznujejo v nedeljo 26. aprila Tragikomedija se približuje zaključku Že nekajkrat smo omenili v naših člankih, da je Evropa podobna blaznici, in danes je to bolj kakor kadarkoli prej. Naj podamo v kratkem današnje stanje stvari: Francija, ki je že odnekdaj smatrala Zvezo narodov za svojo osebno lastnino in voljno orodje v rokah svoje diplomacije, je nenadoma spoznala, da je Velika Britanija ona, ki "rona" Zvezo narodov, zato je zagrozila, da bo izstopila iz nje. Anglija od svoje strani je prišla do zaključka, da je ma-šinerija Zveze narodov zarjavela in da ni za drugam ko za v staro železo. In tako je postala Zveza narodov nebogljena sirota sredi neusmiljenega in mrzlega sveta. Po dolgem cincanju se je sestal Zvezni odbor trinajsto-rice z zastopniki Italije, da se najde pot, potom katere bi se moglo pričeti z mirovnimi pogajanji in s proglasom premirja. Prizadevanja tega odbora so bila že vnaprej obsojena v smrt, in to iz povsem preprostega vzroka, ker Mussolini nima niti najmanjšega namena, da bi zaklical "stoj" svojim vojnim psom, ki so namenjeni požreti vso Abesinijo. Baron Pompeo Aloisi, uradno trobilo Mussolinija, ki je prišel v Ženevo na ta pogajanja, brije očitno norce tako iz Lige narodov kakor iz Anglije, ki danes ne ve, ne kod ne kam. Haile Selassie, vladar Abesinije, pa pošilja med tem v Ženevo obupne klice, naj se vendar ustavi pobijanje abesinskih mas in morjenje abesinskih žena in otrok s strupenimi plini, katerih se poslužuje Italija, ki je sama članica Lige. Italijanski zastopnik pa vsemu svetu v brk oholo naznanja, da če hoče imeti abesinski vladar mir, naj zaprosi zanj italijanskega maršala Petra Badoglia, češ, da Italija ne bo sklepala potom Lige nikakega miru. Francija, "zaveznica" in "prijateljica" Jugoslavije, katero (Jugoslavijo) Italija smrtno sovraži in samo čaka na priliko, da stori ž njo isto, kar namerava storiti z Abesinijo, pa skrbno goji na svojem srcu toplo prijateljstvo do Italije ter samo priganja, naj se napram Italiji ukinejo vse obstoječe sankcije. Angleški diplomatje so med tem prišli do prepričanja, da Anglija sama ne more disciplinirati Italije in jo poklicati na odgovor, ker je angleška armada zdaj še prešibka . . . Tako se maščujejo stari grehi in stara cincanja, ker se ni Italijo ukrotilo tedaj, ko je bil Čas za to, in to je, ker se je dvanajst let mirno gledalo njeno blazno oboroževanje in potem zopet, ko se ni takoj ob začetku sovražnosti navilo vijaka sankcij, ki bi vsebovale tudi one produkte, ki so Italiji za vojskovanje vitalno potrebni, to je železo, olje in premog. Še nikdar v zgodovini se ni kak državnik tako nesramno norčeval iz držav in institucij, kakor se norčuje Mussolini iz Anglije, iz Lige narodov, ki jo že odnekdaj sovraži, in iz svobodne in suverene države Abesinije, ki jo bo vsak čas pobasal v svojo malho. . . Kl.jub vsemu temu pa razmere v Italiji niso take, kakor bi si jih želel Mussolini. Giovanni Giglio, ki je bi polnih sedemnajst let rimski poročevalec londonskega dnevnika "Daily Heralda," in katerega je Mussolini pretekli teden izgnal iz Italije, je porušil iluzijo, da bi bila ta vojna popularna v Italiji. "Italijani kot celota," piše ta časnikar, "so nezadovoljni in sovražni fašističnemu režimu, ki jih je-vrgel v vrtinec nepopularne vojne, katera bo povzročila propast Italije. "Oni vedo, da če jim ta vojna prinese zmago ali pa poraz, bo vseeno njih domovina koncem konca popolnoma obubožana in najmanj prihodnjih dvajset let ne bo mogla misliti na kako svojo eksportno trgovino." Naglašajoč, kako se danes v Italiji nihče ne drzne izpovedati svojega mnenja, nadaljuje: "Kdor kritizira Mussolinija, pride takoj pred posebno fašistično sodišče, kar pomeni deset let zapora. Znani so mi slučaji žena, ki so se hotele iznebiti svojih mož, katerih so se tudi iznebile, ko so jih ovadjle, da govore proti Mussoliniju. "V Italiji je vsakomur znano, da je Mussolini začel vojno, ker se je bal posledic rapidnega slabšanja ekonomskega položaja v deželi. Celo oni, ki so izprva zagovarjali vojno, so zdaj spoznali, da je cena te vojne, ki jo je Italija že in jo bo še plačala, previsoka in da se ne bo nikoli izplačala." —--o- Akcija naj sledi besedam Cleveland, O. — Eno najbolj aktivnih društev SNPJ bo praznovalo devetletnico obstoja v velikem obsegu. Strugglers so nekoliko drugačni kot druga društva, ker vsako leto obhajajo svojo obletnico z velikim slavljem, na katerega privabijo s svojo privlačnostjo preko tisoč udeležencev in več sto izmed teh jih je izven mesta. Letos,-za devetletnico, se zopet pripravljajo, da podajo svoji zvesti publiki veliko duševnega užitka, kar bo na vsak način vredno videti. Za to prireditev se ne bo hranilo s stroški. Načeljeval bo vodvil program, ki se prične ob 2:30 popoldne v nedeljo 26. aprila, v katerem nastopijo Ozark Mountain Boys, ki so se tako zelo priljubili radio poslušavcem na WGAR radio postaji. (Kdor jih še ni slišal, naj posluša WGAR ob 4.45). Načeljeval jim bo 'gran-pappy' Hank Miller. Ne zamudite ga videti osebno. Samo to je vredno vstopnine. — Strugglerjevi fantje bodo nastopili na odru s kvartetom z orglicami, ki bodo igrali stare in nove melodije. Dalje se bo vprizorila mala igrica 'The Little Red School House,' ki vam bo obudila mnogo lepih spominov iz vaše šolske dobe. V tej igrici bodo nastopili: — Paul Golob, John Marolt, Walter Larnpe in Jack Marinko. Iz prijaznosti Wurlitzer Co., nam bo mogoče postaviti na OZARK MOUNTAIN BOYS oder dekliški orkester s harmonikami, v katerem nastopi štirinajst deklet. In če mislite, da se ne izplača to videti in slišati, se motite. Gdč. Ele-onor Ster bo nastopila ,v umetnem plesu. Nje se spominjamo še iz nastopa lansko leto, ko so priredili Strugglers svojo veliko predstavo. Nastopil bo tudi znani Tony Scalaro, ki ga radio poslušavci dobro poznajo, ki bo pel in dramatiziral najpriljubljenejše ameriške pesmi. Slovenske narodne pesmi bo pela Miss Josephine Modic, katero vedno tako radi poslušamo. To je pomladanski program, pri katerem ne bo nobenih govorov. Takoj za tem programom pa se bo serviral slavnostni banket, nakar bosta na razpolago obe dvorani za plesavce, katerim bo igrala fina godba. Oddali bomo dva door pri-za in sicer zlato zapestno uro in lepo svetilko, katero je podaril sobrat Cesnik od Krem-zar Furniture Co. Napišite svoje ime in naslov na zadnjo stran vstopnice ter jo oddajte | pri vratih. Zgodovina Strugglers nam pove, da je to društvo že od | svojega postanka prednjačilo vsem angleško poslujočim dru-jštvom v deželi. Vsaka njih j prireditev je bila zapisana kot Ipopolen uspeh. Društvo je raslo od svojega skromnega po- Clovelt se vpraša: ali nam jc srce okamenelo? Ali nimamo v sebi več bratskega čuvstvaV Ali smo se odpovedali sladkim sanjam nesmrtnega preroka Simona Gregorčiča? Ali nam je v bolesti srce umrlo, da ne slišimo klica iz kreme-nitega Krasa in tužnega Pri-morja? Dnevno čitamo v časopisju, kako nam v domači grudi kolifinirajo cvet bratske krvi, kako jih trgajo iz družin in pošiljajo na tropično otočje, da polagoma v trpljenju, gladu in pomanjkanju umirajo. Mirno gledamo, kako tujci teroristi na naši. zemlji in na zemlji naših davnih pradedov v temnice, zapirajo čvrste mladeniče in po dolgih letih muk in trpljenja izpuščaj o iz zaporov j etične,- slabotne in duševno zlomljene sence. Vlaga v temnicah, bič, brce, stradanje i" nečloveško trpinčenje jih je prestrojilo, da se izpuščene nedolžne žrt- ve pred zrcalom ne poznajo. Mirno gledamo, kako nam de-co uče malikovati in kako jo uče tiranije proti svojim roditeljem. Naše krasote demoli-rajo, naše skalnate hribe in holme spreminjajo v betonska žrela, iz katerih mole veliko-kaliberski topovi, namenjeni onim, ski so nam bratje preko meje. In čemu vse to? Gotovo radi tega, ker smo -si krvni bratje, enega jezika in otroci matere Slovenije. Že pred časom in večkrat je urednik Ameriške Domovine pozival na skupno narodno akcijo, ki bi znala prej ali slej obrisati solzo trpečemu bratu. Naša ušesa so ostala gluha, zavili smo se v domišljije in pozabili na naše trpeče brate. Ali nas ni lahko sram vseh onih, ki smo doma iz nesrečne zemlje, da puščamo svoje brate brez tolažilnih besed umirati v trpljenju in mukah, ko vendar tukaj uživamo široko prostost in svobodo? Ali nam rdečica ne oblije obraza, ko kričimo: Simon Gregorčič je bil naš primorski slavček in narodni prerok, ko niti ne znamo tiste lepe njegove brato-ljubne pesnitve "Sam?" Mnogo nas je doma iz tužnega ozemlja, toda bore malo aktivnih v vprašanju naše zasužnjene zemlje. Za vse imamo čas, še celo za medsebojne brezpomembne in ničvredne osebne boje, toda da bi se pa enkrat bratsko k mizi vsedli ter se spomnili naših trpečih bratov v Primorju ali se sporazumeli za skupno akcijo, to nam .niti na. misel ne pride. Drugi nas dregajb, ko je ven- dar njih stara domovina svo-jbodna in to zgolj iz bratolj ubija, mi pa ostajamo zakrknjeni j v svoji strasti in osebni napetosti. Ali se bomo zdramili in j stopili v skupno borbo z vsemi onimi, ki nam prožijo rok*,, obljubljajo do skrajnosti zve-jstobo, nas ljubijo in bijejo j boj za naše bratsko pravo? Pred nekako sedmimi leti smo poizkušali organizirati vse rojake iz Primorja in Krasa v močno narodno organizacijo, katera naj bi se borila za pravice naših nesrečnih bratov v zasedenem ozemlju, |toda žal, ravno tisti, ki bi morali biti najbolj zainteresirani v vprašanju, so ostali mlačni in indiferentni. Hoteli so imeti razne formalnosti od višjih faktorjev, čeprav so bili prepričani, "da so pri skupni akciji radi svojega mednarodnega položaja obsolutno .nemogoči, da bi sodelovali. V velikonočni številki je gospod Mike Lah ponovil apel za skupno organizirano aktiv* no akcijo in bojim se, da bo moj dopis, kakor je bil urednika Ameriške Domovine in pozneje ponovljen apel po g. Lahu, glas brez odmeva. Smo pač tega navajeni, da le nekaj ljudi stoji na javnem narodnem pozorišču, ki nesejo. svojo pošteno kožo na javno tržnico, kjer .jo opazovalci od vseh strani premikastijo in ocenijo in končno vržejo v ko-1 o voznico, da jo lahko povozi vsako tudi polomljeno kolo. Smo pač taki in temu pravimo narodna naprednost. Dvignite glave tisti, ki imate voljo in čas ter stopite v ak- četka v največje v deželi. — Društvo je vedno sodelovalo pri količkaj pomembnih aktivnostih ter se je vedno izkazalo kot nepristransko, naj bo to v političnem ali verskem prepri- j čanju. Njih rekordna prire-j ditev je bila ob priliki proslave petletnice obstanka, k,o je nad 1,800 oseb plačalo vstopnino k prireditvi. Nekaj stotin pa niti vstopa ni moglo dobiti vsled premalega prostora. Strugglers so edino društvo, ki ima tako privlačno moč, da se odzove njih prireditvam ogromno število poset-nikov izven Clevelanda. Seveda, saj pa znajo tudi postre-či in zabavati posetnike, kot nihče drugi. Že sedaj se pripravljajo na ogromno proslavo desetletnice, ki se vrši prvo nedeljo po veliki noči drugo leto. Takratna posebnost bo da se bo oddajal program po radiju direktno iz Slovenskega delavskega doma. Strugglers imajo geslo, ki so si ga privzeli: Ce Strugglers vodijo, jim bodo drugi gotovo sledili ! Uradniki .društva so energični in voljni delavci, ki so s pomočjo zvestega in aktivnega članstva vedno na delu za napredek in uspeh Strugglers. Vstopnice za nedeljsko prireditev so v predprodaji pri Anton Ogrinu v SDD. Vstopnina samo 85c. Pridite zgodaj, da dobite sedeže in pridite vsi! Lindy Lokar, predsednik. cijo in mi bomo s srcem in rokami z vami. Sledite pesmi našega velikana, ki pravi: — Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olaj- šuj gorje! Joško Penko. Španija v mrzlici socialne revolucije Nemški katoliški listi prinašajo izpod peresa prof. dr. Hansa Cramerja, ki živi stalno v Barceloni, članek o razmerah v sodobni Španiji kakor tudi o vzrokih, ki so do sedanjega stanja dovedli. Ker je članek izredno zanimiv in poučen, ga v skrajšani obliki podajamo tudi našim čitateljem. "Več kot mesec dni je že preteklo, odkar so bile volitve v nove kortese 17. februarja 1936, ki so prinesle levičarskim strankam odločilno zmago. Toda nemiri, ki so se takoj tega dne začeli j)o vsej Španiji, še vedno I trajajo. Nadaljujejo se grozote in dan za dnem zvemo kljub sililo strogi cenzuri, ki jo je vlada proglasila nad vsem t i s k o m, stvari o katerih vam ne bi rad podrobneje poročal. Pač so listi prinesli vest o požigu štirih samostanov v Madridu. Očividci pa, ki prihajajo iz Madrida, pripovedujejo, da je skoraj istočasno bilo požganih tudi 7 madridskih cerkva. Kje naj iščemo vzrokov da so ljudske mase na'tak način zdivjale? Zakaj se ttrd množice obrača proti zastopnikom krščanske religije proti katoliški duhovščini? V času, ko priča- kujemo nove ureditve razmerja' med Cerkvijo in državo, ki jo je1 napovedal ministrski predsed-' nik, ali bolje, s katero je mini-j strski predsednik zagrozil, raz-iskavanje o teh vzrokih ne more biti brez koristi. Španija je od nekdaj v ino-stranstvu veljala za trdnjavo katolicizma. Pod tem vidikom se je merilo vse njeno življenje. V isti miselni krog spada torej tudi politika in sicer tista politika, ki jo moderni Španec, odkar se je odpovedal zunanjepolitičnim ambicijam, skoraj izključno priznava in se z njo peča, socialna politika. Sicer pa ves svet danes stoji več ali manj le pred enim edinim vprašanjem: pred versko-socialnim, ob katerem so vsi drugi problemi, tako gospodarski, kakor mirovni le podrejenega pomena. To je zelo pri-prosta in vsakdanja resnica, ki jo v ostali Evropi pač ni treba več razlagati in poudarjati. Toda na španskem so še vedno katoličani, so še vedno politiki, ki kljub vsem izkustvom modernega časa stoje še vedno na osnovah klasičnega gospodarskega liberalizma in edino od njega pričakujejo rešitve socialnih problemov. Čeprav je liberalizem poleg ogromnega zla človeštvu tudi marsikaj dobrega prinesel, vendar pameten ljudski voditelj in politik ne sme prezreti, da so njegovi dnevi že davno pretekli, da je okamenel v svojih oblikah in da je postal v razmerah, v kakršnih živi svet dandanes, velika ovira pravičnosti, žal, da je šele boljševizacija vzhodne Evrope morala nekatere kroge v Evropi na to opozoriti. Kar se je torej glede vprašanja, ki smo ga načeli, v Španiji dogajalo, je treba le sledeče obžalovati : Istočasno, ko je pričel socializem tipati v deželo, se je izoblikovala tudi krščansko-so-cialna šola, ki je bila zelo živa, zelo delavna in ki je našla popolno odobravanje tudi samega sv. cčeta. Smernice te šole so bile zlasti duhovščini toplo priporočene in nasvetovane, naj jih v ovojem dušno-pastirskem delu provede tudi v resnično življenje. Položaj katolicizma na španskem je bil tedaj tako ugoden, kakor morda nikjer drugod na svetu: Proletariat je bil v veliki večini iskreno vdan krščanski veri, marksizem, ki je nastajal, ni imel nobene organi-zatorične sile in tudi ne primernega tiska, da bi se mogel uspemo širiti. Tudi ves njegov nauk je bil v tistem času izrazito negativen. Vsa propaganda marksistov jc bila usmerjena na to, kako si pridobiti naklonjenost iiemaničev in se je osredotočila izključno na borbo za zvišanje lelavskih plač (kar je le relativnega pomena, ako zvišanju plač ne sledi tudi primerno uravno-vešenje cen življenjskih potrebščin), medtem, ko pa so marksisti odločno odklanjali vsako delavsko zavarovanje. V položaju, kakor je zaradi tega nastajal, bi vestna poslušnost sveti stolici in navodilom krščanske šole mogla •/. lahkoto pridobiti delavstvo in s pravo socialno pravičnostjo preprečiti širjenje marksizma. Toda, kar se je zgodilo, je bilo ravno nasprotno od tega, kar so velevale papeške smernice in navodila razumnih katoličanov. Volitve 17. februarja so pokazale, kako kratkovidno so katoličani ravnali. Pač je bilo v tistem času nekaj malih skupin mislecev, socialnih politikov in celo podjetnikov, ki so se vestno držali podanih smernic. Tod;> na žalost je treba ugotoviti, da je šlo pri tem le za poedince, ki so ostali v presenetljivi manjšini. Velika večina katoličanov ni spoznala modrosti nas veto van i h socialnih reform, podcenjevala je duhovno dobrino, s katero je razpolagala, šla je za svojimi sebičnimi nagoni in je lahkomi-šljeno prepustila vstajajočemu marksizmu neprecenljivo važno delovno polje. Omenim naj samo en slučaj, ki meče svetlo luč na razmere P. Gabiel Palan je v Barceloni ustanovil "Ljudsko socialno akcijo," in to v prvem desetletju tega stoletja. Posrečilo se mu je, da je zbral okrog sebe že nekaj tisoč delavcev, ki bi mogli postati jedro barcelonskega proletarijata. Ko bi krogi, ki so bili zato poklicani, ustanovo podpirali, bi se mogla razširiti tudi na druga delavska centra in postati mogočna trdnjava v boju za krščansko pravičnost. Toda duh, ki sem ga pravkar opisal, je drugače sklenil. Razbil je lepo zamišljeno delo in prisilil ustanovitelja, da se je moral izseliti. Toda, ko bi tedaj katoličani spoznali svoj čas, bi mogli preprečiti, kar morajo danes gledati, da se namreč marksizem polašča v svojih različnih odtenkih vseh plasti proletarske-ga prebivalstva. Kajti tudi tisti delavci, ki ne soglašajo z marksističnim svetovnim nazorom, ki so v srcu verni katoličani, so nekako prisiljeni, da se pridružijo marksističnim strokovnim in stanovskim organizacijam, ako hočejo ohraniti svoj gospodarski položaj. S prispevki, ki jih plačujejo, seveda pomagajo na ta način čistemu marksizmu do zmage. Danes, ko se brezposelnost in revščina tudi tukaj vedno huje javlja, se polagoma dani tudi v katoliških krogih in prihaja jasnost o tem, koliko je bilo v preteklosti zamujenega. Res da so s prižnic obširno in temeljito razpravljali o krščansko-social-nih naukih. Toda, kakor je že Španija dežela lepih besedi in dolgih, včasih tudi brezvsebin-skih besedičenj, besedam pač niso sledila tudi krščanska socialna dejanja. Vsako zahtevo, ki je prihajala iz delavskih krogov in naj je bila še tako skromna, se je kratkomalo označilo za socialistično, ne da bi se kdo potrudil, da njeno opravičenost preišče, čim večja je postajala stiska delavskega stanu in čim manj je prišlo pomoči od tam, kjer bi jo po pravici morali najti, tem bolj so se delavske množice oddaljile od Cerkve. Tu .je potem zastavila najspretnejša in izredno silovita marksistična propaganda, ki je pri narodu, ki je malo izobražen — le 60'/< Špancev je še danes pismenih — v kratkem lahko dosegla velike uspehe. Propaganda je tako globoko prcniklila v narod, da priprosto ljudstvo danes vidi v Cerkvi le še zaveznico zasovra-ženega kapitalizma, dveh čini-teljev, ki v njegovih očeh pome-njata največje zatirače človeštva. Odtod torej zmaga levičarskih strank 17. februarja, odtod, da gore cerkve v vsej deželi, odtod sovraštvo mas proti Cerkvi. Revolucija pred štirimi leti se je v zunanjem svetu zdela politična, v resnici pa je bila socialne nerave. Tudi tedaj še so katoliški krogi imeli v rokah sredstvo, da ravnajo v svojem smislu, to se pravi v smislu krščanskega naifka. Usodna kratkovid • nost pa jih je zapeljala, da so zmešali zahteve religije z zahtevami pošedujočih slojev. Zamudili so vzgojitelji ljudske množice in se niso dovolj pobrigali nc za njihovo materialno in ne za moralno ozdravljenje. Tako je bilo celotno delavstvo vrženo v politično življenje, ne da bi socialno in ne da bi moralno bilo pripravljeno, kar so seveda marksistični demagogi dobro izrabili. Posledica je bil 17. februar, ki še danes učinkuje in ki bo ostal v veljavi dokler ne bodo katoličani proti njemu nastopil' z novim duhom in z novim delom." ^saBOirrrriiiTnir.^iia: * Ce verjamete al' pa ne Uradnik v kancliji zaslišuje Tineta: "Koliko otrok imate?" "Hvala Bogu, samo tri." ' "Zakaj pa pravite: h vabi Bogu ?" "Zato, ker sem bral, da i' vsak četrti otrok na svetu Kitajec." KRIŽEM PO JUTROVEM ro icmikcn Intnika K. H>;> Kako kuje življenje... Konec "kluba zadnjega moža" Vse to se je zgodilo tako naglo, da nihče strela na strehi niti opazil ni. Nestorijanci so emirja iz Anglistana." Ko je oni dan umrl v zave-, let, se je odpeljal qgledat še "Mislil je psa ustreliti. Ni ga tišču za ostarele vojake Cftas. j enkrat vsa bojišča, kjer se je človeka, ki bi po noči in pri tej M- Lockwood, je bilo s tem boril za svobodo svoje domo-dvignili glave od svojih pečenih1 negotovi razsvetljavi zanesljivo konec najbolj izvanredne in vine. Takrat je obiskal tudi ovc in kozličev, nekateri so skočili pokonci, pri bližnjem ognju je vstal eden Nestorijancev, najbrž kak nižji poveljnik, in stopil k meni. Menda mu je bilo naročeno, da mdra paziti na vsako našo kretnjo: "Zakaj si streljal, gospod?" me je vprašal. "Ker sem se moral braniti." "Kdo te je napadel? Nikogar ne vidim." "Pa jaz sem ga videl!" "Kje?" "Na strehi je ležal in na mene je streljal." "Nisem čul, da bi počil še kak drug strel ko tvoj.'' "Ker sva oba obenem ustrelila."' "Motiš se gospod,!" "Nič se ne motim! Najbrž je streljal melekov brat in ker se za moje svarilo ni zmenil sem ga kaznoval." "Ustrelil si ga —?" se je mož prestrašil. "Ne. Meril sem na njegov desni laket in ga gotovo tudi zadel." "Gospod, to ne bo dobro za tebe. Koj pojdem in pogledam." Odšel je. Nestorijanci so prijeli za puške in nas obkolili. Tudi mi smo vstali, pripravljeni za napad. Le Anglež je obsedel. Njegova usta so se odpirala in zapirala v vseh mogočih geometričnih oblikah in njegov nos je bil tako prestrašen, da je brez upa in brez poguma klavrno visel navzdol. "Vam je sape zmanjkalo, sir?" sem ga podražil. Globoko si je oddahnil, vzel puško in vstal. "Well —!" "Ste se prestrašili?" "Master, skoraj da me je kap zadela —!" mnogo slavij ene organizacije, i Washington, kjer je bii gost predsednika Hooverja. zadel!" "To ni noben razlog za takojse je porodila iz civilne voj zahrbtnost! Krogla je šla štiri ne- korake v stran od hrbta, le še| Lockwood je bil zadnji od.vojniku zapela trobenta smrt-pedenj više, pa bi bil tale emir 34 veteranov, ki so leta 1884 |nega angelja, je bil s tem po-mrtev! Sicer pa živijo ljudje najv hiPu razigrane volje ustano- klican k vesoljni armadi zad-svetu, ki tudi po noči dobro za-:vili "K1ub zadnjega moža." Tojnji član "Kluba poslednjega denejo. To ti bom dokazal. Me- so bili bivši vojaki stotnije B, moža." ril sem v desni laket tvojega Prve»a minnesotskega polka, brata in sem ga tudi zadel, če-lki je bil organiziran leta 1861 prav sem imel mnogo manj ča-|v Stillwaterju in ki se je ude-sa ko on, da bi natančno meril." ležil mn°gih bitk. Ena teh Kruto je prikimal. jbitk ie bila Pri Bul1 Ru,lu in "Zdrobil si mu roko. Into boš ob obletnici te bitke se je or-plačal z življenjem!" ganiziral gori omenjeni klub. "čuj, melek, in bodi mi hva-l Par let po ustanovitvi kluba, ležen, da nisem meril na njegovo i e"e?a Čla'T; A1 glavo, mnogo laže bi jo bil zadel! Nisem krvoločen, ker sem kristjan, pa kdor si drzne nas napasti, ta si bo izkusil moč na šega orožja!" Prežimo je zamahnil z roko. Hospes podaril klubu steklenico burgundca z naročilom, da se ta steklenica odpre in vino pije pri zadnjem banketu tega kluba, kot zdravica tovarišem, ki so odšli v večnost. Ta- Mussolini vabi tujezem-ske turiste v Italijo Rim, 21. aprila. Diktator Mussolini je izdal poseben apel na turiste, ki nameravajo letos ob počitnicah potovati, da pridejo v Italijo. Z najbolj sladkimi besedami obljubuje Mussolini tujezemskim turistom, da bodo v Italiji sprejeti z največjim ceseljem in pozornostjo. Mnogo T . . ameriških turistov je mntenja, In ko je tudi temu staremu da po Italiji varno potovatJ radi raznih neznosnih vladnih odredb. Mussolini sedaj zagotavlja, da se te odredbe ne tičejo tu.jezemcev, ki so dobrodošli v Italiji — in seveda njih denar. --o- —Z avtom v smrt.—Predzadnjo sredo malo pred polnočjo se je pripetila na državni cesti Ljubljana—Vrhnika blizu Loga huda avtomobilska nesreča. V smeri ocl Ljubljane je tedaj pri-vozil avto, last kneza Windisch-gratza iz Planine pri Rakeku, ki ga je šofiral 38-letni šofer Friderik Berthold iz Postojne. IZ njim se je vozil še 36- letni carinski inšpektor Andrej Bole iz Planine. Z avtom sta prejšnji dan prepeljala neko carinsko bla- (1XT ... . .. ,;ko je ostala steklenica zape- (m iNe bojimo se vašega orožja I - , , -u *r i t- u K \t * i m catena polnih 45 let ter shra- ni,vP ;n ,ri.QAai0 Nas je mnogo vec ko vas • . , , , nJlce ,n hta -se ponoči vračala , " v njena v varnostne predale do- -i,« mnir. rinhi-« r^.f ;„ "še številnejšega sovražnika mače banke v stilhvaterju in : S ™t h vL t i se ne bojimo " , . , , , . | ona piosta in vozila sta s pre- „„ , krasila nnzo vsako leto pri i »»»iSrWr. i„.,;„„ v *> . . ,• "Nemudoma bodete o d d a 1 i h kateremu so se^ J , S', ° ^ 7 puške, sicer nam še večjo škodoU.,. . . . , , . | ^ zagrabil za volan, ces, da n a r£»rl if a i" i . _ _. . ... . Berthold prenaglo vozi. Posle- | dice tega Boletovega posredovanja so bile usodne. Avto je z naredlte- I Na 21. julija vsakega leta "In kaj bo potem?" s0 se zbrali sobratje v 8tari "O tvojih tovariših bodo odlo- Sawyerjevi hiši v Stillvvater-,čih staresine, tebe pa bom rzro-jfu. Vsakokrat se je pripravilo čil bratu. Prelil si njegovo kri, !sedežev za 34 članov. Stoli tvoje življenje je njegova last." i onih) ki so prejšnjega leta "Ali so Kaldejci kristjani ali j umrli, so bili pogrnjeni s čr-barbari!" nim. Vsakokrat je bilo na- "To .Je nične briga! Oddaj pravljenih 34 šopkov, katere orožje!' jSg je po banketu odneslo na Zadnje besede je glasno in za- groboVe umrlih sobratov. povedovalno zaklical in obenem segel po moji puški. Njegovi ljudje so se v velikem krogu strnili krog nas, vsako Ko je nastopilo novo sto- vso silo treščil v kamen ob ce-stu, da mu je odtrgalo desno kolo in ga s cestišča vrglo na travnik ob drevo, kjer je obvisel na levem zadnjem kolesu. Nesrečni Bole je odletel s sedeža, v sunku zdrobil šipo pred šoferjem in priletel v jarek, kjer je obležal mrtev s prebito lohanjo. Prav letje, je bilo več kot polovica tako Je tudi Bei"tholda vrglo iz živih od članov, ki so klub I avtomobila na cesto. Mestni ustanovili. Ob začetku sve- besedo so culi, ki sva jo govori- toVne vojne jih je bilo še ka-la. Ko je prijel za mojo puško, kih dvanajst. Potem so pa za-so še huje pritisnili, krog se je j čeli hitro umirati in število zožil. ;č lanstva se je rap id no krčilo. Naš položaj je postajal kriti- Leta 1925 šo bili živi samo še čen. V toliki gneči se nismo mo-j štirje in od teh so se udele-gli braniti. Bili bi nas enoštav-! žili banketa na 21. julija sa- "Radi tistega strela? Bežite!" "O, ne radi strela!" "Zakaj pa?" "Radi udarca. Moj nož je odletel, da sam ne vem kam, in ovčja pečenka mi je udarila s tako silo v obraz, kot da sem dobil najkrepkejšo zaušnico, ki jo je kedaj prejel najmlajši mornarski vajenec od prvega mornarja. Tule poglejte moje lice, in tamle leži moj nož!" "Go«pod, bo prišlo do boja?" .ie vprašal Ilalef in podjetno zrahljal pištolo za pasom. "Ne verjamem." "In četudi ,ne bojimo se!" Prezirno je pogledal mali junak po Kaldejcih, ki so sicer vsi držali puške v rokah pa zelo miroljubno čakali, kake novice jim bo prinesel njihov četovodja. Kmalu se je vrnil, pa melek ga j da "Da." bo to nič kaj vesel dogodek, ko ^ sprejme kozake v svojo "Kako si nepreviden! Ali si:b° moral sam sedeti P" mlzl i armado in jim podeli posebno res domišljaš, da se te bojimo? Iin z/etl ™ 33 praznih Stolov Lriznanje in čast, katoro so ko. Kdor dvigne roko zoper emirja j pred seboj, vendar je bil ^f\zClki bivali pod bivšim carskim režimom. Kozaki so se prav za prav sami prijavili pri Stalinu, kateremu so povedali, da so sli iz Germanistana, jo dvigne zo- toliko egoista, da je to pri-per samega sebe. Vedi,- nismojvoščil na''bo1' sam sebL mi tvoji ujetniki, ti si naš ujet-! Leta 1927 so blh še sl£:ilecl ,,;t,i» iživi: Charles M. Lockwood,, v ,. , ... , . niK- , 'bodo na 21. omahnile roke in mu je vse telo^1,1;^ tistega leta.....priredi.!; ohlapnilo. Obenem so me tovariši zadnji banket. Čeprav je bil , ...... _____Ibanket bolj melanholičnega: krogu obstopili m name-1 „ . , . J . , ,. .. KT , -.T značaja v bistvu, ie bila ven- li puške na Nestonjance. Vse ... . ' . .., , , , . dar to sijajna prireditev. — to se je zgodilo tako naglo m za; , „ V n • i . ., ... ;Zbrala se je vsa naselbina, da nase nasprotnike nepričakovano, . . , . ... ., ; , ... . . izkaze cast zadnjim trem cla- da so vsi okameneh in nemi str- , , , . , Ucl nom tega slavnega kluba. meli v 1UIS- .., , . Okrog mize, kjer so sedeli Porabil sem to njihovo trenut-, t. trije ^ bUo gl stoloV) no osuplost ill dejal: ;vsak črno pregrnjen. Na sre- "Poglejte svojega melcka ki,di mize je stala steklenica visi pol m rte v v mojih rokah! še; burguridca> pripravljena z a malo ga stisnem za vrat, P* bu|zadnjo zdravico. ri To ni res! Le tvojemu psu mrtev, in potem vas bo polovica) K(J je šervirana zadn: Jc bilo namenjeno." "Kako veš to? Si ti naročil strel V" "Ne. Ničesar nisem vedel. Ampak, gospod, sedaj ste Vsi iz-Ku,bljeni. Radi psa si streljal na Mojega brata—!" "Pes je dragocen in moj po-Vl'h. Pravico imam, da vsako-ustrelim, ki mi hoče ubili in te pravice se bom tudi Vedno posluževal. Zapomni si to! Kako pa bo tvoj brat dokazal, je mislil psa ustreliti, ne pa mene?" "Tako mi je rekel." "Torej je zelo slab strelec' Kajti mesto psa je zadel tegale padla od naših začaranih krogel! če pa se mirno vrnete k svojim ognjem, mu podarim življenje in se bom dobrohotno pogajal z njim. Pazite! štel bom do vražnik Nemec zopet začeti vojno z Rusijo in so sklenili služiti v ruski armadi. Stalin je njih ponudbo sprejel. --o- Kongresman Zioncheck bil ponovno aretiran Washington, 21. aprila. — Kongresman Samuel Zioncheck iz države Washington, je bil včeraj ponovno aretiran. Kupil je nov avtomobil, katerega je podvrgel preizkušnji. Vozil je 70 milj na uro, ko ga je ustavil policist in ga aretiral. Kongresman Zioncheck je bil že enkrat aretiran na starega leta ve- Itcjcni prešiči, naravnost i/, dežele, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pre- j gledani od vlade. Meso v kosili, šun-kc, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ko-ljcmo vsak pondcljck in četrtek, do- j i peljemo na dom vsak torek in petek. Oobite tudi izvrstno goveje in telečje! meso po cenah na debelo. II H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGHBY, O. Tel. VVicklilTe 110-J-2 jed pri banketu, so odprli ste- v . . . .. .. . . . ,, i • , , , 1 cer, ko ie bil pijan m je nadle-klenico in vsakemu izmed treh, . , ..' ,, goval druge ljudi. Kaznovan je natočili vino v čašo. Vsak je srknil par kapi j ic, potem se je pa steklenica z ostalim vr- tin. Če na tri niste vsak na svo-1),^ zopet zapečatila m nesla jem mestu, je vaš melek izgub-jnazaj na banko, kjer naj taljen. ka, da izvrši svojo zadnjo.dol: Torej! Ena — dve — tri —1" 'žn6M. 9 Nisem še prišel do tri in že so spet vsi sedeli. Melekovo življenje jim je le bilo več vredno ko naše. S Kurdi bi se mi ta poskus gotovo ne bil tako gladko posrečil. Izpustil sem meleka. Še tisto leto sta umrla tovariša Goff in Hall in ostal je še Lockwood, kot zadnji član kluba. Čeprav je bil prav za prav }(lub razpuščen leta 1927, je naselbina Stillwater vsako leto na 21. julija priredila bil tedaj z globo $15.00. :-o-—;- Nadalj.no vojaštvo proti tujezemcem v Coloradi Denver, Colo., 21. aprila. — Governor Johnson je odposlal nadaljna dva regimenta narodne milice na coloradsko mejo, ki jo straži jo, ko prihajajo v državo tujezemci za delom. Včeraj so vojaki na meji zavrnili 70 takih tujezemcev. Brezpo- S krčevito spačenith obrazom banket in ohlapnimi udi je padel na tla, le počasi je spet prišel do sape. selni državljani lahko prihajajo čast veteranu Lock- j y državo. Governor .jo izjavil, woodu. , |da v Coloradu bodo delali samo Ko je bil Lockwood star 90 domačini. "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH-ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem ga morala, da Je Jedel, In nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno boni hvaležna tisti materi, ki mi je povedala o Trincrjcvem grenkem vinu." Trinerjuvo greuko vino Jc staro, zanesljivo Uružlnuko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo. nečistost kože ln težavo, združene s prebavnimi nerednoslmi ln navda z življenjem oslabeli teh. Dobite ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIll (illENKEGA VINA NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki 'žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po kratki in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče za vedno preminul naš nadvse ljubljeni oče in brat Ignacij (Jim) Jerele Blagopokojnik je bil rojen dne 18. julija 1. 1878. v Stari vasi, fara Škocijan na Dol. Umrl je dne 27. marca ob 6 uri zvečer ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni žadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje dne 31. marca ob 9. uri dopoldne na Sv. Pavla pokopališče. Pokojnik je bil član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. in društva V Boj št. 53 S1SPJ., delničar S. D. D. in S. D. na Holmes Ave. Poleg globoko žalujočih otrok tukaj, zapušča v stari domovini dva brata in sestro. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo vsem darovalcem vencev, ki so jih položili ob krsti našega blagega in dobrega očeta. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Urban Praznik, Mr. in Mrs. Jos. Ulle, Mr. in Mrs. Matt..Podnar, Mr. in Mrs. Jos. Mi-klavčič, družina Anton Praznik, družina Louis Ogrinc, Mr. Anton Mestek, družina Jos. Hribar, Mrs. Emalija Podjed, družina Hočevar Addison Rd., družina Anton Kolenc, Mr. Harry Dauberf, Mr. Ray D'Amato, Mr. in Mrs. M. Rennillo, društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ in društvo V Boj št. 53 SNPJ. Iskrena hvala obilnim darovalcem za svete maše, katere se bodo brale v pokoj rajne duše. Naša globoka zahvala naj velja sledečim: Mr. Louis Amagoni in sin, Mr. in Mrs. A. Amagoni, Mrs. Julia Krajšek, Mr. in Mrs. F. Božič, Mr. Anton Krajšek, Mr. in Mrs. F. Zi-veder, Mr. in Mrs. Jos. Hribar, družina Anton Kordon, Mr. Anton Mestek, Mrs. Emalija Podjed, Mr. in Mrs. V. Peskar, Mr. Frank Strojin, Mr. in Mrs. J. Klauzer. Mr. m Mrs. Joe Vene, Mr. in Mrs. A. Krištof, Mr. in Mrs.F. Marinčič. Mr. in Mrs. A. Korošec, družina Geo. Turek, Mr. Frank Martich, Mr. in Mrs. A. Jerak, Mrs. F. Gorshe, Mr. Anton Tavzel, družina F. Dolšak. Mr. John Sedej, Mr. in Mrs. J. Omerza, Mr. Joe Majer, Mr. m Mrs. Peter Bukovnik, Mr. John Zibert, Mr. Jacob Raztresen, Mrs. Rose Slapnik, Mr. Anton Beck, Mrs. Agnes Beck, Mr. John Beck, Mr. Joseph Beck, Mrs M Grime, Mr. in Mrs. M. A. Picciano, Mr. in Mrs. Louis Rennillo, Mr. in Mrs. James Vaccariello. Najlepša hvala vsem onim, ki. so dali svoje avtomobile brezplačno na poslugo pri prevozu spremljevalcev na pokopališče. Naša zahvala naj velja sledečjm: Mr. Jos. Beck, Mr. Louis Ogrinc, Mr. Joseph Zabuko-vec, Mr. Anton Korošec, Mr. Frank Dolšak, Mr. Frank Marinčič, Mr. Thorn. Ivrašovec, Mr. Jos. Hribar, Mr. Jos. Vene, Mr. Anton Krištof, Mr. Anton Gospodarich, Mr. Emil Kasunic, Mr. J. Tomle, Miss Ann Sessane, Miss Josephine Sessane, Mr. Frank D'Amato, Mrs. M. A. Picciano, Mr. Sam Monda Mr. A. Baraga, društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ., društvo V Boj Št. 53 SNPJ. Najlepšo zahvalo naj prejme družina Urban Praznik in Mr. Frank Volk za veliko in izdatno pomoč v hiši ob času največje žalosti v družini. Iskrena hvala Rev. L. Kužniku za podelitev svetih zakramentov in tolažilne obiske v bolnici ter monsig-noru V. Hribarju za ginljiv govor ob krsti blagopokoj nika ter opravljene cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za najlepše urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem culi, nas tolažili ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času bridke izgube našega ne-zabnega dobrega očeta. Dragi in dobri oče. Nepričakovano se je odprl sveži grob poleg pokojne in ljubljene Tvoje soproge — naše že štiri leta objokovane dobre mamice. Legel si v njeno sosedščino k večnemu počitku in nam odstavil novo žalost — sveži grob. Ob času, ko smo doumeli vajino veliko ljubav, vaju je božje stvarstvo poklicalo k sebi in nas pustilo v grenkih solzah tavati ob kupih zemlje, kjer je pokopana vajina in vsa naša ljubav. V globoki žalosti in v srcu z velikim jadom vama tužno kličemo: "Spočijta se v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANTONETTE, hčerka; ALBERT in JAMES, sinova. Cleveland, Ohio, 21. aprila, 1936. Joseph Triner Company, Chicago • —"Ta.-nrr;--—......; --as SLOVENSKO KliGLJIŠCIJ C.lair-Doctn Bowliny Alley JOS. POiSELNIK vaš stari znanec, lastnik. i0323 St. CJair Ave. asa. Hiiiiiiiimiiiimiiiimmimiiimiiimmh * A. MALNAK GENERAL, CEMENT WORK 11)01 E, 71lh SI. LNUitolt 1371 Vsa Ufcla garantirana. Lahki pogoji. HiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiuiiiiiitm' llfalg&A At.to .23fc, .im t«m»mtm«ammmmmwtt»j W The FOOD-SAFETY INDICATOR *YPE CLASS WLICTOR. k • double i -kontrol L 1 C H T ADJUSTED. kvTREED-;D ENAMEL TUBINC. • CHROME or brassA PLATE Dffnrf FITTINGS AND BASE. ♦CHOICEOfWI 3COLORS: BONE-WHITE, ^REEN.^C^1—' MAROON^—H If^iŠM >V-iV:: .......I Iz podstrešja, iz kleti, iz drvarnice in garaže bodo prišli stari služabniki ter se ponudili v kampanji "za starine.' General Electric Company bo plačala za opis: Vdelan prav v kabinet • Prigidaire vam da Fcod-Safety Indicator v sredino oddelka za živila —jate ji dokaz, da celo cb vročem vremenu obdrži ta s e n z a c i o nalni Meter - Miser varnostno cono temperature — pod 50 stopinj in nad 32 stopinj. Vaše zagotovilo, da obdrži Prigidaire živila varnejša, boljša in dlje. , Najstarejših predmetov $250.00 Drugih najstarejših..... 125.00 Tretjih najstarejših .... 75.00 Četrtih do 25. najstarejših itd................. 25.00 Nove cene tako nizke kot tufŠaEcnac Look lor thl* t'jrs'tami Purchase price include: $5,00 for the j-Yea' Protection Plan. Vprašajte nas za dokaz! GENERAL ELECTRIC HOME LAUNDRY EQUIPMENT Pridite k nam in si oglejte polno zalogo General Electric pralnih strojev in. likal-nikov. 25% do 40% si prihranite na MODROCIH in SPRINGIH, ako jih kupite sedaj pri nes. — Uslužbenci pri Fisher Body Co. dobe pri nas znaten popust pri nakupu Frigidaire ledenice Model AW-19 Capacity 6 Pounds ENdicott 2252 . Gospodje! Ponudil bi rad popis v kampanji "za starine." Prosim pošljite mi uradno polo za popis. . . ODPRTO VSAK VEČER DO DEVETIH. Zastopniki: John Susnik, John Cesnik, Edw ar d S temen, Rudolph Ujcic, Walter Warner Naslov. Mesto Malo prej je namreč še z velikim veseljem pisal v Anglijo, da je misija državnega tajnika uspela, zdaj se je pred njim spet pojavila potreba, da piše ponovno in prizna, da se je vsa stvar spet izjalovila. Zato je še bolj nevoljno pripomnil Mallardu: "Da sem imel prav, svedoči o tem Varna vrnitev polkovnika Bishopa. Sicer pa, gospod, vaše mnenje ni mero-dajno in ne šteje mnogo, kar čim prej spoznajte." "Kakor pač vaše lordstvo želi," je rekel Mallard ironično. "Sicer pa je resnica, da je tukaj polkovnik živ in zdrav, tam zunaj na mor ju pa je prav tako živ in zdrav kapetan Blood, pripravljen, da začne znova svoj posel." "Ni mi na tem, da bi z vami razglabljal o vzrokih stanja stvari, major Mallard." "No, no, saj ne bo dolgo," je rekel zdaj governer, ko je končno vendar našel spet govor, nakar je grdo zaklel. "Pa če imam izdati zadnji šiling svojega denarja in zadnjo ladjo jamaiske f lotile, prisegam, da mu bom še vrgel zanko okoli vratu, preden izdihnem." Njegove žile na sencih so se napele kakor motvozi. "Prav ste storili, da ste se ravnali po instrukcijah lorda Julijana," je rekel majorju. S tem besedami se je obrnil od njega ter segel lordu pod pazduho. "Pojdiva moj lord!" Odšla sta skupno skozi vrt proti hiši, kjer je nestrpno čakala Arabela. Ko je uzrla svojega strica, se je olajšano odde-hnila, in sicer ne samo zaradi njega, marveč tudi zaradi ka-petana Blooda samega. "Vi ste tvegali," je rekla lordu Julijami, ko so bili izmenjani medsebojni formalni pozdravi. l Toda lord Julijan ji je odgovoril tako, kakor je odgovoril majorju Mallardu: "Tu ni bilo nobenega tveganja, ma-dame." Gospodična ga je osupla pogledala. Njegov dolgi, aristokratski obraz je bil nekam sa-njav. Pogledal ji je v oči in rekel: "Ako se je Bloodovi ladji dovolil odhod, se ni bilo bati za varnost polkovnika Bishopa. Kapetan Blood mi je dal za to svojo' besedo." Mladenka se je turobno nasmehnila. Ona bi bila še kaj vprašala, toda ni bilo mogoče. Ob imenovanju Bloodovega -imena, je pričel governer spet grozno preklinjati. Pri večerji in še dolgo potem, ni govoril o ničemer drugem nego o Bloodu. Zaklinjal se je, kako ga bo mučil in mrcva-ril, preden ga da potegniti na vešala. Končno se je morala Arabela, bleda in s rosnih oči, odstraniti, ker ni mogla več poslušati njegovega govorjenja. Lord Julijan, ki je bil polkovnika Bishopa tudi že do grla sit, se je kmalu zatem opravičil ter odšel, da poišče gospodično Arabelo. Imel ji je namreč izročiti sporočilo ka-petana Blooda in zdaj se mu je zdela lepa prilika za to. Toda doznal je, da je gospodična Bishop že odšla v svojo spalnico, torej mu ni kazalo drugega, kakor da počaka do jutri. Zgodaj zjutraj naslednjega