OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ,V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 25, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 17
NOVI GROBOVI
FESTIVAL V MUSIC HALLU
•JOSEPH STARINA
Danes zjutraj je umrl v St. °hn s bolnišnici Joseph Stari-®tar 58 let. Stanoval je na E. 217 St., Euclid, O. Po-§reb oskrbuje Zakrajškov po-S^ebni zavod. Podrobnosti bo-
do
poročane jutri.
PRANK DOHNAL
Nagloma je umrl v ponede-popoldne na svojemu domu i ^rank Dohnal, star 77 let. Sta-je na 19083 Abbey Ave. • j® bil iz češke, odkoder J® prišel v Ameriko pred 50 le-
Tukaj zapušča soprogo Kri-® hčeri Mrs. Anna Wagner Altha, Fla., in Betty ter dva ^nova Franka ml. v Norwalk, ^■1 in Antona, na Češkem pa ^^■ata Isadore. Pogreb se vrši četrtek popoldne ob dveh iz ''y A. Svetkovega pogrebne-^ zavoda, 478 E. 152 St., na ^Shland Park pokopališče.
^adušnica
zjutraj ob 8:30 uri se ^BJa zadušnica v cerkvi Ma-Vnebovzete ob peti oblet-
Mladenka, ki je ustrelila očtta, na zatožni klopi
BRIDGEPORT, Conn., 24. jan. —Danes se je na Višji sodniji Bridgeporta začela obravnava proti 21 let stari študentki, ki je iz usmiljenja ustrelila svojega neozdravljivega očeta.
Carol Ann Pai^ht je na zasliševanju izjavila, da je očeta ustrelila ne iz soAiraštva, pač pa iz ljubezni. Njen oče, policaj, se je nahajal v bolnišnici. Pričakoval je smrt od raka, ko ga je hčerka ustrelila 28. septembra, je prva
To
obravnava v
iiici
snarti Frances Brodnik.
p
pokojnega Louis Li-čali^^'smrti smo poro-ziiif	vrši v četrtek
ga	8:30 uri iz Grdinove-
L , P°^^®bnega zavoda, 17010 Lad^ Blvd., v cerkev Our Ud Perpetual Help na Neff ■ 9. uri.
Domače vesti
v Florido
<^0 ^^^-tedenski obisk v Flori-hči ° podali Mr. John Močnik, oth^	in Mrs. Bill in Dor-
Ann .^^erka Patsy in Mrs. Dnf ^	Želimo jim srečno
in obilo razvedrila!
v Florido
Mr. in Mrs. J. Pret-(ial '^	St. sta se po-
§0^ ® hčerko na oddih v New ^®3,ch, Fla. želimo jim zabave in razvedrila ter povravek!
/2 Coll
VPH, graduirala Miss Ber Mr;
Mr.
"(Jru^	hčerka poznane
Mrs. Frank Mra-j^o! 1523 E. 173 St. Čestita-
St
samomor, ker račune
2$	dnige svetovne vojne,
Včgp^. Frank Krasnicki, je Se	samomor, ker so
1i hi ^ ^^^opičil) računi, katere
^%el plačati.
let «tara žena pri-®tare ^	za 15 mesecev
Mlada zakonca Ha poročena le štiri leta. žTe-• '^^kuje drugega otroka v
3Uli
JU.
SLUŽBO IMA
Sev^	24. jan. — Posku-
^Posle	Bowman, ki je
je pre^^v ^ tukajšnji pivovarni, iiajsti), 1	je v teku tri-
%a to	62,000 čas pive.
Ho pj^, je dobil tudi pošte-slujk- Al pravi, da se mu ^lo dopade.
Narodnostne skupine Cleve-landa fcodo prvič v dvajsetih letih priredile skupni festival v soboto 28. januarja.
V Music Hallu, kjer bo prirejen festival, bo nastopilo čez 400 plesalcev in plesalk, pevcev in godbenikov. Zastopano pa bo vkiipno 24 raznih skupin.
Vstopnice za Festival cleve-landskih narodnosti so po $1. Dobijo se v Public Service Bureau časopisa The Press, v International Institutu na 1620 Prospect Ave. in pri raznih voditeljih narodnostih skupin. Na razpolago za prireditvi ob 2.30 popoldne in 7.30 zvečer so tudi vstopnice po 50 centov.
Urednik za narodnosti pri
Cleveland Pressu Theodore An-drica je predsednik odbora, ki pripravlja festival. Kot je izjavil Andrica, bo program zelo zanimiv in je najboljše, da si po-setniki preskrbijo vnaprej vstopnice.
Na festivalu bodo sodelovale sledeče narodnostne skupine: armenska, avstrijska, hrvaška, češka, francoska, grška, italijanska, madžarska, irska, japonska, židovska, litvanska, mehiška, zamorska, poljska, rumun-ska, ruska, saksonska, škotska, srbska, slovuška, slovenska,- švicarska in ukrajinska.
Slovence bo na tem festivalu zastopal pevski zbor Jadran.
Predloga za 320 tisoč beguncev odobrena v senatu
WASHINGTON, 24. jan.—Senatni migracijski odbor je danes odobril zakonsko predlogo, na osnovi katere bi se do 30. junija leta 1951 vselilo v Zedinje-ne države 320,000 beguncev. V to število je vključeno tudi 124,-000 beguncev, ki se že nahajajo v deželi.
Na osnovi sedanjega zakona bi se v teku dveh let* vselilo v Zedinjene države 205,000 beguncev. Odbor je obenem odobril tudi predlagano spremembo sedanjega zakona. Po tej spremembi, ki jo je priporočal predsednik Truman, bi imeli pravico, da se vselijo v Zedinjene države tudi oni begunci, ki so prišli v taborišča Avstrije, Nemčije in Italije do 1. januarja leta 1949. Po sedanjem zakonu pa se je odobrilo vseljevanje le onim beguncem, ki so se v taboriščih nahajali pred decembrom leta 1945.
Sklep odbora je objavil senator McCarran, ki je rekel, da je predloga zadovoljiva.
Poleg 320,000 beguncev bi se na osnovi amendiranega zakona sprejelo v deželo 5,000 vojnih sirot in 5,000 oštalih otrok, katere so posvojili ameriški vojaški in civilni uradniki v Evropi.
SVATBE NE BO
MINNEAPOLIS, 24. jan. — Zaročenka nekega Lynna Bri-stola bo nekaj časa počakala, predno se bo podala pred oltar. Njen zaročenec je bil aretiran, ko je vse že bilo pripravljeno za poroko. Lynna je policija ulovila, ko je ukradel poročni prstan in darilo za svojo nevesto.
Španija ne bo dobila žita iz Sovjetske zveze
MOSKVA, 23. jan. — Sovjetska časnikarska agencija Tass je danes uradno zanikala govorice, češ da so v teku pogajanja med Španijo in Sovjetsko zvezo, katerih cilj je, da se Španiji pošlje večje količine žita.
Nedavno je španska fašistična vlada zaprosila "katero koli državo," naj ji pošlje žito za španske prebivalce, katerim grozi huda lakota. V zvezi s tem apelom so začele krožiti govorice, da so baje v teku pogajanja med španskimi in sovjetskimi predstavniki.
Medtem je španski konzul v Karachi, Pakistanu, naznanil, da so v teku pogajanja s pakistansko vlado. Kot je rekel konzul, bi Španija želela kupiti 500,000 ton žita v Pakistanu.
Iz Melbourna, Avstralija, pa poročajo, da je avstralska vlada prodala Španiji 60,000 ton žita, toda ni bilo povedano, po kakšni ceni.
CLEVELANDČAN SVETOVNI PRVAK V ROKOBORBI
LONDON, 24. jan. — Joey Maxim iz Clevelanda je danes premagal Angleža Freddie Millsa v rokoborbni tekmi za svetovno prvenstvo.
Maxim je star 27 let. Stanuje na 19030 Pasnow Ave. Končal je High šolo na Five Points in se je že kot deček rad pretepal z drugimi po Collinwoodu.
Bridgeportu v zvezi s takozva-nim umorom iz usmiljenja. Od 180,000 prebivalcev mesta, se kakšnih 40,000 zavzemajo za mladenko, ki ima tudi tri odvetnike, ki ne zahtevajo nobene plače.
Za obravnavo vlada veliko zanimanje. Društvo za evtanazijo, ki zagovarja, da se z zakonom odobri umore iz usmiljenja, je na obravnavo poslalo svoje zastopnike.
Mladenko čaka najvišja kazen dosmrtnega zapora. Toda če bi v teku obravnave umor priznala, bi lahko dobila le globo od $1,000 ali pa 15 let zapora. Mladenka, ki je zanikala, da bi očeta premišljeno ustrelila, in se zagovarja, da mu je hotela le olajšati neznosno trpljenje, ne prizna, da je izvršila umor.
Ameriški uradniki so v Berlinu doživeli neprijeten poraz, ko so skušali Rusom vzeti stavbo
STOLETNICA PRAVI, DA JE KAVA DOBRA PIJAČA
RED OAK, la., 24. jan. — Mrs. Herman Leander, po poreklu Švedinja, je včeraj praznovala svoj 102 rojstni dan. Izjavila je, da se za svoje dolgo življenje lahko zahvali svojemu švedskemu poreklu in veliki količini kave, ki jo redno pije.
KOMUNISTI ZOPET KRIVI
COLUMBIA, S.C., 24. jan.— Posebna policija južne Caroline je danes naznanila, da so komunisti verjetno skušali z dinami-tom uničiti radio postajo WBT v Charlotte, N. C.
V zvezi z zadevo je bil aretiran neki 41 let star barvar, toda poročilo ne pove, če je bil komunist.
V "Enakopravnosti" dobite ledno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Italijanski kmetje si prilastili zemljo
CATANZARO, 23. jan.—Italijanski kmetje in brezposelni poljedelski delavci so si danes ponovno prisvojili večje površine neobdelane zemlje veleposestnikov.
V nekaterih krajih južne Italije je prišlo do pravih kmečkih uporov. Policija je takoj prihitela, da zaščiti zemljo veleposestnikov in nastopila proti kmetom in najemnikom, ki so postavljali mejnike.
Kmetje so se sami odločili na zasego zemlje, ker lokalne oblasti niso izpolnile obljub podane v novembru, da bo zemlja razdeljena. Voditelji kmetov in najemnikov pravijo, da se ni ničesar storilo, čeprav je komisija obljubila, da bo zemlja prej ko mogoče razdeljena.
Policija Je kmetom ukazala, naj se umaknejo iz velepose-stev, toda kmetje so se uprli. Na mnoga področja okrog Catanza-ra so bili poslani močni policijski oddelki, ki bodo "čuvali javni red." Računa se, da si je kakšnih 300 kmetov prilastilo okrog 450 akrov neobdelane zemlje.
Nemiri in stavke na otoku Formozi
TAIPEI, Formoza, 24. jan.-Prebivalci Formoze so se danes začeli upirati naborom, s katerimi hočejo kitajski nacionalisti zbrati novo armado, da bi se zoperstavili komunistom. V nekaterih krajih Formoze pa so bile organizirane lakotne stay ke.
Kitajske nacionalistične oblasti so nastopile proti upornim prebivalcem in nekatere prisilno mobilizirane Formožane vrgli v zapor, ker so baje širili nemire. Prebivalci Formoze se tudi pritožujejo na obupne razmere na otoku, na pomanjkanje hrane, oblek in stanovanj.
Vojaški poveljnik P^ormoze gen. Cen Ceng je včeraj zagotovil prebivalcem, da komunisti nimajo dovolj ladij, da bi izvršili invazijo Formoze, ki se nahaja oddaljena od kopnega Kitajske kakšnih 100 milj.
(Peipinška radio postaja pa je med tem naznanila, da so sile Ljudske osvobodilne armade zavzele neki manjši otok blizu Formoze. V drugem nekem poročilu pa radio postaja pravi, da so se mnogi vojaki štirih nacionalističnih divizij na otoku Hainanu pridružili komunističnim gerilcem).
Žena kitajskega nacionalističnega diktatorja Ciangkajšeka je tudi apelirala na prebivalce Formoze, naj ohranijo enotnost. Izgovarjala se je, da kitajski nacionalisti, ki so zbežali na For-mozo, niso begunci, pač pa Kitajci.
"Vi Formožani ste prišli na otok bolj zgodaj, mi pa pozneje. Ampak mi smo , prišli, da se skupaj z vami borimo, da bi strmoglavili komuniste in zopet dobili izgubljeno zemljo," je rekla gospa Giangkajsek.
MADŽARSKA POLICIJA ARETIRALA JUGOSLOVANA
BUDIMPEŠTA, 23. jan.—Madžarska policija je danes naznanila, da je ulovila jugoslovanskega voditelja podtalnega gibanja kulakov (premožnih kmetov), ki da je baje umoril nekega madžarskega komunističnega uradnika. Soglasno z naznanilom policije je jugoslovanski državljan Istvan Dobo bil poslan iz Jugoslavije na Madžarsko z namenom, da organizira kulake proti ljudski republiki.
Dobrodelna prireditev
V soboto, nedeljo in ponedeljek se vrši velika in zanimiva prireditev v prostorih drsališča Skateland na Euclid Ave. Cisti preostanek teh treh priredb je namenjen za sklad "March of Dimes" za pobijanje otroške paralize. Na programu bo nastopila tudi mala Peggy Peterlin, hčerka Mr. in Mrs. Louis Peterlin iz 2150 Glenridge Rd., ki je že nekajkrat nastopila na naših prireditvah.
Program v soboto se vrši med 10. in 12.30 popoldne; v nedeljo med 5.30 in 8. zvečer ter v ponedeljek zvečer od 8. do 11. ure.
FRANKFURT, 24. jan.—Kot poroča iz Berlina šef agencije AP, Wes Guallagher, so Zedinjene države v Berlinu doživele neprijeten poraz v mrzli vojni s Sovjetsko zvezo.
Angleži in Francozi, kakor tudi Nemci, so razočarani, ker so se Američani morali umakniti in vrniti Rusom zaplenjeno poslopje.
Do poraza ameriške vojaške uprave je prišlo na sledeči način:
Po sporazumu sklenjenem med velikimi silami leta 1945 so Rusi dobili pravico, da kontrolirajo veliko železniško poslopje na robu ameriškega sektorja Berlina. Po tako zvani sovjetski blokadi Berlina in velikih stavk železničarjev so se Rusi postopoma izseljevali iz poslopja in si obdržali le signalne prostore za vlake, ki so prihajali z vzhoda. S tem so izpraznili kakšnih 600 sob poslopja.
Čeprav so Rusi imeli pravico na poslopje, so ameriški uradniki začeli razmotrivati o možnosti, da bi se vselili v prazne sobe. Toda ameriški poveljnik v Berlinu, gen. Maxwell Taylor,
ki je računal, da se bodo Rusi zoperstavili, ni hotel prezgodnje akcije.
Brez posvetovanja in odobritve najvišje vojaške uprave je oddelek za kontrolo poslopij v Berlinu odobril ukaz, da se lahko Nemci vselijo v rusko poslopje. Nemci so to tudi storili.
Kot se je pričakovalo, so sovjetski uradniki takoj prekinili tramvajske zveze med vzhodnim in zapadnimi sektorji mesta,
uvedli strogo kontrolo prometa na cesti in se pripravili, da bi IX)novno upostavili tako zvano blokado Berlina.
Ameriška vojaška uprava se je odločila, da se bo umaknila.
Verjetno so ta navodila prišla iz Washingtona. Rusom je bilo vrnjeno poslopje in razočarani Nemci so se morali izseliti.
Časopisi v sovjetskem sektorju Berlina seveda veliko pišejo o tem porazu Američanov. Angleži in Francozi pa se kar javno jezijo na ameriške uradnike, ki bi bili kmalu vžgali berlinski sod smodnika, da se pravočasno niso umaknili.
KUMUNISTI ČISTIJO	*
ŠANGAJ
HONG KONG, 22. jan.—Kitajski komunisti so se danes z vso vnemo vrgli na delo, da bi zboljšali moralno stanje v Š&n-gaju, ki je veljal za najbolj pregrešno mesto na svetu. Policija je zaplenila velike količine slik nagih žensk in pornografske knjižice. Za vlačuge pa so oblasti preskrbele dela in bolj dostojen zaslužek.
SENAT POTRDIL IMENOVANJE SHERMANA
WASHINGTON, 24. jan.—Senat je d'anes soglasno potrdil imenovanje admirala Shermana za šefa mornariških opedacij.
Admiral Sherman bo zamenjal izobčenega admirala Denfelda, ki se je ostro zoperstavljal visokim armadnim in zračnim častnikom, ki da s svojo politiko škodujejo mornarici.
Clayton pravi, da Stalin zmaguje v mrzli vojni
WASHINGTON, 23.V jan.— Bivši državni podtajnik William L. Clayton je danes izjavil, da "Stalin zmaguje v mrzli vojni."
Po izjavah bivšega državnega podtajnika, ki je podpredsednik organizacije Atlantic Union Committee, bo zapadna polobla obkrožena s komunističnimi državami, če se bodo zmage komunizma nadaljevale tudi v letu 1950.
"Komunisti prebujajo ljudske
množice in se ni treba vdajati iluzijam, da"jih množice ne poslušajo," je rekel Clayton.
Kar se tiče organizacije Atlantic Union je Clayton pojasnil, da ji je cilj združitev severno-atlantskih in ostalih demokracij. Rekel je, da demokracije ne bojo raogle^nositi obrambno breme, ki so jim ga naložili komunisti s svojp taktiko v mrzli vojni.
Stroški vojne
NEW ORLEANS, 24. jan.— Lieut, polkovnik zračnih sil Marcus R. King je včeraj izjavil, da bi tretja svetovna vojna stala 212 milijard dolarjev več kot pa druga svetovna vojna.
Na tečaju za ekonomsko mobilizacijo je King povedal, da je druga svetovna vojna stala 331 milijard dolarjev, medtem ko bi tretja stala 543 milijard.
Kaj gornja vsota pomeni, se lahko ugotovi, če se jo primerja s številkami,, ki jih je objavila nemška ustanova za ekonomska raziskovanja.
Po poročilih nemške ustanove je Nemčija potrošila za drugo svetovno vojno 95 milijard dolarjev. Tudi iz te številke ni jasno, kaj je vojna pomenila samo za Nemčijo.
S polovico vsote 95 milijard dolarjev bi se lahko zgradilo hišo z vsem pohištvom in vrtom, povrh pa še z avtom za vsako nemško družino.
Za en del gornje vsote bi se lahko izdelalo: 1,000,000 avtomobilov, 700,000 hiš za eno družino, 130,000 hiš za več družin, 60,000 kmetijskih posestev, 50,-000 manjših tovarn, 6,000 igrišč, 4,000 šol in 7,000 bolnišnic.
SRČNI NAPAD VSLED MRZLE VOJNE Z RUSIJO
BERLIN, 24. jan.—Zastopnik ameriškega poveljnika v Berlinu William T. Babcock je danes umrl vsled srčnega napada. Njegovi sodelovalci pravijo, da je Babcock dobil srčni napad ^sled mrzle vojne in pričakovane obnovljene blokade Berlina s strani Rusije.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
$
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
25. januarja 1950.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)	.	_______________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ....................................................... 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________ ________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ________ _____________________________________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesece^)___________________________ _	6 00
For Three Months—(Za tri mesece) ________________________________________3^50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA F»OŠT A
RAZNO I & COLLINWOODU
MED "NOVIMI AMERIKANCI" RES VRE . . .
Med ta novimi Amerikanci" je zadnje čase res zavrelo. Povod je dal neki begunec Janez Resnica, ki je v A. D. kar odprto zapisal, da se požvižga na to našo "fri kontro," ker mu je bolj ugajal položaj v stari domovini, ko je imel "petnajst podrejenih" uradnikov in uradnic in premoženje vredno milijon lir. Več svobode je ta "novi Amerikanec" imel po svojem lastnem priznanju pod hitlerjevsko okupa-cijo, kot pa jo ima, v Ameriki, kjer opravlja hlapčevska dela.
O tem smo v E. že pisali. Komentirali smo te in podobne izjave raznih beguncev, ki nedvomno največ škodujejo "novim." Na to se ne bi več ozirali, ampak kot zgleda, smo prav mi odgovorni ker je Janez Resnica v resnicoljubni A. D. povedal svoje ne-ameriško mnenje. Ker pa je tako, se moramo še enkrat pogovoriti z našimi kritiki, da bodo stvari postavljene na pravo mesto.
Za tega Janeza Resnico, ki smo ga izpostavili kot primer ne ameriškega elementa, dr. Zdravko Kalan namiguje, da ga je podtaknila—Enakopravnost! V svojem dopisu pravi o Janezu Resnici:
"Ali se ne skfiva morda pod tem imenom kak dopisnik Enakopravnosti,' ki bi rad zopet našel snov za neosnovane napade na nove Amerikance ali begunce?"
Dr. Zdravku lahko kar odkritosrčno povemo, da to ni res, da je ta Janez Resnica res stoprocentni "novi Ameri kanec ' in da tudi če bi hpteli, bi A. D. ne mogli podtakniti nobenega dopisnika, kajti tam se zanimajo le izključno za bivše urednike Enakopravnosti. Navadnih dopisnikov pa ne sprejemajo.
Kot smo vedno poudarjali, potrebno je ločiti takšne begunce kot je Janez Resnica od onih novih Amerikancev, ki si iskreno prizadevajo, da bi se prilagodili novemu življenju v naši "fri korilri." Mnogim "novim" se lahko marsikaj dopove, toda Janezu Resnici ali pa Mihi Koširju ne bo nobeden, posebno če je miroljubne narave, ničesar dopovedal. Za dr. Zdravka verujemo, da je bil iskren, ko je v svojem članku podal svoje lastne vtise, čeprav se ne strinjamo s tem namigovanjem, da je mogoče nezadovoljni Janez produkt naše zlobe. Vsa čast onim, ki kujejo železo in skrbijo, da bi naše lokomotive "ronale," toda onih, ki samo mislijo na petnajst podrejenih uradnikov in uradnic, se pa menda lahko odpovemo prav tako goreče, kot se jih je odpovedal dr. Kalan.
V A. D. smo opazili še eno netočnost, ki pa že meji na obrekovanju. To je -v dopisu nekega Jožeta Melaharja (Dolga je bila pot v Ameriko). Jože piše, da je "pri zadnjem begunskem sestanku Mr. M. Intihar med drugim povedal, kakšne težave so jim povzročali sovražniki nas beguncev, ko se je tukaj v Ameriki začela akcija za begunce. Pse na-ščujte nanje, je takrat napisal neki tukajšnji slovenski list, ki sam sebe smatra za glasnika svobode, enakosti in bratstva."
Kolikor je nam znano nobeden slovenski časopis ni kaj takšnega zapisal! Ce nekdo to trdi, je samo dokaz, s kakšnimi metodami se gotovi ljudje poslužujejo, da bi nove Amerikance napačno obveščali o stališču naših naprednih časopisov napram beguncem, posebno pa o stališču E. Takšne izjave so mogoče sicer politično koristne, toda če so poštene, je pa drugo vprašanje!
Kot je A. D. sama prejela par ostrih odgovorov Janezu Resnici, smo jih prejeli tudi mi. Toda če bi vse te dopise objavili, bi nas še obtožili, da širimo netoleranco napram vsem novim Amerikancem na splošno. V resnici pa je bilo v mnogih dopisih objavljenih v E. poudarjeno bolj krščansko razumevanje za položaj beguncev, kot pa je razumevanje za begunce tistega krščanskega zagovornika beguncev, ki je nekemu novodošlemu tesarju plačal $15 za delo, ki je bilo vredno $150.
Da, mnogi begunci so izkoriščani. Molčijo in trpijo, ker pač niso niti v starem kraju delali drugače—molčali so i# trpeli. V New York Timesu je na primer bilo prjob čeno obsežno poročilo o beguncih. Citamo med ostalim kako je neki farmer na srednjem zapadu osumil nekoga begunca, da je komunist. Na kakšni osnovi? No, ker se je begu nec začel zanimati, kako je kaj s stiridcscturnim delovnim tednom in s socialnim zavarovanjem.	• j
Obnašanje nekaterih beguncev je sicer žalostno in na, .-plo-^tio prir.peva dosti, da gotovi liudip imajo predsodke!
Petindvajset letnica:
V soboto 14. januarja sta praznovala svojo 25-letnico zakonskega življenja poznana Mr. in Mrs. Joe Ogrinc iz E. 161 St. Mr. in Mrs. Ogrinc sta zavedna, progresivna Slovenca. Malo je naših kulturnih prireditev, da bi njih ne bilo med nami. Joe pa je bil tudi par let aktiven član di-i*ektorija Slovenskega delavskega doma. Ob tej priliki sta jima hčerka in sin aranžirala prav imenitno slavje, katerega se je udeležilo lepo število prijateljev. Ta druga poroka se je vršila v Tracy Tavern na E. 200 St. Pozdravljena! Kličemo vama še na mnoga leta, da se vidimo tudi na 50-letnici, to je, če nam bo narava do tega dala živeti.
Naša igra:
Volkodlaki, katero poda Ve-rovšek 19. februarja, je v polnem zamahu, to je z vajami in predpripravo scenarije. Vtej socialni tragediji ima glavno vlogo tu rojena Frances Godnjavec, prav zavedno slovensko dekle, katera je nas vse na vajah presenetila. Vidi se, da se je te težke vloge poprijela z res pravo voljo in da nam bo predstavila Anico Sršenovo tako kot si jo je avtor zamislil.
Mrs. Godnjavec je že večkrat nastopila v manjših vlogah pri zboru Jadran, v igri Volkodlaki pa je dpbila priliko pokazati svoj razvit dramski talent. Da je to res, boste videli na dan predstave. Zadnjič sem vprašal Frank Završnika, kako kaj njemu gre z vlogo gestapovca, pa se mi malo nasmeje, -pomisli in mi jo zabeli; "Veš kaj, zavrel boni vode za čaj in namesto čaja si bom svojo vlogo namočil in prilil par 'ta kratkih' in vse to popil, pa sem gotov, da mi bo vloga kaj hitro prišla'v glavo."
Festival in zabava:
V soboto zvečer 28. januarja ob 7.30 uri zvečer bo zbor Jadran nastopil na narodnem festivalu v Music Hallu. Nastopilo bo na tej mednarodni prireditvi okrog 400 pevcev in plesalcev 24 narodnosti živečih v Clevelandu. Kdor želi videti res lepo predstavo, na kateri bodo vse narodnosti nastopile v svojih pestrih narodnih nošah, peli in plesali svoje narodne pesmi in plese, naj gre to videti v soboto v Music Hall.
Na ta večer se pa vrši tudi v Slovenskem delavskem domu jjrav pristna domača zabava z okusno večerjo in plesom. Ženski odsek SDD in krožek št. 1 Progresivnih Slovenk bodo aranžirali to zabavo. Vstopnina na to lepo zabavo z večerjo je $1 in čisti pi'eostanek pa bo šel v sklad za nabavo orglic, za katerega se je zavzel krožek št. 1 Progresivnih Slovenk. Nabava teh orglic bo stala precejšnjo vsoto, ker te orglice niso za igračo otrokom, pač pa orkestralne orglice za slepo mladino Slovenije. Oba odbora se zato prireditev živahno pripravljata, ker imajo v načrtu imeti po dvorani veliko manjših miz, h katerim se bodo posetniki lahko posedli, pa ryij bo to za večerjo, zabavo med prijatelji ali pa igranje kart. Za plesalce pa bo tudi dobra godba.
Vincent Cofj, 17802 Delavan Rd.
Begunci v novi vlogi!
Zlata duša, prevzvišeni škof vandra z modernimi prometnimi sredstvi. Tam v južno Ame-
riko, Kanado, sploh vsepovsod, kjer so razmetani begunci. Svoj blagoslov nosi s seboj v staro-kranjskem cekarju, da žegna te uboge reveže.
Niso poceni burke, ki se jih uganja z begunci. Cerkev je bogata, ena najbogatejših ustanov, zato si lahko privošči burke po svoji volji.
V uredniškem članku A. D. "Božično pismo" begunski članek pravi: ". . . saj tujina je mrzla kot led, in naredila iz Božiča skoro komedijo, praznik ve-seljačenja, plesa, čisto pagan-skih zabav, jedi in pijače" itd. Kdo bi si mislil, da je ta begunec tako nestrpen in kratkovi den? Ali ni cerkev tista, ki je na redila iz Božiča samo eno veliko trgovino? Veliko bogastvo se steka v cerkev na rojstni dan božjega deteta. Zatc^je praznik veselja za vse dobičkarje, le za begunce led in mrzlo.
Uvodnik v A. D. omenja naj-svečanejše leto v zgodovini cerkve, ki ga je najbrže tudi spisal begunec. Na sv. večer bo sv. Oče svečano odprl sv. vrata basilike sv. Petra.
Posebna značilnost sv. leta 1950 bodo molitve in prošnje za zmago krščanstva nad satanovo fronto komunizma. Komunistične dežele so proglasile bojkot vseh romanj v Rim iz dežel za železno zaveso. Jezuitski veliki pridigar Rev. Ricardo Lombard! bo govoril narodu in romarjem o pozitivnem napadu na komunizem. Mesto verskih obredov in pobožnosti v sv. letu bodo sejali strup in sovraštvo med človeštvo. Sv. leto ni sklicano za pobožnosti. Sv. leto je sklicano le zato, da si nagrmadi novega bogastva, da vseje večjega sovraštva, da vlije več strupa v ljudsko srce, mesto krščanske ljubezni in bratstva.
Komunizem je prej in bolj krščanski, kot pa papeževo krščanstvo. Saj komunizem sprejema vse Kristusove nauke brez molitev. Krščanstvo papeža pa zavaja človeka v življenje s strahom in sovraštvom. Komunizem ustvarja resnično življenje enakopravnosti in bratstva in ljubezen do človeka, brez razredov. Torej je komunizem bolj krščanski. In če je krščanstvo papeža res tako dobro in edino, zakaj hira? Zato, ker ima neozdravljivo bolezen.
Že skoraj dva tisoč let vlada to nesrečno krščanstvo, pa je še danes svet bolj v sovraštvu kot kdaj prej. To pa vsled silnega bogastva. Kdo ga bo obdržal? Komunizem se ne da uničiti z molifvijo, ne z lažmi, ne s puškami in zavajanji. Mora biti nekaj boljšega, pravično življenje, za vse enako. Kar pa papeževo krščanstvo ne prizna.
Begunec Jezerski v A. D., ki piše, kako lajkam Ameriko, je eden od izobražencev. Kako lepo predstavlja bogato kraljico in revno mater, za katero bi se otrok odločil. S tem misli vse bogastvo Amerike mi ne more dati tega, kar sem imel v revni domovini, ko je on rezal nar^odu kruhek, tukaj ga pa drugi njerhu.
Verjetno, da begunci ne bodo zadovoljni, ali to je šele pričetek. Ko bo treba stiskati pasove, bo še več nezadovoljstva in razočaranja.
Zato se begunec moti, ko pravi, da so stari naseljenci prinesli s seboj v to deželo starokrajsko strankarstvo in surovost. Če je
res to, so jo prinesli klerikalni fanatiki, ne pa napredni delavci. Jezerski tudi hoče pokazati, da zadnje čase v domovini ni bilo nasprotja med liberalci, socialisti in klerikalci. Seveda ne med izdajalci! Bilo pa je tudi nekaj iskrenih in bila so velika nasprotja. Citajte knjigo pisatelja Miška Kranjca, spisano leta 1947—"Fara sv. Ivana"—tam vse razgali do dna duše.
Jezerski tudi rad učil napredne olike. Jezerski naj pogleda v svoje ogledalo, pa bo videl nekega domobranca Miho Koširja v A. D. Poučite vaše krvave bratce, da napredni Slovenci v tej deželi nimajo gobcev, ampak usta po božji podobi. Ce hočete obdržati naš lepi 'slovenski je zik, se ga najprej naučite in ga rabite za lepo ohranitev. Domobranec Miha Košif je videti precej vročekrven, prepričan sem, da se bo kremenitnd ohladil ob pravem času, ker ni več na Viču.
John Filipič.
napram vsem beguncem na splošno. Toda sami begunci, bi morali definitivno obračunati z onimi begunci, ki škodu-j jejo skupnosti. Ce tolerirajo posameznike, ne samo kot jei ta znani Janez Resnica, pač pa tudi neki Miha Košir ter še nekateri drugi, bo del odgovornosti padel tudi na njih. j Naučiti pa se bodo morali tudi več tolerantnosti napram j skupinam, s katerimi se ne strinjajo. Kajti tudi te skupine i so del Amerike, če jih "lajkajo" ali pa ne.	!
Poročilo Progresivnih Slovenk
Prihodnjo soboto 28. januar-priredi krožek št. 1 večerjo skupno z Ženskim odsekom Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prebitek omenjene zabave ali večerje bo šel za nabavo orglic slepi mladini v Sloveniji.
Listki za večerjo gredo hitro izpod rok. Da boste gotovi, da dobite večerjo, rezervirajte si listke! Pokličite tajnico Mary Vidrich. Ako bo naša prireditev uspešna, sem gotova, da potem bo naša kampanja za orglice zaključena.
Prav prijazno ste vabljeni, da nas poseti^e v velikem številu. Imeli bomo tudi godbo na razpolago, po večerji se bo vršila.pri jetna zabava, kol vedno pri Progresivnih.
Po prihodnji naši seji bo predaval dr. Hayes in sicer o rev-matizmu. Za sejo v marcu ima pa Prosvetni odbor nalogo, da vpraša našo glavno tajnico Josephine Zakrajšek. Josie se je nahajala minulo jesen v stari domovini. Gotovo bo njeno pre davanje zanimivo. Upam, da se odzove.
Glavni odbor Progresivnih Slovenk pa priredi krasno igro "Vida Grantova" in sicer v nedeljo 26. februarja v Slovenskem narodnem domu na .St. Clair Ave. Omenjena igra bo prvič vprizorjena v Ameriki. Igro reži ra Vida Shiffrer; nastopijo pa sami naši izvrstni, talenti. Torej rezervirajte si datunl 26. februarja.
Naša knjižna kampanja prav lepo napreduje. Ko se je pripravljalo program za kampanjo, je rekla naša Josephine Pelrich: "Veste, ko se bo enkrat naša kampanja razglasila, bo denar kar deževal notri."
In res, denar prihaja od raznih društev in organizacij kot tudi od posameznikov. Ravno ko to pišem, me je klicala Fanny Gorjanc, predsednica krožka št. 3, da ima zavoj knjig, kot tudi denar za knjige. Kdor ima kakšne učne knjige, ki jih ne rabi, naj pokliče KE 7197 ali pa Evo Coff. Prišle bomo knjige rade volje iskat. Kdor pa želi, jih lahko pošlje na Vido Shiffrer, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Denarne prispevke pa pošljite na blagajničarko Viktoria Poljšak. 1114 E. 169 St., Cleveland 10, Ohio. Prispevke za v sklad nabavo orglic pa sprejema naša tajnica Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave., Cleveland 10, Ohio.
Razne revije so bile že odposlane v mesecu januarju. Minuli teden je bilo spakiranih in odposlanih 18 zabojev rabljenih knjig, med temi nekaj novih. Vida Shiffrer in Josephine Pctrich
imata vse tako lepo urejeno, da je kar veselje delati z njimi. Jaz sem bila mnenja, da bi bilo dobro, da bi nam kateri izmed naših fantov pomagal zaboje prekladati (ker so težki), ampalf naša dekleta se tudi tega dela ne ustrašijo. Eva Coff je tako prenašala zaboje, kot da bi bili prazni. Ivanka Shiffrer, mislim, da je imela vse roke ožuljene od vrvi, ko je pakete povezovala. Pomagale so tudi Josephine Zakrajšek, Viki Poljšak, Nežka Kalan in Katie Yurman.
Kako se vse to z navdušenjem dela, ko se ve, da bodo knjige dobrodošle. Imena vseh prispe-vateljev knjig in prispevkov v gotovini, bodo obljavljena v časopisu. Progresivne Slovenke smo lahko ponosne, ko imamo v svoji sredi dekle, kot je naša Vida Shiffrer, ki je sprožila idejo za našo knjižno kampanjo.
Naj še povem, da ko je čitala na sestanku Josephine Petrich deklamacijo, katero je za našo proslavo spisala Mara Tavčarjeva iz Ljubljane, so imele vse članice solzne oči. Deklamacija bo podana 26. februarja.
Theresa Gorjanc.
Knjižna kampanja Progresivnih
Pisma in poročila, ki prihajajo iz naše stare domovine, nam dajo razumeti, da so naši tam preko še vedno v potrebi za mnoge stvari, ki so bile uničene tekom vojne. Zlasti pa še sedaj, ko se trudijo, da gospodarsko preuredijo Jugoslavijo, v kateri se bo lahko vsak preživljal. Velikodušno je že naš narod prispeval na različne načine, ker kot člani enega naroda čutimo dolžnost, da jim po moči pomagamo.
V teku pa je sedaj kampanja, katero je podvzela organizacija Progresivnih Slovenk, to je kampanja knjig in revij, iz katerih se bodo študenti in slušatelji univerz učili, kar jim bo v veliko pomoč pri raznih potrebnih strokah, ki jih rabi naša stara domovina .
Zelo častno so se že odzvala razna društva, kakor tudi posamezniki, nekateri z denarjem in drugi s knjigami. Ker pa je potreba velika, kot pišejo od tam, se kampanja nadaljuje in ste prošeni, da še nadalje prispevate.
Prva pošiljka je že na poti. Kaj in koliko bo kmalu pojasnjeno v časopisih.
Vsi vemo, da je dobra poučna knjiga duševna hrana, ki pomaga človeku, da se spopolnjuje in napreduje. Narod v domovini bo hvaležen. Mi pa se bomo zavedali, da smo jim kot sinovi in hčere enega naroda, priskočili v pomoč.	Nežka Kalan.
Progresivne bodo vprizorile 4ramo "Vida Grantova"
Preteklo je že petnajst let odkar je bila ustanovljena organizacija Progresivne Slovenke. Zato je bil sklep odbora, da bomo proslavile ta dogodek z uprizoritvijo igre na dan 26. februarja. Podana bo drama, ki je novejša in bo prvič vprizorjena v Ameriki. Avtor te drame, Ferdo Kozak, nam tukaj da razumeti, kako lep in bogat je naš slovenski jezik in kako umljiv, ko mu sledimo.
Dobro pa je, da se malo seznanimo že poprej s popolnoma novo predstavo, da jo bomo tem lažje doumeli.
Vida Grantova, ki je sklenila zakon pot želji bogatih staršev, ni bila srečna, ker je ljubila drugega, moževega polbrata. Zato le nekaj ižčrpkov, iz pričetka' drame;	^ |
Mihael, njen mož; "Zakon je stvar življenja, ne pa frfotanje
za muhami nespametne domišljije."
Njena mati: "Da, priklenil si jo na zlato verigo, zdaj se pa menda zanimaš, če ta veriga drži."
Mihael: "Mar misliš, da ne Čutim, kako jo podpihuješ, da se' izmika dolžnostim gospodinje v veliki hiši. In da se zmrduje nad vso bogatijo, ki sem jo ji dal."
Borinova mciti: "rL.._cLiio je biti vsak čas na jasnem, kaj zahteva življe-^3 od človeka."
Vida: "Pot je dolga in vožnja dolgočasna. Človek bi se dvignil in odšel—kam daleč. Toda tu notri boli—.Čudna nemirna bolečina, da bi si sama odprla srce. Kaj je neki tisto skeleče v njem? —Toda dnevi teko . . . Zasipajo me v siv prah, ki me reže v oči in duši.. . Kam sem zašla? Jaz, ki sem zmiraj verjela, da ima naše življenje nekak lep, osrečujoč namen ... Zdaj si se vrnil.. • Tisto noč, ko sem prišla od tebe, tisto noč sem prejokala do jutra. Sram me je bilo, in sama sebi sem se zdela nečedna. Strmela sem v brezčutno noč in se venomer izpraševala: 'Ali si to res ti? Ti, ki si hrepenela kvečjemu po tem, da bi umrla. Moj mož mi je sleherni dan pravil, da je moja najvišja dolžnost, služiti, v okras tej hiši.' Videla sem njegov nikdar utešeni sum . • • Bal se je zame, bal se je vsega, kar je bilo meni blizu, celo moje knjige so morale iz hiše. Bila sem tako strašno sama."
Tomo: "Tam zunaj na fronti se mi je življenje zazdelo kakor pogrnjena miza, ki čaka na naS. Ce preživimo, sedemo za to mizo k veselemu uživanju. No ... preživeli smo, nori od veselja smo se vrnili in sedli za mizo. P" nekaj letih pa sem se zgrozil nad, lak6to do grla sitih ljudi. Ai«' pak videti in spoznati ni hudo-Nerodno je gledati lastni dilirij in čutiti, da si sam nagnit.
"Jaz nisem miš, ki se je vjel® na košček plesnave slanine. NaS vek je dozorel. Sprostil se je blata in znoja nižin in danes na® ponuja svoje odprto naročje-Uživati sad. To se pravi z okusom in pametjo krasiti svoje dni, pozlatiti se vsako uro, živeti v lepoti zaradi lepote ... Ko j® moja nekdanja tovarišija na restavracijskih terasah zračil® svojo izvoljeno strast o čaši P^' va, sem romal jaz po muzejih razstavah. Koliko večerov seii* presedel na črvivih klopeh napol pozabljenih cerkvic in pri' služkoval orglam in petju. Bil" je lepo pod mračnimi oboki sV' jevrstno prelivanje glasov."
Vida: "Ali še veš, kdaj prvič govorila o sreči?
kdaj ? Pred davnimi leti. Po vr^ s; se sprehajala s knjigo v rok' . . . resen študent; Ko sem ^1® mimo, si me z viška nagovori; 'Kam pa. Vida?' ... 'Po srečo, sem rekla. Naslonil si se ograjo in nekam resno gledal 2® menoj. Takrat sem hodila vsB^ dan na hrib za hišo. Imela 9®"" zgoraj svoje drevo . . . mlad" tenko brezo . . . Objemala jo, kadar me ni nihče videl, i^ se stiskala k njej. Veter je nor®, okrog mene, se igral z moji"^' krili, mi kuštral lase. Odhajal J® in prihajal in v ^eni je bilo -je sreča . . . bog ve, če bo ked^l
moja."
♦ *
To je le nekaj izčrpkov ob četku drame, ki je pozneje bolj napeta. Vloge so v dobr'!* rokah, tako tudi režija. O bomo poročali še pozneje. Za od' bor:
(Dalje na 4. strani) ^
tNVSsnn us. sav7/v6s
il
25. januarja 1950.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Kaj pripoveduje kri
Kri se pretaka po našem te-ksu kot življenski vele tok, ki prinaša kisik in hrano lačnemu tkivu in odnaša iz njega strupene snovi. Brez krvi ni življe zato se ne smemo čuditi, (la, polaga moderna medicina ta-veliko važnost na preiskavo Iz krvi bere zdravnik najvažnejše, kar mu služi za diagnozo in za zdravljenje.' ^ Zdravnika zanima predvsem število belih in rdečih krvnih telesc, ki neprestano romajo po 'lasih žilah. V ta namen nas zbode v sredinec, nam odvza-pie kapljico krvi in jo preišče. S ocno preiskavo se prepriča, ali iMamo premalo krvi. če ugoto-Prcmalo rdečih telesc, pome-sprejemamo in oddajamo premalo kisika; organizem do-'va premalo kuriva in ne delu-•1® v redu. Zelo važno je, da '®iajo rdeča krvna telesca do-barvila ali hemo-S o ina. Ta namreč odpravlja fansport kisika, če imajo rde-telesca premalo hemo-ina, govorimo o slabokrvno-'■ Kakšnega izvora je ta, pa ° ažejo druge preiskave. Vča-y povzroči slabokrvnost izgu-a krvi, včasih kako zdravilo _^_^esni ustroj.
Tudi bela krvna telesca preiskuje zdravnik pod mikroskopom. Toda medtem, ko je na kubični milimeter krvi približno 5 do 6 milijonov rdečih krvnih telesc, se število belih krvnih telesc stalno menjava od 7 do 10 tisoč. Njih naloga je, da stoje na straži, uničujejo v telesu škodljive bakterije. Če se število belih krvnih telesc na kakem mestu telesa poveča, tedaj govorimo o vnetju. Glede na razdelitev različnih krvnih telesc sklepa zdravnik na važne vzroke bolezni.
Kri pove še več! Kronično za-strupljenje s plinom ugotovimo, če preiščemo kri pod spektroskopom. Že iz ene same kaplje krvi lahko ugotovimo tudi krvne skupine, ki so zlasti velike važnosti za transfuzijo.
Vse mogoče ugotavlja zdravnik po kemičnih sestavinah krvi. Tako na primer priča povečanje dušikovih snovi v krvi, da so bolne ledvice, prevelika količina sladkorja v krvi kaže na sladkorno bolezen ; premalo kalcija dokazuje šibke kosti in nastop krčev, ki si jih po navadi ne moremo razložiti. Kri je torej zdravniku dober kažipot!
Sedaj pa se bodo delavci podjetja "Aleksandar Rankovič" lotili še mnogo večje naloge. Te dni so se na letni partijski konferenci zavezali, da bodo izdelali prototip velikega ladijskega motorja za 450 konjskih moči. To svojo obveznost so sporočili v pozdravnih brzojavkah maršalu Titu, Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije
in Centralnemu komiteju Komunistične partije Hrvatske.
Gradnja tako velikih Dieselo-vih motorjev bo velikega pomena za nadaljnjo osamosvojitev jugoslovanskega 1 a d j o d elstva, kakor tudi za zgraditev lokalnih električnih central, predvsem pa bo pomembna za bodoče uspešno delo prve tovarne Dieselovih motorjev v Jugoslaviji, ki jo že gradijo.
ali se nadarjenost podeduje?
Izredno mnogo so v vseh časih razpravljali, ali se nadarjenost prenese od staršev na otroke ali ne. Učenjaki so različnega mnenja; tako na primer trdijo nekateri, da se talenti rode slučajno in zanikajo, da bi otroci podedovali nadarjenost po starših; kot dokaz navajajo vrsto znanstvenikov, ki so svojim potomcem zapustili zgolj ime in nobene dote, zaradi katere so sami zasloveli.
Nekateri znanstveniki pa navajajo precejšnje število primerov, ki govore za to, da je nadarjenost dedna in da prehaja včasih na otroke ali pa na vnuke. Tako je bil na primer oče znamenitega znanstvenika Galileja izredno izobražen človek,
skladatelj m glasbenik, sin znanstvenika pa je bil velik li-terat ter je pomagal očetu pri poizkusih.
Peter in Marija Curie sta 1. 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo in isto nagrado je čez nekaj let dobila njuna hči Irena za dela, ki jih je izvršila ob sodelovanju z materjo.
Prav tako je muzikalni talent značilen za družino Bach, ki je dala vrsto pevcev, orga-nistov in skladateljev.
Nedvomno je torej, da imajo otroci "velikih" precejšnjo možnost, da prejmejo kali nadarjenosti, ki more- na ugodnih tleh dati vidne sadove.
reki bodo izdelali
•^ieselo motor
"Al	koletkiv podjetja
sandar Rankovič" na Reki obv^	uspešno prizadeva
g.	tehniko proizvodnje
i^otorjev, ki se upo-v pomorskem prometu Btro^ r ladijski pogonski Mot"	kot pomožni stroji,
l^'dje se v pomorstvu
Ij \
loko prometu pa Dieselove tudi v elektrifi-oddaljenih krajev, eie]jj	so najprimernejše
centrale na pogon % motorji.
^GlGktiv podjetja gander Rankovič" je lani
osvojil proizvodnjo majhnih Dieselovih motorjev za šest oziroma devet konjskih moči za pogon ladijskih pomožnih strojev, ki jih v tovarni serijsko izdelujejo. Lani v poletju pa so v tem podjetju ovladali tehniko proizvodnje večjih Dieselovih motorjev za 40 konjskih moči s štirimi cilindri. Taki motorji so zlasti potrebni za pogon ladijskih vit-Ijev, služijo pa tudi kot pogonski stroji za manjše plovne objekte, zlasti za motorne jadrnice. Prototip tega motorja, ki je bil izdelan po načrtih domačih inženirjev, je bil lani razstavljen na zagrebškem velesejmu.
School Teacher Visits the Infantry


......
%
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730

counselor learns at first hand about one of high schools youths do when they get in the
"'y. Mrs. Hazel R. Packet of the Battin High School in of^Hi	ker hand with the Ml rifle on the range
of IInfantry Division, Fort Dix, N, J., when a group to school principals accepted the Army's invitation the recruit training program.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENd;cott07l8
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik



w	v f.	^
i




t' '» ,-i

m,# ;








7%e Brainstorm that became a barn!
#
0
The barn you see being built here was actually born 10 years ago. It was born the day its owner started to save for it in safe, sure U. S, Savihgs Bonds. And that same good idea will pay for his children's education, and make his dreams of retirement come true.
You probably have dreams, too ... maybe to remodel the house, to buy the "forty" across the road or to get some of those new, modem farm machines. And Savings Bonds, the crop that never fails, will make your
dreams come true, too ... at a profit of $4 back for every $3 you invest.
Dean W. I. Myers of Cornell University, says: "A financial reserve in U. S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock and machinery. Farm and ranch people need to have their financial reserves in this safe, readily available form."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
WISKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
R O M A
^ ^Ačrt je bil slab
^ 'Nadaljevanje)
bi se mu bilo
je Hf,, prihajala jesen. Ota-v^'-ela	ajda je močno
1' Sa »„ ° j® bilo belo, kakor sneg. Čebele so v ia.,	Štorkelj ni bilo
v!^ ^abrni' ^ po prvem dež-
It Padi krompirjeva tra-ponekod je debel ' "^ica y Ogledal iz zemlje. Mla-&;	nekaj časa
i	bo zapela
^ prosu. Potok je smr-
del po konopljah, ki so se močile tam.
Potem se je jesen še bolj nagnila. Matija je opazil prve preorane njive. Mislil je na te njive, na oranje. Stati sredi polja in si priganjati krave ali kobile, držati za ročice na plugu. Ali pa sedeti na mogočnem traktorju in ga voditi po vsem tem polju, ki bi bilo brez mej.
Eh, to feo sanje, si je dejal. Morda, morda bodo nekoč tudi to polje orali s traktorji, tedaj bo rasel lepši kruh in ne samo kruh za davke.
Listje, je mislil dalje, je začelo odpadati. Tako počasi. Goz-
dovi so še sicer zeleni, a nekega dne pride dež. Jesenski droben dež, ki bo trajal dva tedna. Ko potlej čloyek zopet stopi na polje, mimo gozdov, bo drevje orumenelo, grmi bodo brez listja, trava med grmi bo pomendrana, rjava. Jarki bodo polni in njive krhke kaKor zrelo jabolko. In potem bodo jagnedi goli, aka-sije suhe, nebo megleno, brez sonca, ne bo več vlekel jug, temveč severni vetrovi, vsak dan bodo močnejši. Počasi bo s polja vse pospravljeno, samo vrane in krokarji se bodo spreletavali nad njim, dokler ne zapade sneg. A mene takrat ne bo več.
Prav hladno je dalje mislil; Kako je to čudno. Nekega dne ni več človeka. Še zdaj je bil v življenju, bil kakor list na drevesu, morda neviden, vendar je rodil zelenje, jutri ga ni več. A po človeku ne ostane praznina. To je nekaj navadnega, vsakdanjega. Samo govorijo še nekaj ča-
sa: ta in ta . . . Nič več. Tam daleč nekje ni več človeka, tam je samo človeštvo, pojem, zgodovina. In vendar posamezniki tvorijo človeštvo, a kako malo ostane, da bo trs je, in vendar nikoli ne boš mogel z eno samo trstiko pokriti strehe.
Šel je s Tinekom na polje. Fant je oral. Matija pa je sedel na voz in od tam gledal. Fant si jc spretno priganjal krave, držal za ročice na plugu. Vselej, kadar je prišel na ta konec, je spregovoril z Matijo nekaj besedi. Potlej šele je oral dalje.
Lepo je bilo prijeti za plug in orati, je mislil Matija. In čez čas: lepo bi bilo živeti.
Zvečer ga je napadla mrzlica. Pokrili so ga z vsem, kar je bilo na postelji. Toda mrzlica ni prenehala. Dva dni mu je bilo slabo. Ni šel iz hiše. Kljub vsemu pa se je vselej še dvignil, kakor bi hotel vsemu kljubovati.
Pa ni zmogel. Nekega večera
je bruhnil kri. Prav nenadoma je prišlo.
V	hiši so se prestrašili, nihče ni vedel, kaj bi ukrenil. Oče je rekel: "Po zdravnika." Mati pa: "Po duhovnika."
Po duhovnika so res koj poslali, zastran zdravnika pa so preložili na jutri, ako se kaj izboljša. Ponoči vendar ne moreš zdravnika vleči v vas.
Oče je bil ves prepaden. Pre-okrenilo se je. Konec prihaja. Saj je Matija sam tako rekel. Oče je stal sredi sobe in ni vedel, kaj naj začne. Spoved, je mislil, vera, bog. Vse to prihaja zdaj na vrsto. Živiš petdeset, šestdeset, in nikdar ne potrebuješ vsega tega. Potlej pride trenutek, ko postajaš sam, in nenadoma potrebuješ vsega tega.
Grizel si je noht na palcu leve roke.
V	oni sobi je bil duhovnik. Matija je polagal račun o svojem življenju. Ali mu je težak ta ra-
čun ? Najbrž ne bo. Živeti ne polnih trideset let, v najlepših letih se poslavljati, tu je vendar nekje storjena večja krivda, kakor jo pa človek more storiti drugim.
Drugega dne so privedli zdravnika. Zdravnik je pregledal Matijo, nekaj prepisal in rekel, naj mu preskrbijo zdravilo. Drugega ni ukrenil ničesar in tudi ničesar ni hotel povedati, razen, da bo morda dobro.
"Zdravnik je rekel," je dejal oče, ko je obstal ob postelji, "da bo vse dobro." Matija se je smehljal.
"In zakaj ne bi bilo več dobro? Saj mora biti vse dobro." Oče ga je prijel nehote za roko in tako pestoval sinovo desnico, ki je postala nenadoma strašno ove-la. Govoril je o nečem, ne da bi mislil na tisto. Mislil je bolj samo nanj, ki je tu ležal, mirno in brez besed, z rosnim čelom, močno bled.
"Zdaj ti je lažje, ko si se spo-vedal?" je rekel in hkrati vprašal oče. Matija ves čas, kar je bil doma, ni šel k maši in ne k spovedi, kar se je zlasti materi zdelo čudno. On, oče, je na to gledal mirneje. Vendar, nekaj je za tem moralo tičati.
"Zakaj bi mi bilo laže?"
"Pravijo, da je človeku laže, kadar se reši bremena, kadar se očisti."
"Hm," se je nasmehnil Matija. "Vera, nebesa—vse to je samo privid. Fatamorgana."
"Kaj je to," se je zmedel oče.
"To je privid v Afriki, sredi puščave, kjer ni ne vode ne sence; ko človek pada v nezavest, se mu ustvari pred očmi lepa podoba. Mesto z ljudmi, drevje 3 studencem in vse, česar si poželi.—Pri nas si ustvarjamo nebesa, ustvarjamo nekaj, da ne bi bilo treba obupati. A vse to je nesmisel, gol brezup."
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
UREDNIKOVA POSTA
(Nadaljevanje z 2. strani)
Moja resna pritožba
Prosim vas rojake, da bi paz-no prečitali ta dopis in o njem razmišljali, če se morebiti ne tiče tudi na katerega izmed vas.
Gre radi zidanja hiš v naselbini, o čemur sem že toliko napisal. Ta dopis ali poziv o tem bo zadnji. Zadnjih pet let sem neprenehoma opozarjal, vabil in vse storil, da bi se naselbina pozidala, toda tako malo je bilo odziva od strani teh, ki bi lahko posredovali s tem, da bi si hišo naročili, da me je že minilo veselje in da skoro obžalujem, da sem se lotil dela za izboljšanje te, po plinski katastrofi razdejane naselbine.
Zato pa hočem s tem dopisom še enkrat povedati narodu, kaj da mislim in čutim. Če ne bo odziva, potem bom naprosil korporacijo, da naj stori kaj drugega, da se reši te velike odgovornosti.
Danes bom stavil vprašanja in nanje dal odgovor. Iz tega pa sodite, če nimam prav, ali če kdo drugi misli in vidi drugače, naj se priglasi. .
TA VPRAŠANJA VAM STAVIM:
ZAKAJ NI KUPCEV ZA HIŠE, KO S- mšE TAKO NEOBHODNO POTREBUJE V NASELBINI? ALI NI LOKALA TUKAJ ZA REZIDENCE? ALI NISO HIŠE DOVOLJ FINE IN DOBRO NAREJENE? ALI SE VAM ZDIJO PREDRAGE? ALI MISLITE, DA BO KORPORACIJA NAREDILA KAJ DOBIČKA PRI HIŠAH?
Na vsa ta vprašanja bom odgovoril, potem pa sodite kakor hočete. Jaz ostanem pri besedah tega pojasnfla, drugače bi niti ne hotel pisati. Tako torej k stvari,
LOKALA ALI OKOLICA
Tukaj sb si naši pionirji izbrali to lokalo' in si upostavili svoje prvo ognjišče. Tukaj so vzgojili svoje družine, z žulje-vimi rokami so si za prvo silo postavili skromne hišice, to pred 50 leti in malo potem. Prva trgovina je bila rajnega pionirja Louis Laha. Prva gostilna pa Frank Strnišetove družine. V plinski tovarni so si služili prve dolarje z neizrečeno težkim delom. Hoteli so biti v bli-^ žini tovarne, da ne bo treba vožnje, ure dela so bile dolge in utrujeni so rajši počivali doma pri družini, nego da so se vozili po ure daleč na delo v tovarni. Zato so si po modremu poudarku izbrali svoje stanovanje blizu dela in potem tudi prav v obližju ustanovili si cerkev.
Kar je veljalo takrat, velja še danes, čeprav mnogi mislijo drugače, ko se z modernimi avtomobili vozijo daleč na svoje domove izven naselbine.
Tai naša okolica je jezersko obrežje, kjer je zemlja najdražja. Je tudi zračna, ker vedno prihaja sveža sapa iz jezera. Ta okolica je priznana od mestne zbornice za strogo rezidenčno, je priporočena od odbora parkov in je za to restriktirana, da se sme zidati samo za eno ali dve družine hiše. Ta okolica je za to dobila od mesta tudi eno najmodernejših igrišč za otroke te okolice.
Trditev, da ta okolica ne odgovarja za fine rezidence ne drži, mnoge pionirske družine se nahajajo tu že nad 50 let. Kdor ljubi svoje družine, ne bo šel de-
TAKOJ SE SPREJME
v službo pošteno žensko, ki bi kuhala in opravljala druga dela v gostilni. Prednost ima ženska, ki živi v bližini.
Vpraša se v KARL'S CAFE 1301 E, 54 St,. EN 8997
lati daleč od svojega doma, tako bo lažje imel več časa za družinsko razveseljevanje.
DODATNO ŠE TOLE:
Cerkev in šola sta, ki vas vabita, da si tukaj naredite svoj dom. Trgovine in narodni dom tudi reko, da si tukaj ustanovite svoje ognjišče, s tem si boste koristili in zadovoljno živeli. Do središča mesta je le nekaj minut.
HIŠE SO MODERNE IN MOČNO ZIDANE.
Mnogi so mogoče nezaupljivi glede hiš, češ, da v teh časih niso delali fine hiše kakor nekdaj. Naj tu razložim, da so te hiše narejene ali zgrajene na najbolj fini in trajen način. Po dolgem času in čakanju, da bi se dobil boljši material in domači delavci, se nam je posrečilo dobiti domačega kontraktorja, ki je s svojimi sinovi res zgradil na najfinejši način te tri hiše, ki čakajo na kupce. Vsak ki je opazoval delo je zatrjeval, da je delo najboljše vrste in da je tudi les in materijal kakor pred vojno. Poleg tega so pa te hiše v vsej modernosti, kdor je bo kupil, bo vesel in zadovoljen z delom kontraktorja, ker bo hiša ostala v vseh ozirih kakor skala. Tako je nam zagotovil mojster štrumbelj in sinovi.
MOGOČE SE BOJITE CENE TEM HIŠAM
Na to odgovarjam ,sledeče. Računam, da so te hiše najcenejše zidane za našo korporacijo od vseh, kar se jih je zidalo zadnja leta v Clevelandu, bilo za posamezne družine ali pa za kompanije in sicer zato, ker smo se pogodili z slovenskim kontraktorjem, ki nam je sezidal hiše za izvanredno ceno z namenom, da pokaže njegovo naklonjenost, ker bi potem zidal še več hiš, in da naredi uslugo korporaciji, obenem pa tudi narodu. Po njegovem mnenju, je zidal vsako hišo s svojimi delavci, večinoma s sinovi, za en tisoč in pet sto dolarjev ceneje negd so bile cene v tem času hišam drugod. Dalje je pa izjavil, da je delo in materijal v teh hišah tudi vreden en tisoč in pet sto dolarjev več, kakor v drugih navadnih hišah. Korpo-racija je prepričana, da so te hiše vredne med dva do tri tisoč več, kakor se vpraša zanje. Za hiše je korporacija izdala v skupnih stroških toliko, samo toliko, kolikor zanje vpraša, to je $11,750.00 v kar so všteti stroški davkov in merjenje zemlje. Torej niso drage. Tudi se ne morejo ceneje prodati, brez da bi člani korporacije sami iz svojega denarja plačali za primanjkljaj, kar bi ne bilo ne pošteno in bi bilo nesmiselno. Korporacija dela in vodi vse to delo "ZiASTONJ", noben ne bo od tega zaslužil ne centa, žrtvovali pa so vsi člani korporacije v zadnjih petih letih vse obresti od $22,700.00 dolarjev, ki so vloženi za parcele. Koliko in kdaj bo kdo dobil od te vsote nazaj, je šele vprašanje. Kako bi potem kdo mogel trditi, da so hiše drage, ali pa, da hoče korporacija delati denar. Dodam pa še tole, da bo, kdor bo kupil katero teh hiš, imel v par letih priliko prodati hišo za par tisoč več kot se vpraša zanjo sedaj. To si zapomnite, kedaj ste to čitali. Tudi ne mislite, da se bodo hiše pocenili ali da jih bo-dcf zidali ceneje. Kupiti fino zidane hiše se nudi le sedaj na podlagi pojasnil tega dopisa.
Mogoče, da je sedanje zimgko vreme največ vzrok, da se ne vidi vrednost hiš tako kakor so vredne v resnici, toda, bo prišla pomlad, ko se bo lahko začelo z vrtovi in cvetlicami in ko bo narejeno spredaj hodišče. Vse to še pride, toda hiše ne morejo čakati prazne, ne sedaj v
zimskem času. Radi tega apeliramo na kupce sedaj.
Korporacija je prisiljena hiše sedaj prodati ko so dogotovlje-ne, potem pa zidati naprej še druge, dokler je kaj parcel. Kako lepa prilika za delavce tukaj v tej bližini. Korporacija s tem dnem naprej zagotovo pričakuje, da se bodo odzvali naši rojaki in hiše takoj pokupili, tako bi korporacija še to leto dogotovila to izboljšanje in naselbina bo postala v očeh mesta Clevelan-da nekaj sijajnega.
Ako se ne bodo rojaki odzvali, je korporacija prisiljena ukreniti kaj drugega, potem naj se pa nikdo ne jezi, če se zgodi kaj takega, kar bi rojakom ne ugajalo. Korporacija lahko naredi iz dobrodelne družbe drugačno kompanijo, ki bo lahko ukrenila drugačne korake in delala dobičke za sebe. Potem naj ne pričakujejo nadaljne požrtvovalnosti. Pet let tega narodnega dela je za vsakega človeka, če tudi je potrpežljiv, dovolj.
S tem zaključujem to pojasnilo, da bo vsak vedel kaj in kako je s to zadevo in zidanjem hiš.
ANTON GRDINA,
predsednik korporacije.
Frank Jankovič
kateri je danes "Polka King" v v Ameriki. Mali življenjepis, kot ga podaja njegova mati, Roza-lija Jankovič, rojena Mele, v tr-Cerknica štev. 120 pri Rakeku.
Frapk Jankovič je sin pripro-stih staršev, kateri so bili rojeni v Sloveniji pod bivšo Avstrijo. Njegov oče, Andrej, sedaj že pokojni, je bil rojen 18. avgusta 1879 leta v vasi Kal, štev. 24 pošta Št. Peter na Krasu. Prišel je v Ameriko 1903 leta v Davis, West Virginia. Njegova mati Rose Mele, sedaj Jankovič, je bila rojena 9. oktobra 1886 leta v trgu Cerknica štev. 120 pri Rakeku, Notranjsko. Prišla je v Ameriko 1909 leta v Davis, West Virginia. Poročila se je z Andrejem Jankovičem 1910 leta v Davis, W. Va.
Zakoncema so bile rojene tri hčerke in sin Frank, kateri je najmlajši. Leta 1915 se je družina preselila v Cleveland, Ohio. Vsi otroci so bili predtem rojeni še v državi West Virginia. Frank, ki je bil najmlajši, je bil komaj star par tednov, ko ga je njegova mati prinesla v Cleveland, O.
Frankov oče je bil izučen kovač. Po prihodu v Cleveland je delal nekaj let po tovarnah. Kasneje je šel v trgovino za že-leznino in orodje v družbi z drugim solastnikom. Mati pa se je vse življenje ukvarjala z "boar-darji", s fanti, katere je imela na hrani in stanovanju. Tiste čase so prihajali priseljenci v Ameriko iz vseh dežel Evrope.
Jankovičevi otroci so pričeli hoditi v šolo. Učili so se dobro. To je bilo v veliko veselje staršem. Seveda, še največ upanja sta starša polagala v edinega sina Franka. In res, še kot mlad učenec je kazal sposobnost, da bo znal pomagati staršem v boljšo bodočnost. Vsak dan ob 3. uri popoldne, ko je prišel iz šole, je šel pomagat svojemu očetu v "Hardware" trgovino.
ENAKOPRAVNOST
Učil ga je in pomagal pri raznih delih, ker takrat oče Andrej ni bil vešč pravilne angleščine. Zato mu je bil Frank v veliko oporo.
Ko je bil Frank približno devet let star, se mu. je porodila želja in veselje za godbo. Naj omenim še to, ko je prišel Frank v šolo Collinwood High na Five Points, je pohajal v tisti razred, kjer so mlade učence poleg drugega poučevali tudi o Izdelkih iz lesa. V tem razredu je bil Frank eden prvih. Kot mlad deček je napravil in izdelal moj-stersko mične stolčke, stojala za obleke obešat, knjižne omare, mizice za svetilke gor postaviti.
Eno izmed teh mizic ima še danes njegova sestra Mary za spomin. Frank je bil vedno zelo deloven, nikdar ni imel časa se po cestah igrati z drugimi otroci.
Naj omenim še to, da se v 25. letih pavadno mnogo spremeni. Tako so se z drugimi stvarmi spremenili tudi godbe-ni instrumenti. Takrat, ko je EVank prvič zaprosil svoje starše, da bi mu kupili en tak instrument, se je takrat imenoval harmonika nemškega izdelka. Za tisto njegovo prvo harmoniko so starši plačali $50.
Frankova mama je imela takrat na stanovanju in hrani precej slovenskih fantov, kateri so znali prepevati slovenske pesmi in to prav lepo. Zopet Frank, takrat mlad fantiček, je s harmoniko v rokah sedel v sprejemni sobi in poslušal tiste slovenske melodije narodnih pesmi in jim skušal slediti s spremijevan jem. Zaželel si je, ko bi on mogel in znal tako lepo na harmoniko zaigrati in spremljati fante pri petju. Sprva je šlo bolj težko. Večkrat je prosil enega ali drugega fanta, naj mu zapoje slovensko pesem, kar se je zgodilo. Imel je dober posluh. Učil se je kar brez učitelja glasbe. Nikdar ni bilo treba materi ga opozoriti, naj se gre učit igrat na harmoniko, vedno je bil sam pri njej mnogo prej. Njegova mama je videla, da se še preveč ubija z učenjem, ko je
ALI KAŠLJATE?
Pri na« imamo isborno idraTilo, da vam uslavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
ZGUBILO SE JE PSA
bele in rjave barve: star 3 leta, imel je črn pas in 1949 licenco št. 3001. Odzove se klicu "Skippy." Nazadnje se ga je videlo v okolici E. 65 St. in St. Clair Ave. Kdor ga najde, je prošen, da ga proti nagradi vrne na naslov 1418 E. 41 St, ali pokličite HE 2105.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
PrroTTitnm poprsTila mm TMh vrmt radio mparmfov
Tubes, Radios, Rec. Plmyer# Vm d*lo Jamčrao
bil še tako mlad. Tako je šlo učenje naprej in naprej. Kmalu je znal nekaj komadov že prav gladko zaigrati.
Tisti slovenski fantje, ki so bili pri njegovi materi na hrani in stanovanju, so bili kakšno soboto zvečer boljše razpoloženi in veseli, pa jim je ob takih prilikah mladi Frank na harmoniko zaigral, da so se zavrteli, da je bilo veselje. S tem so dajali Franku korajžo in so ga pohvalili, da ko je še tako mlad, pa da že tako dobro zna zaigrati plesne komade na harmoniko. Želeli so mu in rekli, da bo nekoč postal najboljši igralec na harmoniko, ker so videli, da ima dober posluh, željo in veselje do učenja in da iz vsega srca ljubi godbo.
Ni pa bilo dolgo po tistem, ko je Frank začel' svojim staršem govoriti o piano accordion. Rekel je, "to kar se učim na tej nemški harmoniki, mi ne bo nič koristilo." Mati je o tem razmišljala in težko ji je bilo pri srcu, češ, ves trud bo zaman, si je mislila. Prigovarjati mu je začela naj obdrži še nadalje svoje harmonike in nadaljuje z učenjem, on pa je odgovarjal da
HIŠE NAPRODAJ
V slovenski naselbini v Collin-woodu imam naprodaj sledeče hiše:
Za dve družini, 4 sobe in kopalnica za vsako družino, klet in fornez. Cena ........................ $9,800.
Hiša za dve družini, 4 sobe in kopalnica za vsako družino, fornez, 2 garaži. Se lahko takoj vselite. Cena ................................... $11,000.
Hiša, ki se lahko rabi za eno ali dve družini: 10 sob, 2 garaži. Cena ________________________________ $14,700.
Vse te hiše so v jako dobrem stanju.
MATT PETROVICH
REALTY
KE 2641
Ali ste Diabetic?
Vi bi morali vedeti če ste Prihranite si stroške zdravnika
in bolnišnice.
To je vaše zdrav j e-Ob varuj te ga. Vi lahko preizkusite za SLADKOR V SECU v privatnosti vašega doma. Pošljite ($1.00) en dolar za popolno DIA-TEST opremo. Pišite danes na
The Dia-Test Co.
Dept. 15—88 W. Washington St. Chicago 2, 111.


Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 3113
V blag spomin
druge obletnice smrti nepozabnega soproga in ljubega očeta
PRIMOŽ
SULEN
ki je preminil dne Z5. januarja 1948.
Dve leti Te že zemlja krije, v hladnem grobu nevzdraijino spiš,
ne tihe prošnje ne solze Te s tega spanja ne zbude.
Mi se Te bomo spominjali s hvaležnostjo do konca dni, dokler ne pokrije zemlja nas in bomo zopet združeni.
ŽALUJOČI OSTALI:
DORA, soproga
JENNIE SCHULTZ, hči
FRANK, tin
CAROL SCHULTZ, zet
LINDA, vnukinja
Cleveland, Ohio, dne 25. januarja 1950
ne več. Rekel je, da se mora' vzeti v roke kar je najnovejše-
ga.
Neki večer naprosi svojo mater in par njenih "boarderjev", da naj gredo z njim, da jim gre pokazati accordion novega izdelka. Mati se še danes točno spominja tistega človeka, kateri seje pisal ali imenoval Russ, ki je imel naprodaj accordion novega izdelka. Frank je bil že od preje z njim poznan in seveda že tudi dogovorjen da ...no ja, da jo proda Franku, seveda za precejšnjo vsoto. In res pokaže tiste piano accordion in zaigra nanje. Lepe so
25. januarja 1950. s -----"I
I bile in tudi lep glas so imele. 1 Kot dobri njegovi starši so mu; tudi tokrat ustregli in izpolnili, njegovo željo. S tem, da so ntf kupili acordion novega izdelki sa mu naredili velikansko veselje. Kmalu potem si je Frank ustanovil mladinski orkester, pri katerem je bil on vodja al' dirigent. Trudil se je dan noč in gledal, kako bi njego# godba napredovala. Z veselje®, je bil sprejet, kamorkoli je p"' šel. Tako je šel Frank Jank"",' vič z velikim trudom in napO", rom naprej do sedanjih usp«": hov.
Erazem Gorsbf'
LETNA DELNIČARSKA SEJA
SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA na 20713 Recher Ave.
se vrši v
nedeljo, 29. januarja 1950
v domovih proitorih Pričetek ob 2. uri popoldne
Prijazno se vabi društva-delničarje in posameznike delničarje, da se gotovo udeleže tega letnega zborovanja.
STANLEY PLUTH. tajnik
-		
PRIMEREN POPUST DOBITE ZA VAŠE STARO j POHIŠTVO ZA SPREJEMNICO {|		
		
	JAMES D. STAKICH	
Prijazno se vabi društva-delničarje in posameznike delničarje, da se gotovo udeleže tega letnega zborovanja.
STANLEY PLUTH. tajnik
INCOME TAX RETURN
Cenjenemu občinstvu v naznanje, da poleg vseh uradnih notarskih dokumentov, denarnih pošiljatev in paketov v evropske države, urejujemo tudi listine za DOHODNINSKI DAVEK. (Income Tax.)
Ker imamo mnogo-letne izkušnje, ste lahko uverjeni, da bo vas dohodninski davek pravilno urejen po določbah Internal Revenue, ter v vašo korist in zadovoljstvo.	.	'
Vabimo vas na ugodno priliko, da se sami pr^' pričate in se zglasite v našem uradu, da za vas uredimo Income Tax, za kar se tudi uljudno priporočaj
STEVE F. PIRNAT CO.
6516 St. Clair Ave., Cleveland 3* Ohio HE 35^^
'SS&Sr:



m
CO I
^ ^ "-»W-bCO



%
How about this "Net" for you and the family?
It's never a day too soon to start saving automatically with U. S. Savings Bonds.
They net you $4 for every $3 you invest—after 10 years* They form the perfect protection for the family and yourself«
Join the Payroll Savings Plan where you work. Or, if you're not on salary, ask at your bank about the equall/ convenient, equally profitable Bond-A-Month Plan I
Automatic saving is
sure saving-U. S. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
' r/i/i /« «n*ome/ji/ V. S. TrMurf	'	w *
under «uapfc*f of Tr9MUury D^ptkrittfrxi and AdvrtMng Cots*^^*
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, DokliCite
IV 7646
REALTOR