naš tednik Številka 41 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 15. oktober 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Apel vladam v Avstriji, Italiji in Sloveniji Reportaža: Agresivnost v šoli Kaj pravijo naši učitelji in starši strani 6/7 V okviru Primorskih dnevov na Koroškem je prišlo tudi do političnih pogovorov med NSKS, EL, KKZ, Slovensko skupnostjo in Svetom slovenskih organizacij v Italiji (gornja slika). Slika spodaj: 6. Primorski dnevi na Koroškem so se začeli prejšnjo soboto s predstavitvijo igre „Sluga dveh gospodov" v Globasnici. Igrala je dramska skupina iz Štan-dreža. Beri tudi str. 8. Foto: Fera Politične pogovore v okviru Primorskih dni na Koroškem so predstavniki Slovenske skupnosti, Sveta slovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev, Enotne liste in Krščanske kulturne zveze 13. oktobra 1993 zaključili s konkretnimi pobudami vladi Republike Slovenije in deželnima vladama Furlanije-Julijške krajine in Koroške: • Okrepili naj bi vsestransko sodelovanje ob mejah, zlasti na kulturnem in gospodarskem področju, in pri tem dejavno vključevali obe manjšini. • Z ustrezno spremembo zakonodaje se naj slovenskima manjšinama v Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem zagotovi zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih in upravnih telesih. • Tako Italija kakor tudi Avstrija in Slovenija so dolžne, da povečajo pospeševalna sredstva za dejavnosti manjšin in jim tako omogočajo obstoj in nadaljnji razvoj. • Od državnega zbora Republike Slovenije se pričakuje, da njegova novo ustanovljena delovna skupina za manjšinske zadeve redno sklicuje tudi sestanke skupaj z zastopniki zamejskih Slovencev, da po tej poti dobiva neposredne informacije in manjšini lahko vplivata na reševanje problemov, ki ju zadevajo. Podoben posvetovalni odbor s sodelovanjem manjšin bi bil potreben tudi na ravni slovenske vlade. 2 Politika JpŽE WAKOUNIG__ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Nacionalsocialisti, ki vladate . . . ... v Beogradu in Atenah pa še kje, združite se! V Moskvi Vam je sicer zaenkrat propadlo, pa kaj se ve, kaj se še utegne zgoditi, kam se še zna kolo zgodovine zasukati. Vsekakor, v Beogradu ste že dalj časa na oblasti, v Atenah ste jo prevzeli, v Romuniji vlada Vaša idejna žlahta, ljudje iz Vaše združbe usmerjajo kolesje političnega dogajanja mar-sikod. Zmaga vsegrške socialistične partije PASO K na zadnjih parlamentarnih volitvah pomeni za jugovzhodno Evropo, nasplošno znano kot Balkan, nevaren zasuk. Papandreu, ki je moral pred štirimi leti zaradi številnih škandalov in porazne politike prepustiti glavno vlogo na prizorišču grške tragikomedije konservativnemu politiku Micotakisu, se je vrnil ob histeričnem, podivjanem nacionalističnem vpitju na oder, da se tam odvije zadnje dejanje; tako, kakor mora biti, kakor to zahtevajo neizprosna pravila krutega in divjega dogajanja. Ponavlja se blaznost, ponorelost, kakor je bila značilna za čaščenje boga Dioniza, boga vina in pijanosti pa razuzdanosti. Divji, predirljivi zvoki piščalk spremljajo to dogajanje. Za razumnost, za treznost, za umirjenost na tem prizorišču ni ne kraja ne ljudi; zapadli so pobesnelosti svojega boga, omami njegovih darov in obljub. Eden od vzrokov, da je padla Micotakisova vlada, je makedonsko vprašanje. Grške oblasti nasprotujejo imenu Makedonija za republiko, nastalo iz nekdanje jugoslovanske socialistične republike Makedonije. Sa- mostojnega slovanskega makedonskega naroda ne priznavajo ne Grki ne Bolgari in tudi ne Srbi. Po pravoslavnem pojmovanju je svoj narod samo tisti, ki ima av-tokefalno pravoslavno Cerkev. Makedonci so svojo sicer oklicali za avtokefalno, za samostojno torej, z lastnim patriarhom (rajni maršal Tito je to podprl z veliko naklonjenostjo), a tega pravoslavni sinod, nekakšen cerkveni zbor, ni priznal. Cerkev je v pravoslavnem svetu veliko tesneje (in tudi pogubneje) povezana s poli-, ti ko kakor v našem katoliškem. V vzhodnem delu nekdanjega rimskega cesarstva so ponavadi že živega cesarja častili kot boga, medtem ko je to v zahodnem delu bilo mogoče, če sploh, šele po njegovi smrti. Pravoslavni so tudi v turškem carstvu uživali veliko večje pravice kakor katoličani. To seveda izvira iz starega bizantinskega izročila. Turki pa so bili nasledniki bizantinskega carstva. Utegne se zgoditi, da bi prišlo do neke zveze, na žalost totalitarnih pravoslavnih držav, v katerih se bo nadaljevala, seveda z drugačnimi znamenji, a z enakimi pravili praksa komunizma in njegove nedemokratičnosti. V tej zvezi pa bi kaj pa pripadla beograjskemu in atenskemu režimu izredna vloga. Oba sta neke vrste ost proti katoliškemu zahodu in katoliškemu delu Sredozemlja. Pa tudi boj proti prodiranju islama sta si že nalepila na bojne prapore. Čeprav oba silno močno oblikuje poleg stare bizantinske prakse seveda večstoletno islamsko turško izročilo. A tudi to je obarvano po bizantinsko. „...ker hočem Joško Hudi predsednik SPD „Edinost" Pliberk Luka Hudi predsednik SKD „Globasnica" O Konsenz z ZSO je nujno potreben. 0 Da. © O takih vprašanjih je potrebno soodločati. O Pameten sklep. 0 Da. © Ker bom imel možnost s svojim glasom prispevati k spoznanju, da moramo Slovenci hoditi skupno pot. Inž. Emil Muri predsednik SPD „Gorjanci" Kotmara vas Hanzi Dragaschnig predsednik SPD „Drabosnjak" O Sklep absolutno podpiram. © Da. © Hočem, da pride pri Slovencih do napredka. Jasno, da pozdravljam ta sklep. Da. Koroški Slovenci nujno potrebujemo demokratično izvoljene za- stopnike. Melhior '"lit6' Marija * 4 Verdel ijš'5*' m Šikoronja predsednik i|i Galerija SPD „Borovlje" Rožek 0 Če bi bilo možno to izvesti skupno z ZSO, bi to zelo pozdravil. 0 Tega sedaj še ne morem reči; odločil se bom, ko bom dobil glasovnico. © - O Sem za to, da o tem vprašanju odločajo odbornice in odborniki-© Da. © Ker hočem soodločati in soodgo-varjati. Peter Grilliz podpred- sednik SPD „Srce" O Zelo pameten sklep. 0 Seveda. © Hočem soodločati, kdo naj našo narodno skupnost zastopa v javnosti. mag. Rupert Gasser predsednik SPD „Bilka" Bilčovs O Izvesti tak referendum je vredno poizkusa. 0 Da. © Glej odgovor na O vprašanje. mag. Eda Velik predsednica SPD „Herman Velik" Sele-Kot O Na to ne morem odgovoriti, ker se s tem vprašanjem še nisem dovolj ukvarjala in ker ne vem, kako bi lahko dejansko prišlo do skupnega demokratičnega zastopstva. © Da © Načelno mi je skupna stvar pri srcu; kako se bom opredelila pri glasovanju, pa še ne vem. 3 Politika (soodločati in soodgovarjati“ Kulturna društva so — poleg zadružnih ustanov — slej ko prej steber slovenske narodne skupnosti, zlasti še na podeželju. Tudi njihovi odborniki in odbornice bodo imeli možnost udeležiti se referenduma o vprašanju: Skupno demokratično zastopstvo — da ali ne? Nekatere predstavnike kulturnih društev smo mdr. vprašali, ali se bodo udeležili referenduma. O Kako ocenjujete sklep osrednjega odbora NSKS, po katerem se naj do konca novembra 1993 izvede referendum o vprašanju: Skupno demokratično zastopstvo — da ali ne? © Se boste udeležili referenduma? © Zakaj? Pripravil Janko Kulmesch Anica Lesjak- Ressmann predsednica SPD „Jepa-Baško jezero“ Loče O Imam vtis, da obe osrednji politični organizaciji nista bili in tudi danes nista zmožni razpravljati o skupni poti, ki bi združila vse kor. Slovence. Tako je sedaj najbolj enostavno poriniti odgovornost na druge. © Ne. © Ker o tem odločati ni naloga odbornika slovenskega kulturnega društva. Zame je to zloraba in velik nesmisel. Toni Miksche SRD „Zvezda" Hodiše O Sklep je pameten; pomeni pa za pobudnika referenduma tudi določen riziko, ker se ne ve, koliko odbornikov se bo dejansko udeležilo glasovanja. © Da. © Ker pomeni to, da lahko o tem vprašanju odloča širša baza in ne samo posamezni vrhovni funkcionarji. Če jaz želim organizirati nekaj z našim zborom, se bom tudi prej povezal z vsemi pevci. O Mnenja sem, da je to pameten sklep. © Da. © Funkcionarji v centrali naj vedo, kako ljudje na bazi resnično mislijo o njihovem delu in načrtih. Iniciativa za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev Vabilo k sodelovanju S posebnim pismom vabi Iniciativa za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev mdr. tudi ZSO, SRZ, DS slovenskih socialdemokratov in študentske klube na Dunaju, v Gradcu in Celovcu k sodelovanju. Spoštovani! Te dni smo v Celovcu ustanovili „Iniciativo za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev“ z namenom, da deluje za uresničitev zamisli o demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu koroških Slovencev, ki si ga želi zmeraj več pripadnikov naše narodnostne skupnosti, da bi končno bila presežena organizacijska razdvojenost, ki izvira iz nesrečnega povojnega obdobja. Pričakovanjem ljudi na bazi se kot demokratično misleči ne moremo zapirati, potrebno pa je, da se po demokratični poti — v temeljnem glasovanju — ugotovi, v kolikšni meri je v slovenskih strukturah dano prepričanje o potrebi po skupnem demokratičnem zastopstvu ko- roških Slovencev. Zato se nam zdi najbolj primerno, da se povpraša kvalificiran in reprezentativen krog koroških Slovencev, ki ga predstavljajo odborniki in odbornice vseh slovenskih društev in organizacij. Njihov Votum naj bo odločilen in podlaga-za vsa nadaljnja prizadevanja posameznikov in slovenskih osrednjih organizacij za izoblikovanje skupnega zastopstva. Temeljno glasovanje se bo izvedlo novembra letos v pisni obliki po pošti in tajno. Pravico glasovanja bodo imeli odborniki in odbornice vseh slovenskih društev in organizacij kot osebe. Upravičencem glasovanja bo treba na glasovnici označiti le ustrezen odgovor na vprašanje o potrebi po skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev („za“, oz. „proti"). Odpiranje kuvert, pregled in preštevanje glasovnic ter ugotovitev rezultata glasovanja bodo pod nadzorom neodvisnih strokovnjakov. Iniciativa za skupno demokratično zastopstvo je prevzela priprave in izvedbo temeljnega glasovanja, sestavljajo jo osebnosti iz raznih slovenskih organizacij, ki delujejo na kulturnem, političnem, gospodarskem in drugem družbenem področju. Ta demokratična iniciativa naj bi po osebnostih zajela celoten lok organizirane strukture koroških Slovencev. Tako vabimo tudi vas, da iz kroga svoje organizacije imenujete dve osebi za sodelovanje v Iniciativi. Ker je treba priprave za temeljno glasovanje pravočasno zaključiti, vas prosimo, da nam imenujete osebi z navedbo naslova najkasneje do srede, 27. oktobra 1993. Poznejših imenovanj žal ne bi mogli upoštevati. V temeljnem glasovanju vidimo pristno demokratično dejanje, v katerem se lahko prepričljivo izraža mnenje ljudi, ki nosijo prvo in neposredno odgovornost za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Brez dvoma bi bilo torej v interesu narodnostne skupnosti, da bi tudi vi sodelovali v Iniciativi. Vaše sodelovanje bi vse veselilo. V tem smislu vas v imenu Iniciative prisrčno pozdravljamo! ek. sv. Fric Kumer Mihi Antonič Marija Wakounig kom. sv. Franc Rutar Celovec, 12. 10. 1993 4 Politika PISMO IZ SLOVENIJE Ta teden mineva v Sloveniji v znamenju policijskega štrajka, ki je tako ohromil prehod meja, da razmere v Sloveniji že mejijo na izredne. Kdo bi bil rad slovenski Jelcin? Piše Vida Petrovčič Kdo si želi izrednih razmer? Kdo bi rad uvedel izredno stanje in komu je vse to v korist, se sprašuje te dni marsikdo v Sloveniji. Bi mogoče kdorkoli rad sledil Jelcinovemu vzoru, se sprašujejo drugi in pripominjajo, da je slovenski Jelcin lahko samo tisti, ki je tudi sam nekoč stal na tankih skupaj s slovenskim narodom. In vsi vemo, kdo je to bil. Morda pa so edini razlog za policijsko stavko res zgolj plače. Plača policista začetnika znaša čez 47 tisoč slovenskih tolarjev in v vladi so prepričani, da bi tudi policaji morali deliti usodo vseh zaposlenih. To pa je brez dvoma prihodnost v stabilizacijski politiki. Proračunski memorandum, ki ga je sprejela prejšnji teden vlada, namreč predvideva, da v prihodnjem letu proračunski primanjkljaj ne bi smel znašati več kot 1 odstotek bruto družbenega proizvoda. Vlada stoji odločno pri tej odločitvi, zato je zagrozila policistom. Sklenila je, da bo državnemu zboru predlagala sklic izredne seje, na kateri naj bi zakonito omejili pravico do stavke policistov. Iz Nove Gorice, kjer se je zaradi stavke bistveno zmanjšal obisk v igralnici in turistični izkupiček, pa so že poslali pismo vladi, da naj, če ne zna urediti razmer s policisti, pošlje na mejo vojsko. Tako pa veste, da je bilo le v rajnki socialistični Jugoslaviji. Te dni zaseda tudi slovenski parlament z eno osrednjih točk dnevnega reda - s spremembami 40. člena zakona o državljanstvu, s katerimi naj bi odpravili dvojno državljanstvo predvsem za prišleke iz bivše Jugoslavije. Lastninjenje. Sicer pa se je te Kdo si želi izrednih razmer? Kdo bi rad uvedel izredno stanje in komu je vse to v korist, se sprašuje te dni marsikdo v Sloveniji. dni v Sloveniji začelo dolgo pričakovano lastninjenje. To pomeni, da dobivajo vsi, ki so bili dan pred lanskimi volitvami državljani Slovenije, na dom obvestila, da imajo pri slovenski Službi družbenega knjigovodstva odprte račune in na njih zapisano pravico do določenega deleža na družbenem premoženju. Deleže bo mogoče vložiti v nekatera, po oceni ekonomskih strokovnjakov in politikov, že povsem zbankrotirana podjetja. A važno bo, kot pravijo nekateri, da bodo podjetja v rokah Slovencev. Tuj kapital, menda je največ avstrijskega, namreč nezadržno prodira na južno stran Alp. Z njim prihajajo tudi tuje govoreči direktorji. Adrian Kert Z MOJEGA VIDIKA Avstrijci in Novi zakon za bivanje ino-zemcev razburja avstrijsko dušo tako in drugače. Priznani IMAŠ (institut za poizvedovanje javnega mnenja) je v nedavnem poizvedovanju prišel do tehle, za nekatere začudljivih izsledkov: 32% odobrava zakon, kakršen je, 10% je za omilitev, 23% je neodločnih in 35%(!) je celo za poostritev. Z moralnega vidika morda ra-zočarljivo dognanje. Prvi trenutek zbuja slabo mnenje o Avstrijcu, češ, neusmiljen in tujcem sovražen je. Vendar drugo lice obraza razgrne z ogromno človekoljubno pomočjo, ki jo slej ko prej izkazuje. Slika se sprevr-ne in v avstrijsko dušo se zlije svetla toplina. Avstrija se pokaže radodarnih rok in mehkega, sočutnega srca. Brž ko pa se zadeva pomakne naprej k imigranti neposrednejši pomoči, namreč sprejemu južnih sosedov, postane stvar kočljivejša. Avstrijec pokaže nerazumevanje in trdo, hladno srce. Dobri dve tretjini niti toliko (južnih) priseljencev ne bi sprejela, kolikor jih Avstrija zaradi stagnacije prebivalstva letno potrebuje, da ne bi prišlo do upada (okoli 20000). Temu nasproti je le desetina, ki nima predsodkov in bi sprejela priseljence iz kakršnihkoli motivov. Pod skupnim imenovalcem bi to lahko pomenilo: humanitarna pomoč - dobro in v redu; kar pa je več, preseže mejo in je tako rekoč izkoriščanje dobrodušnosti. Vendar, ali je pravilno tako sklepati? Ali ni treba morda vsaj skušati razumeti navadnega mestnega delavca, ki iz dneva v dan bojuje eksistencialni boj, če se mrgodi, ko vidi tujce, ki posedajo in postajajo na cestah, in kaže, da ne živijo nič slabše kot on? Kaj tega moža brigajo vsa morala in etična načela, ki mu jih kak dobro živeči izobraženec meče za vrat? Tudi z njimi (ali z njimi že sploh ne) se ne bo prikopal do črnih številk na kontu. Komur usoda ni namenila srečnega življenja v blagostanju (čeprav sreča pravzaprav nima kaj z denarjem opraviti, kakor bogataši, ki morajo to vedeti, zatrjujejo), in kdor se kljub temu zaman trudi, da bi do česa prišel, seveda tujcu še bolj zavida, da bi mu uspelo, kar domačinu ne uspe. In to je ena izmed Ahilovih pet nestrpnosti in sovraštva do tujcev. Ni pa edina. Med mnogimi ničnimi razlogi je vendarle eden, Ali ni treba morda vsaj skušati razumeti navadnega mestnega delavca, ki iz dneva v dan bojuje eksistencialni boj, če se mrgodi, ko vidi tujce, ki posedajo in postajajo na cestah, in kaže, da ne živijo nič slabše kot on? ki ga moramo na vsak način upoštevati. V nekaterih mestnih centrih, kamor se večina tujcev naseli, se ljudje bojijo potujčenja okolice zaradi preobilice priseljencev. V takem primeru je ogorčenje povsem upravičeno in razumljivo in nikakor ni prav ogorčenim podtakniti sovraštva do tujcev ali rasizma. Komu med nami bi bilo po volji, ko bi bil v domači okolici kar na lepem obdan s samimi tujimi obrazi, ko bi namesto domače govorice slišal le še nerazumljive, tuje besede, ko bi se kratko malo znašel v položaju „domačina tujca”. Ta in oni začuti v sebi dilemo, razkol. Na zunaj se kaže strpljivega in prizanesljivega, znotraj pa se ga nehote po-laščata nestrpnost in sovraštvo. Morda so podobno občutili tudi mnogi prebivalci vzhodnonemške vasi, ko so dali svoj delež ali privoljenje za zločin nad tujci. Prav takšni primeri pokazuje-jo, da je treba o tem velikem družbenem problemu odkrito diskutirati, kajti tiče se vsakogar. Koroški Slovenci bolj ali manj dobro poznamo pojme predsodek, nestrpnost in sovraštvo. Mogoče si zategadelj lahko štejemo v dobro, da smo nasploš-no strpnejši s tujci. Predsednica Sturm-Kocjan \ ZUNANJEPOLITIČNI ODBOR j SLOVENSKEGA PARLAMENTA: Ustanovljena Delovna skupina za zamejske Slovence Jadranka Sturm-Kocjan (LDS) je te dni postala predsednica Delovne skupine za zamejske Slovence pri zunanjepolitičnem odboru slovenskega parlamenta. V pogovoru z Našim tednikom je poudarila, da razcepljenost znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem manjšini zelo škodu-! ie. Naš tednik: Bi nam na kratko predstavili funkcijo novoustanovljene Delovne skupine za zamejske Slovence? Jadranka Sturm-Kocjan: Ugotovili smo, da slovenski parlamentarci ne sledijo kontinuirano razvoju Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem; posvečali smo se njihovim vprašanjim le občasno. Zato smo znotraj zunanjepolitičnega odbora ustanovili posebno Delovno skupino, ki bo odslej dosledno spremljala zamejske Slovence. V skupini je zastopanih šest poslancev in dve poslanki. Kaj bi označili kot glavni cilj Delovne skupine? Njen glavni cilj je, da pripravlja predloge in stališča, s katerimi bi vplivala na vlado in parlament Republike Slovenije, seveda pa tudi na vlado Italije, Avstriji in Madžarske. Kakšen pa bo odnos do državnega sekretariata za Slovence po svetu in državnega sekretarja dr. Petra Venclja? Zavedati se je treba, da je to Dalje na 17. strani Politika 5 Demokracija dobra samo za večinski narod? Konferenca Sveta Evrope konec prejšnjega tedna na Dunaju je bila takšna, kakršno smo napovedali: slišati je bilo mnogo lepih besed, rezultat pa je bil precej skromen. Izkazalo se je, da se Evropa slej ko prej ne zaveda pomena narodnih manjšin. Še posebej šokantno pa je, da noče razumeti, kam taka politika vodi. Pričakovali bi, da bi ji krvavi dogodki v bivši Jugoslaviji in Sovjetski zvezi morali biti dovolj v opozorilo. Toda eno so pričakovanja, nekaj povsem drugega pa je stvarnost. Kakor smo že poročali, je predvsem Francija proti pošteni manjšinski zaščiti. Francoski centralizem in nacionalizem je znan; Korzi in Bretonci imajo z njim dovolj bridkih izkušenj. Uradna francoska politika ne vidi v njih narodnih skupnosti, ki imajo pravico do celovite zaščite, temveč „separatiste, ki ogrožajo“ Pariz. Morda edina pozitivna izjema nebulozne „Dunajske izjave“ Sveta Evrope: ustanovilo naj bi se posebno vrhovno sodišče, pri katerem bi se lahko posamezni pripadniki narodnih manjšin pritožili v primeru, da se čutijo zapostavljene v svojih individualnih pravicah. Potrebno pa je v tej zvezi tudi upoštevati, da gradi evropska manj-šinskopravna politika izključno na „priznavalnem načelu in na načelu lojalnosti do države, v kateri živijo“ (tako dr. Kneissl z avstrijskega zunanjega ministrstva). To sicer ni novo, vendar nekateri, zlasti pri nas na Koroškem, tega še vedno nočejo razumeti. Rezultat dunajske konference je torej več ko pičel. Kljub temu trdi dr. Marjan Sturm, da so bili to „zgodovinski sklepi“. Ga mar veseli, da svet Evrope „ni sledil priporočilom, ki so zahtevala ureditev političnih pravic, npr. specifično politično zastopstvo manjšin" (dr. Sturm v SV)? Vsekakor omejuje — v smislu „zgodovinskih sklepov“ Sveta Evrope — manjšinske pravice na ravan zgolj kulturnih pravic, kakor so jezik, tradicija in šege. Ali drugače rečeno: vprašanje narodnih skupnosti naj bi bilo samo še vprašanje jezika in folklore. Ni potrebno posebej poudarjati, kam taka politika vodi. Kdor omejuje vprašanje narodnih manjšin samo še na jezik in šege, se bo zadovoljil tudi z rezultatom te politike — z asimilacijo. Najkasneje tu pa se zastavlja vprašanje: je to nova funkcija ZSO, osrednje politične organizacije koroških Slovencev? Morda sedaj marsikdo bolje razume, zakaj dr. Sturm vehementno odklanja vsako iniciativo za skupno zastopstvo in za soodločanje baze. Šicer pa se ravno v t. i. naprednih krogih veliko govori in piše o bazični demokraciji. Njim se prišteva tudi predsednik ZSO. Zato bi pričakovali, da se bo on še posebej Pred zasedanjem Sveta Evrope na Dunaju je v posebni izjavi za javna občila zavzel stališče tudi tajnik EL mag. Rudi Vouk. Vouk je javnost opozoril, da se Avstrija ne more ponašati z manjšinsko politiko, ki bi bila za Evropo vzorna. Svoje stališče je Vouk podkrepil z obstoječimi pro- TAJNIK EL RUDI VOUK: „Kdaj se bo Avstrija opravičila koroškim Slovencem?“ centnimi klavzulami za dvojezične topografske napise (25 %) in uradni jezik (de facto 20 %), „ki so med najvišjimi v Evropi". Nadalje je opozoril na nerešeno vprašanje zastopstev v zakonodajnih telesih, nezadovoljivo ureditev na področju otroškega varstva in na dejstvo, da je Avstrija do 80-ih let vodila odkrito asimilacijsko politiko. Vouk: „Avstrija se za to še do danes ni opravičila koroškim Slovencem in jim tudi ni dolgoročno zagotovila preživetja.“ odločno zavzemal za soodločanje tistih, ki ne sedijo v centralah. Vendar zanj to ne pride v poštev, ker vidi v tem „škodljiv relikt iz prejšnjega stoletja“. Je mar mnenja, da Slovenci nismo zreli demokracije in daje demokratično soodločanje baze dobro samo za večinski narod? —Kuj— IZ DRUGIH ČASOPISOV ln Wien konnte kein rechtlich verbindliches Dokument diskutiert werden. Die „Wiener Erklärung“ macht auch für die Zukunft nur geringe Hoffnungen. Wenn einmal der Druck eines Gipfeltreffens vorbei ist, dann wird das Arbeitstempo nämlich gewiß nicht schneller. Man hat überdies die schönen Absichtserklärungen zum Minderheitenschutz durch Taten konterkariert, indem man ausgerechnet jetzt Rumänien in den Europarat aufgenommen hat — ein Land, das mit Minderheiten alles andere als fürsorglich umgeht. Das Schlußdokument gibt auch keine weiterführenden Parameter vor, wie — und bis wann! — die Minderheiten zu schützen sind. Das beschworene Prinzip der Nichtdiskriminierung ist nämlich schon längst allgemeines Menschenrecht. Minderheiten benötigen mehr: Sie brauchen positive, auch finanzielle Förderung: sie brauchen Selbstverwaltung: sie brauchen eigene Schulen: sie brauchen vor allem das rechtlich abgestützte Gefühl, daß nicht vom Mehrheitsvolk einfach über sie entschieden wird. Der Gipfel war für Österreich ein schöner Erfolg. Für seine Hauptaufgabe war er das nicht. Die Presse, 11. 10. 1993 Reportaža petek, 15. oktober 1993 Reportaža Agresivni otroci potrebujejo ljubezen - in tudi meje! DR. JOSEF LENZI šolski psiholog: ■k | ajnižjo življenjsko starost |\ I dočakajo zdravniki, no-I N vinarji in ne bi verjeli - učitelji. Medtem ko je bil še pred dobrim desetletjem učitelj avtoritet-na oseba, ki so jo spoštovali, in so se je učenci seveda pogostokrat tudi bali, danes pedagogi vedno pogosteje tožijo, kako živčno in naporno je to delo. Ko prebiramo časopise in sledimo poročilom v raznih medijih, vedno spet naletimo na nasilna dejanja šolarjev, za katere učitelj pogostokrat postaja osovražena oseba. Da so otroci danes bolj agresivni kot svoj čas, bo vsakdo potrdil. Rekli pa bi lahko tudi drugače: agresivni so bili otroci tudi prej, vendar danes opažamo, da otroci izživljajo svoje agresije tudi v šoli. Jezik mnogih otrok postaja krut, še bolj kruto pa je pogostokrat njihovo obnašanje nasproti drugim šolarjem in tudi učiteljem. Prof. Tonč Malle, dolgoletni izkušeni pedagog, pravi, da pojmuje agresivno obnašanje šolarjev kot klic na pomoč, s katerim hoče otrok, za katerega imajo starši pogostokrat premalo časa, vzbuditi pozornost. V idealnem primeru naj bi učitelj reagiral čimbolj mirno, ker tako lahko najbolje reši nastali položaj. Seveda pa je to vprašanje profesorjevih živcev, ki pa niso vedno enako močni. V pogovorih z raznimi učitelji smo opazili, da se večinoma bojijo priznati, da so v svojem poklicu preobremenjeni, ker bi to ljudje lahko pojmovali kot slabost pedagoga, češ da ni sposoben poučevati. ■—^a je potrebno kljub natrpa-Inemu učnemu načrtu omo-L/ gočiti šolarjem pogovor o nastalih agresijah, tega mnenja je mag. Ingrid Romano. Kot profesorica skuša v okviru svojega Antiavtoritetna vzgoja, ki so jo v zadnjem desetletju pridigali intelektualci, je privedla do tega, da imamo danes šolarje, ki so dosti bolj samozavestni, kot je bila generacija pred njimi. Toda ni luči, ki pade na drevo, in ne bi metala tudi sence.Tako učitelji kot tudi starši vedno pogosteje tožijo, da so otroci agresivni. Ali je to sad vzgoje, ki otroku ni pokazala meje? Pripravila Heidi Stingler pouka vedno spet obravnavati vprašanje agresivnosti in skupno s šolarji reševati take probleme. To je nujno potrebno, ker je možen kvalitativen pouk v razredu šele takrat, kadar je vzdušje sproščeno in dobro. Ljudskošolska učiteljica Sonja Sturm pravi, da šele ko sam priznaš v pogovoru z drugimi učitelji, da se čutiš pogostokrat preobremenjenega, tudi drugi priznajo, da imajo težave. Mnogi njeni kolegice in kolegi jo tolažijo, češ, da se ji itak še dobro godi, če je samo obupana. Drugi učitelji, ki začnejo poučevati, da se po navadi obupano jočejo tedne in mesece. To ne zaradi tega, ker ne bi bili sposobni posredovati učne snovi, ampak, ker starši pogostokrat pričakujejo, da naj bi učitelji prevzeli tudi vzgojno delo. Da naj bi učitelj posredoval oboje, je jasno. Problematično pa nastane takrat, ko otrokom doma niso bile postavljene nobene meje, ker so jih starši pač želeli vzgojiti na antiavtoritetni način. Tako otroci kot njihovi starši pričakujejo, da je učitelj v vsaki situaciji prijazen in uvideven, otroci pa naj bi imeli popolno prostost pri svojem obnašanju. Takoj, ko učitelj začne postavljati meje, otrok pa potrebe po njih ne uvidi, ker mu pač doma nikoli niso bile postavljene meje, pride do konflikta. „Učitelj naj čimbolj mimo ravna z agresivnim otrokom. To pa je seveda vprašanje profesorjevih živcev." učiteljica Sonja Sturm „Problem je, če otroku doma nikoli niso bile postavljene meje, in mu jih mora prvič pokazati šele učitelj. ” psihoterapevt mag. Štefan Kramer „Starši so zaposleni in imajo premalo časa za pogovor z otrokom. Zato skuša otrok zbuditi z agresivnim obnašanjem pozornost v šoli. ” Dipl. inž. FRIEDRICH BREITFUß: „ Ne le otroci, vsa družba je postala v medsebojnih odnosih bolj agresivna. Od otrok pričakujemo, da bodo spremenili svoje ravnanje, čeprav pri odraslih ne vidijo drugega kot konkurenčni boj, agresivno obnašanje in egoizem. Materializem in zaposlenost staršev pa sta prav gotovo ena od odločilnih faktorjev, da so danes otroci zbegani, kar izražajo z agresivnim obnašanjem.” MIHAELA TRAVNIK učiteljica: „Posamezni otroci imajo prav gotovo talent, da spravijo učitelja ob živce. Osebno Ä M ati treh otrok, Kati Zablat-|\/lnik, vidi problem agresij IVI predvsem v tem, da so starši pogostokrat zaposleni in so zato otroci prepuščeni samim sebi. Matere, ki od dela prihajajo šele pozno domov, imajo pogostokrat slabo vest in zato ne bi rade postavljale otroku v skromnem času, katerega imajo zanj na razpolago, meje. Da pa otrok išče svojo pot in mu je nujno treba pokazati meje, tega mnenja je tudi psihoterapevt mag. Štefan Kramer. Popolna antiavtoritetna vzgoja, ki otroku ne pokaže nobene meje, nujno privede do dezorientacije otroka. Ker imajo starši zaradi zaposlitve zanj vedno manj časa, išče otrok komunikacijo drugod. Pogovor s starši pogostokrat nadomešča enostranska komunikacija oziroma konzumiranje televizijskih oddaj ali video-iger. Medtem ko imajo otroci na podeželju še več možnosti, da izživljajo svoje agresije v igri na prostem, teh možnosti mestni otroci danes skoraj nimajo več. Večina otrok je do večera v zavetišču, kjer se morajo integrirati v skupino in jih vzgojiteljica stalno nadzoruje. I čitelji kot tudi vzgojitelji pra-I vijo, da so agresivni skoraj V*z brez izjeme otroci, ki prihajajo iz socialnih okoliščin, v katerih za otroka enostavno ni časa. Zato skuša otrok zbuditi pozor- nost v šoli ali v zavetišču. Seveda pa se učitelji sprašujejo, zakaj bi prevzemali poleg svoje obveznosti, da posredujejo učencem znanje, tudi še vzgojno delo in korigiranje negativnega obnašanja, ki ga je otrok morda dobil v družini. Sonja Sturm pravi, da starši pričakujejo, da se bo otrok v šoli dobro počutil. Nihče pa ne vpraša, kako gre pri tem učitelju. In sploh je učitelj prepuščen samemu sebi. Sicer sankcije ne bi reševale problema agresij. Vendar dejstvo, da otroci točno vedo, da si učitelj ne more privoščiti ničesar, tako močno krepi samozavest otroka, da se ta včasih stopnjuje do prepotence. Problem dezorientacije pri šolarjih opaža tudi mag. Stanko Pol-zer. Pravi, da je danes izredno težko motivirati šolarje za kakršnokoli ponudbo. Možnost dobrega sodelovanja z učenci imajo le pedagogi, ki so osebnosti in jih zaradi tega otroci sprejemajo. Medtem ko je bilo še pred nekaj leti samoumevno, da šolarji brez komentarja vzamejo na znanje zahteve profesorjev, danes učenci skoraj ničesar več ne akceptirajo. Z vsemi temi problemi pa so učitelji prepuščeni samim sebi. Izobrazba na Pedagoški akademiji je prav v vprašanju, kako ravnati z agresivnimi otroki, izredno pomanjkljiva. Če pa se učitelji odločijo za tečaj „Super-vizija”, pa morajo tega plačati iz svojega žepa. In kdo to rad naredi? „Institucije ne morejo nadomestiti vzgojnega dela staršev!“ Tako odrasli kot tudi otroci so danes manj obremenljivi kot svoj čas. Starši pa v današnjem času pričakujejo od šole več kot včasih. Po drugi strani pa imajo vedno manj časa, in tako v veliki meri prepuščajo otroka institucijam, ki pa ne morejo nadomestiti vzgojnega dela staršev. Otroci pogrešajo osebe, po katerih bi se lahko zgledovali. Zaradi svoje zapuščenosti in nemoči nastane pri otroku agresiven potencial, ki ga otrok seveda izživlja tudi v šoli. Učitelj pa je preobremenjen, ker naj bi izravnaval deficite v socialnem obnašanju otroka in naj bi posredoval čimveč znanja. Ker pa otrok v družini za pogovor skoraj več nima možnosti, naj bi učitelj izravnaval tudi še komunikacijske deficite. Preobremenjeni so torej starši, šolarji in tudi učitelji. In kako reagira človek, če je obremenjen, je jasno. Odrasli pričakujemo od otroka, da bo spremenil svoje obnašanje, čeprav otrok izživlja le to, kar vidi - namreč hektiko in stres. Kakšna naj bo vzgoja otroka, za to ni možno dati nobenega splošnega recepta. Jasno pa je, da prestroga vzgoja privede do agresij, vzgoja, pri kateri pa se ne postavljajo meje, pa vodi do dezorientacije otroka. Važno je, da se najde tako imenovana „srednja pot”, da se otroku posredujejo določene vrednote in predvsem občutek, da ima nekdo zanj čas. Najvažnejši stebri pri vzgoji otroka so: jasnost razmer, meje in občutek varnosti. Čas za otroka in ljubezen do njega pa sta najboljše nadomestilo za drago igračo. Kaj je narobe z našimi otroki? imam občutek, da so to v prvi vrsti otroci, katerim starši ne pokažejo nobenih mej. Zdrava samozavest se stopnjuje do prepotence, in to ne le v odnosih do sošolcev, ampak tudi do učiteljev. V primeru, da učitelj otrokom ne pokaže pravočasno jasnih mej, učenci njegovo potrpežljivost neusmiljeno izkoriščajo do zadnjega." DR. JANKO ZERZER ravnatelj: „Zaradi enega tragičnega primera posploševati, da so danes šolarji agresivni do skrajnega, bi bilo neupravičeno. Da pa je mladina v šoli nekako agresivna, drži. Vse to opažamo zlasti v internatu, kjer ima mladina obču- tek, da je zaprta, in je to zanjo največji problem. Do. agresij pa pride tudi tam, kjer pridejo v stik šolarji iz dveh različnih družbenih sistemov ( Koroška - Slovenija), ker imajo drugačno kulturno vzgojo in tudi drugačno mentaliteto. Tudi na naši šoli smo že imeli primere, ko se je ena skupina šolarjev čutila zapostavljeno, in smo se morali temeljito lotiti reševanja tega problema.” DR. EBERHARD SUNTINGER zdravnik: „Kot starši se moramo zavedati, da šola ne more reševati vseh problemov, ki za otroka nastanejo v njegovem socialnem okolju, med drugim tudi v družini. Kljub zaposlitvi si bomo morali zavest- no vzeti več časa za pogovore in skupna doživetja z našimi otroki. V institucijah, bodisi v šoli ali v zavetišču, imajo otroci pogosto občutek, da so omejeni v svoji prostosti in zato postanejo agresivni. Vse preveč pa podcenjujemo tudi pomen zdrave prehrane. Dokazano je namreč, da nekatera živila, ki vsebujejo fosfor, pospešujejo agresivnost otrok.” MAG. STANKO POLZER profesor: „Razmere v družinah se spreminjajo, za otroka pa po navadi preostane premalo časa, tako da je prepuščen samemu sebi. Sicer je mladina danes bolj samostojna in kritična in pa tudi bolj samozavestna, po drugi strani pa opažamo vse večjo dezorientacijo. Zato bi otroci tembolj potrebovali osebnosti, po katerih bi se lahko zgledovali.” TOMO MILLONIG, učitelj: „Zaradi poklicne preobremenjenosti skušajo starši vzgojne naloge delegirati na učitelje. Učenci so cel dan v šoli oziroma v zavetišču, ob večeru pa večino časa prebijejo z računalnikom, jored televizijo ali z video-igrami. Živijo v preobilju, večini otrok pa manjka pozornost staršev oziroma njih ljubezen; to pomanjkanje se izraža v skorajda neznosni agresivnosti v šolskem času. Starši bi se morali zavedati, da šola ne more popolnoma prevzeti vzgojnega dela." 8 Kultura Primorska umetnost na Koroškem Sredina in obenem vrhunec letošnjih primorskih dnevov na Koroškem je bil umetniški večer v ponedeljek, 11. 10. 1993, v Celovcu, ko sta se predstavila zastopnika dveh generacij, skoraj dveh svetov, iz Trsta: slikarka Jasna Merku in pesnik Vinko Beličič. Piše Alojz Angerer Razstava slikarke Jasne Merku. Če ne bi bilo zvestih prijateljev iz Sveč, bi peščico drugih obiskovalcev lahko bilo sram, kajti malo več pozornosti bi mlada umetnica iz Trsta že zaslužila. Pokazala nam namreč ni samo nove tehnike, ki se je je naučila lani v slikarski koloniji v Svečah, ampak občudovali smo lahko tudi njene najnovejše izdelke, ki so posebna stopnja na njeni umetniški poti. Jasna Merku, hči znanega tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja, je začela z grafiko; toda že v naslednjem obdobju linorezov in lesorezov se je pokazala njena rahločutna in nežna osebnost. Takrat se je naučila osnovnih umetniških tehnik in spretnosti, kar je posebna odlika mlade ustvarjalke. Krhkost glinastih kipov, spletenih kot sanjske podobe, še bolj sanjske punčke — lutke, ki v igri izražajo življenjsko resnico, so ji dale občutek za različne materiale. Slike celovške razstave imajo za osnovo papirnato podlago, ki jo umetnica sama pripravlja iz zmletega barvnega papirja. Vanjo vdela, z občutkom umetniškega ustvarjalca, različne druge vstavke, na primer volnene nitke, krep papir, til, volno, in končni izdelek tako dobi konturi-ran, trodimenzionalen značaj. V nežnih svetlih barvnih odtenkih se zrcali tudi očetova glasbena izpoved; lirični samospevi in globoko občuten kraški svet. „Iztočnica mojih slik so moje osebne sanje, moja kulturna tradicija, moj svet; vsak gledalec pa lahko vpleta vanje svoje osebno doživljanje,“ pomaga slikarka sama najti dostop do sanjskih podob brez naslova. „Iz take smo snovi kot sanje," nam šepetajo njene slike in upodabljajo v srcu gledalca intimne prizore iz lastnega sanjskega sveta. Ob 80-letnici pesnika Vinka BeliČiČa. Kot pravo nasprotje se je izkazala uro pozneje v Slomškovi dvorani pred še vedno sramotno maloštevilno publiko belokranjska grča, pesnik Vinko Beličič, ki ga je pozdravil predsednik prirediteljske organizacije, KKZ, dr. Janko Zerzer. „Pesmi segajo najgloblje v človekovo notranjost, ker so močnejše od Pesnik Vinko Beličič človeka; ljudje minevajo, moč pesmi pa ostane: vkoreninje-nost, zbranost, red in urejenost, etični imperativ,“ tako je označila Ester Sferco poezijo pesnika klasične slovenske literature, čigar vzorniki so Župančič, Gradnik, Murn in Cankar. In takšen, kot so njegove pesmi, se je postavil pred nas tudi umetnik slovenske besede, zamolčani in zamolčevani osemdesetletnik Vinko Beličič; vzravnan in pokončen, samozavesten, poln čustev in energije nam je PISMO BRALCA Sodišče v Slovenj Gradcu razprodaja in oddaja moje podedovano zemljišče Ker se kot državljan Republike Slovenije počutim v svojih pravicah grdo izigranega, sem sklenil, da svoje težave objavim v časopisu z naslednjim sestavkom. Sodišči v Slovenj Gradcu in Mariboru, ki sta obravnavali moj primer, sta me s svojo očividno pristransko in dokončno odločitvijo, brez možnosti pritožbe, hudo prizadeli. Za kaj gre? - Sem upokojenec iz Dravograda. Kot zdomec sem bil 20 let na delu v Nemčiji. Leta 1977 me je takratni odvetnik Rajko Poberžnik obvestil, da sem po smrti svoje sestre kot zakonit dedič upravičen do imetja, ki ga je zapustila. Ko sem se I. 1980 upokojil, sem se vrnil v Dravograd s prijetnim občutkom, da bom lahko jesen življenja preživljal na svojem. Bil pa sem razočaran zaradi so- sedov, ki so sicer od očeta kupili 3/4 hiše, uporabljali pa so celotno zemljišče - tudi sestrino četrtino - okoli hiše. Leta 1983 so sosedje vložili zahtevek za razdelitev posesti na njihove 3/4 in mojo četrtino podedovane posesti. Ker pa sosedje niso dovolili, da bi sam obdeloval svoj del vrta, se je razdelitev zavlekla in bi marca 1993 to zavlačevanje trajalo že 10 let. Namesto, da bi mi sodišče takoj prisodilo moj del vrta, saj sem dejstva sam dokazoval tudi z dvema pričama, je svojo razsodbo od leta do leta zavlačevalo, sam pa nikoli nisem prišel do svojega dela vrta. Pritožil sem se na višje sodišče v Mariboru. Istočasno pa je tudi nasprotna stran po odvetnici Joži Konečnik vložila pritožbo, v kateri navaja same laži, ničesar pa o resničnem stanju problema. Dejstvo je, da sem sam podedoval po sestri hišo in vrt v zgornjem delu celotnega vrta, ki spada k moji hiši. To je bilo na razpravi, vodeni po sodnici Silvi Potočnik, tudi s pričami potrjeno. Prisotnost teh prič pa se kasneje ni več omenjala. Moram pripomniti, da sta sodnica in odvetnica -sodnica Silva Potočnik, odvetnica Joža Konečnik - že ves čas proti meni. Čeprav so priče, ki so od sestre dobile ta del vrta v obdelavo, potrdile resničnost tega dejstva - slednje za sodišče v Slovenj Gradcu in sodišče v Mariboru ne pomeni nič. Prav tako ravna sodišče nezakonito, ko razpolaga z zemljiščem za hišo in preprosto brez mojega soglasja in dovoljenja odproda nekaj zemlje sosedom. Kje je sploh meja svojevoljnemu razpolaganju sodišča z mojim zemljiščem? To, kar se tukaj dogaja, je teptanje človečanskih pravic posameznika, in to prav s strani sodišča. Sodišči v Mariboru in v Slovenj Gradcu sta me ogoljufali in oropali mojega zemljišča. Menim, da je to največja svinjarija, ki se lahko pripeti človeku. Med svojim 20-letnim bivanjem v Nemčjji sem spoznal njihovo zakonodajo. Lastnina, ki jo človek podeduje, je tam sveta in nedotakljiva in Bog ne daj, da bi si jo kdorkoli prisvojil. Ravnanje tukajšnjih sodišč pa je pravo nasprotje pravkar povedanemu. Namesto 1/4 vrta v gor- njem delu, kakor je potrjeno in dokazano s strani prič, mi je sodišče odmerilo 2,5 m ozek pas vzdolž plota, ki meji na precej prometno cesto. Zelenjava, pridelana na od sodišča prisojenem delu vrta, bi bila prepojena s škodljivimi ostanki izpušnih plinov v taki meri, da bi bila neužitna. Privoščil bi jo tem krivičnim sodnikom, da bi seje nasitili. Tukajšnje razmere so take, da prizadeti ljudje ob krivičnih razsodbah sodišča raje molčijo, tiščijo glavo v pesek ali pa v mišjo luknjo. Takšna sodišča bi morali ljudje razkrinkati in jih ožigosati zaradi njihovega despotskega vedenja! Sodnikom in odvetnikom, ki delajo v nasprotju z zakonom in se lažejo, samo da dobijo pravdo, bi bilo treba odvzeti imuniteto in jih odstraniti s sodišč, da ne bi še dalje škodovali poštenim ljudem! Sam bom prodal še to, kar mi je preostalo, in se odselil nazaj v Nemčijo. Proč od sovraštva in zavisti. Saj tukaj človek ne sme imeti ničesar svojega. Nekateri ljudje so kot hijene - stalno so na preži, grabežljivi in skregani z najosnovnejšo poštenostjo. Ernest Mitok Dravograd, Trg 4. julija 48 Gost v Našem tedniku 9 podaril nekaj svojih pesniških otrok, ki so se mu rodili ob tegobah na življenjski poti. „Vsako mojih pesmi (216 naslovov) točno poznam, imam jih rad in najraje jih tudi sam preberem, ker ima vsaka pesem posebno zgodovino,“ predstavlja pesnik sebe in svoje sadove. In res je v pesmih postavil vse na pravo mesto: svoje preprosto otroštvo, ljubezen do matere, bolečino ob izgnanstvu, vživljanje v kraški svet, opazovanje narave in domotožje. „Ostal sem Belokranjec, sin zemlje med Rogom in Kolpo, dočakal sem novi čas in sedaj živim novo življenje,“ tako izraža pesnik svoja današnja čustva. Prebral nam je najlepše, „Spomin na Belo krajino“, „Zvon iz domovine", in med drugimi tudi pesem z naslovom Kneža, ki jo je napisal, ko je bil leta 1952 zadnjikrat na Koroškem, na Djek-šah: „ . . . Do tu je v davnini dospel naš rod: udrl je v samote, osvojil strmine, pognal korenine, utrl si v bodočnost pot..." Pesmi Leva Detele izšle v Sloveniji „Duh in telo“ je naslov nove knjige Leva Detele, ki jo je nedavno izdala založba Mihelač v Ljubljani. Bralcem v Sloveniji ponuja avtor, ki je dolga desetletja sodil med tam zamolčane pisce, izbor iz svojih dosedanjih sedmih pesniških zbirk. Te je objavil v Trstu, Celovcu, Londonu, na Dunaju ter v Canberri v Avstraliji. Pesmi Leva Detele je uredil in izbral Tone Pavček, knjigo pa na primeren način opremil Jure Kocbek. Kritika opozarja na kozmopolitsko razgledanost Leva Detele, ki veje iz njegove temne, fantastične in sur-reälne ppezije. To je po izboru iz Detelove zgodnje proze POSLEDNJA GORA, ki je izšla lani v Ljubljani, druga knjiga Leva Detele, ki so jo izdali v Sloveniji. Štefan Gregorič v Inštalaterski mojster Štefan Gregorič bo s koncem leta šel v pokoj ter predal svoje podjetje sinu. Že sedaj se veseli zasluženega pokoja, saj ima kar precejšnje načrte. Ali bo celo „povohal“ v komunalno politiko? „Nekateri mi očitajo, da sem predrag!“ S Stefanom Gregoričem se je pogovarjal Franc Sadjak Ime: Štefan Gregorič Starost: v 56. letu Doma: v Mali vasi pri Globasnici Poklic: kovač, inštalaterski mojster Konjički: petje, potovanja, gore S koncem leta greste v zaslužen pokoj. Ali se ga veselite? Menim, da je bolje iti prej v pokoj kakor kasneje, saj nikoli ne veš, kako dolgo ga boš užival. Na vsak način sem ga vesel, in ga bom tudi užival. Želim še na tem svetu doživeti vstajenje. Če bo želja, pa bom na voljo tudi mlademu šefu, saj bo pomoči gotovo vesel. Kako pa boste uživali pokoj? Poznam mnogo stvari, ki me zanimajo, in za katere doslej še nisem imel dovolj časa. Sicer sem že veliko potoval, toda v času pokoja si bom ogledal čim-več meni tujega sveta. Zelo me mika potovanje z vlakom od enega do drugega konca nekdanje Rusije. Ko se bo tamkajšnji politični položaj umiril, bom to gotovo najprej storil. Rad grem tudi na gore, kjer v tišini najdem pravi počitek in tudi veselje. Tudi društvena pevska dejavnost naj ne bo prikrajšana. Sodite med najuspešnejše inštalaterje na spodnjem Koroškem. V začetnih letih pa ste se menda ukvarjali le s kovačijo... To drži. Še dobro se spomnim, ko sem 62. leta nenadoma moral prevzeti v Globasnici kovačijo strica Jurija Konečnika, ki je težje zbolel, kajti prvotno sem nameraval delati pri kovaču Os-termannu v Drveši vasi. V prvih letih sem delal prikolice in poljsko orodje, že takrat pa sem tudi oskrboval globaški vodovod. Leta 1964 sem še dodatno zaključil izpit za sanitarne naprave, leta 1967 pa za centralno kurjavo. Po preselitvi iz Globasnice v Malo vas (1970) pa sem se vedno bolj ukvarjal z inštalacijo, kajti zanimanje za kovačijo je postajalo šibkejše. Menda Vas domačini niso vedno upoštevali! Nekateri (poudarek na „nekateri“) so mi očitali, da sem predrag. Toda dobro in pošteno delo je pač nekoliko dražje. Da me je to malo bolelo, je jasno, toda imel sem vedno dovolj naročnikov tudi izven občine, ki so moje delo spoštovali. Prav zaradi tega tudi reklame nikoli nisem potreboval. Niste le mojstrski v poklicu, temveč tudi pri petju in na odru! Že kot otrok sem rad igral, in to, čeprav mi beseda ne teče popolnoma gladko. Drugače povedano, včasih se mi pri govorjenju malo „hakla“, toda na odru nisem imel težav. Ker sem pogostokrat igral glavno vlogo, se še danes rad spominjam nekaterih nastopov. Najbolj mi je v spominu vloga Kristusa v igri Kristusovega trpljenja, katero smo uprizarjali tudi izven domačega odra. Nad 30 let pa neprekinjeno pojem tudi v domačem mešanem pevskem zboru, za kar sem od Zveze kulturnih organizacij Slovenije prejel zlato Gallusovo značko. Tudi v glo-baškem cerkvenem^ zboru pojem že mnogo let. Žal pa sem zaradi nekega krivičnega očitka za nekaj časa prekinil petje v cerkvenem zboru. Toda to je bilo že pred mnogimi leti. „Sem absolutno za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev!“ Štefan Gregorič Ali se tudi politično udejstvujete? Moje politično udejstvovanje se omeji na NSKS, kjer sem predsednik okrajnega odbora, in to že kar ogromno let. Komunalni politik pa nikoli nisem bil. Toda moram reči, da me to sedaj že malo mika. Veste, politik mora biti malo hinavski, in prav to je tisto, kar mi ne ustreza. Mogoče se da to naučiti... Vaše mnenje o skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev? Sem absolutno za to. Povsod se cepimo, četo že v družinah, in to nas slabi. Če želimo uspeti, je potrebno, da vlečemo vsi za isto vrv, kajti le v enotnosti je moč. Za zaključek še vprašanje o Vašem odnosu do vina. Glej, z vinom je že Kristus pogostil goste, prav tako duhovniki že zjutraj pri maši pijejo vino, torej mora biti nekaj dobrega in posebnega. Seveda samo do neke mere, in to ima vsak svojo. Hvala za pogovor! 10 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO BISTRICA NA ZILJI:_____ Praznik bio-kmetov Pred kratkim je povabil mag. Urban Popotnik kmete iz bližnje okolice Bistrice na Zilji na svojo kmetijo k prazniku bio-kmetov. Družabno srečanje je nudilo možnost za izmenjavo izkušenj, prav gotovo pa je tudi krepilo samozavest kmetov, ki so se že odločili za alternativen način kmetovanja. Pred nekaj leti, ko so bio-kmetje še veljali kot „čudni ptiči“, se je Urban Popotnik že odločil za nekonvencionalen način kmetovanja. Sam sicer prizna, da je bila ta odločitev tvegana, vendar si je to lahko privoščil, ker družina ni živela izključno od dohodkov iz kmetije. Vendar se je ta odločitev že izkazala kot pravilna in je Urban Popotnik kmalu našel v občini nekaj po-snemalcev. Danes se kmetje na Zilji ukvarjajo poleg konjereje tudi z ovčerejo, ki predstavlja eno izmed glavnih panog kmetijstva na tem področju. Tako na primer družina Popotnik (Bistrica/Z.) in Marija Bar-toloth (Gorje) svoje proizvode prodajajo tudi direktno na kmetiji npr. preproge iz ovčje volne, ovčje kože, ovčje meso, ovčji sir, copate iz ovčje volne, klobuke iz klobučevine, prejeno volno z orehovo lušči-no barvano in pobarvano runo. Če se zanimate za navedene proizvode, se lahko oglasite pri Pauli Popotnik, pod tel. štev. O 42 56 / 25 64 ali pri Mariji Bartoloth pod tel. štev. O 42 56 / 25 44. Pri Hanziju Miklu (Ločilo, tel. štev. O 42 57 / 24 13) pa lahko kupite salame, pršut, zaseko, mošt, žganje, ajdovo moko, jagodovo vino in totrovo olje. V Zagorjah pri Št. Lipšu je pred nedavnim slavila 80. rojstni dan Matilda Prutej. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna Jeta! Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. Te dni je obhajal osebni praznik župnik Maks Mihor iz Kotmare vasi. Iskreno čestitamo! V nedeljo bo slavil v Trebljah pri Šmarjeti v Rožu obč. odbornik EL Hubert Ogris rojstni dan. Kličemo še na mnogo srečnih, zadovoljnih in predvsem zdravih let! Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Okrogli življenjski jubilej obhajata Rezka in Gustl Novak iz Ma-lenc. Obema iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih skupnih let! 60-letnico življenja obhaja Uršula Mucher, po domače Klanč-nikova Seli iz Račič. Ob tem okroglem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje mnogo osebne sreče in Božjega blagoslova! Čestikam se pridružujejo vsi domači. V Metlovi je pred kratkim obhajala dvojni praznik Renata Les-sjak, za kar ji iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! V Dvoru pri Šmihelu bo te dni slavil rojstni dan predsednik EL Andrej Wakounig. Zavzetemu občinskemu politiku in predsedniku stranke iskreno čestitamo, kličemo še na mnoga uspešna leta! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike: Karlu Polancu iz Dvora, Ljudmili in Hanzeju Dumpelniku iz Štebna, Ančki Jernej iz Šmihela in Štefki Skuk iz Senčnega kraja. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo Nt. Vse najboljše! V Selah na Borovnici obhaja osebni praznik Werner Piskernik. Vse najboljše! Preteklo soboto je obhajala osebni praznik gospa Ana Ogris, po domače Strajnca iz Stranj. Društvo upokojencev Št. Jakob ob tem osebnem prazniku prav prisrčno čestita ter želi mnogo osebne sreče, Božjega blagoslova in nenazadnje trdnega zdravja. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo Nt. Naslednje voščilo je namenjeno Hanziju Pegrinu iz Borovelj, ki slavi 70. življenjski jubilej. Za ta visoki jubilejni praznik iskreno čestitamo ter želimo še mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! Te dni bo slavil 25. rojstni dan Milan Piko, doma iz Vidre vasi pri Pliberku. Zavzetemu mlademu občinskemu politiku in kulturnemu delavcu prav iskreno čestitamo. Voščimo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje EL. 8. oktobra je obhajala rojstni dan Terezija Kerbitz iz Vogrč. Mami in babici vsi domači čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta v krogu družine. Čestitkam se pridružuje Nt. Visok življenjski praznik je obhajala Marija Nindler v Dobrli vasi. Še mnogo zdravih let in Božjega varstva želijo člam društva upokojencev Podjuna. Čestitkam se pridružuje uredništvo Nt. V Žitari vasi je praznoval Matevž Huss 80. rojstni dan. Iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let v osebnem zadovoljstvu, predvsem pa mnogo zdravja. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. V Galiciji obhaja rojstni dan Neža Slanovc. Vse najboljše^ zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V ponedeljek je obhajala 67. rojstni dan Milka Blažej iz Suhe pri Šmihelu. Za rojstni dan iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. 70. jubilejni rojstni dan obhaja Ursula Lausegger, po domače Žarkova mama iz Slovenjega Plaj-berka. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in osebno zadovoljnih let! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. V Selah obhajajo te dni osebna slavja Marija Jug na Borovnici, Kristl Jug in Urši Mautz na Šajdi. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! Prav tako 80. rojstni dan bo v Žitari vasi praznovala Ursula Krainz Slavljenki kličemo še na mnoga vesela in predvsem zdrava leta. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas. ČESTITKA TEDNA V soboto, 9. oktobra, je izpolnil 60-letno starost Franci Čertov iz Sel, po poklicu avtobusni šofer pri pošti, sedaj pa v zasluženem pokoju. Franci je bil dolga leta eden od vodilnih osebnosti kulturnega življenja v Selah, saj je skoraj 30 let vodil MePZ „Sele“, začasno pa tudi dekliški zbor. S srcem in'dušo se je zapisal zborovskemu petju in tudi sam zložil marsikatero pesem. Za njegovo nesebično in vzorno kulturno delo je prejel celo Gallusovo listino in Gallusovo zlato značko. Zaslužnemu zborovodju in pevcu na tem mestu za jubilejni 60. rojstni dan iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in še mnogo veselja pri petju. Čestitkam Našega tednika se še posebej pridružuje Pevsko društvo Sele, ki se mu ob priložnosti osebnega jubileja iz srca zahvaljuje za dolgoletno požrtvovalno delo v društvu. Vse najboljše! Koncert Kristijana Filipiča in Silke Ronijak - V soboto, 16. oktobra 1993, se obeta ljubiteljem glasbe poseben kulturni užitek. Koncert - duo flavt - bosta izvajala v avli ljudske šole v Bilčovsu Kristijan Filipič in Silke Ronijak, ki sta pr-vonagrajenca deželnega tekmovanja. Mlada glasbenika bosta sodelovala tudi na zveznem tekmovanju, ki bo od 19.10. do 22. 10.1993 v Leobnu. Na sobotnem koncertu bosta izvajala dela skladateljev romantike, Reineckeja, Gauberta in Dopplerja, ki bodo prav gotovo očarala vse poslušalce. Ta program imata mlada glasbenika pripravljenega tudi za zvezno tekmovanje v Leobnu. Kristijan Filipič je učenec Glasbene šole in se je izobraževal na Deželnem konzervatori-ju v Celovcu. Sedaj obiskuje Akademijo za glasbo Mozarteum v Solnogradu. Silke Ronijak pa je študentka Akademije za glasbo v Gradcu. Torej ne zamudite priložnosti obiska obetajočega koncerta dua flavt. Socialni servis Našega upokojenca Kako do oprostitve receptnih pristojbin? Od Pliberko do Drave Pliberški upokojenci so pripravili 1. srečanje vseh upokojencev Novice iz Roža Upokojenci moramo ostati agilni! Za dobro voljo in razvedrilo Nasveti, spomini na preteklost, anekdote. K naslovni sliki: Mnogi se gotovo še spominjajo te domače slovenske trgovine v Selah v Srednjem Kotu, ki pa je na žalost ni več. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA IVI«] «li' Jesen Jesen je v naravi čas dozoritve in obrodit-ve. Vse, kar seje v vigredi nasadilo, v jeseni obrodi obilen sad - predno začne narava mirovati in se pripravljati na zimsko spanje. Naravi podoben ciklus ima tudi človek. Jesenski večer pa za človeka nikakor ne pomeni mirovanja - nasprotno. Otroci so iz hiše, mi sami sprejemamo zasluženo pokojnino in imamo končno čas, da se posvetimo stvarem, za katere celo življenje nismo imeli časa. Nikakor pa ne smemo pasti v brezdelje -ker to je zanesljivo prezgodnja smrt. Poiskati si moramo naloge in cilje, bodisi hoditi v družbo, posredovati mladini bogate izkušnje iz svojega življenja. Posebna in važna naloga nas vseh je, mladino spet in spet opozarjati na to, da ostane zvesta izročilom svojih staršev in se ne odtuji naši narodnostni skupnosti. Mladina mora videti v nas svetel lik neupogljivosti tujemu jarmu. Mnogo jih je med nami, ki so izgubili svojega zvestega sodruga in so morda obupani, ker ne vedo, kako naj sami živijo naprej. Življenje mora iti naprej - poskusite prevzeti dolžnosti in z delom premostiti najhujši čas. Torej uživajte življenjsko jesen, katera Vam nudi še mnogo lepega, samo videti ga morate. Vas pozdravlja Vaša Micka od srede, 3. novembra 1993, 18.00 ure do srede, 24. novembra 1993, 12.30 ure DOPUSTNIŠKI DNEVI ZA STAREJŠE LJUDI, ZA KMETICE IN KMETE ter za vse druge INTERESENTE „DOBRA VOLJA IME POZIMA STAROSTI" Srečavati se z drugimi, da nismo več tako osamljeni, je ravno tako važno, kot stopati iz vsakdanjega tira, da tako slišimo in vidimo spet kaj novega. Kot vsako leto, bomo tudi tokrat prebirali iz knjige razne zanimive pripovedi, skupno bomo obujali spomine in se priložnostno, kako bo pač naneslo, zjokali in nasmejali. Smeh je dobra medicina za dušo. Skupno si bomo na prijeten način olajšali svoje težave in razvedrili se bomo ob zanimivem tinjskem programu. Kdor bo hotel, bo plesal s sestro Marcello plese za seniorje. Torej bo spored sam zelo privlačen, zato Vas za gotovo pričakujem. Če Vam je možno, prosim, nagovorite še druge znance in morebitne interesente. Ne pozabite pravočasno oddati izpolnjeni formular s svojim podpisom zavarovalnici. Ali pa ga pošljite v Tinje. Srečanja z Vami se že zdaj veseli Vaša Majdi Bitimi Kdo ima pravico do oprostitve? Na prošnjo so oproščen? od receptnih pristojbin: 1 osebe, katerih mesečni netOsebe, katerih dohodki ne presegajo dohodki ne presegajo 7.000,- šilingov (pri saiHfcločene meje, imajo možnost, da oziroma 9.967,-šilingov (pri poročenihjzaprosijo pri bolniški zavarovalnici Znesek se zviša za vsakega ne? skrbijenega otroka za 746,- šilila oprostitev od receptnih pristojbin. gov. 2. osebe, ki lahko dokažejo, ? imajo zaradi bolezni nadpovpre? no visoke izdatke, če njih mesect nelo-dohodki ne presegajo 7.900.- šilinogv (pri samskil oziroma 10.867.- šilingov (pri poroč? nih). Za vsakega neoskrbljenega otf° ka se znesek zviša za 746,- šili11 gov. Oprostitev od recept- llih pristojbin (Rezeptgebühr) Brez prošnje so oproščen od receptnih pristojbin: n . “odporni sklad bol- 1. osebe, ki dobivajo zarj niške zavarovalnice nizkega dohodka varstveni doda tek k pokojnini (Ausgleichs/-1! läge) ' " V primeru, da nastanejo zavarovanemu posebni izdat-. ti zaradi kake bolezni, ima ta Z. bolniki, k. imajo bole/e^ možnost, da zaprosi pri bol-zaradi katere so dolžni, dajo pni niški zavarovalnici za poseb-vijo (anzeigepflichtige und übe1 n0 podporo. In sicer je to protragbare Krankheiten). stovoljna podpora, ki jo daje Da so osebe oproščene °[ Zavarovalnica iz posebnega receptnih pristojbin, se zaznamuj' podpornega sklada, na bolniškem listu s posebno štaU1' b|r:;;r°sr Neformalna prošnja s potreb- Več informacij nimi-podlagami, ki jo je treba ... J vložiti pri zavarovalnici, vam nudijo zavaro- ZadostujeH valcnice, ki imajo svoje govorilne ure tudi po občinah. Pozor: spet novosti pri pokojninski zavarovalnici S 1. julijem 1993 je prišlo do nekaterih sprememb pri pokojninski zavarovalnici. Podrobnejše informacije 'ahko dobite pri bolniški zavarovalnici. Tako imajo od 1. 7.1993 naprej pravico do pokojnine tudi vdove /vdovci, katerih zakon je bil z zavarovanim / zavarovano ločen. To vendar le pod pogojem, da je zakon trajal več kot 10 let in je vdovec/ vdova vzdrževal zavarovanega, ne da bi za to bil po zakonu obvezan, vsaj eno leto pred njegovo smrtjo. Vdovci / vdove imajo možnost, da oddajo prošnjo do 30.6.1994 in imajo pravico, da se jim izplača pokojnina z učinkom za nazaj do 1.7. 1993. V primeru, da je zavarovani nezmožen opravljati pridobitno dejavnost, ima pravico do pokojnine, če je plačeval v zadnjih 120 mesecih vsaj 60 mesecev prispevek za pokojninsko zavarovalnico. Pokojninska zavarovalnica od 1.7.93 naprej prizna materam čas za vzgojo otrok (največ 48 mesecev za enega otroka) kot nadomestno pokojninsko dobo, v kateri zavarovanec ni plačeval prispevkov za pokojninsko zavarovanje. V primeru, da mati rodi v dobi 48 mesecev drugega otroka, se temu primerno zniža čas za vzgojo prvega otroka. Osnovo za odmero pokojnine tvori 180 mesecev, v katerih je zavarovani plačeval najvišji prispevek za pokojninsko zavarovalnico. Dodatne informacije dopiste na zavarovalnici. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Novice izpod Pece preko Pberka do Drave Piše Lojze Krištof Iz življenja upokojencev Pliberški upokojenci: Od ižarjev do izleta v vinorodne kraje , riPeto 2 debelo žico. Mlin še Zdi se, da smo leto 1993 komaj dobro začeli pisati, že stojimo v zadnji polovično obratuje. Največ žita za leta. Tudi nam starejšim hitro mine čas, čeravno čutimo starostne tegobe. >Mu okolja j^b^koslb ,2 v , L1zini Frank - kmečki turizem Ze sredi meseca julija smo na raznih priložnostih. Tudi letos je piknika. Letos je bil izvoljen naš naše društvo organiziralo jesenskih prjja • ( v ' društvo Ravne vabilo na tradicio- član upokojencev iz Šmihela. Pri izlet v vinogradne kraje vzhodnß/jjgj^j 11 P0S lcz 1 z omacimi tern sproščenem in družabnem pikniku je res prijetno sodelovati. seji društvenega odbora na široko obravnavali načrte za naš pli-berški sejem - jormak, kateri je znan po celi Podjuni in še preko meje. Za ta jubilejni šeststoti jormak' smo se tudi upokojenci odločili, da bomo sodelovali, in sicer s srečolovom. Popoldan z vižarji Srečanja vižarjev na Svetem mestu pri Žvabeku so se letos upokojenci udeležili kar v lepem številu. Med njimi je bil tudi naš društveni starosta 90-lctni Ciril Rudolf, ki se je rodil v tem kraju. Ob njegovi jubilejni obletnici so se ga predstavniki društva spomnili in mu čestitali z željo, da bi še mnogo let ostal tako veder in vesel v trdnem zdravju. Tudi Bašovnikova mati, Ana Čebul iz Šmihela, je takrat praznovala 85-letnico rojstva. Tudi njeno obletnico smo primerno slavili in želeli še mnogo let zdravja. Čestitke tema dvema jubilantoma smo poslali že za julijsko številko Našega upokojenca, pa seje dopis na uredniški mizi v vročih pasjih dneh žal „ztajal“. Tako šele danes omenjamo ta slavljenca. Srečanje z Ravnami Že kar nekaj let ima naše društvo z upokojenci z Raven dobre stike. Večkrat se srečavamo ob nalni piknik ob idiličnem Ivarčkem jezeru pri Kotljah tik pod Uršljo goro. Na tem družabnem srečanju je vsakokrat zelo pester in zabaven program. Vsako leto ženska rekreacijska skupina izvoli in dodeli priznanje Mister Izlet v vinorodne kraje v Sloveniji Za četrtek, 23. septembra, je 01 .. „ .. . . , .. - m domačim vinom je raz- Slovemje. Tud, trokrat je bilo za3|oženj J ,zlet veliko zanimanje, tako da s |morju Po tem ijetnem vzdug_ se napolnila kar dva avtobusi s 1 .. ., . . . , „a.00 se poslovili m vsi srečno Najbolj zanimiv je bil mlin nanšlj domov Muri pri Veržeju. Vreteno mlina. katerega žene reka Mura, stoji na predvideni zdravstveni kolih - pilotih. Razen tega je Še ^st v Banovcih pri Veržeju od J*0 13. novembra so še možne ‘lJave! Žalostne vesti Pišemo o življenju upoko-l1Cev, moramo na žalost poročati 3 0 smrtnih slučajih iz naših 3' Sredi septembra smo na 1 °PaIišču v Nonči vasi pokopa-;.aleč okoli znano in priljubljeno "'drovo teto iz Doba, Ljudmilo ll^iita. Naša članica je izvirala iz lllJc in zavedne družine iz eške vasi. Kot nekdanja kultur-■ delavka seje še tudi sedaj zani-1 ‘l Za naše organizacije. Tako 10 j0 pri srečanjih upokojencev eh v spremstvu njene nečakin-3clene in nečaka prof. Štefija. a v miru v domači zem- fj Počiv. I ^Hndpovim in vsem sorodni-I1m naše sožalje! koncu dopisa pa še ena vese-I novica: Takoj v začetku tega l:S<:Ca je v Konovecah slavila I Cc okoli znana in priljubljena llr'ca Rudolf svojo petinosem- Pliberški upokojenci so bili letos septembra v vinorodnih krajih Slovenije, med drugim v Jeruzalemu, k/Čsetletnico. Poznana je ne samo proizvajajo posebno kakovostno vino. dolgoletna pevka z lepim Pliberške upokojenke so na pikniku ob Ivarčkem jezeru letos avgusta podelile našemu dopisniku Lojzetu Krištofu naziv „MISTER LETA 1993“. altom pri domačih zborih, ampak tudi kot izvrstna voditeljica kuharskih tečajev. Bila je absolventka znane gospodinjske šole v Ljubljani, katera je dala več izvrstnih voditeljic, npr. Milko Hartman in Marico Krištof -Aichholzer. Društvo upokojencev je Marici čestitalo z željo, da ji Bog dodeli še mnogo let v trdnem zdravju in še tako v veselem razpoloženju! Izredno zanimiv je bil za upokojence mlin na Muri pri Veržeju. Takih mlinov je le malo ohranjenih. Kati Marketz Pliberški jormak Ko v jormak sem letev, kak biv sem vesel, da si na kromah lecata kupiti sem smev. Ko ljubco sem svojo na ringelspil gnav, tak seje sukav, da bi kmav se uscav. Pa ljudi bi djali, že dižej prši, bejžmo v gute, da nas ne dobi. Pri pivu sedeli bo pač fejn, rajat z dekleti, ko ne nucam Führerschein. Pa pravi mi ljubica, kupi mi gvant. Pa sem si mislil, saj nisem tvoj fant, sem videl v jormaku veliko gurših deklet, denarnica je prazna, kaj morem počet? Tiste je dobro, daje toliko ljudi, če človek hoče, se lahko zgubi. Pa sem se dovta k strojem podav, tam vsak zastonj mi piti dav; tam sem se lagav in kupo-vav, vsem sem počel. Ko je bilo treba podpisati, sem ušel. Tri dni sem po jormaku hodil vesel, vse denarje sem zapil. Ves krumpast sem šel domov in si mislil: naslednje leto pa spet v jormak bom šel. (napisal za jubilejni jormak in 1. srečanje upokojencev) PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Pismo Franca Janežiča, pd. Tratnika v Št. Jakobu, iz taborišča Hesselberg svojim domačim Iz knjige „Narodu in državi sovražni44, o kateri smo že pisali in kjer je poleg vrste razprav in dokumentov tudi skoraj 100 strani spominov pregnancev iz taborišč Hesselberg, Rechnitz, Hagenbtihl, Eichstatt, Wertschbrg in še nekaj drugih, so tudi pisma, ki so jih pisali oče, mati in sestra Trezka babici in teti, ki so lahko ostali doma. Danes objavljamo eno od očetovih pisem, ki živo pove trenutno občutenje in razpoloženje med pregnanci. Slovensko pisana pisma so bila prepovedana in je pretila kazen, zato so se posluževali tudi zvijač, da so prišla pisma le v domovino. Dragi domači! Bodite vsi prav prisrčno pozdravljeni. Lepa hvala za prejeto poslano, je bilo hitro tukaj. Torej tudi Lazniku lepa hvala. Če bo šlo tako naprej, nam ne bo sile. Mati pa naj ne puste glavo viseti, naj se vdajo v Božjo voljo, da jih ta udarec ne podere. Zaradi materinega avcha bi po mojem ne napravil nič, dokler ni vse bolj trdno urejeno. Do žetve bi kvečjemu izti-ral kravo. Bojim se pa, da prej da bi to dali, ne izgnali še matere za nami, čes spadajo k moji družini. Teta Štikra pridejo v ponedeljek domov, je morala podpisati Strdenka reverz, da Štikrova hiša ne sme biti z njimi obremenjena. Magrovemu Luku pa je tamošnji NSV hotel poslati gojenca (Pflegekind), ki ga oskrbujejo doma sorodniki, z lažjo za njim, da ga on hoče tam imeti. Koje dobil brzojavje seveda rekel da ne. V ponedeljek je bil tukaj višji oficir in je napovedal, da na povelje SS pridejo vsi v Arbeitseinsatz. Tisti, ki so se javili prej pridejo v Schweinflirt (Kugellager Sachs). Nas sedem moških, stari in invalidi in žene, čez nas razpolaga tukajšnji Arbeitsamt. Dekleta pridejo služit v Haushalt v Nürnberg in daljšo okolico. So to Trezka, Danica Fonarjeva. Hanca Č. v Neustadt, Lizi Krištof v Emskirchen, Ani Trunk pa tudi 25 km od Nürnberga. Tako bodo v ponedeljek spet padale solze. Tudi seje reklo, da smo prosti in pisma se ne pregledajo več. Takoj smo zaprosili, s Trezijo in še trije smo se peljali na Hesselberg, Mikuč in drugi v Schwarzenberg na obisk. Na Hesselbergu so se nas zelo zavzeli in razveselili. Gorje prav lepo za poletje, so se mogli prostejše gibati kakor mi in tudi jesti in stanovati je bolje. Zvečer so nam na čast napravili pevski koncert. Pelo seje kot nekdaj pod svobodnim soncem. Prav zadovoljna sva se vrnila, je bilo ravno 19 let najinega poročnega dneva. Jutri pa smo hoteli v Schwarzenberg, kjer je tudi božja pot k maši, pa je spet prepovedano. Smemo iz hiše samo v nujnih slučajih in z Urlaubsscheinom. Tako bomo spet do 5. julija brez maše, tedaj bo v bližnjem Emskirchnu. Na Hesselbergu smo tudi slišali, da pride domov Paznikova Nanej in stara Primkinja, za zadnjo je podpisala hčer. Tudi Hofovec bi rad videl, ko bi mogla mati domov, pa nima nikogar, ki bi podpisal reverz. 18 jih gre v tovarno v Stuttgart tako tudi Štiker in Jesenik. Drugi pa gredo delat na kmete v okolici. Če napraviš spet kakšno pošiljko, pošljite tudi nekaj sirkove moke, jo na polovico povadite, se bolje drži in je prej kuhana in mav zaseke, da bomo zabelili. Tone je rekel, da bi poslali mav mešte. In če bi enkrat s pošiljko šlo malo ješprena alf boba, da imamo za železno rezervo, če bi kdaj odpovedalo, a to se ne mudi. In tu i'1 tam kako konzervo, ne glaž, kij jih borne tudi za vsak slučaj hranili. Upam, da se je Katej doma uživela. ^ nedeljo bomo tudi mi z vami v duhu pd proceseiji. Hvala tudi za orglice. Tudi Štefanu se zahvalimo za dobro voljo i11 vam in Smojevim, ki imajo sami toliko vojakov, ki so tudi pošiljk potrebni. Torej Bog vam plačaj in povrni vse dobrote i11 vas vse srčno pozdravlja Finne in družina 19. junija 1942 Dekleta in tudi drugi se v glavnem prišli v službo k zanesljivim strankinim pripadnikom. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Umrl je mož - kje tak je še med nami Janeza Lesjaka ni več med nami. Za vse nepričakovano nas je dne 6. septembra 1993 zapustil in odšel v večnost. Kdo ga ni poznal - Janeza, ki seje razdajal za narod. Ni bil bogat v premoženju - bil je samo delavec - vendar je bil velik v delu za narod. Rajni Janez se nikdar ni sramoval -čeprav na zelo ponemčeni jezikovni meji, postaviti se za pravice enakopravnosti slovenskega jezika tudi v Vrbi. Morda so se mu v začetku nekateri posmehovali - vendar so ga, ravno zato ker je bil tak „samorastnik“, spoštovali tudi naši nasprotniki. Koje po zaslugi rajnega društvo „Drabosnjak“ kupilo stari farovški skedenj v Zgornji vasi pri Kostanj ah je rajni v neštetih urah prezidave doprinesel velik delež, da tam zdaj stoji dom z muzejem bukovnika Drabosnjaka ter muzej starega kmečkega orodja. Da se je po dolgih letih prekinitve spet igral „Pasijon“, je v največji meri zasluga rajnega. Vsako soboto in nedeljo je bil Janez v domu in gostoljubno sprejemal raznedo-mače in tuje skupine ter jim tolmačil zgodovino in naš boj za ohranitev naše samobitnosti. Z neumornim delom je rajni dosegel, da sedi spet slovenski mandatar v občinski hiši tržne občine Vrba. Dobro se še spominjam, ko je pred leti prišel na obisk in sva takrat prelistovala tudi „Koroški zbornik“ in je pri tem ugotovil, da je še leta 1880 bilo v Vrbi po uradnem štetju 96,3 % Slovencev. Morala sem mu posoditi „Koroški zbornik“ in je fotokopiral vse tabele štetja Slovencev v Vrbi od 1880 do 1934. Pri tem je rajni Janez izjavil, da bo gospodom v Vrbi dokazal, kako je funkcionirala germanizacija in da Vrba ni bila nikdar germansko naselje. Še bi lahko naštevala zasluge rajnega -vendar se ne da: bil je namreč prisoten na vseh področjih kulture, gospodarstva in političnega življenja. Z zaskrbljenostjo gledam na Drabosnjako-ve in Lesjakove Kostanje in upam, da se bo našel domačin, ki bo nadaljeval nesebično delo rajnega Janeza. Dragi Janez - počivaj v miru v svoji tako ljubljeni domači grudi in ti kličem še enkrat hvala za vse Tvoje nesebično delo. Mi. Iz zapuščine Mira Miškulnika Mi smo pa pevc Mi smo pa pevc z Sveč smo doma rad mi pojamo da oj cnhla. Zbor zdaj pa poje že več daset lit društvo je Kočna, to vi že civ svit. Risn je vušln in lip je naš krej to nam ponidajo prej in še zdej. Viko je zalana več pa še rož vse nam to prav ak lip je naš Rož. Napisano za 80 let Kočne I Djedac prekvati £ čej si spet bi v hvišno s ves dnar v taberni zapiv za štrafo povem ti prprav se nato mesa pa kvobas več na mizi ne bo. Za večerjo ti tudi nič kedrja dam meštaje vse kar dati ti mam. Če s vačn potep pa zapuj s ano alkar te ja pamat nkolsrečava bo. Kna kregaj se ženka bom mačka zakvov na pejč bor je lehov le glej kak je dbov. Nja prato bom jidov se tabe smajav Flora Rauter Djedac prkvati k t edrija nč k pa kremplce bom dav. Djadac manvredni kne norčuj se z mno al kar t prtehnam za všete ano. Ti glej da v gnizdo zdej šitro hreš spat j utre boš morov pred soncam vstat. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Fini Einspieler „Življenje je bilo kruto, a doživela sem tudi mnogo lepih trenutkov!" Bolečina duše, ki je bila v teku življenja vedno znova globoko ranjena, se ne zrcali v njenem obrazu. Govor je o Fini Einspieler, pd. Črnijevi mami iz Zgornje vesce pri Bilčovsu. S Fini Einspieler se je pogovarjala Heidi Stingler _ini Einspieler seje rodila ^Meta 1931 kot hčerka za-vedne slovenske družine pri Pevcarju v Drabu-nažah. Ljudsko šolo je obiskovala v Galiciji. Toda ko se je začela druga svetovna vojna in s tem povezano izseljevanje slovenskih družin, nesreča tudi mimo Pevcarjevih ni šla. Še danes ji je živ v spominu dan, ko je prišla v šolo in je zvedela, da Franca Uranka, pd. Kavha, ni v šoli, ker so družino izselili. Ker je vedela, da je tudi ona iz zavedne slovenske družine, jo je objel strah, da bi tudi njena družina morala doživeti isto usodo. Nesreča tudi nanjo ni dolgo čakala. Še isti dan je prišla po Fini v šolo njena sestrična s kolesom in jo peljala domov. Trenutka, ko je videla pred hišo vojaščino s puškami in družino, ki je imela pripravljene že punteljc za pot v izgnanstvo, Fini svoje žive dni ne bo mogla pozabiti. V tistem hipu je imela le eno željo: da bi lahko še enkrat šla v očetovo hišo. Solze so se ji zlile po licih, a vse zaman. Vstop v hišo ji je nemški vojak zabranil z grožnjo, dajo bo ustrelil. Takrat je bila Fini stara 11 let. Vsa objokana in obupana je takrat stala pred hišo njena mama z dvema otrokoma. Finijina sestra je bila takrat pet let, njen brat v naročju matere pa leto in pol. Poleg njih pa je stal tudi stari oče v starosti 75 let. Grenki trenutki na poti v izseljenstvo Družina je torej morala brez usmiljenja zapustiti domačijo, ne da bi vedela, kdo bo nakrmil živino in kako bo šlo naprej. Vendar je bilo že v tistem trenutku jasno, da živina ne bo dolgo ostala v Pev-carjevem hlevu. Nekateri sosedje so se že takrat, ko so gestapovci prišli po družino, krohotali okrog hiše in pili Pevcarjev mošt. Solze obupane mame in jok majhnih otrok na trnjevi poti do kolodvora v Žrelec niso mogli omehčati src gestapovcev, ki so bili dolžni izvesti nalog Hitlerjevega režima, in na žalost so k temu bistveno doprinesli svoj delež tudi domačini. Z živinskimi vagoni so družino odpeljali v taborišča Schwarzenberg, Frauenaurach in Hesselberg. K sreči družine niso raztrgali in je v taborišču pazil na otroka stari oče. Mama in Fini pa sta morali delati pri nemških družinah. Ker je vsak dan bilo več letalskih napadov na taborišča, so morali ljudje po pet- ali šestkrat dnevno bežati v klet, kjer je bil zaščitni prostor. Tako kot mnogo drugih ljudi je tam tudi stari Pevcarjev oče zbolel za pljučnico. Toda trdna življenjska volja je pripomogla k temu, da je ozdravel. Z drugimi slovenskimi družinami, med drugim tudi z Miklavževo iz Bilčov-sa, so se tolažili, da bo nečloveškega življenja v taborišču kmalu konec in da se bodo lahko vrnili v ljubljeno domovino. Prišlo pa je drugače. Nekega dne je prišla k staremu Pevcarjevemu očetu bolniška sestra in mu prinesla tableto, ki naj bi jo pojedel, menda, da bi po pljučnici popolnoma ozdravel. Ker seje Pevcarjev oče branil vzeti tableto, je bolniška sestra naščuvala nanj psa in ga tako prisilila vzeti „medikament”. Pevcarjev oče je nekaj ur zatem umrl. Oče Pinije Einspieler, rojene Ogris, je bil takrat pri vojakih. Trikrat je vložil prošnjo, da je lahko obiskal družino v taborišču, vendar so tam gestapovci že kmalu prišli po njega. Odpeljali so ga v Celovec pred ljudsko sodišče. Ko je ponovno zaprosil za možnost, da bi lahko obiskal družino, so ga odpeljali v Dachau, kjer je bil 28 mesecev. Izseljenstvo je Pevcarjev oče sicer preživel, vendar je nosil posledice tega časa vse življenje. Vrnitev iz izseljenstva Po treh letih in treh mesecih, ko se je vojna že bližala koncu, so pregnane družine odpeljali v Beljak. Toda tam se trnjeva pot še ni končala. Prvo noč so izseljenci prespali na prostem na kolodvoru. Naslednjih osem dni pa so bili v beljaški kasarni, kjer so morali spati brez vsake slame ali odeje na mrzlem betonu. Pevcarjevemu očetu, ki se je takrat že vrnil iz Dachaua na dom, je uspelo, da se je pritihotapil v kasarno, kjer je „ukradel” naj mlajšo hčerko in jo odpeljal na dom. Ko je družina končno lahko šla na dom, je tam našla do zadnjega oropano domačijo. V hlevu ni bilo nobene živine, v hiši pa nobenega živeža in nobenih odej Kljub temu, da je Pevcarjeva družina dobro vedela, pri katerih sosedih bi lahko iskala svoje stvari, je to opustila. Dobro pa se Fin' Einspieler tudi spominja, kako sc nekateri domačini prišli prosit njenega očeta, da bi jih ne naznanil. Toda družini ni bilo za to, da bi se maščevala in tudi ni nosilav sebi nobenega sovraštva. Bila je srečna, da so se lahko vrnili v ljubljeni domači kraj. Čeprav j6 bilo težko, so Pevcarjevi odpustil* domačinom, ki so veliko prip0' mogli k njihovemu trpljenju. D3i pa česa takega človek v življenj11 ne more pozabiti, je jasno. Pevcarjevi so bili pridnih rok 111 so se znova lotili dela in ustvaril* za družino lep dom. Leta 1950 je Fini Einspielef obiskovala gospodinjsko šolo v Št. Rupertu in je nato za poldrug0 leto odšla v Švico, kjer je delala' gospodinjstvu neke družine. Tod*1 kmalu je spoznala, da je njen0 mesto v domačem kraju, zato s° je vrnila domov. Ker je njen oče zaradi posledk izseljenstva vedno bolehal, je m°' rala Fini delati doma in ni bil° možnosti, da bi se lahko izučil*1 kakega poklica. Z 29 leti se je poročila na Črni' jevo kmetijo v Zgornjo vesco p0 Bilčovsu. Tam je prevzela velik0 PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA nalogo, saj se je s poroko odločila tudi za to, da je skrbela za tri otroke moža Mihija, ki je zgubil ženo. Da to ni bilo enostavno, za to so poskrbeli sosedje, sorodniki in tudi učitelji, ki so vedno spet hujskali otroke proti očetovi ženi. Čr-nijeva mama pa je čutila veliko odgovornost do majhnih otrok in se je vedno trudila, da jim ne bi bila mačeha, ampak ljubezniva mama. Zato jo je tembolj bolelo, če včasih kak otrok, ki je bil nahujskan, tega občutka ni imel. Zaradi hudobije drugih pa so trpeli tudi otroci, ki dolgo časa niso prav vedeli, kakšen odnos naj bi imeli do nove matere. Bilo je na dnevnem redu, da so učitelji in sorodniki kontrolirali „v imenu božjem” perilo otrok in gledali, kakšno malico jim je dala mačeha za v šolo. To je bilo za Črnijevo mamo boleče in je zaradi tega jokala dolge noči. Ko sta se Črnijevim staršem rodila še dva otroka, je bilo za Fini najvišje načelo, da nikoli ne bo delala razlike med svojimi otroki in otroki moža. Ko so otroci hodili v Slovensko gimnazijo, je morala tudi tam spoznati, da je nekateri profesorji ne priznajo za mater Mihijevih otrok. Metali so ji polena pod noge in ji grenili življenje. Kljub temu pa se je vedno spet zavzemala za otroke, ker je vedela, da je njih položaj zaradi smrti matere težaven m zato potrebujejo še več ljubezni in podpore. Veliko oporo pa je ves čas imela v svojem možu; pravi, da teh težav sicer ne bi mogla premostiti. Ko so otroci odrasli, si je Črnije-va mama vedno želela le eno: namreč, da bi vsi otroci začutili toplino v domači hiši in bi radi prihajali na dom. Danes pravi, da se je Potrpljenje splačalo, saj je dosegla svoj cilj. Najbolj uživa, če so od časa do časa vsi otroci doma zbrani okoli mize in se dobro počutijo. Leta 1932 je pogorela cela Zgornja vesca. Skoraj nihče od kmetov ni bil tako dobro zavarovan, da bi si zlahka spet zgradil domačijo. Tako je bilo tudi pri Črniju. Ker ni bilo denarja, so Črnijevi zgradili le hišo in hlev, ki je služil svojemu namenu le za silo. Zato je moral Mihi iti na delo, da si je prislužil toliko denarja, da so lahko zgradili nov hlev. Fini pa je v tem času skrbela doma za otroke in je nosila glavno breme dela tudi pri kmetovanju. Desetletja dolgo je bila Črnijeva kmetija ena največjih v Bilčovsu, Mihi in Fini pa sta bila za sosede vedno spet prvi pogovorni partner, h kateremu so prihajali vsi, kadar je šlo za to, da bi vaščani skupno opravili kakšno delo. V teku zadnjih let pa so se spremenili časi in s tem tudi kmetovanje. Otroci so šli za delom in nobenega ni bilo, ki bi hotel prevzeti kmetijo. Odločitev otrok Črnijeva starša sicer razumeta, a kljub temu pravi Fini, da je bila opustitev kmetovanja zanjo ena najtežjih odločitev. Pravi, da se je jokala za vsako kravo, ki je šla iz hleva in je še po dveh letih včasih imela občutek, da sliši mukanje krav. Hud udarec za Črnijevo družino je prišel leta 1981, ki je Fini zadela možganska kap. Zdravniki so imeli malo upanja, da bi žena lahko okrevala, vendar je bila trdna življenjska volja močnejša od bolezni. Pripoveduje, kako jo je mož Mihi vsak dan obiskoval v celovški bolnišnici in je skušal prikrivati, kako hudo mu je pri srcu. Ko je videla njegov otožen pogled in solze v njegovih očeh, ji je bilo jasno, da se mora za življenje boriti z močjo leva. Vedela je, daje mož izgubil že prvo ženo in bi bila njena smrt najhujši udarec. Že po treh tednih je šla iz bolnišnice in nato po nasvetu fizioterapevtke na okrevanje v Dobrno. Ker je tam srečala nekatere znance, se je začela sramovati bergel in jih je že peti dan pustila v sobi. Pravi, daje imela včasih take bolečine, daje mislila, da gre skozi pekel. Danes, ko lahko spet opravlja vsa dela, je srečna, da se je takrat s tako trdno voljo borila za zdravje. Sedaj, ko sta z možem Mihijem v zasluženem pokoju, uživata, da je Črnijeva hiša slej ko prej središče komunikacije v Zgornji vešči. Na njihov dom radi prihajajo sosedje, znanci, sorodniki in seveda tudi otroci. Za veselo razpoloženje v hiši pa skrbijo vsakih 14 dni pevci Vaščanov, ki imajo tu pevske vaje, saj pri njih pojejo tudi Mihi Einspieler in oba sinova. Srečna pa sta Črnijeva starša tudi veselih trenutkov, katere doživita pri srečanju upokojencev v Št. Jakobu in v Bilčovsu. „Tudi usoda hude bolezni ni šla mimo mene!" Nekaj iz zgodovine Loge vasi Slovenska zemlja prehaja v roke tujcev Slovensko prebivalstvo ob Vrbskem ježem je slovelo po svoji veliki srčni kulturi in poštenosti. Tako se n. pr. Matevž Kaki pd. Vijštr, ki je bil 33 let lesni trgovec, ni nikoli tožaril, čeprav je tisoče in tisoče goldinarjev izplačeval med štirimi očmi in brez potrdila v samem gozdu prodajalcem lesa. S svojo marljivostjo je pridobil toliko premoženja, da je mogel dati otroke šolati v Celovcu. Takšni so bili slovenski rodovi. Res, da se niso branili dobre vinske kapljice in tudi v predzakonski ljubezni so se po stari koroški navadi udejstvovali, toda večinoma so nezakonske matere tudi poročili in nepoštenja niso poznali. Ko so prišli na Vrbsko jezero tujci, kakor general Mingazzi in neki dr. Neustadt! ter drugi, so začeli le-ti goljufati poštene slovenske korenjake ob obali Vrbskega jezera, katerim je bila lopovščina dotlej nepoznana, in špekulirati z zemljiškimi parcelami. General de Mingazzi je imel različne maločastne spore s sosedi. Med drugim je opeharil Črnca na Debru za kos zemlje tik med sedanjim Auenhofom in zemljiščem Ivane Kaki. Te zemlje mu Črne nikoli ni prodal, a vzlic temu si jo je general prisvojil. Leta 1885 pa se je naselil na Vrbskem jezeru neki dunajski advokat, dr. Neustadtl, sramotna prikazen za svojo stran. Pokupil je več zemljišč ob jezeru od Slovencev. Najprej je kupil od Šetlna v Grabnah najlepšo obalo Vrbskega jezera na sredi med Vrbskim jezerom in cesto v dolžini okoli 500 metrov za 600 goldinarjev. Ker pa je bila na tem posestvu vknjižena neka servitula, kupnine sploh ni izplačal. Kmet Šetl je zaradi tega začel piti. Nekoč je v silni duševni depresiji čakal v svoji hiši z nabasano puško na dr. Neustadtla, ki je prihajal po cesti, da bi ga ustrelil. V zadnjem momentu je to moževo namero opazila njegova žena, mu izpodbila puško izpod rok, tako da seje sprožila v slamnato streho. Dr. Neustadtl je opeharil tudi kmeta Sriena na Debru. Pri tem je našel podporo pri sodniku Čižeku v Rožeku. Od Sriena je namreč za večjo vsoto kupil travnik na Robu, ležeč ob Vrskem jezeru. Pregovoril je Sriena, da sta v kupno pogodbo zapisala samo polovico kupnine, da bi se Neustadtl izognil plačilu pristojbin. Toda Sri-enu sploh nič ni plačal, ampak mu je zagrozil, da ga bo naznanil oblasti zaradi utaje pristojbin, če ga bo terjal za kupnino. Šetl in Srien sta zaradi prevare močno duševno trpela in prerano umrla. Nadalje je dr. Neustadtl preva-ril kmeta Važnika v Logi vasi za lepo zemljišče. O teh prevarah so se slovenski kmetje ob obrežju Vrskega jezera, posebno v Dobu in Logi vasi, veliko pogovarjali. Na teh zemljiščih stoje sedaj najlepša poslopja ob Vrbskem jezeru: hotel Mira Lago in Ekcelsior, vila Loga vas in vila Ana, h kateri pripada Srie-nov travnik in Šetlnov gozd ob Cap Wörth. Tako so preimenovali ta del obrežja, kjer je pristanišče za parobrode, šele v novejši dobi. Slednje posestvo je koroški „Hei-maldienst“, ki je organiziral v dobi koroškega plebiscita nemško propagando, podaril italijanskemu princu Liviju Borgheseju, članu Mednarodne plebiscitne komisije, za njegove velike zasluge za zmago Avstrije pri plebiscitu. Nasproti znani, ugledni slovenski osebnosti v Logi vasi se je Borghese, ki je prihajal po letu 1920 v poletnih mesecih vedno na letovanje v vilo Ano, bahal, da ima on največje zasluge za nemško zmago pri plebiscitu. Kot nagrado za svoje delo je dobil v dar posestvo vilo Ano s travnikom in vrtom. Borghese je pozneje to posestvo prodal, sedaj je lastnik delavski sindikat. Seveda je tudi gospodarska kriza, ki je v prejšnjem stoletju težila slovensko kmečko delovno ljudstvo, pripomogla, da je prišlo marsikatero slovensko posestvo ob jezeru na boben in v roke tujcev - Nemcev. Tako je postalo jezero življenjska žila vse pokrajine; iz kmečkih hiš so nastale vile in penzioni, iz slovenskih vasic svetovna kopališča, kakor Poreče, Vrba in Kriva Vrba. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Nadležni prehlad je neredko posledica premajhne pozornosti nogam v vlažnem in hladnem vremenu! Skrbimo za tople noge „Tople noge - pol zdravja,“ velja rek v zdravstvu. Moramo pa v tem Primeru nositl 1 u J take čevlje vso zimo in ne izme- Posebno v našem podnebju, ko dva vlažna letna noma z lahko, hladno obutvijo. časa (jesen in pomlad) ter mrzla zima zahtevajo več zdravstvene pazljivosti, je skrb za tople in suhe noge med prvimi. Nadležni prehlad je neredko posledica premajhne pozornosti nogam v vlažnem in hladnem vremenu, zlasti pri ženskah, ki so bolj „lahko“ obule kakor moški. Zdravniki vedo povedati o raznih vnetjih pri ženskah, ki so posledice prehlada in nepremišljenega oblačenja ob slabem vremenu. Posebno zaposlene žene rade zanemarjajo nekatera osnovna pravila ob dežju. Če ne zavarujemo nog z gumijastimi galošami ali škornji, je nujno potrebno, da vzamemo na delo drug par suhih čevljev (ne copat), da jih obujemo tudi v slabem vremenu, ko se vračamo z dela. Nekatere ženske si pač pomagajo s copati, toda nič ni bolj škodljivo za zdravje kakor znova obuti premočene čevlje in prebiti dalj časa v njih. Mnoge ženske se pozimi odločijo za visoke, toplo obložene čevlje. To je seveda najbolj ustrezna obutev za mraz in vlago. Od toplega obuvala razvajene noge se znajdejo v „salonarjih” skoraj brez zaščite pred mrazom. Po taki nenadni spremembi noge bolijo, lahko pa si nakopljemo revmatično obolenje v gležnjih. Podobno velja tudi za nogavice. Če smo se odločile za toplejše in debelejše, tedaj vztrajajmo v njih, dokler pomladno sonce ne potisne živega srebra v toplomeru nad 10 stopinj. Za slovesnejše priložnosti si pomagajmo tako, da obujemo pod svilene ali lem podobne še tanke volnene v barvi kože ali pa še en par svilenih nogavic. Mleko pospešuje delovanje jeter Med drugo svetovno vojno je prišla - menda iz Nemčije - trditev, da mleko uničuje strupe v človeškem organizmu, bodisi da jih ljudje neposredno uživajo ali se jih dotikajo. Zato so delavci „pri zdravju škodljivih delih“ dobivali vsak dan ustrezno količino mleka.Vendar bi bilo preveč enostavno misliti, da mleko strupe, ki tako ali drugače pridejo v človeški organizem, kratko malo uniči. To že zaradi tega ni mogoče, ker bi moralo mleko vsebovati toliko posebnih snovi, kolikor različnih strupov naj bi vezalo. Vendar mleko brani organizem pred zastrupljenjem, saj pospešuje delovanje jeter, ki imajo prav to nalogo, da strupe in škodljive snovi odvajajo iz telesa. V kakšni obliki mleko uživamo, je skoraj vseeno; lahko je sladko mleko, kislo mleko, pinjenec, jogurt, drugi mlečni napitki in celo skuta. Pri današnjem načinu življenja smo vsi bolj ali manj izpostavljeni vdihavanju izpušnih plinov, zlasti tistih iz motornih vozil, z njihovimi deloma strupenimi sestavinami. Prav te sestavine najbolj obremenjujejo jetra kot osrednji „razstrupljevalni organ“. Temu dejstvu je po mnenju mnogih strokovnjakov tudi pripisati izredno zvečanje obolenj na jetrih v civiliziranih deželah. Zato bi morali vsi, ki so izpostavljeni industrijskim plinom ali tistim iz motornih vozil, uživati čimveč mleka. Izmed posameznih sestavin mleka so zlasti beljakovine izrazita „zaščitnica“ jeter, nič manj pomembni pa niso vitamini. Zato je učinek uživanja mleka toliko večji, če prizadeti uživajo tudi sadeže ali sokove, bogate z vitamini. Naš vrt v jeseni Poznojesenskim vrtnim pridelkom posvečamo navadno premalo pažnje. Gredice, zelje, korenje, peteršilj, por, kol raba, vse je z zeljo in plevelom zarastlo. Ako plevela pravočasno ne odstranimo in ga pustimo dozoreti, bo na pomlad mnogo truda, da gredice osnažimo od plevela. Na dobro obdelane, s kompostom pognojene gredice sejemo še špinačo in motovilec. V primerno gredico, ki je pred vetrom in mrazom zavarovana, lahko vsejemo tudi korenje in peteršilj, da imamo spomladi zgodnji pridelek. Rast vseh letošnjih pridelkov je pri kraju. Kmalu bo treba misliti na pospravljanje. Paradižniki bolj gotovo dozore, ako jim vršičke porežemo, liste pa pustimo. Daje endivija lepo bela, jo moramo povezati; toda nikoli ne mokre, bodisi od dežja ali rose. Pripravili je treba dobro rahlo zemljo za čebulice pomladanskih cvetlic: hija-cint, ciklam, tulipanov. Suha stebla in listje od krompirja, fižola, graha, kumar i.dr. spravimo na kup in zažgemo. S tem uničimo mnogo plevelnega semena, pa tudi raznega mrčesa, na drugi strani pa je ta pepel dobro gnojilo. Kjer pri hiši ni živine, od katere bi dobili potrebnega gnoja za vrt, si je treba pomagati na drug način. Na vrtu določimo prostor, kamor znašamo na kup: saje, pepel (od drv), razne odpadke in smeti in se preskrbimo s potrebnim gnojem za vrt v pomladi. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Vse najboljše V Kazazah pri Metlovi je praznoval svoj 70. rojstni dan naš dopisnik in predsednik Društva upokojencev Podjuna gospod Martin Komar. Slavljencu sta čestitala tudi predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc in vodja Enotne liste Dobrla vas Martin Wastl. Oba sta mu zaželela vse najboljše, predvsem pa tudi v prihodnje veliko ustvarjalnosti. Z leve: dr. Matevž Grilc, slavljenec Martin Komar, gospa Komar in Martin Wastl. še pomnite ■ Motiv iz Slovenjegu Plajberga iz leta 1969. Na sliki vidite procesijo, na kateri so sodelovali domačini,, med njimi tudi eden izmed znanih današnjih kulturnih funkcionarjev. Sliki: šircelj.jože Budil pripoveduje Ura je šest in moja ženka Micka še vedno noče vstati. Lačen sem, in zato skočim na njeno posteljo in se vležem najprej k njenim nogam. Ženka se obrne in spi naprej. Kako bi jo lahko zbudil? Dvignem odejo in jo poližem po nogah. Micka zajucka. Verjetno od veselja. Zato ves srečen skočim na njo in jo poližem še po obrazu. Vem, da se to za psa ne spodobi, a to je edina možnost, da spravim ženko iz postelje, da mi da zajtrk. Z Micko stanujeva sama v hiši in sva srečna, da imava drug drugega. Zato imam verjetno tudi več pravic kot jih imajo drugi psi. Končno se spravi Micka iz postelje. Radoveden jo opazujem v kopalnici in sem presenečen, ker vidim, da vzame iz omare lepo obleko. Že spet gleda celo večnost v ogledalo, ker je pač tako rada lepa. No, verjetno se bova danes spravila na pot v Celovec. Še nekaj trenutkov in bom dobil zajtrk. Toda Micka mi že pred zajtrkom vzame veselje do jedi. Pravi, da sem že vse preveč debel in bom moral narediti dieto. Meni pa je to vseeno, kako zgledam, saj zadošča, daje Micka lepa. Drži pa, da sem pri hoji že bolj počasen kot v mladih letih. A to nič ne de. Prijateljice verjetno itak ne bom več dobil, a vseeno, saj imam Micko. Najbolj srečen pa sem, da moja ženka pri vzgoji ni tako stroga in ima občutek, da sva prava partnerja. Sicer pravi, naj se pogledam v ogledalo in pogledam, kako debel sem že, a za zajtrk kljub temu dobim mleko in okusno, mastno klobaso. Sedaj si Micka obuje čevlje in plašč. Saj sem si že včeraj mislil, ko je Micka sedela ure in ure pri pisalnem stroju, da greva danes v Celovec na uredništvo Našega tednika. Nekateri mislijo, da so samo moški kavalirji, a to ne drži. Tudi moja ženka najprej meni odpre vrata pri najinem avtomobilu. Ponosen sem, da smem sedeti na sedežu sovozača, ampak saj sem že starejši kot 12 let. To pa samo zato, ker je moja ženka vedno tako dobro skrbela zame. Mojo Micko moram navaditi samo še na to, da me v Celovcu ne bo pustila samega sedeti v avtu. Ne uvidim, da pri Tedniku sama pije kavo, saj bi lahko tudi meni dali kakšno klobaso, tudi če to za mojo figuro ni najboljše. Vaš X Budli PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Globasnica ,Juena“ novo gostišče v osrčju Podjune Alojz in Lenka Gregorič sta odprla pred kratkim v Čepicah pri Globasnici, v osrčju Podjune, v bližini starega rimskega mesta Juene novo gostišče in penzion ,Juena“. Alojz Gregorič izhaja iz Globasnice. Njegov ded je bil dolgoletni slovenski župan v Globasnici, njegov stric Jožef Gregorič pa požrtvovalen prosvetni delavec pri globaškem društvu. G. Gregorič je zastopnik Slovenske stranke v globaški občini. Njegova posebna zasluga je v tem, da deluje blagovna zadruga zdaj tako uspešno. On se je najprej trudil, da pomaga drugim, in tako je bila njegova poglavitna skrb ustanovitev vaškega hladilnika v Mali vasi pri Globasnici. Z enako veliko vnemo se udejstvuje pri prosvetnem društvu; vsa leta je bil režiser igralskega odseka. Njegova velika želja je bila, da bi v občini razširil gostinske možnosti, in tako je postavil kljub velikim težavam in naporom zelo moderno urejeno restavracijo ,Juena“ z avtomatskim kegljiščem in tujskimi sobami v prid turizmu in gospodarstvu. Velika opora pri tem obširnem delovanju, tako v gospodarskem, političnem in kulturnem, ju je bila njegova žena Lenka, ki je bila vselej njegova desna roka. Tako sta mogla s skupnimi napori postaviti sodobno opremljeno restavracijo Juena“, ki naj bi bila prostor razvedrila in prijetnosti za vse, posebno pa za slovenske rojake iz spodnje in gornje Podjune, cele južne Koroške in vseh slovenskih krajev. Naše prisrčno priznanje moramo Alojzu Gregoriču in njegovi ženi Lenki izreči zaradi tega, da sta svojo narodno zavest in pripadnost pokazala na zunaj z dvojezičnim napisom; to naj bi bilo vzor drugim slovenskim obrtnikom in podjetnikom. Zakaj naj bi skrivali to, kar nam je najdražje, svoje najžlahtnejše bisere! Vabimo vse slovenske rojake, naj se ustavijo pri svojih vožnjah skozi slovensko Koroško, predvsem pa Podjuno, pod goro svete Heme, kjer je stalo pred dva tisoč leti rimsko mesto Juena, kije dalo ime Podjuni, pri gostišču ,Juena“, kjer jim bosta postregla Alojz in Lenka Gregorič z gostoljubjem in prijetno domačnostjo, dobrimi jedili in pijačami. Vse priznanje podjetjem, ki so nadvse okusno zgradila in opremila novo gostišče,Juena“. (Naš tednik 28. avgusta 1969) Celovec Himen mlademu paru V soboto, dne 24. maja sta se v Novem mestu odločila za skupno pot g. Karl Böhm, nastavljenec v Mohorjevi knjigarni, in tajnica v novomeški bolnišnici gdč. Rafaela Mesarko. Poročil ju je ženinov stric, pater-jezuit (misijonar) g. dr. Edmund Böhm. Mladima poročencema želimo na novi življenjski poti vso srečo in obilo božjega blagoslova. (Naš tednik, 5. junija 1969) Tschuschen raus“ V noči od 5. na 6. marec so neznani zlikovci odstranili na veli-kovški Hranilnici in Posojilnici ploščo z dvojezičnim napisom. V noči od 11. na 12. marec so se spravili prav tako neznani (kako dolgo še!) zlikovci (ali mogoče slikarji?) nad dobrloveš-ko Hranilnico in Posojilnico. Tam sicer niso mogli odstraniti dvojezičnega napisa, ker bi morali v ta namen spraskati omet. Zaradi tega so pokazali, da znajo že pisati in po vsej verjetnosti tudi brati - TSCHUSCHEN RAUS. To smo najbrž mi Slovenci. Zadnjo nedeljo je premagal v Velikovcu Krpan Brdavsa. Za odrom je šlo to kar na hitro, brez velikih težav mu je spustil slovenski mogočnjak kri, Ijdudje niso videli boja, samo čuli so bojno vpitje. A zunaj na cesti! Zadnjo nedeljo je čakal v Velikovcu veličasten sprejem. Po mestu so paradirali v glavnem mladi ljudje, ki so hoteli pokazati svojo domovinsko zvestobo s tem, da so si navezali na obleke koroške zastavice in skušali ustrahoviti z raznimi sredstvi številne ljudi, ki so so ogledali Krpana. Celo moderna tehnika ni šla mimo njih. Nekateri so skušali požlahtniti zrak s tem, da so metali smrdljivce (Stinkbomben). Mislimo, da ne bomo dosegli miru, sprave, medsebojnega spoštovanja v deželi vse dotlej, dokler bo nahujskana mladina imenovala Slovence samo „slowenische Schweine, windische Gfrießler“, dokler bo slovenska beseda, kaj šele slovenska prireditev povod za nacionalistično histerhijo. Ne bo miru vse dotlej, dokler bojo nekateri ljudje pobirali podpise proti slovenščini, proti slovenski prireditvi. Predvsem pa ne bo miru vse dotlej, dokler je umestno vsako sredstvo, da pritiskaš na Slovence tako gospodarsko kot psihološko kot tudi fizično in dokler je „rešilno“ tudi zločinsko postopanje (vlom v velikovško „Burg“ v noči od sobote na nedeljo). Spoprijaz-niti se bo treba z dejstvom, da imamo Slovenci na Koroškem domovinsko pravico tako kot vsi drugi. Nekdo nas je že hotel pregnati, nas je izsiljeval, a izseliti nas ni mogel. Prej se mu je zlomila hrbtenica. Njegov duh pa še živi -to so nam zadosti dokazali dogodki v Velikovcu in Dobrli vasi. Čas bi že bil končno, da bi nehali s takim hujskanjem. A pehota bo sledila šele potem, ko bojo to zapovedali častniki. (Naš tednik, 20. marca 1969) Janko Zwitter koroški prvak Zadnjo nedeljo so bile tekme za koroško prvenstvo v nordijskih disciplinah v Vrbi. Prvak na skakalnici je postal 23-letni Janko Zwitter iz Zahomca s skoki 46,5 48,5 m ali z 199,6 točkami. Drugo mesto pa je zasedel njegov klubski tovariš Hanzi Millonig z najdaljšim skokom dneva 49 in 45 metrov. Našima mladima smučarjema želimo še mnogo uspehov. (Naš tednik, 23. januarja 1969) Žihpolje (Poroka) Pri nas na Žihpoljah smo imeli v nedeljo, 23. novembra, zelo lepo poroko. Poročil se je župan Ludwig Ogris z Radiš z Marico Močilnikovo, doma iz Št. Vida v Podjuni. Poročne obrede je obpravil radiški župnik. Bilo je tako lepo, ker je bil ves obred svete maše v slovenskem jeziku. Ganljivo je bilo tudi, ko sta ženin in nevesta in vsi svatje tako zbrano in lepo sodelovali pri službi božji. Takih porok bi si na Žihpoljah še in še želeli. Naj jih pripelje pevovodja Šimej še več k nam. Prav tako pa bi si želeli kaj podobnega v naši fari. Naj še dodamo nekaj, in sicer, da smo županovo nevesto večkrat videli na odru v Št. Jakobu v Rožu ter smo občudovali njene igralske zmožnosti. Mladoporočencema želimo obilo sreče in veliko božjega blagoslova na novi ne lahki življenjski poti. (Naš tednik, 19. decembra 1969) PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Družina Blažej iz Encelne vasi je navdušila s petjem. Slika desno: Na kulturni prireditvi so upokojenci tudi sami nastopali. Kulturna prireditev z družabnim srečanjem V nedeljo, 12. septembra 1993, je vabilo „Društvo upokojencev Š. Jakob v Rožu“ na kulturno prireditev z družabnim srečanjem v farno dvorano. Veliko število upokojencev seje odzvalo povabilu. Tokrat so bile v gosteh naslednje skupine: Vokalna skupina PD „Lipa“ Velikovec, družina Blažej iz Galicije, c i trasi nji Mici in Hilda ter harmonikar Franci Melcher pd. Pavič. Z navdušenjem so upokojenci sledili dovršeno zapetim pesmim PD „Lipa“ iz Velikovca pod vodstvom gospodične Sonje Kuchling. Iznenadili so upokojence s pesmimi, ki pri nas še niso tako znane. Družina Blažej pod vodstvom gospe Mire je nastopila z majhnimi, lično oblečenimi deklicami, ki so pele, plesale in citrale - njihovemu nastopu je veljal še poseben aplavz. Citrašinji Mici in Hilda sta s citranjem popestrili spored in Franci Melcher pd. Pavič je igral na harmoniko. Ob dobri kapljici in zakuski so v družabnem delu imeli upokojenci možnost izmenjati svoja mnenja in še malo pokramljati. Taka srečanja so za upokojence zelo važna, ker zbudijo v njih zavest, da še niso pozabljeni. Prisrčna zahvala velja vsem sodelujočim za njih nesebičen nastop v prid našim upokojencem. Št. Jakob v Rožu Iz cikla spoznavajmo našo ožjo domovino Dne 28. julija 1993 smo se s Sienčnikovim avtobusom odpravili na pot, da še pobliže spoznamo našo ožjo domovino. Pot nas je vodila preko Celovca na Mostič in po severni strani na Djekše. Djekše so prijeten kraj, ki leži 1159 metrov nad morsko višino na južnem obronku Svinje planine. Djekše so znane, da imajo v letu največ sončnih ur na Koroškem. Na Djekšah smo si ogledali lepo prenovljeno cerkev z obrambnim zidom iz časa turških vpadov. Zadržali smo se na Djekšah dalj časa in si gostilne ogledali tudi od znotraj. Vsi udeleženci 'So bili navdušeni nad lepo lego Djekš in smo se kaV težko poslovili. Pot nas je vodila preko Št. Petra na Vašinjah na južno stran Drave v Breško vas - kjer smo si ogledali tudi Breško jezero. Nadaljevali smo Pot v Globasnico, kjer so si upokojenci spet ogledali grad Elbe. Po kosilu, kije bilo izdatno in smo ga uživali v gostilni Štekl-Hudl, smo Pot nadaljevali v Sele, kjer je bila naša zadnja Šentjakobčani na jubilejnem pliberškem jor-maku. postaja. Ustavili smo se v gostilni Malle in ob spremljavi našega harmonikarja Franceja še par uric plesali. Kar težko je bilo spraviti upokojence spet v avtobus, ki nas je srečno pripeljal domov. Dne 3. septembra 1993 smo se udeležili I. srečanja upokojencev v Pliberku ob priliki „Pliberškega jormaka“. Iznenadeni smo bili nad tako veliko množico upokojencev. Kosilo, ki smo ga užili v šotoru, je bilo odlično in se prostovoljnim pomagačem, kuharicam in postrežnemu personalu na tem mestu zahva-Ijujemo.Škoda, da nastopajočim zborom in skupinam zaradi trušča v sosednjem šotoru nismo mogli v polni meri slediti. Hvalevredno je tudi, da so se člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk upali poskusiti s tombolo, ker to delo zahteva veliko požrtvovalnosti. Krstno predstavo tombole so, kakor izgleda, dobro preživeli. Torej kar korajžno tako naprej. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Tako so se časi spremenili. Nekoč je v Zahmocu tako potekalo vaško življenje, danes take slike gotovo ne bi mogli več posneti. Foto:Šircelj Nekaj iz spominske knjige fare Rožek Francoski časi Dne 23. avgusta 1813 je bil mogočni francoski cesar Napoleon premagan pri Leipzigu v Nemčiji. Leta 1809 je morala Avstrija beljaški okraj odstopiti Iliriji. Po zmagi pri Leipzigu so tudi avstrijski vojaki začeli spet napadati Francoze in je prišlo do hudih bojev pri Rožeku. Zaradi bojev je 1 .•■ septembra 1813 pogorel cel Rožek, farna cerkev in tudi župnišče. Več dni je trajala bitka ob mostu v Rožeku. Šele leta 1817 je bilo župnišče spet pozidano v tej obliki, kot stoji še danes. Dne 8. septembra 1819 je bila pozidana tudi župnijska cerkev. Posvetil jo je celovški škof in kardinal Salm. Farovski hlev in skedenj so sezidali leta 1817 onstran ceste pod cerkvijo. Leta 1820 pa je pustil patron cerkve knez Rosenberg skedenj podreti in je zidal novega, ki stoji še sedaj. Menil je namreč, da prejšnji skedenj ob cesti moti pogled na farno cerkev. Mašniško posvečenje v rožeški cerkvi Zakrament svetega mašniškega posvečenja se navadno deli v škofovi cerkvi. Leta 1819 pa je bila deležna te velike časti rožeška farna cerkev. Že na predvečer Male Gospojnice je prišel v Rožek takratni celovški škof kardinal Salm. Vsi duhovniki rožeške dekanije so bili zbrani in so ga pozdravili ob dravskem mostu. Slovesen je bil sprevod škofa in kardinala v grad knezov Rosenberg. Muzika je igrala, ljudstvo je pelo in molilo, topovi so streljali, dravski most in novo-pozidana farna cerkev in mnoge hiše so bile razsvetljene z lampijoni. Rožeški grad je ostal v bojih med Francozi in Avstrijci nepoškodovan in tako je lahko sprejel vse številne goste tega dneva. Na Malo Gospojnico je deževalo. Ljudje pa so kljub temu prihajali od vseh strani. Najprej so škof posvetili novo cerkev. Potem je sledila sv. maša, med katero je bilo posvečenih 10 novo-mašnikov: Ignacij Alesch, Jožef Gabriel, kije bil pozneje župnik pri Št. Jurju za Celovcem in kanonik v Gospe Sveti Johann Heinz, Simon Hribernig, pozneje župnik v Selah. Jožef Magedin, ki je bil v Borovljah in je bil doma v fari Glinje, Luka Schčffmann, pozneje župnik v Bilčovsu, Urban Wiegisser, Matija Mačehi in Sebastijan Moschitz, oba pozneje kaplana v Rožeku, ter Baltasar Marinitsch. Škofa in kardinala sta spremljala tudi dva kanonika celovškega stolnega kapitlja. Knežja grobnica Nekdanja farna cerkev v Rožeku je bila zidana v romanskem slogu. Sedanja ladja je imela lesen strop. Zvonik je stal na vzhodni strani med sedanjim oltarjem in ladjo. Pozneje so nekdanjo apsido podrli in sezidali sedanji prezbiterij. -Leta 1686 so kupili knezi Rosenberg rožeški grad in dali prezidati tudi farno cerkev. Severna kapelica farne cerkve, sedanji zagrad, je bila grobnica knezov Rosenberg. Sezidali so jo leta 1797, torej petnajst let pred francoskimi vpadi. Napis nam o tem pravi: „Z velikimi stroški je popravil cerkev in sezidal grobnico v spoštovanju do rajnih, nebesa pa sije zaslužil s cednostnim življenjem knez Franc Orsini Rosenberg, nekdaj najboljši v deželi, danes prav in pepel - 1797“. Na južni strani cerkve je še ena kapelica, kije starejša. Koje bilo treba pozidati v letih po 1813 porusno cerkev, so knezi Rosenberg spet veliko pomagali. Zvonik so preložili na zapadno stran, cerkev je bila podaljšana za sedanjo emporo in ladja je dobila sedanji obok. IMekaj zgodovine iz Važenberške okolice Bilo je v tisti dobi, ko so roparski vitezi že izumrli in njihovi gradovi že razpadli. Danes se še pripoveduje, da je nad Rajnekarjem in nad Zgornjimi Trušnjami bil grad roparskih vitezov. Že v starih časih je namreč tu mimo vodila trgovska cesta, ki je peljala iz Spodnje Štajerske preko Lipice, skozi Trušnje in pod gradovi roparskih vitezov mimo Rajnekarja preko Svinca na Št. Vid, pa tudi proti Starem Dvoru in Brežem na Zgornjo Štajersko. Po tej trgovski cesti so že za časa roparskih vitezov vozili vozniki iz Spodnje Štajerske vino, meso in druge stvari. Tudi krave, tako imenovane „bužle“, konje, svinje in s mrkov e kure (indijanarce) so gonili po tej cesti. Že ob cesti so koroški kupovalci pričakovali seveda tudi roparski vitezi, jih napadali in izropali. Zalo pa so trgovski vozniki vozili v skupinah in bili oboroženi. To trgovanje je trajalo do naj novejše dobe, dokler ni zeležnica prevzela vsega prometa. Ko so roparski vitezi že izumrli, so jih še dolgo časa nadomestovali drugi tajni roparji, kijih nikjer ne manjka. Ko so gospodovali graščaki v Srednjih Trušnjah, na Važenberku nad Šmarjeto in drugje, so jim podložniki kmetje morali oddajati desetino in razen tega opravljati na gradu še raboto, bodisi s „svežom“ (z vprego) ali osebno. Pri tem so imeli opraviti predvsem s „fleharji“ (Pfleger) to je z oskrbniki, ki niso imeli v oskrbi samo grajskih polj, temveč vso grajsko upravo in urejevanje zadev z podložniki. Vsa uprava je bila v rokah teh grajskih oskrbnikov, ki so izrabljali svojo silo nad podložnimi kmeti. Pripomba: Nekdanji roparji so rabili rokice nedolžnih otročičev, ki sojih dobili iz matrnega telesa za to, da bi jih pri njihovih vlomih iz zločinih nihče ne opazil. Rokce pa so morale biti od fanta, dekliške niso veljale. Med majhne prste teh rokic so tatovi nato nataknili sveče in jih prižgali, pri tem pa opazovali, koliko sveč ni hotelo goreti. Koliko sveč ni gorelo, toliko ljudi je pri hiši budnih, so prerokovale ročice. In ti ljudje roparje lahko zaslutijo. Če pa so vse sveče gorele, je znamenje, da pri hiši vsi ljudje spijo. V tem primeru so v hiši vlomili in pokradli vse, kar seje dalo. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Zbor slovenskih upokokojencev pod vodstvom Janeza Petjaka je slavnostno otvoril 1. srečanje slovenskih upokojencev. 1. srečanje slovenskih upokojencev Zaradi jubilejnega sejma - jor-maka v Pliberku, ki je trajal letos štiri dni, je Slovensko društvo upokojencev Pliberk kar prvi dan, to je 3. septembra, imelo na jor-maku svoj kulturni program s srečolovom. Naša reklama za srečanje sosednih društev upokojencev je bila uspešna. Čez mejo se je pripeljalo šest avtobusov upokojencev. Izredno veliko jih je bilo iz sosednih društev, iz Mežiške doline. V kulturnem programu je najprvo v pozdrav zapel mešani zbor društva upokojencev Pliberk. Nato je 12-članski harmonikarski orkester z Raven zaigral nekaj zelo ubranih in ritmičnih melodij. Končno pa je nastopil mešani zbor upokojencev Celje. Močen in dolg aplavz je bil dokaz, daje zbor izvrstno zapel. Spomin na jubilejni pliberški jormak ter 1. srečanje slovenskih upokojencev. Pesnica Kati Marketz in Lojz Gregorič iz Čepič. Med programom sta se v šotoru pojavila župan občine Pliberk, mag. R. Grilc in mestni svetnik Fric Kumer-Črčej, ki sta pozdravila vse navzoče upokojence in zaželela, da bi se upokojenci dobro počutili na pliberškem jorma-ku. V izpeljavi srečelova smo bili začetniki, a pridobili smo si nekaj izkušenj, tako da bo prihodnje leto šlo že brezhibno. Dobitkov je bilo približno 300. Nekaj jih je prav lepih in uporabnih. Tisti, ki so zadeli mlade kokoši, bodo lahko vsako jutro na mizi imeli sveža jajca, da bodo dajala čez dan več moči. Zaradi našega organiziranega dela se je mnogo upokojencev prvič udeležilo našega jorma-ka, kar je bilo za mnoge posebno doživetje. Od an-Mot do Dostojevskega Ali še (že) veste? Anekdote Kapitan Strique je nekoč vprašal maršala Francije Francoisa de Bessomierra (1579 - 1646): „Sedaj, ko ste že osiveli maršal, mi lahko poveste, koliko ste stari.“ „Triinšestdeset ali štiriinšestdeset let,“ je odgovoril maršal. „Kako triinšestdeset ali štiriinšestdeset? Razlika je vendar velika. Ali res ne veste natančno?” „Gospod, jaz preštevam svoj denar, svoje pse, srebrnino, ljubice in dohodke, ki bi jih lahko izgubil ali bi jim lahko kdo vzel. Ker pa se ne bojim, da bi izgubil ali da bi mi kdo vzel kakšno leto, sem miren in let ne štejem.” * Ko je grški modrijan Anakarsis (VI. stol. pred Kristusom) izvedel, da njegov učitelj in prijatelj pripravlja objavo atenskih zakonov, je dajal: „Ne ve, da so zakoni kot pajčevina: mušice se zapletajo vanjo in poginejo, velike muhe pa jo raztrgajo.” * Ko je slavni francoski dramatik Jean Anouilh nekoč prišel na eno prvih premier v sezoni, so pred gledališčem v dolgi vrsti stali razkošni avtomobili, ob katerih so čakali šoferji. Tedaj je Anouilh zaslišal nekega šoferja v sijajni uniformi, kako je rekel nič slabše oblečenemu tovarišu: ,Jutri tu ne bo več toliko elegance. Jutri bodo prišli pravi gledalci.“ * Pisatelja Hemingwaya so vprašali, če pozna vse kraje, o katerih v svojih povestih piše. Ta pa je dejal: ,Ali je Danteja kdo kaj vprašal, če je že videl pekel, o katerem je toliko pisal?” * „Vaš mož je milijonar,” je neki poslušalec napadel Nancy Astorjevo med govorom, ki ga je imela kot kandidatka za poslansko mesto. „Naj vstane tisti, ki ne bi hotel biti milijonar!“ je vzkliknila Nancy Astor. Nihče ni vstal. Zgodovina žepnega robca Še pred šestimi stoletji so si kralji, plemiči in škofje, pesniki in učenjaki brisali nosove prav tako kot pračlovek, ki ga je narava obdarila z zdravim palcem in kazalcem. Šele v 16. stoletju seje pojavila nova moda, ki je napravila revolucijo v tem poglavju lepega vedenja. Nekega dne je zajel Benetke val radovednosti in navdušenja, ko je neka lepa in elegantna dama uporabila na neki slovesnosti štirioglat košček platna, da si je z njim obrisala nos. Navdušenju je seveda sledilo posnemanje. Slavni košček platna je osvojil celo francoski kraljevski dvor. Kmalu je postal vsak tak robček iz dobrega blaga in obrobljen z najfinejšimi čipkami luksuzni predmet, vča- sih celo prava mala umetnina. Nato je žepni robec prodrl v Nemčijo, kjer je postal znamenje visokega družabnega položaja tistega, ki ga je nosil. Tam so bili žepni robci sprva pridržani le kraljevski družini, dvornemu spremstvu in visokim plemičem. Še leta 1595 so izdali v Dresdenu posebno odločbo, ki navadnim državljanom izrecno prepoveduje uporabo žepnega robca. Dostojevski o smehu Smeh zahteva poštenost, a smeh večine ljudi je zvijačen, zloben. Marsikaterega človeka ne moreš prepoznati; ko pa se brezsrčno zasmeje, se pokaže njegov značaj kakor na dlani. * Če hočete spoznati kakega človeka, videti mu v dušo, ga opazujte: ne kako molči, govori ali joče ali celo kako se navdušuje za velike ideje, ampak, kako se smeji. Če je smeh dober, je človek dober. In če se vam smejoči človek zdi smešen, bodite prepričani, da nima osebnega dostojanstva ali pa ga ima le malo. Iz stoletnega koledarja Vreme bo lepo: če je zrak suh; če pade obilo rose, če rosa dolgo ostane; če so vrhovi gora megle in oblakov prosti; če sonce vzhaja svetlo rumeno; če sonce zjutraj ali zvečer lepo žari, je le malo rdečkasto in brez oblakov za seboj; če je mesec svetlo bel; če se luna spremeni v uri blizu polnoči; če megla pada k tlom; če se dim vzdiguje naravnost kvišku; če plamen visoko plapola; če barometer na visokem mimo stoji, ali pa če se iz nižine znatno vzdigne; če začne padati zjutraj pred 7.00 uro, popoldne rado sonce sije. Jutranje padavine od 4.00 do 9.00 ure so sploh manj trajne. Če so živali videti pri svojem delu vesele, urne: pajki mnogo predejo, lastovica leta visoko, škrjanček se dviga v višave, čebele se vračajo pozno domov, mušice rajajo še po sončnem zahodu, rega pleza kvišku, petelini zjutraj močno pojo. Slabo vreme pričakujemo: če barometer pada; če je zrak vlage napit; če se kamni in zidovi pote; če sol postaja vlažna, moka kepasta; če v zaceljenih udih začne trgati; če rosa naenkrat izgine, čeprav ni vetra; če rosa zjutraj izostane, čeprav ni oblačno in ne vetrno; če je silno soparno in sonce peče; če se vidijo oddaljeni kraji nenavadno jasno; če je zjutraj svetla, obilna zarja; če vzhaja sonce megleno ali ima belkast obroč okrog sebe; če so zvečer za soncem temni oblaki. Spominski dnevi Oktober: 1.10.1988 - umrl župnik in pesnik Anton Kuchling 10.11.1948 - OZN sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah 10.10.1920 - Koroški plebiscit 15.10.1844 - rojen pesnik Simon Gregorčič 18.10.1869 - umrl pesnik Simon Jenko 26.10.1955 - zadnji tuji vojak zapustil Avstrijo, avstrijski parlament sprejel zakon o trajni nevtralnosti 29.10.1851 - rojen narodopisec Janez Šajnik November: 4.11.1990 - umrl dipl.trg. Janko Urank 10.11.1819 - umrl baron Žiga Zois, mecen slovestvene-ga dela med Slovenci 13.11.1813 - rojen v Svečah pisatelj in koroški sloven- ski politik Andrej Einspieler 16.11.1887 - umrl Fran Levstik 24.11.1906 - umrl pesnik Simon Gregorčič 25.11.1923 - umrl pesnik in pisatelj Josip Stritar December: 2.12.1860 - rojen koroški slovenski politik France Grafenauer 3.12.1800 - rojen pesnik France Prešern 3.12.1833 - rojen ljudski pevec Franc Leder Lesičjak 5.12.1905 - rojen kmet in narodopisec Niko Kriegl 11.12.1918 - umrl pisatelj Ivan Cankar 11.12.1980 - umrl koroški slovenski skladatelj Pavle Kernjak 15.12.1935 - umrl politik in poslanec v deželnem in državnem parlamentu France Grafenauer 19.12.1828 - rojen slovničar Anton Janežič 22.12.1825 - umrl koroški bukovnik Andrej Šušter Drabosnjak ŠT, JAKOB V ROŽU________ Dne 3. oktobra '93 nas je za vedno zapustila 82-letna gospa Lojza Martinjak iz S rej. Rajna Lojza je bila zadnji člen znane Martinjakove družine. Umrla je Marti n jakova Lojza Še ni dolgo od tega, ko je umrl njen brat Tonej Martinjak, svoj čas trgovec v Celovcu. Nihče ni mislil, da mu bo njegova sestra Lojza tako hitro sledila. čeprav je bila Lojza v svoji mladosti lepotica, se vendar nikdar ni odločila za zakon -ostala je sama. Ko je njen brat Jozej, ki bi moral prevzeti Mar-tinjakovino, v drugi vojni padel - se je rajna Lojza, dokler je mogla, brigala za Martinjakovo hišo. Ko so ji moči bolj in bolj pojemale, je živela v svoji kaj-žici v Srejah in zadnja leta pri sorodnici v Lesah. Letos je morala iti v bolnišnico in je bila tam operirana, zatem pa je Prišla v oskrbo doma Caritas v Podgorjah. Po operaciji se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo in je umrla. V sredo, dne 6. oktobra 1993, smo jo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v št. Jakobu. Pogrebno sv. mašo je opravil domači župnik Jurij Buch. Draga Lojza, mirno počivaj v domači zemlji. Sorodnikom na tem mestu izrekamo naše iskreno sožalje. Mi. Za tiskovni sklad so darovali: Rudi Mak, Obirsko 50,-Franc Smrtnik, Korte 100,-, Monika Ladinig, Kršna vas 30,-, Adela Gril, Plaznica 100,-, Ana Hašej, Kokje 50-, N. N. Lepena 80,-, Nužej Tol-majer,. Verovce 80,-, Micka Miškulnik, Velika vas 80,-, Cilka Krajnc, Slov. Plajberk 80,-Vsem darovalcem iskren Bog plačaj! Rož — Podjuna — Zilja ŽALOSTNA VEST IZ MALE VASI Rože na vrt bom nasadil... Na te besede se je spomnil marsikdo od sovaščanov, ko je zadnjo soboto za vedno zatisnil svoje oči v krogu svojih domačih v Mali vasi pri Globasnici dobri oče August Dobrounig. Na njegovi dolgi življenjski poti so mu bile do zadnjega diha stalni spremljevalci rože, ki jih je nadvse ljubil in rad negoval. Morda je v rožah gledal človekovo življenje, ki ni zmeraj polno lepih cvetov, ampak včasih tudi trnja. Tako je bilo tudi v življenju rajnega Augusta Dobrouniga. Rodil se je 28. 8. 1910 pri Zdovcu v Ko-novecah. Kot majhen fant je do-raščal v času prve svetovne vojne in tako doživljal trdo bitko za vsakdanji kruh. Zaradi tega se je tudi zavedal, daje potrebno prijeti za delo in se je odločil za poklic zidarja. Ta poklic je vzljubil in ga izvrševal do upokojitve. Kljub trdim časom druge svetovne vojne se je odločil, da ustanovi družino. Poročil se je z Marijo Wollstein ter se preselil na Ho- timcevo domačijo v Globasnico. Rodilo se je pet otrok. Na žalost se je v Švici zgubil sin Berti, ki ga še do danes niso našli. Kljub temu križu je rajni oče bil na razpolago vsem sosedom z dejanji in nasveti. Moč za vse to je črpal iz svoje globoke vere. Na to dejstvo je opozoril tudi domači župnik v svoji pridigi, ko je dejal, da mu je rajni oče ob obisku povedal, kako je vse svoje življenje gradil na veri in Cerkvi. Kot kristjan je tudi v svojih zadnjih dnevih potrpežljivo prenašal bolečine krute bolezni. Še v zadnjih dnevih si je zaželel pogleda na svoje rože. V skrbnih rokah svojih domačih je v soboto zatisnil oči v prepričanju, da bodo tudi njegovi potomci na vrtu nasadili in z ljubeznijo negovali rože. V ponedeljek popoldan se je zbralo lepo število prijateljev in znancev, da so skupno z domačimi pospremili rajnega očeta na poti k večnemu počitku. Pogrebne obrede je opravil domači župnik in dekan Peter Sticker, ki je posebej pohvalil rajnikovo krščansko življenje, ter dejstvo, da je oče tudi v pokoju imel svoj prostor v krogu družine. Pesmi žalostinke je rajnemu na njegovi zadnji poti zapel domači cerkveni zbor. Naj si Dobrounigov oče odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja. Otrokom Rudiju, Eduardu, Milki in Terezi ter vsem drugim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Bernard PODGORJE Zadnje slovo Terezije Krištof Za vse nepričakovano nas je 4. okt. '93 v 68. letu starosti zapustila gospa Trezi Krištof, pd. Harej-ka iz Dragožič. Čeprav nam je bilo znano, da že leta boleha, je bilo slovo kljub temu nepričakovano. Vedno spet je je rajna iskala pomoč v bolnišnici - vendar ji zdravniki niso mogli pomagati, mogli so ji samo lajšati bolečine. Življenje rajne Terezije ni bilo posuto z rožicami. Z 10. letom je izgubila mamo in sta s sestro, ki je bila dve leti starejša, živeli pri babici na domači kmetiji. Življenje na kmetiji je bilo takrat hudo in je morala rajna že zgodaj prijeti za težko delo, tako da otroštva ni uživala in je že tako zgodaj spoznala resnost življenja. Leta 1942 je umrla še babica in sta se s sestro tako sami mučili naprej. Tudi nacizem rajni Tereziji ni prizanesel. Domačin Peter Me-jovšek je bil pri partizanih in Nemci so ga nekoč obstrelili. Zato se je zatekel k Hareju, kjer sta mu rajna in njena sestra rešili življenje, sicer bi izkrvavel. Gestapo je po sledi krvi našel zdaj tudi že rajnega Petra. Rajno Trezi so zasliševali SS-ovci v kloštru, kjer je bil nastanjen zloglasni SS regiment 13. Samo sosedu domačinu se je imela zahvaliti za rešitev, kjer je izpovedal v njen prid. Od tega časa naprej je bila Harejeva hiša pod kontrolo gestapa do konca vojne. Leta 1946 se je Trezi poročila s Florijem Krištofom iz Velike vasi. Ker zakonca dalj časa nista dobila svojih otrok, sta leta 1954 pohčerila šele šest tednov staro dekletce z Dunaja. Ker še ni bila krščena, sta jo v Podgorjah dala krstiti na ime Danica. Leta 1960 se je zakoncema rodil sin Hanes, katerega je rajna nadvse ljubila in tudi za njega živela. V četrtek, dne 7. oktobra 1993, je rajno Trezi ogromna množica znancev in prijateljev spremljala na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče v Podgorjah. Pogrebno sveto mašo sta opravila pater Tone Ogrinc in svak rajne Trezi kancler Mihi Krištof; cerkveni pevci so z izbranim petjem olepšali pogrebno mašo. Draga Trezi, odpočij se od vseh tegob zemeljskega življenja v domači zemlji, katero si nadvse ljubila. Ohranili te bomo v najlepšem spominu. Možu Floreju, hčerki Danici z družino ter sinu Hanesu in ostalim sorodnikom izrekamo po tej poti naše iskreno sožalje. ' Mj 12 Razno ZAČELA SE JE ŽGANJARSKA SEZONA Možnosti za kuhanje žganja Prvega oktobra se je začela nova žganjarska sezona. Avstrijski zakon za monopol na žgane pijače ima za proizvodnjo žganja predvidene sledeče možnosti: DOMAČE ŽGANJE (Hausbrand): Kmeti smejo kuhati žganje iz svojega sadja (maksimalno 56 litrov 50 %-nega alkohola). Točna količina je odvisna od tega, koliko polnoletnih oseb živi v gospodinjstvu. Kmet plača na liter 50 %-nega destilata samo 4,— šil. pristojbine za nadzarovanje (Überwachungsgebühr). Potek destiliranja se ne sme prekiniti in žganje se ne sme prodajati ali podariti. ŽGANJARJI, KI KUHAJO ŽGANJE NA ODPRAVNINO (Abfindungsbrenner): Vsak, ki ima svoje sadje in svoj žganjarski kotel, sme od 1. oktobra 1993 naprej kuhati na leto 100 litrov 100 %-nega alkohola. Ne sme pa prikupiti sadja. Na liter 100 %-nega alkohola se mora plačati 50,— šil. (za pečkato sadje) oziroma 54,— šil. (za koščičasto sadje) davka. Žganje se sme kuhati med 6.00 in 18.00 uro. Dovoljene so tudi prekinitve. Prodajati se sme povsod, razen v trgovinah. ŽGANJARSKA PRAVICA PO MARIJI TEREZIJI (Maria Theresia Brennrecht): Posestniki te žganjarske pravice smejo tudi prikupiti sadje. Kar se tiče davkov in prodaje, velja isto kakor za žganjarje, ki kuhajo žganje na odpravnino. POSESTNIK SUROVINE ZA KUHANJE ŽGANJA („Stoffbesitzer“): To so tisti, ki imajo sicer svoje sadje, ampak nimajo žganjar-skega kotla. Za te velja, kar se tiče davkov in prodaje, isto kot za žganjarje, ki kuhajo žganje na odpravnino. V zadnjem letu je od 83.000 posestnikov surovine za kuhanje žganja proizvajalo 21.000 količino 5000 hi alkohola. KUHANJE ŽGANJA Z ZAPEČATENIM KOTLOM („Kleinverschlußbrenner“): Tisti, ki imajo tako napravo, lahko pod zaklepom proizvajajo 1000 litrov 100 %-nega alkohola. Finančni urad zapečati žganjarski kotel in merilna priprava meri količino alkohola. Dovoljeno pa je kuhati žganje ob vsakem času. Do 400 litrov velja znižana davčna stopnja 50,— oz. 54,— šil/liter. Kdor pa kuha več kot 400 litrov žganja, mora za celotno količino plačati 100,— šil. davka na liter. Prodajati sme tudi trgovinam. Predelava kotla v „zapečateni kotel“ (Kleinverschlußbrennerei) stane med 15.000,— in 20.000,— šil. Najemnina za merilno pripravo stane 2000,— šil. na leto. dr. Hans Madritsch (KIS) Priporočila za proizvodnjo kakovostnega žganja: • zrelo, zdravo sadje • sadje umiti • sadje zdrobiti — POZOR: koščic in pečk ne razbiti! • dati v čiste sode • dodati čisti kvas (Reinhefe — Gärhefe) • natakniti kipno veho (Gärspund, Gärtrichter) • postaviti v topel prostor (15° — 20°C) • po 2—3 dneh potisniti „trester“ v d rozgo • takoj, ko je vrenje zaključeno, kuhati žganje PRAZNIK S PRHATEUI Srečanje z avstrijskimi Romi in njihovo glasbo Gostilna SPD EDINOST MePZ PODJUNA PRI FLORIJANU, Vogrce MoPZ KRALJ MATJAŽ KULTURVEREIN ÖSTERREICHISCHER ROMA IIK Čisti dobiček namenjen Kulturnemu domu Pliberk! Prijatelji Romi Vam bodo pripravili specialni golaž. Prireditev naj bi prispevala k večjemu spoznavanju avstrijskih Romov in k boljšemu razumevanju njihovega življenja. Vrhu tega je v znamenju 10-letnice Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Ponedeljek 25.10.1993,20.00 Nastopajo: • J. Samer-Berkyova-Croup (avstrijski Romi) • Zbor dvojezičnega otroškega vrtca Pliberk / Bleiburg • Woschitz-Buam, Feistritz / Bistrica • Kvintet „Ajda" s Cito Galič 13 Posojilnica Škocijan Slika desno: Obnovljena stavba Posojilnice Škocijan je zdaj končno lepo na očeh in privlačna tako za domačine kakor za turiste. Slika spodaj: Poslovodja Po-sojilnice-Bank Podjune Jože Plesnik in Danica Slugoutz, ki opravlja bančne posle v Škoci-janu, se veselita uspešnega zaključka obnovitve in uspešnega poslovanja banke, siiki: Fera Odprtje obnovljene Posojilnice v Skocijanu Banka v srcu Skocijana z lepšim obrazom Posojilnica-Bank Podjuna je spet dokazala smisel za lepo obnavljanje starih poslopij in s tem tudi za ohranjevanje kulturne dediščine. Njena poslovalnica v Skocijanu je dobila „novo obleko“ in postala pravi kras Skocijana. Oprema bančnih prostorov pa ni samo privlačna, ampak tudi primerna za sodobno poslovanje. Borba za ustanovitev Posojilnice Škocijan je bila dolga in naporna. Že rajni škocijanski župnik Koglek in Miha Katschnig sta se 26 let borila, da so leta_1978 končno odprli Posojilnico Škocijan. Ta korak je bil za slovensko narodno skupnost potreben prav posebno v tem turističnem centru Podjune. Potreba časa in predvsem visoke hranilne vloge varčevalcev pri Posojilnici Škocijan so bile povod, da se je samostojna posojilnica leta 1983 spojila s Posojilnico Dobrlo vas. Posojilnica Dobrla vas je dodatno pridobila leta 1987 Posojilnico Velikovec. Iz tega je v zadnjih letih zrasla Posojilnica-Bank Podjuna. Banka; ki ima zaupanje domačinov. Poslovalnica v Skocijanu pa ima od vsega začetka ljudi, ki nimajo čuta samo za poslovanje, ampak predvsem zaupanje domačinov. Že prvi predsednik posojilnice, Franc Konci- lija, se je zavedal, da potrebuje slovenska narodna skupnost gospodarsko moč in da si to moč pridobiš samo z delom in zaupanjem strank do domače ustanove. Za te cilje pa si še posebej prizadeva nastavljenka poslovalnice v Skocijanu Danica Slugoutz, ki je od prvega dneva naprej skrbela za rast Posojilnice. Njeno prizadevno delovanje in njen prijazen način poslovanja pa je prav gotovo povod, da ima poslovalnica v Skocijanu dejansko zaupanje domačinov. Bančnih ponudb pa se seveda poslu-žijo pripadniki obeh narodnih skupnosti. Plodno sodelovanje z občino. V pogovoru z Našim tednikom je poslovodja Posojilnice-Bank Podjuna Jože Plesnik še posebej poudaril plodno sodelovanje z vsemi javnimi ustanovami v Skocijanu. Tako v tednu varčevanja posojilnica obišče ljudski šoli v Št. Primožu j n Skocijanu in otroški vrtec v Št. Primožu. Zelo plodno_ je tudi sodelovanje z občino Škocijan, ki odvija svoje bančne posle tudi preko domače posojilnice. Kakor je zatrdil poslovodja Plesnik, je razlog za to tudi dobro delovanje slovenskih občinskih odbornikov Gospodarske liste v Skocijanu ter pravilen odnos župana do domačih podjetij. Hranilne vloge stalno naraščajo. Zaupanje do domače banke v Skocijanu se pa izraža še predvsem v tem, da iz leta v leto konstanto naraščajo hranilne vloge; te znašajo trenutno 30 milijonov ATS. Kljub temu se banka z novimi prostori hoče še bolj približati potrebam turizma. To bo vsekakor mogoče, saj je v obnovljeni hiši banka dejansko razvidna za vsakogar, ki se pelje ali hodi skozi Škocijan. V prejšnjem sta- nju skorajda nisi opazil, da leži banka v središču vasi. Tudi oprema ni več bila času primerna. Z gradnjo so se povečali prostori. Za gradnjo prizidka in povečanje poslovnih prostorov ter stanovanja je bil odgovoren arhitekt Tomaž Hudi. S svojim načrtom je rešil tudi velik problem, da bi banko v središču naselja rešil iz skritosti. V obnovljenem stanju nudi banka strankam več prostorov, kulturnemu društvu prostor za kulturno dejavnost in stanovalcem večja stanovanja. Sodobno opremljeni bančni prostori, za kar je bila odgovorna Veronika Grilc, so garant za uspešno bančno poslovanje. Čeprav je Posojilnica investirala v to gradnjo okoli 4,5 milijona šilingov, se bo velika investicija že kmalu obrestovala. Atraktivnost Klopinjskega jezera je nadaljnji izziv, da naj bi poslovalnica v Skocijanu še močneje nagovorila gostinstvo in turiste. Zaradi tega je banka uvedla tudi nočni trezor, kar ustreza željam gostinskih obratov. V soboto odprtje obnovljenih prostorov. V soboto, 16. oktobra, bo ob 10. uri slavnostno odprtje obnovljenih prostorov škocijanske poslovalnice Posojil-nice-Bank Podjuna. Za vse obiskovalce in stranke je pripravljena tudi jed in pijača. Slavnost bo zaokrožil domači zbor „Vinko Poljanec“. Ob tej priliki se lahko vsakdo prepriča o uspešni preg rad nji poslovalnice. 14 Posojilnica Škocijan DACflD£CKUM6i5UMT£RvM£i-IMeA] 5P£AJ£iL£R£l FLACHDA£fll50Ll£RUA]£ 5CHWIMMB£CK£A]l50Ll£RUM£i • BRAMAC-1 fterirlL IZDELAVA VSEH • kleparskih del • izolacije položnih streh • strešne kritine KARL A-9122 ST. KAAJZIAA) - Stein im 3auntal Littermoosei*weg 22 — Tele|"on: (0 42 39) 31 30 ÜL MALEREI TAPETEN DISPERSION FASSADEN ANSTRICH ^PIStiHOÜNIG Malermeister 9141 EBERNDORF, Hart 8a Telefon oder Fax: 0 42 36 / 30 52 Autotelefon: 06 63 / 84 32 78 Izdelava vseh tesarskih del ZIMMEREI KULMESCH Ges.m.b.H. SÄGE- UND HOBELWERK ŽAGA IN SKOBLJARNA Rinkenberg / Vogrče 80 9150 Bleiburg / Pliberk Tel.: 0 42 35/32 14 V TRENDU: Kurilne naprave, ki varčujejo energijo KOMPLETNI SISTEM: Nova kopalnica po Vaših individualnih željah VAŠ STROKOVNJAK: WERNER FINDENIG 9125 Mittlern / Metlova, Telefon (0 42 32) 62 22 Bau + Möbeltischlerei 9141 Dobrla vas Dvor 7, tel. 0 42 36 / 20 30 OPREMA POSLOVNIH BANČNIH PROSTOROV Posojilnica Škocijan 15 Posojilnica Škocijan v novi obleki Kaj pravi Tine Wasti, predsednik Posojilnice-Bank Podjuna Naš tednik: Zakaj je Posojil-nica-Bank Podjuna bila pripravljena investirati v obnovitev poslovalnice v Škocijanu? Tine Wasti: Prvič, mislim, da je Škocijan središče turizma v Podjuni. Banka v prejšnjem stanju ni več odgovarjala današnjemu standardu. Naj večji problem pa je bil, da je bila od ceste tako odmaknjena, da je niti opazil nisi. Posojilnica Podjuna je z uspehom obnovila staro poslopje v Dobrli vasi. Tudi v Škocijanu ste se odločili za obnovitev starega poslopja Mislim, da je naša naloga tudi ta, da ohranimo to našo dediščino. Kakšne so Vaše poslovne želje v Škocijanu? Tudi naprej naj bo to banka za naše domače ljudi. Seveda pa se bo v obnovljeni stavbi s sodobnimi napravami in sodobno opremo možno v večji meri posvetiti tudi turizmu. Tako, kakor je bilo prej, ni bilo mogoče več delovati. Seveda pa smo povečali tudi prostor za delovanje slovenskega kulturnega društva, ker hočemo še naprej podpirati kulturno dejavnost v občini. Stranke svoj denar in svoje posle še prav posebej zaupajo Danici Slu-goutz. To zadovoljstvo strank se izraža v tem, da veliko strank pravi: „ . . . hitro skočim še k Danici. . . Tudi to je izraz zaupanja do domače Posojilnice. Slika: Fera IZDELAVA - POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC PLANUNG - BERATUNG - AUSFÜHRUNG - ALLE VERKLEIDUNGEN MIT ECHTEN KERAMISCHEN FLIESEN - PLATTEN - MOSAIK - BAUKERAMIK TUTZACH 30 - 9065 EBENTAL - TELEFON (0 46 3) 39 1 65 ELEFON-HUHS A-9020 Klagenfurt • Getreidegasse 3 Tel. 0463/502640 • Fax: 502641 Autotelefon 0663/849951 Der Spezialist für Kommunikation in Kärnten und Osttirol DAS TEAM: Valentin Huhs Wolfgang Malle Margit Grollitsch Ausführungen der Alarmanlagen • Autotelefone - Handies • Schnurlostelefone • Anrufbeantworter • Faxgeräte • Auto-Alarmanlagen • Designtelefone • Hausalarmanlagen • Telefonanlagen • Funk • und, und, und ... 16 Radio / TV / Prireditve T PETEK, 15. okt. Kulturni magazin. A SOBOTA, 16. okt. Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 17. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna D misel (žpk. Dušan Česen, Žihpolje). 18.10-18.30 Dogodki in E odmevi. N PONED., 18. okt. Interkulturno študijsko srečanje: študenti pedagoške akademije v Celovcu utrjujejo sodelovanje s pedago- V škima fakultetama v Ljubljani in Mariboru. R TOREK, 19. okt. Partnerski magazin. A SREDA, 20. okt. Glasbena sreda. D I Večerna: Primorski dnevi na Koroškem. 1 ČETRTEK, 21. okt. U ■ Rož — Podjuna — Zilja. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 17. oktobra, ob 13. uri v TV 2 Poned., 18. oktobra, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki Povpraševanje o slovenskem parlamentu: rezultat bo za Narodni svet obvezen. Ples, najlepša stvar na svetu: z Minko Veselič v „plesni delavnici" k izvorom govorice telesa. Borštnikovo srečanje: najboljše slovenske dramske produkcije v Mariboru na ogled. Da bi uspehi ne ostali le spomin: v Za-homcu so zgradili novo skakalnico. Vodo, vir življenja, koristijo tudi za pridobivanje električnega toka v malih, domačih elektrarnah. Vezenine, več kot samo ročno delo. Tekmovanje za avstrijski nogometni pokal: Slovenski atletski klub — Kufstein PREMIERA KOMEDIJE „Veter v vejah sasafrasa“ (Rene de Obaldia) v soboto, 23. oktobra 1993, ob 19.30 in v nedeljo, 24. oktobra 1993, ob 16. uri v farnem domu v Selah Režija: Franci Končan Nastopa: Gledališka skupina KPD Planina Sele Prireditve pod geslom: „Dober dan, sosed -Guten Abend, Nachbar“ Globasnica KONCERT Čas: v nedeljo, 24. oktobra, ob 20. uri Kraj: v avli ljudske šole v Globasnici Sodelujejo: otroški zbor „Živžav", MePZ „Peca", MoPZ „Franc Leder-Lesičjak", Gemischter Chor Globasnitz, MePZ „Gorišnica" iz Slovenije Slavnostni govornik: deželni glavar dr. Christof Zernatto Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici Radiše Čas: v ponedeljek, 25. 10., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Sodelujejo: MGV „Schneerose" iz Šmarjete v Rožu, Ansambel „Korenika“ iz Šmihela, društvene pevske skupine Literata: Michael Gutenbrunner in Andrej Kokot Slavnostni govornik: dež. poslanec dr. Peter Kaiser Trata Čas: v petek, 22. 10., ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu SPD „Borovlje" pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: MoPZ SPD „Borovlje", Sekstet SPD „Borovlje", MGV Rangersdorf Prireditelj: SPD „Borovlje“ Železna Kapla SPD „Zarja“ vabi na prireditev ob avstr, državnem prazniku Čas: v ponedeljek, 25. 10., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Sodelujejo: Coppl Vokal, Kvartet Rož, družina Zwitter, Gemischter Chor der Pensionisten-Ortsgrup-pe Eisenkappel, Mešani pevski zbor in recitatorska skupina SPD „Zarja“ Slavnostni govornik: dež. posl. mag. Melitta Trunk-Rapatz Pozdravni govor: župan dr. Diet-fried Haller Višarje Spet vozi žičnica na Sv. Višarje Urnik delovanja žičnice je od 9. do 17. ure ob delavnikih, ter od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih do konca poletne sezone. V svetišču je dnevna sveta maša ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih pa ob 9.30, 10.30, 12. in 15. uri. Rožek RAZSTAVA CAROLINE ‘93 Kraj: v galeriji Rožek Razstava bo odprta do 31. 10., od srede do nedelje, od 15. do 19. ure Šmihel KPD „Šmihel" vabi na IZLET NA GRAD BOGENŠPERK IN V SAMOSTAN STIČNA Čas: v nedeljo, 17. oktobra Odhod: ob 7. uri izpred Posojilnice v Šmihelu Spored: — maša; — ogled samostana v Stični; — ogled grada Bo-genšperk in razstave Valvazorjevih bakrorezov; — kosilo v Št. Vidu pri Stični Cena: 200,— šil. za vožnjo; kosilo in malica se plačata posebej. Vrnili se bomo okrog 22. ure. Ne pozabite na veljavni potni list! Vozi avtopodjetje Sienčnik. Dom v Tinjah Od ponedeljka, 18. oktobra, od 9. ure do petka, 22. oktobra, do 17. ure TEČAJ NEMŠČINE ZA SLOVENCE Vodita: dr. Kristl Titze in Jutta Sup-pan, Univerza Celovec v ponedeljek, 18. oktobra, ob 18. uri BUONGIORNO — tečaj italijanščine Vodi: prof. mag. Sieglinde Ober- ressl, Velikovec v sredo, 20. oktobra, ob 19.30 Mi in naša zgodovina: ZGODOVINA KOROŠKIH SLOVENCEV DO LETA 1918 Predava: dr. Teodor Domej, Pedagoški institut Celovec Kraj: Sejna soba Slovenskega prosvetnega društva „Srce" v Dobrli vasi Prireditelja: Dom v Tinjah in SPD „Srce" v Dobrli vasi v četrte, 21. oktobra, ob 19. uri AVTOGENI TRENING, nem. Vodi: dr. Peter Smolnig, Žitara vas GALERIJA TINJE RAZSTAVA DEL JOŽICE SERAFIN — olje in akril BEGEGNUNG IM OKTOBER no SREČANJE V OKTOBRU Srečanje v oktobru Letošnje srečanje v oktob-ru/Begegnung im Oktober bo spet v Velikovcu. Petek, 15. oktober: Gledališka predstva „Tu felix Austria“ (20.00 Neue Burg) Nedelja, 17. oktober: mladinsko bogoslužje - mag. H. Kulnik (19.00 mestna cerkev sv. Magdalene) Libuče RAZSTAVA LIKOVNIH DEL HERMANA FALKE 1933—1986 Kraj: Galerija Falke & Kuhn, Libuče, Šolska pot 17, 9150 Pliberk. Tel. (04235) 3600. Razstava bo odprta do 30. 10., od torka do sobote od 17. do 19. ure. Vogrče MISIJONSKA TOMBOLA Čas: v soboto, 23. 10., ob 19.30 Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: Katoliška mladina Podjune. Izkupiček je namenjen misijonom na Madagaskarju. Kotmara vas Premiera igre „SLAVČEK“ — František Pavliček Čas: v nedeljo, 17. 10., ob 14.30 Kraj: v farnem domu v Kotmari vasi Režija: Jože Vozny Nastopa: mladinska gledališka skupina SPD „Gorjanci“ Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi Železna Kapla MINIGOLF-POPOLDAN Čas: v soboto, 16. 10., od 14. ure naprej Kraj: na športnem centru v Beli Prijave so možne med 14. in 16.30. Prireditev šteje tudi za rekreacijski deseteroboj Prireditelj: Športna sekcija SPD „Zarja" NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sad jak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. 17 Prireditve Radiše Komedija: „SLIKAR V ZAMEJSTVU“ (Tone Partljič) Čas: v nedeljo, 17. oktobra, ob 10. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Režija: Jaša Jamnik Glasba: Tonč Feinig Igrajo: Tanja Hobel, Marina Lugarič, Martin Moschitz, Mojca Partljič, Franci Polzer, Matej Recer, Aleksander Tolmajer, Borut Veselko, Nužej Wieser Prireditelja: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" in Slovenska prosvetna zveza Škofiče Komedija: „SLIKAR V ZAMEJSTVU“ (Tone Partljič) Čas: v nedeljo, 17. oktobra, ob 15.30 Kraj: v ljudski šoli v Škofičah Prireditelja: SPD „Edinost" v Škofičah in Slovenska prosvetna zveza Globasnica SHALOM-FRIEDE-MIR — Koncert duhovnih pesmi ob 10-letnici Mladinske skupine iz Ledine Čas: v nedeljo, 24. oktobra, ob 8.30 Kraj: v farni cerkvi v Globasnici Dobrla vas SHALOM-FRIEDE-MIR — Koncert duhovnih pesmi ob 10-letnici Mladinske skupine iz Ledine Čas: v soboto, 23. oktobra, ob 18. uri Kraj: v farni cerkvi v Dobrli vasi POZOR ŽGANJARJI! Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na EKSKURZIJO K ŽGANJARJEM NA ŠTAJERSKO v soboto, 16. oktobra 1993. Obiskati hočemo nekatere najboljših žganjarjev Štajerske. Program: — družina Högler, LUKASHOF, v bližini Stainza: odlična žganja iz starih vrst jabolk; — vožnja skozi štajersko „cesto jabolk" z vodičem, kosilo v „jabolčni vasi" Puch pri Weizu; — družina Birchheim, v bližini Pucha: kuha odlična žganja s kotlom brez vodne kopeli; — kmečki dvor „HÖDL", družina Dunst, Stubenberg am See: moderna žganjarska naprava; 1. avstrijska žganjarska učna pot; vina iz sliv, češpelj in ribeza Prijave najkasneje do konca septembra na: „Kmečka izobraževalna skupnost“ (KIS), Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec, tel. (faks): 0463/ 382438. Prispevek: odvisno od števila udeležencev. PREDAVANJE/SEMINAR: Kako gradimo poceni hleve za prosto rejo goveda? 10.00- 12.30: — kaj bo z govedorejci v ES? — hlevi za prosto rejo goveda — čemu? — različne vrste hlevov za prosto rejo goveda — kako rešiti probleme predelave oz. novogradnje hleva? — uspešni primeri iz prakse — gradnja hleva in kulturna krajina 14.00- 16.00: konkretna načrtovanja z udeleženci seminarja Referent: . Dl. Günter Egger, štajerska kmetijska zbornica Čas: v petek, 29. oktobra, ob 10. uri Kraj: gostilna Petscharnig, vlg. Kramer, Djekše Prispevek: 50,— ATS Št. Primož Občni zbor SPD „Danica“ Čas: v soboto, 16. 10., ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu „Danica" v Št. Primožu Celovec Kulturno društvo „Pri Joklnu“ „ONSTRAN KRAJA. GLAS“ besedila iz notranje in zunanje emigracije. Čas: v petek, 15. oktobra, ob 20. uri Kraj: v novih prostorih gostilne „Pri Joklnu" v prvem nadstropju, Bad-gasse 7, v Celovcu. Bereta: Dževad Karahasan, Florijan Lipuš 6. Primorski dnevi na Koroškem Prireditelji: Krščanska kulturna zveza v Celovcu, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu Petek, 15. 10., ob 19. uri: Modestov dom, Celovec. SREČANJE GLASBENIH ŠOL. Nastopajo učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo „Emil Komel" iz Gorice in učenci Glasbene šole na Koroškem. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na OSREDNJI KONCERT Čas: v nedeljo, 7. novembra 1993 Kraj: v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu Govorilne ure pokojninske zavarovalnice Pokojninska zavarovalnica za delavce (Pensionsversicherungsanstalt der Bauern) sporoča, da so na sporedu med drugim sledeče govorilne ure: Velikovec: 3. november, od 8. do 9. ure Delavska zbornica. Žitara vas: 3. november, od 13. do 14. ure Občinski urad. Bekštanj: 5. november, od 13. do 14. ure Občinski urad. Pliberk, 18. november, od 11. do 13. ure Občinski urad. Št. Jakob: 23. november, od 13. do 14. ure Občinski urad Vsi pokojninsko zavarovani delojemalci, upokojenci in drugi, ki iščejo nasvet v vprašanjih pokojnine, dobijo nasvet strokovnjakov. Ugodno je, če prinesete s seboj tudi potrebne podlage. Jezikovni pogovori z dr. Francetom Vrbincem V sredo, 20. oktobra, ob 18. uri, v Domu v Tinjah Vsak dan se srečujemo s težavami, ki izvirajo iz prešibkega jezikovnega znanja. Težave nam delajo npr. števniki, naglasi, tujke, kratice, glagolske oblike, zaimki in še marsikaj. V jezikovnih pogovorih se bomo seznanili z ustreznimi pravili in se zavestno trudili za izboljšanje jezikovnega znanja in tako za lepšo slovenščino, ki naj bo dokaz naše kulturne stopnje. Prispevek: šil. 250,— Ro dogovoru lahko plača tudi Tvoj delodajalec (kulturno društvo, Enotna lista, Zadruga, Posojilnica) Tečaj „Jezikovni pogovori" vsebuje skupno pet dvojnih ur. Za nadaljnje točne termine se bomo zmenili pri prvem srečanju. Prijave: do 18. oktobra 1993 Ustanovljena Delovna skupina za zamejske Slovence (Nadaljevanje s 5. strani) v prvi vrsti komisija parlamenta in ne vlade. Moja velika želja pa je, da bi čim tesneje in konstruktivno sodelovali z državnim sekretariatom za zamejske Slovence. Kot parlamentarni odbor bomo parlamentu predlagali sklepe in stališča Delovne skupine; v primeru, da jih bo parlament sprejel, jih mora državni sekretariat uresničiti. Prva skupna naloga bo sprejemanje manjšinskega proračuna za leto 1994. Kakor Vam je znano, se NSKS in druge organizacije zavzemajo za skupno demokratično zastopstvo, ker želijo na ta način premostiti razcepljenost znotraj narodne skupnosti. Kaj pravite o tej želji? Sicer ni namen Delovne skupine, da vpliva na notranjo organiziranost koroških Slovencev, menim pa, da trenutna razcepljenost ne služi pozitivnemu razvoju narodne skupnosti. In kaj pravite o zahtevi po zajamčenem zastopstvu v zakonodajnih telesih? Na to vprašanje gledam z vidika Slovenije, kjer imajo Italijani in Madžari zajamčeno zastopstvo v državnem zboru in državnem svetu. Na ta način prispevamo k ohranitvi njihove narodnostne identitete. Če bi v dunajskem državnem zboru sedel zastopnik koroških Slovencev, bi že samo to dejstvo pozitivno vplivalo na narodno skupnost. Vencljev sekretariat dobil večje kompetence Kakor nam je povedala Jadranka Sturm-Kocjan, je pretekli torek slovenski parlament sprejel sklep, da se Urad Republike Slovenije za Slovence po svetu preimenuje v Državni sekretariat za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sekretariat je s tem dobil večje kompetence in bo lahko bolj samostojno deloval. 18 Sport ASK - Bilčovs 3:3 (3:0) BILČOVS: Slapnig 2, Dornik 4, Schlemitz 3, Raj-novič 4, Partl 4, W. Kuess 5, Ramusch 3 (46. Schaunig 4), Weichboth 4, Paulitsch 3 (46. Mitterb-acher4), Quantschnig 5, Smeraldo 5; Celovec, 250 gledalcev Sodnik: W. Mayer (dober) Strelci: Quantschnig (66.), Smeraldo (69.), W. Kuess (89.) Sele - Št. Andraž 1:1 (0:1) SELE: E. Draže 5, A. Mak S^Božič 4, S. Užnik 3, Z. Oraže 3 (60. D. Draže 4), A. Certov 4, Radosavljevič 3, Travnik 3, M. Mak 4, Maver 2, A. Oraže 2; Sele, 150 gledalcev Sodnik: Otto Ebner (slab) Strelec: A. Mak (70.) Metlova - Dobrla vas 4:1 (1:0) DOBRLA VAS: Rigo 4, Dobeitz 2, Schirnik 5, Sturm 3, Schippl 2 (Opietnik 4), Bukovec 2, Zunder 2, Herburger 3, Marin 4, Radif 1 (46. Koraschnig 2); Metlova, 400 gledalcev Sodnik: Apostolovsky (dober) Strelec: Herburger (82.) Labot - Globasnica 1:1 (1:1) GLOBASNICA: Matavž 4, Kreutz 3, Fera 3, Tratar 2, G. Sadjak 2, Hren 4, Dlopst 4, Kordesch 0 (17. Ch. Micheu 3), Pasterk 2, Kert 2, Pleschgatternig 2; Labot, 200 gledalcev Sodnik: Kaimbacher (enostranski - za domačine) Strelec: Ch. Micheu (22.) Šmihel - Št. Pavel 1:1 (0:1) ŠMIHEL: Leitgeb 3, Krewalder4, Polzer 3, H. Mot-schilnik 4, Lopinsky 4, Kräusler 3, Wrießnig 3 (65. Lutnik 0), B. Figo 3, Petrič 3, Buchwald 3 (55. Ch. Figo 3), W. Motschilnik 5; Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: G. Pleschounig (dober) Ž. Kapla - Frantschach 1:0 (0:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Schorli 4, Germad-nik 5, H. Grubelnik 4, Köck 4, Nerz 3, Baloh 5, Schurtl 4, Šporn 3, Wicher 4 (55. S. Grubelnik 5), ŠumarS; Železna Kapla, 150 gledalcev Sodnik: Scheltender (povprečen) Strelec: Seppi Grubelnik (56.) Podliga vzhod: 1. Žrelec 10 9 1 0 18:6 19 2. Št. Vid 11 7 3 1 20:5 17 3. Žitara vas 11 7 2 2 23:16 16 4. ASK 11 5 4 2 24:17 14 5. Ruda 11 5 3 3 15:11 13 6. Vetrinj 10 4 3 3 16:13 11 7. Mostič 11 5 1 5 20:21 11 8. Pokrče 11 4 2 5 21:17 10 9. Šmihel/L. 11 3 3 5 13:16 9 10. Liebenfels 11 3 3 5 13:17 9 11. Bilčovs 10 2 3 5 16:19 7 12. Št. Lenart 11 2 3 6 8:15 7 13. ASV 11 1 3 7 7:23 5 14. Klopinj 10 0 2 8 11:29 2 Naslednje kolo (16./17. oktober 1993): Smihel/L. - Bilčovs 1. razred D: 1. Metlova 11 9 2 0 40:10 20 2. Globasnica 11 7 3 1 29:9 17 3. Frantschach 11 5 3 3 18:12 13 4. Sele 10 5 2 3 23:14 12 5. Šmarjeta 11 5 2 4 19:14 12 6. Labot 11 3 5 3 11:14 11 7. Šmihel 11 2 6 3 16:10 10 8. Železna kapla 11 4 2 5 10:16 10 9. Eitweg 11 4 2 5 12:28 10 10. Št. Pavel 10 3 3 4 15:18 9 11. Št. Andraž 11 2 5 4 13:16 9 12. Grebinj 11 3 2 6 15:21 8 13. Dobrla vas 11 3 0 8 9:37 6 14. Sinča vas 11 2 1 8 18:29 5 Naslednje kolo (16^/17. oktob.er): Dobrla vas - Frantschach, Smarjeta - Železna Kapla, Globasnica - Šmihel, Grebinj - Sele Iz 0:3 na 3:3. Bravo Bilčovs! ASK - Bilčovs 3:3 - Neverjetno, kaj se je dogajalo na tej tekmi. ASK je po 1. polčasu vodil že s 3:0 in nihče ni več dvomil o zmagi Celovčanov. Toda v 2. polčasu so gledalci videli popolnoma drugo ekipo iz Bilčovsa, ki je le še napadala. Le-to pa se je pozitivno obrestovalo, kajti Quantschnig (66.) in Smeraldo (69.) sta v času treh minut skrajšala rezultat na 2:3. V predzadnji minuti pa je v veselje številnih bilčovških navijačev z glavo izenačil Kuess in s tem rešil Bilčovščanom zasluženo točko. Trenerja sta „obrnila“ tekmo. Ko je po 1. polčasu ASK vodil že s 3:0, je trener Hobel zamenjal dva igralca, in s tem dal svoji ekipi ofenzivno moč (v igro sta prišla Schaunig in Mitterbacher). Njemu naproti pa je imel trener ASK nesrečno roko, saj sta od njega zamenjena igralca prej slabila moštvo, kot jo krepila. Naenkrat je pri ASK prevladovala živčnost, ki se je deloma stopnjevala v paničnost igralcev. Rezultat 3:3 in 1:0 za trenerja Hobla. Le 1:1 proti Št. Andražu - DSG Sele. Z leve stoje: M. Oraže, Maver, S. Užnik, A. Oraže, Božič, F. Oraže, D. Oraže, M. Dovjak; čepe z leve: Radosavljevič, Z. Oraže, E. Oraže, A. Mak, Travnik. Večno zanimivi derbi: Globasnica - Šmihel Kdo bo za Šmihel zadel potrebne gole? 11. kolo:_________ Globasnica - Šmihel - Trener Šmihelčanov Walter Kräusler je pred derbijem kar precej v zadregi, saj ne ve, kdo bo poleg Walterja Motschilnika še napadal. Buchwald letos še ni zadel gola, poleg tega predstavlja nevarnost večinoma le na domačem igrišču. Torej bo moral drugi v napad. Kdo bo to, pa Kräusler še ni določil. V prvi vrsti bodo Šmihelčani skušali braniti, in le v redkih trenutkih napadali. „Napadi pa se morajo vršiti hitro in presenetljivo, kajti v drugačnem primeru bomo le težko presenetili Globašane,“ pravi Kräusler. Globašani pa so zanesljivi, čeprav so na zadnji tekmi proti Labotu nekoliko razočarali. Ekipa je obljubila, da zanj na derbiju šteje samo zmaga. Nenazadnje zato, ker so na domačem igrišču prava trdnjava, ki ne dopušča poraza. Slej ko prej manjka mladi sredinski igralec Silan. Dobrla vas - Frantschach - Tekma proti Frantschachu je za Dobrlo vas že precej velikega pomena. Sinča vas, trenutno zadnja na tabeli, se počasi, toda zanesljivo bliža Dobrli vasi. Napad bo zopet okrepil Mirko Lesjak, ki je bil na zadnji tekmi zaradi rdečega karana zaprt. Grebinj - Sele - Tudi selski napadalci so zdrsnili v krizo. Predvsem legionar Maver razočara iz tekme v tekmo. Ob začetku prvenstva je zadeval gol za golom, v zadnjih tekmah pa so ga branilci popolnoma „izolirali“. Tudi Ahim Oraže trenutno pred golom nima sreče, kar pa bi naj spremenilo proti Grebinju, saj izraža zanesljivost. Šmarjeta - Železna Kapla - Vsi igralci so zdravi, tako da je trenerju Reinwaldu celoten kader na razpolago. Proti Šmarjeti se obeta remi, s katerim bi bili Ka-pelčani zadovoljni. Reinwald: „Le izgubiti je prepovedano!“ V nedeljo ob 15. uri tekmujejo Bilčovščani s Šmihelom iz Labotske doline, ki pridno zbira točke na malem domačem igrišču. Prav na to malo igrišče je trener Bilčovščanov Hobel osredotočil pripravljalne treninge. Recept uspešnega nastopa v Šmihelu/L. vidi Hobel v tem, da bo njegova ekipa skušala z dolgimi podajami premostiti sredino ter tako presenetiti domačine. Hobel: „Upam, da se bo ekipa mojih taktičnih vodil na tekmi tudi držala!“ Prvič so trenerju tokrat vsi igralci na voljo, tako da lahko črpa iz polnega. Igralci pa so zanesljivi, nenazadnje po vrhunskih 45. minutah proti celovškemu ASK. Sele - Št. Andraž 1:1 - Globok teren ni dopustil tehnično zrele igre, tako da je prevladovala le borba. V 20. minuti pa so presentljivo gostje po napaki domače obrambe povedli z 1:0. V 2. polčasu so se domačini prav zbudili ter nevarno napadali. V 70. minuti pa je libero A. Mak domačinom rešil točko, saj je iz 30. metrov silovito poslal žogo v goj. V tem času igre pa je tudi vratar iz Št. Andraža nekajkrat izvrstno branil. Opazna je bila zopet slaba predstava Mavra. Metlova - Dobrla vas 4:1 - 70 minut so se Dobrolčani krepko borili ter tako prvemu na lestvici iz Metlove delali kar precej težav. Nato pa jih je zapustila moč, kar so Metlovčani takoj izkoristili v svojo prid. Opazna je bila neizkušenost nekaterih mladih igralcev iz Dobrle vasi, ki so bili očitno preobremenjeni. Poleg tega ekipi premanjkuje igralske spretnosti, zaradi česar je njihova igra krčevita. V odlični formi se je zopet predstavil libero Schirnik, on sam pa je premalo. Labot - Globasnica 1:1 - Malenkostno podcenjevanje domačinov se je Globa-šanom maščevalo. Že v 15. minuti so domačini po nepazljivosti sredinskih igralcev povedli z 1:0. Nato nekoliko več resnosti Globašanov in že so izenačili (Ch. Micheu iz 16 metrov). V 2. polčasu pa je skušala Pučljeva ekipa z silo zadeti zmagoviti gol, toda to je povzročilo le krčevito igro. Sreča Globašanov 10. minut pred koncem, ko so domačini zapravili stoodstotno priložnost. Šmihel - Št. Pavel 1:1 - Zopet so se Šmihelčani izkazali mojstri v zapravljanju lepih priložnosti. Tokrat so jih zapravili kar poln ducat. Da pa je žoga kljub temu zašla tudi v gol gostov, pa ni zasluga šmihelskih napadalcev, temveč šentpavelskega branilca, ki je sam_ zadel v svoj gol. In to v 89. minuti. Šmihelčani so igrali sicer zrelejši nogomet, toda, kot že rečeno, brez zaključka. Potrebno pa je tudi omeniti, da je vratar gostov bil prava trdnjava v golu. Železna Kapla - Frantschach 1:0 - 1 • polčas je potekal izenačeno, priložnosti pa so bile na obeh straneh le redke. V 2. polčasu pa je s prvim dotikom žoge zadel zmagoviti gol Seppi Grubelnik ter tako zagotovil domačinom zmago. Nato sta še obe ekipi zadeli prečko oz. vratnico. Kapelčani se pod trenerjem Reinwaldom iz tekme v tekmo stopnjujejo. Izboljšali so se predvsem v taktičnem vedenju, poleg tega ima ekipa zopet dovolj moči za polnih 90 minut. 19 Sport Pokal - Ivan ima recept za Kufstein 3. kolo avstrijskega pokala. Brez Blajsa in Šmida, vendar s posebnim načinom igre želi SAK ugnati ll-ligaša Kufstein iz pokala. Toda Ramšak: „Težko bo!“ AK želi, še posebej letos, na-^^daljevati tradicijo v pokalu. „V ^^Trnjo vas mora zopet Migaš,“ je po 2. kolu dejal trener Ramšak. Za to pa je potrebna zmaga proti M-ligašu iz Kufsteina, ki je nadvse neugoden nasprotnik. Neugoden zato, ker ekipa ni atraktivna, pač pa izredno močna. Trener Ramšak se je tokrat poslužil pomoči trenerja kronsteinerja iz Spittala, ki ekipo dobro pozna. Po njegovih informacijah je Kufstein za SAK „prevelik čevelj“, saj so v ekipi nekateri izredni igralci. Toda trener SAK dr. Ramšak kljub izredni moči nasprotnika vidi tudi priložnosti za svojo ekipo oz. si je izdelal recept uspeha. Ta pa se glasi takole: - Lojzej Sadjak srednjemu napadalcu iz Kufsteina Toskiču ne sme prepustiti niti metra svobodnega prostora. - Prav tako režiserju A. Gretsch-nigu, ki je glava ekipe. Njega bo pokrival mladi Zanki ali F. Sadjak. -r- Diagonalne in dolge podaje na napadalca Lippuscha in Wölbla, kajti obramba Kufsteina stoji večinoma na isti višini. - Hitri protinapadi s kakršnimkoli zaključkom. - 1000 gledalcev, ki so kot 12. mož za ekipi. „Če to izpolnimo, sem prepričan, da bomo premagali Kufstein. Igralci so se vzorno pripravljali na pokalno tekmo, tako da se nanje zanesem“, je dejal trener Ramšak, ki hkrati upa tudi na 12. moža, namreč na veliko število navijačev... ODBOJKA__________________ 3:1 - Dob tudi v 2. kolu uspešen Prejšnji teden so odbojkarji Doba na tujem premagali Linz s 3:1, z istim rezultatom pa so v šentpavelski dvorani ugnali tudi Enns. Enns je povsem prijeten nasprotnik Dobljanov, saj mu že v lanski sezoni ni uspelo premagati Doba. Naslednji nasprotnik Dobljanov MÖMA z Dunaja pa je popolnoma druga moč. V domači dvorani so Dunajčani skorajda nedosegljivi, kljub temu Doblja-ni tiho upajo na senzacijo. Tekma bo v soboto, 16. 10 ob 18. uri. „Terminator“ Marjan Sadjak se je na tekmi proti Austrii zopet pokazal s svoje najboljše strani. V zadnjem času je trpel majhno nogometno krizo, katero je na derbiju očitno prebolel. Zopet je pokazal neustavljive napade, ki so bili za nasprotnika izredna težava. Žal pa priložnosti ni izkoristil. Mogoče pa jih bo v pokalu? slika NT Fera M. Šmid in T. Blajs v pokalu zaprta Marjan Šmid Tonči Blajs je v letošnjem pokalnem tekmovanju prejel že dva rumena kartona in je zato proti Kufsteinu zaprt. Ker je bil Marjan Šmid v derbiju izključen, tudi on v pokalu ne sme igrati. Zaprt je za eno tekmo. Kdo bo nadomestil Blajsa oz. Šmida, trener Ramšak še ni mogel povedati, saj se še ni odločil. Blajs: „Gotovo bom kot navijač bolj živčen kot igralec!“ SAK slej ko prej številka 1 v Celovcu SAK - Austria 1:0 (0:0) SAK: Preschern 3, Savič 3, F. Sadjak 3. Pappler 4, A. Sadjak 4, M. Sadjak 4, Šmid 0, Ramšak 5 (87. Zanki 0), Blajs 3, Wöfbl 3 (82. S. Sadjak 0), Lip-puschS; Igrišče ASV, 1000 gledalcev Sodnik: Fischer (povprečen) Strelec: Lippusph (60.) Rdeči karton: Šmid (29.) oz.'Willitsch (28.) SAK U 19 - Austria 5:0 (Roblek, Mandl, J. Fera, Mo-char, Wastian) Zmaga v derbiju proti Austrii je bilo pravo zadoščenje za SAK, nenazadnje tudi zato, ker se je vršilo prav na „zgodovinski“ 10. oktober. Zmagoviti gol je zadel edini pravi napadalec SAK Hermann Lippusch, ki je poslal žogo v gol iz 8 metrov. Proti koncu tekme pa bi moral SAK zadeti še več golov, kajti v hitrih protinapadih so se nudile še tri odlične priložnosti. Poraz v derbiju pa je stal Messnerja trenersko mesto. Koroška liga 1. WAC 13 9 3 1 28:12 21 2. VSV 12 8 1 3 21:8 17 3. SAK 13 8 1 4 22:11 17 4. Treibach 13 6 5 2 17:12 17 5. Lienz 12 6 4 2 24:10 16 6. Breze 13 5 5 3 18:13 15 7, Lendorf 13 6 3 4 16:13 15 8. Trg/Feldk. 13 5 4 4 18:13 14 9. Wernberg 13 4 4 4 21:20 12 10. Wietersdorf 13 4 4 5 11:12 12 11. A. Celovec 13 4 3 6 15:16 11 12. Matrei 12 3 5 4 10:12 11 13. Pliberk 13 3 3 7 11:18 9 14. Borovlje 13 3 3 7 16:30 9 15. A. Wolfsberg 13 3 1 9 14:29 7 16. Velikovec 11 0 1 10 8:35 1 (Prvi trije, trenutno WAC, VSV in Lienz, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo, zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) Kratek pogovor Hermann Lippusch napadalec SAK Trenutno si verjetno najbolj priljubljen nogometaš SAK, nenazadnje po zmagovitem zadetku proti Austrii! Zmaga derbija je gotovo vedno nekaj posebnega za vse igralce. Bili smo boljši in zato zasluženo zmagali. Toda preveč se ne smemo zanašati na tekmo proti Austrii, kajti naš največji nasprotnik je WAC, in tega moramo premagati. Začasno si edini pravi napadalec SAK. Kako se počutiš v tej zahtevni in odgovorni vlogi? Moram reči, da ne preveč dobro, kajti naša igra trpi prav zaradi tega. En napadalec je premalo za ofenzivno igro celotne ekipe. Poleg tega sem tudi jaz poškodovan, kajti skorajda od začetka prvenstva igram z zlomljenim prstom na nogi. Trenutno imam celo take težave, da brez injekcije proti bolečinam ne bi mogel igrati. Najmanj 14 dni bi moral počivati, da me bolečine ne bi več ovirale. Toda za to trenutno nimam časa. Kako ocenjuješ priložnosti SAK v sobotni pokalni tekmi proti Kufsteinu? Razmerje priložnosti je za obe ekipi enako, namreč 50:50. Zmaga pa bo možna le z izrednim prispevkom vseh igralcev. Moj prispevek pa bo gol, katerega obljubim vsem navijačem. Ker igra tudi Vrabac, bo naša moč gotovo večja. Z njim bo ekipa sposobna premagati favorita iz Tirolske, najkasneje v streljanju 11-metrovk. Hvala za pogovor! S H. Lippuschom se je pogovarjal Franc Sadjak. Tonči Blajs 3 leta Ek SVEČE Vabimo Vas na PRAZNIK ICA v petek in soboto, 15. in 16. oktobra 1993 od 9.00 do 16.00 ure PROSTA PRODAJA SVEČ KVALITETNE- A-9133 Miklavčevo, Suha 70 SVEČE tel.: 04238/8305, faks 8307 VEf™.?,',,™CM.6LLUD==™,!(0 Bogata izbira - štorjatih sveč - šilastih, namiznih in nagrobnih sveč Mag. Janko Urank: Prepričan sem, da ne bo manjkalo ljudi, ki se bodo potegovali za ta mandat v deželnem zboru. Ljudi, ki se ponujajo za take funkcije, tudi pri Slovencih ne primanjkuje. Tisti, ki se bo znal sam najbolje hvaliti, bo prišel v deželni zbor. Če imajo ljudje delovno mesto in stanovanje, jim je verjetno vseeno, kdo jih zastopa. Sam se verjStno ne bom več udeležil kakšnih volitev. Reinhard Pukl: Koroške Slovence bi moral zastopati v deželnem zboru človek, ki dobro pozna situacijo narodne skupnosti. Kljub temu pa ne bi bilo smiselno, da bi to bila oseba, ki je v preteklih letih že bila vključena v konflikt med desnico in levico. To bi na primer lahko bil jurist dr. Roland Grilc, ki bi bil po mojem mnenju tudi sposoben, da bi lahko prevzel tak mandat. Možen kandidat bi bil tudi dr. Toni Koren. Marja Feinig-Tav-čar: Za poslanca bi verjetno prišli v prvi vrsti v poštev juristi. Najboljše šanse tu prisodim dr. Matevžu Grilcu, ki je v teh krogih zrasel in je izkušen politik. Dobro zastopana pa bi bila naša narodna skupnost morda tudi s politologom in juristom Tonijem Kumrom, ki pa je zaenkrat še v Sol-nogradu. V poštev pa bi prišel tudi kak gospodarstvenik, vendar pod pogojem, da je kulturen človek. V primeru, da bi koroški Slovenci dosegli mandat v deželnem zboru, kdo bi po Vašem mnenju lahko učinkovito zastopal interese slovenske narodne skupnosti? Pripravila H. Stingler Mira Blažej: Mislim, da bi slovenska narodna skupnost bila v deželnem zboru dobro zastopana z dr. Matevžem Grilcem. Poznamo ga kot integrativ-no osebnost, ki vzbuja simpatijo in je tudi na političnem področju zelo izkušen. Dobro osnovo pa ima tudi kot dolgoleten jurist. Če mu pa delo ne bi zraslo čez glavo, je drugo vprašanje. Je pa tako, da se sposobnemu človeku vedno nalaga nova naloga. Miha Kreuz: Oseba, ki bi ji zaupal, da primerno zastopa interese slovenske narodne skupnosti v deželnem zboru, bi gotovo bil Matevž Grilc. Po drugi strani pa bi bilo morda bolj primerno, da bi to bil kdo, ki ne pripada nobeni organizaciji, in bi ga akceptirala tako levica kot tudi desnica. Eden izmed možnih kandidatov pa bi bil tudi Jurij Mandl, ki bi zastopal svojo linijo in ki bi ga upoštevala oba tabora. Milan Piko: Možen kandidat za deželni zbor bi po mojem mnenju na primer bil Fric Kumer, ki je že dolga leta v politiki in ima zato dosti izkušenj. Na občinski ravni zelo uspešno zastopa interese slovenske narodne skupnosti in ga ljudje tudi upoštevajo. Fric Kumer bi zato bil kandidat, ki bi na osnovi svoje razgledanosti in neopredeljenosti imel gotovo zaupanje obeh slovenskih taborov.