STU1>I«, ■ r'ORfC A IZDAJA ZA GORIŠKO I> BEVE^IJO PBiriOPSKI DNEVNIK • GLAS kLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V lil StoT/ 977 (007^ Poštnina plačana v gotovini i.— OLeV Z// K*-*-' 3) Soedizim.r in abbo:. post 1 gr TRST, nedelja 16. novembra 1952 Cena 25 lir POMEN VI. kongresa KPJ fti’ , lri leta viharnega razvoja ,1 ”sefl področjih gos-podar-I dPlžbenega, politične-iuani? ide°loškega življenja p^i-OPanske-socialistične re-1„ '*e Po zgodovinskem pre-,* KPJ s Kominformom odr • so se rnorala nuj no . Koti v delu in rezultatih ■ ' e9a kongresa KPJ, ki se kratkim zaključil v k[ u: Peti kongres KPJ, jr)e bil nekaj mesecev po inf? . ^ bukareštanski kom-™rmisttčni resoluciji, očit-llc£e,n' mogel naznačiti ves . °ki pomen preloma, niti PoliV-*4* osnovne družbene H,- e temelj? sovjetske zu->e politike in sovjetskega LJ^Ba sistema, pa tudi foin ^tiinega medna-yj;ega političnega aparata. , r.ie peti kongres, ko je ^ 3 Mii odločno voljo KPJ, niJe b0 uprla poskusom so-. Poetike zasužnjeva-i«p .?Ujie dežele, ki je bila v orjaški borbi za Notranjo socialistično toi&bo. pomenil začetek .. l,«ie0a iskanja, katerega tojo Ifeob' "“men Kit^j Tazjasnijo objektivna P?Oio ' OBMH je bil, da se nedvo- i>o barska, družbena in po-. »tij11® nasProtja, ki so se raz- (1„ , Po oktobrski revoluciji ni. 1 «o pripeljala do seda-»ie«! možaja » ZSSfi in do riJ* reakcionarne in impe-I ff * zunanje politike. jugoslovanske socia-!ili **.ff^#ditue, /ci je u mno-/ ^ato°ZiTih- izhajala iz istih j Hojin družbenih po-j ttj , kot socialistična gradi-- >Wtp *e je zaiela po oktobr-lH-?°luciji, na drugi strani da se 2 vseh stra~ sedanja napadal na V” Sovjetske zveze, v Jujj?'«! proti socialistični ^ Hu?*ji> politika, ki je nuj-nie0t ?a izhajati iz notra-,e9a iužbenega in politični u'•oja v ZSSR ~ t0 ]e ^ i.’neh in osnovni pogoj, I M«,0,nosočil politične in I %°Ske rezultate ogromne 1 S!*. ne le za prakso so-\ W*’cnih sil v Jugoslaviji, socialistične, demo-in napredne množice rem svetu. Sesti kongres ,jCav zaradi te bila?tce raz-mP*] m praktične ociali-nod C^e odločilen ItaQVinski pomen za medna-! delauslio gibanje, lij? Posebej pregledamo delo Wrc.sa- tc ie P°r<>čila m {ijj/^ije, tako o delu, ki je V °Pravljeno v letih po pe-kongresu, kot o proble-j) 8 zvezi z osnovno smer-8j”®?aljnjerja socialističnega ^ °ia dežele, ki jo formal-tijfovzema zaključna resolu-I l*e 1» i 50 lastne prehodni 4 kapitalizma v sociali--**10 besedo, osredno Ic ie bil problem na-b razvoja socialistič-Ni^je - osnovnega !_dejansko uvedbo oinj^h odnosov v pro- kler bo te potrebno centralizirati. V tem smislu je kongres načelno razpravljal tudi o reformi sedanje ustave; reforma bo ob koncu tega leta predložena ljudski skupščini. Tudi sprememba imena Komunistične partije v Zvezo komunistov Jugoslavije in Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije je na liniji tega razvoja, ici zahteva organizacijsko reformo delavskih političnih organov, kot sta Komunistična partija in Ljudska fronta da se popolnoma prepreči vsaka nevarnost birokratizacije. kot se je zgodilo z boljševiško partijo v ZSSR. Teoretično posplošenje in jasna praktična persvektivi i tega razvoja socialistične demokracije sta zgovorno potrdilo postavk klasikov mar-ksizna. obenem pa mečeta jasno luč na vso antitezo, ki postavlja socializem proti sedanji sovjetski družbeni strukturi in nolitiki. ki je negacija socialistične demokracije. negacija načela, da je socializem uvedba takih družbenih odnosov « katerih delavci in delovni ljudje sploh deiansko zamenjalo ne samo zasebni kanitnl temveč tud i državno birokratsko kasto državnega kapitalizma lz te osnovne ugotovitve neposredno izhaja vprašanje orientacije borbe za socializem m za demokracno v svetu. obenem pa potreba pravilne ocene sedanjih mednarodnih odnosov V prvi vrsti je treba ugotoviti da na reakcionarno sovjetsko politiko proti Jugoslaviji ni mogoče gledati ločeno, temveč da je ta politika reakcionarna na vseh področjih mednarndnena življenja in v odnosu do vseh vprašanj današnjega me $'a-rodnega življenja, pa tudi n odnosu do vseh socialističnih in demokratičnih gibanj v svetu. Z osvetlitvijo imperialističnega značaja sovjetske politike in sedanje mednarodne napetosti, ki je nujna posledica borbe za hegemonijo, v kateri je v tem trenutku ZSSR najbolj napadalna m dinamična sila, se pojavi vprašanje borbe za demokracijo, za mir in socializem v svetu v novi' luči, ki postavlja pred demokratične in socialistične sile problem enotnosti akcije ne glede na morebitne ideološke razlike in ne glede na posamezna posebna vprašanja, za katerih rešitev se mora boriti vsako gibanje bodisi da združuje socialistične delavce v razvitih deželah bodisi da gre za narodnoosvobodilna gibanja v deželah, ki se borijo za neodvisnost in za enakopravnost z ostalim’ BORIS MRAK IDGOSLHVIffl IE V FRONTI DRZHV ki se borilo za mir in proti napadu Jugoslovan ki doltigat v gospodarskem odbora 0Z!\! izrekel priznanje za izvajanje tehnične pomoči Združenili narodov v splošnem, še prav posebej pa Jugoslaviji -Predlog skandinavskih držav v zvezi z rasno diskriminacijo v Južni Afriki - Libanonski delegat Gkarles IVIalik kandidira za glavnega tajnika Organizacije združenih narodov ‘ Polil'-.‘n sploh v družbeno življenje. Odločil-.. ® tej smeri, je bila »v va ‘‘Sterna delavskih sve- m proiz- i.6riena ^oiietjih, ki je ’ Ha Je j. ‘etn 1050; ta sistem ^'«1 Slednjih letih raz- j Uuedbo delavskih u-i 50etot) v višjih gospo-,n Produktivnih orga- lf ci’ " k z nedavnim za-o’m„ ^v“ja na vseh itop-iw poleg občinskih j,,®ole0 liudskih odborov iu ^Publiških skupščin, najvišje, zvez-tn vHr,i skupši ine, svete J^dno v katere so ne-'taL**lovniu°, predstav-k kolektivov v so- l(.,e sorin,ak*!nulacijo, ki jo lij ,st}cna industrija -}Pq ° 0 ln zasebno kme- •C-?*”*«* V1 *6on. načelo. ki ga je da določa V?1* ra2>,'i9res' ie na aoioca Vt 1,cifp .*a socialistične de- V° Proi,! P?ja' dn ^f re lSru°ra.3alc, neposredno )K,et)Qni„ določajo raz-iVi *0a V n,1*' dela’ ustvar-li^^odnji, in obTnt. l!{*®re t ern°, od stopnje, do ostaja o V:,an“ in m™°Polizi. 1 h driave. Od tod 't 3e* C,‘e’,taC,ja' ki le ■ !>r0i »n^f^res za nadaljnji 1 tinrf l\lstične demokra-C Uprn,, ]ni° decentraliza-Ih. e ln sodstva gospo-Postn1Zl,0tinje * perspek-0J’pnpga ustvarjanja Clfl koy°inrskih in poii-ki Un Po Primeru u-S s(5a ir 10 3e zagovarjala 1«l>či ?una. tako da se SVQC'al?,f?Aajanje ve^en je dodal, da ta odgovarja bodisi moralnim kakor materialnim interesom njihovih držav. S tem v zvezi je imel libanonski zunanji minister stike tudi z voditelji raznih drugih diplomatskih predstavništev. Mac Dcnald Murrayev naslednik- PITTSBURGH, 15. - Izvr šilni odbor sindikata jeklarskih delavcev je določil za začasnega predsednika sindikata Davida Mac Donalda namesto pokojnega philipa Murraya. 0 reviziji tangerskega statuta RABAT, 15. — Mednarodni nadzorstveni odbor za Tanger ni izdal za tisk nobenega poročila glede sporazuma o reviziji tangerskega statuta. Vsndar pa se zdi, da se revizija nanaša v glavnem na štiri točke: 1. V mednarodni upravi bodo imenovali tri nove pomočnike upravnikov, k; bodo en Britanec, en Italijan in en Spanec; 2. ustanovili bodo orožništvo, Vi ga bodo sestavljali _ Maročani, Francozi in Spanci, in ki bo neposredno odvisno od u-prave področja; 3. število italijanskih predstavnikov'v tangersJd zakonodajni skupščini bi se zvišalo od enega na tri; 4. v tangerskem mešanem sodišču bodo imenovali tri nove sodnike, ki bodo en Maročan, en Nizozemec in en Portugalec. Izjavlja se, da morajo sklenjeni sporazum predložiti v o dobritev sultanu, ker ne bi mogel drugače stopiti v veljavo. Sožalje V. Vlahoviča vdovi Abrahama Fellerja NEW YOR"., 15. — Vodja jugoslovanske delegacije na sedmem zasedanju glavne skupščine OZN Veljko Vlahovič je poslal vdovi Abrahama Fe!Ier;a sožalno brzojavko Kakor je znano, je Abraham Feller opravljal službo pravnega svetovalca glavnega tajništva OZN in je pred dnevi napravil samomor. DANES OB 8. URI VI. REDNI OBČNI ZBOR Slovensko-hrvatske prosvetne zveze V PROSTORIH V UL. ROMA 15/11, • sledečim dnevnim redom: Otvoritev. Volitev komtelj. Poročila. Referat o današnjih nalogah prosvete. Spremembe pravil. Volitve novega odbora. Zaključki. Občinski svetovalci LSS na obisku v Sloveniji Prisrčen sprejem na Mestnem ljudskem odboru v ljubljeni našega mesta se zavedajo pomena vašega obiska kot predstavnikov slovenskega ozemlja STO. Gotovo vam je znano, kako je, zlasti z manifestacijami, ljubljansko prebivalstvo izrazilo svojo zainteresiranost za pravice jugoslovanskih narodov in posebej slovenskega ljudstva STO, katerega predstavniki ste vi, občinski odborniki. In ko vas imamo danes med nami, vam želimo odkriti vso bratsko toploto, solidarnost in trdnost naše tesne povezanosti z vami. Mi smo v Jugoslaviji pod vodstvom maršala Tita dosegli ogromne uspehe v utrjevanju socialistične demokracije in na gospodarskem področju. Vi se boste o tem lahko prepričali. 2elimo vam, da bi od našega napredka imeli tudi vi koristi. Vi, ki ste naše skupne krvi, ste lahko ponosni na naše u- stvaritve, ki so dokaz kulture in sposobnosti naših delovnih . v . n .. ii I ljudi. 2al, da vam ni mogoče Zdrav/e /ovanša Borisa Kidriča se je včeraj izboljšalo * Romunske oblasti so odstavile pogledati tudi dalje v Jugosia- Dunajski komentarji o manborskih poga/anjih JJo. pu», ki naj bi na tem področ-.ta, da je kot «agent UDB» dva- — '''"»in« » n- del‘ P°Polni razmah našega ju Donave opravljal vlogo vla-1 krat Ekrivaj prišel na Madžar^ čilca namesto vlačilnega stro- sk(J in UJ,rabil dva kominfor- LJUBLJANA, 15. — Danes popoldne je prispela s Tržaškega ozemlja v Ljubljano večja skupina občinskih svetovalcev, ki so nastopili na volitvah na Listi slovenske skupnosti. Ob prihodu v Ljubljano je MLO Ljubljana priredil gostom v klubskih prostorih odbora sprejem, katerega so se udeležili odborniki MLO. Goste je v imenu MLO in prebivalstva Ljubljane pozdravil predsednik Jaka Avšič, ki je med drugim dejal; «Cast mi je, da vam v imenu slovenske metropole izrečem dobrodošlico na naših tleh. Prebivalci MARŠAL TITO J E S 1*11 E J EL ameriškega generala Handyja predsednika uprave djerdapske admimstrac je s P O R A Z U MO V O LIjLN IREF OR MI V I TALI JI Kapitulacija manjših strank pred demokristjansko samovoljo Socalm demokrati so se zadovoljili z nekaj splošnimi' frazami, pristali pa so na obilno nagrado ve6 m, na možnost razširitve povezave in na odobritev treh protidemokratičnih zakonov - Sumljivo ozadje članka v „New York Timesu (Od našega dopisnika) RfM, 15. — Po včerajšnjem posredovanju glavnega tajnika liberalne stranke Villabruna pri socialnih demokratih v pa-iaci VVede.vind je bil danes na stanovanju glavnega tajnika PRI Realeja sestanek predstavnikov vseh štirih sredinskih strank ki so se pogajale za sporazum o reformi volilne, ga zakona, zvečer pa je bil _ za večino opazovalcev ne-kam nenadno - podpisan sporazum v sed žu demokristjan-skp stranke v Piazza del Gesu Predstavniki itirih strank so se sestali na demokristjan- skem sedežu danes zv jj 21 45 Navzoči so bili Gonella in riavajoli za demo^rist, ant. Villabruna in Štorom zai PL1, Reale in Amadeo za PK1 n triumvirat Saragat, Rom Simonini za FSD1 Po seji ki je tra ala do 23. ure Je bilo objavljeno besedilo des.zen t sporazuma, ki kaže na kapitu; lacijo manjših strank, zla , socialnih demokratov, prea demokristjani. Sporazum ugotavlja v svoji glavni točki, da bodo vse sti-ri stranke »podpirale v parlamentu proti vsem poskusom konski načrt predvideva za večino 385 mandatov, socialni de-moKrati pa so navajali kot maksimalno koncesijo 375 sedežev), da pa so manjše stranke predvsem PSDI. kapituli--■aie na vseh ostalih področjih Demokristjani so si zavarovali možnost, da razširijo vo-ilno zavezništvo na desno, morda z monarhističnimi disi-lenti, ki so se združili v «ita-'ijansko demokratično stranjo* s slabo prikritim botrova-njem demokristjanskih botrov. Trav tako so demokristjani do-; phšel V Jugoslavijo v zvezi z vprašanjem vojaške pomoči Jugoslaviji. Sprejemu je prisostvoval tudi general Harmony, vodja misije za vojaško pomoč pri ameriškem veleposlaništvu v Beogradu. Po poročilu zdravniškega sveta, ki so ga izdali nocoj ob 18. uri glede zdravstvenega stanja predsednika gospodar-skega sveta zvezne vlade Borisa Kidriča, je rečeno, da se je njegovo zdravje zelo izboljšalo. Temperatura 36,2, puls 108 krvni pritisk 80/60. Poročajo tudi. da sta prispela danes ob 19.30 iz Velike Britanije v Beograd prvi sodelavec znanega angleškega hematologa dr. Whidbyja, dr. Brit-ton in dr. Evans, ki sta bila povabljena v Beograd, da sodelujeta z jugoslovanskimi zdravniki pri zdravljenju tov. Borisa Kidriča. O bolezni predsednika gospodarskega sveta jugoslovanske vlade prejema pisarna beograjske bolnice, v kateri se zdravi tov. Kidrič številne brzojavke, v katerih prebivalstvo iz raznih krajev Jugoslavije izraža zaskrbljenost zaradi resnega zdravstvenega stanja ministra Kidriča in željo za čim prejšnjo ozdravljenje Delovni kolektivi in vojaške enote poudarjajo Kidričev pri-spevek pri izgradnji socializma v Jugoslaviji in izražajo željo, da ponovno zavzame svoje odgovorno mesto ter nadaljuje delo za nadaljnji razvoj marksistične gospodarske teorije in jugoslovanske revo- ja. ki ga upravlja Jugoslavija. Nocoj so odprli v ljudski knjižnici v Ljubljani razstavo francoske tehnične knjige, ki jo je organiziralo francosko veleposlaništvo v Beogradu. Slovesnemu odprtju razstave so prisostvovali med drugimi podpredsednika prezidija Ljudske skupščine Slovenije Ivan Regent in France Bevk ter predsednik skupščine Ferdo Kozak. V bližini industrijskega mesta Tuzla v Bosni so naleteli te dni na prve sledove nafte v globini nad tisoč metrov. Na tem področju nadaljujejo z vrtanjem. Za enkrat, ne vedo točno, kakšne so rezerve nafte, vendar sodijo, da jo bodo lahko črpali na več krajih, predvsem pa v bližini Tuzle. B. B. mistična begunca, da je bil med vojno odlikovan z nemškim železnim križem in da je imel v načrtu nič več in nič manj kot razstrelitev glavnih ix*«tov in podzemske železnice v Budimpešti in umor predsednika vlade in drugih visokih madžarskih političnih voditeljev. Seveda so vsi obtoženci ((priznali svojo krivdo«. besedami, da »sporazum temelji na idealnih točkah, ki nas združujejo«. Te »idealne točke« so nekaj splošnih fraz o ((neodtujljivih pravicah osebe«, »demokratičnem idealu«, ((politični svobodi«, ((univerzalnih,---------- vrednotah krščanstva«, «nače- lucionarne prakse. Razen ste-lih socialne pravičnosti« itd. V l>rak=.i pa se ti »skupni ideali* kažejo v pristanku na protidemokratične zakone, ki naj orno-gočijo demokristjanom neovirano samovo’jo. Čeprav je bil podpis sporazuma o volilni reformi kot pomembna demokristjanska zma- vilnih telegramov iz'vse drža. ve je prispela tudi brzojavka članov jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi Zaradi splošne skrbi jugoslovanskih narodov do predsednika gospodarskega sveta pri zvezni vladi Borisa Kidriča katerega bolezensko stanje je še vedno kritično, so za ju- ga takoj propagandistično tri odpovedali vse predvolilne hrupno izkoriščen, je vladna sestanke v ljudski republiki propaganda le še našla možno- Srbiji, sti, da se okoristi tudi s član- Glasilo kom. kbmun in iz te-_3°ca politična, druž- °sPodurska enotnost Hi,? u‘e n°j uresničuje •s,, iv, ?kih skupščin re- in 7K,tl skupščin re T rhor Jderaciie■ pri kn' Nsk aiai„10 delovati sveti nalogo, da ne- \ ratri^rujcjn in dn' ?• ki°ciali,t,xKvanje nnega «e , l ne akumulaci-Ua in centralnim * ufil sP,0šne potrebe e investicije, do- mciuu p run vsem .. ____•• sabotaže zakonski načrt o vo- prepričan, g . P P- ■ Spomniti *e je treba, da je genovski ko;.gres postavil za pristanek na sporazum o volilni reformi in na povezavo dve vrsti pogojev; prva, načelna je zahtevala najprej sporazum 0 skupni platformi štirih strank s socialno in demokratično naglašeno vsebino, druga, ki direktno zadeva volilno reformo. P*' izključuje možnost raztegnitve povezave in lilni reformi, kjer ga je pred ložila vlada in ki dodeluje ab solutni večini 65 odst. sedežev ali skupno 380 mandatov«. Na‘-dalje se obvezujejo štiri stran ke, da bodo na vsem državnem ozemlju nastopile s povezanimi listami; vsak morebitni kasnejši pristop k povezavi pa «bo mogoč samo s pristankom vseh povezanih strank«. V tretji točki sporazuma priznavajo štiri stran k ««u s tav no potrebo, d ase 11 koef^ientu^magradt večini«, da bi vnaprej zagotovil demokristjanom samim ab- za!.oni disciplinira tisk, sindikalni sektor in obramba demokracije«; zaradi tega se bodo «v parlamentarnem okviru ■ solutno večino, posvetovale, da bi dosegle spo- i V tej zvezi zven? Romtove razumno formulo o vladnih besede kajpada zelo neprepric-zakonskih načrtih«. | ljivo in neiskieno. čeprav lah- Iz gornjega te razvidno, da k< v fo rnalno opravičilo nave-so demokristjani popustili za d? uvod v sporazum, ki ga ie pet sedežev (ie predloženi za- I pa najbo je označil Gonella z ki ga je objavil danes York Times« zelo ver-—■ kot mislijo mnogi — kot izsiljeno protiutež intervjuju z maršalom Titom. Poučeni ljudje v Rimu menijo, da italijansko veleposlan štvi v Wa-shinatonu ni povsem »nedolžno« pri tem članku, ki spada v vrsto poskusov (ki se bodo v prihodnjih mesecih gotovo še pomnožili) vplivanja na porajanje zunanjepolitične linije nove republikanske uprave. «New York Times« obravnava tržaško vprašanje na videz 5 stališča povprečnega Ameri-kanca, ki ima o tem drugačne pojme kot Italijan, vendar značilno končuje z dvema stavkoma, ki piedstavljata sintezo politične linije italijanske diplomacije glede Trsta in odnbsov z Jugoslavijo: «Italija je iskrena in demokratična zaveznica in članica NATO, Ce bi bili prisiljeni da ie postavimo na eno izmed obeh strani, bi morali izbrati talijo, Ce bomo mogli izvajati pritisk, ga bomo morali na ,’ugoslavijo«. Rimska poluradna agencija ANSA«. ki ie v Italiji razši-i rila besedilo tega članka, na-vaja gornje stavke v enem sa-nem poročilu kar trikrat . A. P. avstrijske ljudske stranke «Neue Wiener Tages-zeitung« je objavilo članek pod naslovom «Dober napredek v Mariboru«, v katerem j obširno piše o avstrijsko-jugo-slovanskih razgovorih v Mariboru. List pripominja, da so bili številni primeri o vrnitvi avstrijske imovine že obravnavani, in dodaja", da dela jugoslovansko - avstrijska komisija v Mariboru v duhu sporazuma, ki so ga dosegli v Bad Gleichenbergu. Podobna poro- __________ čila objavljajo tudi drugi listi I cializma. V skladu s kakor n. pr. «Die Presse« in I b;i0 potrebno da bi vladni «Wiener Zeitung«. V glavno mesto Sirije je prispela danes delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki bo ostala v tej državi osem dni kot gost sirijske vlade. Delegacijo sestavlja sedem novinarjev ki so prispeli iz Turčije Jugoslovanske goste so pričakali v Damasku predstavni ki sirijske vlade in iugoslo vanski veleposlanik Mihajlo lavorski. Po nepotrjenih vesteh iz Romunije so romunske oblasti odstavile predsednika začasnega odbora za upravo poslov djerdipske unrave na Donavi Mirča Pableskuia Sodijo da so ga romunske oblasti zamenjale na zahtevo Rusov, ker mu ni uspelo uresničiti njiho vo namero o instalaciji v sip-ski ožini remorkerja «Vaška- KOfiSRES AFZ Slcvem e LJUBLJANA, 15. — Danes se je začel v Ljubljani IV kongres AFZ Slovenije, ki se ga je udeležilo 720 delegatk iz vse Jugoslavije. Freds:-dnica AFZ Slovenije je pozdravila predstavniki vlade in raznih organizacij, goste iz Koroške in obeh con STO in vse delegatke V imenu ZKS in lOOF je kongres pozdravil Stane Kavčič Glavni referat na kongresu je imela tov. Cčepkova, ki je govorila o vlogi žena v graditvi socializma. Tov Ocep kova je navedla številne podatke ki razločno kažejo vključevanje žsna v javno živ ljenje. Poudarila je, da se mo-1 rajo ^politične organizacije zlasti pa sindikati pobrigati za kvalifikacijo ženske delov ne sile. Po referatu tov Ocepkove je kongres pozdravila v imenu AS12Z tov. Spela Kocjančiče va ki so jo delegatke burne pozdravile z‘vzkliki; «Smrt fa šizmu!« «2iv-'la enotnost vse! naprednih žena!« Dopoldan skega dela kongresa se je n-povabilo nO AF2 udeležil tu di tov. Etbin Kristan Popoldne je kongres pozdravila tudi zasto ^nica koroških žrrna in tov. Premru v imenu žena iz ^once. Tov Vida Tomšičeva je nato govorila o vlogi žene kot državljanke in o vlogi klera. ki želi obdržati žene v sponah reakcije. Duhovščina se je v zadniem času kar dvakrat pro. glasila za zaščitnika družine in morale Direktno se upira novi vlogi žene v družbi in se noče odreči svoje službe Vati kanu. .Glede vloge žene kot dr-žavl;anke je tov. Tomšičeva dejala, da so jugoslovanske žene — borke za izgradnjo so-tem bi se tudi I AFZ preimenovala in sicer v Zvezo socialističnih Jena Slovenile oziroma Jugoslavije. O predlogu bo sklepal kopgrfs AF2 Slovenije in nato plenum GO AFZ. N. M. Nova farsa v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 15. - Pod predsedstvom znanega Vilmo- sa Oltija. ki je vodil že več p dobn’h procesov, se je začela nova sodna farsa, v kateri je glavni obtoženec neki Laszlo Balint, baje jugoslovanski državljan, na zatožni klopi pa se di še pet madžaiskih državljanov. Obtožnica dolži Balin- Poziv Eisenhcwerju naj si izreče glede korejskih vojn h ujetn kov NEW YQriK. 15 Glasnik a meriške delegacije pri Združenih narodih je danes iziavil. da bo Dean Acheson pri pri-hodn em sestanku v Beli hiši zahteval od g:nerala EisenVio-wer. a pojasnila glede njegove ga mnenja o repatriaciji korejskih vojnih uietnikov in o drugih vprašanuh o katerih sedaj razoravljajo v glavni skupščini OZN. Za tore!- pričakujejo, da bo prišel v Washington tudi senator Robert Taft, ki se bo sestal s svojinTi kc'egi in se bo nato odločil ali naj sprej-vr i predsedstvo republikanske skupine v prihodnjem senatu Po včera.šnem razgovoru med Eisenhowerjera in De-weyem so objavili izjavo, ki pravi da namerava De\vey o-stati še dalje guverner v New Vorku da pa je obljubil, da bo na razpplago «vsakikrat. ko bo to potrebno za posvetovanje ali nasvet* ali pa za vsa ko bodoče delo ki bi imele začasni ali izredni značai«. Demokratični kandidat Ste-srenson :e pozval demokrate naj pozitivno sodeluje;o kot o-pozici a, ter je ponudil svojo pomoč stranki. »Najboljši način za demokrate za povratek na ob'ast — je dejal Stevenson — je vršiti uspešno delo v o-poziciji, toda ne omejiti svoje naloge samo na delo opozicijske skupine, pač pa vršiti konstruktivno delo.« Nemške zahteve za povratek Posarja k Nemčiji BERLIN, 15. — Zahodno- rimski minister za vsenemška vprašanja Jakob Kaiser je nocoj po radiu zahtevaj povratek Posarja k Nemčiji. »Zahtevamo, je dejal, združitev Posarja z Nsmčijo z enako odločnostjo, kakor želimo j povratek 20 milijonov Nemcev sovjetskega področja k nam. Po:arje je nemško. kaka 1935, zakonito še veljaven. Kakor je znano, je te-da. večina prebivalstva glasovala Za Nemčijo. Ta sekcija je pozvala elavni odbor stranke, nai to stal šče zavzame formalno in uradno. Predsednik saarake socialno demokratske stranke, kj je na klonjena Franciji. Rihard Kirn. je izjavi1 agenciji «Un:ted Press«, da mora biti prva dolžnost novega režima v Fo'ar,;u sodelovat,- za izboljšanje fram- j cosko-^emških odnosov. V razpuščenem parlamentu je imela ta stranka tretjino sedežev. K m je izjavil tudi, da bo njegova stranka podprla resoluci jo za razpustitev nove vlade. «če bi nastalo to potrebno zaradi poznejšega francosko-nem-škega dogovora o evropeizaciji Posarja. dela Želimo vam, da si v tem kratkem času ogledate čim več in se sami tudi prepričate o dobrih željah, ki jih imamo tudi za vaše delo pri vas do-ma»~ Po sprejer iu so si svetovalci ogledali ljubljansko tržnico, magistrat, univerzitetno knjiž. nico, KrUankfc, Tonrsšiče .'o tiskarno in se poklonili spominu narodnih herojev pred spomenikom. Po kosilu so svetovalci ob-iskali veliko lji bljansko tovarno turbin in hidravličnih strojev ((Litostroj«, nato pa jih je sprejel direktor podjetja «Slovenija-Vino», tov. Danev. Zvečer iim je MLO Ljubija, na priredil v hotelu Bellevue banket na katerem je ponovno spregovoril predsednik MLO Ja'-:a Avšič. ki se je v uvodu spomnil leta 1943, ko je OV samo v S’oveniji rr.z-rožila šest italijanskih divizij in ta.'-oj izpustila fse u'e' "'e, da so vo odšli domov. Tov. Avšič je poudaril, da so S’ovenci ta rat 'lolrazali svojo ku'turo, kar jim e Italija po svoje vrnila leta 948, ko ie po sovjetskem na-oadu na Jugoslavijo za ela iz-sra ati nanjo naj'u;ši pritisk :aradi Trsta. V odgovoru je tov dr. Jože Dekleva pri' azal tež’;i položaj tržaš ih Slovencev in se za' va-il Jugoslaviji za vso pomoč. Kasno zveler so občinski svetovalci l.SS odpotovali v Bohinj kjer bodo prespali Jutri si bodo ugledali jeseniško železarno in idrocentra'o v lostah. nato pa bodo obiskal: rago pri Begunjah. k;er je bilo med vojno ustreljenih skoraj tisoč ta'eev. C. S. PARIZ, 15. - Na podlagi adnjih poročil, ki so prišla iz oskve. domnevajo, da bo sovjetska v!nda v kratkem izročila novo noto o mirovni pogodbi z Nemčijo in o nemški enotnosti. Ta nota naj bi bil odgovor na I -ahodno noto od 23. oepte.:i-I bra. Danes volitve v (»gšifi V zadnjih treh letih so to že tretje vo >tve - Pri sedonjib voitvoh našlo oio soa»o tri sironke, dočim j h je b^o leta 195U sedem iajst, lam pa sedem - Po tičm krogi so mnenia, da bo o zmagi odločal md volite« v Atenoh. kjer «o i|o 25 pos oncev ATENE, 15. — Jutri bodo v vsej Grčiji parlamentarne volitve. V zadnjih treh letih so to že tretje volitve. Do novih volitev je sedaj prišlo na zahtevo Piastirasa, ki je mnenja, de bo na teh volitvah dobil potrebno večino, zato da lahko sestavi samostojno vlado. Dve glavni politični skupini: koalicija strank sredine (EPEK in liberalci) ter gibanje grš' e-ea zbiranja sta zahtevali v volilni kampanji pooblastilo volivcev da bi s svojim prihodom na oblast rešili kronično nestalnost grških vlad in sta poudarjali, da ie po njihovem mnenju pogosto menjavanjje vlad v-7rok vseh težkoč Na volitvah 5 marca 1950 se je pojavilo 17 političnih strank Na lanskih septembrskih volitvah pa je nastopilo samo s'dem strank. Poslanska mesta so si stranke delile ta 'cole; novoustanovljeno gibanje grškega zbiranja je dobilo 114 pos’ancev Plastirasov EPEK 74, lib^raM 57, združe na dem"'-ratična levica 10, populisti 2 in 1 agrarec. S poli- tične pozornice sta izginili dve veliki stranki; Caldarisova populistična stranka in Papan-dreuova stranka ter enajst manjših desničarskih in konservativnih strank, ker je največje število grških volivcev prešlo k Papagcsovemu gibanju. Toda nobena ter strank m mogla sestaviti homogene vla de Ker ni gibanje grškega zbiranja želelo sodelovanja z vsemi strankami, je prišlo do sestave vlade Plastiras - Ve-nizelos, ki je z majhno parlamentarno večino vladala 11 mesecev. V sedanji volilni kampanji kona. si je iz leta v leto dajal vedno večje prednosti močnim strankam. Medtem ko so po klas čno -proporcionalnem sistemu iz leta 1950 dobile posamezne stranke število posl&ntev sorazmer no po števflu dob jenih glasov, je lamsko leto ojačeni proporcionalni sistem dal prednost samo treni strankam. Sedanji večinski volilni sistem daje oblast samo eni od dveh največjih strank. V tem primeru se lahko dogodi, da skupina, ki razpolaga z neznatno večino glasov, dobi ab-o ut-no večino ali pa da niti n: po- so se pojavile samo tri stran- trebno, da zmagovita stranka ke. in sicer skupina EPEK. li beralci in Papagosovo gibanje, ker ima združena demokratična levica zelo malo možnosti na uspeh. Padanje števila političnih strank v zadnjih treh letih je v prvi vrsti posledica razpoloženja volivcev, ki so se naveličali stalnega zamenjavanja vlad in zato želijo stabilizacije T">da k temu je pripomogla tudi sprememba volilnega za- ima reUt.vnc večino glasov vsej državi. Ali bodo sedanje volitve dale izrazito prednost eni od dveh glavnih grških političnih strank, je težko reči. Atenski politični krogi sodijo, da so sedaj te sile v notranjosti skoraj enake in da bo končni izid odvisen od volilnih rezultatov v Atenah, kjer volijo 25 poslancev. mmm mmm DEDit-s, nedelja 16. novembra Neža, Veterin Sonce vzide ob 7.06 in »ton« ob 16.33 Dolžina dneva 9.27 Luna vzide ob S.59 in zatone ob ijw<-Jutri, ponedeljek )7. novem Gregorij, Ljubava lomm znak Občinske volitve in Slovenci Kdor g’asuje za DFS g asuje za skupnost, za povezanost s slo venskim narodom, za našo bodočnost in zaščito naš h pravic g wriški h Slovencev ! Obtinitke volitve Tajništvo Demokratične fronte Slovencev v Italiji je vložilo na goriš c e m župa nstvu kandidatno listo DFS. Njen nosilec je uradnik Bogomil Pavlin iz Gorice, ki je v prejšnjem občinskem svetu zagovarjal slovenske narodne, ku’turne in gospodarske potrebe, Uuuarnk« žrtve V fašističnem. taborišču v Gonarsu je umrlo nad 400 an-tifašističnih borcev, ki so jih italijanske okupacijske oblasti aretirale ob svojem prihodu v Jugoslavijo. Pretj, dnevi je italijansko u-pravno ministrstvo tem žrtvam podivjanega fašizma pripravilo zadnje bivališče na vaškem po :opališču v Gonarsu. Pod vsakim križem so pokopane štiri žrtve. Na križu pa so pločevinaste plošče, na katerih je vtisnjeno ime in priimek. Čeprav je grobišče lepo urejeno, je vendar na njen opaziti pomanjkljivost, ki se izraža v tem, da ni na vidnem mestu spomenik ali kakšno drugo znamenje, ki bi tolmačilo istovetnost teh' ljudi ka^^or tudi cilje za katere so padli. Zato od obrambnega ministrstva zahtevamo, da do kraja izpolni svojo dolžnost in nad grobovi slovenskih mučenikov napiše njihovo narodnost in vzrok smrti. FaStotičue provokacije V zvezi s redipuljsko izzivalno in šovinistično manifestacijo, ki se je v Gorici zaključila z dejanskim napadom dveh fašistov na jugoslovanskega obmejnega stražnika, smo prišli do zanimivih podatkov, po katerih naj bi v fašistično črno-srajco oblečen ezulski provokator iz Tržiča bil baje osumljen, da je bil glavni sokrivec bombnega a-tentata na sedež ZVU v Trstu 27. septembra lanskega leta. O manj inah Klerofašistični tržaški dnevnik je objavil podatke o številčnem stanju narodnih manjših v Jugoslaviji, po katerih odpade 2.6 odst. ali 2 milijona jugoslovanskih državljanov na narodne manjšine. Časni :arjem tega lista ne gre v račun, da je v Jugoslaviji približno enako število Italijanov kot Slovencev v Italiji, to je približno 80.000. Svoje p>misleke utemeljujejo s tem, da Italijani v Jugoslaviji ne morejo svobodno ob navzočnosti policiji .'ih organov povedati svoje narodne pripadnosti. Do takih zaključkov lahko pride samo človek, ki nima v svoji glavi niti najmanjše predstave o državi z ljudsko oblastjo, niti najmanjše koncepcije ka!:o zna svobodno delovno ljudstvo gledati na so 'ržavljana katerekoli narodnost i. Samo buriuazija zatira druge narodnosti, in ne saim druge, tudi svoj narod Priprave in vqlilpa kampanja za dbcinske volitve v Gorici so v polnem te u. Demo-hirJčanska stranica se je nanje pripravila že pred: mnogimi meseci s tem, da je izdala poseben volilni zakon’ ki ga je raztegnili: tudi na Gorico m po katerem bo lahko z manjšim številom glasov kot zadnjič dosegla večje število ^sedežev v občinskem svetu. S tako volilno mahinacijo bo vladna večina z lahkoto porazila še mnogo močnejše stran e kot so nase slovenske manjšinske skupine. Zato bi nam bil Slovencem v Gorici nujno potreben skupen nastop, da bi pod volilnim znakom enotnosti zbrali vse, ali skoraj vse naše sile in pokazali našo številčno moč, ki jo bo morala javnost upoštevati kljub vsem mahinacijam novega volilnega zakona. Treba bi se bilo torej odpovedati raznim strankarskim pa tudi drobnim osebnim koristim v interesu višjih koristi naše narodne manjšine, ki se mora v tako težkih o«oliščinan boriti za svoje osnovne pravice, za svoj življenjski obstoj. Demokratična fronta Slovencev je že na svoji konferenci v Standrežu dne 16. decembra 1931 sprejela sklep, da se bo borila za skupen nastop vseh Slovencev v Italiji. Ta svoj sklep je skušala uveljaviti lani pri pokrajinskih volitvah, do skupnega nastopa pa takrat žal ni moglo priti. V cilju u-činkovitejše obrambe naših osnovnih pravic smo bili pripravljeni doseči sporazum ža taj[ enoten nastop pri prihodnjič volitvah. Zato smo že v preteklem avgustu pisali v našem listu o potrebi enotnega nastopa vseh Slovencev na Goriškem in v Italiji na splošno. Poudarili smo, da vodi DFS ptn vsem njenem delu samo ena misel in ta je; pomagati slehernemu zavednemu Slovencu v Italiji, kjer koli je mogoče in se boriti za naše pravice. Ponudili smo še enkrat svoje sodelovanje vsem poštenim Slovencem v Italiji v prepričanju, da je skupen nastop nujno potreben. Pri tem nismo imeli pred očmi osebnih interesov ali interesov kakšne ožje skupine ali skupinice, ampak življenjske interese naše narodne manjžine, ki bo le a združenimi silami in z moralno oporo matičnega naroda lahko kljubovala tistim silam, ki bi rade pripravile njeno uničenje in smrt. Gospodje okrog SDZ so odgovorili na našo ponudbo, da «je enoten nastop Slovencev v Italiji le potreba Demokratične fronte Slovencev# in «da vodstvo SDZ na Goriškem nima prav nobenih skrbi zaradi bližnjih volitev kljub krivičnemu volilnemu zakonu*. (Demokracija št. 36 od 5, sept. 1952). Takrat so torej jasno in ned- dvoumno priznali da jim ni za enotni nastop • da jim ni do obrambe stcupnih in osnov-nui koristi vseh Slovencev na Goriškem, ampak da jim gre le za njihove strankarske in morda celo osebne cilje in ambicije posameznikov. Tej svoji liniji so ostali dosledni v svojem delu in pisanju tudi v poznejših mesecih in javili, da gredo na volitve ločeni s svojo posebno listo. Na ta način tcrej po njihovi krivdi ni pri-lo do enotnega nastopa. To naj si zapomnijo ne samo pristaši DFS, ki itak tvorijo večino slovenskega življa v zamejstvu, ampak vsi drugi pošteni Slovenci, ki jim je pri srcu usoda našega naroda in obramba naših osnovni i manjšinskih koristi. Demokratična fronta Slovencev se je vedno in povsod borila za te pravice in pomagala povsod in vsakemu, ne glede na njegovo osebno opredeljenost ker se je zavedala in se zaveda, da smo najprej Slovenci v zamejstvu in da pride vse drugo šele daleč za tem osnovnim dejstvom. Zato smo prepričani, da se bodo pod našim znakom DFS združili vsi tisti goriški Slovenci, ki jih preveva ista misel in glasovali na bližnji i občinskih volitvah za naje kandidate, ki bodo nadaljevali v zadnjih štirih letih započeto borbo v občinskem svetu, za priznanje naše enakopravnosti v sklopu italijanske države Ce v vodstvu nasprotnih skupin nimajo dovolj politične zrelosti za tako spoznanje in ravnanje, potem naj obsodijo volivci sami, naj obsodi vse naše ljudstvo njihovo sebično, stran-arsko in raz-krojevalno politiko. To pa bomo storili najbolje, če oddamo svoj glas za kandi-1 date DFS- S tem bomo glaso-; vali za skupnost, za povezanost s slovenskim narodom, za j našo bodočnost! 1 (Iz Soče) Huda brezposelnost llmrl je dr Josip Gruden» Bene&ki siove^ji GOrJCA, 15. — Po dolgi in | pisarno. Tamkaj ga je zalotila ZaČdSM IdS UŽek V (JOZdll BreipOSe'l)lh bo 95 Odst. de azmOŽfl h mošk h Nobena podpora brezpose n m - Pum»qali bi j m tahko z i msk mi deli mučni bolezni je danes za vedno zatisnil oči eden izmed stebrov slovenstva na Goriškem dr. Josip Gruden. Pokojnik se je rodil 3. marca 1901. v Nabrežini. Po osnov, nošolskih in srednješolskih študijah je odšel v Padovo, kjer je z odličnim uspehom dokončal pravno fakulteto leta 1923. Kot Koncipient je nato dobil zaposlitev pri dr. Koršiču. To mesto je dobil še preden je dokončal tezo, kar samo potrjuje njegove velike sposobnosti. Nekaj časa kasneje je v Ajdovščini odprl svojo pisarno. Kot sin slovenskih staršev ni nikoli pozabil svojega naroda in mu je stal ob strani tudi v najhuših časih fašizma. Zaradi tega so ga fašisti oso-vražili. Takratni ajdovski brigadir karabinjerjev je nanj to. liko pritiskal da se je leta 1935. čez Postojno umaknil iz fašističnega pekla v Jugosla vijo, kamor mu je sledila tudi njegova družina. Ustalil se je v Tržiču na Gorenjskem. Odprl je tudi svojo nemška okupacija. Pred Nem ci se ni umaknil, ker si je bil v svesti svoje pravičnosti. Kljub njegovi vseskozi svetli preteklosti in poštenosti pa so ga nacisti za nekaj mesecev zaprli v zloglasno jetnišnico v Begunjah, od koder so jemali talce in jih streljali v Dragi. Svobodo je dočakal v Ljubljani. Vrnil se je v Gorico, da pomore bratom, ki jih je fašizem tako močno prizadel. Tu se začne tudi njegovo politično delovanje. Bil je med ustano^ vitelji Demokratične fronte Slovencev v Italiji, kateri je pomagal s svojimi nasveti in dejanji. Veliko pozornost je polagal komunalni goriški politiki. Od vsega začetka je bil član izvršilnega odbora DFS. V vseh, ki so predragega po. kojnika poznali, je ob žalostni resti bolestno odjeknilo. Poznali so dr. Grudna kot velikega poštenjaka in marljivega delavca, za katerim bo v slovenskem zamejstvu ostala občutna praznina. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. Njegovi družini naše 'skreno sožalje. Ožarit podjetnik kmelovaiG i S SEJ UPRAVNEGA ODBORA TRGOViNSKE ZBORNICE Za gradnjo nove Mmm proge m imate« oei za gosoanersHi nrpreceh GORICA, 15. — Na svojih zadnjih sejah je upravni odbor Trgovinske zbornice dal svoj pristanek stalnemu odboru za gradnjo nove železniške proge Cala’zo Auronzo, Corti-na, Val Marebbe in Brunico. Izrazil je svoj pristanek tudi za gradnjo železniške proge med tržaškim pristaniškem in dolino Gaila z delno uprabo že obstoječih prog med Za grajem in Sv. Ivanom ob Nadiži. Nadalje so odobrili razpis natečajev za nagraditev del za gospodarski napredek, ki jih je Zbornica napovedala za leto 1952. Imenovali so v tej zvezi komisijo za dodeljevanje nagrad, katere člani inž. Pen-so, predsednik Zveze indu-strijcev, predsednik Zveze trgovcev, g. Ulderik Agostini, predstavnik Zveze rokodelcev iz Tržiča ter predstavnika Svobodnih sindikatov in Delavske zbornice Med drugimi sklepi upravnega značaja je odbor odobril prispevek 15.000 lir konzorciju za nadzorovanje ribolova ter imenoval inž. Prinzija za predstavnika Trgovinskih zbornic Furlanije in Julijske krajine pri centru za zbiranle in izmenjavo znanstvenega materiala o metanu. nica v okviru videmskega sporazuma za obmejne blagovne izmenjave izdala 22 uvoznih dovoljenj in 20 izvoznih. Uvoženega je bilo za 46.086.000 lir sledečega blaga: gradbeni les, tipični lesni proizvodi, drva, žagovina, oglje, maslo, svinjina in Radenska voda. Izvoženega pa je bilo za 22.381.048 lir blaga, in sicer: obrabljen avtomobil, avtomobilski nadomestni deli, šivalni in računalni stroji, plašči in nadomestni deli za kolesa, galanterijsko blago in drugo. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa dne 31. oktRbra 1952 je sledeče: prejeta vplačila 654.560.203; izplačila 552.239.878 lir; plačilne obveznosti za izmenjave v teku 26.293.962 lir. Saldo znaša 76.026. 363 lir. SKLEPI POKRAJINSKEGA ODBORA V GORICI Za davke v raznih občinah Obmejne izmenjave v oktobru GORICA, 15. — V preteklem oktobru je Trgovinska zborni- Obi IZ DOBKRDOBA Popravila v šoli DOBERDOB. 15. — Kot smo pred tedni pisalj popravljajo v naši šoli centralno kurjavo. Dela se bližajo h koncu, kar ie pravzaprav že skrajni čas. Poleg tega je občina preskrbela za slovenske razrede pet učilnic, prej je imela slovenska doberdobska šola samo tri. S povečanim številom učnih prostorov bo odpadel popoldanski pouk. Preskrbeli so tudi dve šolski deski in nekaj drugih učil. Ves kaže, da se bodo razmere počasi normalizirale in da bodo od tega ime-'i koristi predvsem učenci. uezna pmava nov h tigovs ih obratov Opo,.a.ju;.lo, da je po čt 47 in nadaljnjih T.U., ki so bili odobreni z odlokom od dne 20.9 1934 št, 2011. vsakdo, ki ima zasebno ali druž. eno tr govinsko, kmetijsko ali industrijsko podietje dolžan prijaviti vse spremembe podjetja in k^nec obratovanja Zbornici za trgovino, industrijo in poljeuelstvo. 1-rijavo je vloži ti najkasneje 15 dni po nastalih spremembah. Za legalno ustanovljene družbe so dolžni napraviti pri. javo upravniki. Do izdaje listine o ustanovitvi so dolžni napraviti omenjene prijave tisti, katerim je poverjen postopek za ustanovitev družbe. Ustanovitev družbe je treba prijaviti najkasneje 15 dni po ustanovitvi in prijavi priložiti vse potrebne dokumente. KINO VERDI. 14.30: «Tri prepoveda ije. zgodbei), E. Rossj Drago in G- Cervi. VITTOR1A. 15: »Deset legjc* narjev«, B. Lancaster. CENTRALE. 17: «Pet siroma kov v avtomobilu*. A. Fa brizi in W. Chiari. MODERNO. 15: »Cesarstvo gangsterjev*, C. Tievor. GORICA. 15. - Ministrstvo za zunanjo trgovino je z o-krožnico št. 5230089 od dne 15. oktobra 1952 sporočilo sledeče: Kpt znano sta se italijanska in jugoslovanska vlada sporazumeli podaljšati do 31. decembra t, 1. trgovinski protokol od dne 3 8.1949. Ker je trgovinski sporazum med Italijo m Jugoslavijo od dne 3.2.1949 za izmenjavo lokalnih proizvodov nekaterih obmejnih krajev odvisen od omenjenega protokola, s to o-krožnico ministrstvo odreja, da ie sporazum od dne 3-2. 1949, ki je zapadel 3. avgusta t. 1. podaljšan do 31. dec. t. 1. Kar se tiče izvajanja sporazuma v dobi podaljšanja njegove veljavnosti, veljajo odredbe, ki jih je ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo z okrožnico št. 2L.1919 od dnp l. junija 1951 Športne vesti ) Košarkorsko prvenstvo Gorizicnd Keyer Danes zjutraj bo na igrišču poleg Telovadnega trga gori-šit.a Košarkarska reprezentanca sprejela ekipo Keyer iz Benetk za prvenstvo prve državne lige. Po dveh porazih proti Uorleitiju v Gorici in proti Itali v Gradiški si gorisko občinstvo želi di>nes lepo zmago. Pri goriškem moštvu imamo nekatere spremembe. Po neuspelih poskusih treniranja t-unterija in Colhnija je znova prevzel to mesto stari goriški trener Gubana, ki bo gotovo znal izboljšati ekipno igro. iudi Collini in Punteri bosta tako lahko bolj posvetila svoj prosti čas lastnemu treniranju. Z druge strani pa se zdi. da bodo Goričani izšli zmagoviti iz današnje tekme, saj so se zelo dobro držali proti državnemu prvaku Borletti-ju ki je v dosedanjia tekmah prav v Gorici dosegel najslabši rezultat. Reyer je že gostovala v Gortci pred dobrim mesecem, v zadnji prijateljski tekmi pred pričetkom prvenstva. Takrat so Benečani zmagati /. rezultatom 57-43, a moramo pomisliti, da je bila Go- riziana takrat šele ob začetku tekmovanja, saj je izgubila tudi proti videmski e..ipi tretjega razreda. Čeprav ima Reyer že dolgoletno prakso v prvem državnem prvenstvu in ima take igralce kot so Marsico, ne smemo obupati, kajti smo gotovi, da bodo domačini skušali vse za dosego zmage, seveda če se ne bosta vmešala sodnika in ne bosta nasprotnega mnenja, kot sta bila v preteklih dveh tekmah. Začetek tekme bo ob 11. uri. Lestvica prvenstva po četrtem kolu je naslednja: Borletti 4 4 0 0 2-2 147 8 Virtus 4 4 0 0 204 150 8 Varese 4 3 0 1 191 150 6 Itala 4 3 0 1 158 137 6 Roma 4 2 1 1 207 189 5 Gira 4 2 0 2 219 185 4 Reyer 4 2 0 2 179 173 4 GORIZIANA 4 1 0 3 172 206 2 Napoli 4 1 0 3 185 218 2 Pesaro 4 1 0 3 161 200 2 Tnestina 4 0 1 3 153 241 1 Gallaratese 4 0 0 4 114 196 0 * * * Ljubitelje juventine. ki bi radi prisostvovali današnji tekmi v Čedadu, obveščamo, da bo odpotoval avtobus s trga v Standrežu. točno ob 3. uri. IZ KRMINA Vodo obmejnim vasem KRMIN, 15. — Na zadnji seji krminskega občinskega sveta je zastopnik Slovencev predložil županu vlogo, s katero zahteva, da obmejnim vasem Plešivo, Subida, Ceglo in drugim preskrbijo vodo, Doslej, kljub tolikim zahtevam, še vedno niso zadeve re- [Jhilo in čil app Pii mol.) lu dim mik! šili. 2upan je vzel vlogo na znanje in bodo o tem razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Na seji so svetovalci razpravljali tudi o užitninskem davku za leto 1953 ter sklenili nabavo motornega vozila z zmogljivostjo 15 stotov za občinske potrebe. Dalje so imenovali dr. Bancherja za šolskega zdravnika in odobrili sklep občinskega odbora za najem lova v katastralnih občinah Krmin, Medeja, Bračan in Plešivo. GORICA, 15. — Pod predsedstvom prefekta dr. Giam michela je pokrajinski upravni odbor na svoji zadnji seji sprejel sledeče sklepe: Pokrajinska uprava: prijava prisotnosti za člane pokrajinskega dobrodelnega odbora in pokrajinskega upravnega odbora; davek za kroženje vprežnih voz; kavcija za plačilo najemnine za poslopje prefekture. Občina Sovodnje: prispevek šo'skemu patronatu. Občina Doberdob: davek na reklamne deske. Občina Tržič: prispevek ljud. ski univerzi za organizacijo liričnih predstav: prispevek šol. sitemu patronatu; prispevek državni šoli. Občina Fara: prispevek za nabavo kinematografskega projektorja za šolstvo. Občina Gradež:• brezplačni odstop zemljišč upravi Unrra-Casa; prispevek kongresu sred. njega veka; prispevek kulturnemu krožku. k Občina Mariano: davek na pse, na stroje za ekspres kavo, na klavirje in biljarde; po. trošniški davek za drugo polletje 1952; potrošniški davek na blago «ad valorem» za drugo šestmesečie 1962; davek na napisne deske, na služinčad, na vozila in na policijska dovoljenja. Občina Romans: davek na pse, na stroje za ekspres kavo, na vozila, služinčad, na napisne deske, na klavirje, biljarde, policijska dovoljenja; prispevek za prenos posmrtnih ostankov nekega padlega. Občina Šempeter ob Soči: davek na stroje za ekspres kavo in na pse; prispevek za spomenik škofu Margottiju; davek za zasedbo javnih prostorov; davek na služinčad, na iavna in zasebna vozila, na klavirje, biljarde in policijska dovoljenja Zima prihaja, dela na polju v Beneški Sloveniji so končana. Treba je še nagrabiti steljo za živino in si pripraviti drva za kurjavo. Ta dela pa opravljajo sedaj samo ženske, ker so vsi moški za zaslužkom, sekajo in pripravljajo drva v gozdovih Karnije in drugod. Dokler je lepo vreme še gre, ko pa se začnejo slaba vremena, mraz in sneg, tedaj je hudo, ker ne morejo več delati in ostanejo brez zaskužka. Vse gre za zaslužkom, kar je delazmožnih moških brez razlike starosti, dečki in starci. Združijo se v večje ali manjše skupine, od tri do deset članov in garajo kakor živina, dokler jih ne spodi sneg. Nekatere skupine, ki so bile zaposlene v bolj osojnih predelih in kjer je že zadnje dni oktobra zapadel sneg, so se že vrnile domov. V kratkem jim bodo sledili še drugi. Le redki bodo lahko delali vso zimo. Število brezposelnih se bo še bolj povečalo, saj imamo poleg teh sezonskih brezposelnih še one, ki niso dobili zaposlitve niti v poletnih časih , Lahko trdimo, da bo v krat-i kem v Beneški Sloveniji brez-I poselnih 95 odstotkov skupne-I ga števila dela zmožnih mo-Marija, | jkih Položaj je resen, in to skrb vladnih oblasti za napre- i Jek in blagostanje državljanov. Deke *mr' vnve ma‘l s ni tv e in lesov in ir°' me nudi naiugidmje uradnica Casagrande agent javne varnosti Leotta J še"bolj ~ ke^ nihče'‘^“deležen Roman in učiteljica Stih Marija, podčastnik policije Picci Salvatore in uradnica Principe Zora. Poroke: trgovec Curci Kozim in učiteljica De Reya Ileana, uradnik Monticco Bruno in u-radnica Tommasi Elda, agent policije Nanut Hijacint in gospodinja Nanut Anamarija, risar CaHigaris Franc in gospodinja Sdrigotti Margareta, u-radnik Henrik in uradnica Co-lautti Karmela. podpore za brezposelne, češ da so vsi posestniki. Kakšna pa so ta posestva! Male bajte s slamnato streho in košček Nenadna slabost GORICA, 15. — Rešilni avto Zelenega križa je pripeljal danes v mestno bolnišnico Brigata Pavia 51-letnega Zavadlava Franca iz Standreža. Zavadlavu je postalo na Korzu nenadoma slabo. Po pomoči, ki so mu jo nudili v bolnici se je Zavadlav vrnil domov. BAR! CAGLlARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA LOTERIJA 83 58 17 24 63 32 34 13 75 59 21 79 70 53 75 23 68 50 26 40 59 38 33 2 69 45 22 38 78 19 58 75 80 68 46 17 85 U 3 40 3 59 44 52 17 39 77 24 72 43 Kdor se naroči pred koncem tega meseca na revijo RAZGLEDI, prejme zsstonj letošnjo novembrsko in decembrsko števi ko zemlje, njivice nič večje od plahte. V Beneški Sloveniji so posestva takq^razdrobljena kakor menda nikjer na svetu, sem pa je treba še prišteti pomanjkanje poti, siromašnost zemlje, razdaljo itd. Kljub temu pa so pred zakonom ti reveži še vedno — posestniki — kakor bogati furlanski kmetje in zaradi tega ne dobivajo nobene podpore ko so brez dela in zaslužka. Nobeden se ne zmeni za te ljudi, nobena sindikalna ali politična organziacija, nobena oblast. Pri tem ne sme ostati! Proučiti je treba ta resni problem in pomagati tem krajem in ljudem. Lahko bi neftoliKo pomagali z zimskimi deli, popravili naj bi ceste in poljske poti, da ne bo treba več nositi gnoja, pridelkov in drv na ramenih, zboljšali bi lahko zemljišča, napravili vodovode, šole itd. Tu naj se izkaže volja in Več skrbi za razvoj turizma v naši pokrajini ROJSTVA, SMRTI IN POROKF V goriški mestni občini je bilo od 9. do 15. novembra 7 rojstev. 12 primerov smrti. 3 vknjižene poroke in 5 porok. Rojstva: Miljavec Giancarlo, Cossi Ambra, Severa Loreda-na. Geotti Flavija, Mazzon Franc. Bizaj Renzo, Mučič Jordan. Smrti- 81-letni pleskar Bon-nes Alojz, 68-letna gospodinja Gorjan nor. Žnidarčič Katarina. 60-letna gospodinja Colaut-ti por. Silvestri Antonija, 83-letni kmet Pintar Jožef, 63-letna gospodinja Boškin vd. Hval Ana Marija, 96-letni kmet Erzetič Anton. 81-letni upokojenec Skolc Mihael. 84-letna gospodinja Segariol Klara, 37-letna gospodinja Della Marina Marija. 64-letna gospodinja Balloch vd. Markola Marija, 3 mesece stara Simonato Malvi-na, 74-letna gospodinja Bar-bieri vd. Radezič Lucija. Vkniižene poroke: agent javne varnosti Birri Marino in Turistična sezona je končana. Zdaj je primeren čas, da pogledamo, ka všna je bila ta sezona pri nas in kaj bi se lahko napravilo za razvoj turizma v naših krajih. Pred dnevi je videmski tisk objavil več člankov s podatki o letošnji sezoni in napovedal lep razvoj v prihodnjem letu. Toda vsi podatki in napovedova- p . .. nja se tičejo le znanih in že KOZprOVa ZarOUl mOIMl dobro izkoriščenih krajev, kakor n. pr. Karnija in Kanalska listu. Pričakujemo, da ne bo ostalo samo pri tem in da bodo merodajni krogi obrnili svojo pozornost tudi na Beneško Slovenijo. IZ IRŽAŠKhGA DMl/hilKA IZPRED IZREDNEGA SODISCA odiožena oa sredo 19. mmm LEPA JE BENEŠKA SLOVENU dolina in nekaj drugih. V tem vidimo pomanjkljivost, ker je v naši pokrajini še mnogo drugih krajev, v katerih bi se lahko razvil tujski promet, če bi merodajni krogi zares hoteli in si želeli vsestranski razvoj turizma v naši deželi. Pokrajniski turistični urad se do sedaj sploh še ni nikdar zmenil za Beneško Slovenijo, čeprav so v teh krajih velike možnosti, lepi kraji, zanimivosti, dober zrak itd., ki bi privabili številne goste in izletnike. Obljubljali so tudi, da bodo objavili poročilo o uspehih jamskih raziskovanj v Terski dolini, ki bi zanimali širšo domačo in tujo javnost. Do sedaj pa smo zasledili o tem le en članek v nekem beneškem one piliA uie J u t r j ss», Ul. r. ^ tel. 29243. ISCEMO INTERES za zidavo vetje hiše v solastništvu < kondom'®^*1 posojilo A 1 d i s i o — na Opčin?®- Ponudbe naslovite na oglasni oddelek «Pr>It'° dnevnika«. MIDI! POSTREŽBA POPRAVILA VSU1 VRST RADlOSPBEJt: STANKO VODOPIVEC CENE ZMERNE IMU.ISA Včeraj ob 9.30 se je pred izrednim sodiščem nadaljevala razprava proti 15 osebam, ki so obdolžene prekupčevanja z mamili. Svetovalec Palermo, ki predseduje razpravi, je pre-čital izjave obtožencev Carpi-1 nettija, njegovega svaka Dut-tija in Peggiona. ki so jih dali preiskovalnemu sodniku. Sve-j tovalec Palermo je javil, da so sklenili zaradi lozjega ra- j zumevanje preiskave prečitati j zapisnike izjav omenjenih ob-j tožencev, čeprav je bil sodni' postopek proti Duttiju in Peg-gionu ukinjen, ker se bosta morala že pred sodiščem v Padovi (Peggion je namreč iz Padove) zagovarjati zaradi nedovoljenega kupčevanja z' mamili. Medtem ko Carpinetti in Dutti priznavata, da sta trgovala z mamili, ki sta jih prodajala v Ameriko (Dutti trdi, da se je zadnje pošiljke | «eroine» rešil, še preden je od- i potoval iz Genove s tem, da | jo je vrgel v nekem hotelu v j nekem hotelu v stranišče) i vztraja Peggion pri trditvi, da ni trgoval z mamili. Po čitanju zapisnika izjav Carpinettija je državni tožilec j De Franco zahteval, da se ob;, tožba o kupčevanju z mamili i raztegne tudi na Carla Trosta j ki naj bi bil v to zapleten I vendar je nato pristal da bo- 1 do o tem razpravljali ob drugi priložnosti, če bo to potrebno. Isto je zahteval tudi za obto- i žena Morgantija in Duttija. I AVTORIZIRAM GEOMETEB in prevzema vse posle za vknjiženje zemijiSč ^ n at rte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah. in pomoč pn zidaiju p{) načrtu «Aldisio». UL •j . MACHIAVELLI 17. VRAT}^ Z A H V A L A Vs'3(m, ki so jtpr^rnili n«iiš0ga očc^ta IVANA PEi TOTA tol*0 na poslednjo pol, vsem, ki so mu poklonih ^ cvetja barkovljauskemu moškemu zboru, ter ki so 'z nami sočustvovali iskrena hvala. ^ Trst, 16. novembra 1952 Žalujoči v P01” ' Qiusl°' Po daljši mučni bolezni je danes pr®”11 Corici naš predragi mož, oče, sin dr. J0i> P GMDEN roj. v Trstu leta 1901 Pogreb dragega pokojnika bo v GorlC‘ deljek 17. t. m. ob 14 uri iz kapele V'1'a • 01T°C1 Zalujoti ostali: žena Fani Grauner. nia(jt Mr.rko, Niko in A'e |VJaWe-družina Gruden lz go-žire, diužina zvan«« * -ct rice, Ins. in Karl n v Uun J Gorica - Trst, 15. novembra 1952. c^ DEMOK-5A I iČMA FRONTA SLOVE & javlja svojim članom in vsem zamejskim Slovencem, da je v soboto zjutraj umrl dr. JOSIP GRUDEN goriški odvetnik itn član izvršnega odbora DFS. ^ zCjra Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 17. t. m. ob 14. uri IZVRŠNI ODBOR DfS lišča Sv. Justa na Korzu. V Gorici, 15. novembra 1952, Naš tBtšisBtskl pregled v ^ai> ko so ameriške volit-zv skoraj pozabljene, nam bo-1 dovoljeno, da preidemo od velikega k malemu. V mislih amo Italijo ki postaj a za-imiva s svojim volilnim zatonom. Ne samo z diskusijo 0 tem zakonu in s poskusi, da zavre njegovo odobritev v par-arrientu (preprečiti je prak-Jeno ne more). temveč pred-sem z bistvom volilne re-Jornie, Preinišljevanje o bistvu V)Te7nembe italijanskega za °^a Zr} izvedbo parlamentar-. volitev nas pripelje do za-nimivih zaključkov, pa naj za načelno vprašanje de-okratičnosti tega zakona (to-4 J za stvar, ki je v današ-teTn položaju v svetu in pij v Italiji bolj ali manj ademska)y ali za cilj, 'ki an j>cej° demokristjani doseči, Uidi za vprašanje po-točnih perspektiv v Italiji moh. ■ Najprej nekaj zgodovine cjstva Scelbove reforme. Ta °3 po koncu vojne to je, po Mrazu Italije in padcu fašiz-i« bil v Italiji uveden vo-zakon, ki se naslanja na Gcelo proporcionalnega raz-elJevanja glasov. S tem zako. jtom so bile izvedene tudi vo-?? J8. aprila 1948, ki so za-posebnih okoliščin (volit* ;e so bile v času, ko se je za-'e!a. josno kazati povojna im-r^lislična in napadalna po-lka ZSSR in komaj dva me-eea po državnem udaru na eskoslovaškem) prinesle de-•Jokristjanom 49 odst. glasov, parlamentu pa absolutno eczn0> )ter je sistem razdelje-j.?^a mandatov po ostankih Jub vsej proporcionalnosti le a3ttl določene prednosti močnim strankam. .Upravne volitve v lanskem , 'ptošnjem letu so pokazale, [7 bil demokrist janski plaz n.,° 19iS res samo plod poseb-okoliščin in nekaj čisto iz- JsifttU "oloč, ,e9a; pokazalo se je tudi ^‘°ceno upadanje v primerja. Rezultati prejšnjih voli- Postalo je jasno, da rte-ristjani na bodočih volit-C* ne morej° računati z več ~dst glasov če bodo v normalnih okoli- M- 'Mi &««• 1W» y * takoj po prvih dveh tur- ii lc nastala trenutna negoto- zadnji turnus upravnih '■f*» bi moral biti tisto je bil preložen in go- 0j, se je celo o možnosti Igtve parlamentarnih voli. • Izhod je demokristjanom ®kazal volilni sistem, ki so 5° Uveljavili za upravne vo- lr*:: apparentamento in na- od/-- Večini; ta sistem se je hn-£n-°. obnesel in izročil de- lh? OTn večino občin-"iri uprav. Med dvema možnima rešit-,T koalicijska vlada in finski volilni sistem so pokristjani izbrali zadnjo nm pač obeta, da jim zno-jj? Po kloni tisto absolutno vele10 v Parlamentu, ki jim jo j) Podaril dobrotljivi 18. april. se razumemo: demokristja. Se sicer stalno zavzemajo t Tazširitev vladne koalicije, »lef- sa.mo, dokler je njej te-6 * njihova absolutna večina j0 arlanientu sr pravi, dokler H0,0st(ife stranke samo «de-O«"1* okrn!S njihove sani ; ‘‘^e in obenem soodgovor. '’»a? jo dejansko Okr*10 demokristjani. To/c in j1’ * enako odgovornostjo ^znatnimi pravicami so Sl> \Jet>ublikanci, medtem ko hat. *Jalci in socialni demo-Bvohali. kam pes taco Vstopili ir vlade. Kon-vlada, s parlamentom. ,lereŠiti čelo 'kožn -l^ole i„ na do daniš niso - °(lo 1 1JQ verietno tudi ne y»ea„n°le Tešiti. Neznanki se>„ s,stenia sta bili pred-Večini °dstotek nagrade v *onil)in(jr/jl •O(j0.raznr ■ ,e so nava- st■ Inn'!’ ,(‘dsUUkp ,if’ do 75 n"ndutov) in v„ meha i, "i #i ye’ov^ stra^e bodo v nje... ^narhiste ^ predvxe'" S>'nciy° mef! štirimi stran leni Dn so se med- i Ce^>a notranji minitter demokrislianskeni ^d'.ožfi T”' ni,< te,,i r,- demnu ^ a,nentu s”oj to !"*ie £?krist]anski, načrt’vo- ^terZV- N,rVnve Hlavne n "^nn, I' so-' strnnka nli *tranfc’ fc' : ain )ere VPt:' knt PO- f?«*' Se dri*' dnh' nekak° BS ’ d 5 oc? ou, v Parlamentu sku7>no 5~~ Pa ^^Ppurciitumenta*, še nJ£govn širina, rp pra- I •'ir, Po 589. Ici se ra^. ir(,kt;(n' po_ ,em sistemu r)Pr ' k<,T t d(! « . lne Aosta, ki ne h'"tjan#. ko'nbinacijo, demo-r more uiti» Pr. *)e »O „™okristjanske zahte L^micih 0Tlle o 390-395 o„. nianjše stran-^ato „ n' trudijo, da l)i to ^•?70 -T7S Kpr je P" e;ino j ’e ?o afisoliitnn u°M ?(,B mandatov. ,e><;e čisto rafvnicn ,!>dn,.0 'sfjani hočejo da bi )enQ aa Čermi# hiln pnstav- . ' rn,”,*). tako visoko, da bi S.ai lr~9l}tvanju glasov zno-cine n-?t>ovite povezane sku-sP tiitel7,1 ostala vsai polovi-ve,|>°!)p p0*,ar,skih mest. Pri Jeni„ ”l. načrtu se račun tfi *e rr! zahtevah manjših. yf5*t 0|.naOradai> zmanjša za kr- Ve(- uPet''njst. sedežev, pa n!?tjan„»,tp’n Pri,neru demo->k'L°v‘h naibrš niti sedeži in'k Oh»„iy,?st>h republikance bi zadostovali sol,,. ' ' "t za 0iut'io uečmo. Vprašanje vodilnih zavezništev pa je s tem postalo nekoliko enostavnejše. Ce demokristjani ne bodo vohali še znatnejšega padca svojih glasov, to je, če ne bodo čutili, da jim gre za kožo in ne več za absolutno oblast, se zelo verjetno ne bodo zavzemali za razširitev povezane skupine na monarhiste, V primeru vključitve monarhistov se namreč število tekmecev na razpoložljiva poslanska mesta poveča in račun se ne ujema več. Tako je postala aritmetika edini meter za italijansko de: mokracijo. O demokraciji je v Italiji pravzaprav že zdaj težko govoriti. saj je čisto de klarativna, poslej pa bo stvai še slabša. Tu je potrebnih nekaj besed o vladnih primerjavah italijanskega volilnega sistema z angleškim. V Angliji namreč velja sistem poimenskih volilnih okrožij; kandidat, ki v svojem okrožju dobi največ glasov, je izvoljen in o kakšni proporcionalni korekturi ni sledu (na zadnjih volitvah so na primer laburisti dobili večino glasov, konservativci pa večino poslancev). Demokristjani torej pravijo, da je demo. kracija v Italiji tudi z novim zakonom še vedno večja kot v Angliji. Italijansko demokracijo kazi le ena sama lepotna napaka. V Angliji namreč dosledno velja politični «fair play», ki je osnovni pogoj za meščansko demokracijo, laburisti so bili šest let na vladi in so brez besed prepustih Churchillu mesto, ko je zmagal na volitvah, in nobenega dvorna ni da bo Churchill storil isto, če bodo na prihodnjih volitvah zmagali laburisti. In v Italiji? Komaj so se demokristjani po sreči dokopali do abšolutne večine (ki jo v Angliji praktično vedno dobi tista stranka, ki zmaga pri volitvah), že iščejo nov Sistem, da bi to absolutno večino obdržali, čeprav se je medtem razpoloženje volivcev znatno spremenilo. Ce je torej to, kar vidimo v Italiji, demokracija, je to kaj gnila demokracija! Dejansko v Italiji ne gre za nobeno demokracijo, niti za kaj dvomljivo meščansko demokracijo. temveč za uvajanje fašizma nove oblike. Glavna nevarnost za italijansko demo. kracijo danes niso skupine, ki jih nekoliko netočno imenujemo neofašistične (saj gre za stare fašiste!), temveč demo-kristjanske težnje po samovladi. Fašizem ni nekaj, kar je samemu sebi namen, temveč le sredstvo, s katerim skušajo privilegirane družbene skupine ohraniti svoje omajane pozicije Razne neofašistične iri druge desničarske skupine so danes mnogo prešibke, da bi se še lahko kdor koli nanje naslonil, temveč služijo lahko samo kot rezerva, ki sili demokristjane na desno in kot udarna pest za zatiranje ljudskih reakcij na uvajanje totalitarnih metod in na kričeče socialne krivice. Totalitarističnim tendencam italijanskega kapitalističnega monopolizma se v sedanjem času pridružujejo podobne tendence Vatikana, ki jih na političnem področju zastopa Oeddova katoliška akcija. Zaradi vse večje prepletenost i Vatikana kot kapitalistične sile. prve vrste z vrhovi italijanske bur%oazije se obe tendenci združujeta in se politično izražata v hegemonisticnih tendencah demokrisljanske stranke. pri čemer služi neofašistično gibanje kot izsiljevalsko sredstvo onega dela buržoazije, ki tudi na gospodarskem področju bruni svoje pozicije pred vse večjo vsiljivostjo vatikanskega kapitala To so osnove, iz katerih raste politični razvoj v Italiji, ki kaže od demokrist janske uzurpacije upravnih organov pod krinko ustabilne občinske uprave» do uzurpacije parlamentarne večine pod podobno krinko ustabilne vladen vse jasnejši kurz v totalitarni re-jim klero-fašističnega tipa. Razni zakonski načrti — novi sindikalni zakon, novi tiskovni zakon m «polivalentni zakon za obrambo demokracije« pa kažejo na omejevanje svobode tudi na ostalih področjih družbenega življenja. Ce te ugotovitve spopolnimo z drugim polom — s kremeljsko agenturo kominformovske opozicije, ki dejansko demobilizira v bistvu zdrave ljudske množice, edino potencialno napredno m demokratično silo v Italiji, dobimo vso ža lostno sliko današnjega italijanskega političnega položaju Ni večjega zaveznika demo-kristjanskih totalitarističnih tendenc kot zbirokratizirano kominformovsko vodstvo, Ciasperi in Togliatti sta siamska dvojčka današnje politič ne Italije; tako sta povezana, da bi eden brez drugega kmalu moral zapeti De profundis■ Togliatti daje De Gasperiju pretvezo za postopno uvajanje nove diktature, kričeča proti-Ijudska demoknstjunska poli• tika pa je umetno gnojilo, na katerem se bohotno razvija 1'ogliattijevo zasužnjevanje delovnih množic. Obenem je kom-informovska nevarnost najboljše sredstvo za demokrist-jansko izsiljevanje ne le manjših sredinskih strank (vse iaz-loge imamo za prepričanje, da bodo tudi zdaj kapitulirale), temveč tudi volivcev (spomni, mo se na 18. apni!), samozvano enačenje moskovske agenture s komunizmom in socializmom pa je skoraj popolnor ma zavrlo razvoj naprednih sil v Italiji. Skratka: danes v /taliji ni uideti sile, ki bi se lahko uprla klerofašističnim tendencam, ki jih po višjem naročilu izraža demoknstjanska stranka. LtRINAJSI GLASOVANJ ZA IZVOLITEV JUGOSLAVIJE V «EKOSOC» ") NEVIDNH D1PL0MHTSKH BORBA V DVOMIM IH MS STEKLENIH HODHIKIH OZH '-"1 Panorama političnih mnenj in dogajanja v današnjem svetu - Trgovska računica ZSSR, /.gentlemanski sporazumi“ med velesilami, ozki interesi visoko razvitih dežel in roke nevidnih režiserjev Objavljamo zanimivo, kljub svoji važni politični vsebini napeto napisano reportažo o trinajstih glasovanjih za izvolitev Jugoslavije v Gospodarsko-socialni svet Združenih narodov. Reportažo, ki daje tudi zanimive vpoglede v «diplomatsko kuhinjo», razkriva ozadja. marsikaterih na videz nerazumljivih, ali nepomembnih■ političnih potez in prikazuje težko borbo Jugoslavije za uveljavitev proti razniift reakcionarnim tendencam na Zahodu in proti spletkam sovjetske diplomacije, sta napisala dopisnika Borbe Joie Smole in Zdravko Pečar, j ozkim' interesom samo koristi Drugačna pa je stvar za Ju imeti v tem organu CSR, saj ona ne pomeni nič več kot ponavljanje sovjetske teze proti konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju na gospodarskem področju. Torej jih udeležba CSR y gospodarskem socialnem svetu ne more nič mo. titi. temveč lahko njihovim Začele so se volitve šestiu novih članov gospodarsko-so-cialnega' sveta. V veliki dvorani, v kateri zaseda plenum skupščine, so imeli delegati pred seboj volilne listke, glasovanje je tajno, nobenih javnih kandidatur ni in komu iz publike se je morda zazdelo, da bo zdaj «navdihnjenje» v obliki bele golobice zafrfotalo ■nad glavami delegacij in jih razsvetlilo, za koga naj glasujejo. Morda se je to tako tudi res zdelo komu izmed prijateljev ZN iz one skupine radovednežev, ki je prav v tem trenutku prišla v dvorano (prostore ZN obide dnevno več kot tisoč ljudi, ki prihajajo iz raznih krajev ZDA v New York). Oni, ki so bili v tem trenutku v dvorani, občinstvo ali novinarji, se pravi tisti, ki niso direktno sodelovali pri samem glasovanju, so bili priče redkega dogodka, ki je tra.ial približno dve uri in ki je bil neobičajno zanimiv in napet, čeprav glavno dogajanje ni bilo vidno. Bil je to kalejdoskop brezkončnega prepletanja barv, ki so se menjale pred očmi gledalcev med desetimi dejanji za Jugoslavijo, boste izgubili naših pet glasov, v zameno pa dobite premalo, samo glas Jugoslavije.« S trgovskega stališča je to kaj privlačna vaoa in ni' mogoče 'reči, da se 'nanjo niso ujele nekatere delegacije, zlasti iz arabskega bloka, ki so si jih kolonialisti leta in leta pridajali med seboj in jim razlagali, da to pravzaprav ni trgovina. temveč diplomacija. Pri nekaterih drugih državah, ki želijo v današnji svetovni politiki lavirati in se čim manj zameriti velesilam in torej poskušajo voditi neko nev-tralistično politiko, je ZSSR nastopila s prepričevanjem, da bi glasovanje za Jugoslavijo pomenilo odkrito opredelitev proti ZSSR, ki ima amoralno pravico« na sedež V go-spodarsko-socialnem’ svetu. S to metodo Rusi niso naleteli na gluha ušesa n-, pr. pri delegaciji Indije, čeprav je ta s tem zašla v popolnoma nenačelno stališče. Predvsem je CSR že pet let sedela v go-spodarsko-socialnem svetu in ves tla čas dosledno nastopala proti'pomoči nerazvitim deželam S posredovanjem tega organa, medtem ko je prav In- goslavijo, ki se zelo resno in • konstruktivno loteva svetovnih gospodarskih in socialnih problemov in se dejansko zavzema, ,da se š'.pomočjo OZN začnejo, akidje Za reševanje teh probbemev, posebno na področju pomoči gospodarsko ■ nerazvitim deželam. Nekaterim visoko .razvitim državam na Zahodu-, ki so proti pomoči nerazvitim deželam, pa 'je takšna vloga Jugoslavije neprijetna in zato niso želele, da bi bila izvoljena v ta organ. Začelo se je drugo glasovanje. Po pravilih procedure je bilo to glasovanje omejeno na ona dva kandidata, ki sta v prejšnjem glasovanju, dobila-največje število glasov, pa nista bila izvoljena.” Odločitev je morala pasti med Pakistanom in' CSR. To pot je Jugoslavija izpadla iz kombinacije. Rezultat je bil: Pakistan 29. CSR 28. Ker nihče ni dobil dvetretjinsks večine 40 glasov, so prešli k tretjemu glasovanju, spet omejenem na dva kandidata. . Zdelo se je, dn bo to pot padla odločitev,,-Pakistanu je bilo potrebnih še 11, CSR pa 12 glasov. D v urana v stalnem sedežu OZN v Ncw Yprku, kjer zaseda glavna skupščina, V tej dvorani so volili tudi nove člane Gospodarsko-socialriega sveta drame, ki se v običajnem slovarju imenuje panorama političnih mnenj in dogodkov v današnjem svetu Talco je tudi prišlo do tega, da je velik del publike, ki ni. spregledal ozadja vsega dogodka, zapustil dvorano, ker se mu je predstava zdela dolgočasna, da pa so novinarji sedeli poglobljeni v rezultate in upirali oči v objavljene številke. To so bili oni, ki so dobro vedeli, da tu ne gre za noben navdih, temveč za merjenje sil, odražajoče se v rezultatih, ki jih je objavljal predsednik po vsakem glasovanju. Rezultat prvega glasovanja, v katerem je dvotretjinska ve. čina potrebna za izvolitev, znašala 40 glasov, je bil na slednji: Venezuela 57, Avstralija 52, ZDA 52, Indija 45, Turčija 41, CSR 31, Pakistan 28, Jugoslavija 27 in še nekatere države, med njimi Egipt in Izrael, p« en glas. Predsednik je objavil, da so po rezultatih glasovanja Venezuela, Avstralija, ZDA, Indija in Turčija izvoljene v EKOSOC, Treba je bilo izvoliti še enega novega člana. Glavna naloga sovjetske delegacije Kaj je pokazal rezultat pr vega glasovanja? Predvsem je potrdil, da je imela delegacija ZSSR za eno izmed najvažnejših nalog na tem zasedanju glavne skupščine, da onemogoči izvolitev Ju. gošlavije v EKOSOC in da to mesto ponovno zagotovi CSR, ki je že pet let član tega organa V tej smeri si je prizadevala že več mesecev pred zasedanjem: njeni napori so bili spretni in razdeljeni v ne dija med onimi državami, ki to pomoč najbolj zahtevajo. Na drugi strani pa je bila Jugoslavija doslej samo leto dni član tega foruma, glede- na svoje dosedanje napore za reševanje svetovnih gospodarskih, humanitarnih in socialnih problemov pa ima nesporno pravico, da sodeluje pri delu tega najvažnejšega stalnega organa OZN na gospodarskem in socialnem področju. Nekatere delegacije, n. pr. britanska, pa so na vso to stvar gledale s stališča spoštovanja «gentlemenskega sporazuma«. Po tem sporazumu bi morali biti sedeži v gospodar-sko-socialnem svetu razdeljeni po blokih. Tako so se bile do-, govorile velesile. Sovjetski blok bi moral imeti tri sedeže Zato je britanska delegacija glasovala za CSR in proti Jugoslaviji, kajti Jugoslavija ni v nobenem bloku, zato je «gentlemen’š agreement« ne predvideva za kakršno koli izvolitev v organe ali stalni forume OZN. Ta «gentlemenski sporazum# so nekatere delegacije mešale tudi z univerzalnostjo ZN. Tako razumljena univerzalnost bi pomenila, da pripada ZSSR to in to mesto v OZN, ZDA to in to, Veliki Britaniji to in to; če ga te sile ne dobijo, pomeni, da je bila prekršena univerzalnost itd. Vse to bi šlo tako, kot da je univerzalnost treba meriti po temu, kakšno mesto je dobil ta ali oni blok v ZN. V tem primeru pa bf bilo najbolje razpustiti to organizacijo, ne pa računati z njo kot z resnim faktorjem v sodobnem svetovnem doga-? janju. koliko smeri. , „ . . . . Z velikim številom delega- j 1x0] je pOKCZOlO cij so se predstavniki ZSSR nrVQ aloSOVanie razgovarjali čisto po trgovsko r- a Onim, ki niso bili gotovi, da bodo predstavniki njihove skupine izvoljeni, so Rusi odkrito ponujali svojih .pet glasov, v zameno pa so zahtevali, da glasujejo za njihovega predstavnika — CSR. V drugi obliki se je ruska ponudba glasila: «Ce glasujete Prvo glasovanje je pokazalo prvi odnos sil, obenem pa tudi to, da se obe Ameriki nista kdo ve kaj zavzeli za izvolitev Jugoslavije. So razne sile na zahodu, katerim izvolitev Jugoslavije v EKOSOC ni bila niti malo po volji, ker menijo, da je bolje Katz Suchy in Nosek agitirata za CSR Ko so delili volilne . listke, so člani delegacij sovjetskega bloka. n. pr. Katz' Suchy, tekali okoli nekaterih južnoameriških delegacij in agitirali za' svojega favorita. Nekatere države latinske Amerike so že prej glasovale za češkega delegata, ker so želele s čim samostojnejšim nastopom demonstrirati svoje nerazpolože-nje proti ZDA zaradi njihove brezobzirne gospodarske penetracije v južnoameriške dežele. Te države se niso poglobile v bistvo jugoslovanske kandidature v EKOSOC, temveč so gledale na glasovanje skozi prizmo svojih odnosov z ZDA. Češki delegat v gospodarsko, socialnem svetu Jiri Nosek je diskretno prisedal k raznim delegatom in jih z osebnim kontaktom skušal opozarjati, da bi bilo pravzaprav kole-gialno, ko bi ponovno izvolili Češkoslovaško, kajti v nasprotnem primeru se bo moral vrniti v domovino in potem, kdo ve kdaj se bodo spet videli itd. Medtem ko so šteli glasove te tretje runde in medtem ko so novinarske agencije že poročale, da je Jugoslavija izpadla iz kombinacije in da se za šesti sedež borita Pakistan in CSR, je neki stari evropski novinar, ki je že več kot 25 let diplomatski dopisnik, pristopil k svojim jugoslovanskim kolegom z naslednjim vprašanjem: «Od kod vendar naenkrat Pakistan? Po vseh predvidevanjih in kot se je razvijala akcija z raznih strani, bi se morala borba voditi med vami in CSR. Kako se je tu znašel Pakistan, mi ni jasno. Kdo ga je pravzaprav lansiral?« Rezultat tretjega giasovanja: Pakistan 31,' CSR 27. Prvi se je povzpel za dva, druga pa je izgubila en glas. Toda odločitve še ni bilo, prvemu in drugemu je manjkalo še precej glasov. m? * V tem nebotičniku iz železobetona in stekla je stalni sedež Organizacije združenih narodov. Pri zidavi sedeža so skoraj vse države članice prispevale po svojih močeh Prepričljiva kombinacija o rebusu pakistanske kandidature Medtem ko so delegati popisovali glasovnice za naslednje glasovanje, je naš stari kolega prisedel k nam in začel razgovor. Spet o Pakistanu in o tem, kdo stoji za njim. Za stare diplomatske novinarje, kot tudi za diplomate, ni skrivnosti. Naš prijatelj je potegnil iz žepa list papirja. Bila je to tabela, na kateri je bilo napisanih nekaj kombina-cij o tem, kakšna,upanja ima kdo za izvolitev. Vse je bilo predvideno, toda vso kombinacijo je kvaril Pakistan, podobno kot kakšno presenečenje pri športnih stavah. Režiserska roka Sira Gladwyna Jebba «To se mi zdi zelo podobno akciji, ki jo lahko izvede samo njegova ekscelenca Sir Gladwyjn e en glas (dvotretjinska večina je bila 32 glasov). Končno - zmaga načelnosti in odločnosti Trinajsto glasovanje: Jugoslavija 40, CSR 18 glasov. Vsi msnevri, ki so koteli preprečiti izvolitev Jugoslavije, so doživeli neuspeh tudi in v tej čistopolitični borbi, ki je trajala 13 rund, je Jugoslavija s podporo malih in nerazvitih dežel, ki sicer zaies niso že od začetka bile za njo, torej končno le zmagala, ker je načelnost in dokazana odličnost Jugoslavije, da se tudi nadalje, kot še p-ej, bori za pomoj nerazvitim deželam, za pakt o človeških pravicah, za svobodo informacij in za zaščito malih držav pied velikimi, vendarie nadvladala vse trgovske račumee in «gentel-menske sporazume«, pa tudi V;e one, za katerih ozke interese je Jugoslavija v gospodar-sko-socialnem svetu mnogo večja ovira kot kakšna satelitska Češkoslovaška. To pa je najbolje označil glavni tajnik jugoslovanskih sindikatov Ivan Božičevič, ki prvič prisostvuje zasedanju ZN in ki je ves čas tega glasovanja kot delegat sedel doli v dvorani. Po glasovanju nam je tako mimogrede rekel: »(Zares, ta nova Jugoslavija se mora povsod in na vsakem kraju s trudom prebijati naprej«. BADE PBEGIRC Tiiirf' NASE NEDELJSKO BRANJE '(Nadalj. iz nedelj, številke) Vendar je vojska učinkovala tudi nanj. Videl je, da je ljudi zajel strah, ki se jim je izražal v očeh, in to je prešlo tudi nanj. Nič ni več ponavljal besed drugih, temveč je samo poslušal in pregibal ustnice, ne da bi prišel kak glas iz njega. Ko se je plazil po stezah do Nove ceste, je videl, kako so po njej dirjali kamioni polni oboroženih vojakov in fa-šistov, toda on se je ogibal uniformiranih ljudi, se skril v grmovje in oprezal, da so šli mimo. Najbolj se je čudil. da v večernih urah z Openskega vrha ni več videl Trsta, kako se kopa v morju luči — to mu je tako zelo ugajalo, posebno tisto trepetanje luči v morju —, sedaj pa je bilo vse sivo in mračno, pogreznjeno v temo, kakor da je nekdo pokradel vse tiste lepe luči in jih razbil. Pa tudi tramvaj ni bil več razsvetljen in si ga komaj videl, ko je drsel po progi, kakor da mu je zmanjkalo moči in se nečesa boji. S časom so se ljudje privadili tudi vojske. Življenje je teklo dalje, sicer spremenjeno, vendarle življenje, samo skrbi in strahu je bilo več. Okrog hiš so neprestano hodili karabinjerji in fašisti, zaukazovali zatemnitev, v nekaterih hišah so vršili preiskave, nekatere moške so odgnali — slišalo se je, da jih pošiljajo v taborišča — in Gržetovega Milja so poklicali v vojsko. Na ljudstvo je strmoglavilo zlo. kakršnega ni pomnilo. Vrstilo se je p/eganjanje. zapiranje, mučenje. Revščina je pokukala v vsako hišo in v vsako družino, ljudje so postali molčeči, nezaupni, njih duše so bile bolne in zrnu-čene. Pazili so se, da kaj rečejo pred Tinčetom. boječ se, da v svoji neumni nepreračunljivosti česa ne ponovi ali narobe izklepeče. Pa tudi on je postal molčeč in zadržan, le mežikal je in pregibal ustnice. Samo kadar so prileteli avioni, se je vznemiril, po-bledel kakor rjuha in začel kričati nekaj nerazločnega. Skril se je v lopo ali kakšen kot in ostal tam, dokler niso odleteli. Ce so začeli metati bombe in se je tre-skanje čulo vse do Stare ceste, je drhtel, da se mu je treslo vse telo kakor ščene-tu. No, kadar jih ni bilo, je bil kakor po navadi. Toda nekega dne se je splazil po Stari cesti — bog ve kaj ga je privedlo do tega — in ne daleč od karabinjerske postaje začel kričati, kako je neumna ta zatemnitev in kako bi jo bilo treba drugače urediti. Ljudje so se zbirali okrog njega, on pa je ves bled lomastil z rokami in z nasmehom na tiču govoril: «Ljudje, hej, ljudje... nekaj vam hočem povedati... ta zatemnitev ni nič, ta zatemnitev ni za nič... zakaj naj trpe nedolžni ljudje, če oni zgoraj mečejo bombe kar tako... videti bi morali... mora biti zatemnitev, toda tiste hiše, vojašnice, kjer so vojaki, bi morali močno razsvetiti, da bi oni od zgoraj lahko videli, kam naj vržejo bombe, da bi zadeli, ne pa, rta mečejo na mirne ljudi, nedolžne, ki niso krivi za to vojsko... bojsko... Tako mora biti, tako...« Ljudje so se smejali, mahnili z roko in šli dalje, toda nekdo je vzkliknil «ščavo provokator« in se hitro oddaljil, Tinče je ostal sam na sre-ii ceste, mrmral nerazumljive besede, nekaj časa lomastil z rokami in se nazadnje odpravil domov Naredil ie šele nekaj korakov, ko so se okoli njega pojavili karabinjerji, ga zgrabili in odvedli. Z bliskovito hitrostjo se je razvedelo, da so Tinčeta zaprli. Ko je strina Ana to slišala, je odhitela na karabinjersko postajo, da bi se zavzela za reveža, toda rekli %o ji. da tam Tinčeta ni več in da so ga odpeljali v mesto. Zaman je zatrjevala karabinjerjem: «E1 xe un povero m ato, no el sa cossa che el parla...» «Una canaglia, ma no mako!)) je zakričal eden od njih in jo odrinil. Strina je povsod spraševala a ni mogla zvedeti, kje te Tinče. * * * Tinčeta so rnedtem odvedli v vojašnico, kjer so zbirali izgnance za taborišča v Italiji Stražili so jih fašisti. Zaprli so ga v veliko sobo, kjer razen lesenega poda ni bilo ničesar in kjer so bili zbrani tudi drugi jetniki. Bled in preplašen se je skril v kot in ni razumel, kaj se godi * njim. Nekdo od sotrpinov se mu ,ie približal, ga prijel za ramo in z mehkim, tihim glasom vprašal: «Kaj je, prijatelj? Ali so tudi vas prijeli?« *A... a...#, je odgovoril Tinče zmedeno in nemirno gledal v ljudi, ki so se zbirali okoli njega. «Zakaj?» ga je vprašal oni. «A... a... zakaj... a... a... zato ker je tema... treba raz-svetiti... da ne bi trpeli nedolžni ljudje... o... o... kje je strina Ana? Lačen sem... Bežite od mene, kamen bom vrgel...« Tinče se skloni k podu, kakor da bo prijel kamen, potem se zravna in se nenadno glasno in noro zahihita. Ljudje so kmalu spoznali, da imajo pred seboj slaboumnega človeka. Nekateri med njimi so se tiho in zvito smehljali ter šepetali: «Nič mu ne bo pomagalo. Vseeno ga bodo odpeljali. Vendar se dobro dela.« Toda proti večeru so se že vsi prepričali, da se Tinče ne dela slaboumnega, temveč da je res tak. On pa je počepnil v kot. spodvil roke pod noge, brez glasu pregibal ustne in samo včasih bolestno zamrmral: «Lačen sem... kruha...# Toda nihče mu ni mogel nič dati. ker sami niso nič imeli. Hrano so delili samo enkrat na dan, ob enajstih dopoldne. V takem stanju je bil Tinče ob večernem pregledu fašističnega komandanta. Medlem ko so vsi stali v vrsti in mirno — vedeli so. da morajo tako —, je Tinče še vedno čepel in ni kazal nobenega zanimanja za to, kar se dogaja okrog njega. Čeprav ga je najbližji prijel za roko in ga poskušal vzdigniti, se je Tinče trmasto otresel in obsedel. Ko je komandant to opazil, je jezen planil proti njemu in ga brcnil v lakotnice: »Svinja, ali ne veš, kaj je tvoja dolžnost? Ali nisi videl. kdo je prišel? Na noge!» Toda Tinče se je še bolj skrčil m gledal komandanta z motnimi, krmežljavimi očmi; lica je imel skrivljena, toga in bleda, na usta se mu je pocedila pena. «Alzati, bestia!« je jezno zakričal komandant in v tem trenutku sta priskočila spremljevalca, da ga s silo vzdigneta. Toda Tinče se je trmasto stiskal v kot kot preganjana žival ki so jo gnali v past. «Ne! Sam mora vstati!« je zagrmel komandant. «Naučili bomo reda te živali!« ((Slaboumen je», reče nekdo od jetnikov. «Zito! Niti besede!« «To je tisti, ki je rekel, da bi bilo treba razsvetiti vse vojne objekte, da bi mogli sovražni avioni bolje zadeti cilj«, je dodal eden od komandantovih spremljevalcev. «A, to je tisti? Slaboumen? Dela se neumnega in nas hoče prevariti. Vstani, svinja! Ali si ti to rekel? Kaj? Treba razsvetiti, ne?» «A... a... svetiti... a... a... tema«, je brez zveze zastokal Tinče in sline so se mu pocedile po bradi. Toda v tem trenutku je komandant že zamahnil s svojo debelo palico in z vso silo udaril Tinčeta, da je zatulil kot ranjena zver. Vzdignil se je na kolena, stegnil roke. kakor da bi se branil, in zavpil: «No! No!» Toda nič ni pomagalo. Komandant je začel besno udrihati s palico in brcati; tolkel je tako dolgo. tfa se ;e palica razcefrata. «Tu imaš, ščavo porko, da si boš zapomnil, kdaj si se spakoval naši sveti stvari.« «Vendar ne gre pretepati slaboumneža, ki ne odgovarja za svoje besede! Ubili ga boste!« je nekdo ogorčeno zašepetal. «Zito! Bom še tebe! Naj crkne svinja slovenska, saj za drugo ni. Cim manj teh barbarov, tem bolje. Ne bo se delal, da je neumen. Poznamo take. Mir! Brez besede!« Komandant je z očmi ustrelil po jetnikih in zamolklo zakričal: Vinceremo! ter odkorakal naglo in zravnano skozi vrata v spremstvu obeh fašistov. Tinče je obležal na podu, pogreznjen v kri in prah. Izgubil je zavest. Jetniki so nekje našli staro, raztrgano brisačo, jo namočili v vodi in polagali Tinčetu na razne dele pretepenega telesa. Z mokrim robcem so mu obrisali lice, toda iz ušes in ust mu je tekla kri in curljala v tenkem curku na tla. Tinče ni prišel k zavesti. Ponoči je nastopila vročica in telo je začelo otekati Nepremično je ležal iztegnjen na hrbtu in včasih tiho zastokal, za-grgral in nato zopet nemo pregibal ustnice. Iznenada je trznil, trudno mahnil z roko in razločno, skoraj na glas vzkliknil: Che bella Italia! Potem je dolgo molčal in težko dihal. Okrog polnoči se mu je začelo blesti, da je bilo komaj mogoče razumeti pretrgane besede: A... a... strina Ana... zakaj mi bodo tisti čevlji... tiste gete, ki mi jih je dal Toni Fugel... Vzemite jih vi... tam v bajti so... ci, ci, ci poje škržat... Trst je v temi... a., a... ne vidi se... oče naš... amen kamen... (Nadaljevanje na 7, strani) $>■ Vittorio De Sica pripravlja nov film «Stazione Termini« v proizvodnji Davida Selznicka. Glavno žensko vlogo ima žena slednjega, igralka Jennifer Jones. — Na slik j igralka in pisatelj Cesare Zavattini, ki je napravil za film sce-narij. O ZADNJIH DVEH ŠTEVILKAH RAZGLEDOV V Dachauu mi je prišlo v roke eno izmed del danes tudi pri nas slovečega Prousta: Du Cote de chez Swan. Lotil sem se ga kakor toliko drugih: v gneči na bloku, ki se da morda primerjati največjemu navalu in prerivanju na mestni postaji ob sobotnih popoldnevih. Ob prvih straneh sem si že izrekel sodbo: meščanska raz-krojenost in naveličanost, ki ne najde poti drugam kakor v tako drobno risanje in mozganje zapletenega notranjega sveta. Ali kakor sem bral, me je knjiga osvajala in spominjam se strani, ki so me speljale v pravo zamaknjenje, kakršnega nisem doživel ob nobenem delu v tistih klavrnih časih. Okoli mene ni bilo več ponižujoče gneče sužnjev — gledal sem živo mejo s prečudovitimi vrtnicami, ki so presunljivo toplo žarele v najrazličnejših skupinah in stopnjah, in poslušal1 sem koncert, šel za glasbo in njenimi variacija-mit zraven pa kdaj pogledal po poslušalcih in se ustavil na neki gospe, ki je poslušala, pa je vendarle iz nje sevalo, da je zaverovana v nekaj čisto svojega. Ko smo bili že osvobojeni in smo čakali na vrnitev, sem kdaj mislil, kako bi se dalo ujeti to. kar je bilo pravkar za nami. Samo pripovedovanje in opisovanje grozot taboriškega življenja ne more zadeti. Proust mi ni prišel na misel, ali čutil sem. da bi bilo treba nekaj takega, modernega, da bi poiskali tisto višje, pravo življenje, ki se je tedaj še bolj potajilo, ki pa je edino držalo človeka pokoneu, nad sužnjem, ki je prehajal skoraj v žival, dokler se ni v krematoriju sesul v pepel. V Dachauu sva se srečala tudi z Borisom Pahorjem, ki je bil takrat revirski bolničar. Imel je za seboj Natz-vveiler v Alzaciji, ki se ga je vsak bal, ker je veljal za Vernichtungslager — uničevalno taborišče pred seboj pa svoj Trst, ki bo v kratkem naš, kakor smo pričakovali. Dosti je videl in preizkusil in premišljal je, kako bi se dalo to zapisati. Komaj sva se našla, ga je že čakala nova pot. ne v mirnejši, boljši kraj, kakor ie menil, ampak v še hujša morišča V knjigi Moj tržaški naslov je spregovoril o svojem mestu in tudi o taboriščih. Hotel je pisati moderno. ta modernost pa je bila še preglasna in tudi afektirana. Današnji čas je treba sodobno moderno izraziti, ali da velike stvari ne rabijo glasnih ali iskanih besed, to mu je, tako bi v podobi povedal, razložila domača kra-ška zemlja in naš človek ob našem delu morja. ZJdaj izhaja v Razgledih njegov spopad s pomladjo. Govori pa o bivšem tabori-škem bolničarju, ki se v francoskem zdravilišču za jetične oživlja v novo sedanjost. Kaj je resnica — ali ponižujoča sedanjost ali uporno življenje spričo brezmejne smrti? Saj ga pritegujejo novi, zanimivi ljudje, kakor so bolničarke zdravnica, partizanski poročnik ki je poljski komunist. In to so razumevajoči ljudje. Pa kako naj bo njim umljivo, kakšna je bila strahota tam, kjer smrti sredi lakote, mraza, griže, flegmone in jetike skoraj ni bilo treba izbirati, če tega niso mogli doumeti tisti, ki so živeli blizu bolniških revirjev. Prav tako ne vedo, koliko je tam ostalo človeškega, toplote, dobrote in tudi ponosa. Znanje je vzdignilo ljudi v pošastno oblast nad naravo in še nad človekom. Človek, ki se je vrnil iz tega brezmejnega ponižanja, vidi, da ga bo prebolel, če sg bo zaupal zdravi naravi in če se bo lahko kot njen otrok vrnil med ljudi. Zakaj sem se spomnil Prousta, ko sem prebral te Pahorjeve strani? O odvisnosti ni govora, je pa podobnost, kljub še takim razločkom v snovi. Ne tu ne tam ni zunanje epske vzvalova-nosti, ampak rajši ravnina, vendar prisrčna, ali če je tako bolje, intimna ravnina, kjer prijetno brodiš. Pri tem odkrivaš tako rekoč nehe-roično, drobno, pa trdoživo, uporno življenje, dokler ne obstojiš zamaknjen pred podobami iz spominov, dokler nisi sam med njimi v mrzli zimski noči, v somračnem svetlikanju smrti, skozi katero se premika pogrebni sprevod šklepetajočih prikazni Suženj med sužnji išče kje je človek v vojakih, ki kričijo na to človeško revščino, ali v civilu. ki jih srečujejo, zakaj do kraja ga niso piogli pregnati iz sebe. Takih strani o taboriščih ni še napisal naš pisatelj in vsak narod bi jih sprejel s priznanjem Tisti, ki so upali, da bo kdo pričal o njihovem žalostnem koncu, so dobili v njih pretresljiv spomenik. Po živahno razgibanem začetku, kjer se dogajanje kar prehiteva, je Alojz Rebula tek Pozabljene krvi nekako zavrl. Spustil se je za dalj časa nazaj v spomine na Milanovo pot v goriško malo semenišče. Pri tem je ubral nekoliko drugačen zadržujoč ton, da se je pomudil ob občutjih trpkosti, strahu in odpora, s katerim gre fant v zavod, kjer si že od kraja prizadevajo, da mu vcepijo duhovniški poklic. V njegova občutja, se zdi, da posegajo še barva poslopja in vonj žive meje. In kakor ta so živo nazorne prve podobe tega novega sveta, iz njih pa stopa predvsem imenitno naslikana mati, skrbna, prilagodljiva, vznemirjeno vesela, kakor da ne more razumeti sina, pa vendar ču- ERROL FLYNN bo imel glavno vlogo v nekem filmu, ki ga bodo pričeli snemati 17. nov. nekje blizu Neaplja. Začasni naslov filma je »Učitelj don Juana«. Dejanje filma se dogaja 1. 1600. Kot glavna igralka, ki še ni določena, se imenuje Gina Lollobrigida. RENE' CLAIR IN KERNANDEL bosta mogoče sodelovala pri nekem filmu. Rene Clair, ki je dosegel lep uspeh s svojih filmom «Les Belles-de-nuit», bi si vsaj želel Fer-nandela za svoj nadaljnji film, ki ga bo delal v septembru 1953. OTON HABSBURSKI bi naj sodeloval kot tehnični svetovalec za ((dinastične zadeve« pri nekem filmu, ki bo obravnaval zgodovino Habsburžanov. Toda nekatere posnetke bi bilo treba napraviti v Avstriji — Oton pa po zakonu ne sme v Avstrijo, MEDNARODNA ZVEZA FILMSKIH ARHIVOV je imela svoj letni kongres v Amsterdamu. Na kongresu, ki je trajal šest dni, so sklenili, da se ustanovi Mednarodni urad za zgodovino filma. Razen tega so arhivom posameznih držav naložili nalogo zbiranja posebnih filmov; tako bodo Holandci zbirali umetniške filme, Danci komične, Švicarji vzgojne, Poljaki dokumentarne itd. Kongresa se je udeležila tudi Jugoslavija. MOGUY ki ga kot režiserja poznamo zlasti po filmu «Jutri bo prepozno«, namerava izdelati nov film po nekem delu pisateljice Maryse Querlin; delo obravnava vprašanje nezakonskih otrok. Baje je režiser že tudi izrazil željo, da bi v glavni moški vlogi nastopil Vittorio De Sica. MARIA FIORE - SCAMPOLO Maria Fiore, ki je prvič nastopila v filmu «Za dva krajcarja upanja«, je napravila pred kratkim pogodbo z neko filmsko družbo. Pod vodstvom Giorgia Bianchija bo igrala v filmu »Scampolo« naslovno vlogo. Družba pa se pogaja še z inozemskimi producenti za dva filma v 1. 1953, kjer bi Maria Fiore i-mela glavno vlogo. ti z njim. Pisatelj gre na kratko za junakom in njegovim kompleksom, ki se je zajedel vanj v taki okolici. Skoraj prav tako opravi z njim, ko je v Italiji pri starših, potem s samim očetom, na univerzi, v letih ko si nagon išče izhoda in ravnovesja v Prešernu, dokler se študent ne odloči, da gre na Kras iskat, kako se mu bo uravnalo življenje. Po tem odskoku se pisanje vrne v nemirne septembrske dneve. Viper je na poti v Vipavo, kjer srečuje še zmerom ostanke razorožene italijanske vojske na umiku iz naših krajev. Bolj kot ta zanima pisatelja, kako gle-da Viper, po rodu Primorec, pa že leta proč od tod, na primorskega partizana. Se bolj pa se ustavlja ob tem, kako gleda ta Primorec na stvari. Kurir Boj, ki je prišel iz znanih specialnih bataljonov, je iz vrste tistih primorskih ljudi, ki ni tako lahko opredeljiva, ker se tu nekam nagonsko prepleta nacionalna nota z neko neobčutljivostjo za vsakršno sentimentalnost. Iz zapuščine pokojnega Rada Pregarca je priobčena črtica Netila, prisrčna, literar-no pa zamudniška, kakor je dobro povedal Miro Ravbar v, spominskem članku o pisatelju, ki bi ga bilo treba, kakor pravi, prikazati še z gledališke strani. Pesmi Slavka Rebca so videti šibkejše od prvih. Tihožitje je morda še najboljše, 2ivljenje je še presuho, v ogrodjih naslikano, predvsem pa medlo poantirano. Ce gre za novo pesem, kjer naj govori v glavnem dejstvo, potem je sentimentalnost le padec nazaj. Miniature s Krasa, ki jih je napisal B. Hofman, so povečini sentimentalnost. Bartolovo pisanje o tipologiji je obudilo nekaj kulturnozgodovinskih spominov na leta po prvi vojski, kaj tehtnejšega pa v zadnjih nadaljevanjih ni odkrilo. Videti je, da pisatelj podcenjuje bralce, Bolj zanimivo, ne samo spretno, je pisal o Romeu in Juliji "■— samo tistega psihoanalitičnega konjička je moral tudi sem pripeljati in ga pokazati, kjer je najmanj primerno. Andrej Budal je kot dober poznavalec Bevkovega dela znal povedati več pripomb k prvim knjigam njegovega Izbranega dela. Koblarjeva domneva o romanskih odsevih v primorskem človeku ga je prehudo razvnela, saj ni bila še daleč ne tako mišljena, kakor sklepa ocenjevalec. Je pa zanimivo, kako gleda človek iz narodnostno varne in kako drugi iz ogrožene pokrajine. M. R. se je toplo spomnil Frana Ramovša in uničujoče obsodil Vodnikove Zlate kroge in skoraj celotno njegovo delo — ob pesnikovi petdesetletnici. Znana je podobna obsodba mladega Janka Kosa, ki sicer ni bila edina te vrste v zadnjih časih. Kos je tam prvič segel v poezijo, pa ni pokazal čuta zanjo — da ne govorim o drugih hudih pomanjkljivostih Vodnik je resnično pesnik; kako je moderen, nam ni bilo treba izvedeti šele iz priznanja zunaj slovenskih meja. Da se pa reči, da je marsikomu tuj in še kaj drugega. Da bi pa ne-asketski. razgledan človek nad trideset let vztrajal v nekem umišljenem nenaravnem svetu, kakor govorita cba ocenjevalca, se mi zdi rnonstruozno. In kako naj držijo drugi sklepi, če je res ravno narobe od tega, kar trdi ocena v Razgledih. Saj je bil Vodnik med tistimi, ki so zavračali kakšno posebno katoliško umetnost, in med tistimi, ki so bili od začetka pri Dejanju. Ali naj postane Vodnik ob petdesetletnici «poete maudit«? Po zgledih iz zgodovine se to pravi priznati ga. O lanskih novostih v ljubljanskem gledališču je spregovoril Vladimir Kralj, ki je dovolj priznano ime. Pavle Merku pa je napisal poročilo o salzburškem fe-stivalu, prav simpatično, toplo zavzeto za moderno glasbeno umetnost, Zadnje številke so prinesle reprodukcije slik in risb A. Černigoja, L. Spacala (njegova Kraševka je žela obilo priznanja) in M. Maleša, čigar uspehi po svetu so tako znani. L. NOVI NOBELOV N A GRAJ E NEC frmois Mauriac ^ IZ ITALIJANSKE LIRIKE ^ Nobelovo nagraao za literaturo je letos prejel francoski pisatelj Frangois Mauriac ter tako dosegel najvišje moralno in materialno priznanje, ki ga deli Švedska najvidnejšim umskim vrhovom. Odlikovan je bil, ker je znal z globoko psihološko analizo in umetniško silo zajeti v svojih romanih vso tragedijo človeškega življenja, kakor pravi uradno poročilo švedske akademije. Frangois Mauriac se je rodil 1885 v Bordeauxu kot sin strogo verske katoliške družine. Domače okolje kakor tudi njegovo šolanje pri jezuitih sta močno vplivala na vse njegovo ustvarjanje. Potem ko je diplomiral na filozofski fakulteti v Bor-deauxu, je odšel 1906 v Pariz, kjer je obiskoval znamenito Descartesovo šolo in pričel pisati v literarne revije. Leta 1909 je izšla njegova prva zbirka poezij: «Les mains jointes«, ki je vzbudila pozornost kritika Maurica Bar-resa in po njegovi zaslugi so se Mauriacu za vedno odprla pota v literarni svet. Svoje umetniške sposobnosti je Mauriac razvil v času prve svetovne vojne, ko je v ne.ki vojaški bolnici sredi neizmernega trpljenja ranjencev in umirajočih spoznal življenje do dna. Vsa ta globoka doživetja je potem prikazal v svojih romanih, katerih vsi junaki nosijo v sebi neko nedoločeno in tesnobno hrepenenje po kesanju. Od leta 1923 dalje je skoraj vsako leto papisal po en roman. Svoj prvi veliki uspeh je dosegel s knjigo «Le baiser a lepreux». Potem so med drugimi sledila dela, kakor: «Le fleuve de feu», «Genitrix», «Le d/ešert. de l’a-mour«, «Therese Desquey-roux», «Le noeud de vipe-res«, «La Pharisee«, «Gali-gai«. Cim več njegovih del je izšlo, tem bolj se je kritika navadila govoriti o Mauriacu kot o katoliškem pisatelju. Toda čim bolj je Mauriac dozoreval, tem bolj je bilo v njegovin cteim opazi- ti ponos in željo po umetniški neodvisnosti. Najvišji cilj mu je bil, da vloži umetniška sredstva v svobodno, umetniško ustvarjanje brez vsake vsiljene programatič-nosti: Svet. ki ga obravnava v svojih delih, je predvsem meščanski in škoda je le, da ni s svojo globoko analizo in kritiko posegel tudi v probleme delavskega razreda. Potem ko je prejel Nobelovo nagrado je francosiki pisatelj podal naslednjo izjavo: ((Globoko se zahvaljujem" kraljevi akademiji Stockholma za izkazano čast, ki je največja, kar sem jih kdaj dosegel. Ne morem pa, da bi pri tem ne mislil, na svoje tovariše, ki bi to čast prav tako kot jaz in morda še bolj zaslužili. Posebno menim pri tem Georgesa Dujia-mela, na Julesa Romaina in Andreja Mauroisa.» Veliko priznanje je za pisatelja, če mu podeli nagrado tuja dežela. To je. kakor da bi mu že naznačili sodbo bodočih rodov o njem, je zanj tudi priznanje sveta, ki ga je ustvaril v svojih romanih in njegove univerzalnosti. To mu daje upanje, da je ustvaril ljudi, ki jih bralci različnih narodov priznajo. Ljudje bodo govorili, da je Francija dobila nagrado in zelo ganljivo je za nekega človeka čeprav tega ni vreden, — da predstavlja svojo domovino, (»etudi ie 0b podelitvi literarne nagrade. EAIIli In ti me boš poslušala zora Sred one velike tišine- kamor iz pristanišč megla prihaja, ob oknu tujčevega doma ti govoril bom o življenju, izgubljenem kakor sanje, in ti, lahno pripirajoč oči, me boš, vsa plava v svojem mrazu, poslušala. Potem, ie vendar enkrat neoskrunjen in z razprostrtimi rokami, brez strahu spustil se bo nad zemljo mir. In verovali bomo, v prvih naduh, da novo nosimo s seboj življenje t ob dihu zdaj že daljnega glasu, kot mrtva luna v svitu jutra. (Prevedel Ciril Zlobec- Beseda 1951-52, št. M® SLOVENSKI HUMORIST DVAJSETLETNICI SMRTI Slovenci nismo narod humorja in smeha. Usoda nas je posadila v življenjski prostor, kjer smo se morali vedno boriti za obstanek, z ene strani so pritiskali Germani, z druge Romani, z boka pa že Madžari. Nismo torej imeli priložnosti, da bi vsak zalogaj, ki smo ga morali jemati v usta, mirno prebavili in se prepustili ugodju, iz katerega nastaja smeh. Naši Ribničani in Dolenjci so bolj originalni kakor k smešnemu nagnjeni ljudje. Isto lahko rečemo tudi o Podravju. K smehu se drastimo, silimo. narejamo, naš smeh ne izhaja iz viška življenjske dobrovoljnosti, ki samo iz se- SLOVENSKE ZNANSTVENE REVIJE ZGODOVINSKI ČASOPIS V. Zgodovinsko društvo za Slovenijo izdaja svojo revijo, ki je doslej dosegla peti letnik. (Sicer nosi 512 strani obsegajoča knjiga tega letnika še letnico 1951, vendar pa je upati, da bo Zgodovinsko društvo nadoknadilo zamujeni termin z izdajo naslednjega zbornika, ki bo izšel za jubilej enega izmed slovenskih zgodovinarjev). V tem letniku je na uvodnem mestu objavil France Škerl obširno razpravo Politični tokovi v Osvobodilni fronti v prvem letu njenega razvoja. Gotovo je to doslej najdaljši in najbolj dokumentiran spis o tem predmetu. Avtor podaja v svoji razpravi najprej pregled političnih tokov pred vojno. Zloma stare Jugoslavije namreč ni bila toliko kriva samo premoč zunanjih sovražnikov, temveč predvsem njena notranja slabost zaradi kopice nerešenih vprašanj, ki so državo slabila, in pa rušilno delo pete kolone, Nato piše Škerl o zlomu v aprilu 1941 in pa o delu voditeljev slovenske buržoazije za ohranitev lastnih pozicij v udinjanju okupatorju. Naslednje poglavje je posvečeno ustanovitvi Osvobodilne fronte in prvemu poletu osvobodilnega gibanja. Med drugim govori v tem poglavju o raz- merju skupin v Osvobodilni fronti, pa tudi o tako imenovanih sredinskih skupinah. Zadnje poglavje Skerlove razprave govori o visoki stopnji, ki jo je dosegla moč osvobodilnega gibanja že v prvem letu, tako da se je to gibanje po pravici imenovalo ((država v državi«. Po enem letu razvoja Osvobodilne fronte se je položaj pri Slovencih bistveno spremenil; spremenil se je slovenski narod, ki je postal odpornejši in samozavestnejši. Približno istemu razdobju kot prva je posvečena tudi druga razprava Prvo osvobo. j eno ozemlje v Sloveniji (Doneski k problematiki narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji), ki jo je napisal Metod Mikuž. Medtem ko so bila v nekaterih predelih Jugoslavije že 1, 1941 osvobojena ozemlja, pa v Sloveniji do osvobojenega o-zemlja v pravem pomenu besede (da je iz določenih predelov izgnan okupator za dalj čaša in da začno na njem naslajati elementi ljudske oblasti) v tem letu ni prišlo. Avtor pravi, da s tem še ni rečeno, da je bila NOB v Sloveniji mani intenzivna in manj masovna kot v ostalih pokrajinah Jugoslavije in da ni bilo štor- KULTURNE VESTI SVETOZAR BANOVEC tenorist ljubljanske Opere, slavi 30-letnico kot operni pevec. Bilo je leta 1919, ko so mu kot članu opernega zbora dali manjšo vlogo v Massene-tovi operi «?,ongler naše preljube Gospe«, Kritiki so opazili njegovo sposobnost in Hubad ga je pregovoril, da je izstopil iz zbora in se posvetil študiju solopetja. Ko je Hubad postal upravnik gledališča, je Banovca angažiral kot solista za manjše vloge; to je bilo leta 1922 Banovec pa je že naslednje leto nastopil v daljši vlogi v Zajčevi operi .((Zrinjski«, leta 1924 pa se je že uveljavil kot Rudolf v «Boheme», kot des Grieux v «Manon», kot Franjo v ((Gorenjskem slavčku«, kot vojvoda v «Ri-golettu«. Postal je vodilni tenor v Operi in v naslednih letih je izdelal celo galerijo glavnih tenorskih partij. Razen tega pa je sodeloval tudi izven opere kot koncertni solist in član Maroltovega Primorskega kvarteta m pozneje Slovenskega kvarteta. Gostoval je po vsej Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Bil je tudi na turneji po Ameriki, kjer je imel 86 samostojnih koncertov in 26 koncertov v radiu. Od leta 1931, ko se je vrnil iz Amerike, je zopet nepretrgoma član ljubljanske Opere, Pozneje se je posvetil buffo vlogam; iz te stroke je zlasti znan njegov Vašek, pa tudi več drugih. Da se je slovenska Opera med obema vojnama dvignila na višino ugledne umetniške institucije, je v nemali meri tudi zasluga Svetozarja Banovca, za kar mu bo slovensko občinstvo ostalo hvaležno. MIHA MALES se je udeležil razstave v švicarskem mestu Arbon ob Bodenskem jezeru. Na razstavi «Vzhodnošvicarskih umetnikov in gostov« so bili poleg šest Švicarjev še štirje Avstrijci, en Danec, eden iz Zahodne Nemčije in Maleš. ki je razstavil 39 grafičnih listov. Slovenski slikar, ki je letos sodeloval tudi na znameniti svetovni razstavi barvne litografije v Cincinatiju v ZDA, je bil tudi v Arbonu deležen velikega zanimanja. V razstavnem katalogu je bilo troje repro-dukcij Maleševih del, in sicer «Slovenska Tržačanka«, ((Plešoči Makedonci« in «Tri make. donske deklice«. PRVI DOKTOR sarajevske univerze je docent pravne fakultete Miroslav Djordjevič, ki je bil v soboto slovesno promoviran. j5no prav vse, da bi bili osvobojeni tudi v Sloveniji večji predeli. Pač pa je okupator znal oceniti važnost geografskega položaja Slovenije in še posebej njeno komunikacijsko omrežje ter je bil zaradi tega zelo občutljiv za vsako akcijo prvih slovenskih partizanskih edinic; zato je bila NOB v Sloveniji toliko težja. Po opisu borbe za osvobojeno ozemlje v Slo-niji nam avtor opiše razvoj ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju in prehaja nato na podroben opis administrativne oblasti SNOO (od-nosno njegovega izvršilnega organa IOOB’) Tako govori o razlastitvi tujih veleposestev, o davkui posojilih, denarju, razmerju do cerkve, omejitvi gibanja civilnega prebivalstva in postavitvi Narodnoosvobodilnega sveta. Razvoj upravne oblasti pa je zahteval tudi razvoj sodne oblasti, o katerem piše Mikuž na nadaljnjih straneh. Oblast na osvobojenem o-zemlju je morala že tedaj neodložljivo urejati razna vprašanja, tako n. pr. vprašanje prehrane in preskrbe, ki ga je urejalo poverjeništvo, ustanovljeno pri Narodnoosvobodilnem svetu. — Na koncu govori avtor še o prosveti in propagandi na slovenskem osvobojenem o-zemlju. Na popolnoma drugo področje vodi razprava Angelo-sa Baša K izvoru pletenina-ste ornamentike. V razpravi, ki sta ji priloženi dve strani slik, govori Baš o eni izmed glavnih vej predromanske umetnosti, tako imenovani pleteninasti plastiki, kamnoseški dekorativni zvrsti Sledijo Zapiski, od katerih so pa nekateri kar majhne in tehtne razprave. Dr. Viktor Korošec objavlja Kratko poročilo o nekaterih novejših klinopisnih tekstih. Avtor omenja dva zakonika, starejša od Hammurabijeve-ga, ki sta bila objavljena 1. 1948, Francozi pa so pri izkopavanjih v 1. 1934-1939 našli v Tell Hariri okoli 23 tisoč listin na glinastih ploščicah. — Ko piše Bogo Grafenauer O Arheologiji jn zgodovini, posega v zvezi r načelnima sklepoma, ki sta bila sprejeta na prvem posvetovanju jugoslovanskih 'arheologov I. 1950, v vprašanje arheologije v povezanosti z drugimi zgodovinskimi znanostmi ter pri tem poudarja važnost pisanih srednjeveških virov za arheolo-ga Na koncu govori o ško di. ki jo je arheologiji prizadejalo neznanje zgodovinskega kriticizma pri virih m pa neznanstveno kopiranje virov. (Nadaljevanje na l. strani) be povzroča židano voljo-Zato nimamo globokega spontanega humorja. Nas Pavliha je samo žalosten g°' dec na prireditvi obupancev. V skladu s tem je tudi naše humoristično slovstvo. Jakob Alešovec, pisec «Lju°' ljanskih slik pod drobnogle' dom«, ni nikak Sančo pansa, ki priskleduje po dvorih 10 zraven stresa iz rokavov svoje debele opazke za graj' ske dekle, To je siromašen možiček, ki drobi svoje zam* mivosti ljudem, da bi sl, * tem zaslužil košček kruh®' ki ga mora imeti za bedno življenje. Ves naš M mor boleha na tem, da pravzaprav ni, ker ni zaDj nikakega pravega vzroka- In vendar imamo tudi *» nekaj pisateljev, ki s0. t trudili, da bi se smeJl-| Pred šestdesetimi leti je ?' takšen mož Rado MurnlJ pred tridesetimi pa pran Milčinski. Oba zdaj pot' vata leg«1 to* v grobu; Murnik je vanj 6. novembra 1932 ' rej pred dvajsetimi l‘tl tr. Bil je sin ljubljansk®Sa v-govca, študiral gimnazU0 t f .. Grafl opu' stil študij in se posvetil Ljubljani, medicino v cu in na Dunaju, a je , ključno peresu. Živel Je književnosti in časnikarst Kot visokošolec je Muf" opazil, kako dobro dene c veku smeh. Sestavljal je hu moristična predavanja za V ■ čere Akademskega društv-((Slovenija« in se kmalu pr' družil vesnanom na Dunaju, ki so prvi dvignili na svoj ščit slovenski naturalizem. Niegovi prispevki v «Vesm», ((Ljubljanskem Zvonu«, ((Slovanu«. ((Slovenski Matici«, «Ježu«, «Osi», .celo v dunajski «Neue Freie Presse« in praški ((Politiki« pa so pokazali, da se Murnik bolj nagiba k smešnemu kakor k naturalizmu. Tako je n. pr. v «Vesni» objavil sestavke «0 glavi«, šesti (šoli)«, ((Prisiljeno zelje« To je bil parodističen humor, V «LjubljanskeB> Zvonu« je natisnil črtic® «Signor Giovannino*. A lit*” raren sloves mu je prines šele roman «Groga in drug1 (LZ, 1895). To je bil zabavni družabni roman, poln ps hološke ostrine, bogat z n» tivi in toplo vsebino. ~ mš 7'.' mmm. — raV slednje leto je objavi ^gJ)0 tam ((Materino srce,\istični novelo v močni i'ea \ okoli« tehniki. Velikomestno okjm je tam prikazano z 8 panl0. čustvom, «Napoleo tjrjčn<» var« (LZ, 1896), .le nSkega komedija iz ,ta Za- živi jen j a. V n0',e . ie os^e-žamuža (LZ, 190 m0goč' šil naše podezel (jhlep.i6-njaštvo in vaško ,z- Kmalu je zace ^jjgah. dajati svoje spis 2 (,Na-Tako so uurke «0U' vihanci«, 1. cek v strahu«. 1 l007 .Materinim in ci,> (z «Materm-* , .(Malim kavaUrjem^. ^ «.Tari junaki«, s‘a zgodbe jaške in . «BW* (značilen je pos Tnibar vitez« v %°?n£bke}il‘*aa sela ta jev Matija«, v^o9) (Slov. Matica 1» tekst (Nadaljevanje n nove*a vese- "ajob- pa n>l . ; X 1 \ db V4X4b j SLI V NO j Jesen nam je bila malo bolj naklonjena kot poletje. Ne bo sicer obilice, a pridelek ajde (okrog polovica), repe, zelja in pit-nika bo dobrodošel. Naši skrbni gospodarji mislijo že na prihodnje leto. Sicer so glede krompirja v precejšnjih skrbeh, ker se boje koloradskega hrošča, a brez tega pridelka ne pojde. Treba bo skrbeti ža pravočasno, dosledno in množično zatiranje. A prav tako tudi za zgodnjo saditev ranega krompirja. V ta namen je potrebna pravočasna priprava zemlje, oranje pred zimo z istočasnim zaoranjem gnoja, da bodo redilne snovi v prid temu pridelku. Ni pa priporočljivo puščati gnoj v kupih na njivi. Ce pa to le storimo, je treba kupe stlačiti in jih pokriti z zemljo. Priporočamo merodajnim organom, da si ogledajo «popravljeno» pot Slivno — Prečnik in se prepričajo, kam so vrgli menda štiri milijone. Mi imenujemo to razmetavanje denarja. Kaj pa je z popravo poti iz vasi proti Sesljanu. ki so jo tanki tik pred vasjo tako pokvarili, da spravlja voznike v nevarnost? Ta pot je res prava sramota, ker nas spominja na poti v srednjem veku. Tako je tudi s potjo proti Sempolaju. Za gospodo, ki se vozari po udobnih cestah vse, za nas, ki smo le nekaj korakov od teh magistral, pa ničesar. Tudi v tem je dokaz izkori-ščevalnih odnosov do delovnega ljudstva. “TTčmTi^je^ Kakor vsako leto, tako sta tudi letos delegaciji OF in nekominformovske KP )ž Ricmanj položili dva venca in šopek na domačem pokopališču. OF je dala venec s trakom, in sicer slovensko zastavo z rdečo zvezdo ter rdečo delavsko zastavo; položen je bil na skupni spomenik žrtev iz NOB. Drugi venec, ki ga je položila delegacija KP na spomenik tov. Zmaju, je imel trak rdeče barve s srpom in kladivom. Šopek cvetic pa je bil položen tov. Liviju Pregarcu na grob. Domači kominformovci so se seveda junaško izkazali in oskrunili spomin padlih v narodnoosvobodilni borbi. Kaj in kdo so kominformovci, jasno priča tudi ta primer. Kmalu po resoluciji Kominforma se je v Ricmanje priselila komin- KUHARICA KROMPIRJEV NARASTEK V namazan pekač naložimo izmenoma tanke rezine olupljenega surovega krompirja in rezine sira, tako da je plast krompirja na vrhu. Nato polijemo s skodelico vrelega mleka ter kuhamo približno 30 minut. RAHLE KROGLICE Gosto omletno testo, ki smo ga napravili iz pol skodelice moke, pol skodelice mleka, dveh rumenjakov in snega, ocvremo na vroči zabeli v obliki majhnih kroglic, nakar jih takoj potresemo s sladkorjem, cimetom ter postrežemo h kompotu. POLNJENI KRUHKI Ozki štruci kruha izrežemo sredico, jo namočimo v vročem mleku, ji dodamo sladkorja, rozin, limoninih lupin in zmletih orehov, nato pa napolnimo s to zmesjo izdolbene štručke, jih položimo na pekač in pustimo, da se pečejo petnajst minut. Postrežemo jih še tople s sadnim kompotom. NADEVANA JAJCA Trdo kuhana jajca prerežemo in izločimo rumenjak. Konice jajc odrežemo tako, da stoji beljak kot skodelica. V skledi vmešamo toliko masla kolikor je rumenjakov, mu dodamo malo gorčice, pretlačeno sardelo, sol in poper, nakar stresemo k maslu pretlačene rumenjake. Zmes dobro premešamo in jo z brizgalko nadevamo v beljak, formovska družina. Njen družinski glavar se je zanimal že takrat za slovensko knjižnico. Seveda, se je jezil, ker ni v rokah kominformovcev in ker ni njim na razpolago. Nekatere je hotel prepričati, da rad čita slovenske knjige. Pomislite, ta oseba je v šolskem letu 1352-53 dala oba svoja otroka, deklici, v italijanski otroški vrtec pri Domju. Ali ni to najlepši dokaz, kdo se skriva med kominformovskimi pristaši?! Dokaj poučen je naslednji primer. Na zborovanju Liste slovenske skupnosti v Ricmanjih, ki je bilo letos, je zborovanje motil s trobentanjem tisti, ki je pomagal leta 1922-23 seži-gati slovenske knjige v Ricmanjih. In kaj naj bo ta danes drugega kot kom-informovec! Ko že govorimo o knjižnici, je dobro, da povemo še ta primer. Nekako pred dvema letoma se je na vse kriplje potegoval za slovensko knjižnico človek, ki je celo v vlaku dajal ultimat, češ ako knjižnica ne bo izročena takim pravovernim kominformovcem, kot je on, da bo... Prejel pa je takrat primeren odgovor od pravih ljubiteljev slovenske knjige: «Mar bi hoteli še te sežgati?» Verjetno vas zanima, kaj je bil ta človek v preteklosti, kaj drugega kot dobro znani aktivni fašist — sedaj seveda vnet pobor-nik Kominforma. Vsa sreča je v tem, da poznamo preteklost takih ljudi in tudi vemo, koliko se nanje lahko zanesemo. V H1 ^ Omenili smo med drugim italijanski otroški vrtec pri Domju. Poročali smo že, da je vpisala slovenska družina, ki živi od slovenskih žuljev, svojega otroka v ta Vrtec. Pri vsem tem pa se hoče iz vaščanov norčevati, ko trdi, da letos ne hodi otrok nikamor. No, naj si nikar ne misli, da ne vemo, kaj se okoli nas dogaja \ gTopad^a '~j Zaradi slabega vremena smo zelo zaostali z delom na polju. K sreči se je zdaj vreme spremenilo in vsi hitimo z delom. Pospraviti moramo še otavo, pripraviti si drva za zimo, orati njive za jesensko setev itd. Pozna jesen je že in začel je pritiskati mraz, toda če bo še kaj lepih dni bomo vsaj nekaj napravili, kar smo prej zamudili. Drugih posebnih novic nimamo pri nas. Le mlekarice in kdor hodi pogosto-ma v Trst, se pritožujejo, ker so podražili prevoz z avtobusom za 25 lir. Upamo, da ne bo pri tem ostalo, ker ni prav, da nam tako navijajo cene. | D EV IN j Razveselilo nas je, ko smo zvedeli, da so se naši občinski svetovalci na občinski seji zavzeli za potrebe naše vasi. Posebno glede vode Smo na slabšem kot vsaka vas. Pojavi civilizacije in modernizacije na levo in desno, a 16 družin okrog gradu nima niti najnujnejše vode. O tem smo že pisali. Upamo, da ne bodo zavlačevali z rešitvijo tega vprašanja, ki zavzema prvo mesto med drugimi vaškimi potrebami, ki sta jih naša svetovalca zagovarjala na sejah. Prejšnjo soboto je tukajšnja policija priredila v svojih prostorih ples. Tudi domača mladina se ga je udeležila. Mnenje naših mladincev in mladink je izrazil mladenič, ki je na mojo opazko, da se današnja mladost zanima samo za ples, rekel: «Vsi mladi ljudje radi plešejo. Tako je bilo in menda tudi še bo. Vendar bi radi še kaj drugega: petje, igre, šport. A kje naj se shajamo, ko pa ni primernega prostora? Ce bi se kaj gradilo, bi mladina pri delu pomagala. Gotovo bi se odzvali tudi gospodarji, in to ne samo iz Devina, ampak tudi iz sosednjih vasi.« Prosvetna dvorana bi bila res skrajno potrebna, sicer ne bomo mogli nikoli načeti, še manj pa uspešno reševati vprašanja ljudske prosvete, ki visi nad nami kot najvažnejše in najnujnejše vprašanje. zdrav Predstavnice MSIŽZ ongresuMFŽ Slovenije ^vurigice! ! 'im vam pozdrav ifc » slovansko-ita. ^nske zveze, po-P frisJki/i lena, ki v> i antifaši- ki se na sv°-(jjo b°re za demo- Dra„ \ niir- Prinašam (( hrabrim slovenit ki na tradi- bthu borbe iu°°' tu J1 narodov za osvo-rai'i poti, če si uidi me, triaike enakoprav- 1 nHi61710 za naX rod zanamce dose-I ^ demokracijo. Senc• ste u felu z vsemi o sta- ■«flnw-in Jugoslovan-v! sploh, dosegle COni A Tnaške- 0 drugačen, kot %taSa fa*iznia’ Pa »Ho ° ekonomsko, na-HerjJ? .Polltirno. An-vojaška upra-jrm,, bi tč i tila ^aV° Trsta in mu « kri ze, potiska '*9a mesta v ro-"■e demokrščan- \\^rzbivalsh)o bolj '^UkJl^ijanske reak-J Trst izkoristit' ? inQSP^.ld0 n za tejjj ^istime cilje. &U „0 ^ delavk v EH - ■, yvkah :e Uidi simle y kjef tobačni, to-* je zaradi ftnil razmer c®Wfc J zgrudilo nad C?*** da bi i ^ rn ‘izboljšalo -Meri,. ? vo zdravni-B°90rt7, ,ake delavke, e st “ *°vinistom. W? ^se ne m°' V n°*nnwPred letom * triaškega 7«a biJe bila pre- }taHia*eJ!pali tr‘a~ '^ain 1 kapitali-Trstu svoje S iJ^ortSčati dejali '1 so Poskusit tr°nUlati en°f" :1 - krit i ka pro- >%ki IDA?*10 t0 0t> ■ I94S' leta-"Alkalne orga- St Jb imiia a*- ^občevalnimi Izdajalski jstifni Enotni r°ko v Sion 2atofco Delav' Pa r)Jn tako je vsa-£ ?cev ie vna- N fena' enotno-se a Proletariata H0r)l^ih pred re- »ia ni ma tuai ^ ko* ia*kem uve-^ot^/ in uspe-4S kf Poskusom W S/'/,- So nas ho- V«Dne”a stopni° te>n«ciL !n nev°~ b' na °nalne manj- ^ ’ce .°dvzeti vse on' smo si jih N7«°bodilni bor-b-e >n0farni priborili. '^em 0 Sl°venc' C0 bJe horiti za k&hihi edo in *ovi' iJVcin,.Pripadnikov '■'kS ^ strank od otblfflunskega ^> v razredu sošolca, ki le težko sledi pouku ter slabo razume razlago učitelja, ki je vedno zadnji v razredu in ki je prav zaradi te svoje zaostalosti v posmeh nekaterim svojim sošolcem. Ce se je tud) vaš otrok grdo izrazil o tem nesrečnežu, ste ga prav gotovo pokarale ter dejale, da mora spoštovati nesrečo drugih ter se ne sme iz revčka norčevati. In ta vaš nasvet je bil povsem na mestu. Toda koliko otrok se tega nauka ne drži ter zapostavlja svoje manj raz. vite sošolce, se iz njih norčuje ter se jim posmehuje. Ves ta zasmeh in norčevanje kaj slabo vplivata na duševno stanje prizadetega otroka, ki skuša mnogokrat z grobostjo ali z zakrknjenostjo odgovoriti na zlobo svojih sošolcev. V teh otrocih se manjvrednostni čut še poveča in jih mnogokrat sili k dejanjem, za katera bi se sicer nikoli ne odločili. Za duševno manj razvite otroke je na razpolago, kot že rečeno, občinska posvetovalni, oa, ki pa deluje v prostorih, kjer so tudi predzakonska posvetovalnica, zdravniška posvetovalnica za šolske otroke itd. V tako utesnjenih prostorih je seveda nemogoče, da bi občinska posvetovalnica v redu opravljala svoje delo Zato bi bilo treba predvsem poskrbeti, da dobi omenjena občinska posvetovalnica svoje pro-stpre,, Drugo, za kar bi morala občina, oziroma tržaška «provin-ca», poskrbeti, je razširitev in preureditev šole za vzgojo duševno manj razvitih otrok v Villa Giulia, ki je morda nekoč odgovarjala potrebam, a je danes vse premajhna in preslabo urejena, da bi lahko sprejela večje število gojencev. Vprašanje pravilne vzgoje duševno manj razvitih otrok je tako važno, da ne moremo razumeti, še manj pa opravičiti odgovornih krogov, ki niso pokazali dovolj skrbi za te otroke Ce se že najde denar za vzdrževanje raznih ustanov, ki še zdaleč ne opravljajo tako važne naloge, potem bi bilo treba še mnogo prej najti denar za to, da se ustanovijo zavodi, kjer bi lahko obiskovali šolo in kjer bi se razvili v koristne člane človeške družbe vsi duševno manj razviti otroci. tliiiMmmiinHHiMimiiliiliifiiitiliiiminiimiitmiifiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiliiiiiM Težave z Zgodnja Dadarienost ima često tudi zle posledice, posebno še tedaj, če je vzgoja napačno usmerjena eni OBLEKE ZA NASE Čeprav je nadarjenost velika odlika, imajo nadarjeni otroci v življenju dostikrat večje težave, kot si navadno mislimo. Zgodnja nadarjenost ima često tudi zle posledice, posebno še tedaj, če je vzgoja napačno usmerjena. Nadarjeni troci so sorazmerno bolj razviti, kar se kaže v večji rasti, večji teži, zgodnji puberteti, v večji energiji in vztrajnosti. Svoje telo imajo bolj v oblasti nego manj nadarjeni, začnejo prej govoriti, imajo večji besedni zaklad, delajo manj slovničnih napak in njihova izgovarjava je boljša kot pri drugih iste starosti. Nadarjen otrok kaj hitro dojema in sklepa ter se tudi v težjih stvareh znajde. Ko dora-šča, postaja kmalu samostojen. To so v kratkem dobre strani nadarjenih otrok. Otrokova nadarjenost pa lahko vodi k dvema zelo res- iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimimtiit Kdor spi, ta je «Kdor spi, je», pravi kitajski pregovor. Čeprav ga ne smemo jemati dobesedno, nas vendar opozarja, da je spanje tako potrebno kot hrana. Različna so mnenja o pravilnem spanju, toda znanstvena dognanja in izkušnje nam povedo marsikaj zanimivega: 1. Da se posledice spanja prav nič ne spremenijo, če spimo na levem ali desnem boku. 2 Da zadostuje spanje ene noči, da nadomestimo preču-to noč, 3. Ce spimo samo šest ur namesto osmih, moramo telesu dovajati podnevi 25% kalorij več, kot če bi spali osem ur. 4. Ni vedno res, da bi nam prvi del spanja najbolj koristil; nekaterim prijajo najbolj zadnje ure noči. 5. Tudi ni res, da bi topla pijača ublažila spanje. Bolje je, da ne pijemo preveč, preden gremo spat. 6. Spanje po kosilu nam pripomore do večje aktivnosti. Ce hočemo torej dobro in mirno spati, se izogibajmo težkih jedi in ne pijmo nobene pijače, preden ležemo. Zvečer se umijmo z mlačno in ne z mrzlo vodo. Hodimo spat vedno ob isti uri in spimo pri odprtem oknu. nima ovirama uspešnega razvoja: nagnjenje k lenobi, ki povzroča, da otrok svoje nadarjenosti ne izrabi tako, kot bi jo moral, druga nevarnost pa je v tem, da se čuti nadarjen otrok vzvišenega nad drugimi otroki ter hodi doma in v šoli svoja pota. Čeprav bi bil lahko nadarjen otrok prvi v razredu, je njegovo spričevalo navadno le srednje dobro. Ce so šolske naloge lažje, se ob njih dolgočasi, med poukom je nepazljiv in doma se ne uči. Pri izredno nadarjenem otroku je tudi vzgoja dostikrat težavna. Tak otrok ima često svoje domisleke, kako se to in ono stori, se upira vzgojiteljem ter hoče imeti več samostojnosti, kot mu je dajejo vzgojitelji. Postane samovoljen in trmast, dostikrat ne sicer zaradi svoje inteligence, ampak zato, ker se dolgočasi in se čuti oviranega, da bi mogel popolnoma razviti svoje zmožnosti. Nadarjen otrok ima večje zanimanje za vse stvari kot Pa njegov sovrstnik, zato si skuša pridobiti prijateljev med starejšimi ljudmi ali pa hodi svoja pota. Eno kakor drugo pa ne more nadomestiti prijateljstva, ki veže otroke iste starosti. V naslednjem nekaj nasvetov ki utegnejo pri vzgoji koristiti: Spodbujaj otroka, da si poišče prijateljev, ki imajo iste interese in so mu v nadarjenosti enaki; priporočaj mu, da pomaga svojim šolskim tovarišem pri domačih nalogah; če ima odlične rede in je zaradi tega domišljav, ga opozori, da je še mnogo poprišč, o katerih nima pojma; povej mu, da živijo tudi manj nadarjeni otroci, ki naj jih skuša razumeti; zaposli otroka pri domačem delu, ki ga zanima in stori vse, da se ne bo dolgočasil in da ne bo lenaril; daj mu toliko prostosti in samostojnosti, kot ju lahko brez škode uporabi pa četudi bi bilo za njegovo starost preveč; upoštevaj nadarjenost otroka kot nekaj samo p.o sebi umevnega in je nikdar ne omenjaj in hvali v njegovi navzočnosti. Dr. S. S. minil! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiH i im Hlini iipu iiiiiiiiiiiiiii im iiiiiH Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii II11111111111IIIIIII111111111111111MIII111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iI f J1 •• M i 11i >! 11111111111111111 V DV^J.-EffcM SIOlEIJU SUŽC.NJSKI TRG KOT V RIMSKIH ČASiH ] Tisoč lir, tri slo Ki žila in par starih ceulieii za eno šeto otro V južno - italijanskem mestu Benevento je vsako leto sejem otrok, kjer otipavajo otroške mišice ter gledajo dečkom zobe, kot so nekdaj ocenjevali sužnje. Kupčija na velikem trgu traja dva dni. Večina dečkov pripeljanih na trg je stara okoli 8 let. Nekaj sto kg žita, ki ga bo prislužil otrok, bo pomagalo prehramti njegove mlajše bratce m sestrice, da ne pomrejo od gladu V Beneventu (majhnem mestecu v Campanii) je vsako leto poseben semenj otrok. Italijanski tisk je o tem trgu že večkrat pisal in lani je o njem razpravljal celo parlament. Kljub velikemu hrupu se ni nič spremenilo. — Objavljamo nekaj odstavkov iz članka, ki ga je napisal Giosue Ricciardi v italijanskem tedniku «Settimo Giorno«. V Beneventu je vsako le(o dražba otrok, ki jo tam imenujejo nmercato degli alani». Ta dražba je že stoletja stara in ima najbrž svoj izvor v rimskih časih, ko je bilo v mestu še tržišče kmečkih sužnjev. Be. nevento je bil vedno stična točka — središče kmetij rimskih latifundistov in je zaradi tega predstavljal ugoden prostor za tržišča med zemljiškimi lastniki, ki so potrebovali delovno silo. Dva dni traja kupčija na trgu pred veliko cerkvijo. Blago predstavljajo preplašeni otroci, ki so prišli povečini prvikrat v mesto v spremstvu staršev. Vsi so oblečeni v najboljše obleke in nekateri imajo celo zavitek s čevlji pod pazduho ali kot poseben znak elegance — čevlje obešene na rami. Revne družine prihajajo iz južnega dela province, ki je zelo obljuden in najbolj reven. Proti severu pa so velike kmetije, ki pridelujejo tobak, žitarice in imajo velike črede živine ter potrebujejo številne delavce. Na trgu otrok se zelo hitro spoznajo gospodarji, ki jih tamkaj imenujejo emassarin. V mesto so prišli že zgodaj zjutraj z vozom, ki je poseben luksus, dovoljen samo premožnim, konja so pustili privezanega za velikim trgom in nosijo s seboj samo bič, ki postane v njihovih rokah spoznavni znak kot cigara, katero imajo običajno v ustih, m suknjič iz žameta. Gospodarji .se sprehajajo po trgu in iščejo primernega blaga. «Si že bil kdaj pri gospodar ju?» Ton je avtoritativen, pogled gre nekako čez glavo dečka, starši malega bitja so tiho in čakajo, da bo otrok sam odgovoril Vprašanja so neke vrste izpit, ker hoče gospodar videti, kako bo dečko odgovoril, če je bister in pogumen, skratka če ne bo prvo noč jokal po mami Izpit se nadaljuje., padajo vprašati',a in slede tihi odgovori. Največ velja zunanji »i-det; nekateri izmed otrok si o Vpenjajo srajce in vihajo rokave. da dokažejo moč sv njih rok. pogosto se pa vidi tudi otroka, kako odpira usta, da mu lahko bodoči gospodar pregleda zobe. Mnogokrat se vmeša v pogajanja mešetar On pozna družino in zagotavlja, da je deček zdrav, priden, poslušen, da je bil pri njegovem rojstvu in da doma dela za tri1. Otrokovi družini pa zagotavlja, da je star prijatelj kmeta, ki bo otroku kot kruh in sir, da je na kmetiji, malo dela in dosti jela in končno, da nimajo navade zaklepati kruha, kar je najpomembnejši znak za blagostanje; fantiča bodo imeli kot za svojega otroka, jedel bo pri mizi z gospodarjem in spal bo v hiši, namesto v hlevu. Pogajanja se lahko zelo dolgo vlečejo, mešetar pa počasi le pripravi obe stranki do soglasja: namesto 3.000 lir, ki jih je zahteval oče, skupaj s tre- 1.000 lir, toda kmet daruje malemu par starih čevljev. To je tisti par čevljev, ki jih je kme. tov otrok obrabil, ko je hodil v šolo in ki bo lahko še nadalje obiskoval pouk, ker bo novi pastir skrbel za živino na očetovi kmetiji. Večina dečkov na trgu je zelo mladih, od osem do deset let. Te mladiče uporabljajo za najrazličnejša dela. Najmlajši pasejo ovce in krave, drugi pazijo na kokoši, ko pa postanejo večji, pričenjajo čistiti hleve, oskrbujejo živino in pomagajo pri vseh ostalih kmečkih Opravilih. Kadar pa je mali hlapčič postal «alano», kar v njihovem žargonu pomeni kmetič, priče. mi stoti žita, bo dobil samo j nja opravljati prav vsa knieč- Ti dečki čaksjo, da se bodo njihovi staršj pogodili z bogatimi kir.eG. Potem ko je bila pogodba sklenjena, so vsi trije takoj odšli z novimi gospodarji: eden bos, drugi s starimi, tretji pa z novimi, a prevelikimi čevlji, ki mu bodo pra.v šele čez nekaj let ka opravila. Ta doba nastopi okrog petnajstega leta. Na trgu otrok se pogodbe sklepajo od leta v leto, vendar jih je mogoče obnoviti tako, da običajno večina otrok ostane na neki kmetiji po več let. Trgi otrok pa niso samo v Beneventu. V mnogih južnih krajih imamo podoben način kupovanja otrok. Take trge lahko zasledimo povsod, kjer so kmetje reveži in kjer je po. leg skrajne revščine tudi večje bogastvo, kjer so velika zemljiška posestva in močnejše kmetije. Vsi ti trgi: pa so manjšega značaja in na njih sklepajo le malo kupčij ter zaradi tega niso zbudili tolike pozornosti. Letos so v Beneventu sklenili nad sto kupčij. V prejšnjih so jih mnogo več. Letos so prvič trije kmetje podpisali pismeno pogodbo, ki zagotavlja otroku socialno zavarovanje in vse ostale ugodnosti, ki mu pripadajo po zakonu. Vendar je to izjemen primer, ki ne izpreminja splošnega stanja. Letos je kakih deset aktivistov «Delavske zborničen krožilo po trgu in skušalo napraviti vsaj nekaj reda. Tudi stari socialisti so hoteli izpreme-niti tisočletne navade (ironija usode je, da je trg prav pred sedežem socialistične stranke). Dva izmed sindikalnih aktivistov sta pričela razgovor z deč. kom starini 14 let, ki je že prejšnja leta bil pri svojem gospodarju in je zato prišel sam na trg ter sklenil zelo za“‘>'Kg/ra -manj posrečM^l^Kfit-Pred" vojno ta -ie r izdala znamk0 1Tp ppR du, v seriji. azvoj letalstva- V Bujah imajo gimnazijci najmodernejše K>,ska kjer poučujejo v hrvalskem in italijanskem jezi« f dobila slovenska gimnazija v Trstu — kjer naj b® diskriminacije — take prostore mi'"’ Milan Sega H»iiMiMfi!U!ii!M!!!iiimiiiiiiiiiii!iiimiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiii»iiiimiii!iiHiiiiimiiiiniiimniiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii^^^ ... ZGODBA 0 VOLKU, BORISU IN NJEGOVI MAl1 s . ie B.i >sem bo». je dejal in z gorečo vžigalico posvetil v megio, k. .te Dila taka da bi jo z nožem rezal. »Podnevi se mi ta breg nikoli ni zdel tako strm kakor v ti pretekli megli. Vrag vedi, ao lezemo nanj na pravem kontu«. /daj smo začeli vsi trije dvomiti, ee smo na pravi poti ali ne. če nismo kljub vsej pazljivosti zašli preveč na lavo, kjer je bil je en skal. nat vrh, le da ie bil tisti dosti bolj strm in težje dostopen ko naš. Jeli smo se ozirati okoli sebe, pregledovati tla, da bi našli kar koli, ki bi bilo poznano našim očem. Toda vse to početje je bilo čisto brez koristi in nas je samo še bolj vznejevoljilo. Ko smo se obračali sem ter tja, smo se celo tolikanj zmedli, da nismo več spoznali, na kateri strani pobočja leži vas, od koder smo prišli, in kam moramo iti. da pridemo do naše oglarske koče. Veter je postajal vedno hujši, zledene'e snežinke pa so se s tolikšno močjo zabadale v naša lica in v oči, da si nismo smeli privoščiti niti pet minut odmora. Obleka na nas je tako otrdela. da se jevpri vsakem vzgibu lomila in glasno pokala, Med hojo tega pokanja niti zapazili nismo zdaj pa se zato kar nismo mogli upirati smehu, ki se nas je polotil, ko smo jeli s premrlimi prsti otipavati svoja čudna spremenjena oblačila in ko smo ugotovili, da imamo na glavi namesto^ baretk nekake ledene kučme. Srgdi smeha pa smo iznenada vsi trije hkrati utih- nili. V globeli malo nii° se je iz megle zasvetilo nekaj parov premikajočih se oči, ki so se neslišno vzpenjale po bregu navzgor. Obstali smo in se dolgo nismo niti zganili. Sprva je bilo videti, da gredo naravnost proti nam. kmalu pa smo se lahko prepričali, da imajo pred seboj drugo pot. Bilo je kakor da nas sploh opazili niso Na vrhu vzpetine so se oči sicer za trenutek ustavile, a se precej nato pognale na drugi strani nizdol in se utrnile v megli. Sele zdaj smo prišli do sape «Volkovi,» je dahnil Bert in dvignil glavo, .kakor da prisluškuje v smer, kamni so živali izginile. Nismo več čakali, Z vso naglico smo se lotili strmi ne, ki se nam je zdela še malo prej tolikanj težavna, in v resnici, kakor bi imeli na nogah peruti tako zlahka smo se povzpeli na njen vrh in do našega biyališca, Ze naslednjega dne smo se znova srečali s tolpo petih volkov ki so prišli skoraj do vrat naše koče Videli smo jih skozi lino v steni. Bile so mršave, dolge živali z debelo glavo na ši-. rokem vratu m z napetimi, dvignjenimi uhlji, prežečimi na vsak šum od strani, kjer so vohale človeka. Na snegu so bili videti črni Nekai časa so se potikali okoli koče, potem pa so se spustili v nagel tek in se v vrsti drug za drugim izgu bili med skalovjem, ki je od vseh strani obdajalo plitvo, golo kotanjo. Četrto jutro po našem odhodu iz vasi se je na stezi ob robu kotanje prikazala z dolgimi palicami oborožena skupina vaščanov, ki si je z naglimi koraki krčila pot skozi visoki sneg. Se preden smo jih zagledali, smo slišali njihove glasove in dvakrat zapored kratek žvižg, s katerim so nas opozorili na svoj prihod in na to, da prihajajo naši prijatelji. «Kaj vas niso požrli volkovi«, so vpili, ko so nas zapazili pred kočo «Kar res smo se bali, da as ni nikjer več.« Morali smo jim povedati vse čisto natanko, kako je bilo, in ko so slišali, da se volkovi še vedno potepajo okoli naše kotanje, so se preplašeno spogledali in se potem vsak hip obračali z glavami proti lini, ki je odpirala pogled med skalovje. Nekega dne vas bodo napadli,« je dejal majhen suh možic med njimi, ki je imel poleg gorjače pri sebi še veliko gozdno sekiro. «V sosednji vasi so vdrli v hlev in raztrgali dve ovci. Samo še Nemci so lahko hujši roparji » Oče malega Umberta pa je brž nato povedal, da se fašisti popolnoma resno pripravljajo za pohod proti na šemu skalovju in da bi se za to pot odločili že pred nekaj dnevi, če jih ne bi nekdo v vasi nalagal, da imamo tu, na vrhu dve strojnici. «Se nekaj hujšega imamo,« je vzkliknil Bert in se od zadovoljstva zaradi svoje nenadne misli veselo zarežal. ((Volkove imamo. Dvgjset volkov je naša najboljša straža. Naj le pridejo, če si upajo.« Vaščani bo se znova spogledali. »Dvajset?« je vprašal s strahom Umbertov oče. «Najmanj dvajset,« smo odvrnili in se vsi trije v en mah zasmejali. Prvi se je znašel mlad, visok fant ki smo ga klicali za Bernadina. «Aha, že razumem«, je dejal in se tudi sam smejal. «Ko se vrnemo v vas, bomo vsepovsod govorili, da se potika tu. okrog ogromna tolpa volkov. Fašisti se še do prvih dreves ne bodo upali.« Bilo je sredi januarja in sneg, ki je naletaval skoraj ves mesec, nas je docela od rezal od vasi. Okoli koče ga je bilo za poldrugi meter. Takega snega že dolgo ni bilo v Abruzzih. Vsako jutro smo morali odkopavati sneg. ki je do polovice zasul vrata, in si delali gaz do oglja, če nismo hoteli ponoči zmrzniti na lesenih pogradih. Jedli smo samo še kruh, ki smo ga namakali v olje in ga nato pekli nad žerjavico. Nekega dne pa se je nebo nad nami nenadoma zjasnilo. Posijalo je toplo, malone pomladansko sonce. Na steni položne skale smo si naredili nekaka ležišča, na katerih smo se potem sončili vsak dan po nekaj ur. Svet okoli nas je bil ves bel in tih. Nizko spodaj je bilo videti dolgo reatinsko dolino, vasi in Rieti sam, ki pa je bil do opoldanskih ur zavit v meglo. Volkovi so prihajali v našo bližino domala vsak dan. Kakih što metrov od nas so se ustavili, dvignili glave in se ozirali proti koči. Včasih so polegli po snegu, položili glavo na sprednje noge in dolgo ležali tako, ne da bi se zganili. Le z uhlji so neprestano strigli. Bilo jih je še vedno pet. Ko pa je posijalo sonce, sta se nekega jutra prikazala samo še dva. To pot sta obstala više, čisto ob robu kotanje Brž ko pa smo stopili iz koče, sta se naglo obrnila in stekla po strmini navzdol. Ta dva šmo potlej videvali vsak dan. Tudi ponoči sta morala biti v naši bližini. Včasih nas je zbudilo njuno lajanje, s katerim sta najbrž klicala drug drugega. To lajanje se je neke noči ponovilo večkrat zapored. Bilo je z vsakim trenutkom glasnejše, zadnje pa je bilo že čisto blizu naše koče. Bert je skočil z ležišča in odprl vrata. Zunaj je bila še trda noč. «Nekaj se jima je moralo zgoditi,« je rekel Bert. Precej nato pa je glasno vzkliknil. Živali sta tik mimo njega zdrveli po snegu in izginili v temi. Stekli sta proti vzhodu, kjer je bil svet. okoli naše kotanje najbolj strm in zaradi navpičnih skal skoraj nedostopen. Nekaj trenutkov nato smo se vsi trije povzpeli na vrh skale, kjer smo se čez dan sončili. Od tu smo lahko razločili do dna strmine, po kateri se je dvigala edina pot do našega bivališča. Spočetka nismo videli drugega ko grmičje, s katerim je bilo pokrito sedlo med našim in sosednjim vrhom, čez kratek čas pa smo zapazili še nekaj, kar nas je hudo vznemirilo. Med grmičevjem so se premikale nekakšne sence, ki jih je bilo vedno več. Toliko smo lahko že razločili, da so bili to ljudje in da so bili ti ljudje oboroženi s puškami. «Fašisti,» je zamrmral Peter, ki je imel med nami najbolj ostre oči. Zdaj smo si bili takoj na jasnem: če ne bi bilo obeh volkov, ki sta nas zbudila s svojim laježem, bi nas jutro našlo obkoljene v kotanji. Tako pa je bilo še vedno dovolj časa, da se jim lahko izmuznemo. Vendar smo se odločili, da počakamo jutra. Noč se je naglo redčila in ljudje pod nami so postali kmalu povsem vidni. Ker je bilo jutro mrzlo, so stopicali po snegu sem ter tja in mahali s premrlimi rokami. Bilo jih je okoli dvajset. Preteklo je še pol ure. Fašisti se še vedno niso premaknili. Videli smo, kako so obračali glave proti vrhu in z očmi iskali okoli sebe, kakor da se boje nečesa v svoji bližini. Takrat smo začuli kratek žvižg. Izza skal na drugi strani kotanje se je prikazal Umberto. Bil je ves zasopel in krvav po rokah. »Nisem mogel prej, da bi vas opozoril«, je dahnil, ko se je ustavil pod skalo. «Vso pot sem tekel. Moral sem narediti velik ovinek, da me ne bi opazili.« V tem se je docela zdanilo. Zdaj smo z naše višine razločili natanko vsako najmanjšo stvar, ki nas je utegnila zanimati. Videti je bilo, da se fašistom čisto nič ne mudi. Oblečeni v temnozelene uniforme in oboroženi s kratkimi karabinkami, so se zgnetli v manjše grupe; bili so tako glasni, da smo jih slišali do vrha vzpetine. Mahoma pa je nastala med njimi pravcata zmešnjava. Begali so po sedlu in vpili drug na drugega. Vse to je trajalo nekaj trenutkov. Potem so začeli nekateri streljati iz karabink in teči proti drevesom, ki so zapirala vzhodno stran sedla. Zdaj šele smo zagledali oba volka. V dolgih skokih sta se gnala navzgor po strmini. Od spodaj se je oglašalo vedno več pusk. B‘|a sta le še nekaj metrov od našega skrivališča, ko je volk, ki je tekel zadnji, nenadoma kakbr počenil, stresel z ■ glavo in se nato počasi zleknil v sneg. Drugi pa se je z urnim obratom rešil pred kroglami za steno visoke skale, ki se je dvigala le malo niže od naše. Nismo ga več videli. Vojaki so še nekaj časa streljali, potem pa so se jeli drug za drugim spuščati po poti, od koder so prišli «Glej jih no», je vzkliknil Bert, «kaj naj pa to pomeni!« »Volkov so se zbali« J e odvrnil Umberto in se veselo zarežal s svojimi širokimi usti. »Pa tudi nas seveda.« * * * Boris se ves čas mojega pripovedovanja ni niti enkrat zganil. Ko pa sem končal, je bilo prvo, kar je želel'vedeti: . . Ali je bil volk, ki je obležal na snegu, mrtev. «Mrtev», sem mu odvrnil. «Naravnost v glavo ga je zadela krogla.« Na ta moj odgovor je resno zmajal z glavo in za dlje časa utihnil. Potem je znova vprašal: «Kaj pa ste storili ž njim, ko ste ga šli pogledat« Saj ste se morali prepričati če je mrtev ali ne.» Pogledal mi je v obraz in v očeh mu je bilo videti, kako hudo mu je bilo za ubito žival in kako rad bi slišal, da smo mrtvega volka zagrebli v zemlji. «Nič nismo storili«, sem rekel in nenadoma začutil, kako sem zaradi tega odgovora zardel. »Bila je volkulja. Oni drugi volk, ki je fašistom srečno ušel, pa se je še nekajkrat vrnil. Taval je okoli, kakor da jo išče « Boris ni več zdržal na sedežu za mizo. Vstal je in jel hoditi po sobi iz kota v kot, se za kak hip ustavil, me pogledal in z dvignjeno brado nekaj jezno momljal. ((Morali bi jo zagrebsti, zaslužila je» je večkrat ponovil ter stresal z glavo »Jaz — — če bi bil jaz poleg, bi to gotovo tudi storil. Pokopal bi jo » Bil je ves iz sebe. je nS' Cez nekaj lrC"trgal jin razgovor P0 ^ ki je za Vstopila je P-'. ga »Po vsej 0151 je rekla m 6a. gg p za roko, da b zi-domov. »Oče ■ -j z« eno uro vrni . -Q st Fant pa Je pi« moj hrbet. „vedal’ «Saj sem «rPfeSor gjefrfjJ je tovariš P j z u* 0je( k sebi«, je oPnJel.h jr11 glasom in voU*0 h. suknjiča. »O ''vr,ssd'e^ pripovedova ^ n . se«! Mama se J ^ stol ^ J> nila ter sedla ((SeVedasi tP slil da boš Gotovo si tako -do bil hud° sen.« je Je docial s j Nato da zVe| «Q volit°V1k’akšne •at odo v« -35 S1 tik t0: r tr bodo ^ da « dne, ce '"kostmi in celega, s požrle stop’.* 4 Boris 1° j najPreii g*.; se ozr SI' sobe. se 0jat*ri. na k b. ce. L\ P°tl.ej,„paz veselici ? j« h'ledM?aieV Ša"10 smehljal dvig?’’ V1*>' rta nal L 0dl°žnl^oti ’> brž nato z enil P^j iP korakom 0bi j, tom' tek P°stal' mi ie trenutek vas)), m k9„jci.' «P’°simše ma"1’; «povejte volk_.v-e f zverin* 1° ga ni Naša mama videla* in^riavn;c novanj8* dejal. _seod£l i® k SESLUTENE RAZVOJNE MOŽNOSTI ugoslovanske elektroindustrije ^‘|iaSB^0A?ntr^rfeSgko- Cetini več vode 1 P*edV?-voj*n-ih-pokraji' -iedelstv, h H»Le4oSev Žel®la razvl^i vo- V ta namen je v n? ^ivnu ustanovila eti» i *-POStaje- Nad pol »e i’ia *e,.je smatralo da'so ?ečniK e',IOraci-’e’ regulacija '™n sezonskih sezonskih voda, gra-fliovni kana]ov in nasipov, '‘Jravil/s teh krajev. lWUo pa se je zelo malo *td a, °bem mrsn voinama se je p°- iJo r,a„ ? tisto, kar je že Opravljeno. >im Pa so z n°- »ladi jn Prišli tudi novi, lrugia poc?-Hni ljudje. Med »jo vsiiu0 51 zastavili nasled-izrtli ?sko in važno nalo-*5th vod reSulacijski načrt Mihovo na*cazati s'stem za ^orišR~J^spe*no >n pravilno za. odpravo po («ite' ene škode, za spre-Hav sJez?«skih nalivov, po. tiitih r^e®, av*^ hudournikov, V j poniKalnic močvirij itd. *Hji P°gled_u imajo danes ‘5rja KuPreškega polja do ^ os*es!^v dokumen-fcijijih ,°yn' plan. To je delo l.'akov !n2enirJev ln strokov-NaviL s?° v času stare Ju-fci t-u . studirali na zagrebli*«nic: ' Wi Ct» lakulteti ter sa- Prišel^”? h nalogah. Ko V ®as, so se P0^ !?a Hpu' p°S°ji lotili napor-'cjeitti njihovi računi in ®a nc»° Povečini sestavlje-> sami Podatkov, ki so ilje 1,11 zbral, od leta 1945 Prva konkretna naloga se je zastavila v zvezi z reko Cetino. Ta reka ima namreč poleti tako malo vode, da se lahko izkoristi samo petina, večkrat celo samo osmina njene Vodne sile. Zgodi se, da mora hidroelektrarna «Tito» na reki Gubici .večkrat odpovedati svoje usluge dalmatinski industriji in morajo s tem v zvezi nekatere industrijske u-stanove celo prekiniti z obratovanjem. Zatorej bi bilo potrebno normalizirati obratovanje te hidrocentrale ter na ta način omogočiti obratovanje industrije. Dobra rešitev bi bila v tem primeru umetno jezero, ki bi se v njem v času poletne suše zbirala zadostna količina vode, s čimer bi bil rešen problem tudi za meseca januar-februar, ko reka zamrzne in voda priteka počasneje. Iskali so na Sinjskem polju primerno mesto, toda zaman Važnost tega prostranega, če prav še neurejenega polja, je za napredek dalmatinskega poljedelstva tako velika, da se g.i tudi samo delno ne sme potopiti. Nižje, v kraških klan. cih, pa so zraven tega še naleteli na skrita ponikalna žrela, ki bi skoznje, globoko pod zemljo, vsa voda odtekla v morje. Za Sinjem se razteza razsež. no Horvataško polje, ki so ga tudi raziskovali, če bi morda ne bilo primerno za zgraditev umetnega jezera. Geologi so ugotovili, da bi njegovo dno verjetno puščalo vodo. Zato so leta 1947 opustili ta načrt. Poskušali so drugje, in sicer izven reke Cetine, proti Bosni na tako imenovanem Buškem blatu, ki je pravzaprav samo južni poganjek velikega Li-vanjskega polja. To Buško bla. to, ki je sezonsko jezero, onemogoča bolj kvalitetno poljedelstvo, v sebi pa zbira vode. k. njso nikomur koristne, razen živini, ki jo gonijo pastirji že od pamtiveka semkaj napajat. Leta 1948 pa se je skupina hidrotehničnih strokovnjakov začela resno ukvarjati z omenjenimi načrti. Geologi so pričeli vrtati zemljo, hidro-logi pa meriti ter opazovati vodo. Ljudje širokih koncepcij so hoteli ves problem zagrabiti še temeljiteje. Razširili so svoja raziskovanja na obširno področje kakih 5.000 kv. km, na vse področje Imotskega, Vrli-kc, Krke itd. Skoraj leto dni so raziskovali tokove podzem skih voda in kraških ponikalnic. Barvali so te vode, da bi potem poiskali njihovo sled v niže ležečih ter bolj oddaljenih potokih, brzicah, predvsem pa v reki_ Cetini. Delo je bilo zelo težavno. Raziskovanja so vsak teden zastavljala nove | Suičko polje, ki meri 48Q ha TTtrri^ono nrohleme Nainnveiši zakliučki ter ima 92Q m nadmorske vi-i w 1 probleme. Najnovejši zaključki, ki so se do njih dokopali, so vedno bili povsem nasprotni prejšnjim. Prej se je recimo zatrjevalo, da akumulacija vode na toku Cetine ni potrebna, ker da za to zadostuje Buško blato. Opazovanja zagrebške skupine geologov in graditeljev pa so govorila, da se večji del vodovja tudi pod zemljo ne izteka v Cetino. Pri tem delu se je utrjevala sama osnova, ki se je obogatila z novimi podatki o doslej še ne. razis-ranih tokovih in karakte. ristikah glavnih voda tega zapuščenega kraja. Poteze velikega načrta 20 K/A IBOGDAŠICI ImCONOGE JERUČAl Mobonogt * ® A vso VPILOl UGLJiMEI Izvoz energije V tem ko se je iskala ta rešitev, se je porodil načrt, po katerem naj bi postalo področje, ki je do danes trpelo na pomanjkanju vode, samo dobavitelj energije. Se več: iz-vcznik energije. Primanjkljaj energije v poletnem času. v alpskih deželah pa tudi pozimi, ni značilen samo za jugoslovanske hidrocentrale. Se bolj občutijo to v Švici, Severni Italiji in Avstriji. Da bi se v tem času ta primanjkljaj nekako izravnal, so primorani graditi drage termocentrale. Raziskovanja m proračuni Reštarovi-ča ter njegove skupine dajejo izredno ugodno sliko. Cetinski '”nmhniNniiinniinniiiuJLiiNMiin[Miiiiii!iTniMiMiiiM!njiniimrirm(Mminnii!nmnnnMinmiiiumiinntunmHiniiiiiM!i Pred letom in pol so na seji strokovnega sveta v Crikveni-ci predložili svoje načrte inženirji Stjepan Reštarovič, Boris Pavlin in Anton Stepinac. Veliko pozornost je vzbudil elaborat inženirja Restaroviča Reka Cetina, ki je doslej slabo in neredno zalagala z vodo hidrocentralo Tito, bo v bodoče v hidroenergetskem pogledu postala pravi velikan. Postopno bo Cetina zadobila eno najpomembnejših vlog v gospodarskem razvoju tega predela Jugoslavije. V devetih debelih zvezkih je obdelana splošna gospodarska, energetska, hidrološka in geološka problematika Reštarovič in tovariši predlagajo v svojem na. Črtu, naj bi se poleg objekta za akumu^ciio vodf na sami Cetina, zgradiva is dva takšna večja objeKta. Glede na precejšnje višinske razlike, bi te vode postale močen vir energije. Ta sistem, ne samo da bo v času suše in zim ,ke zmrza- vi omogočil enakomerno obratovanje hidrocentrale Tito, marveč ho tudi imel docela obratne karakteristike od ostalih hidroelektričnih central Cetina bo tako lahko nadoknadila primanjkljaj energije vsem ostalim sistemom. sistem bi lahko postal ogromen regulator izvoza odvečne energije prav v času in tja, kjer bi ta energija bila najbolj potrebna. Namesto da bi se gradile zelo drage termocentra-1?, se bodo raje napeljali s pcdročja Cetine daljnovodi, ki sp bo po njih dovažal električni tok na kraj potrebe. Ta projekt, ki v svoji sedanji oblik: postavlja samo osnove na. dalinjemu razvoju, predlaga postopno zgraditev kakih de-sei. hidiocentra! ve'ike zmogljivosti. V primerjavi z vino-dciskim sistemom bi se dala izraziti energetska kapaciteta cetinskega sistema v razmerju 20 : 1, v primerjavi s sistemom dravskih elektrarn pa v razmerju 2,3 : 1. Najvažnejše je to, da bo ta sistem razpolagal z energijo ob pravem času, se pravi, ko bo ta primanjkovala ostalim našim sistemom, kakor tudi onim v inozemstvu. «Peruča» u "VelclHu" ^ bila otvont”ena '■ti.MhrJ1, Petek zvečer do-SSl^na m če ne bi kvalitetni -pevci bi jEvKije«! označili premiero v* »Han 'Pijanke v Alži-'n, re:enico nmnogo ■■ JNuui' letošnji reper-"CS a ®^er(ži» vsebu- zanimivih operit J i( * tn zares ne vemo \ y?l vodstvo odločilo, 'toneni^talijanko v Alži-k™ iinvn sezono. Ta dvajsetletni ki , novo sezono. i n! u. J.° je dvajset ■ ^ta 1813 prao ,‘°Pa ■V,".1 le '*'a množice del Ikj0 '! r0lc ‘taHjanski mojster '■1 * tiefc”® ‘Vresah in spa. »i rr- tSP ■ ,r‘mi izjemam’ 0 brivec«) da ’ k Improvizirana . l^na in danes sko- nQ Minkujoča glasba « , banalnejši tekst tyjI)0*ebn or* okus občin-Lntetna operna de--,0ritl). aliajo svoje krstno Verdiju da niti p, *lo«° ° nekaterih stva-i\ UsT>eh kih avtorjev ki ’ Predvajajo pn r^se iif> te ” Trstu )5„, —°Pov otepajo. iT v 'tu?1 ’iQri„,ostn'-‘h Rossinije-e tradicijo fta- % Aliiru.» kaknr °P ere «bu/fo» iz 18 stol., katero so gojili tudi številni drugi skladatelji. Tako je tudi W. A. Mozart v svojih opernih delih pristaš te italijanske smeri vendar njegova operna dela kvalitetno možno izstopajo in pomenijo največji uspeh in zaton komične opere. Rossinijeve komične opere so bile v prvi polovici 19. stol velika moda in so v nekem pogledu imele namen, kateremu danes služi film. jazz-re-vije itd. Briljantna, lahkotno potekajoča glasba s svežo u verturo in virtuoznimi solistič. nimi vložki, ki nudijo pevcem obilo možnosti, da pokažejo odlike svojega glasu in tehnično spretnost je poleg scenske komike tisti moment ki povprečnega obiskovalca gledališča Verdi še vedno navdušuje in zato ni čudno, če je oh-činstvo tudi v petek zvečer do kraja napolnilo prostorno gledališče. Predstava je bila pod vodstvom dirigenta Antonina Vot-to izvrstno pripravljena. Odlično uglašeni orkester je pokazal kvaliteto svojih članov zlasti v briljantni uverturi. Pri izbiri pevcev je imelo vodstvu prav srečno roko. Andrea Mon. gellt kot alžirski bey Mustafa je danes eden prvih italijanskih pevcev in odlilen interpret nekaterih Rossinijevih del. S prikupnim lepo barvanim in tehnično odlično izdelanim glasom razpolaga mezzosopranistka Giullietta Simio-nato. Njo kakor tudi Fernanda Coreno (izvrsten basso buffo) odlikuje odlična scenska igra Mongelli in Corena sta prav neizčrpna pri iznajdbi vedno novih domislekov in to brez pretiravanja, v katero bi ju lahko zavedla igra. S svežim, lepo izdelanim glasom se je predstavila Goričanka Maria Erato v vlogi Elvire. Prijeten, lepo zveneč glas Petre Mun-teanuja pa bi dosti pridobil če bi bil v vseh legah bolje izenačen. Lepo sta se uveljavila tudi Jolanda Gardino kot Zulma in Cristiano Dallaman-gas v vlogi Halyja. Zborovske vložke je naštudiral Adolfo Fanfani. Režiser Carlo Picci-nato je spretno izkoristil vse možnosti, ki mu jih daje Rossinijevo delo. Posamezne scene so bile okusno in stilno odgovarjajoče opremljene. Prav neumestno učinkuje v «hramu umetnosti» prisiljena italijanska propaganda v obliki trobarvnih šopkov in je le škoda, da vodstvo gledališča Verdi podlega onim krogom, ki hočejo tudi tam, kjer jim prav nič ni potrebno, dokazovati svojo «dvatisočletno kulturo* — r V natrpani sobici, ki je v tretjem nadstropju belega poslopja v Gudoličevi u'ici, se pripravljajo idsjni načrti za zgraditev prvega člena v tej verigi novih hidrocentral. Inženirja Luka Mladineo in Boris Pavlin načeiujeta «ekipi Peručas. Dela se bodo pričela prihodnje leto. Prva nova hi-drocentrala bo začela obratovati leta 1955—56. Idejni projekt mora biti gotov do konca tega leta, da bi se čim hitreje pristopilo k izdelavi glavnega projekta in nato k — u-resničevanju. Namesto, da bi se potopilo Horvataško polje, ki je v poljedelskem pogledu zelo važno, ker se z njim preživlja o-krog 1000 gospodarstev, se bo raj« evakuiralo Koljansko im Ribariško polje med Sinjem in Vrliko. Približno 140 gospodarstev se bo preselilo v nove domove. Tudi okrog 20 km ce. ste Sinj—Vrlika bo prekrila gladina novega jezera, ki bo po površini za deset Blejskih Na vsem tem področju se vrše detajlne analize tal. Od teh raziskovanj bo odvisna ve. likost jezera, odnosno višina jezu. — Odločili smo se že za e-tapno graditev. V prvi etapi bomo zgradili 35 m visok jez, pri čemer bo znašala površina jezera 11 kv. km s 150 milijoni kub. m vode. Ce nam bo sestava tal to dovolila, bomo kasneje zvišali jez na 50 m. Jezero bo seveda večje; okrog 15 kv. km, s 350 milijoni kub. m vode. Hidrocentrala Peruča, ki bo stala za jezom, na jugovzhodnem koncu novega jezera, ne bo igrala v tem podjetju glavne vloge. Predstavljala bo postransko vrednost. Največja vrednost bo velikansko skladišče vode, iz katerega se bo dovažala reki Cetini, ko bo njeno yodno stanje defiutno, prav tako p i tudi Horvata-škemu in Sinjskemu polju za namakanje v času suše. Tako se bo poleg pridobitve novega energetskega vira v Peruči, tudi okrepilo ter izpolnilo obra* tovanje hidrocentrale Tito. Dalmatinskemu poljedelstvu pa se bo s tem že v prvi etapi nudila občutna pomoč. Hidrocentrala Peruča bo dajala letno od 60 do {>0 milijonov KW. Hidrocentrala Tito pa ne bo ve{ obratovala neenakomerno in pretrgano. Obe skupaj bosta predstavljali okrog 75 odst. kapacitete celotnega vinodolskega sistema. Pogled Stiepana Reštaroviča je uperjen na velik zemljevid kamnitega dalmatinsko-bosen-skega pndročia kier so že zarisani predvideni nasipi, kanali, tuneli, postaja za črpanje vode, podzemske elektrarne. nova jezera, nova plodna ter orna polja, sadovnjaki, zele-njadni vrtovi, južne kulture itd. Kupreško polje ima povpreč. no nadmorsko višino 1140 m, površine pa 9600 ha. Padavine so precejšnje. Z zgraditvijo manjšega nasipa se bo lahko zbralo okrog 5 milijonov kub. m vode iz Milača in Mrtvice, in to ne samo za poletno namakanje polj, marveč tudi za potrebe nove hidrocentrale Stržanj. Namesto, da bi se vodovje Milača izguoljalo v kraških breznih, se bo s pomočjo sistema kanalov napeljajo do slapa Suice. kjer se bo zgradila e’ektrarna s kapaciteto 2750 KW. Kanjon Suice se razširi v šine. Suica je tipična kraška reka, ki teče delno po površju, delno pod zemljo. Pretežni del njenih voda izginja v brezno Kovači. S pomočjo barvanja se je ugotovilo, da to vo-devje ponovno prihaja na površje v Buškem blatu, in sicer kot reka Ričina. Z zgraditvijo nasipa pod elektrarno Stržanj, bi se to vodovje ponovno moglo izkoristiti pri Bogdašiču. Se bolj važno pa je to, da bo v jezeru 5 milijonov kub. m ponikalnice Tudi Giamoško polje s svojimi 13 tisoč hektari površine, moremo smatrati za dobavitelja vode Livanjskemu polju, odnosno novemu jezeru nad Buškim blatom. Zaradi ve. likih padavin in nadmorske višine, je Giamoško polje važ. no zbirališče voda, ki potem izginjajo kot ponikalnice proti severu najbrž v Plivo, proti jugu pa v Livanjsko polje in Cetino. Tudi v dolini Rib- vode več kot dovolj za nama- , j i kanje Duvanjskega polja. V ta namen bi zgradili med Suič-kim in Duvanjskim poljem tunel treh kilometrov. Pri tem si> bo padec hkrati lahko izkoristil za potrebe hidrocentrale Mokronoge. Večje bodo koristi od namakanja Duvanjskega polja. To polje meri okrog 12.200 ha, njegova povprečna nadmorska višina je 820 metrov. V zimskem času, ko ni vegetacije, se lahko tu zbere nad 40 milijonov kub. m vode. V času vegetacije bi to polje postalo velikanski planinski pašnik, vodovje Suice, ki je doslej izginjalo v breznu Kovači, pa bi sedaj odtekalo z Duvanjskega polja, skozi novo hidrocentralo Vrilo, v novo veliko jezero, ki bi nastalo v Buškem blatu. Po pet in pol kilometra dolgem predoru bi se voda pod zemljo spustila za kakih 150 m. Hidrocentrala bi dajala letno okrog 90 milijonov KW, zraven pa še dokaj vode Buškemu blatu. polja, se bo zbralo kakih 5 mi. lijonov kub. m vode. S tem bo. do zmanjšane zimske-poplave, poleti se bo namakalo okrog 1000 hektarov plodne zemlje voda pa bo odtekala po 20 km dolgem kanalu v nižje Livanj. sko polje. Na južnem koncu bo zimsko zbirališče z 20 milijoni kub. m vode. Voda bo tekla po 4,8 km dolgem kanalu skozi hidrocentralo Kabli-čl in bo dajala letno novih 45 milijonov KW. Livanjsko nolje meri 40 tisoč ha in je 700 do 720 m nad morjem. Padavine so velike Voda ponika na robeh polja teče proti Cetini. To je inže-nii Stepinac tako ugotovil, da jo je pobarval. Vendar ponikalna žrela niso dovolj velika. da bi utegnila vsa voda odteči. Poljedelstvo se v tem kraju ne more razviti. Poplave tra!aio zelo dolgo. Ko voda odteče, pusti za seboj veliko š^odo, blato in opusto-šena polja. I (Nadaljevanje na 8. strani) ....................................................................................................................... mm,,,,,,,,,,,,...... (Nadaljevanje s 4. strani) Josip Korošec v članku Bijelo Brdo poroča o dveh razpravah, ki sta izšli o nekropoli v Bijelem Brdu ter pri tem zavrača nekatera tam navedena mnenja. Odklanja pa tudi način izkopavanja, ki je bil uporabljen v Bijelem Brdu. — Stari zgodovinar Ljudmil Hauptman je prispeval sestavek Postanek kmetskega stanu na Koroškem, v katerem odgovarja W. Fresacherju, ki je v Celovcu izdal knjigo Der Bauer in Kaernten. — Daljši je sestavek Ferda Gestrina Doneski k zgodovini Ljubljane v srednjem veku. Avtor pravi v začetku, da doslej v literaturi še ni u-gotovljen čas, v katerem je postala Ljubljana mesto v pravnem pomenu besede. Po raznih argumentih prihaja do zaključka, da je Ljubljana prejela pravice mesta leta 1220. Nadalje govori o zgodovini najstarejših ljubljanskih patricijskih družin. Pri tem se ustavi tudi ob začetkih mestne avtonomije, ki datira iz časov vojvode Rudolfa (1358 1365). — Josip Zonta piše Ob *estoletnici Dušanovega zakonika; poroča o raznih predavanjih in spisih ob tej priložnosti. — Slovemca v spisih metliškega čevljarskega ceha je prispevek Modesta Golje. Avtor objavlja nekatere vpise, ki so pisani v slovenščini in ki so dragoceni ne samo za slovenista temveč tudi za zgodovinarje zaradi cehovske terminologije. — V članku uZupani) in «občina» v novejšem slovenskem izrazoslovju piše Janko Polec, kako je po izrazih «srenja» in «soseska>) Matej Cigale kot urednik avstrijskega U-radnega lista uveljavil besedo «občina», ki je bila pri Hrvatih že v splošni rabi. Za poglavarja občine pa se je uveljavil stari slovanski naziv «župan», ki so ga predlagale Novice. — Zanimivi sta pismi, o katerih poroča Dragotin Lončar (Dva doneska o poietkih socializma med Slovenci). Avtor se je namreč obrnil na dva slo- venska ameriška izseljenca socialista, ki sta mu poslala nekaj podatkov o početkih socializma v Avstriji in ZDA ter o slovenskem anarhistu Antonu Klemenčiču; izseljenca sta Josip Zavertnik in Fran Petrič, pismi pa iz leta 1909. Skoraj 40 strani zavzema poglavje Zgodovinske ustanove. v katerem poročajo Maks Miklavčič, Ivan Mohorič in Franjo Baš o Splošnem zakonu o državnih arhivih, o Arhivu zbornice za trgovino, obrt in industrijo in o Situacijski sliki slovenskih muzejev ter o Spomeniškem varstvu v aiufemji. Zborovanjem in društvenemu življenju sta posvečena sestavka Leopohda Peta-uerja Sedmo zborovanje slovenskih zgodovinarjev ob desetletnici Osvobodilne fronte v Ljubljani od 3. do 5. maja 1951 in pa Boga Grafenauerja Tajniško poročilo za leto 1950 Janko Slebinger, Walter Schmid in tgon ^aumjart-ner imajo v Zgodovinskem časopisu nekrologe, ki so jih napisali M. Pivec-Stele, Jože Kastelic in Aleksander Jeločnik. Dobršen del revije je posvečen ocenam raznih knjig. Med recenzenti so Bogo Gra-fenaur (petkrat), Josip Korošec (štirikrat), Jože Kastelic (štirikrat). Maks Miklavčič (dvakrat), Milko Kos (enkrat), Josip Zontar (dvakrat), Pavle Blaznik (dvakrat), Ferdo Gestrin (dvakrat), Aleksander jeiuciiik (enkrat), Fran Ziiiitter (dvakrat), Lojze Ude (enkrat), Metod Mikuž (šestkrat) in France Skeri (enkrat). Nekatere teh ocen so tudi zelo polemične in zavzemajo obseg pravih razprav. Naslednje zaglavje je posvečeno poročilom o časopisih. Gregor Cremošnik poroča o lstoriskem glasniku, I-III letnik, in o H is t arijskem zborniku, I-III letnik; Silvo Kranjec o Nasatvi i-storije u srednjoj školi I, 1-2; Franjo Baš o Zeitschrift. Vereines fuer Uteiermark, XXXVII-XLI, 1946-1950 in o Carinthia I, 134-140, 1947 do 1950. Poročila so toliko izčrpna, da se o vsebini vseh v teh časopisih objavljenih del pouči tudi tisti, ki so mu ti časopisi manj dostopni; zaradi zgoščenih prikazov so zlasti dobrodošla vsem tistim. ki tudi ne utegnejo tolikšnega gradiva sami prebrati, pa jih vendar stvar do neke mere zanima. Na koncu je 69 strani Bibliografije, ki je razdeljena tako-le: 1, Bibliografija slovenske zgodovine (Publikacije iz let 1945-1950); temu delu je napisal Vasilij Melik Uvod in Splošni del, Stanislav Jesse je sestavil bibliografijo za Arheologijo in zgodovino starega veka, Vasilij Melik s sodelovanjem Milka Kosa, Alberta Rejca in Lojzeta Udeta bibliografijo za Srednji in novi vek do 1941. 2. Bibliografijo o narodno-osvobodilnem boju Slovencev za leto 1950, sestavil jo je France Škerl. 3. Bi-bliografija slovenske Koroške; sestavil jo je LMjze U-de. 4. Bibliografija o primorskem probiemu; sestavil jo je Albert Rejec s sodelovanjem Lava Čermelja, Za nas Tržačane je zlasti važen zadnji del, čeprav so tudi v o-staiih takšna dela, ki nas zanimajo ali nas celo neposredno zadevajo. Pri tem pa moramo omeniti, da bi se v bibliografijo ne smela vriniti napaka, da je Bortolo Petro-nio naveden pod B (str. 471) namesto pod P. Tudi Race je Boris in ne Božo, kot je napačno navedeno na str. 510 (in v našem listu, ki je tamkaj naveden, ni te napake!). Nadalje se nam zdi, da bi morala bibliografija navajati vsaj dosegljiva dela iz zamejstva. Ce je namrej v bibliografiji Koledar Svobodne Slovenije, bi tudi drugim delom ne mogel biti dostop zaprt. Zgodovinski časopis je revija, ki nadvse dostojno re-prezentira slovensko zgodovinsko znanost doma in pred svetom. Pri tem je še treba ugotoviti, da lahko tako po pestrosti vsebine kakor tudi po skoraj poljudnem slogu,'ki je lasten vsem sodelavcem kljub znanstvene- J L'C'A jUtU- ■•EPI Draga Pepa! Na tem svetu je tako, da le to se zdi lepo, kar je prej nekdaj bilo. Vse, kar leze ino gre, kar vrti in giblje se, s hrano, z vinom basali. Dalmatfn.ec. istrijan bil tedaj je prenavaden; za nedeljo bolj prikladen bil seveda je teran. — ln požrešno to početje je zaključilo še petje. Kot da S pametjo se sprli so. vsi Tržačani vrli kakor srake so se drli... Je grmelo kot kanon še nun litro de quel bon», krulili so uprimo amore», tulili so «che bel fiore«, naj v življenjskem je še boju <([p gal'ine tutte matte», al' v zasluženem pokoju, naj pečiva al' peha se, ljubi resnost ali špase, vse pozna le take glase, ki slave le stare čase. — Tu nastaja pač vprašanje: Je pravilno to ravnanje?? Pa poglejmo mal’ nazaj, da spoznamo, če v deželi res so dobro se imeli, če je res bil v Trstu raj! Kaj imel je Tržačan? Delal je, garal ves dan! A zvečer spehanost silno moral nesti je v gostilno. Tam ga čakala je hrana težka, neprebavna, slana, le pečenke in klobase... Z muko jih je tlačil vase, zraven Štefan istrijana ali «doppio» dalmatinca... ln ko bil je končno sil, tak’ se čutil je nabit, kot da bi nažrl se svinca. Taka stvar je brez pomena; kje ostane tu higiena?! A doma, ti ljubi bog! Zena žre in žre otrok! Dolge ure je kosilo trajalo in pri večerji žrli v istem so razmerji. To več ni človeško bilo! Od pondeljka do sobote ista pesem, iste note... Ko prišlo je do nedelje, isto je bilo veselje: V mestu in okolici vse ti pije, žre, kriči. Grobo so se špasali. nson galante, son gentile»... Polne lega vedno bile ulice so in zagate. Vezni bil je to program, vedno le «beviam, beviamla ln po ravnem in po klanci valjali so se pijanci... Ah! Vi ubogi Tržačani, kak’ bili ste zapeljani! Tako nehanje nezdravo ste imeli za zabavo! Niste ne se veselili in živeti niste znali; le želodce ste polnili se prek’ mere debelili, eleganco pokopali! Doba zdaj interesantna naša je in elegantna. Vino zdaj se ne preliva, danes delavec počiva v vsakem tednu po par dni, in pečenk, klobas več ni. — Linija se zdaj goji! Petje pa je tak špetir, iia kali le nočni mir. Vsak boga naj zdaj zahvali, da za vekomaj končali stari časi so pijani ob premastni, težki hrani! In če stiskajo zdaj pas, vitek je zato nai stas!----------- Tak’ se, Pepa, ti oglasi, če ti kdo že kdaj pokvasi o tem «lepem, starem časi»l Ko pa sama si s seboj, le po starem si zapoj! V javnosti pa skrivaj sime v čast in slavo — Hdomovinev! mu obravnavanju, revija najde čitatelje tudi med nezgo-dovinarji. Želimo, da bi u-redniškemu odboru, ki ga sestavljajo dr. Bogo Frafe-nauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, Vasilij Melik in dr. Fran Zvvitter (odgovorni urednik je B. Grafenauer), uspelo, da bi naslednji letniki redno izhajali in s tako bogato vsebino. — Zahvala gre seveda tudi založnici Državni založbi Slovenije v Ljubljani. iiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiuiiim RADE PREGARC Tiiiee (Nadaljevanje s i. strani) Pred zoro je bil Tinče mrtev. Jutranja svetloba, ki je legla na okna vojašnice, je padla na njegovo lice, ki je bilo rumeno kot vosek, na pol odprte mrtve oči je upiral v strop, v kot med tenkim nosom in upadlim licem je polzela solza in se ustavila kakor okamenela. Jetniki so prihajali, gledali in zopet odhajali, nemi. tihi, s stisnjenim grlom in težko moro na prsih. Vsi so občutili: na žrtvenik večne pravice je padla nedolžna Tinčetova žrtev kot težka utež obtožbe proti brezumju ljudi, pogreznjenih v kri in umore, proti ljudem, katerih razum sta spačila domišljavost in pohlepnost ter ga spremenila v zverinstvo. Ko so v Tinčetovem kraju zvedeli za njegovo žalostno smrt, so spoznali^ da je nastopil strašen čas brez milosti. Rado Murnik OB DV AJ SbT L ETNICl S M RTI (Nadaljevanje s 4. strani) je «Hči grofa Blagaja»> roman, ki je izhajal v ’ «Lj. Zvonus od 1. 1911 do 1913. Murnik je bil tudi dober podlistkar: smešil je družabne, politične in druge do-godke, L. 1914 je izdal ((Lovske bajke in povesti«, 1. 1917 je napisal za «Lj. Zvon« idilično novelo «Na Bledu«. Zadnja stvar izpod njegove, ga peresa so bili «Zenini naše Koprnele« (1921., plamen in v ponatisu). Moža, ki je vsako stvar parodiral, je 1 1914 zajela svetovna vojna in se je kot častnik rešil k cenzuri, kjer je zbral ogromno gradivo, ki ga pa ni več utegnil obdelati. Po vojni si je nekaj časa služil kruh kot stenograf pri ljubljanskem popisnem uradu, nato ga je bolezen priklenila na posteljo. Osem dolgih let je preživel na ležišču v siromaštvu in ljubljanska mestna občina mu je segla pod pazduho s tem, da mu je dala prostor v svoji ubožnici. To je bila edina nagrada, ki jo je dobil Rado Murnik ob' šestdesetletnici za svoje pisateljsko delo Murnikova moč je predvsem v okretnem, bogato obloženem jeziku. V tem je bil mojster. Opisoval je naše življenje, a bolj zunanje kakor notranje. To je bila njegova napaka in to je tudi vzrok, da ga je sedanjost nekako pozabila. St. K. SČ! prof’, dr. Fr. Bradač jn1Hyert>rllle8e9 vodo, slišH? Takoj!* je ukazoval gospod a3 ne obup,no strogostjo. n„- se je up:rala Betsy, «gospa Raddlova je ^ m,. . m mjiim ............... Ha st> * de' 10 nl<' ne Ne vznemlrJaJtt‘ ^ zaradi take S %i-a, rekel gospod Pickwick, ki je opazoval boj stra- ^oii-11 Sawyerja, »zadostuje tudi mrzla voaa.» °8eu S?! prepira med škrofuloznim mladeničem itn gospodom z rdečimi sidri na srajci. Najprej sta oba nasprotn ka kazala svoje zaničevanje s tem. da sta trmasto in mrko gledala ter vihala nos, dokler se ni slednjič skrofulozni mladenič videl primoranega, da se jasneje izrazi. «Sawyer!» je rekel na glas. «Kaj je. Nody?» je vprašal Bob Sawyer. «Zal ml je. Sawyer,» je rekel gospod Noddy. «da moram pri prijateljski mizi, In zlasti pri tvoji mizi, Sawyer, delati neprijetnosti. Toda ne morem si kaj, da ne bi povedal gospodu Gunterju, da ni gentleman.» «In jaz,» je rekel na to gospod Gunter, «jaz bi zelo nerad delal izgrede v ulici, kjer stanujete, Sawyer, toda skoraj se bojim, da bom moral predramiti va^e sosedstvo s tem, da vr-;em tega človeka, ki je zdaj govoril, skozi okno.s «Kaj s tem mislite, gospod?* je vprašal gospod Noddy. «N c drugega, samo to, kar sem rekel.s je odgovoril gospod Gunter. «Po tem bi rad videl, kako boste to naredili, gospod?* je vprašal gospod Noddy. ' «Cez pol minute boste to videli, gospod!* je rekel gospod Gunter. «Smem prositi za vaSo vizitnico?« je rekel gospod Noddy «Se na misel mi ne prde, gospod,* je dejal na to gospod Gunteor. «In zakaj ne, gospod?* je vpraša] gospod Noddy. «Ker bi jo zatakni! za okvir pri zrcalu in bi vse ki vas obi š'ejo, s tem varali da bi mislil', da vas je obiskal gentleman, gospod,* se ie odrezal gospod Gunter «Gnspnd jutri zjutraj po1!,lem k vam enegp mojih prija teijev.* je groz’1 go=ood N ddy «Dobro. da vem, gospod, bom vsaj mogel služkinji ukazati, Preden je 4la spat, ln z- prla kotel.« S t ? b°!» je pripomn i gcsp:;d Benjamin Allen. .>> 1. . 'ti se fudno nasmehni]. «Jaz ne vem. toda meni se ^-Hlmja trpi včasih na slaboumnosti,* Je rekel zakaj neki?« mu je prigovarjal gospod Benja- : »v Ji (j oe cuano nasniemni. ne ve 1 rooral stanovanje odpovedati.* Ksti tik clr,1M:a'e, je rekel Bob pogumno m odlof-no. «Pla- , ^, tlajeninino in pojutr snjem ima odpoved.* Kako bi bil vesel, ko bi bil mogel to storiti! v' ooskus Boba Sawyerja. da bi se posmehoval Sa" ,lc,arcu so tesnobno vplivali na vso družbo, ki je t>ila Jku'" 'a lob ti svoj, veselost nazaj s tem da le bxandy In vino Prvi učinek Je bila obnovitev da naj zaklene vse srebrne žlifke,* je odgovoril gospod Gunter. Potem so posredovali drugi ter opozorili oba gospoda na nespodobnost takega vedenja. Gospod Noddy je potem prosil, da bi smel izjaviti, da je bil njegov oče prav tako pošten mož, kakor oče gospoda Gunterja, in gospod Gunter je izjavil, da je njegov oče v vsakem oziru tako posten mož. kakor oče gospoda Noddyja in da je sin njegovega očeta sedemkrat na te- den enako posten mož, kakor gospod Noddy. Ker so smatrali ti dve izjavi za uvod k novim sovražnostim, je posegla družba drugič vmes, nakar se je začelo grozno govorjenje sem in tja in hrup, v katerem se je slednjič gospod Noddy vdal svojim čustvom in glasno priznal, da je že od nekdaj čutil simpatijo h gospodu Gunterju. Gospod Gunter je odgovoril, da mu je gospod Noddy ljubši kot lastni brat, ln po tem priznanju je gospod Noddy vstal velikodušno s svojega mesta in ponudil gospodu Gunterju roko. Le-ta jo je iskreno prijel in vsi so se izrazili v tem smislu, da se je spor vrSil tako, da je obema samo v čast «In zdaj se spet malo razvedrimo, Bob,» je zaklical gospod Jack Hopkins, «ta veste, kaj? Zapojmo!* In med burnim odobravanjem je gospod Hopkins kar je mogel glasno zapel kraljevsko himno «The k ng God bless hlm», («Bog ohrani kralja*) toda z neko čudno in novo melodijo. skomb nirano z dvema drugima pesmima. Glavno pri tem je bilo, da se je himna pela v zboru in ker je vsak gospod pel po svoji najljubš- noti, je bil vtis res mogočen Po prvi kitici je dvignil gospod Pickwick roko in reksl nenavadno resno med globoko tišino: «Oprostite, prosim, toda men' se zdi. da je spodaj nekdo klical.* Precej nato je nastala globoka tišina in gospod Bob Sawyer Je vidno prebledel. «Sedaj se mi zdi, da se klicanje ponavlja,* je rekel gospod 1 PlCk^!m' -*A1' JJf b1 bUi tako PrIJazni in cdprli vrata?« Komaj so bila vrata odprta, ni bilo nobenih dvomov več' gega nSo®^ 36 3e<'al neki glafi iz «mJ|Tw Tja gospodinja,* je rekel Bob Sawyer, v vel ki za-dregi zro< okrog sebe. «Da. gospa Raddlova*. aio/Kaj ,naj to pomem’ gospod Sawyer?» je kričal vreščavi glas z izredno gibčnostjo Jezika. «Ali ni dovolj da me nrilatpH? f najemnino in izdatke za zajtrk in da me vaši “i1 kl h0' eJ° velJati za gentlemane, mučijo in žalijo’ mi nHMA T 46 < P°dreti. ker kr čite ob dveh tako, da mi prikličete se ognjegasce sem. Vrzite ven te lump*'* «Lahko bi vas bilo samega pred seboj sram.« je’ zazvenel Tie zdelTiS^Sr gl3S g0SP°da Raddla' in Sicer- kakor ks/J6*56 tbl bxl0< lahk0 sram>' te kričala gospa Raddlova. «Za- w Mi * , .ne zap0di; vss dol? Ko bi bil ti res pravi mož. bi bil to že zdavnaj storil!* eosDori^aririv C€*bji n?S bil° takole ducat,j, je mirno odgovoril draga* da 4611 š^odov je. kakor v diS, več, moja baba!> te odgovorila gospa Raddlova z neizrečenim ali ne?f < nekoliko vetrovno, brez J |\LIVl L sPrerne dosegla 7.7, r.ajnižja 4 stopinje. STRAN 8 fjiijiv:::!::::::: "! m a ■jsfflHiiiji ZADNJA POROČILA 16. NOVEMBRA 1952 , ij» - I m, li jigaia SM šiiiili ^žžsžjšsr ::::: ::: *::: ::: StiHi; pii H: p!|| illililll ;;3E£:i !=• SfilimnSSSjiiilš! .............*..................:;rrr:::: ■ .::;:rTj£im:XTT7^:tritrt;rr| .. Mii;; :::::::: :: jij:j:3jpr 1 iiliiPi 1:: Razvojne možnosti!JUŽNQKQREJSKE PRIPRAVE ZA SPREJEM EISENHOWERJAl Incident , _ _ , \ . w „ . ■* • •• I no francosko - nemški meji ClMfc zahteva se štiri divizije (Nadaljevanje s 7. strani) V projektu je vse predvideno: kako se bo s pomočjo zbirnega kanala odvajala voda na Livanjsko polje, kako se bo izvedlo poletno namakanje, kako črpanje vode iz niže ležečih površin, kako bi se mogli izkoristiti ponikalniki v primeru pretiranih padavin itd. Zbirni kanal 35 km bi bil skrajšan s {rpalno postajo pri vasi Kovačiči. Tu se bo vodi; dvigala za osem metrov (40 kub. m na sekundo) v drugi sistem kanalov, ki bo dolg 42,5 km. Druga takšna črpal-na postaja bodo Vržerale. Ta bo dvigala 90 kub. m vode v sekundi 20 m visoko Vse to Je potrebno, da bi se iz Buškega blata ustvarilo jezero s 700 milijoni kub. m vnde To novo jezero na zemljepisni karti Jugoslavije bo imelo o-krog 60 kv. km površine in bo ležalo 700 m nad moriem. Tako smo prišli do glavnega vira sile sistema «Cetine». ki bo njegovo obratovanle rezervirano za energetsko deficitne poletne in zimske mesece. Ustvarjanje tako prostranega iezera na močvirnatem področju kot je to, pa zahteva dolga in naporna geološko-hi-dro’oška raziskovanja ter geo-mehaničnega študija Zraven četo strokovnjakov s specialnimi stroji in napravami. Predvsem je potrebno poznati ves podzemski labirint. je v načrtu zamišljen kot zadnja stopnia tega dolgega in d^c^^nira^oga oonotovanja dinarskih voda, in kjer bi zrast-I« hidrocentrala s 340 tisoč KW ter dvema milijardama KW letno. Solinska hidrocen trala bi se tako uvrstila med najve^je energetske vire sveta Te številke niso definitivna in so prej prenizke kot pre visoke. Drugi sistem bi bil sistem kanalov skozi Mosor. Mislilo se je tudi na varianto Ugljane-Poljica do izteka vodovia nedaleč od ustia Cetine. Vse te variante imajo svoje Drednosti in nedostat^e, ki jih je Potrebno proučiti ter pretehtati In ne s*mo s stp,?55* pridobivanja emergije, marveč tudi s pofede^ega in industrijskega gledišča. O £ # Sistem zahodno - bosenskih polj in re'-e Cetine, ki se bo začel izvajati 1953 leta z gradnjo jeza aPeruča». bo samo v energetskem pogledu obogatil Jugoslaviio za 620 tisoč KW se pravi, za 3,3 milijarde KW letno Razna blata, kisli pašniki tič-nči hevtarov neobdelanih polj, se bodo po zaslugi novega regulacijskega sistema voda spremenili v najboljšo in visoko produktivno orno zem-1 jo. V Reštarovičevem projektu so nakazane tudi t>oti ter na-rin prenosa energije. V predlogu so obdelani vodi visoke naoetosti od 220 do 380 voltov Dežele, ki so že povsem izrabile vse energetske vire svojih voda in tako do največje mere Dovečale razpon med su-ficitnimi tn def^Uniml meseci, slede * izrednim znnima-niem tern raziskovanjem Si stem «Cetina» postaja objekt mednarodne važnosti. Priiako. vati je tudi, da bo prišlo do mednarodne razprave in na osnovi tega do mednarodnega sodelovanja za uresničenje teh načrtov. leialsta nesreča na Koreji TOKIO. 15. — Vzhodno od Seul« se je vderaj pripetila leta ska nesreča, ki je zahtevala smrt 44 oseb. Na letalu se je vozilo poleg posadke 37 voja kov. ki so se vračali z vojaškega dopusta, preživelega na Japonskem. Vrhovni poveljnik ameriških sit na Daljnem vzhodu ima namen pri praviti veliko ofenzivo - Nadaljevanje bojev za vrh ..Sivankine konice*. TOKIO, 15. — Kljub mrazu in megli se na osrednjem delu bojišča nadaljuje borba za posest skupine Gričev prostih strelcev. Z menjajočo se srečo se vodijo srdite borbe za vrh tako imenovanega griča »Sivankine konice*. Glasnik osme armade je izjavil, da ni mogoče reči kolikokrat je ta vrh menjal gospodarja v enem mesecu. Slabo vreme je omejilo delovanje letalstva. Poročilo zračnih sil pravi, da je skupina 14 letečih trdnjav napadla objekte na Severni Koreji in odvrgla pri tem 140 ton bomb. Zadete so bile nekatere vojašnica v Hoečangu okrog 60 km vzhodno od Pjongjanga, nekatera skladišča in železniške naprave. Cikaški list «Sun Times* objavlja danes poročilo svojega dopisnika iz VVashingtona, v katerem je rečeno, da je poveljnik ameriških oboroženih sil na Daljnem vzhodu general Mark Clark zaprosil o- se jih nadomesti z južnokorej-skimi četami. Kakor zatrjujejo, piše «Sun Times«, so Clarkovo zahtevo po novih ameriških četah podprle visoke osebnosti v obrambnem ministrstvu, med temi podtajnik Wil- brambno ministrstvo, naj mu 1 liam Foster in nekateri člani pošlje nadaljnje tri ali štiri ameriške divizije. Sodeč po tem poročilu, je Clark med drugim izjavil, da ima namen pripraviti močnejšo ofenzivo proti Severnokorejcem. Svojo zahtevo po nadaljnjih ojače-njih bo predložil Eisenhower-ju, ko bo ta obiskal Korejo. Novi ameriški predsednik se bi torej znašel v dokaj nerodnem položaju. Med volilno kampanjo je namreč vztrajal na tem, da se zmanjša število ameriških sil na Koreji in da Adenauer skuša ublažiti grožnje Arabske lige V sedem arabskih držav bodo poslane delegacije za vzpostavitev gospodarskih in diplomatskih stikov KAIRO. 15. — Arabska liga je danes objavila besedilo note, poslane 12. novembra za-padno-nemški vladi. Kakor znano, se nota nanaša na re-paracijski sporazum med Nemčijo in Izraelom in pravi, da bodo arabske države takoj pretrgale vse gospodarske stike z nemško zvezno republiko ter se poslužile tudi drugačnih ukrepov za obrambo svojih interesov. ako bo sporazum ratificiran. Dobro obveščeni vladni krogi v Bonnu trdijo, da bo Za-padna Nemčija še pred božičem poslala delegacije v vseh sedem arabskih držav. Te delegacije naj bi skušale rešiti politična in gospodarska vprašanja. Bonnska vlada upa, da bo na podlagi teh pogajanj Arabska liga odstopila od grožnje, ki jo je izrekla v svoji noti. Delegacije bodo skušale sestaviti trgovske pogodbe z vsako izmed sedmih držav ter vzpostaviti diplomatske stike s Saudsko Arabijo. Irakom, Jordanijo in Jemenom. Z Egiptom in Sirijo ima Nemčija že diplomatske odnose. Predsednik izraelskega odbora za reparacije, Goldmann. je po včerajšnjem razgovoru s kanclerjem Adenauerjem izrazil prepričanje, da bo nem-ško-izraelski sporazum o reparacijah bonnska skupščina ratificirala v predvidenem casu. Goldmann je poudaril, da ima Adenauer odločen namen, spoštovati sporazum, nato pa je napadel arabske države, ki protestirajo, češ da bi nemška izplačila reparacij okrepila izraelsko vojaško moč. Goldmann bo jutri odpotoval iz Nemčije. glavnega stana. Po mnenju lista, bodo morali počakati na dokončno odločitev glede Clarkovih zahtev do ustoličenja predsednika, t. j. do 20. januarja, predvideva pa se, da bodo poveljniki v glavnem stanu o zadevi razpravljali prihodnji teden. Vsekakor, zaključuje list, pa bo mnenje, ki si ga bo Eisenho-wer ustvaril med obiskom na Koreji, v dobršni meri vplivala na sedanje voditelje obrambe, še preden bo novi predsednik vstopil v Belo hišo Obisk generala Eisenhower-ja na Koreji namerava predsednik Singman Ri izkoristiti za postopno preselitev nekaterih ministrstev svoje vlade iz Pusana v Seul in to kljub opoziciji poveljstva osme armade. Ri, ki pripravlja bodočemu predsedniku ZDA velik sprejem, zatrjuje, da Pusan ni primeren za sprejem Eisenhower-ja in da bo Seul s širokimi ulicami dokaj bolj primeren za to priliko, s to pretvezo so pričeli v Seulu popravljati poškodovane zgradbe in v njih urejati vladne urade. Policijo bivše prestolnice so okrepili in uvedli nočno službo, da bi preprečili sumljivim osebam dohod v mesto. Na Severno Korejo je prišla kitajska misija, ki je zagotovila severnokorejskemu generalu Naur Ilu vso pomoč Kitajske, dokler ne bo doseženo pravično in nepristransko premirje. Radio Peking, ki je razširil to vest, dodaja, da je kitajska misija pred povratkom razdelila severnokorejskim in kitajskim četam 6000 ton zavitkov. TAJPEH, 15. — S Formoze prihaja vest, da je včeraj na južnem delu otoka divjal tajfun, pri čemer je bilo ubitih nad sto oseb, nad tisoč pa je ranjenih. ' BONN, 15. — V nemških političnih in novinarskih krogih je dvignil dokaj prahu incident, ki se je sinoči pripetil na obmejnem prehodu med Pa-latinatom in Alzacijo pri Schweigenu. Nemški cariniki so namreč hoteli preiskati francoski vojaški tovornik, ki je vozil iz Nemčije v Francijo, in so v ta namen vprašali francoske orožnike, naj ugotovijo, če na vozilu ne potuje neki nemški državljan, vpisan v tujski legiji in če ima ta potnik veljavne dokumente za odhod iz Nemčije. Francoski cariniki so se uprli tej zahtevi in pojasnili, da nemške oblasti nimajo pravice preiskovati francoska vojaška vozila Takoj za tem je tovornik prešel mejo brez nadaljnjih incidentov, čeprav se napetost med obmejnimi organi ni tako naglo polegla. Nemški tisk kritizira obnašanje francoskega orožništva in navaja v zvezi s tem incidentom nekaj nedavnih primerov, tako ugrabitev Linse-ja, zaščito, ki so jo nudili Američani bivšemu tajnemu agentu Kemeritzu, itd.. Berlinski list «Tagesspiegel» pričakuje, da bodo francoske oblasti obsodile delo svojih carinikov in se za njihovo ravnanje ipro-stile v Bonnu, medtem ko govori uradni vladni list «Tags o «resnem incidentu«. «Span-dauer Volksblatt« piše, da predstavlja včerajšnji incident «zahrbtni udarec« proti kanclerju Adenauerju, ki vidi v francoski-nemški spravi nalogo svojega življenja. Na podoben način se na široko bavi-jo z dogodkom tudi ostali berlinski listi. Clan vodilnega odbora so-cial-demokratske stranke v Bonnu, Fritz Heine, je ostro obsodil ravnanje francoskih carinikov. Francoski krogi v Bonnu pa so naravnost iznena-deni zaradi pomena* ki ga pripisujejo nemški listi včerajšnjemu incidentu. Priljubljenost Faruka v Egiptu KAIRO, 15. — Egiptovski list «Akhbar El Jon« objavlja danes rezultate poizvedovanja med narodom, ki ga je izvedel v teh dneh. Po objavljenih podatkih je 81 odstotkov vprašanih oseb zahtevalo, naj pride bivši kralj Faruk pred sodišče, 70 odst. teh mu je privoščilo smrtno obsodbo, 20 odst. pa dosmrtno ječo. i h f Sp; . NAJBOLJ ZANiM.VA MEDNARODNA NOGOMEiNA TEKMA NEDELJE I PREDZADNJA ETAPA D.RKE „P0 SREDOZEMLJU"BREZ NOVOSTI Irska-Francija Bresci najhitrejši med običajnim begom Po Ireh Mporedmh im«qah so Francozi ne! težja kot dvoboj v torek. Gostje bodo nastopili brez Bonifacija in Cisowskya. Prvi si je pretegnil mišico predvsem zaradi pretiranega napora. Po nedeljski prvenstveni igri je v torek igral še v reprezentanci z neodpočitim telesom Cisowsky je bil žrtev preostrega starta nekega irskega branilca. Njuni mesti bosta zasedla novinca Ferry in Piantoni. Francozi računajo predvsem na tri svoje igralce: Kopa, Uj-laki in Curyl. Za njih po tekmi z Irsko ne najdejo dovolj visokih pridevnikov. Edino skrb predstavlja trda igra domačinov, lastna mnogim anglosaškim enajstoricam. Napad gostov Je po mnenju strokovnjakov prelahek. Francoski trener je i_javil, da upa v zmago. Latinska fantazija naj bi porazila britansko togost. Z vseh vetrov O y Nuernbergu je bito tekmovanj« med Jadranom in domačim klubom Bayern 0? To je bil zadnji nastop sp lit-skih plavalcev na turneji po Zahodni Nemčiji. Zaradi utrujenosti od potovanja so bili doseženi slabii rezultati. MOŠKI — 100 m hrbtno: Males 1:15, Marovii 1:20.4; 100 m prsno: Pavliček 1:14, Kutar 1:14.6: 100 m prosto: Mayer 1:02.1, Roje 1:04.5, 3x50 m mešano: Bayern 1:37.4. Jadran 1:38.4; 6x50 m prosto: Jadran 2:54.5, Bayern 2:55.6. ZENSKE — 100 m hrbtno: Majcen 1:26.6, Kajzer 1:32.4; 100 m prsno: Ge-sler 1:31, Didii 1:37.8; 100 m prosto: Lehman 1:17.1, Varga 1:20; 3x50 m mešano; Bavern 1:55.2, Jadran 1:57.8. V vaterpolu je zmagal Jadran 5:3 (3:2). O Vaterpolo moštvo splitskega Mornarja je v četrtek igralo proti mešanemu moštvu plavalnih klubov iz An-versa in Oanda, ki ga lahko smatramo za belgijsko reprezentanco. Zmagal je Mornar z rezultatom 11:4 (6:2) BOKS Shlov. narodnih pesmi. 15.10 Skladbe za raz. ne instrumente. 16.00 Anje, ki so doživele največji uspeh. 17.15 O-peretnt zvoki. 18.00 Odlomki iz baletov P. 1. Čajkovskega. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.40 Narodne pesmi v priredbi Emila Adamiča. 20.10 Od Haydna do Dvoraka (simfonični koncert Radia Ljubljana v počastitev 250 let naSe glasbene kulture). 22.00 Poročila. 22.15 Melodije in ritmi. « plemena! POHIŠTVO PO NAJ-NIŽJIH CENAH TRSTA IN OKOLICE DOBITE V DREVOREDU XX. SEPTEMBRA ST. 53 IN UL. ZO VEN ZONI 6. VELIKA IZBIRA SPALNIC, SPREJEMNIC IN KUHINJ. Dr. N. GiGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdrav' z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca it. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsts: 14.30: Spored slovenskih narodnih s Tržaškega in Benečije. 17.30: tkJ. Partizanske koračnice. Trst II.: 15.20. * Korsakov: Skasika. 21.00: Sohumarm: Koncert *’ klavir v a-molu. - Trst I.: 14.3C: Odtomkii iz Ver-dijeve opere «Moč usode». S ov&niji*. 1 * dijska igra - Fran Levstik: Juntez. smv- liROMŠKI SALO« f J l Trg liaribr Idi 11, tal. S®’1® za dame in gospode NAJMODERNEJŠA $ DELAVA TAJ£BJfi PLAŠČEV. Velika izbirai)ladg°abrenajfi-modernega blaga nejših tovarn plačilne Krefašlui tlcfajjjj^ za dame In gosP0(l® CARLO MIIETiC" TRST, UL MILANO 25*1« Ima v zalogi vzorce «LA SARTOTECrciCA» - Solidna in ločna poslrež »j Velika izbira vseh vrst kuhaln’^°V štedilnikov na plin, tekoči plin* c*e .*• les in premog, najboljših znamk - ^'e .. hladilniki in hladilniki na led - ^ jorcfl*1 darilni predmeti, servisi iz P° ^ ,gta|j umetniške keramike, stekla PLAČILNE (II.A.ISAVH prvovrstn° P° srebre«5 f - PH^;kla eceg8 1 Vse z« %°Sl'IOj0 I bar, ** kub*!0 TBST - Trg »V. Ivana IPiaz/.a S. fiinvanni - Tel. 5U-IB PRIMORSKI MEVNJ* Batič Franc mn 5EIAVI# T B S f ui f of Jt Te/e/on ?52 ! U I) VVolverhampton še v vodstvu LONDON, 15. — Prva megla je motila prvenstvene tekme angleške lige, ni pa motila Wolverhamptona, ki 4e nadalje vztraja na prvem mestu. Tokrat je premagal Stoke z 2-1. Sunderland je izgubil pro. ti Prestonu in to na domačem igrišču Tretje moštvo pri vrhu, Burnley je porazilo Aston Viila v zelo napeti tekmi, ki bi sp lahko končala tudi drugače Londonski Arsenal je odpravil Liverpool z visokim rezultatom 5-1 in s tem nakazal znake izboljšanja. Za prvo mesto se borijo: Wolverhampton 24 točk, Burn-le.v 22 in Sunderland 21 točk Današnji tehnični rezultati: Burnley - Aston Villa 1-0. Cardiff . Manchester United 1-1, Liverpool - Arsenal 1-5, Manchester City . Charlton 5-1. Middlesborough - Derby 1-0, Newcastle - Chelsea 2-1 Pre-ston - Sunderland 3-2, Sheffield Wednesday - Portsmouth 3-4 Stoke - VVolverhampton 1-2, Tottenham - Bolton 1-1, West Bromvich . Blackpool 0-1. AMATERSKI NOGOMET Anglija-Nizozemska 22(1-2) HULL, 15. — Amaterska nogometna reprezentanca Anglije je igrala danes neodločeno proti Nizozemski. Rezultat je bil 2-2 (1-2). V drugem polčasu sta bili obe enajstorici utrujeni. Angleži so v obeh polčasih igrali bolje, toda njihov napad ni znal realizirati niti najugodnejših priložnosti. Nizozemci so prišli pred nasprotnikov gol redko, a tedaj je odlični vratar imel mnogo dela. Deset minut pred koncem je obramba gostov po nepotrebnem zrušila v kazenskem prostora angleškega srednjega napadalca. Iz enajstmetrovke so Angleži izenačili. Zaradi megle so končali tekmo z belo žogo. ZTT Teieion 95873 Zai.OŽIBlSTPO rilŽ/lSKFGfl TISKA dr. i o. x. T R S_T UL. montecchi 6 VSAKOVRSTNE PI.OSCE ZA MUTURJE. /.NAČNE ITD.' .GRAVIRANJE NA AL J Q ANTIKI MODAL BAKEH ALPAKO. d VECE JEKLU 11 u- inAKOCiNlNA. (.'ona A: meaenh» i -M« »»pr a 'rgov*K> bo. t msuiCiio- upravni 100, <>Mnrtutrr «0 • i r — £a M .H J t* vsak mn. Strine > strlpra *a vse vrste oglasov po 10 dlr» Tiska Tiskar^k* ravno >TT Pnrlrui Oonra lil S Pellico l-II.. Tel 33-82. — Rokopisi s* ne vrafalo )Z