P«>štrrina plačana » qnt»wiiwi.
Posamezna številka stane I SO.
Siovei^slci
(piej AvtonomisS)
CllsrssS© Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
Urbd>’>i6t>o in
upravnisteo v Ljubljani, Breg St.
Telefon 1 i 9.
12. II.
Izhaja v ak. petek.
mesečna naročnina 5 Din. - Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par.
i
Si. 17.	d	si	3	L	maja	ŠS25.	Leto	Vf.
jsai mml
Pred važnimi
Naše ljudstvo na deželi je že ponovno dalo dokaze svoje nezadovoljnosti nad politično razcepljenostjo. Že ob zadnji volilni borbi se je na shodih cesto čulo, da spada kmečko-delavsko ljudstvo skupaj, v eno samo politično skupino, ki bo, ker večja, imela tudi več vpliva pri doseganju političnih, gospodarskih in socijalmih pravic.
To hotenje ljudstva se je izraže-valo pri raznih prilikah tudi po volitvah. Naši bralci se bodo spomnili na naš članek »Pomemben pre-okret« v 11. številki »Slovenskega Republikanca«. V tem članku srno poročali o sklepih, ki sta. jih napravila 9. in 10. marca letos kranjski in štajerski okrožni odbor »Samostojne kmetske stranke«. Ti sklepi so bili programatične vsebine. V našem članku »Pomemben preokret« smo koiistatirali, da se je »Samostojna kmetska stranka« s_ tem v vseh bistvenih točkah približala našemu strankinemu programu.
Poleg tega je ta sklep »Samostojne kmetske stranke« povdaril še, da je ona pripravljena sodelovati z vsemi tistimi naprednimi strankami, ki priznavajo načela, povdarjena v napominanih sklepih. Mi smo v našem članku ugotovili, tla druge stranke, ki bi zastopala ista načela, razven naše SRS, v Sloveniji sploh ni.
Naši zaupniki na Štajerskem, ki so zborovali 15. marca letos, so sprejeli resolucijo, ki je sicer mnogo jasnejša, kakor ona okrožnih odborov »Samostojne kmetske stranke«, vendar se v vseh bistvenih progra-inatičnih točkah obe resoluciji ujemate.
Kranjski zaupniki SRS so na konferenci dne 19. aprila letos sprejeli mariborsko resolucijo in jo z dodatkom še spopolnili vtem smislu, da se poziva vse kmečko-delavsko ljudstvo v Sloveniji, da se strne v mogočno zvezo, ki bo lažje in vspeš-nejše dosegla cilje za katerimi stremi.
Z ozirom na to so se med vodstvi obeh strank vršili neobvezni pogovori, pri katerih se je ugotovila enotna miselnost in enako gledanje na bodoči razvoj političnih in gospodarskih prilik v Jugoslaviji. Izgloda, da pride do sodelovanja obeh strank v Sloveniji. Vendar ima zadnjo besedo še občni zbor »Samostojne kmetske stranke«, ki se bo vršil, kakor znano, 3. maja letos v Ljubljani. Ako bo ta občni zbor odobril intencdje svojega glavnega odbora, pride do obveznih razgovorov še tekom meseca maja.
Obe politični skupini ste dobili pri volitvah dne 8. februarja letos 33.090 glasov! Zato predstavljate skupno močan politični pokret, ki pa stoji šele na pričetku svojega razmaha in 'ki edini more za p očeti vspešen boj z nazadnjaško, nesvobodni juhno SLS, katera danes ne zastopa več koristi slovenskega kmečko-delavškega naroda, temveč stremi samo in zgolj še za tem, da naše ljudstvo spravi v duševno odvisnost, jemajoč mu pravico misliti z lastnimi možgani.
na lastnih tleh uzrastlega sioven-
otfiočitvami.
Ozko programatične in organiza-torično sodelovanje SRS in SKS more našemu ljudstvu biti isamo od velike praktične koristi. Z ozirom na to pa, da je nas Slovencev v tej 12 milijonski državi samo en milijon, toraj komaj ena dvanajstina, more naš kmečko delavski pokret upati na praktične uspehe pri doseganju svojih velikih ciljev le v tem slučaju, ako najde zaveznika z enakimi cilji in smotri. To pa je danes bratski hrvaški narod .s svojim širokim in globokim kmečko-so-cija-lnim pokretom. Zaprto vodstvo HRSS in predsedstvo »Hrvatskega kmečkega kluba«, ki je drugi najmočnejši 'klub v belgrajskem parlamentu, je pozdravilo kousolidicijsko hotenje kmečko-delavškega prebivalstva v Sloveniji, povdarjajoč obenem popolno in neodvisno suverenost Slovencev. Med Slovenci in Hrvati ni bilo doslej nikoli nobenih sporov, kakor jih vidimo med Hrvati in Srbi, med Srbi in Bolgari, med Cehi in Poljaki, med Poljaki in Rusi, kor ni nikjer nobenega povoda zato.
Poleg tega sc politične prilike v naši državi razvijajo tako, da se bosta v bodočnosti borila za premoč in vpliv v tej državi samo dva velika bloka: srlbijanski in takozvani »prečanski«. Jedro- »prečanskega« bloka pa morejo biti le Hrvati in Slovenci. Po vsej priliki se bo imenoval ta bodoči, šele v ustvarjanju se nahajajoči »prečanski« blok: Hrvatsko-slovenski, a prav tako tudi njegovo parlamentarno zastopstvo.
Čutili smo si v dolžnost o tem obvestiti naše spoštovane so-mislie-nike, da vidijo, da ničesar ne skrivamo in da vse kar storimo, storimo z njihovo vednostjo in voljo ter v njihovo korist.
#
O tem je menda slišal kje zvoniti tudi g. dr. Korošec, ki se čuti danes po pravici silno osamelega. »Slovenec« od zadnje nedelje je prinesel namreč sledečo vest:
» SLS in HPS. Ljubljana, 25. aprila. Danes sta se sestala v Ljubljani predsednik HPS gosp. Barič in načelnik SLS g. dr. Korošec, da se razgovorita o odnosajih obeh bratskih strank. Ker so prenehale vse prej nastale tež-koče, ,ki so ovirale skupno nastopanje in ker so pogledi na politične razmere isti, se je sklenilo, da se skličeta v kratkem vodstvi obeh strank na razgovor, na katerem se naj določi bodoče sodelovanje.«
SLS se je torej odločila za sodelovanje s »Hrvatsko pučko stranko« (klerikalno), ki je pri zadnjih volitvah dobila komaj nekaj tisoč glasov, a prav nobenega poslanca. Ali je hotel g. dr. Korošec s to vestjo samo zagroziti današnjemu »Bloku narodnega sporazuma in kmečke demokracije«, katerega član je danes še njegov klub v belgrajskem parlamentu, ali pa misli zares so popolnoma ločiti od vseh in v bodoče zasledovati zgolj in samo klerikalno politiko? Tega mi točno ne vemo. Vemo samo, da je g. dr. Korošec in njegova stranka danes v
državi prav brez vsakega vpliva in veljave, ker se je s svojo dvoličnostjo zamerila ne samo pri Srbih, ampak tudi pri Hrvatih. Kakor vidimo, se je pri njem uresničil rek: »Janez na Dunaj, Janez z Dunaja.« Hrvati pravijo, kadar govore o njem: Koroščeva taktika je ugonobila Koroščevo politiko. Pa pustimo tuje prage, naj se vsak briga za svojega.!
Amei ikanci o naših
V	Ameriki izhaja mesečnih z naslovom »(Jurent History« (= današnja zgodovina). V tem mesečniku je priobčil g. Filip Homer dolg članek o političnih razmerah na Balkanu, ki dokazuje, da je ameriški svefc o naših razmerah jako dobro in točno poučen. Sestavek je izšel tudi v hrvaškem jeziku v zopet dovoljenem »Slobodnem Domu« v prevodu, ki ga je oskrbela soproga zaprtega Radiča. Zaradi pomanjakanja prostora ne moremo objaviti celega članka, ampak samo nekaj najvažnejših odstavkov, da se bodo naši bralci prepričali, -skozi kakšna očala gledajo tujci na naše domače razmere. Tako je jako poučen m zanimiv odlomek o
militarizmu v Jugoslaviji
ki slove: »Razmere v Jugoslaviji so se zdele do nedavnega časa mnogo bolj zdrave. Do poletja leta 1924. je vladal Bašič vsaj na videz s parlamentarno večino, ker 70 hrvaških poslancev ni bilo v Belgra-d-u. Na poletje 1. 1924. pa so -se hrvaški poslanci odločili iti v Bel-grad, potem ko so .sestavili z ostalimi opozicijonalnimi strankami potreben blok.
Njihovih mandatov dolgo niso potrdili. Dokler pa mandati niso bili potrjeni, hrvaški poslanci niso imeli glasovalne pravice. Koncem koncev pa so bili njihovi mandati le potrjeni. Kakor hitro pa je predsednik parlamenta tozadevni -sklep objavil, je vstal Pašič in prebral kraljevski ukaz, da se parlament odgodi do 20. oktobra. Na ta način je bila hrvaška opozicija, ki je bila vedno ustavna, in ki je bila na najboljšem potu, da postane tudi »državotvorna«, s silo vržena iz parlamenta... Tega nenavadnega koraka ne more razumeti, kdor ne pozna tornega ozadja srbske politike, na katero so vedno znatno vplivale tajne organizacije. (Izpuščeno 8 vrstic zaradi cenzure).
Mimogrede bodi omenjeno, da so nazivi političnih -strank v jugovzhodni Evropi navadno zelo stari in brez praktičnega pomena za označbo političnih programov raznih -strank. Ko je bila pred 2 leti na krmilu Pašič-Bribičevičeva »radi-kalno-demokratska« koalicija (zveza), sta se ta dva dogovorila, da bosta vsa izpraznjena mesta v civilni in vojaški državni službi izpolnjevala tako, da bo vedno imenovanih na 0 radikalov po 7 demokratov. Ko so pa demokrati morali iz vlade (po Markovem protokolu, op. ur), je Bašič z eno potezo peresa imenoval 80 novih generalov... (Izpuščeni dve vrsti). Ko je nastala sedanja kriza, ki pretresa vso državno ureditev in vso državno politiko, se je neprestano šepetalo ... '(Izpuščenih 18 vrst :za-
Po vsem tem moremo ugotoviti, da se v bližnji priliodnjosti pripravljajo važni notranje politični dogodki pri nas. Našemu kmečko-delavskemu ljudstvu bodo ti dogodki pokazali, da se mora strniti v enotne in goste vrste in sodelovati z vsemi, ki enako čutijo, enako trpe in enako hrepene!
Bodočnost bo naša!
političnih razmerah.
radi cenzure). Še značilnejši je oni znani Bašičev govor v Belini na občnem zboru svoje stranke. Tu je povedal Bašič brez ovinkov, da kralj lahko odloči kakor hoče, toda on, Bašič, pravi, »da radikalna stranka hoče obdržati državo takšno, kakor je, pa magari tekla kri, če je treba.« Ali je bilo PaJšiču dovoljeno ostati na vladi zaradi te grožnje ali iz kakšnega druzega razloga —, skratka, Bašič je ostal na vladi. To vse je pa opozicijo silno okrepilo, tako da je lahko računala na 177 glasov proti 125 Bašiče vi h. Tej zahtevi -se tudi Bašič ni mogel ustavljati in ker ni imel večine, jo odstopil. Takrat je kralj Aleksander storil že dav.no pričakovani korak in je poveril sestavo nove vlade Ljubi Davi-doviču. Ves politični položaj se je izpremenil v 24 urah! Parlament je bil sklican na posebno zasedanje in je izglasoval Davidoviču zaupnico. Hrvatje in ostale federalistične stranke so obljubile Davicloviču zaupnico. (Izpuščeno 10 vrst zaradi cenzure). Bo nekih političnih manevrih pa je bil Bašič znova poklican na vlado s pooblastilom, da parlament razpusti. Nove volitve naj bi -se vršile šele meseca februarja 1. 1925. Posledica je bila, da se je v Jugoslaviji vladalo skoro eno leto brez parlamenta. (Izpuščenih 17 vrstic).
Bašič se je odločil, da izrabi svojo oblast za to, -da svoje politične nasprotnike popolnoma stre. Med svoje glavne nasprotnike je -štel Bašič predvsem hrvaško kmečko stranko, ki je bila glavni steber opozicije.«
Kako se je godilo drugim strankam?
Po kratkem opisu, kako je Bašič proglasil obznano nad vso Hrvatsko in Radiča in celo vodstvo HRSS dal -zapreti, nadaljuje Filip Horn er:
»Tudi drugim opozicijonalnim strankam se ni godilo bolje. Tik pred volitvami ie ugotovil bivši ministrski predsednik Davidovič, da je bilo 11 opo/icijonaleev ubitih, 82 ranjenih, a preko 2000 zaprtih v ječi! Bande takozvanih »jugoslovanskih fašistov« so počele, kar so hotele, proti vsakemu, kdor ni bil za vlado.
Stojič, glavni tajnik srbske zemljo rudniške (kmečke) -stranke, bivši častnik in invalid, je bil v Sremu večkrat tepen. On je vrnil kralju vsa svoja odlikovanja z iz-'javo, da .je pod njegovo častjo, da bi nosil ista odlikovanja kakor jih nosijo -zločinci, ki javno ubijajo ljudi .
Nato je Bašič začel z volitvami, računajoč na popolno zmago. Nekako dva dni pred volitvami je dovolil, da -sme tudi HRSS -postaviti
svoje skrinjice. Ker je Ibila Hrvatom vsaka agitacija onemogočena, je Pašič sigurno računal na to, da HRSS ne bo dosegla pri volitvah nobenega uspeha. Toda Hrvatje so izgubili samo 2 mandata... Vlada je dobila le večino 9 glasov.
Ta mršava Pašičeva zmaga dokazuje popoln polom njegove politike.
Kmečka demokracija na Balkanu.
Politična napetost, ki vznemirja vse balkanske države, izvira iz m nogo bolj zdravega, obenem pa tudi mnogo bolj strašnega vira kakor je komunizem.
Sedanja politična vznemirjenost nam napoveduje namreč, da se je začelo gibati kmečko ljudstvo v vseh balkanskih državah. To ljudstvo zahteva za sebe pravico, da vlada sama nad seboj, kakor je to že dolgo inavada na zapadli Evrope.
Balkanski narodi so dobili komaj pred 25 leti neko svojo nepopolno in negotovo državno neodvisnost, Zato so .nove balkanske državice vso svojo moč obračale na utrditev svoje državne neodvisnosti na zunaj, jako malo časa in moči pa so porabile m demokratično svojo ureditev na znotraj.
Svetovna vojna je v tem oziru mnogo izpremenila. Cesarske rodo-v:ne Habsbužanov in Ro imamovo v so padle, Turki -'O potisnjen^ v Malo Azijo. V Evropi se je razvilo novo razumevanje za .mednarodne obveznosti. Zato se (balkanskim narodom ni treba vrč bati, da bi zopet padli v staro sužnost. Na drugi strani pa se je tekom svetovne vojne kmet začel zavedati svojega po-
mena. Oblastniki so hiteli, da priznajo temu novemu političnemu činitelju povsod njegovo polno pravico in so dali kmetom povsod splošno volilno pravico in ponekod so začeli tudi izvajati neke za kmete važne zakone. - Tega ipa vlasto-držoi niso napravili iz prepričanja, da je tako prav, ampak iz strahu, ker so se zbali — revolucije (Izpuščenih 10 vrstic).
Do mozga pa je vlastodržce zazeblo, ko so videli, kako hitro se kmečko ljudstvo pnobuja, in ko so se zavedli, da je prebujeno kmečko ljudstvo nepremagljiva demokratična sila na Balkanu. Od tega trenutka dalje se trudijo vlastodržci v Bolgariji z vsemi silami, da razbijejo kmečko stranko. Pašiču se je posrečilo, da je srbsko kmečko stranko razgnal tako, da je število njenih poslancev padlo od 38 leta 1920. na sedanje štiri! Zato pa teži Pasica moko drugo breme: Hrvaška republikanska kmečka stranka, ki je jako močna v opoziciji. Tudi mlada rumunska kmečka stranka je jako močna (Izpuščenih 20 vrst).
Vse te kmečke stranke izdihujejo danes ipod brutalnim vladnim sistemom in vse imajo naravnost nečloveško potrpežljivost. Nekoga dne pa bi utegnilo tem kmetom postati dovolj (Izpuščenih 5 vrstic). »Boljševiška nevarnost« na Balkanu :bp izginila kot lahka megla, kakor hitro pride do moči samo kmečko ljudstvo v Sofiji, v Bukarcštu in v Belgradu, ki bo ustavno vladalo, ne pa divjaško tiraniziralo. Vlada iz naroda za narod — to bo temeljni kamen miru na Balkanu, kakor je že po vsem kulturnem svetu.
Veliko zborovanje hrvaških kmetskih zastopnikov.
V	Hrvatskem seljaškem domu se je vršila v nedeljo glavna skupščina zadruge H rVatskega selja-škega doma, 'ki so se je udeležili vsi člani Hrvatskega seljaškega kluba in bivši poslanci HRSS. Razen tega so se udeležili zborovanja člani glavnega odbora in predsedniki okrajnih organizacij kakor tudi zastopniki ostalih organizacij HRSS iz vse Hrvatske. Udeležencev je ibilo okoli 500.
Po glavni skupščini zadruge Hrvatskega seljaškega doma se je vršilo politično zborovanje, ki ga je otvoirl poslanec in podpredsednik HRSS Karlo Kovačevič. Prvi je povzel besedo posl. Pavle Radič, ki je v enournem govoru obravnaval vsa vprašanja, ki so v zvezi s sedanjim političnim položajem. Soglasno je bila končno po daljši debati sprejeta predlagana resolucija, ki se glasi:
»(Prvaki Hrvatske	sel jaške
stranke (narodni zastopniki, bivši narodni zastopniki, člani glavnega odbora in predsedniki okrajnih organizacij), so na svojem izred-
nem sestanku dne 26. aprila 1925. po presoji celokupnega političnega položaja, ki izhaja iz dvajsetletnega nepokolebljivega dela Hrvatske seljaške stranke za moralno ujedi-n j jem je vseh južnih, Slovanov, a čim so razmere dopustile tudi za njihovo politično ujedinjeijje s hr-vatskosrbskim jedrom kot oporo te državne im narodne tvorbe, in po pretehtan ju vseh resnih razmer v našem sosedstvu in daljnem inozemstvu, soglasno z globokim prepričanjem sprejeli naslednje sklepe:
1.	Ves govor predsednika Hrvatskega seljaškega kluba v Narodni skupščini, Pavla Radiča od 27. marca 1.1. se popolnoma odobrava in sprejema, posebno pa se odobrava in sprejema izjava, ki jo je na koncu govora prečital klubov predsednik, naglašajoč, da dela to v imenu predsednika Hrvatske seljaške stranke s posebnim zadovoljstvom, ker imajo v tem popolno jamstvo, da se bo hrvatska selja-ška politika nadaljevala v tej smeri brez kakega kolebanja, premišljen!), sigurno in uspešno.
2.	Z ozirom na to, da radi posebnih političiuh razmer v Hrvat-ski ni mogoče sklicati formalne seje glavnega odbora, a poznavajoč iz dosedanjih poročil mišljenja vsega hrvatskega seljaškega naroda kakor tudi vseh pristašev Hrvatske seljaške stranke v tem vprašanju, se smatrajo popolnoma pooblaščene brez najmanjše bojazni, da bi mogel kdo pooblaščen in uspešno ugovarjati njihovi izjavi, s katero tako pred srbskim narodom kakor pred vso našo in tujo javnostjo najodločneje izjavljajo, da niti Hrvatska seljaška stranka nista imela, niti nimata in niti nameravata imeti nobenih zvez in nobenih od-nošajev s seljaško internacij onalo v Moskvi.
Obnavljamo pa posebno izraz Stjepanu Radiču, ki je moralnim simpatijam hrvatskega seljaškega naroda napram ruskemu seljaške-inu narodu skušal dati konkretno obliko v taki mednarodni seljaški zajedmici, kakršno ima delavstvo celega sveta že nad 60 let.
Posebno naglašamo, da je v interesu svobodnega, pravičnega in trajnega sporazuma med Hrvati in Srbi absolutno potrebno, da kljub nr.Kmejenemu političnemu zaupa-
nju napram predsedniku Stjepanu Radiču formalno prekličemo njegov načelni pristanek za vstop v seljaško internacij onalo, ker smatramo za prvo svojo dolžnost, da ravno z ničemer ne otežujemo veliko delo narodnega sporazuma in take ureditve vseh naših javnih odnošajev, ki bodo iz naše države v resnici storile faktor evropskega miru, napredka in svobode, kakršnega žele videti vse zapadne prosvitljene in svobodne demokracije, posebno pa naši veliki zavezniki, katerim smo za njihovo nesmrtno delo našega zunanjega uje-dinjenja in osvobojenja dolžni dati dostojno protidarilo naše notranje politično-svobodne in socijalne državne ureditve na preizkušenih načelih demokracije in narodne suverenosti.«
Soglasna odobritev teli resolucij je važem političen korak v razvoju sedanje maše notranje krize. 'Soglasnost sklepov mam dokazuje, da bodo ostale vse spletke proti politiki hrvaških kmetov brezuspešne, ker je hrvaško kmečko ljudstvo prejkoslej popolnoma složno.
Angleži o dogodkih v Bolgariji.
Angleži so v splošnem zelo previdni in zelo natančni ljudje, ki me verjamejo m ikonam r ma slepo vero in besedo, kogar natančno me poznajo. Ker pa hočejo biti o vseh dogodkih ma svefu natančno poučeni, pošiljajo angleški listi po vsem. svetu svoje lastne dopisnike, na katere se lahko zanesejo, če pa je polo: žaj tu ali tam prav posebno zamotan, pošljejo tja kar cele komisije odličnih im razboritih mož, da se ti na licu mesta prepričajo, kakšne razmere vladajo na tem ali ornem koncu sveta.
Tako komisijo so poslali Angleži tudi v Bolgarijo, kakor hitro so začeli razni listi poročati o vsakodnevnih ubojih in umorih v tej nesrečni deželi. Komisija je bila sestavljena iz odličnih angleških parlamentarcev, ki pripadajo delavski stranki. Ta komisija je povedala o vzrokih krvavih dogodkov v Bolgariji sledeče:
»V Bolgarijo smo odpotovali vsled poročil, o katerih je razpravljal angleški parlament, Nami en našega potovanje je bil, da na licu mesta ugotovimo, kakšno stališče zavzema sedanja Ibolgarska vlada napram delavstvu in da izvemo vzroke, ki so dovedli zadnje dve leti do številnih političnih ubojev. Ko smo bili že v Bolgariji, smo bili sami priča nesreče, ki se je dogodila ma Velikonoč v cerkvi Sv. Nedelje.
V	Sofiji (glavnem mestu Bolgarije) smo se pogovarjali z ministri, z visokimi državnimi uradni-
ki, z voditelji raznih političnih strank, pa tudi z mnogimi neodvisnimi osebami, ki stalno prebivajo v Sofiji.
Bolgarski minister za vnanje zadeve g. Kalfov nam je povedal, da prevladuje v vladnih krogih mišljenje, da so zaroto organizirali komunisti zunaj (= v Rusiji) iz vednostjo in s privoljenjem naše sosedne države ma zapadu (= Jugoslavije). Gospod Kalfov se je vprašal: Zakaj je dobilo 575 izseljencev zavetje v Srbiji? Gospod Kalfov je nadalje rekel, da je bolgarski parlament trikrat ponudil beguncem pomilostitev, ponudil jim je tudi denar za potne stroške za vrnitev v domovino, vedno pa je izglodalo, da nekdo drugi vpliva ma begunce, naj ostanejo, kjer s,o. Raagovarjali smo se z različnimi osebami štiri dni, vsi pa so priznali, da je vpliv komunistov jako velik, uradne osebe pa so vedno trdile, da se godi vse v sporazumu z neko sosedno državo.
Naše osebno mnenje je, in mi povemo to pa temeljitem preudarku, da je neverjeten zločin '(atentat v cerkvi Sv. Nedelje) direkten rezultat vladnih metod in njenega ravnanja :z opozicijo. Z umori, z zaplembami listov in s postavljanjem izven zakona vseh ornih, ki vladi nasprotujejo — komaj da je minil en tedem v zadnjih dveh letih, da ni bil kakšen pristaš komunistične ali zemljoradmiške stranke ubit! Od. koga1? Neodvisni ljudje so mnenja, da je vse 'zločine izvršila vojaška vlada, ki v resnici vlada v Bolgari-
Zdravilna zelišča.
Naša zemlja krije v sebi ali pa poraja leto za letom mnogo zakladov, za katere se mnogo premalo zmepimo. Tak zaklad so tudi zdravilna zelišča.
Skoro vse kmečke matere poznajo sredstvo, s katerim omamljajo otroke, da ne kriče, ampak spe. To je mak. Makovo zrnje stolčejo in ga skuhajo v mleku, ki ga dajo potem otrokom, in otroci trdno spe, po vživanju makovega mleka. Tega sredstva pa zdravniki ne priporočajo za pomirjen je otrok in mi tudi nismo tega povedali zato, da Ibi matere dajale otrokom makovo mleko, ampak iz nekega drugega vzroka.
Otroci, 'zlasti dojenci, me kriče, če je njihov organizem v redu, ampak so mirni in zadovoljni in radi jedo, se radi gibljejo im radi spe. Če pa otroci kriče, nekaj mi prav. Ali jih mori lakota ali pa kakšna bolečima. Če pa otrok, ki vpije, po zavživanju makovega mleka spi, je
to znak, da mora imeti mak v sebi nekaj, kar bolečim e omami.
Tista moderna znam ost, ki ji pravimo kemija, je znala makovo zrnje razkrojiti v njegove sestavine.' Če narežemo makove glavice, dobimo že eno tako »sestavino«, ki je podobna mleku. To je opij v prvotni obliki. Če pa to mleko — opij
—	razkrajamo še dalje, dolbimo morfij. Opij in v še večji meri morfij pa so znana uspavalna sredstva. Bolnik, ki zavžije predpisano mero morfija, me čuti mobenih bolečin več in zaspi, ali pravzaprav otopi, on ne čuti več bolečin, če pa zavžije preveč morfija, umre, ker je morfij hud strup. Matere, ki dajejo otroku v mleku kuhan mak, svoje otroke torej zastrupljajo, ker uživajo otroci z makom hud strup, ki je skrit v maku. Koliko strupa pa človek prenese, ve samo učen zdravnik.
Na naši zemlji pa ne raste samo mak, ampak še mnogo drugih rastlin, iz katerih znajo lekarnarji izvleči razna zdravila. Kakor mak, imajo namreč tudi druge rastline v sebi različne snovi in tvarine, 'ki
človeku pri raznih boleznih pomagajo do zdravja. Take snovi dobivajo lekarnarji iz raznih rož, če jih ma svoj poseben način prekuhajo, druge rože aili pa njihove posamezne dele zopet drolbe (n. pr. korenine ali cvetje), zopet druge namakajo v alkoholu itd. Iz rož pa ne dobivamo samo zdravilnih snovi, ampak tudi druge sestavine, ki jih rabimo v druge namene.
Takih rož, zlasti zdravilnih, raste v Sloveniji veliko število, malo-kje se zmenijo zanje, da bi jih nabirali 'za prodaj. Navadno naberejo na kmetih toliko kakšnih rož, kolikor jih rabijo za domačo po rabo _ in za domača zdravila, če slučajno 'kdo v hiši zboli. Kjer raste ajbež, natrgajo nekoliko ajbeževega listja, da si kuhajo po zimi ajbežev čaj, kateremu primešajo navadno nekaj medu, potem posuše nekaj pelinovih vršičkov ali pa šop tavžentrož ali kamilic. To je pa tudi vse. Kdor >pa potuje poleti zlasti po Dolenjskem ali pa po Beli krajini, opaža lahko cele pašnike, kjer ne raste druzega kakor kamilce ali tavžentorže, za katere pa se nihče ne zmeni.
Lekarnarji pa danes take rože 'dobro plačujejo. Kajpada mi dovolj, če prineseš lekarnarju le skromen šopek 'takih rož, ker iz enega šopka lekarnar ne dobi nič. Delo‘z rožami • se izplača le bolj na veliko. Zato pa bi bilo mogoče marsikomu, ki razne rože dobro pozna, prav izdatno po-magano, če bi vprašal v bližnji lekarni, kakšne rože in 'koliko bi se izplačalo nabirati. Poleg lekarnarjev se bavijo s kupčijo z rožami tudi nekateri podeželski trgovci. Eni in drugi bi vsakemu gotovo radi povedali, kakšne rože bi rabili, in bi tudi povedali, kako naj bodo pripravljene, da bodo dobre za trgovino. Posebno take rodovine, kjer je precej otrok, ki ves ibožji dan pohajajo okoli brez dela, bi lahko zaslužili z nabiranjem koristnih gozdnih in poljskih rastlin prav lep denar. V neki občini ma Gorenjskem so lansko leto otroci zaslužili samo z nabiranjem in pravilnim sušenjem gob nad tristotisoč kron — zakaj ne bi dvigali v naši revščini še drugega 'bogastva, ki nam ga daje zemlja 'takorekoč zastonj! Samo začeti je treba!
ji. Mi smo storili vse, da prepričamo vlado, da prepreči militaristom splošen pokolj mož in žena, ki jih je ipolicijia ob priliki zadnjih dogodkov vtaknila v ječo. Policija je namreč zaprla na tisoče ljudi, ki jih je osumila, da so ali komunisti ali izemljoradniki (kmečka stranka v Bolgariji, op. ur.). Mi'smo videli v' pondeljek na svoje oči, kako so tekom 5 minut pripeljali v ječo nad 40 ljudi. To pa je bilo že četrti dan po atentatu! Od vsega početka pa pravijo, da so zaprli nad 0000 ljudi. Na podlagi točnih poročil smo pri-
Hindenburg, predsednik nemške republike. V nedeljo so v Nemčiji volili predsednika republike. Volilno pravico imajo tam poleg mož tudi žene. Izvoljen je znani feldmar-šal iz svetovne vojne P. Hindenburg, znan monarhist in militarist, s 14 miljomi glasov. Njegov nasprotnik dr. Mara, kandidat združenih republikanskih strank je dobil 13 miljonov glasov. — Iz tega glasovanja se vidi, da so v iNem-čiji nasprotniki republike še zelo močni. Ta volitev pa 'bo imela tudi to posledico, da bodo postali Francozi in Angleži zopet bolj nezaupljivi napram Nemčiji, vsled česar se bo konična vzpostavitev miru v Evropi še silno zavlekla. V Evropi je torej reakcija na pohodu. 'Kadar pa se nagne kazalec pri uri na desno, z gotovostjo vemo, da ho nibnil potem zopet na — levo. Tako bo tudi s sedanjo reakcijo v Evropi. Enkrat jo bo gotovo konec.
Politični položaj. V Belgradu je bil do nedelje politični položaj še jako nejasen. Nihče ni vedel, ali se bo sedanja vlada kaj izprememila ali ne. Nenadoma pa je prišlo po-» ločilo, da je pri volitvah za predsednika republike bil izvoljen izza svetovne vojne znani general Hindenburg. Njegova izvolitev vtegne izpremeniti ves politični položaj v celi Evropi in temu vtisu se ni mogla odtegniti tudi naša vlada. Belgrajski državniki uvidevajo, 'da mora v takih časih stati na čelu države močna vlada, ki uživa splošno zaupanje in zato se utegne zgoditi, da bo do sporazuma med Hrvati prišlo prej kakor navadno pričakujemo.
Poročilo o shodu zaupnikov SLS za Ljubljano, na katerem je poročal dr. Korošec o političnem položaju, je zanimivo v toliko, da ne stoji na koncu poročila pri takih priložnostih že vsakdanji stavek, da so zborovalci izrekli gospodu poslancu zaupnico. Mogoče so jo izrekli, toda poročilo tega ne pove. Če je dr. Korošec zaupnikom opisal položaj tako, kakoršem je, je verjetno, da zaupniki dr. Korošcu v svoji potrtosti niso izrekli zaupnice, iker je niso imeli za kaj, nezaupnice pa tudi ne, ker se ga iz bogzna kakšnih > vzrokov boje.
»SLobodni dom«, glasilo hrvaških kmetov, je zagrebška policija pretekli teden . dovolila in zopet ustavila. Izšla je samo ena številka.
Somišljenik SLS iz Ljubljane
nam poroča: »Zadnji shod zaupnikov SLS v Ljubljani, na katerem je poročal o političnem položaju g. dr. Korošec, je vse nas navzoče zelo razočaral. G. dr. Korošec je najprej udaril po Radiču, na to pa je povedal, da z avtonomijo ni tako lahko in da najbrže iz tega nič ne bo. Rekel je, da upa, da bomo dobili kdaj košček avtonomije, toda kakšna bo, o tem se danes še ne ve. Zadovoljiti se borno morali pač s tem kar bo, če bo kaj. Ta odkrit umik nas je zelo razočaral, zlasti, ko smo doslej trdno verovali, da nam bo on res izbojeval avtonomijo. Cernu smo se torej štiri leta borili? Končno je povedal še, da bo jeseni najbrže stopil v vlado in da lx) morda kaj dosegel, Ugovarjati se ni upal nihče, ampak smo vsi ploskali. Domov grede pa smo premišljevali to in ono: Čemu se pravega položaja ne pove kar javno in se ljudstvo še
šli do prepričanja, da je vlada dala pomoriti na stotine ljudi brez sodne preiskave, samo na podlagi suma.«
Izpoved angleških parlamentarcev je jasna. Sokrivi pobijanja nedolžnih ljudi v Bolgariji pa so predvsem tisti evropski državniki, ki v svojem zagrizenem nazadnja-štvu podpirajo sedanjo bolgarsko vlado, ker »goni boljševike«. Resnica pa je, da je »boj proti boljševi-kom« za bolgarsko vlado samo prazen izgovor in hinavska pretveza, pod katero pobija in mori vse svoje politične nasprotnike brez izjeme.
vedno zavaja s članki v »Slovencu«'!« — Objavljamo to poročilo, nočemo pa za njegovo točnost prevzeti nobene odgovornosti, čeprav
v	verodostojnost pisca dvomiti nimamo povoda.
Proslava 1. maja. Listi poročajo, da 1. maja vlada ne bo dovolila ni kakih delavskih obhodov in nobenih demonstracij. Mogoče bodo prepovedana tudi zborovanja v zaprtih lokalih. ‘Prepoved je vlada izdala baje pod vtisom krvavih dogodkov v Bogariji. Mi svetujemo svojim somišljenikom med delavstvom, da se maredbi oblasti mirno pokore. Ge praznujejo, naj praznujejo ,svoj lepi praznik mirno dbina ali pa v krogu svojih prijateljev in znancev. C e pa pojdejo kam ven, naj ne govore drugega kakor o krompirjevi letini, o dragi moki, o dobrih in slabih stanovanjih itd. Vedeli bodo itak vsi tovariši, kaj hoče vsak s tem povedati. Tako govoriti na javnih prostorih je potrebno, da bodo vladinovski p riši u-škaci in najeti hujskači slišali enkrat tudi kaj dolgočasnega!
Davek na telesne delavce. Zakon o proračunskih dvanajstinah, ki je stopil v veljavo 1. aprila letos, je prinesel tudi nov davek na zaslužek telesnih delavcev. Po tem zakonu je dolžan vsak delodajalec odtrgati svojini 'delavcem 2% od mezde ali zaslužka. Poleg tega mora odtrgati od te svote še 30% državni 'pribitek, davek na vojno priprego in invalidski davek, ki je bil s tem ziakonom povišan na dvojno mero. Če na primer zasluži delavec tedensko 500 Din, znaša 2% davek 10 Din. 30% izredni državni pribitek 3 Din, davek za vojno priprego 2 .Din in invalidski davek 4 Din. Skupno torej 19 Din tedensko pri zaslužku 500 Din na teden. — Jasno je, da je ta davek povzročil med delavstvom silno ogorčenje. Pa tudi delodajalci so oznevoljeni, ker bo to imelo za posledico splošno podražitev dela in se bo torej komsum ljudstva zopet zmanjšal. Razmere pri nas pa jasno ilustrira še to, da nihče ne ve, ali bo ta nov diavek nadomestilo za dohodninski davek, ali pa bo treba tega še posebej plačevati. Kolikor je nam znano, takšnega barbarskega davka na proletarsko revščino ne pozna nobena 'druga država. Pa pri nas je vse mogoče. Vseobča reakcija v Evropi vse to podpira.
Junaška vlada je sedanja bolgarska vlada. Takoj po znanem atentatu so gospodje bolgarski ministri junaško dolžili belgraj,sko vlado, da je ta zakrivila velikonočni atentat. Ko pa je prešernim gospodom belgrajska vlada nekoliko čvrsto stopila na predolge jezike, so gospodje po vzoru vseh fašistov-skili junakov korajžno zlezli pod klop in vse preklicali, kar so prej govorili. Vsi krvoloki imajo namreč skupno lastnost, da so krvoločni samo na spodaj, proti ljudem, ki se ne morejo braniti, 'drugače pa so največji figovci in strahopetci.
Politična razmotrivanja in praktična politika. Pod naslovom »Politična razmotrivanja« je objavil »Slovenec« dne 24. aprila članek, ki ga je napisal g. Fran Erjavec. V članku beremo med drugim: »Slovenski narod in njenih imanenten slovenski duh bodeta ostala im živela dalje, pa naj posamezne skupinice počnejo kar hočejo. Toda politična stranka, ki je zgrajena na narod
je njegova zastopnica (pravilno bi moral g. E. h’, reci: ki bi rada bila njegova zastopnica, ker poleg SLS je v Sloveniji še nekaj drugih slovenskih strank, op. ur.), mora imeti kot zadnji ideal pred očmi vedno popolno politično suvereniteto naroda, ki ga zastopa (bi ga rada zastopala, op. ur.), njegovo popolno gospodar sito samostojnost ter čim najvišje izoblikovanje vseh narodom individualnih kulturnih vrednot.« — Gospod F. E. zahteva tedaj za slovenski narod lastno državo — ali monarhijo, ali republiko, tega ne pove jasno. »Slovenec« se s to zahtevo oči vidno strinja, sicer je ne Ibi bil objavil brez opazke. Gospod E. E. pa nadaljuje in »Slovenec« objavlja zopet brez opazke: »Praktična politika je umetnost dosezanja možnega, zato ona v realnem življenju navadno ne gre in ne more iti v ravni črti, temveč po večjih ali manjših ovinkih, in dovolj je, da ne izgubi izpred oči cilja, temveč se mu skuša približevati, kolikor le 'dovoljujejo zunanje okoliščine. Aplicirati to na današnje razmere ni težko. Odreči ise ne moremo in ne smemo niti eni točki svojega slovenskega narodnega programa ... toda zunanje okoliščine bodo zahtevale v praksi še mnogo samozatajevanja in mnogo začasnih taktičnih kompromisov v korist vsaj postopnega približevanja k cilju.« — Ko so pa Hrvatje krenili na pot »začasnih taktičnih kompromisov v korist vsaj postopnega približevanja k cilju«, je vse časopisje SLS s »Slovencem« na čelu kričalo o »izdajstvu«! Ali veljajo »taktični kompromisi« mogoče sam o za SLS?
Italijanska kultura. Ljubljanski vseučiliški profesor dr. France Veber se je odločil prirediti v zasedenem slovenskem ozemlju nekaj poljudnih znanstvenih predavanj, brez vsake politične primesi in agitacije.
V	Gorici je predaval neovirano. V Trstu pa so uiu laške oblasti predavanje onemogočile, ker so policaji profesorja Vebra aretirali in ga kot navadnega hudodelca vklenjenega gnali zkozi mesto v ječo popolnoma brez vsakega vzroka in ga šele na višje posredovanje izpustili! Kako se bo laška vlada zaradi surovosti in neotesanosti svoje policije opravičevala, je postranska stvar, ni pa postranskega pomena, da slovenski trgovci in slovenski konzumentje kljub ponovnim laškim izzivanjem še vedno tako radi razpečavajo med nami laško blago, čeprav ves svet ve, da ga ni večjega pofelna na zemlji kakor je laška roba. Kar pride iz laške dežele k nam, je vse zanič, pomaranče so kisle, fige gnile, manufaktura pa še za cunje ni dobra. Če bi imeli slovenski trgovci in Slovenci sploh kaj moštva in ponosa v sebi, bi Lahom že zdavnaj obrnili hrbet in bi kupovali dobro in solidno češko, nemško ali angleško blago, in tja
tudi prodajali svoje druge pridelke, Lahe pa bi pustili pri strani kot blato na cesti.
»Troimeni narod«. V slovenskih vladinovskih listih beremo navadno, da smo Slovenci, Srbi in Hrvatje en sam »troimeni narod«. Ta označba pa ni pravilna. V načrtu versajske mirovne pogodbe, s katero je bila naša država mednarodno priznana, ne stoji nič o »troimeni državi« ali o »troimenem narodu«. Prvi načrt mirovne pogodbe je sestavil tajnik Lloyda George-a Fi-lipp Kerr. V njegovem osnutku ne stoji »država Srbov, Hrvatov in Slovencev«, ampak tam stoji »država Srbija, Hrvatska in Slovenija«! V končni redakciji mirovne pogodbe pa stoji v angleškem besedilu »three peoples« (tri pipls), trije narodi, nikjer pa ne stoji »tro-imeni narod«.
»Izdajalci« v Indiji. Indija šteje iskoro 300 miljonov prebivalcev. Indija je pod angleško nadoblastjo, je najbogatejša angleška kolonija in je vir vsega angleškega bogastva in moči. Svoje moči pa so se začeli Indijci v najnovejšem času prav znatno zavedati, kar Angležem nikakor ni bilo ljubo in iz- strahu pred morebitnim uporom domačinov so začeli Angleži Indijce nekoliko pritiskati. Nn angleški pritisk je odgovoril politični voditelj Indijcev Gliandi z neke vrste politično pasivno rezistenco. Indijci niso sprejemali nobenih javnih služb več, če so jih Angleži še tako ponujali, in se za Angleže sploh niso več veliko zmenili, ceš le delajte, kair hočete in kakor hočete. Mirni in tihi odpor Indijcev pa je šel tudi Angležem na živce in postali so mehkejši. Začeli so se z G bandi jem pogajati. V tem tremotku je tudi Gliandi odnehal od svojega odpora in je izjavil, da je pripravljen z Angleži skupaj, v javni upravi sodelovati in se odporu odpovedati. Zahteva pa izpolnitev sle-dcčih pogojev: Država mora dati za povzdigo kmetijstva izdatna sredstva iz državne blagajne na razpolago, da ljudje ne bodo umirali od gladu; nekaj Indijcev mora vlada imenovati za ministre, ki bodo odgovorni samo domačim pokrajinskim zborom; politične in vojaške zločince mora vlada pomilostiti, in samovlada Indije se mora proširiti. Te pogoje bo angleška vlada skoro gotovo tudi sprejela.
—	Če bi slovenski listi poročali kaj o O bandi ju in o njegovi novi politični taktiki, bi čisto gotovo pisali, da jo Gliandi Indijce »izdal in predah in svoj program nesramno zatajil«, kakor so to pisali tudi o Radiču.
»V težkih dneh«. Pod tem naslovom beremo v »Domoljubu« z dne 22. aprila uvodnik ,ki je naravnost obupen za slovenske volilce SLS.
V	članku našteva vse mog.rV težave in neprijetnosti, ki tarejo slovenski' kmete, pomoči pa ne vidi nikjer drugje, kakor v samoobrambi
:viZV2CMU0Wi
in samopomoči. V jako žalostnih besedah priznava, tla poslanci, ki jih je poslala Slovenska ljudska stranka v Belgrad, slovenskemu kmetu ne morejo prav nikjer pomagati! Kakor je to .priznanje »Domoljubovo« samo ma sebi lepo in hvalevredno, tako je za slovenske volilce SLS žalostno, kajti to priznanje ne pomeni praktično nič več in nič manj kakor to, da jo je dr. Korošec s svojo politiko tako temeljito zavozil, da njegova l>eseda in beseda njegovih poslancev nikjer
nič več ne zaleže in kakor bi se dalo sklepati iz obupnega »Domoljubovega« članka, tudi še dolgo nič zalegla ne bo! Tako se danes maščujejo grehi, ki so jih zagrešili voditelji in prvaki SLS, nad ubogim kmeti, ik,i so slepo verjeli na razne obljulbe, danes pa vidijo in bodo gledali še dolgo, kako prihajajo njiho-
vi	poslanci med nje praznih rok, ali pa kvečjemu zafbavljajo čez 'republikance, kakor da bi 'bili ti krivi njihove politične nesposobnosti!
Gospodarstvo.
Reja domačih zajcev.
Ena najkoristnejših domačih živali je domača zajec ali kunec. Reja te živali je v Sloveniji jako malo razširjena in navadno redijo domače zajce zlasti na kmetih otroci kar na .svojo roko, da imajo ž njimi kratek čas. Za naše gospodarstvo je pa velika škoda, da ne redimo domačih zajcev smo tremo in po vseh pravilih živalske reje.
Reja domačih zajcev ima to veliko prednost, da je silno poceni. Domači zajec požre vse, kar druge živali, ki so tudi znane ikot ješče, že odklanjajo. Razni kuhinjski odpadki z vrtov, še tako slaba trava, to je hrama za domačega zajca. Da ne zaničuje dobre detelje ali repe in korenja, je razumljivo, toda če nima dobrih stvari, je zadovoljen tudi s slabejšo hrano.
Druga prednost je, da reja te živali ne zahteva veliko prostora. Na kmetih jih imajo navadno v hlevih, .kjer žro krmo, ki jo živina razmeče iz jasli na tla. Zgodi se pa dostikrat, da žival zajce v hlevu pohodi. Zato je boljše, če zbijemo iz starih, za druge namene meporabnih desk neke vrste :k urnik, iki ga razdelimo na več »soh« ali delov, da imamo lahko ločene samice od samcev in mladiče od starih. Ta ločitev je važna zato, da se zajci ine plode preveč v svojem rodu. Kdor samce previdno zamenjava, ta bo redko doživel nesrečo, da bi mu ves rod poginil.'
Korist, ki jo imamo od reje do-nuičih zajcev, je dvojna. Domači zajci imajo jako doibro in okusno meso. V naših krajih meso domačih zajcev sicer ni posebno priljubljeno, toda to so predsodki. Francozi so znani kot jako dobri poznavalci jedi in vendar ga ni na Francoskem
hotela, ikjer ne 'bi imeli vsak dan iz mesa domačih zajcev pripravljenih po 3 ali še več jedi. Kdor zna meso domačih zajcev pravilno pripraviti, 'bo zajčje meso prav rad in lahko užival. Velika prednost zajčjega mesa pred svinjino je ta, da nam dajejo domači zajci po leti in po zimi vedno dovolj svežega mesa, sveže svinjsko meso pa uživajo na kmetih pogosto le takrat, kadar koljejo. Krepika mesna hrana tudi ob delavnikih je pa zlasti za one sloje pri .nas velikanskega pomena, .ki običajno žive samo od koruze, krompirja in fižola.
Domači, zajec pa nam ne daje samo mesa, ampak tudi drago kožuhovino. Kožuhovina je danes silno moderna, im divjih živali ni danes več toliko, da bi krznarji lahko zadostili vsem potrebam ljudi samo s kožami divjačine, ampak morajo rabiti mnogo zajčjih kož. Danes imamo vzgojene že posebne vrste zajcev, ki dajejo jako lepo naravno kožo. Ni pa vsaika koža enako dobra in splošno znano je, da ima svojo ceno le zimski kožuh živali, ker se poletna koža preveč 'brije. Kdor hoče torej imeti od reje domačih zajcev največjo korist, pri manjših stroških, mora vedeti, ali hoče rediti zajce zaradi mesa ali zaradi kože in po tem, za kar se kdo odloči, si mora nabaviti plemensko žival.
Koliko živali pa je treba za začetek 1 Navadno zadostujejo 3 samice in 1 samec. Te živali lahko preredi tudi najbolj revna družina s samimi kuhinjskimi odpadki. Ker so domači zajci znani zaradi svoje velike plodnosti, je prav, če plodnost omejimo, tako da vrže zajkla k večjemu po 4krat na leto, sicer začne rod hirati.
■Samica vrže navadno po 6—8 mladičev. Najkrepkejše si obdržimo za rejo, druge pa zredimo, dokler niso godni za lonec. Od treh samic, ki vržejo štirikrat letno vsaj po 3 mladičev, dobimo torej najmanj GO zajcev na leto, ki jih porabimo, ko dosežejo 2—3 kile teže. To je na leto nad 100 kil čistega mesa, ki nas zdaleka ne stane ne toliko truda in tudi ne denarja, kakor reja prešačev ali kokoši.
Za otroke srednjih let pa je reja domačih zajcev jako lepa in prijetna zabava. Otroci se z živalmi jako radi igrajo, prinašajo jim trave in vode in jim snažijo njihove kletke. Odrasli ljudje to delo samo nadzorujejo in uče otroke, kako maj ravnajo z živalmi. Počasi pa dobe otroci sami toliko prakse, da izvršujejo vse delo sami, sebi v veselje in zabavo, domači hiši pa v veliko korist.
Zadružništvo:	Nekje	na	deželi
imamo tafcozvano Kmečko posojilnico, ki pa je kmečka samo po imenu, 'ker svojemu pravemu namenu že davno ne služi več. Postala je prava molzna krava ljudem, ki poznajo pač sebe, težnje kmečkih in delavskih slojev pa ne. Posojilojemalci srno plačevali še pred 2 letini 6—7*70obresti, danes plačujemo že 14—16%, čeravno ibi zadostovale tudi 8—10% obresti z ozirom na nižje obrestovanje hranilnih vlog. Pravi kmečki zavodi tudi delajo tako. To se zna, da njih funkeijo-narji iz požrtvovalnosti do kmečkega stanu ne vlečejo bogznakako velike plače oz. nagrade za svoje delo in zamudo časa. Funkcijonarji pa, ki pri zavodu z malim prometom posedajo, se dajo mastno plačati, so enaki pijavkam. Tako si je načelstvo male Kmečke posojilnice dovolilo vsestransko pretirano pla-
čo, katero bridko čutijo na svojih žepih ubogi posojilojemalci. Načelnik dobi zato, da pogleda dva do trikrat na mesec v Posojilnico K 2000 mesečne plače. Nadalje dobi ‘ tajnik za svoje malenkostno delo, »bilance« še do danes ni sestavil, ker je ne zna, — 5000 do 7000 K mesečno. Povrh ima krasno brezplačno družinsko stanovanje, razsvetljavo, vrt in ključe do zadružne polne kleti vina, oženjen ni, ima pa pri sebi brhko gospodično, ki vodi nadzorstvo črez vinsko klet. Vsakokratni blagajničar dobi za 3—4 uradne ure K 200. Enourna seja se plača odbornikom po K IGO, povrh se dobi še prosta zadružna pijača. Za posamezna dela v kleti, pri hišah in na posestvu so zaslužili nekateri odborniki vsak po svojem, po knežje. Ni čuda, da člani načelstva ne znajo, ali pa nočejo znati, kako se vjemajo računi. Pri tem neredu je to- razumljivo, ker nadzorstvo je po dveh letih imelo komaj eno sejo — o potratnem gospodarstvu pa sploh nima pregleda. Posojilnica se je pred leti komaj izkopala iz Mata, v katerem je tičala do prevrata, danes se pa pogreza v lužo nazaj. Katoliško strankarska pripadnost vodilnih mož pomeni samo sredstvo za lažjo in uspešno izžemanje ubogih trpinov. Zato pa možje, oglasite se povsod, kjer vas izkoriščajo zadruge, — ustanovite si lastne ali pa odstranite iz že obstoječih ljudske pijavke. Posebno take, katerim je kmečka zadruga molzna krava, — sami vlečejo za vimen, nevednim članom pa prepustijo samo posušen kravji rep.	Marko Liikar.
IZDAJA 1,1 'B’ .JANŠKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
15Ietno jamstvo
najpopolnejši Stoemrer šivalni stroj s pogrez-Ijivim transporterjem (grabljice). Z enostavnim premiKom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje.
Ludcolli Baraga, Ljubljana
Šelenburgova uS. 6,1. nadstr.
Telefon štev. 980.
Vsakovrstne naslove
dobite pri
posredovalcu'
Ljubljana, Sv Petra cesla 23 Brošura
„Jugosloveni, Slovani in Jugoslovani"
ki je najboljši politično-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino 1® 4 Din.
Naroči si kot Slovenec revijo ,Novi Zapiski*
letnik 1922 kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din.
Unnim* Dunaisk> in Mub-nUllillK. Ijanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
A HINKO SEVAR A
" antikvariat knjigarna y Ljubljana, Stari trg 34
N ajbolj ša
.Piich* kolesa
ti o zelo ugodnih cenah dobite le pri
IGN. VOK, LJUBLJANA
Sodna ulica štev. 7.
Modni salon
Maaka H©;?*wat
Ljubljana, Stari trg 21.
ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške SLAMNIKE in KLOHUKE. Ža ni klobuki vedno v za.. gi. Popravila se sprejemajo.
*ozor, hrojač, siiilia, nusivilia
Kn) ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobi S na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOU, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5 Vsak mesec tečaji za krojače Šivilje in ne-šivilje.
r*TTTr?T!*
Upe	Zlatnina
F. P. ZiuEG
optik LJUBLJANA,
Stari trg 9.
Ščipaloi Očala
Ljiihijanslia posojilnica
r. z. z 0. z. v Ljubljani. Telefon št. 9 !V|estm trg št. O
obrestuje vloge zelo ugodno in sicer:
vloge, ki jih izplačujue brez odpovedi, po	8 °/o
vloge z	enomesečno odpovedjo,	po	10 %
vloge z	trimesečno odpovedjo,	po	12%
vloge s	šestmesečno odpovedjo,	po	14°/o
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad II milijonov dinarjev.
Posojila daje le proti popoini varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti.
Splošno kreditno društvo w Ljubljani
Ustanovljeno 1898
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Aleksandrova cesta 5
Telefon št. 367 jj
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakga odbitka.
Komisijsko trgovino in trgovsko agenturo obavlja
^Posredovalec*1
Ljubijar.3,
Sv. Petra cesta, itev. 23.