PtiSfnTnS Leto XIL, štev, 1)3 LlnMSamu petek tL Jimfla ftji Cena 2 Din Lptravaidtvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teiefoa it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen* burgova oL 3. — Tei. 3492 ta 2492. Podružnica Maribor Aleksandrova cesta It 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Koceoora nlica SL 2. — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. aavodah: Ljob« liana it 11-842. Praha čMo 78.180. Wleo it 105.241. Uredništvo: IjaHjam: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefoo it 2440 (ponoči 2582). Celfe: Kocenova uL 8 Telef. it 190. Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Gospodarski firektorij Po vzora sovjetske petletke bi radi nemoči desničarji po&laisili z nemško sedemletko, ki naj bi se izvedla diktatorsko Berfia. It. Junffa. 'd- »Berllner Tageblatt« poroča, da krožijo v rensko - westfalskem industrijrftam okolišu že dalje časa govorice o nameri gotovih krogov, da bi se istočasno 8 preosnovo državne vlade osnoval Tiokak generalni štab gospodarskih strokovnjakov, ki naj bi sestavil načrt za gospodarsko obnovo Nemčije v teku sedmih let ter imel vsa pooblastila ta njegovo izved-uo. V tem gremiju gospodarskih voditeljev raj bi bilo večje število veleindustrijeev, ki imajo tesne zveze z desničarskimi strankami, med njimi Krapp in generalni direktor Benseh, ki je man po svojem desničarsko-radikalnem naziranju. Predsedstvo tesa gospodarskega direktorija je baje pridržano bivšemu predsedniku Državne banke dr. Scbaehtu. Nadalje se doznava, da so ob poslednjem posetu Hitlerja in voditelja >Stahlhelma< Seldteja v industrijskem ozemlju podrobno razpravljali o načrtu osnovanja sospodarskega generalnega Slaba, čigar izvor pripisujejo Hugenbergu. Berlin, 11. junija, č. Socijalno. demokratske agencije poročajo, da so se sestali v Kolnu ponovno zastopniki težka industrije iz Porenja in Westfalske z delegati nemške ljudske stranke, nemških nacijonalcev tn hitlerjevcev. Na sestankih je bil v načelu dosežen sporazum o takozvanem gospodarskem direktoriju, t j. o posebnem odboru strokovnjakov, ki bi izdelal samostojno po-lec vlade gospodarski načrt za dobo sed-nuh let in ga tudi sam diktatorski izvršil. Hitler je zahteval, naj se zamenja sedanji notranji minister, kar so mu ostale stranke obljubila. Ko je razen tega hotel še izpre-membo v resoru vojnega ministrstva, ostali delegati na to niso pristali. Tako bodo izvrševalci tega načrta za enkrat ostali brez Hitlerja, ki bo vsaj spočetka ostal takore- koč s puško ob nogi. _______ / r Pestri odmevi chequerskega sestanka Vesti o sklicanju velike svetovne finančne konference Zanimivi francoski predlogi London, 11. Jnnfja. s. Diplomatski dopisnik »Daily Telegranha« piše: V uradnih krogih so včeraj zatrjevali, »a bo Macdonald najbrže, Henderson pa gotovo v Berlinu vrnil obisk nemškima ministroma dr. Bruning« ta dr. Čurtiusa. Ce bi nemška vlada sklenila izvesti načrt skorajšnjega triletnega moratorija glede dela reparacij bi ta korak femel nujno za posledico važna pogajanja med zavezniškimi vladami ta posvetovalnim odborom za izvajanje Tonngovega načrta. Ker določa Toungov načrt samo dveletni moratorij in morebitno suspenzi jo polletne anuitete, bo potrebno za dovolitev triletnega moratorija sklicanje mednarodne konference, ker (Posvetovalni odbor za izvajanje Tonngovega načrta nima zadostnega pooblastila za dovolitev takega moratorija. Wasbtagtonskl dopisnik »Tiimesa« poroča, da je vest da se je ameriška vlada glede vprašanja vojnih dolgov ta razorožitve že odločila, za določeno politiko, netočna. V neofiojjelnlh, toda merodajnih krogih pa priznavajo, da bi utegnile nastati ofcolno-eti, t katerih bi mogli evropski dolžniki Ameriko prisiliti, da zopet sproži vprašanje dolgov. Te okolnost! bi morda lahko prepričale ameriško vlado, da je resna proučitev tega vprašanja v gospodarskem interesu vsega sveta in tudi Amerike. Pariz, 11. junija, b. Zunanjepolitični Botru dnik lista >Echo de Pariš« piše, da sta Macdonald ta Henderson svetovala obema nemškima ministroma, naj spravita — če smatrata za umestno — reparacijsko vprašanje pred ženevski studijski odbor za evropsko unijo. Dvomljivo je vsekakor, ali bi mogla Francija pristati, da bi se reparacijske zadeve razpravljale pred 27 evropskimi državami, ta ali bi ne bila Amerika ozlovoljena, če bi se skupno z vprašanjem Panevrope vsaj v nedoločeni obliki načelo ■tudi vprašanje vojnih dolgov. • Paril, 11. junija, s. Levičarski meščanski »L'Ouvre< predlaga, naj bi zunanji minister Briand po zgledu sestanka^v Chequersu v najkrajšem času. povabil državnega kan-ceiarja dr. Bruninga in zunanjega ministra dr. Čurtiusa na svoje poletno bivališče t Cocherelu, kjer naj bi % obema državniki ma pretresal vsa važna vprašanja, ki sa trenutno tičejo obeh držav. Povrafek Bruninga in Čurtiusa v Berlin Preprečene demonstracije itar. socialistov v Bremerhafnti in Berfirn se je ivečja Skupina narodnih socialistov hotela približati parniku, je policija zaplenila ta demonstrante t mdem aretirala. Berlin, 11. junija, d. Državni kancelar ftr. Bruntag ta zunanji minister dr. Curtius sta ee vrnila včeraj popoldne t Berlin. Na kolodvora so jn sprejeli angleški poslanik, zastopniki ameriškega poslanika ter več članov ta zastopnikov držaje vlade. Pri prihodu je skušalo več sto narodnih socialistov demonstrirati proti obema ministroma 8 klici: »Nemčija, zbudi se.« Policija je zaprla dohode do kolodvora, kakor tudi trg pred njim ter je potisnila narodne socialiste nazaj, zaradi česar ni prišlo do večjih Incidentov. Demonstracije narodnih socialistov so Izzvale manifestacije ostalega občinstva za oba ministra, ki sta se takoj po prihodu odpeljala v predsedni-čtvo vlade, kjer sta njenim članom poročala o razgovorih v Cheqnersn. Tudi v Bremerhafnu so skušali pri prihodu parnika »Europa«, s katerim sta se dr. Bruning ta dr. Curtius pripeljala lz Anglije, prirediti narodni socialisti demonstracije. Policija pa jih je prehitela ta je na daleč zaprla dohode k pomolu, ob katerem je pristal parnik. čoln, s katerim Berlin, 11. junija, g. Državni kancelar dr. Bruning je na današnji seji državne vlade poročal o svojem potovanju v Anglijo. Iz poročila je razvidno, da presoja državni kancelar izid sestanka v Chequersu z zmernim zadovoljstvom. V splošnem smatrajo potovanje v Anglijo kot otvoritev akcije za revizijo reparacijske pogodbe. Ofi-cijelnega koraka v tem pravcu pa ni pričakovati pred koncem julija ali začetkom avgusta. Nemška vlada bo takrat zaprosila za odgoditev plačil na način, ki je določen v Youngovem načrtu samem. Na seji vlade so pozneje razpravljali tudi o učinku nove zasilne uredbe na javnost in stranke. Državni kancelar je bil načelno rpipravljena pristati na posamezne izpre-membe zasilne uredbe, toda s pogojem, da zaradi tega ne bi bil ogrožen celokupni finančni uspeh. Glede teh izprememb bo državni kancelar zaprosil za predloge pri strankinih voditeljih; razgovori o tem so se že pričeli- Fašistični odgovor na papežev protest Nota italijanske vlade ne zadošča zahtevam Vatikana, omogoča pa nadaljevanje pogajanj Rim, 10. Jtmlja a. Odgovor italijanske vlade Vatikanu je bil sestavljen v tako polemičnem tonu, da je v Vatikanu najprej prevladovalo naziranje, naj se na noto sploh ne odgovori. Pozneje so sklenili izdelati odgovor, ki bo baje jutri izročen ita. lijanski vladi. V svoji noti zastopa Italijanska vlada stališče, da Vatikan precenjuje dalekosež-nost dogodkov. Vlada ni trpela protivati-kanskih manifestacij ali jih celo podpirala, ker so jih krajevne oblasti povsod energično zatirale. Poulične demonstracije so bile rezultat razburjenja zaradi stališča Katoliške akcije, ki je v nasprotju 8 fašističnim režimom. Vatikan se je razen tega, zavzemal za osebe, ki so se izkazale kot ostanek bivše ljudske stranke. Vlada in režim v Italiji bosta ostala zvesta prevzetim obveznostim in ne bosta izpreme-nila svojega stališča. Preden bo prišlo do sporazuma, morajo iz organizacije Katoliške akcije izginiti vse osebe, ki so sovražne fašističnemu režimu. čeprav ne vsebuje italijanski odgovor nobenega opravičila in ne obljublja nobene odpomoči, kakor je zahtevala vatikanska nota, vendar pričakujejo splošno v Rimu, da bo tvorila podlago za ureditev nastalega spora, ki je nekaj časa grozil celo s prekinjenjem diplomatskih odnoša-jev med Vatikanom in italijansko vlado. Medtem so se člani razpuščenih katoliških organizacij združili v nova društva, ki se Imenujejo »Katoliška bratstva« m ki jih vedi jo župniki. Kakor znano, je italijan- ska vlada namignila, da bi ničesar ne Imela proti takim organizacijam. Rim, 11. junija s. V diplomatskih krogih so glede spora med državo in cerkvijo mnenja, da sicer ne bodo prekinjeni diplomatski odnošaji, da pa je vendar treba računati z odstopom državnega podtajnika v Vatikanu Piccarda, ki bo že v prihodnjem konzistoriju izvoljen za kardinala. Razen tega govore tudi o odstopu sedanjega glavnega tajnika fašistične stranke Tu-ratija. Te pomembne osebne izpremembe bi bistveno olajšale diplomatska pogajanja med Vatikanom in italijansko vlado. Jugoslovenski izvoz v Italijo Rim, 11. Tunija. s. Italijanski tisk na* glasa, da je bila Italija v prvem četrtflefc ju letos najpomennbnejišii izvozni trg za Jugoslavijo, ker je prevzela 26 odstotkov jugoslov en skega izvoza. Dočim je Italija na prvem mestu za jugoslovenski izvoz, je glede uvoza komaj na četrtem mestu, ker znaša italijanski izvoz v Jugoslavijo samo polovico jiigoslov enakega izvoza v Italijo. Italijanski tisk opozarja na to s poudarkom, da i*alijansko»jugoslo> venska trgovska bilanca zopet izkazala neugodno za Italijo. Glede na vse to je pričakovati novo gospodarsko kampanflo proti Jugoslaviji. UREDBA O DRAGINJSKIH DOKLADAH Ministrski predsednik je izdal novo uredbo o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah državnih nameščencev Beograd, 11. Junija AA. Na podlagi d. 28 zakona o uradništvu z dne 31. marca 1931 je na predlog finančnega ministra predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič predpisal uredbo o dokladah uradnikom civilnega reda. Uredba določa v glavnem: I. Osebne draginjske doklade. § 1. Draginjski razred (§ 26 uradniškega zakona) obsega področje politične občine tistega kraja, v katerem je sedež pristojne oblasti, kjer nameščenec službuje. . § 2. Nameščencu, ki se začasno iz službenih razlogov mudi izven kraja, v katerem je nastavljen (§ 80 uradniškega zakona), pripada v vsakem primeru osebna draginjska doklada tistega draginjskega razreda, v katerega spada kraj, kjer je nastavljen. § 3. Mož ln žena ne moreta vsak posebej dobivati popolne osebne draginjske doklade. če stanujeta v istem kraju, nego se manjša draginjska doklada, če nista obe enaki, zmanjša na polovico. Izjemoma pa se jima osebne draginjske doklade ne zmanjšajo, čeprav stanujeta v istem kraju, če ne stanujeta skupaj zaradi ločitve zakona, ne glede na to, ali je ločitev zakona izvedena ali ne. n. Draginjske doklade na ženo. § 4. Rodbinske doklade pripadajo nameščencu za zakonito ženo. Nameščencu muslimanske veroizpovedi, ki ima več žen,, pripadajo rodbinske draginjske doklade samo za eno ženo. § 5. Rodbinske draginjske doklade za ženo ne pripadajo: a) če je žena aktivna ali upokojena državna nameščenka; b) kadar je žena v državni službi kot kontraktual-na uradnica, dnevničarka ali honorarna uradnica; c)' če ima žena več ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov; d) če živi žena ločeno od moža v svrho ločitve zakonske zveze, ne glede na to, ali je ločitev zakona izvedena ali ne. IIL Draginjske doklade ta otroke. § 7. Rodbinske draginjske doklade pripadajo nameščencu za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka. § 8. Rodbinske doklade sa otroka ne pripadajo: a) ko otrok izpolni 16. leto življenja b) ko dobi javno ali zasebno službo z več ko 250 Din čistega dohodka ▼ denarju ali pa išto vrednost v naturi; c) ko dobi na-meščenje v javnem, civilnem, vojaškem, do- brodelnem ali odgajalnem zavodu doma ali v tujini in dobi vzdiževalnino, ki presega 200 Din na mesec; d) če otrok dobiva od domačih ali pa tujih ustanov podporo za šolanje ali kakšne druge štipendije ali miloščino, ki znaša več ko 200 Din mesečno; d) kadar stopi otrok v trgovino, obrt ali kako drugo podjetje kot učenec in mu delodajalec " da potrebno vzdrževalnino; e) kadar ima otrok več ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov iz lastne imovine. § 9. Izjemoma bo dobival nameščenec rodbinske draginjske doklade za otroke tudi po izpolnjenem 16. letu, čeprav nastopijo pogoji, navedeni v prejšnjem členu: a) za hčer, ki vodi očetu - vdovcu gospodinjstvo, do polnoletnosti ali pa do njene prejšnje poroke; b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben, da bi se sam vzdrževal; c) za otroka, ki se šola doma ali na tujem v javni ali priznani zasebni šoli v splošnem ali strokovnem pouku, to pa le za dobo, v kateri ga pristojna šolska uprava vodi kot rednega učenca, najdelj pa do izpolnjenega 23. leta življenja. § 10. Če sta oče in mati državna nameščenca, pripadajo rodbinske draginjske doklade za otroke očetu, če živita ločeno v svrho ločitve zakonske zveze, se draginjske doklade izplačajo materi, če je otrok pri njej in ga vzdržuje. Če je samo mati državna nameščenka, nima pravice do rodbinskih draginjskih doklad za otroka, razen če je oče siromašen ali pa nesposobsn za služenje. Če je žena državnega nameščenca drugič poročena, ima pravico do rodbinskih draginjskih doklad za otroke iz prvega zakona. __ IV. Splošne odredbe. § 11. Nameščencu, postavljenemu iz sktž« benih razlogov v tujini pri državni ustano« vi stalnega ald začasnega značaja, pripada« jo ;ste draginjske doklade in sicer: a) v državah z manj vrednimi valutama v di« narjih; b) v državah z zdravimi valutami, v valuti dotične države in sicer: ako je vrednost denarne enote dotične države enaka ali manjša od švicarskega franka, ee računa dinar al pari. če ie vrednost denar« ne enote večja od švicarskega franka, pa se računa za enoto toliko, kolikor ustreza Švicarskemu franku. Rodbinske draginjske doklade po tej odredbi ae bodo plačevale samo za tiste rodbinske člane, ki žive z na* meščencem v tujini. § 12. Izjemno nasproti prejšnjem« Sena Nemčija ni izpolnila mirovnih pogojev Senzacionalno poročilo veleposianiške konference Društvu narodov o nemškem oboroževanju BerRn, 11. Junija AA. Uradni bulletin Društva narodov je objavil poročilo, ki ga je podpisal Briand kot predsednik velepo-slaniške konference. Poročilo je naslovljeno na tajništvo Društva narodov in pravi, da Nemčija v vprašanju razorožitve ni izpolnila vseh obveznosti versailleske pogodbe. Nemški politični krogi poudarjajo, da je Nemčija storila svojo dolžnost ta da svet Društva narodov nima nobene pravice vmešavati se v to zadevo, dokler se ni kak član sveta pritožil in utemeljil svoje pritožbe. Doslej se pa to še ni zgodilo. »Vossische Zeitung« meni, da ima poročilo politično ozadje in namen preprečiti eventualne nemške zahteve na bodoči razoroži tveni konferenci. Konfiskacija delavskih dohodkov v Rusi j V obliki notranjega posojila bodo sovjeti zaplenili delavcem prejemke za tritedensko delo Moskva. 11. junija d. Sovjetska vlada je včeraj razpisala doslej največje notranje posojilo od obstoja Sovjetske unije in sicer v višini 1600 milijonov rubljev. Posojilo je bilo razpisano pod geslom »Zagotovite tretje, odločilno leto pjatiletke!« in je bilo že v jeseni napovedano. Obrestovalo se bo po 10 odst. Posojilo obstoja iz rednih 10 odstotnih zakladnic in iz deležev pri dobičku, ki bodo izžrebarti. Obrestovani e je za 4 odstotke višje, kakor v preteklem letu. Listi izražajo upanje, da bodo vsi delavci in uslužbenci podpisali za posojilo najmanj tritedensko plačo. Mladinska organizacija (Komsol). ki ima 3 milijone članov, se poziva, naj poleg svoje samo ob sebi umev- Protesti proti zatiranju Slovakov na Madžarskem Veliko nadstrairkarsko zborovanje v Pragi. — Dr. Kramar o pravicah narodnih manjšin in o dolžnostih osvobojenih narodov Praga, 11. junija, h. že dalje časa vzne« mirjajo češko javnost vesti o zatiranju Slovakov na Madžarskem. Prav posebno je bila na to opozorjena češka javnost s tem, da je madžarska vlada razne medna rodne strokovnjake, ki so prišli tjakaj, da bi. na mestu proučili slovaške pritožbe, za: vajala in jim prikrivala pravo sliko razmer. Ze mesec dni se pripravlja po vsej Slo* vaški velika protestna akcija, ki je n?š1a povsod simpatičen odziiv. Tudi slovaški di« jakii v Pragi so dali pobudo za 6lično akci« jo v prestolnici republike in pod njihovim vodstvom ee je vršilo nocoj veliko protest* no zborovanje, na katerem so nastopili kot glavni govorniki poslanec dr. Kramaf, mini« ster dr. Hodža in znani slovaški narodna pesnik in senator Martin Razus. Udeležba na zborovanju je bila ogromna; posebno mnogoštevilno so bili navzoči slovaški, ka» kor tudi češki dijaki. Zborovaloi eo vsem trem govornikom viharno pritrjevali. Kot prvi je govoril poslanec dr. Kramaf, ki je med di-ugim izvajal, da pozdravlja to akcijo, ker ni samo manifestacija za pra» vičnost napram Slovakom, temveč manife« stacija za pravičnost napram človeštvu. »Če Imamo svojo svobodo, moramo tudi 6krbe» ti, da jo bodo irnelri tudi naši bratje v tu* jini. Nemci zelo skrbijo za 6voje_ man jšine v tujini, toda nikoli še nismo slišali, da bi bili mislili tudi na naše manjšine na Ma« džaTskem. Mi moramo dati Slovakom na Madžarskem moralne pomoči. Videti mo» rajo, da mislimo nanje in da smo velik in močan narod, ki je enoten in zaupa sam vase. . Tudi ostala dva govornika sta slncno pod* krepila namen zborovanja, za kar 6ta žela viharno odobravanje. ne dolžnosti, da podpiše posojilo, nridobi še nadaljnjih šest milijonov podpisnikov. Svet strokovnih organizacij poziva vse člane, naj žrtvujejo tritedensko plačo za državo. Listi pozivajo tudi vse delavske klube in društva k propagandi za posojilo. Vsakemu kolektivnemu posestvu, tovarni in stanovanjski hiši bo odrejena za podpis gotova vsota, pri čemer seveda z gotovostjo računajo, da bo podpisana. Zakladnice se ne morejo prodati in se morajo obdržati vseh deset let. Moskva, 11. junija, č. Novega notran je> ga posojila v znesku 1600 milijonov rub> Ijev bodo podpisali prebivalci mest 1100 milijonov, ostalih 500 milijonov pa pre» bivalci province. pripadajo osebne in rodbinske doklade ▼ dinarjih nameščencu: a) katera se v svrho zdravljenja ali pa rekonvalescence (§ 84, odst. 6 uradniškega zakona) mudi v tujini; b) kateri je poslan v tujino v svrho izpo« polnitve v neposrednem interesu službe (§ 87 uradniškega zakona). § 13. Brezplačno zdravljenje v javna bol« niči (§ 88 uradniškega zakona) ne vplava na pravico do prejemanja osebnih in rodbin* skih draginjskih doklad. § 14. Pod čistimi dohodki po tej uredbi se razumejo dohodki, ki ostanejo, če ee od brutto dohodkov odštejejo odtegljaji javnih dajatev. § 16. Za sprejemanje rodtolnskUi doklad bo državni nameščenec prejemal doklade na podlagi prijave, ki jo predpiše finančni minister, če predloži prijavo tri mesece po nastali pravici, šele od prvega dne tistega meseca, ki pride po predani prijavi. Obenem s prijavo je nameščenec dolžan predložiti vsa potrebna dokazila, a katerimi utemeljuje svoje pravice do rodibtaskth doklad. Za vsako inprememibo, kil povzroči izgubo rodbinske draginjske doklade, mora nameščenec najkasneje 30 dni po nastala IzprememJbl predložiti novo prijavo • izprememb i. § 17. Nameščenec, ki ss e njem dožeoe, da je predložil neresnično prijavo ta po njej prejema rodbinske doklade, izgubi prar vico do vseh rodbinskih draginjskih doklad za leto dni, nezakonito prejet denar pa mora vrniti po predpisih ČL 90 uradniškega zakona, po sklepu, ki ga je izdal finančni minister. Vrhu tega pride nameščenec v 41-SLiplinarno preiskavo ta ee obtoži po kazenskem zakonu zaradi prevare. Za uvedbo disciplinarnega postopka ta predajo sodišču je pristojen resorni minister. § 18. Vsa potrebna pojasnila glede izvajanja te uredbe teda finančni minister. Pritožbe v sporih, nastaliii pri izvajanju te uredbe, se predajo preko pristojne oblaist! ministrstvu. § 19. Ta vredba stopi ▼ veljavo, ko ss razglasi v »Službenih novinah«. Takrat gube veljavo odredbe ministrskega sveta e draginjskih dokladah državnih uradnikov civilnega reda D. R. 4-2.300-1924 z vsemi spremembami ln dopolnitvami, koMkor se nanašajo na državne nameščence, ki dobivajo osebne ta rodbinske draginjske doklade po odredbah uradniškega zakona a dne 31. marca 1931. Kraljeviči med dalmatinskim ljudstvom - Split, 11. junrja. n. Včeraj popoldne m prispeli na admiralski ladifi »ViHa* pod kraljevsko zastavo v sek> Milna naši krax Ijievioi. Čeprav njihov poset ni b9 napo« vedan, j« vendar ljudstvo, čim je zagle* klalo kraljevo zastavo na bližajočem se brodu, razobesilo zastave ter se zbralo skupno s Sokoli ta njihovo godbo na oba* li. Navdušeno pozdravljeni so si kralje« viči med pokanjem topičev oglodali me« steče ter se nato povrnili v Split Poroka pricese Deane Bukarešta, 11. junija, s. Poroka pnoce* se Ileane z bivšim nadvojvodom Antonom Habsburškim bo dne 25. junija v kralje« vem gradu v Sinaji. Ženin bo prispel te dni v Bukarešto in bo čas do poroke pre« bil kot gost kraljevske rodbine v kopali« šču Baldžik. Zagrebški proces Zagreb, 11. junija, n. V procesu protff Hraniloviču in tovarišem so danes nadalje« Vali s Stanjem policijskih spisov. Edima osebno zaslišana priča je bM danes na* mestnik državnega tožilca dr. Maroktao. ki je izpovedal, da je opazil na pismu med corpora delicti, ki jih je izročila policija preiskovalnemu sodniku, zlepljeno eno stran kuverte s svilenim papirjem in ca njim še poseben skrit papirček. Državni tožiliec je dal kuverto komisijsko raztrgarti in je bila najdena v njej posebna Šifri« Tana pisava, ki je do danes niso mo^Ii razrešiti. Afera v grškem parlamentu Atene, 11. junija. A A. V debati o no« vem finančnem zakonu je prišlo v parla« m en tu do spora med predsednikom vlade Ven^zelom in bivšim ministrom Kafandari« sem. Venizelog je izjavil, da opozicija s svojim trdovratnim odporom proti finanč« nemu zakonu ne dela pravilno, ker mu je neki opozicijski vodja in njegov bivši mi« n4ster svetoval, naj proti opozicijskemu de« magoškemu tisku ustvari vladin demago« ški tisk. Ta predlog je on seveda odkloniL Nato je vstal Kafandaris in izjavil, da Veni ze log misli nanj, vendar pa mu rti nikoli kaj sličnega predlagal. Venizelos je Kafandarsu odvrnil, da ga ne more več titulnratii z gospodom in oe ne bi bil predsednik vlade, bi ga oklofutal aK pozval na dvoboj. Venizelos je takoj po« ski predsedniku parlamenta tudi pismo, v katerem zahteva častno Tazsodišče, ki naj razsodi ta spor. Kafandaris je ta predlog sprejel. ^»sassfc ^ " Polet brez motorja preko Alp Interlaken, 11. junija. AA. Nemški letalec Groenhoff se je v sredo popoldne dvignil ® letalom brez motorja s sedla Jungfran ta poletel v višavo 4200 m, kjer je* večkrat obkrožil vrh te gore. Po enonrnem poleta je pristal v Interlakenu. To je prvi polet preko Alp z letalom brez motorja. Jugoslovenski bojevniki zopef v Parizu Sprejem na našem poslaništvu — Nagovor poslanika Spatefkovfča Ogled kolonialne razstave Pari*, 11. junija. A A. Delegati bivših ju* goslovenskih bojevnikov in rezervnih ofi* cirjcv »o se včeraj ob 11. dopoldne vrnili v Parz. Tam so šli na grob generala Sar« raila, ustanovitelja solunske fronte, in po* ložili nanj venec. Z groba so delegati odšli na jugoslovensko poslaništvo, kjer jih je pozdravil poslanik dr. Spalajkovič. V svo* jem pozdravnem govoru je rekel med dru* gim: »Čudovita je iskrenost francosko«jugo* slovenskih odnosajev, ki so vedno bodj čvr* •ti m trajni. Naša zveza je izraz ne le lo* gične potrebe, temveč tudi izraz čuvstev, srca in duše. Sami 6te se prepričali o iskre* nosti. trdnosti in nespremenljivosti fran* noskih čuvstev, kjer ni nič diplomatskega, političnega. Prepričal,- ete se, da sta naši dve državi zvezani z nera združljivimi vezmi. To ste čuli tudi na najvišjem me6tu, -n ni dvoma, da so ta čuvstva in to soglasje čvrstejša od vseh pogodb.« Govor dr. Spalajkoviča »o prisotni spre* -jeli z navdušenimi vzkliki Nj. Vel. kralju Aleksandru in Jugoslaviji. Odgovoril je v imenu delegatov bivših bojevnikov pred* sednik Radosavljev^č. V svojem govoru je naglasil, da bodo bivši bojevniki vedno pripravljeni pomagati Nj. Vel. kralju, kra* ljevski vladi in diplomatom pri njihovih velik-h smotrih v korist kralja in domovi* ne, Korakalj bodo po poti, ki jim jo je po* kazal Nj. Vel. kralj. Zaključil je: Ko je iz* ginila Rusija, je stopila na njeno mesto Francija kot naša -najboljša prijateljica. Ži» vela Francija!« Pariz, U. jumja. AA. 400 bivših jugoslo« venskih bojevnikov je obiskalo včeraj ko* lonijalno razstavo v Vincenne6U. Sprejel jih .je tajnik razstavljalnega odbora, ki jim je zaželel prisrčno dobrodošlico. Po ogledu razstave je bil prirejen jugoslovenski m bo« jevrrikom v velikem paviljonu banket. Po* leg jugoslovenskih delegatov in predstav« nikov jugoslovenskega poslaništva so pri* sostvovali banketu predsednik zveze biv* ših francoskih bojevnikov general Ulmo, predsednik Poilus d' Orient Macherauld in mnoge druge osebnost4. V svojih govorih so 6e francoski predstavniki zahvalili biv* šim jugoslovenskim bojevnikom, da so ob i* skali Francijo. V imenu Jugoslovenov se je zahvalil za lep sprejem g. Savič. Zasilna odredba nemške vlade Bertln, 9. junija. V Cbequersu sta Brfininz in Curtius svojim angleškim kolegom dokazovala nevzdržen gospodarski položaj Nemčije, kar najbrže niso bile le prazne besede, sa! so v predmestjih Berlina napadi in plenitve trgovin z živili skoraj na dnevnem redu. Kliub tem žalostnim pojavom je bila nemška vlada prisiljena, da z odločno gesto ponovno zareže v živo meso svojih delavskih množic in iztisne iz njih ogromne milijone za primanjkljaj v tekočem državnem proračunu. Finančne zakonske uredbe, ki nalaga te nove težke žrtve nemškemu ljud-etvu. ni sklenil parlament ker ga je Bruning po izglasovanju proračuna takoj poslal na počitnice do meseca oktobra, temveč io je proglasila vlada z zasilno uredbo po čl. 48. ustave, ki daje v kritičnih časih vladi zakonodajno oblast Nemški proračun za prihodnje budžet-sko leto. ki začenja s 1. julijem, izkazuje približno 2 milijardi mark deficita To bajno vsoto je bilo treba seveda na kak način pokriti, ako naj Nemčija izpolnjuje svoje obveznosti ter si še naprej ohrani oni kredit. ki si ga je pridobila zadnja leta. Ker so Nemci šele kred kratkim dobili veliko mednarodno posojilo, jim je ta pot sedaj zaprta in zateči so se morali k svojim lastnim notranjim silam. Izbrali so si pa za to obisk svojih ministrov iz Londona, da dokažejo svetu svojo dobro voljo za iz-Dolnitev obveznosti. Nove davščine na ben-cin. vžigalice in druge predmete potroše-nja. ki so jih uvedli že s fiijančnim zvonom. niso mogle izpolniti ogromnega primanjkljaja in Brunine se ie moral odločiti k daljnjemu izredno radikalnemu koraku Manjkajoče milijone je treba iztisniti jz na. «*oda s pomočio novih davkov. Vsi člani vlade in eksperti so bili odločno mnenja, da industrija in ostale produktivne sile v državi ne prenesejo absolutno nobene nove obremenitve, češ da je njihova davčna sposobnost napeta že do skrajnosti in da bi vsak ponoven pritisk imel kot neizogib« no posledico denarne polome in odpuščanja delavcev, kar bi sociialni nered in težave še pomnožilo in število brezposelnih le še povečalo. Tako se je vlada odločila, da primanjkljaj ti ti r j a od malega človeka, nameščencev in delavcev s stalnimi prejemki. Davek .ie progresiven in so ga oproščeni samo oni delojemalci, katerih prejemki znašajo manj ko 1200 mark letno. Cilj in smoter zasilne naredbe ie po besedah vladnega proglasa ozdravljenje državnih financ in poživljenje narodnega gospodarstva. Način za dosego tega pa ie pri ljudstvu tako nepriljubljen in celo za-sovražen, da grozi razmajati parlamentarno osnovo, na katero se opira sedanja vla. da. Vlada ie od volitev 14. septembra odvisna od pomoči in milosti socijalistov, ki jo dosedaj iz strahu pred zmago reakei. Je držali na površju. Sodelovanje srednjih meščanskih strank in socijalistov je postalo že političen aksijom v nemškem javnem živlienju in ob velikem letnem zboru socijalistične stranke v Lipskem začetkom tega meseca ie strankina skupščina odobrila to politiko. »Stranka je pripravljena še naprej podpirati Briiningovo vlado, čeprav so meje, preko katerih ne more iti« tako so takrat sklenili. Te meje so pa sedaj po Briiningovi zasilni uredbi zelo, zelo blizu, ker bo sccijalistična stranka težko zagovarjala novj finančni zakon, ki ščiti industrijalce in agrarce ter izžema poslednje čare iz delavskih množic, posebno v času, ko so izdatki za plačp in mezde tekom eneea leta padli za nič manj kot 9 milijard mark letno. Od vseh strani prihajajo razburjeni protesti, a oni del vladnega proglasa, kjer je rečeno, da bo vlada uporabila nove davke za pospešenie gospodarstva. vzbuja celo posmeh v socialističnih krogih. Celotni obrat nemškega gospodarstva znaša danes kljub krizi še vedno okoli 200 milijard mark letno. Pri tem gospodarskem podjetja ne predstavlja 140 milijonov, ki jih je vlada določila za »pogon narodne industrije« niti ene tisočinke. Neki berlinski list pravi, da Se to isto. kakor da bi kdo hotel brzovlak brez stroja soraviti v pogon s parom fijakerskih klju-set Ni čuda, da v takem političnem položaju tudi desničarska opozicijonalca Hu-genber«r in Hitler, ki jima iz načelne opozicije pritrjujejo komunisti, napenjata vse sile. da vržeta Briiningovo vlado. Desničarska jn levičarska opozicija zahtevata z vso vehemenco sklicanje parlamenta, da se ta izreče o novi zasilm uredbi, ki tako hudo zadeva vse sloje. V Dusseldorfu ie grmel Hugenberg svojim pristašem: »Lahko Je voditi tako hlapčevsko politiko na stroške osnovnih potreb našega izčrpane?« naroda. Ali ni duh naše vlade za las nodoben onemu v Atenah in Karta*' in ob uri njihovega orobada. ki ?e bodril Rimljane k uničujočemu udarcu?« Razumljivo ie. di se vlada položaja nopolnoma zaveda in trudi z vsemi credstvf. da bi zahtevo opozicije preprečila; upa namreč, da se bodo do je- seni duhovi polegli, ko se bodo pokazali blagodejni uspehi nove zakonske odredbe. Padec Briiningove' vlade bi pa vrgel Nemčijo v črno negotovost, iz katere ne bi bilo izhoda, ter jo skoro gotovo pripeljal do državljanske vojne. Krasna jugoslovenska prireditev v lipskem Leipzig, 7. junija V petek sta bolgarski in jugoslovenski dijaški klub v Lipskem v prostorih restavracije »Wald-Cafč« skupno obhajala praznik sv. Cirila in Metoda. Ta prva prireditev jugoslovenskih in bolgarskih slušateljev lipske univerze je nad vse pričakovanje krasno uspela. Odzvalo se je nad 500 povabljencev, med njimi tudi precej Nemcev domačinov. Cilj prireditve je bil v prvi vrsti tesnejše sodelovanje bolgarske in jugoslovenske kolonije v Lipskem v cilju propagande za jugoslovensko-bolgar-sko zbližanje. Na slavnost pa so bile povabljene tudi vse druge v Lipskem se nahajajoče slovanske narodnosti (Poljaki, Cehi, Lužički Srbi in Rusi), tako da je imela slavnost vseslovanski značaj. V največjem številu so se odzvali Poljaki s svojim generalnim konzulom na čelu. a tudi drugi Slovani so bili častno zastopani. Program prireditve, katere predsednik je bil Zagrebčan dr. Hupfeld, je bil zelo pester. Po pozdravnem nagovoru predsednika bolgarskega dijaškega kluba g. Ivanova je predaval profesor dr. R Trautmann. ravnatelj slovanskega instituta na lipski univerzi, o življenju, delovanju in pomenu slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Posebno je poudarjal njuno stremljenje po slovanskem bogoslužju in očrtal borbo, ki sta jo morala voditi z nemškimi cerkvenimi dostojanstveniki. Sv. Ciril ln Metod sta morda nevede in nehote postala prva po-četnika ne le jugoslovenske, temveč sploh vseslovanske ideje in prva slovanska borca proti germanski ekspanziji. Za svoje skoro enourno predavanje je žel odlični znanstvenik viharen aplavz. Sledile so godbene in plesne točke, izvajane izključno od Slovanov. Z uprav ra-finirano fineso je izvajal nekaj točk na klavirju Rus Rudjakov, učenec profesorja Panerja. Bolgarsko-jugoslovenski pevski zbor je zapel Ciril-Metodovo himno, češki in poljski zbor pa vsak po eno svojih narodnih pesmi. Od plesnih točk je prav posebno ugajala poljska narodna mazurka, izvajana od 20 temperamentnih Poljakov in Poljakinj V narodnih nošah. Tudi bolgarsko in srbsko kolo sta bili na programu in sta razvneli k sodelovanju tudi nemške domačine, predvsem pa mlade domačinke. Ta res animirana in prav slovansko domača prireditev je trajala do 2. ponoči. Posebno za nas naročeni tramvajski vozovi so nas po prireditvi prepeljali nazaj v mesto. Spotoma pa smo zapeli še »Po jezeru« in »Milo lunico«, tako da se je glasila tudi lepa slovenska pesem. Jugoslovenski in bolgarski študentje ne mislijo ostati samo pri tej prvi prireditvi; odločeni so, da bodo prav pridno nadaljevali in se kolikor mogoče pogosto shajali. Omeniti moram še, da je v Lipskem okoli 70 bolgarskih in okoli 20 jugoslovenskih univerzitetnih slušateljev. Jugosloveni so le Srbi in Hrvati, Slovenca ni nobenega. Edini Slovenec na lepi prireditvi je bil pisec teh vrstic, ki pa, na žalost, ni več akademik. I. F. Slovanski ženski kongres Variava, 11. junija. AA. Včeraj je bil slovesno otvorjen kongres zveze organizacij slovanskih žen. Prisotni so bili jugoslovenski in bolgarski poslanik, predstavnik češkoslovaškega poslaništva, predsednik poljskega Sejma, zastopnik ministra za zunanje zadeve ter mnogoštevilne delegacije raznih korporacij. Kongres je pozdravil predsednik zveze slovanskih društev na PoLjskem Hubička, ki Je tudi predlagal predsedstvo kongresa. V predsedstvo so bile izvoljene za češkoslovaško Molarova, Kapkova in Golova, za Jugoslavijo ga. Pro-danovičeva, za Poljsko Javorkova ln še-deko. V imenu bolgarskih žen je pozdravila kongres ga. Robev, soproga bolgarskega poslanika v Varšavi, v imenu češkoslovaške ga. Molarova, v imenu Kola jugoslovenskih sester pa ga. Prodanovičsva iz Beograda. Nato so bili izvoljeni posebni odbori za proučevanje posameznih vprašanj. Seja Je bilo potem zaključena, članice odbora so si po skupnem kosilu ogledale po-edine socialne ustanove v Varšavi. Nov* predsednik francoskega senata Pari*, 11. junija g. Francoski senat je danes v drugih volitvah izvolil kandidata desnice Lebruna s 147 glasovi za predsednika senata. Nasprotni kandidat Jelanne-ney je dobil 139 glasov. Neurje v Furlaniji MIlan, 11. junija i. V zapadnj Furlaniji je divjal v pretekli noči hud vihar s točo in bliskom. Na mnogih krajih je vihar podrl brzojavne drogove. Strela je med drugim udarila v neko delavnico ter jo popolnoma razdejala. Polja so bila na debelo pokrita z ledeno točo Važen ukrep za zaščito naših hmeljarjev ' Novi zakon, ki ga ie pravkar podpisal kralj, določa, da kmet. ki ie prodal svoje pridelke pred spravilom, lahko odstopi od prodajne ooeodbe. ako še ni oddal svojega blaga. Dolžan pa je kmet vrniti kupcu znesek, ki ca je prejel na račun ali kot kupnino, in 10 odstotne obresti. Dogovorjena odstopnina ali kazen (na or. dvojna ara) za primer neizpolnjene pogodbe, ne veljata. Določbe novega zakona veljajo tudi za prodajne pogodbe o nedozorelih poljskih pridelkih, ki so bile sklenjene pred uve- ljavijenjem tega zakona, ako izpolnitveni rok teh pogodb nastopi šele po uveljavlje-nju tega zakona, ki bo stopil v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah«. Poleg pridelovalcev žita bodo pozdravili ta zakon predvsem naši hmeljarji, saj je zakonodajalec ugodil njihovi dolgoletni želii. naj se prepove predprodaja hmelja. Ni bilo hmeljarskega zborovanja, na katerem se ne bi o tem govorilo. Pogosto je še sneg pokrival hmeljišča, ko ie prišel k hmeljarju nrekunec in ea nagovarjal, naj mu proda tisti hmeliski pridelek, ki bo še-lp pognal iz zemlje. Posebno zadnja leta Sc ie vedno bolj uveljavljal ta loterijski način prodaje in smo nedavno poročali, da ie letos v naprej prodanih že 2000 metrskih stotov pridelka. Ce vpoštevamo sedanie stanje nasadov, lahko z vso gotovostjo sklepamo, da bo v najboljšem primeru letos le slaba srednja hmeljarska letina. 2000 stotov znači ori tem stanju že dobro četrtino pridelka, ki je že v rokah trgovine. Seveda bodo rekli trgovci, da ie ta navedba količine pred-prodanega hmelja hudo pretirana. Stara navada je že. da kupec in hmeljar zelo pogosto skrivata pogodbo — kupec iz trgovinskih ozirov. hmeljar pa iz sramu, ker se zaveda, da ie predprodaja v škodo splošnim hmeljarskim koristim, in ker noče pokazati, da tako zelo potrebuje denar. Niso zapisane kar na sleno te res visoke številke, temveč po dobrih informacijah pri hmeljarjih, ki letos iziemno skoro nič ne prikrivajo svojih v naprej prodanih količin. »Pa so vendar že tri leta dobro odrezali svoj hmeli« bodo odgovarjali trgovci in tudi hmeljarji. Na videz imajo prav. a le navidez, ker so velike količine v na-nre.i prodanega blaga vsakikrat že mesec pred sezono določile višino tistoletne cene. Ko se ie hmeli spravil, so trgovci vsakikrat seveda naiprei pobrali v pred-prodaji nakupljene množine in so tako zavlekli nakupovanje hmelja za kakih 14 dni. Ta dva tedna sta bila pa tudi vedno odločilna za ves ootek prodajne kampanje. Kupca ni bilo od nikoder, dočim so bile ceste polne hemliskih vozov Hmeljarii, ki so jim v tem času šepetali razni meše-tarji na uho vesti o slabih kupčijskih na-dah. so oričeli zdvojevati in sio bili prav mehki, ko se ie začela kunčiia. Zato ie imela trgovina prav lahek posel in je lahko kupila po nižjih cenah, kakor so bile v predprodaji. Tako le nastal varljiv videz, kakor da le prodala v naprej dobra kupčija. in so se šteli tisti hmeljarii, ki so sklenili take kupčije, za pametne može. trgovci Vpa naravnost za dobrotnike hmeljarjev. Tri leta se je vršila nemoteno ta igra. nov zakon ji j* napravil konec in bodo že letos imeli naši hmeljarji od njeza veliko korist, saj se bo začela letošnja hmeljarska kampanja takoj s kupčijo brez zavla-čevalnega prevzemanja v naprej prodanega blaga. Kai bo pa e naprej prodanim blagom? Ce hoče hmeljar izpolniti svojo pogodbo, jo lahko izpolni; siliti ga trgovec ne more. Zakon določa, da mora kmet. ki hoče razveljaviti predprodajno pogodbo, dati odstop od pogodbe ustno ali pismeno na zapisnik pri okrajnem sodišču, in sicer pred potekom roka za izpolnitev pogodbe. Isto časno mora položiti znesek, ki ga mora kupcu vrniti. Pogodbe o hmeliski predprodaji imajo določen le letnik 'in vrsto hmelja na primer (1 stot Goldinga letnika 1931., lepo obranega in zelene barve), nimajo pa določenega nikakega roka. Ker proda hmeljar navadno le del svojega pridelka v predprodaji, bo Prav lahko v ugodnem primeru prodal drugi del. uničil prejšnjo pogodbo z izjavo in vrnil denar kupcu. Letošnje predprodajne pogodbe določajo v pričakovanju slabe letine ali za primer vremenske uime. da kmeljar ki ne bo imel dovolj pridelka, lahko vrne denar kupcu z zakonitimi obrestmi Nejasnost je sejai le v primeru, če ie kdo prodal ves pridelek v predprodaji ali oa bo komaj toliko pridelal kolikor je v naprej prodal. Kupec sicer ne more pridelka od njega takoj po običaju zahtevati, ker nima roka. dokler oa hmeljar ne proda svojega blaga. nima od kod vzeti denarja, da ga položi za kupca pri sodišču. V takem primeru bi bilo na mestu, da se dobijo lombardni krediti na tako blago in bi imela novousta. novljena zadruga za prodajo hmelja hvaležno nalogo, da izvede te transakcije v dobro poedinih prizadetih hmeljarjev in v splošno korist domačega trga. Kakor vse kaže. bo letos po obilnem skrčenju hmeljišč po vsem svetu in spričo splošnega slabega stanja rastline zelo padel pridelek hmelja. Zato daje novi zakon hmeljarjem upanje, da bodo imeli letos po dolgih letih spet sami v rokah potek hmeljarske kampanje in do neke meje tudi začetno višino cene. ki že leta ni bila v pravem razmerju s svetovnimi tržišči baš zaradi kvarnega vpliva prodaje v naprej. Francija kupuje nase žito Beograd. 11. junija, p. Francoska vlada je dostavila vs.em zainteresiranim vladam v Evropi praktične predloge za sanacijo gospodarske krize, ki so izzvali zelo ugo« den vtis. Francija v svojih predlogih ne zahteva nobene konference ali razgovorov, temveč postavlja enostavno ponudbo za nakup našega žita po ugodnih cenah. Na* daljmja pogajanja se bodo vodila v okviru teh predlogov. Jubilej beograjske trgovske mladine Beograd, n. junija p. Organizacija beograjske trgovske mladine se pripravlja, da 21. t. m. svečano proslavi 50-letnico svojega obstoja in plodnega delovanja. V to svrho bo izdala spomenico, ki bo izredno lepo opremljena in za katero je podaril Nj. Vel. kralj svojo sliko s posvetilom, ki se glasi: »V priznanje starim in pobudo mladim. Aleksander!« Krvavi komimističiii izgredi v Nemčiji V mnogih mestih so komunistični demonstranti napadli policijo, ki je streljala - Barikade na ulicah Berlin, 11. junija, g. Po vsej NsmSiji se nadzornik. Izmed demonstrantov pa je bil 3® dvignil vihar odpora proti zadnji vladni zasilni uredbi. V teku noči je prišlo v mnogih industrijskih mestih Nemčije do krvavih spopadov s policijo, pri katerih je bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih. Komunisti so po objavljeni zasilni uredbi zelo pospešili svojo propagando in so našli med množico silno veliko pristalav, ker vlada posebno med brezposelnimi zaradi dolgotrajnega brezdelja in znižanja podpor ogorčeno razpoloženje. Množice se nagibajo k radi-kalizmu in se priključujejo deloma narodnim soeijalistom, deloma pa komunistom. V starem mestu v Frankfurtu ob Mani je prišlo ponoči do težkih izgredov. Okoli 10. zvečer so priredili komunisti velik obhod po ulicah, v katerem so vzklikali proti vladi in državnemu kancelarju. Kassel, 11. junija č. Snoči Je prišlo do neobičajno burnih in krvavih komunističnih demonstracij. Pod geslom, da hočejo demonstrirati proti vladi, so se pričeli komunisti zvečer zbirati po ulicah ter razbijati trgovske lokale, zlasti pa trgovine z živili. Prišlo je do izredno ,'iudih spopadov med demonstranti in policijo, ki je hotela zavarovati trgovine v starem delu mesta. Tu so demonstranti pričeli rušiti ceste in z granitnimi kockami ter kosi asfalta napadati policijo, dočim so iz gornjih nadstropij hiš in celo s streh streljali in metali kamenje na stražnike. Pri demonstracijah je bil ubit neki policijski eden smrtno ranjen, ker je policija v rb-rambi streljala. Streljanje je bilo čuti do 1. ponoči. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih. Frankfurt, 11. junija č. V starem delu meeta so vprizorili komunisti sroči izredno hrupne demonstracije. Prikorakali so na ulice ▼ organiziranem sprevodu, prepevajoč in vzklikajoč proti vladi. Pričeli so napadati trgovine, ki jih je policija po možnosti takoj zastražila. Zato pa so jo pričeli demonstranti obdelavati s kamenjem in s cvetličnimi lonci iz višjih nadstropij. Policija je morala prihiteti v ka-mljonih, streljajoč na levo in desno, da ja cčistila ulice. Temu nastopu policije se komunisti niso več ustavljali, tako da k sreči ni bil nihče težje ranjen. Tudi iz drugih mest Nemčije javljajo o komunističnih nemirih. Vse kaže, da so te demonstracije organizirane po načrtu. Mannheim, 11. junija č. V Mannheimu je došlo snoči do hudih spopadov komunistov s policijo. Na mnogih krajih so se razvile krvave ulične borbe. V nekaterih ulicah so demonstranti raztrgali pločnike ter s ksjnnitimi kockami, tramovi in podobnimi predmeti postavili Barikade. Ko so . .ičeli demonstranti streljati proti policiji in metati nanjo kamerje, je bila tudi nolicija prisiljena streljati. Po dolgih nemirih v noč je javnim organom uspelo vzpostaviti red. Grozna smrt v potopljeni podmornici Izginilo je zadnje upanje, da bi mogli rešiti potopljene mornarje, ker onemogoča slabo vreme reševalna dela Kitajskem Hermesa prispelo poročilo, da je bilo na Kitajskem v sredo slabo vreme in da so vse zveze s ponesrečeno podmor« nico prekinjene. Vrhovnj poveljnik ameri* škega vojnega brodov.ia v Aziji ie pomidni za rešilna dela ameriško reševalno ladjo »Pigeon«. Angleški admiral je ponudbo sprejel. Nadalje ij-avlja admirali teta, da so časopisne vesti o tem. da je bila vzpostav* Ijena zveza z 8 možmi v podmornici, ne« resnične. VajbajveJ, 11. junija. AA. Po zadnj& vo. steh je malo upanja, da bi rešili mornarje, ki so v potopljeni podmornici »Poseidon«. Poskus, da bi prišli ž njimi v zvezo, se je ponesrečil. Tudi če se posreči dvigniti pod« mornico, je skoraj izključeno, da bi kateri izmed mornarjev še živeL London, 11, junija. AA. O podmornici »Poseidon«, ki se je potonila v torek, ni •nadaljnjih vesti. Rešilna dela so bila vče* •raj zaradi slabega vremena nekoliko ovi* rana. Ve6t, da se je posrečilo dobiti zve* zo z osmimi še živimi mornarji v podmor« niči, ni potrjena, Admiraliteta pravi, da ni prejela nobenega poročila o tem, da bi bili v ponesrečeni podmornici še živi mor» narfi. London, 11. junija, g. Po brezžičnih ve* steh i« Šanghaja ni mogoče dobiti s potop* ljeno angleško podmornico »Poseidon« no* bene zveze, tako da je smatrati, da bodo ostali vsi poskusi za rešitev potopljenih mornarjev brezuspešni. London, 11. junija. AA. Admirali teta na* znanja,' da je od vrhovnega poveljnika na Citroenova karavana v Jugoslaviji Beograd, 11. junija, p. Dne 25. t. m. zve« čer pride v Beograd velika karavana 40 avtomobilov znanega podjetja. Citroen. Avtomobili bodo raznega tipa, med njimi nekateri s kolesi na tekočem traku, ki se predvsem uporabljajo za poljedelska dela. S to karavano, ki potuje po vsej Evropi, bo dospel tudi Citroen sam. V Beograd bo dopotovala iz Bukarešte, kjer se bo mudila osem dni in kjer bodo avtomobile demonstrirali tudi pred kraljem Karolom. Huda nezgoda djakovskih športnikov Djakovo, 11. junija, n. Preteklo nede* Ijo se je vršila v Djudjenovcu nogometna tekma, na katero so se odpeljali djakovski nogometaši s tovornimi avtomobili. Pri povratku pa so športniki doživeli hudo ne> srečo. Pri Podgorcu je počila enemu iz* med avtobusov pnevmatika na sprednjem kolesu in se je vozilo prevrnilo. Sedem športnikov so dvignili izpod vozila z zvi* timi nogami, enega z zlomljeno nogo, tro» je pa z maj širni poškodbami. Hudo poško« dovan je bil tudi sodni dnevničar Bunda, ki so ga morali prepeljati v osješko bol« nico. Amundsen se živ? Berlin, 11. junija. AA. Ameriški raz* iskovaJec polarnega ozemlja Fiala je po* slal sovjetski ekspedioiji, ki odpotuje iz Arhamgelska 15. julija v polarne kraje, pišimo, v katerem pravi, da ni izključeno, da je pogrešani raziskovalec Amundsen še živ in da živi na otoku prestolonasled* nika Rudolfa blizu Franc Jožefove zemlje. Znani ruski raziskovalec prof. Wiese je izjavil, da bodo Amundsena iskali. Maščevanje šefa dunajskih Uakerjev Dunaj. 11. junija, g. Sef klakerjev na dunajski državni operi Oton Stieglitz, čegar delovanje je svoječasno preprečil ravnatelj Kraus, se je sedaj maščeval in sicer na tak način, da bo bržkone prišlo do velikega družabnega škandala. Stieglitz objavlja danes v brošuri pod naslovom »Das Forum« ostre napade na generalnega intendanta zveznih gledališč Schneiderhahna, ravnatelja Krausa, glavnega režiserja dr W«al-lersteina in druge umetnike, ki jim očita razen drugega tudi nenravna dejanja. Brošura ie bila kmalu po izidu zaplenjena. Intendant Schneiderhahn j« razen tega vložil tožbo proti Stieglitzu. Nov angleški zračni orjak London, 11. junija, d. V stremljenju, da bi zagotovila v vojaAkem ln civilnem letalstvu vodilno mesto, gradi Anglija ogromno letalo, ki bo po hiksuzu, udobno sti in sposobnosti prekašalo znano nemško veliko letalo »Do X«. Novega zračnega orjaka kradi »o naročilu ministrstva za zrakoplov« t vo Wickers Avlatlon Companr ▼ Sonthaimptonu; letalo bo Imelo šest motorjev Rol 1 s-Royce-Buzzard po 1000 k«. Veliko bo približno kakor letalo »Do X*. Do-mnetrajo, da ga bodo uporabljali sa polete te Anglije v Indijo. Največja njegova brzina bo vnašala 230 km na uro, normalna po ▼t>rečna brzina pa 190 km. »Do X« poleti v Severno Amerfko Frledrlchshafen, 11. junija. AA. Iz W,v shlugtona poročajo, da je ameriška -vlala dovolila nemškemu letalu »Do Xc polet v Zedinjene države. V Franciji prijeti bolgarski razbojniki Pariz, II. junija. AA. Havas poroča ia Marseillea: Policija jo prijela tri botigansks na)bo> nike in sicer Danča Petkova, Uzunova m Bojana Georgijeva, ki so zakrivili v Bol« gariji in v Jugoslaviji nad 20 težkih zlo* činov in več umorov. Pri preisikavi nji* hovih sob v hotelu je policija našla razne dokumente in orožje. Zločinci bodo izro« ceni bolgarskim oblastem. Avstrijski državni primanjkljaj Duna). 11. junHa, d. Finančni odsek Narodnega sveta je včeraj sprejel vladni predlog o zvišanju carine na čaj in kavo. Med debato je označil finančni minister dr. Juch državni primanjkljaj na približno vsoto 150 milijonov šilingov. Ta primanjkljaj namerava vlada pokriti s prihranki v znesku 96 milijonov in z novimi dohodki v znesku 53 milijonov. Prihranki naj bi se dosegli s črtanjem izdatkov v proračunih v višini 64 milijonov, z reformo brezposelnega zavarovanja, ki bi naj prinesla 16 milijonov, im z zmanjšanjem plač v znesku 16 milijonov. Nove dohodke naj bi prinesla podražitev tobaka, carina na čaj in kavo ter uslužbenski davek. Zaradi resnosti položaja je minister apeliral na vse stranke, naj smatrajo vladni predlog za državno potrebo. ker drugačni ukrepi ne bi bili zadosti učinkoviti. Mednarodna letalska konferenca Bukarešta, 11. gumija. A A. Me«tearodna konferenca srakoplovne zveze Je nadaljevala posvetovanja v Sinaji. Na sejah so razpravljali o konkretnih predlogih, ki se nanašajo na letala brez motorjev. Nato so bili sprejeti predlogi grške, litovske ln kanadske delegacije o sprejemu njihovih držav r mednarodno zvezo. Knez Bibesco se je zahvalil udeležencem konference za diplomo, ki mu je bila izročena in ki so Jo podpisali vsi delegatu Bukarešta, 11. junija AA. Nagrada romunskega aerokluba v znesku 100.000 l^ev je bila podeljena Italijanski esfcadrL V nedeljo 14. t. m. ob 17.30 — Igrfšče SE Ilirije državno prvenstvo HAŠK s ILIRIJA (prvak Zagreba) Predtekma ob 16. Ilirija Jun. : Hašk jun. 7088 Ob vsakem vremenu. Vremenska naooved . Zagrebška vremenska napoved za danes! Stalno toplo vreme, oblačnost spremenljiva, slabi jnSnl vetrovi. — Situacija precej stanovitna V južni Evropi je barometer ski pritisk narasel, dočian prekrivalo centralno in severno Evropo depresije. V zvezi s tem je zabeleženo stalno dviganje temperature. Barometerski pritisk se Je r snloSnem dvignil za 1 do 3 mm, tempera ture pa so oarastle za l do 5 stopinj, največ r centralnih krajih in Bosni Dunajska vremenska napoved za petek: Soparno vreme e krajevnimi nevihtami. Naši kraji in l|ud|e Ob prihodu naših rojakov iz Amerike Pomen fzseljeniškega kongresa. — Propaganda za repatriacijo Ljubljana, 11. junija. Svojo staro domovino obišče v kratkem Zopet večja skupina naših rojakov iz Ame« rike. Narodni izšeljeniški odbor. Družba (fv. Rafaela za varstvo izseljencev in za« gre-bška organizacija izseljencev so imele 10. t. m. v Ljubljani sejo, na kateri se je sklenilo, da se priredi skupini naš*h roja« kov iz Amerike, ki jo bo vodil g. Mladi« nec iz New Yorka, ob prihodu 27. t. m. na jeseniški postaji slovesen sprejem. Tudi Ljubljana bo te izletnike, večmoma brate in sestre iz Savske banovine, slovesno spre« jjela, pozdravila in pogostila. Ob prihodu naših rojakov bo otvorjen v Delavski zbornici izšel jeniški kongres, ki ee bo v ZagTebu nadaljeval, v Beogradu pa končal. Izletnik^ bodo še isti dan ob 17. nadaljevala potovanje v Zagreb. Druga skupina naših rojakov, večinoma članov Kranjske slovenske katoliške jednote v Jolietu, bo dospela 29. t. m. zjutraj na Je« senice in bodo navedena društva tudi tej skupini pripravila presrčen sprejem. Vse izseljeniške organizacije vabijo v slogi in v duhu jugoslovenske akcije ves narod, da presrčno pozdravi naše rojake 0e glede na nekdanjo strankarsko pripad« nost. Rojaki naj bodo prepričani, da je na« še uedinjenje dejstvo m da smo vsi ponos« ni na svojo kraljevino Jugoslavijo. T^ vtisi bodo našim dragim bratom in sestram, kd so zapustili staro domovino zaradi teda« njih težkih razmer, dali morda ideje in na« črt, da bi se sedaj, ko vladajo v Amerik* tako težke razmere, e svojimi prihranki in izkušnjami vrnili rajši v domovino ter tu ustanavljali nova podjetja za izdelovanje takega blaga, ki ga moramo sedaj še uva« žati iz mozemstva. Na izseljeniškem kon« gresu bo treba razpravljati o zboljšanju našega gospodarstva, da bi rešili one na« še rojake, ki živijo brez dohodkov od svo« jiih težko zasluženih prihrankov sedaj ▼ Ameriki. Teh prihrankov bo prej ali slej konec in potem bo sledilo splošno obubožan je našega ž;vlja v Ameriki. Odborova seja Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev je sprejela predlog g. patra Zakrajška, da se čestita g. dr Ara« nickemu k njegovemu imenovanju za vi« šjega svetnika ministrstva socialne politi« ke, ministru socialne politike pa se zahvali, ker 6i je 'zbral tako dobrega strokovnjaka za svojega prvega svetovalca pri reševanju izseljeniških vprašanj. Zahvalno pismo koroških rojakov Mati domovina }e materinsko St. Jakob v Rožu, junija. Z negotovimi koraki smo prihajali 13. jnaja na kolodvor v Podroščici, da se od« Iieijemo v Jugoslavijo — v Ljubljano, Ce« ie in Maribor igrat svojo staro koroško povest o »Miklovi Zali«. Skrb je polnila naša srca. kaj poreče Ljubljana na naš preprost nastoip v koro« Skem narečju. »Morda jim bomo kakor tujci...« Ko smo se pa bližali jeseniške« mu kolodvora, smo zaslišali petje dece, nato pa doživeli prisrčen sprejem. Prav tako smo bili sprejeti v Ljubljani, v Ce« lju in še posebno v Mariboru. Viharne pvacije v gledališčih, povsod prijaizna slo« ■venska beseda, slovenski napisi, skrbna ■jvrs+režba, vse to nas je presenetilo in oča« r&lo. Občutili smo, da nismo tujci, am» sprejela svojo koroško deco pak bratje med brati. Bilo nam je kakor otroku, ki po dolgem času pride iz tujine in spozna svojo ma« ter. Zazrli smo materi v obraz in srce nam je vzitrepetalo: Kako si lepa, kako s* bogata! »Sinček« je prišel k tebi in ti bo« ječe prinesel skromno darilce — šopek rož, ne dragocenih rož iz negovanih vrtov, ampak preprostih rožic s koroških travmi« kov in planin... Ali jih boš ponosna za« vrgla? A mati se ni sramovala otroka, z velikim veseljem je sprejela skromni dar, prižela svojega otroka na srce m mu po« kazala svojo ljubezen. Le prehitro (je potekel odmerjeni nam čas in z žalostnim srcem smo se morali zopet posloviti. Kličemo Vam še enkrat iz vse duše: Prisrčna hvala in na svidenje! Pred kongresom narodnih železničarjev Orgasifzacifa s 35,000 člani — Ljubljana, 11. junija. Po prizadevan ju in na pobudo zveze ju« goslovenskih železničarjev so se zbrali f>red 13 leti v dneh 25. do 27. aprila 1919 ir BeogTadu jugoslovenski nacionalno mi« sleči železničar j" in si ustvarili mogočno jjuiSoslovensko žele^ničaTsko organizacijo: Udruženje jugoslovenskih nacionalnih že« lezničarjev. ki je sprejela v svoj sestav na kongresu v Ljubljani tudi še brodarje. Pro« motno osobje železniških in brodarskih o.stanov v naši državi je združeno v mo« gočnr organizaciji 35.000 članov, ki s svo« jim nacionalnim strokovnim nepolitičnim stremljenjem deluje za blagor stroke, ustanove, naToda in države. Delovanj« na strokovnem, gospodarskem ln kulturnem področju je v dobi zadnjih T3 let doseglo lepe uspehe. Vzlic svoji težki in odgovorni službi, ki jo vrše želez« carji v svojem napornem poklicu v žgo« či letni vročini in najhujšem zimskem mrazu zvesto m marljivo, še vendar niso uspeli fzvojevati svojemu stanu zadovoljiv, današnjim razmeram odgovarjajoč gmotni položaj, da bi uslužbenci vseh kategorij in vseh panog železniške službe bili rešeni Pomen manifestacije v Mariboru moreči h skrbi za rodbino in dom, kii jih spremljajo v služb j in izven nje. Tudi 8 tega v'dika bodo železničarji in brodarjli na svojem XIII. kongresu obravnavali vsa pereča vprašanja in storili potrebne sklepe za zboljšanje gmotnih razmer ju« g ©slovenskih železničarjev in brodarjev. Letos v dneh 12. do 15. junija se bo vr« šil na naši severni meji v jugoslovenskem Mariboru XIII. kongres nacionalnih želez« ničarjev m brodarjev, ki bodo manifestira« H mogočno edinstvo stroke in nacionalne misli v vsej državi. Iz vseh krajev naše lepe domovine so prijavljeni Številni ude« leženci. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana pa poziva tovariše iz Slovenije, da tu« dii oni v črm večjem številu pribite na kongres, da bodo orm številne}© zbrani po« kazali javnosti in narodu svoje nacionalno mišljeni« in strokovno zavest, fc« jo izra» ža.jo kot vaižen «n narodnemu gospodarstvu koristen činitelj v državi. BLED. Poštna dtirekcija se naproša, d« postavi ob cesti pri Zdraviliškem parku poštni nabiralnik. Na zdraviliškem domu je sioer nabiralnik, ali je preveč od rok in skrit, da ga je težko videti, zaito »e gostje jezijo, ker ga morajo iskati Obupno dejanje pekovskega vajenca Brez vsakega razloga se je na podstrešju obesa 15-1 etri mladenič Maribor, 1L junija. V podstrešju hiše št. 16. v Taborski uH-r1 je našel snoči okoli 18. ure realčan Ro-Ženvel na perilni vrvi obešenega 15-letne-ga pekovskega vajenca Karla Kožarja. Na njegove klice prihiteli sosedi so takoj sneli nesrečnega dečka ter ga poskušali z umetnim dihanjem vzbuditi k življenju. Vsi napori so ostali zaman ter ni preostalo medtem došlemu zdravniku dr, Zorjanu dru-gpsga, kakor ugotoviti smrt mladega obu-panca ter odredil prevoz njegovega trupla v mestno mrtvašnico na Pobrežju. Karel Kožar se je učil pri pekovskemu mojstru Franclu, ki ga je vzljubil zaradi njegove mirne in tihe narave ter mu poveril razprodajo kruha. Mladenič se je rad igral s prijatelji ter je še uro pred smrtjo zbijal na dvorišču žogo v družbi realčana Roženvela in pekovskega učenca Kukoviča Antona. Pri igri je bil popolnoma miren in ni niti najmanj kazal, da bo izvršil čez dobro uro tako usodepoln korak. Po igri je odšel v svojo spalnico, kjer je še veselo žvižgal. Pol ure pred smrtjo je obiskal še svojo mater in govoril z njo z največjim mirom o navadnih rečeh, da pač ni mogla niti slutiti, kake misli se pode po glavi obupanega dečka. Od matere se je odpravil na podstrešje, kjer je izvršil obupni čin. Zapustil ni nobenega pisanja, iz katerega bi bilo mogoče razvideti vzrok njegove smrti. Spominjajte se slepih! Živahen tujski promet v Ljubljani Ljubljana, II. junija. Ustanovitev tuj skoprom etnega sveta za Ljubljano je v kratki dobi pokazala, da je bila taka institucija za mesto prepo« trebna. Tujskoprometni svet pa je tudi izbral vodnike, ki so zmožni tujcu raztol« mačiti vse kulturnohistorione, zgodovinske in druge zanimivosti Ljubljane. Pred po« sebno komisijo, ki so jo tvorili podžupan in predsednik sveta prof. Evgen Jarc, taj* nik sveta in mag. svet. dr. Brilej, šolski nadzornik v pok. g. J. NVester, tajnik ZOI dir. Ivan Pless in mag. pis. ravnatelj Dra» go Šebenik, je napravilo z odličnim in prav dobrim uspehom 9 kandidatov izpite za vodnike, ki so že bili tujcem v splošno zadovoljstvo na razpolago. Za prihodnje dni je najavljenih več dl« jaških ekskurzij v Ljubljano in .Slovenijo sploh. Jutri dopoldne pride v Ljubljano 50 dijakinj IV. letnika učiteljišča v Sarajevu v spremstvu 2 profesoric in 1 profesorja. Iz Sombora pa pride 19. t. m. 30 učenk in šest učiteljev tamošnje ženske meščanske šole. Najavljeni so tudi dijaki iz Češko« slovaške. V maju in prve dni junija je prišlo v Ljubljano že več društev in šo» larjev, in sicer v skupnem številu 411 oseb. Bili pa so zastopniki raznih korporacij tu« di iz Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije in Holandske. Splošna statistika o tujskem prometu za prve mesece še ni točno se« stavljena, pač pa je po dosedanjih podat« kih posneti, da je tujski promet maja in junija zelo narasel. Izlet šumarjev v Bosno Ljubljana, 11. junija. Jug o« loven sko šumarsko udruženj« ei je postavilo v svoj program, da organizira strokovne ekskurzije v tu« in inozemstvo. Prvi izlet je organiziralo v Bosno početek junija v področje bivšega Steinbeisovega podjetja, sedaj Šipad. Ekskurznje se je udeležilo 15 člspov pod vodstvom dro» štvenega tajnika dr. Neidhardta iz Za gre« ba. Izletniki so si ogledali ogromno eks« ploatacijo bosanskih gotzdov, katere je od o je virSil ženinov pri« jatelj posestnikov sin 2SIetni Franc Hla« dika. Ko se j« med fanti nekoliko pomu« diil ,so ti pričeli med seboj zbirati denar« ne prispevke za godca Grivca iz Poljan, ki se je nahajal v njihovi družbi in z nji* mi vasoval. To je nekatere vasovalce tako raztogotilo, da so se, bilo je okoli 3. ure ' zjutraj, sačeli prepirali te iz prepira se jo izciiml splošen pretep z nora m voznimi ročicami. Nesrečno naključje je hotdo, da je naj« več udarcev dobil najsnirnejši vasovalec, 251etni Hladika Franc, kateremu so udar« ci ročice zdrobili levo roko v komolcu in podlabtnico, zaradi česar je moral fant iskati zdravniško pomoč v kandijski bol« nicL Poleg njega so dobili poškodbe z no« (žem še Krivec Franc in Kralj Miha, oba posestniška sinova iz Št. Jurja, bi pa sta ostala v domači oskrbi. Orožništvo je pre« tepače prijavilo sodišču, kjer jih čaika za« služena nagrada. Mala železniška nesreča v Lescah Bled, 11. junija. V soboto zjutraj ee jo pripetila pri že« lezniškem prdazu v Lescah železniška ne« sreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žr< tev. Tovornemu vlaku, ki je vozil okrog 8. proti Radovljici, so se iztirili iz neznane« ga vzroka trije vagonu Prvi vagon takoj za lokomotivo je samo nekoliko odskočil, drugi vagon sc je prevrnil, a tretji »e je postavil čez tir in tako zaprl pot železni* škerrru prometu. Na pomoč je bilo poizva* no železniško osobje z Jesenic, ki jc pri* spelo s pomožno lokomotivo in potreb* nimi pripravami. S pomočjo domačih de« lavcev »o v teku dveh ur postavili dva vagona na tir, tretji vagon pa odmakn;,i ob železniško progo. Jutranji monakovski brzovlak, ki odhaja z Jesenic ob pol 8., je imel zaradi tega dve uri zamude. V nedeljo 14. t nu ob 17.30 — Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo HAŠK i ILIRIJA (prvak Zagreba) Predtekma ob 16. Ilirija jtm. : Hašh jnn. 7088 Ob vsakem vremenu. Razstava Karle Mrakove v Zagrebu (Salon TTHrich, 1. do 14. junija) Izdajatelj »Saimorodnosti«r go« spod Ivo Sever nam je poslal na» slednji članek o zagrebški t&t>* stavi Karle Mrakove z željo, da ga v celoti objavimo in tako po* pravimo krivico, ki se po njegovem mnenju nanaša tej umetnici. Čla* nek objavljamo brez izprememb, vso odgovornost zanj pa prepu« ščamo g. Severju. Uredništvo. Zavedam se, da ostanem v mejah naj« strožje objektivnosti, če konstatiram za uvod dejstvo, da ni slovenske oblikujoče umetnosti v svetu še nikdar predstavljal umetnik tako veličastnih kvalitet, oe kon* »tatiram. da je ta mlada, genij a lin a — že« na vrh iste in morda začetek v novo epo> ho. ter da ji med sliikaricamd in kipari« cami vseh časov ni najti premca. (Kje je?) Z ozirom na to, da se nahajajo glavna dela te izredno plodovite umetnice radi prireditve kolektivne razstave že nekaj časa v Parizu, so razstavljena tu večinoma dela. ki so nastala v teku zadnjih dveh mesecev v Zagrebu — vendar je tudi to povsem dovolj, da se nasluti in občuti vsa njena kreativna moč. Portret karikaturista Mika Bambiča po« daja vso notranjo disharmonijo tega — vedno se smehljajočega, IjudomnMega umetnika, ki je z prezrelostjo intelekta spregledal vse malenkostno početje, vso relativnost človeških naporov in dejanj — in ki iz njega prav radi tega isa kljub v srce segajoči resnobi veye dih tragiko* mično*karikaturnega; portret — in z njim torej portretirane« — združuje v sebi kva« litete one vrste, na kakršne bi mogel biti ponosen kak Moliere ali Voltaire. Portret mladega, pretresljivo globokega pisatelja Are Grabeljska, glasnika trpečih in po* zabljenih, podaja vso tragično neizbežnost brezkompromisnega, v daljne, težke cilje zazrtega socialnega borca. Kot ta dva, sta tudi portreta Rlanke Paljan in Sonje Sen ver, ki nosita plašč, telo in glavo kot dia« dem, kot kraljevsko krono, radi povsem kontrernih značajev izvedena in izkom« pomirana v povsem kontrernih, iz njih sa« mih samorod.no ustvarjenih t. j. njim edi« no adekvatnih tehnikah; dočim je Blanka polna siibilinskega, leonardovsikega, vse ne« izvestne možnosti razodevajočega demon« skega podsmeha, kii navdaja človeka s strahom — s tisto grozo nikamor in ven« dar vsepovsod zazrtih oči, je v portretu Sonje podan kontrast med otroško malobo in iskrenostjo oči in med otroško razoča« ranim smehljajem: ta dualizem obeh pa je ujet v tako otmeno formo, v tako moč« no sintezo, da ne more pomeniti razkro* ja, temveč le polnost življenja. Portret diplomata X očitujie fantastično močne atavistične instinkte, ki so take vršite, da jih diplomatski zamodoujem, prepuščajoč njih odgonetko bistrovidnemu gledalcu sa« memu, ki bo, podobno kot v izredno než* ni. a že tragično«vseslutni Kokici, v mno« gih ostalih ter v portretu kritika Ivo Se« verja odkril noto, pred katero bi se publi« ka zgrozila, če bi jo odgonetnila: bodoča tragika, smrt in konec teh ljudi je kot na božji dlani jasno in neizprosno prepisana iz nosilcev teh obrazov... teh sodobnih, večnih sfing, ki jim je dana tolika oblast, da tzprenrinjajo dvorano, v kateri vise, v resnobno Svetišče, polno življenjskih usod in razodetij, ki segajo praizvoru življenja in človeka do dna, ter prerokujejo iz da« nih pogojev in vzrokov — posledice, uso» de... Radi tega bi bilo odoeč, opisovati vso galerijo portretirancev, od preprosto»otme' ne Momque, preko monumentalnega Glumca, resnobnega Dalmatinca in grafika H. H. do nenavadno živih figur Smehljat jočega se Dalmatinca in žvižgajočega mla> deniča: saj stoje vsi na enakem nivoju; medsebojna razlika, pomembnost in manj« pomembnost izvira zgolj iz manjše izraz« nosti, potence in kompliciranosti — por« tretirancev, kar zopet kaže na resinobo in absolutno, življenjsko-uiuefcniško objektiv« nost. Ne glede na njih splošno«umetniško vrednost pomenijo te podobe za portreti* ranče in poznavalce istih še posebno sen* zacijo kot odkritje in objektiviranje —• božje podobe v človeku, kot razodetje po« zabljene praresnice, da je človeški obraz, da je vse telo Ie vidna manifestacija ne« vidne, a vsezazmavne človeške notranjo« sti. Treba je bilo, da se je pojavila — žena, z vsemi specifično in večno«žen« skostniimi prani ca vos tmi in pogledi na svet, da se je mogel roditi — na povsem novih bazah ustvarjeni, novo resnico, moč in lepoto razodevajoči umetniški portret, portret, kakršen pomeni napram vsem la« skajočim t. j. resnico potvarjajočim aili napram vsem realističnim t. j. vrtanje ff« žično pojroovanim portretom pravo prav« cato revolucijo: more sc reči, da je ume t« niči uspelo, z »magičnimi« t. j. do najglob« ljiih, skritih spoznanj segajooimi silami (skozi pri zimo okostja, mišičja, živcev, kr« vi in kože) naslikati ono, kar se naslikati ne da — dušo... Človeka.. ' štiri reprodukcije portretov prinaša« zagrebška revija »Svijet« od 6. t m. Ivo Sever. Zlati šah Ljubljana, 11. junija. V sredo popoldne s« je vršila v opernem gledališču v prid sokoiskemu skladu pre« miera nove pravljične igre Marije Grošlje* ve »Zlati šah«, k' jo je naštudrrala avto« rica sama. Dvorana je bila polna najmfetj« šib obiskovalcev, ki 60 s pravim otroškim vživetjem sledili čudovitim prigodam kra« Ijične Lučke, njenega junaškega osvobodi« telja Zmagoslava, lažLrešitelja Matjaža Debelolaža pl. Blamaža to norčijam Ko« njička Ihaha, dvornega norca. Te in ostle vloge so bile v dobrih rokah in malo ob« činstvo ni štedilo nikomur z odobrava« njem. Igrale so gojenke licejske osnovne šole in ženske realne gimnazije ter akade« miki. Morda bi bil uspeh še večj% če bi se avtorica odločila za črtanje nekaterih dol« goveznosti in sentimentalnosti. Pravljica Žaromil Ljubljana, 8.- junija. Soparno popoldne in sobota. Utrujenost že premaguje ljudi in lega na ulice. V opernem gledališču tabori deca. FoS» mrak. Deca šumi. Zastor je še zaprt, ko gosta zavesa v stanovanju. Dobrodejen hlad. Velika dvorana je videti še večja. Slovesnost veje v nji. Z visoke lože dru« gega nadstropja potuje pogled. Končno do« jameš razsežnost sveta, v katerem »i: Otroško gledališče. Pa ni bilo ustvarjeno zanje. Otroci so si ga prisvojili. V globo« k iih sedežih sedi glavica pri glavici. Tako sedi zmagovalec. Bele oblekce. Poleg njih dame, mlade in stare gospe, mamice in učiteljice in tetke. To so gostje. Otroci jih dobrodušno in čim dostojneje odliiku* jejo. Nekaj gcwpodov je vmes, ki spadajo k gledališču. Otroci se zanje ne zmenijo. Vržeš oči v sredino. Na dijaškem sto* jišou je jedro, srce. Zaželiš si v sredino, tu gori se čutiš predaleč. Kdo sedi v par« terju? Gledaš oblekce. Otroci so možje in gospe. Gospoda. Nekaj prostorov je praznih. Kje so otroci predmestja? Kje orni siromašnih staršev? Začutiš, da jih še ni. Ti, ki so tu, so prišli pred njimi, prvi in so osvojili gledališče, da pridejo tudi oni, ld jih v soboto popoldne L 1931. še ni. Gotovo pridejo, morajo. V dvorani je do« sti prostora, o dosti prostora. Otrok ga zahteva tako malo. Te drobne dušice ima« jo prostora za vse. Zastor se dvigne. Tišina. Dedek ogra« duje svoj Kras. Burja šumi mimo koče in mu podira ogrado krog njivice. Veterni* ce ga podijo. Prišle so kraške vile, ki va« rujejo zaklad. Kraljica je z njimi. Uče Koiziiča: To je dobro, to je slabo. Dolgo« bradec je priden. Dedov vnuk Žaromil gre po svetu. Škratje. Kralj čmčigaj. Potepin Činči* gajev poroča. Začarajo vile v zajčke. Pri Bisernici y njenem podzemskem kraljem Domače vesti « Za drugo »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonijahio razstavo v dneh od 15. do 25. junija se Je priglasilo tudi le^o število udeležencev, tako da se bo ekskurzija izvedla to6no po programu. Vse priprave so dogotovljene. Udeležencem smo 2e razposlali vidirane potne liste in razstavne legitimacije ter zadnja navodila. Udeleženci se zberejo v ponedeljek 15. t. m. od 19.30 do 20.30 zvečer r vrtnem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani, da se seznanijo. Zunanja udele žeaci lahko tam tudi večerjajo. Odhod bo ob 20.50 z gorenjskim brzovlakom. Po zadnjih sporočilih iz Pariza bo naša družba tudi tokrat ložirala v lepem, modernem ln komfortnem hotelu Charleston na Boule-vardu Rochechouart št. 55, kamor lahko udeleženci in njih svojci dirigirajo svojo pošto. + Dijaško potovanje v Francijo. V Beogradu se organizira ekskurzija študentov visokih in srednjih šol. ki bodo v času od 26. julija do 6. avgusta poselili Francijo. Iz praktičnih razlogov bodo potovali v skupinah po 30 študentov pod vodstvom svojih profesorjev. Prijave za ekskurzijo sprejemajo šolske uprave. Ekskurzisfi si bodo v Parizu razen ostalih znamenitosti ogledali tudi- kolonijalno razstavo. Gena za potovanje znaša od Ljubljane 1580, od Jesenic ba 1550 Din. V tej vsoti so zaračunani stroški za bivanje v Franciji, za prehrano, za ogledovanje Pariza in njeg-ove okolice in za oskrbo na potovanju. Glede na potne liste je treba točno prijaviti ime, rojstni kraj. kraj šole in priložiti po dve fotografiji. Vse to je treba do 1 julija poslati društvu »Jugoslovenski turista« v Beogradu, Knez Mihajlova 7. ♦ Skupščina Zveze Jugoslovenskih mest. V Sarajevu se bo 20. t. m. vršila letna skupščina Zveze jugoslovenskih mest. jutri pa bo v Zagrebu se.ia poslovnega in nadzornega odbora Zveze, na kateri pridejo v razpravo predmeti, ki so na programu glavne skupščine. * Prosvetna konferenca kranjske sokol-ske župe. Ob priliki naraščajskega zleta bo v nedeljo 14. t. m. v Radovljici prosvetna konferenca z naslednjim dnevnim redom: pozdrav in poročilo predsednika, razgovor glede organizacije prosvetnega dela, prosvetn? dan in slučajnosti. Te konierence naj se udeleže razen društvenih prosvetar-jev tudi drugi, ki se zanimajo za »osvet-no delo v Sokolu in so pripravljeni sodelovati. ♦ Farmacevti zahtevajo posebno farmacevtsko fakulteto. Jugoslovenski akademski klub v Zagrebu je s svoje plenarne skupščine poslal ministru prosvete resolucijo, v kateri prosi, naj se ustanovi samostojna farmacevtska fakulteta ter da se tudi iz-premenj sedanja uredba za študente farmacije. Študij naj bi trajal štiri leta. naj bi se praksa vršila v posebni univerzitetni lekarni in naj bi se iz bakteriologije. anatomije in farmakologije polagal diplomski izpit Magister farmacije naj bi po dveletni praksi opravil strokovni izpit. * članom OUZD. Cesto se dogaia d* delavci, ki so zaposleni v zavarovanju podvrženem delu, obobolenju, porodu, nezgodi in smrti ne prejmejo zakonitih dajatev, ker ne poznajo zakonitih predpisov, oziroma pogojev, ki omogočajo nemoteno dodeljevanje pripadajočih podpor. Nepoznanje tozadevnih predpisov povzroča tudi neljube spore med člani in upravo OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je, ho- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatuij, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, padavine v mm. 11. junija. Ljubliana 7. 766.5, 17.6, 83, tiho, 10. —, —; Maribor 7, 765.2, 18.2, 86. tiho. 10, dež, 0.8; Zagreb 7. 765.9. 20.1. 87, SEl. 9, —, —; Beograd 7. 765.7. 18.7, 84. tiho. 8, dež, 0.1; Sarajevo 7, 767.9, 16.3, 78. tiho, 8. —. —; Skoplje 7, 766.4, 19.9, 64. tiho. 6. — —; Kumbor 7. 764.2. 24.2. 58. NNW4. 5, —, —; Split 7, 765.9. 24.3, 57. NE4. 6. —. —; Rab 7. 766.5, 24.1, 90, tiho, 9. —. —; Vis 7, ni čitljivo, 22.4, 45. NI. 2, —. —; Mostar 7, 765 0. 22.1. 65. tiho, 7. —. —. Temperatura, (prve številke pomenijo naivišjo, druge najnižjo) v Ljubljani 27.8, 15.2 Mariboru 23.6, 12.3. Zagrebu 29.5, 17.3, Beogradu 27.3, 16.0, Sarajevu 25.4. 11.3, Skopliu 27.2 12.2. Kumboru 29.7, 19.4, Splitu 29.3, 19.9, Rabu 29.2. 19.8, Visu 27.6, 18.2. Mostarju 30.1. 17.2. Solnce vzhaja ob 4.13. zahaja ob 19.46. Luna vzhaja ob 1.20, zahaja ob 15.10. stvu Medvedka plešeta. To je dobro. Še vse se godi. A predstave je konec. V dvorani šumi, ploskanje, pisateljica je prejela rož, otroci odhajajo. Od vseh stra« ni se ponavlja učeni kozliček. Gledališče se je odprlo na ulico. Tako je bilo tudi v odmorih in pravljice še ni konec. Otro* kom žarijo oči. Pravljica Zaromil. Odnesli so jo popolnoma vso s seboj. Ta uspeh je dosegla pisateljica Ruža Petelinova, učiteljica iz Trsta, lri uči se* daj v Škocjanu. Žaromril, pravljična igra v štirih dejanjih je za nas njeno prvo delo. Gledališče ji je pomagalo s štirimi člani. Skrbinšek je dal deda Dobronada, Ralkarjeva Burjo, Kukčeva Bisernico, Slavčerva kralja Cinči« gaja. Režiral je g. O. Sest. Igro uprizarja drušvo »Atenam, igrajo pa otroci, ki so povabili kot gosta Gorčevega Mitjo. Sami imajo Močana, ki mu je kos. Mitja je igral Žaromila prav ddbro, Močan potepina. Veternice, vile in škratje delujejo brez« hibno, kozličku Dol gob radcu dado prosto* ra, kolikor se spodobi in višje sile so v njih prav krotke. Višek ugodja za oči sta rajanje in ples. Da, ples male, kaiko ji je ime? Vse to so imeli otroci in za odrastle se niso zmenili nič, kvečjemu za pisateljico. Ona je imela svoj dan in ii moramo česti* tati. Nekje je baje izjavila, da bo njena pravljica — pravljica tudi za odrastle in bo menda res. Ustvarjanje Petelinove je v bistvu originalno in razvojno odprto. Da so otroci, igralci in odlično občinstvo, sprejeli njen svet za svojega, je resničen uspeh. Pot otroškemu gledališču! X. G. teč temeljito seznaniti svoje člane z vsemi predpisi o postopku ob obolenjih, nezgodah, porodih Itd., izdal knjižico dr. Jože Bohinjca »Pomoč delavcem«, katera v pregledni obliki našteva vse zakonite predpise in navodila, kako naj član ravna, kadar potrebuje pomoč od zavoda. Knjižici je priložen tudi tabelaričen pregled odtegljajev, ki jih mora plačati delojemalec v posameznih mezdnih razredih od svojih prejemkov na mesec, teden in dan. Istotako vsebuje knjižica navodila o prijavi delavcev in nameščencev v zavarovanje in drugih dolžnosti delodajalcev ter je koristna tudi delodajalcem. Zakaj tudi delodajalci opuščajo iz nevednosti in nepoučenosti marsikaj, kar ima za posledico, da njih uslužbenci ne dobe zakonitih podpor. Krivdo pa nato zvra-čajo nehote eni in drugi na urad. Poznanje zakona in drugih, določb utegne, če že ne popolnoma, vsaj večinoma odpraviti neprijetna nesporazumljenja, krivice in spore. Vsem, ki ae jih tiče zakon o zavarovanju delavcev, priporočamo, da si nabavijo knjižico »Pomoč delavcem«. — Dobiva se pri OUZD v Ljubljani in vseh njega ekspoziturah po nabavni ceni Din 4.—. * V vojaško glasbeno šolo v Vršen bo letos sprejetih do 120 mladeničev v starosti od 14 do 16 let. ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole. Prošnji za sprejem se mora priložiti pismena obveza staršev ali varuha, da so voljni poravnat! vso materijalrao škodo, ki bi io morebiti sin ali varovanec povzročil šoli ter povrniti stroške za šolanje, ako bi sin ali varovanec bil odpuščen iz šole zaradi slabega zadržanja. Gojenec pa se mora tudi obvezati. da bo po šoli služil v vojaški muzi-ki dvakrat toliko let. kolikor jih je pro-vedel v šoli. Za sprejem naj se gojenci prijavijo kapelniku najbližje vojaške muzike. Šola traia štiri leta. Ali trpite na zapeki? Gnjilobo, vrenje, vetrove vam naglo odstranjujejo dražeje ARITN 8088 Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4—6 krat. * Službeni list dravske banovine objavlja v 35. številki med drugim: zakon o pobijanju endemičnega sifilisa, zakon o oprostitvi Sokola kraljevine Jugoslavije od plačevanja taks, uredbo o izpremembi uredbe, s katero se določajo število in sedeži javnih notarjev, uredbo o specijalnih dodatkih za epidemijsko službo, izpremembo uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osobja. začasna pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita, pravilnik o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov in izpre-membe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. * Poroki. Pretekli teden se je poročil v Perlasu v Banatu poročnik 7. letalskega polka g. Božo Rovšek sin znanega in uglednega ljubljanskega fotografa, z gdč. Emico Czolderjevo iz Perlesa, hčerko ugledne tamošnje rodbine. — Kovaški moj-stei v Star; Loki g. Anton Hafner se je poročil z gdč. Frančiško Krekovo s Pevnega. Obilo sreče! * »Mladi stražar«. Izšla je 10. številka »Mladega stražarja«, glasilo pomladka Jadranske straže. S to številko je zaključen •2. letnik. Na prvi strani objavlja pozdrav obiska mladih kraljjičev na inašem Jadranu, na kar slede izbrani prispevki obeh urednikov Katalinica - Jeretova in Emila Cara ter sotrudnikov Kraljica, Garčina in Žica. »Mladi stražar« izhaja vsakega 15. v mesecu in stane celoletno 20 Din. Naroča se v Split«, Bana Jelačiča ulica 1. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrl g. Fran P o d 1 i p n i k, krojaški mojster in posestnik. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 14. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. —- V celjski bolnici je umrla v sredo 771etna Marjeta Vecova, vdova po mizarju iz Celja (Gosposka ul. 9), v četrtek 11. t. m. pa 531etni rudar Jože Pristovšek iz Sevnice. — V Glog-nitzi v Avstriji je umrl hrastnlškl rojak g. Jakob S i ko ve c, rudniški nadpaznik, brat g. Martina šikovca, uradnika Bratov« ske skladnice v Hrastniku. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Oeromna palača Jugoslovenske akademije. Danes bo v Zagrebu na Trgu kralja Petra položen temeljni kamen za novo stanovanjsko palačo Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti. Poslopje bo petnadstropno. obp krili pa bosta imeli štiri nadstropja. Glavna fronta bo dolga 127 m. V novi palači bo 54 modernih stanovanj. * Velik napredek v rlbarstvu. Motorni čoln »Napredak« iz Bola v Dalmaciji je pri otoku Pagu naenkrat vlovil poldrugi vagon tunov. Zgodilo se je prvič, da ie v naših vodah bila naenkrat vlovljena tolika količina. * Nedeljski Izletniški vlak štev. 9027 na progi Brezno-Ribnica-Maribor gl. kol., ki ie odhajal iz Brezna-Ribnice ob 21. uri ter prihajal v Maribor gl. kol. ob 22. uri 4 min. se pričenši s 14. juniiem zaradi slabe frekvence ukine. Nedeljska vlaka št. 9022 Maribor gl kol. - Brezno-Ribnica im v obratni smeri vlak št 9025 vozita še nadalje nespremenjeno toda brez povlastice. * Osemletni deček padel Iz petega nadstropja. V Šenoini ulici v Zagrebu je iz petega nadstropja padel na dvorišče osemletni deček Slavko Mihalič in je na mestu obležal mrtev Deček se je namreč s svojim bratom Vladimirom igral na strehi: ko pa ie slišal, da ga kliče mati. je hotel s strehe skočiti na okno stopnišča, pri tem pa je padel v globočino 20 metrov. * K požaru v .fešenet na Dravskem polju nam pišejo. da je prvo prispelo na kraj nesreče gasilno društvo iz Zg. Polskave in ne iz Sp Polskave. kakor je bilo pomotno navedeno. Pod vodstvom načelnika trgovca g Kapella Mirka so zgornjepolskavski gasilci takoj z VsO vnemo stopili v akcijo. Tstotako gre vsem ostalim gasilnim dru-Št/om vsa hvala za požrtvovalnost Vitek §tas povzdigniti ln obdržati aa kateremkoli mesto telesa bre« diete, brei idravil, kopeli lo doltoSUDill tdnrilcih načinov morete • iraaoosfcUa Udtlko« Popolnoma tnnanja poraba. Krepi kot«, ae sapnica gub. Ze Šestega dne vide* b s p e b. Lekarna pri .Sv. Trojstvu* ZAGREB, ILICA 48, kjer lahko doott« po)a«nUo • te« aspeineas sred itrg. N* tU oče prizoaaic. 8.88 Depot trn Sarajevo: Apoteka kod ,Orla' Mr. Vranic Depot ta Sk»|>Ije- Dvorski *[>ot*k» Bo^ojevič. Depot za Osijek: Apoteka Govorkorich * K hudi nesreči pri gradnii blejske ceste nam poročajo z Bleda, da ponesrečenec ni bil miner, nego delavec. Piše se Viktor Ptičar in je doma iz Sopotja v savski banovini. Zgodila se ie nesreča celih 14 ur po razstreljevanju. in sicer mu je padel na glavo s hriba kos skale, težek 1 kg Zaradi udarca je delavec izgubil ravnotežje in padel na tla. kjer je obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Po zdravniški ugotovitvi rana na glavi ni posebno huda. Hrbtenice nima zlomljene. Ponesrečenec je bil prenešen v v skladišče, kjer so mu nudili prvo pomoč. Obenem je bil takoj poklican iz Ljubljane reševalni avto. ki je prepeljal Ptičaria v liubljansko holmco. ♦ Zogoneten samomor. V svojem stanovanju v Novem gadu se je ustrelil banski svetnik inž. Gfjorgje Radojčin, načelnik živinorejskega odseka banske uprave. Bil je star šele 36 let. Motiv samomora ni znan. * V vojaško obrtno iolo v Kruševcu se sprejme letos 50 gojencev na državne stroške. Sprejmejo se mladeniči v starosti 12 do 15 let, ki so naši državljani in so s prav dobrim uspehom dovršili osnovno šolo ali kak razred srednje šole z dobrim uspehom. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v 21. številki »Vojnega lista«. Proš-D(je naj se do 5. avgusta vlože pod naslovom: Upravniku vojno-zanatlijske škole zavoda »Obiličevo«, Kruševac. • Kačja nadloga v severni Bosni. Kakor poročajo iz Bosanskega Broda, se je v severni Bosni pojavilo letos izredno mnogo kač, ki tvorijo veliko nadlogo za tamkajšnje prebivalstvo. Te dni je nekega pastirja iz sela Bankovelo ujedel gad. Pastir je v groznih mukah podlegel zastrupljenju. * V gostilne ne smeta. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo delavcu Stefa* nu Zupaniču, rojenemu 1. 1908. v Hajdo« šah in tam stanujočemu, zahajanje v go» 6tilne in vinotoče za dobo dveh let od 19. julija letos naprej. Okrajno sodišče v Ptu« ju ije zabranilo ob;sk gostiln žend p ostre« »čka Heleni Bergerjevi, rojeni 1. 1879. v Doklecah in stanujoči v Ptuju, za dobo 2 let od 19. -julija naprej. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— 60 letnica ravnatelja moškega učiteljišča. V ožjem krogu je včeraj slavil 60 letnico rojstva ravnatelj ljubljanskega moškega učiteljišča g. Anton Dokler. Jubilant ki vživa med svojimi tovariši splošne simpatije. se je rodil 11. junija 1871. v Višnji vasi pri Celju in se je po končani maturi posvetil filozofskemu študiju. Najprej je bil suplent na gimnaziji v Kranfj, kjer si je izbral tudi svojo zakonsko družico, a nato je bil prestavljen v Ljubljano, kjer je kma-iu prevzel vodstvo moškega učiteljišča. Jubilant je znan odličen pedagog, ki si je znal s svojim dobrohotnim postopanjem pri dobiti srca mladine. O. Dokler ie bil 1. 1928. odlikovan z redom sv. Save IV. razr. v znak priznanja njegovih zaslug na pedagoškem polju. Jubilant je oče splošno priljubljenega kaplana pri sv. Floriianu g. dr. Marijana in zdravnika g dr. Jožka. a— Lep jubilej tehniške srednje šole. Pred zaključkom šolskega leta 26. t m. bo tehniška srednja šola v Ljubljani, ki je eden najodličnejših zavodov te vrste v naši državi, proslavila 20 letnico svojega obstoja. S proslavo bo združena tudi razstava. u— Pogreb nadučheUa Benedeka. V sredo popoldne se je vršil izpred splošne bolnice pogreb nenadno preminilega nadučite-lja v pokoju g. Josipa Benedeka. Na njegovi zadnji poti je spremilo pokojnika poleg sorodstva obilno število njegovih prijateljev, znancev in bivših njegovih učencev in učenk. V sprevodu smo opazili med drugimi upravni svet Učiteljske tiskarne, katerega član je bil pokojnik. Zelo močno je bilo zastopano učiteljstvo, posebno upokojeno. Preden .so krsto dvignili na voz, mu je zapel pevski zbor »Grafike« »Usliši nas, gospod«, onstran železnice pa: »Človek glei dognanje svoje«. Med sprevodom od bolnice do onstran železniškega mostu ma je igrala žalostinke železničarska godba »Sloga« Na mrtvaškem vozu je bflo več lepih vencev. Ob odprtem grobu se je poslovil po opravljenih molitvah od pokojnika šolski upravitelj v pokoju g. Lovro Perko s kratkim orisom pokojnika kot moža dela In neupogljivega značaja. Bodi pokojniku lahka domača gruda! a— Polaganje temeljnega kamna carinarnice. V soboto dopoldne bo slovesno polaganje temeljnega kamna glavne carinarnice. Slovesnosti se med drugimi udeležita pomočnik finančne« ministra g. Gospodnetič in g. dr. Konrad šmid. sedal Član glavne kontrole, poprej generalni direktor carine. Slednji si je pridobil največ zaslug za to. da se je naposled pričela gradnja moderne carinarnice. Generalni direktor državnih železnic inž. Šreplovič je zadržan in si bo gradbo carinarnice Originalno Ntggerol (Patent St. 5933) olje ali krem« ca solnčetjje in masaftr Va« obvarujeta soinčarice, potemnita kožo in jo naredita gladko ln Dobi se r vseh lekarnah ia droge-rijah. Drogertja Gregorft, LjaMjaoa, PreSernova nHea It 5. 2« postado: v •Mirim eoGolado ——UmilMMIMlMIMMMMimm ogledal ob poznefiH orffikJ. V temeljni kamen bo vzidana listina s primernim besedilom. a— Sokolsko društvo LfabOaaa-šiSka pozi vije članstvo, da se udeleži slovesnosti polaganja temeljnega kamna za Sokolski dom. 14. t m. v slavnostnih krojih. Oni, ki nimajo kroja, naj pridejo v civilu z znakom. Zbirališče članstva sokolskih društev in narodnih noš ob pol 10. na telovadišču Ob 10. sprevod po Podjunski. Černetovi. KavSkovi, Jernejevi, Medvedovi in Franko-panski ulici na Celovško cesto in nazaj na telovadišče. kjer bo ob 11. slovesno polaganje temeljnega kamna. Popoldne ob 16. velika javna telovadba in nato ljudska veselica. Narodno ženstvo se prosi, da se •»deleži slavnosti v narodnih nošah. Gg. hišni oosestniki v Šiški se prosijo, da okrase svoje hiše z zastavami — posebno oni. ki imajo svoie hiše v ulicah kjer bo šel snrevod. Prireditev bo le ob lepem vremenu, v primeru dežja pa se preloži na poznejši čas u— Družabni Izlet »Soče« se bo vršil v nedeljo, kakor že javljeno. v Tomačevo k rojaku Gorjancu (pri Kovaču), ki nas bo postregel z izvrstno pijačo in dobrimi jedili. Zbirališče točno ob 15. na križišču Linhartove in Dunajske ceste. Udeležba naj bo polnoštevilna. Pridite vsi! Kdor pa se ne more udeležiti izleta, naj poseti sokolsko prireditev v Šiški. — Prireditveni odsek »Soče«. Površnike, obleke ln vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. n— »Vijolica z Montmartra« z go. Ribičevo v naslovni partiii se uprizori v soboto. Ninon poje ga. Poličeva, slikarja Raou-la izmenoma gg. Gostič in Ivelja, komponista Hervea, izmenoma gg. Drenovec in Peček, Henria g. Janko. Piskačka, sodnega eksekutorja. igra g. Povhe, ministra g. Zupan, dalje sodelujejo gg. Mohorič. Simončič, Jelnikar. Bekš. Magolič, baletni zbor in drugi. Dirigent g. Neifat, režiser g. Povhe. Plese je naštudiral g. Golovin. Deloma novi kostumi so napravljeni v gledališkem ateljeju pod vodstvom g. Polaka. Predstava ie izven abonmana. u— Iz koncertnega življenja. Pevski zbor Glasbene Matice 'ma drevi ob 20. vajo vsega zbora. — V ponedeljek 22. t. m. bo koncertiral v Filharmonični dvorani moški zbor ECHO iz Krakovega. Zbor, bi je eden najboljših poljskih, je bil ustanovljen oktobra 1919. Vodi ga od začetka poljski skladatelj Boleslav NValekAVaJevekn, ki už;va v svoji domovini kot glasbenik velik sloves. Najlepši sloves uživa pa tudii nje« gov zbor, ki si je pridobil na tekmovanjih že več prvih nagrad, med drugim trudi pr» vo mesto na internacionalnim turnirju v Amsterdamu 1923. K nam bo prinesel zbor poljsko»narodno in umetno pesem ter jo podal v dovršeni interpretaciji. Vstopnico bodo od ponedeljka dalje v pre d prodaji v Matični knjigarni. — II- produkc;ja gojencev šole Glasbene Matice bo jutri ob 16. v Filharmonični dvoran5. Nastopi cela vrsta go» jencev klavirskega in violinskega oddelka, dalje oddelka za čelo in pa mladinski zbor, ki nam zapoje po eno Adamičevo, Premrlovo in Dvofakovo pesem Na produkcijo vabi* mo v prvi vrst5 starše gojen cev in vse pri« jatelje Glasbene Matice. n— Ljubljanski Sokol opozarja, da bo odhod v Žiri v nedeljo 14. t m. točno ob 7. zjutraj izpred Narodnega doma. Bratje nai pridejo po možnosti v svečanih krojih. Ostalo članstvo, ki se ne udeleži izleta, se poziva, da istega dne ob 10. prisostvuje v krojih proslavi polaganja temeljnega kamna Sokolskega doma v Šiški, popoldne pa javni telovadbi Sokola v Šiški. • n— Ljubljanski Sokol opozarja, da sprejema prijave za sokolski izlet v Splitu v svoji društveni pisarni do 16. t. m. Znižana vožnja je veljavna od 10. t. m, do 7. ju-Iiia. Za vožnjo po železnicah je odobren 75 odst., po morju pa 50 odst. popust Vsak udeleženec se mora vračati po isti poti, po kateri se je pripeljal v Split. Bratje in sestre, udeležite se zleta v čim večjem številu! u— Izprememba Imena. Za izpremembo imina ie pri mestnem magistratu po svojem varuhu Alojziju Sušniku zaprosil Stanislav Fran Alojzij Brus (tudi Bruss) rojen 8. novembra 1925. v Zagrebu. Zaprosil je. da se njegovo sedanje ime spremeni v Su šn i k._____________ POZOR! TOTOHI PLESNI VEČERI s plesnimi atrakcijami se nadaljujejo ▼ PARK HOTELU »TIVOLI«. — Cene nizke. Spored prvovrsten. — Se priporoča 8284 Slavko Dolnlčar n— Rekord na sodišču. Sodnik poedinec deželnega sodišča g. dr. Ernest Kobe Je v sredo in včeraj dosegel pravcati rekord razprav. V sredo je absolviral 20. a včeraj iS razprav, ki so se po večini nanašale na žaljenje časti. o— Občni zbor Slovenske Matice bo v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice na Kongresnem trga št. 7. 26. t m. ob 20 Občnega zbora se morejo udeležiti častni Člani, pokrovitelji, ustanovniki in društveniki.. _ .. u— Izredni občni zbor osrednjega društva SPD bo v (petek 36. junija ob 20. v Ljubljani v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Dnevni red: volitev delegatov za skupščino SPSD odnoano pooblastitev osrednjega odbora za njih imenovanje. a— Slovensko zdravniško drnštvo Ima danes ob 18. v ženski bolnici znanstveni sestanek. Predava g. dr. Kallav O granulo-matoznem obolenju in klrurgičnem lečenju. n— Hlgijenska razstava v paviljonu L na ljublianskem velesejmu bo do preklica odprta še vsako nedeljo hi praznik, da se omogoči obisk vsem. ki doslej niso imeli prilike ali ki žele bolj v miru premotriti njeno zanimivo in bogato vsebino. Za čas velesejma je bila predmet splošne pažnje. o— Peka mesa brez masti. Okusno in lahko prebavljivo je meso. H se peče v plinskem oečnjaku. Dokaz o tem bo donr-nesla Hublianskim gospodinjam že dobro znana gdč. Erfka Pergova z Dunaja danes popoldne oh 16. v šentjakobski šoli. Vston prost — Mestna plinarna. n— V Izložbi tvrdke JuHJ Klein ▼ WoI-fovi ulici je razstavljen portret primarija dr. Vinka Gregoriča. bivšega predsednika Mestne hranilnice, delo akademskega slikarja Milana Klemenčiča. n— Hiše popravljajo. 2e v zgodnji pomladi so pričeli ljubljanski gospodarji popravljati hiše in so se mnogi odloČili, da hiše popolnoma »preoblečejo«. to se pravi, da jih orepleskajo. V mestu se sedaj že prav redko opazi večja h:ša, ki bi bila res zanemarjena. V zadnjih dneh so pričeli s prepleskanjem dveh hiš na Dunajski cesti nasproti Gospodarske zveze. Na Aleksandrovi cesti pa so pričeli včeraj prepleska-vati lepo Ma.verjevo hišo. Na Napoleonovem trgu stoji zidarski oder ob dvonadstropni Kotnikovi hiši, kjer bodo v podstrešnem stanovanju povečali okna. Tudi v predmestjih. Šiški, Rožni dolini in Vodmatu hite s orepleskavanjem hiš. u— Dela na Ljubllanici. Regulacijska dela na Ljubljanici ie počasi napredujejo, ker je treba vse preveč črseiti strugo in kopati globoko v ilovnato dno, da zamorejo postavljati oporne betonske zidove. Oporni zid je napravljen na bregu zaenkrat do Šentjakobskega mostu. Ilovico spravljajo zdaj s oomočjo posebnega stroja na breg zadaj za oporni zid. Od mostu proti izlivu Gradaščice v Ljubljanico, na Krakovskem nasipu so zgrajeni doslei štirje deli opornih betonskih zidov. Tovorm avto do-važa cement gramoz in kamenje, o— Zastrupljenje rib v Gradaščicl. Pred-snočnjim se je pripetil v Trnovem zopet primer zastrupljenia rib v Gradaščici. Nekdo je spustil tamkaj v vodo živo apno, zaradi česar so ribe postale mahoma omote-ne in ni trajalo dolgo, ko so zaplavale na hrbtih na površju vode v smeri proti Ljubljanici. V strugo Gradaščice je seveda takoj zabrodilo več otrok, ki so pometali na suho in nato zopet nazaj na stotine rib, med katerimi so bili tudi prav lepi eksem-plarji. O zadevi je uvedena preiskava in bo imel povzročitelj precej sitnosti pri oblasti. u— Tramvajske nezgode. Čeprav fttnkci-jonira po novem tramvajski promet vseskozi solidno, nastajajo sedaj spočetka tu pa tam male motnje in je prišlo v zadnjih dneh tudi do par manjših nezgod. Na Celovški cesti pred hišo 78. se je novi tramvajski voz zaletel v voziček Mihe Koklja. Konj se je splašil tik pred tramvajem in obstal z vo^om baš na progi Pri karambo-Iu je bil tramvaj nekoliko poškodovan, zaradi sunka na je padel tudi konj in se precej pobiL Do nerodnega karambola je prišlo predvčerajšnjim dopoldne tudi pred kavarno «Evropo», kjer sta trčila dva stara tramvajska voza in sicer zaradi pokvarjene avtomatične kretnice. Pri karambohi sta se nekoliko poškodovali posestnikova hčerka Ivana Končana iz Podjeda ter posestnica Apolonija Zakelj. Obema se je razbilo v košari tudi nekoliko jajc. n— S kamnom in koso. Na Hermesovo--j igrišču v Šiški se je odigral predsnočnjlm krvav pretep. Na travnik je prišel okrogi 18. posestnik Valentin Prešeren, hoteč odt peljati domov voziček nakošene trave. Ne» nadoma je opazit da hiti proti njemu 2d letni brezposejni rudar Šerbec s kamnom' v roki. Prešeren je poklical na pomoč SVOv iega sina, ki se je baš takrat pripeljal na koiesu s koso v roki. Šerbec je začel metati v Prešerna kamenje, mlajši Prešeren pa je skočil proti Šerbcu in ga parkrat oplazil s koso po hrbtu. To pa ni dosti zaleglo in je Šerbec zopet pobiral kamenjo ter ga lučal v oba Prešerna. Nastal je še večji prepir in je slednjič Prešern šerbca še huje oplazil s koso. pri čemer mu je prerezal desno roko v laktu. Šerbec je nato hitel proč, a ie zaradi izgube krvi omedlel. Ranjenca so morali prepeljati v splošno bolnico. n— Tatinski drobiž. Tapetniškemu mojstru Ivanu Zakrajšku je nekdo včeraj ponoči ukradel z dvorišča v Ljubljanski ulici 900 Din vredno kolo. Prodajalec brusnih kamnov Anton Fučka je prijavil, da mu je nekdo v času od 31. maja do 9. junija ukradel 20 brusilnih kamnov v vrednosti 400 Din. Fučka ie imel spravljene te kamne v kleti Tišlerjeve gostilne v Kolodvorski ulici. Neznan zlikovec je izmaknil pekovskemu pomočniku Ivanu ^koficu aktovko, v kateri je imel več knjižic not in sploh drugega notnega materijala. Note so bile tast-glasbenega društva »Zarja«, ki ie oškodovano za okrog 3000 Din vrednosti Iz Maribora a— Važen kulturni Jubilej. Prihodnji petek 19. t. m. bo imela Slovanska čitalnica, ki je najstarejše kulturno društvo v Mariboru, svoj 70-letni občni zbor, na katerem se bo tudi sklepalo o posebni proslavi tega važnega mariborskega kulturnega jubileja. a— Odhod v počitniško kolon Ho na Po«« horje. Kakor nam javlja Društvo za zaščl-. to mladine, bo odhod prve skupine v počitniško kolonijo kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju v soboto 13. t. m. in ne 15. t. m. kakor j« poročal neki ljubljanski list. a— Poljski koncert v Maribora. Poljsko pevsko društvo »Echo« iz Krakova namerava ob koncu svoje koncertne turneje po Jugoslaviji, ki jo pravkar vrši, prispeti v ponedeljek 22. t m. tudi v Maribor in prirediti v Narodnem gledališču svoj koncert. a— Zaključek Cegkih tečajev. V nedeljo so udeleženci čeških tečajev, ki jih ja priredila JC lija, prav lepo zaključil svojo idealno vnemo za priučenje češkega jezika s skupnim izletom k Sv. Urbanu, čeprav je dopoldne deževalo in je bilo tudi popoldne lo nesigurno in oblačno vreme, se je napotilo k Sv. Urbanu vendarl4 okrog 40 dijakov in dijakinj in precejšnji družba češke kolonije, ki so skupno prebili nekaj prijetnih uric pri Sv. Urbanu. Izleta se je udeležil celo podpredsednik JC l;gO svetnik g. Knop, ki se kljub svoji visoki starosti ni ustrašil dolgega pota. Dijaki so pokazali velik napredek. Letošnji voditelj čeških tečajev gg. Drly, prof. dr. Pivko, prof. Oven (gimnazija) in prof. dr. To-minškova (državno žensko učiteljišče) so položili mnogo truda in požrtvovalnosti v to delo in jim bodi tudi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. a— Družinski Izlet Meje bo v nedeljo 14. t. m. na špičnik ob meji pri ovečini k posestniku Dreisiebnerju. Dohod peš ali z avtobusi do Svečine, poljubno kdaj. Sestanek na cilju ob 15. a— Svojevrsten Petrov blagoslov. Včeraj dopoldne je Ivan Macher v znanem ribiškem predelu na meljskem obrežju sa-Cutfl, da je njegov trnek ujel plen. Mc^ VJUTRO« St. 133 225—230; »8« 120—130. — Otrobi: baSM, sremski in banatski 105—110 + Budimpestanska terminska bor »a (11. t- m.) Tendenca stalna, promet miren. Pšenica: za junij 14.54 — 14.55 (14.50); koruza: za julij 13.88 — 13.89 (13.90), za avgust 13.92 — 13.98 (14.00), za maj 1932 11.77 do 11.78 (11.80), tranzitna za julij — (10.90). e— Okoliški občinski svet bo imel sejo, ki bi se morala vršiti preteklo soboto, v nedeljo 14. t. m. ob 8. zjutraj v občinski posvetovalnici na Bregu. e— Uradni dan Sreskega gremija trgov« cev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju bo v ponedeljek 15. t. m. v Rogatcu v posebni sobi kavarne g. Spor« na od 9. do 12. ure. e— Boljši časi se obetajo prebivalcem Zavodne m Gaberja. V ponedeljek zjutraj 6e bo vršil pri Westnovi tovarni v Gaber« ju komisijski ogled, ki ga je odredila v svrho proučitve naprave moderne m pri« merne čistilne naprave kr. banska uprava v Ljubljani. Tako smemo vendarle upati, da bo enkrat konec groznega smradu, k; ie zastrupljal vso okolico Voglajne in spod* njega toka Savinje. e— Razstava risarskih m ročnih del na realni gimnaziji je odprta samo danes, na kar se vsi opozarjajo, da si razstavo ogle« dajo. r_ Ribarsko društvo v Celju ima danes 12. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih hotela »Hubertus« svoj redni letni občni zbor. e— Mestni avtobus bo pričel z redno vožnjo v Logarsko dolino na željo y/.\cU nikov že v soboto z odhodom iz Celja ob e— Izlet na Brezje—Bled. Izletniški vlak stoji v Ljubljani 12 minut, kjer bo »OLJ« KA« zapela nekaj pesmi. Na Brezjah bo ob 8. uri pridiga, v nedeljo zjutraj ob pol 6 uri pridiga "n sv. maša, med katero po» je »Oljka«. Z Brezij bo odhod ob pol 9. Na Bledu bo ob 16. v Zdraviliškem domu pevski koncert, ob 19. večernice na blej» gnienju za raka. Podedovanje bolezni je po maziranju prof. Bauerja posebno tedaj mo« goče, če bolujeta oba starša na istem orga» nu. Če je samo en roditelj bolam a!i pa oba na različnih organih, tedaj ne obstoji nevarnost, da b: se bolezen prenesla na otroke. Med ostalimi predavanji ie vzbudila po. sebno pozornost serija predavanj o opera« cijah na raku obolel;h možganov in hrbte« »ic. Za te operacije so dunajski kirurgi specialisti in uživajo svetovni siloves. Dr. Potzl je uvodoma poročal o mnogovrstnih pojavih, ki izdajajo otekline raka v mož« ganih. To so predvsem hud' glavoboli in motni« vida. Po takšnih znamenjih zdrav« nik lahko pravočasno spozna začetek naj« nevarnejše oblike raka. Dr. Schiiller je po« ročal o injekcijah nekih snovi v hrbteni« co ali v možgane, ki omogoča jo potem jas« nejše rontgenske posnetke obolelih mest. Prof. EiseLsberg in dragi so predavali o direktnih operacijah oteklin v možganih in hrbtenici, ki jih dunajski zdravniki da« nes izvajajo ie v neštetih primerih s pol« nim uspehom. Težka gradbena nesreča Nedaleč Salzburga ob bavarski meji se je te dni primerila nenavadna stavbna katastrofa. Krčmar Hegwein je prezidaval svoio hišo. pri čemur ie hotel zelo razširiti kletne prostore. Zaradi nepravilno preračunanih dimenzij pa se jc ogrodje zrušilo in pokopalo pod seboj tri delavce, ki so bili zaposleni v kleti Dva zidarska mojstra so ruševine pokopale in zadušile, da so ju potegnili grozno razmesarjene izpod razvalin. Tretjemu je ogrodje zlomilo hrbtenico in je umrl po prevozu v bolnišnico. Smrtna kazen v Švid odpravljena Iz Curih a poročajo, da se je izjavil stanovski svet, prva zbornica švicarskega parlamenta z 22 proti 14 katoliško-kon-servativnim glasovom, za odpravo smrtne kazni. Ze poprej pa je napravil emak sklep švicarski zvezni svet. Zakon postane pra-vomočen v najkrajšem času. Novo vozilo s pedali na nogo Ameriški časopisni koncerni Po neki statistiki ameriškega strokov« nega lista »Editor and Publisher« obstoji v Zedinjenih državah 56 časopisnih kon« cernov, katerih listi imajo vsega 17 mili« jonov izvodov dnevne naklade — oelotna naklada vseh ameriških dnevnih časopi« sov znaša 39,589.000 izvodov. Med koncerni je najmogočnejši Hear« stu stoji skupJna PattersonsMac Cormack z mestih z dnevno naklado 4 in pol milijo« nov izvodov. »Scripp6;Howardov koncem« ima isto tako 25 dnevnikov v 24 mestih z naklado 2,600.000 izvodov. Na tretjem me« st ustoji skupina Pattersom.Mac Cornick z 2 listoma (»Dailv Nevs« in »Tribune« v Chicagu.) ki pa imata 2.132.000 dnevne naklade. Skupina Pavla Blocka ima 8 H« s tov v 6 mestih z naklado 770.000 izvodov, Curtiu60va skupina 4 liste v 2 mestih s 684.000 izvodov, skupine Mac Fadden 10 listov v 9 mestih in 618.000 izvodov. V provinca je najmočnejši Gannettov kon« cern s 15 listi v 12 mestih in 512.000 izvo« dov, Ochsova skupina ima 456.000 dnev« ne naklade, skupina bratov Ridderjev 431 tisoč dnevne naklade in Copleveva skupi« na 264.000 izvodov. Ameriški državni tajnik Mellon V kratkem prispe v Evropo ameriški drž. tajnik Mellon. Govori se, da pride na oddih v južno Francijo, kjer ostane več tednov, v resnici pa ima njegovo potovanje tudi političen pomen. Razgovarjal se bo posebno o evropskem gospodarskem položaju. pred Brandenburškimi vrati v Berlinu je kazal te dni Bob Griffel zanimivo novo vozilo, ki se poganja s pedali na nogo, v vetrovnem vremenu pa si lahko pomaga tudi z burjo, ki piha v razpet dežnik. Vozilo napravi do 20 km na uro in se lahko »porablja tudi na yodi Slaba konjunktura v filmski stroki Kakor bomba je padla med filmske krt* ge v Hollywoodu vest. je družba Um« ted Artists razveljavila svoio dolgoletno K>godbo z znamenito filmsko zvezdnico ormo Talmadge. Paramountova družba pa odrekla obnovitev pogodbe s Haroldom Llovdom. Ameriška filmska industrija pre« življa težko krizo zaradi stalno padajoče« ga števila obiskovalcev kinematografov in zato gi skuša pomagati z brezobzinvm omejevanjem izdatkov. Začela je odpušča« ti vse filmske igralce, č:jih priljubljenost prj občinstvu popušča. Zvezdniki so v zelo negotovem položaju. Prej je odločal o njihovi karieri uspeh, ki so ga imeli po velikih centrih sveta, zdaj pa odloča kine« matografsko občinstvo iz malih ameriških krajev. Laget obsojen na smrt Kakor je bilo pričakovati, je obsodila porota v Montpellierju zob. zdravnika dr. La-geta, ki je zastrupil svoji dve ženi z arze-nikom ln je hotel zavdati tudi svoji sestri, na smrtno kazen. Obenem je izgubil obsojenec red Častne legije in Vojni križ, ki sta bila v procesu proti njemu njegovi največji moralni opori. Laget je sprejel razsodbo ravnodušno in ni pokazal niti najmanjšega razburjenja. čim so ga odvedli iz porotne dvorane v celico in so mu prinesli večerjo, je začel gladovno stavko. Njegova branitelja sta vložila na predsednika francoske republike prošnjo za pomiloščenje. Raziskovanje nilskih močvar V Kairo Rta se vrnila glavni ravnatelj naravoslovnega oddelka egiptovske vlade dr. Hurst io vod;a vodne službe Moha« med Sobr B&i el Kobri. Učenjaka sta bi« la na ekspediciji v ozemlju Bar el Gazala v angl o* egi p tovs k em Sudanu. Proučevala sta padavine in vodne razmere v tem ozemlju, ki meri dvakrat toliko kakor na« ša država. Letne padavine znašajo tu 1 m alj 500.000 milijonov kubičnih metrov, a samo 600 milijonov te ogromne množine vode dospe v Bel- Nil. dočim ostane vse drugo v tamošnjih močvarah. V suhi letni dobi se d« po tem ozemlju potovati z avtomobili, v deževni dobi pa je skoraj vse pod vodo. Raziskovalca sta potovala večinoma z letalom. Nevaren nazorni pouk Kakor poročajo iz New Torka, se Je primerila v Cincinatiju nenavadna nesreča. Neko sedemletno učenko je napadel v šoli mlad lev in jo tako razmesaril, da dvomijo, če bo mogla okrevati. V šolo so bili privedli levinjo in njenega mladiča ter medveda, da bi se otroci na živalih lahko nazorno prepričali, kakšne so. Pri tem živem nazornem pouku v pridodopisni uri pa je prišlo do incidenta, čeprav so stre-žaji držali zveri na verigi, se je sedemletna učenka tako prestrašila leva, da je začela kričati ko je videla zveri v tako neposredni bližini. Njen krik je leva razburil, da je skočil na otroka in mu zasadil kremplje v meso. Poklicali so na pomoč policijo, ki je osvobodila deklico iz zverinskih šap, reva pa je bila med tem že vsa krvava in močno ranjena po vsem životu. J/. Prevoz francoskih vojskovodij ▼ Don Francoska vlada je sklenila prepeljati maršala Focha in 18 drugih vojskovodij i« svetovne vojne v Dom invalidov, kjer jih polože k večnemu počitku pod Napoleonovim grobom Nebukadnezarjeva palača Sijaj hi razkošje prestohrice starobabfloosfcega vladarja F. R. Wetzel. upravitelj zapuščine prof. Koidevega, vodje 17 let trajajoče nemške ekspedirije v Babilon, je izdal knjigo, v kateri popisuje palačo iz sv. pisana znane« ga kralja Nebukadnezarja, ki jo je ta eks« pedicija izkopala in proučila kot glavni ob« jekt svojih raziskovanj. Palača je bila nekaj goroetasnega, da je ni mogoče primerjati z nobeno rezidenco, ki si jo j« kdaj pozneje zgradil kakšen slaven vladar in mogočnik. Nje tip je bil tako rekoč ves moški v primeri e fenrninim tipom vseh poznejših rezidenc in je bila tudi izključno namenjena kot bivališče moškemu spolu. Zavzemala je površino 48.000 kvadratnih metrov in je imela to« liko dvoran in dvorišč, da jih ni bMo mo« goče prešteti. Prestolna dvorana sama je merila 55 m v dolžino in nje sijaj je bil nepopisen. V vdolbini zadnje stene je etal prestol, s katerega j« imel 6tarobabilon« ski vladar silen pogled na lončene reliefe na nasprotni strani, na velikansko število svojih služabnikov in oa ocio armado čast« nih stražnikov. Dvorana je del-aia pri vsej pestrosti vtis momnnentaine preprostosti. Gradbeniki, ki so postavili to orjaško delo iz kamna in opeke, 60 znali na čudo« vit način rešiti vprašanje udobnega biva« lišča. V zakladnicah, ki so »e raztezale pod zemljo v severovzhodnem kotu palače, so bile n. pr. posebne hladilnice — pa ne za živila in pijače, temveč za ljudi. Skladišča za živila in pijače so bila nameščena v posebnih obokanih prostorih in vsako iz« med petih velikih dvorišč je bilo središče za ločen predel gradu. Zasebne kraljeve drorrae so btle k>čo» ne od dvoran za kraljeve žene, najvišiStn dvornim uradnikom je bil namenjen pose« ben del palače, a v njeni sredini so bili razvrščeni »urada«. Vsa zgradba je bil« obzidana z debekmi zidovi >n mogočnjsrd stolpi in jc bila postavljena v mesto kakor trdnjava v trdnjavi. Ne zunanji ne notr-a* nji sovražniki je ne bi mogli obvladati. Prvi potres po 37 letih v AngUP Takšen je Ml učinek nedeljskega potresa v Angliji, ki je trajal pol minute, čeprav je ležalo ognjišče sunkov približno 240 km od Londona pod morjem, so vendar bQe poškodovane tudi nekatere londonske ulice if f ^m-^mm^ -i[i!M m llfea -r.v■^»fc:.: fr:.^'-:- ; ltr>Tlt(Cin> -t a /&■' Kako je potresomerna igla v Strasbourgu opisala nedeljski potres Nesrečen konec srečnega zakona Is New Torka poročajo o nenavadni sedmi obletnici zakona najlepše filmske zvezdnice v HoIlywoodu, Naney Carroll, ki je omožena s dramaturgom Johnom M. Kirklandom. Zvezdnica je odpotovala v Nogales na mehiško mejo, da bi tam 1 zaposlovala ločitev zakonske zveze. Novica je treščila v Hollywood kakor strela n jasnega. Kirklandova sta veljala ▼ ameriškem filmskem paradižu za najsrečnejši in najpopolnejši zakonski par. Rodila se jima je tudi hčerka, ki sta nanjo pazila oče in mati kakor na očesno punčico. Ko ao vprašali Nancy Carroll, kakšen vzrok Ima, da se hoče ločiti od moža, je zavrnila radovedneže z besedami: »Prečitajte mojo tožbo. Jaz sem obupana.« Kirkland pa je zgovornejšl kakor njegova žena. Pravi, da je v filmskem poklicu težko spraviti v sklad službo in zakonsko življenje. V ostalem pa se je zelo previdno izražal o svoji ženi. Rekel je samo: »Nancy in jaz sva najboljša prijatelja. Najin sklep, da se dava ločiti, nima nič dramatičnega'ozadja, ampak se ne da drugače rešiti. Je že tako, da morava spoštovati vsak svojo neodvisnost. Nency je oboževanja vredna ženska, ki zasluži svojo slavo v polni meri.« Zanimiv je sporazum zvezdnice ta njenega moža glede njune petletne hčerke Patsy. Otrok bo preživel pol leta pri materi, pol leta pa pri očetu-Nancy Carroll ne bo zahtevala od moža nikakih alimen-tov, ker zasluži sama tedensko 320.000 Din. Nov svetovni rekord v (fistančnem poletu Francoska letalca Le Brtx ta Doret. ki sta startala v nedeljo ob 4 url 40 minut zjutraj k vztrajnostnem poletu v strnjenem krogu za svetovni rekord, sta se spustila na zemljo po 10.500 km vožnji S tem sta potolkla vztrajnostni rekord letalcev Paillarda in Mermoza, ki sta držala to prvenstvo z 8960 km nepretrgana vožnje. Vsak ifan ena »•Stric, tu pa lahko plavam, poglej, voda sega racam komaj do trebuha!« P. Rosenhayn: (Va$abund v frafeu Roman > Seveda pa ne tajim, da sem ga nekega dne zasačil v njegovi pisarni, ko je lokal whisky kar iz steklenke. Škotski whisky je bil, Jilack and Wbite\« »To nas ne bi Bog si ga vePat in Patachon godetac — 21 15- Prenos promenadnega koncerta z Dunaja _ 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Lahka glasba. — 20.45: Plosce in pevski koncert. — 22.30: Orkestralen koncert. _ RIM 17: Orkestralen koncert- — 19.50: Plošče. — 20.40: Puccinijeva opera >Manon Lascautc. SOKOL Sokolsko društvo Moravče priredi t nedeljo 14. junija t 1. na vrtu br. Frana Orehka v Moravčah javni nastop. Spored: Ob pol 14. skušnje, ob pol 15. sprevod nato javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje domača godba. Osnujte trobentaške zbore po društvih. Sioječasno so imela vsa sokolska društva svoje trobentašike ®bore, ki so šteli 4 do 6 mož in so bili v vsaki župi enotno opremljeni s siičnrimi trobentami in so imeli tudi iste melodije. Ako je torej stopilo skupaj več društev, je nastal mogočen, do 20 in več mož broječ zbor. Zakaj ni tega da-iizvrstno ravnal korak. Zakaj ni tega danes več. Opažamo, da po vojni sploh ni prišlo do snovanj trobentaških zborov, pač pa ee je marsikje poskušalo ikar s famfarami in celo pihalnima godbami, ne vedoč pri tem, koliko dela in požrtvovalnosti je treba, da sc tak večji korpus ohrani pri delavnosti. Jugoslovenska sokolska matica bi gotovo bila pripravljena, da pokreoe to vprašanje z mrtve točke s tem, da naroči r.opet enotne rogove in izda v avojem glasbenem založništvu tudii nove enotne trobentaške melodije. Potrebno bi bilo samo, da vzameoo župe to stvar v pretres in spo-roče matici, ako bi to bilo izvedljivo. Torej! Na vsestransko povpraševanje glede not ia\liamo. da je dosedaj 'JSM izdala klavirski izvleček godbe za proste vaje članic in ženskega naraščaja za leto 1932., ki ju je zložil br. Švajgar. V tisku pa so glasovi za obe omenienj spremljavi prostih vaj za pihalno godbo in bodo izšli okrog 20. juniia. Br. Katic je poslal klavirski osnutek za godbo moškega naraščaja, ki ie tudi že v tisku. Ko prejme JSM še ostale kompozicije, bo takoj vse izdala. Cena klavirskih izvlečkov je po 10 Din, glasov -/..i celokupno pihalno sodbo oa okrog 70 dinariev. Tisk izvršuje Litografija br. Ce-rriažarja v Ljubljani. Zlet Sokolstva na Jadrann prične to nedeljo s srednješolskimi dnevi, ki bodo obsegali že vsoboto ob 6. zjutraj tekme v odbojki, plavanju in lahki atletiki in h katerim dostavi vsaka srednja šola primorske banovine vsaj po en oddelek. V nedeljo pa so predpoldne skušnje in slavnostni sprevod mladine skozi Split ter pozdrav po predstavnikih oblasti in Sokolstva. Javni na-»top se bo vršil popoldne ob 16.; sodelovalo bo preko 2000 dijakov in dijakinj, kar bo vsekakor zelo impozantno število. Vodili jih bodo nastavniki za telovadbo na posameznih srednjih šolah in starši. Društvo Ljubinje v Mostarski župi ima v svojem področju štiri sokolske čete, ki imajo 152 članov in 70 naraščajnikov ter 77 telovadečih članov. V zadnjih treh mesecih je bilo 27 telovadnih dni in 26 predavanj sokolske in poljedelske vsebine. Tudi knjižnice so si osnovale čete, ki so zelo dobro obiskane. Nove Sokolske čete so bile osnovane v župi Tuzla v območju društva Bijeljina v Brocu, Crnjelovu in Tavni, v župi Skoplje v Sokolarcu in Orizaru, v župi Split v Ro-goznici pri Omišu ter v področju društva Varaždin v Zbeftava-Kučanu, Remetincu in Kaštelancu, Višnječi in KamenicL Okrožni zlet v Krapinl bo priredflo zagorsko okrožje zagrebške župe v nedeljo 21. t. m. ob sodelovanju vseh okrožnih društev ter fanfare in članstva Sokola L v Zagrebu. Sokolsko društvo Račka Palanka si je zgradilo ob Dunavu krasno plavališče in letno telovadišče. Sokol v Dravogradu je uprizoril burko »V medenih tednih« in žaloigro »Ivane«. Vloge obeh iger so bile prav dobro podane. Burka je nudila številnemu občinstvu mnogo smeha. Društvo je imelo tudi pešizlet v Libeliče. Udeležile so se vse edinice v lepem številu 200, kar priča o složnosti med Sokoli. Spremljal jih je domači orkester. Ob prihodu v Libeliče je občinstvo z navdušenjem sprejelo v svojo sredo naše vrle Sokole. V lepih besedah sta pozdravila Sokola gg. župan Saberč-nik in šolski upravitelj Močnik. Vršil se je tudi nastop in se je obenem ust§£oyiJ Sokol v Libeličah, kar je velikega pomena za skrajno točko naše severne m^je. Članski , pešizlet pa se je vršil na Ojstrico. Švicarski gimnasti se naibrž ne udeleže mednarodne tekme posameznikov v Parizu v juliju L 1., ker nimajo zadostno navežba-nih tekmovalcev. V Kočanah v južni Srbiji bo letos 12. julija otvoritev in blagoslovitev novozgrajenega doma tamošrajega sokolskega društva. Istočasno pa bo društvo razvilo tudi svoj prapor, kii mu bo kumoval ban vardar-ske baiDOtvime, br. žilka Lazič. Ob tej priliki bodo poletela v Koč ame vsa društva bre-galniškega okrožja skopljanske župe. Kumanovo v župi Skoplje bo otvorilo jeseni svoj dom, ki nosi ime kralja Aleksandra. Ob tej priliki bo tudi župni zlet skop-ljanske župe, ki bo obsegal tekme vseh oddelkov. Opaža se v zadnjem času prav čilo sokojovanje v Imenovani župi zlasti po prevzemu župnega načelništva po br. Petru čoliču, bivšem načelniku mostarske župe, kjer je skupno z br. Miličem tako lepo organiziral sokolske čete. Z istim delom nadaljuje sedaj v območju župe Skoplje. Otvoritev Sokolskega doma v Solinu. V Solinu pri Splitu je bil preteklo nedeljo na svečan način otvorjen novi Sokolski dom in obenem blagoslovljena zastava tamkajšnjega Sokolskega društva. Slavnost se jc vršila v prisotnosti kr. delegata polkovnika Vrbice, delegata ministra vojske in mornarice polkovnika Petroviča in bana primorske banovine dr. Tartaglije. Vse mesto je bilo v zastavah. Za zlet Sokolstva na Jadranu je določila Cos kot vodjo ekspedicije br. dr. Adolfa Nemečka, tehnično vodstvo pa bo imel načelnik COS br. Aga Heler, članice bo vodila s Krasingerova. V zletni komisiji so še bratje Kudela. Kopi. Stepanek in s. Mala, bivša načelnica. Sokol v Rušah bo priredil 21. t m. letni javni telovadni nastop, na katerega vabi vse svoje članstvo in vse Sokolu naklonjeno občinstvo. ___ Iz življenja na deželi ŽIRI. V nedeljo 14. t m. priredi Sokol-Ldubljana Izlet v žiri. Ker je naš (kraj precej oddaljen od železniške postaje, se pripelje članstvo z avtomobili od izhodišča mirno škofje Loke ln po Poljanski dolini do nas. Izleta se udeleže vsa okoliška sokolska društva. Popoldne bo na vrtu in letnem telovadišču Sokola v Zlreh javni nastop sokolskega članstva ln naraščaja lz Ljubljane. Spored: Ob U. sprejem gostov pred tukajšnjim Sokolski m domom, ob 13. sprevod po vasi, ob 15. javni nastop in po nastopu prosta zabava. Pri popoldanskem sprevodu in telovadnem nastopu bo svirala godba Sokola I. iz Ljubljane. Bratje in 6estre, dobro došll! RADOVLJICA. Prihodnjo nedeljo pri* de v Radovljico sokolska mladina iz vse Gorenjske na župni zlet. Ker pomeni to velik praznik, upamo, da se bo naše mesto odelo V praznično oblačilo in s tem po* zdravilo mladi sokolski rod. Prosimo me« ščane, bi so jugoslovanskega duha, da raz« obesijo zastave in s tem obenem pokažejo, da so za narod in državo. STRA2IŠČE PRI KRANJU. Zaradi slabega vremena se je preložila tombola Sokola v Stražišču na prihodnjo nedeljo 14. t. m. ob 15. na Pantah. Kupljene tablice naj »e obdržijo. Med tem časom so ae na- brali še novi krasni dobitki in bo tombola zelo obilna. V nedeljo vsi na tombolo v Stražišče! &T. RUPHRT NA DOLENJSKEM. M iraško sokolsko okrožje prlredt 14. t m prvi okrožni zlet na Rakovnika pri št Ruper-tu. Sodelovala bodo poleg drugih vsa društva Mlrnske doline: St. Jan2, Mokronog, et. Rupert, Mirna in Trebnje. Ob 11. slavnostnega dne bo Izkušnja za popoldanski Javni nastop, ob 12. kosilo in ob pol 16. začetek javnega nastopa z naslednjim sporedom: proste vaje moškega-ta ženskega naraščaja, članov ln članic, vaje na orodju, posebna točka trebanjske dece. nagradna tekma ženske dece, nagradni šaljivi stafet-Oii tek moške dece ln vaje na orodju vzorne vrste lz Ljubljane. Po telovadbi prosta zabava s plesom. Za telesna okrepčila bo preskrbljeno. Specijaliteta bo na ražnju pečen prašičefk. Pri prostih vajah ln plesu bo svirala godba iz Ljubljane. Prireditev je zamišljena kot pregled vsega sokolskega delovanja v Mlrnskl doMnL Pridite! SREDIŠČE OB DRAVL Naš Sokol priredi skupno z Obrtnim društvom, ki pro-savlja desetletnico obstoja 14. t. m. pred Sokolskim domom veliko javno tombolo s telovadnim nastopom ob sodelovanju domače sokolske godbe z naslednjim dnevnim redom: dopoldne: ob 9. zbiranje obrtnikov pred Sokolskim domom, nato skupen odhod z godbo k slavnostni maši; po maši slavnostno zborovanje v Sokolskem domu; popoldne ob pol 15. telovadni nastop vseh oddelkov domačega Sokola; ob 16. začetek tombole, nato prosta zabava; zvečer: ob 20. ples v dvorani Sokolskega doma. Vabljeni! PRAGERSKO. Pred kratkim sta se naselili pri nas v Bergleeovi hiši dve noivd Obrtniški podjetji.'-M"isireko' delavnico sta otrvcrrila mizarski mojster gig. "Lah ln" Puh-flnk iz Sp. PoJsIkave, g. Alibin Mlaker pa je otvoril kljmčavn ičarako delavnico. —-Preteklo nedeljo so pri nas obiral! prve zrele češnje. Sad Je lep ln zdrav. Kakor (kaže, de letina češenj Obilna. SLOVENJEBISTBSŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo to soboto na Ti-nju, kjer bo praznovala stara pohorska šola 50-letnico obstoja. Skupni odhod iz Slov. Bistrice ob 7. zjutraj, člani imajo po zborovanju najlepšo priliko za krajše in daljše izlete k Sv. Urhu, na Veliki vrh, k črnemu jezeru in preko Močnika k Ruški koči. Vsakdo lahko torej čas po zborovanju koristno izrabi za ogled najlepših pohorskih krajev zlasti še, ker naslednjega dne priredi tudi podružnica SPD obvezni izlet na Veliki vrh in k Sv. Trem kraljem. GORNJI GRAD. Naše mestece je med najlepšimi kraji Gornje Savinjske doline. Ima izredno lepo lego in krasno okolico za izprehode in izlete v bližnje gozdove in planine z zdravim subalpinskim podnebjem. Skozi mesto se vije za kopanje zelo primeren in topel potok Dretja. V mestu samem je na razpolago dovolj sob in celih stanovanj. Poleg tega je lansko leto zgradil g. Franc žmavc lep moderno urejen hotel z restavracijo in avtomobilsko garažo. Poleg hotela se nahaja zračen vrt z verando. G. žmavc ima tudi avtotak-si. Za letos pričakujemo, da se bo tujski promet pri nas lepo razvijal. — Sokol Gornji grad priredi v nedeljo 21. t. m. popoldne s svojim članstvom, naraščajem in deco peš-izlet na Ljubno, kjer bo ob 15. telovadni nastop. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Upamo, da se nam v Radmirju priključijo tudi bratje in sestre mladega Sokolskega društva Rečica ob Savinji. — članstvo gornjegrajskega Sokola se opozarja na letošnji župni zlet 29. t. m. v Celju. Prijave sprejema in daje pojasnila uprava društva. — Narodna čitalnica priredi najbrže na Vidovo igro »Stari Ulja« v društvenih prostorih. Prosveta Zadnja premijera v IJubfljanšM drami L. Frank: Virok. Leonhard Frank je dramatiziral roman »Vzroke, ki je v Nemčiji, kakor tudi v inozemstvu, vzbudil zanimanje ter je žel pohvalne kritike. Drama je razvrščena v štiri dejanja, oziroma v šest slik. — Mlad pisatelj se bori z gladom in mrazom; zakopan je v peklensko revščino. Ze od mladosti mu je duša zagrenjena. Strupeno sovraži eod-jalno krivico in ljudi, ki jih povzročajo. Idealist razmišlja o življenju in borbi tistih, ki so skozi stoletja sanjali in upali, da bo planet Zemlja preživljal svoje otroke. V dnu duše pa ga peče še druga krivica, ki je hujša od bede. V ljudski šoli ga je učitelj zasramoval uro za uro zaradi revščine in nebogljenosti. Udaril mu je na čelo pečat, katerega v tridesetih letih svojega življenja ni mogel več izbrisati. V sanjah se premetava pred strašnimi" podobami, ki mu vzbujajo spomine, kako' ga je učitelj trpinčil, sovražil, kako ga je ubogega jecljača zaradi revščine križal pred razredom. Mladi mož bi se rad oprostil temne preteklosti. Podal se je k učitelju, da bi ga vsaj zdaj dobra beseda odrešila. Dvakrat j® po- skusil- Prvič se je vrnil, ker je opešal pred vrati. Drugič pa je doživel enako sceno, v kakršnih je bil v mladosti on nam objekt starega učitelja. V zemlji se je nekaj sprožilo, v duši mladega moža se je utrgal plaz. pod plazom je obležal zadavljen učitelj. Meščanski porotniki glasujejo za krivdo, mož je obsojen na smrt V ječi pa se mu po materinem obisku pomrači um, na morišče odpeljejo zblaznelega. Pred usmrtitvijo izpre-govori odvetnik svarilne in opominjajoče besede: »Ce bi v tej državi (Nemčiji) jaz predlagal zakone, bi vzakonil, da mora do-tični, ki je glasoval za smrtno kazen, obsojencu ' sam odsekati glavo. Tako bi se število smrtnih obsodb precej skrčilo.« Vsebina drame razodeva, da dramatizacija romana ni ustvarila drame, pač pa zaporedne, odrsko efektne slike, namenjene idejni borbi. Senzitivna avtorjeva duša ni objektivizirala ustvarjenega sveta, pač pa ga gledalcu razlaga in ga prikazuje s ho-tenimi poudarki. Kakor da avtor sam ni našel miru pred lastno mladostjo in ni vedel, kako bi zgnetel svoj upor napram družbi in socijalnemu redu. Pred njim je še kaos bolečin, trpljenja, sovraštva in le včasih zažari iskrica ume.tniške suverenosti. Zato so motivi dejanja nasilno ustvarjeni, a kljub grozoti ne prepričujejo. Iz kaosa miselnosti se izobliči nejasna podoba morilčeva, čeprav so utripi njegove duše nekajkrat resnični in človeški. Celotno delo je razbito v posamezne prizore, od katerih so nekateri kreko borbeni, drugi človeško intimni, umetniške harmonije pa na teh osnovah ni in je ne more biti. Ni dvoma, da žive učitelji, ki tako zastrupljajo izročene jim duše. Težje pa »i je predstavljati človeka, M se bori v tridesetem letu s peresom v r»M za nove nazore, pa je še* ves nebogljen zaradi ^učiteljevih zločinov, f Umor je psihološko motiviran in je že marsikdo izmed nas zaslutil v sebi isti nagOn v sorodni situaciji. Toda avtor razblini sceno z nepotrebnim evangeljskim patosom. Močna realist i ka se bije s simboliko, ki pa ni plastična, ni prepričevalna, se ne odraža iz dela, ampak je iprimesena. Nasprotujeta si še dva svetova. Morilec je osrednja oseba- Motiviran je njegovih dejanj je čustveno, pisatelj pa je dodal preveč očividno svojo miselno razlago. Zato tako pogosto izvene globoko zasnovane scene človeškega doživljanja v prisiljeno, propagandno izpoved. Mogoče odkriva roman povsem drugačno podobo dela, žal, da ga ne poznam. Vendar se zdi, da bi morala biti osrednja oseba izredno fino motivirana, da bi ji bilo možno prisoditi živ-ljensko resničnost Kljub nedostatkom pa je bila uprizoritev odrsko zelo močna in zanimiva. Režiser C. Debevec se je vrnil po celoletni odsotnosti. Njegove režije razodevajo krepko voljo, jasno in dosledno usmerjenost. Dela ne drobi, čeprav ga izredno fino detajlira. Celota je harmonično vlita in izraža vselej v formi in stilu idejo umotvora. Skopo gospodari z efektnimi scenami; le kadar mu jih narekuje skrajna potreba dinamičnih doživetij, tedaj jih z matematičnim preračunanjem strne v porazne dogodke. Stil njegove režije je odgovarjal delu. Realistične osnove je z zmernim patosom stopnjeval v simbolnost Ni pa bilo v njegovi moči, da bi vse te rahle in subtilne prizore oživel do prepričevalnosti, tako, kot si jo je avtor zamišljal, ne pa izdelaL Le včasih, tako v prizorih pred sodiščem in v učiteljevi sobi, je bila patetična idejnost premočno podčrtana. Nekatere črte v prvi sliki niso potrebne, ker so prizorom zabrisale logičnost. Kakor vselej je tudi topot posamezne kreacije odlično vpodobil in ponovno dokazal moč našega ansambla. Kraljev morilec je igralsko izredna ustvaritev. V zadnji sliki je razbičal živce s sugestivno dinamičnostjo. Izbruh blaznosti je bil strašen in uničujoč- Ob njem je ustvarila Marija Vera prekrasno mater in je Skrbinšek razvil veliko sliko v učitelju in državnem pravdniku, za katera zahteva tudi avtor sličnost oseb. Svojevrsten tip je podala Obereignerjeva. Rahla patetičnost je bila skladna z njenim pojmovanjem te vlačuge. Tudi ostali, Medvedova, Liipah, Sancin, 2a-leznik, Kaukler, režiser sam »o kreirali izrazite individualnosti. Jermanovo duhovni-gtvo je zdaj že obligatno. V najpretresljivej-fei sceni poslednje slike je bil diskreten so-ustvaritelj močnega efekta. Številno občinstvo v poznem sezonskem času ie igralce živahno pozdravljalo. ' J. K. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA i Začetek ob SO. Petek, 12.: Vzrok. B. Sobota, 13.; Vzrok. A. Nedelja, 14.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 12.: Zaprto. , _ Sobota, 13.: Vijolica z Miontmartra. Premijera. Znižane cene. Nedelja, 14:: Vijolica z Montmartra. Izven. Znižane cen«. MARIBORSKO GLEDALI9Č& Začetek ob 20. Petek, 12 : Zaprto. Sobota, 13.: Evangeljnik. B. Kuponi- OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Gradjenje bano-vinske žel jezni-čke pruge Tuzla-Brčko Kraljevska Banska Uprava Drinske Banovine u Sarajevu namerava izgraditi ba-novinsku željezničku prugu. normalnog koloseka Tuzla — Brčko dolinom reke' Tinje, u dužini od 72 + 800 km, te u tu svrhu raspisuje sledeči konkurs: Gradjenje pruge vezano je sa finansira-njem iste, putem dugoročnog kreditiranja. Ponude se mora ju podneti za cehi prugu a ne za pojedine deonice. ' i Ponude se imaju podneti pismeno, u zatvorenom kovertu, taksirane sa 100 Din, Kraljevskoj Banskoj Upravi Drinske Banovine u Sarajevu do dana 15. jula 1931. god. najdalje:-do 11 časova. ' •>.-> Pre podnaŠanja ponude, svaki ponudjačr -i dužan je potožiti na blagajni, Finansijskog; ^ Odelenja Kr. Banske Uprave kauciju u iznosu od Din 2,000.000. U ponudi se moraju dati jedinačne cene predmerom predvidjenih radova, zatim emisioni kurs in interesna stopa, kao i uslovi ponudjača u granicama prepisanih-opštih, tehničkih i finansijskih uslova. Uz ponude koje budu podnete na kojem stranom jeziku ima biti priložen tačan prevod iste kao i priloga na državnom jeziku. Na osnovu primljenih ponuda pristupiče se detajlnim pregovorima sa najpovoljni-jim ponudjačem u svrhu konačnog sporazuma i sastava ugovora. U pogledu ocenjivanja povoljnosti primljenih ponuda, kao i u pogledu ustupanja posla, nadležni faktori zadržavaju punu slobodu. Opšti uslovi, tehnički elaborat ln finan-sijski uslovi mogu se dobiti kod tehničkog odelenja Kr. Banske Uprave n Sarajevu soba broj 182, za vreme kancelarijskin časova, uz oštetu od 500 (pet stotina) di-nara po jednome kompletnom primerku. Kraljevska Banska Uprava Drinske Banovine V-Broj 9049-31. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri H.Suttttet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja n ns vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije tn Azije,-Velika zaloga ur znamk, Glas-Utttte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Omega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Ajco, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki dustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. ma/tm cj/a«om« Ženttve, dopisovanje, naznanita ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja:.vsaka beseda 1.— Z>m. Pristojbina za šifro 5.— Najmanjši znesek 10.— Z>m. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 MoUvijlasi •Vas/ove ma lih oflasov dobite tako/ po izida tista 9 podružnicah 9Jxrtra' 9 9 9 vem mesiu, 0 ISrhovljah in na temenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Kušfodebi Pekovskega vajen. i tm oskrbo 7 hiši sprejmem. Pavlin, pek, Blejska Dobrava. 26153-1 5 soboslikarskih in pleskar, pomoč. sprejmem takoj. Drbar Viktor, Jesenic«, Gorenjsko. 26154-1 Gradbeni inženjer svioriiziran, s prakso, dobi stalno službo. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »185-1 Gradbeni tehnik s prakso dobi stalno službo. Nastop službe takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 26186-1 C Točflca nedelje iaa praznik« poldne sprejme hotel »Bel-26183 1 Mizarskega pomoč. pohištvenega, boljšo moč, ki ma politirati, sprejmem. Anton Biizovičar, Glince, c. E. St. i. 26167-1 2 krojaška pomoč. «a velike komade sprejmem takoj. A. Stravs, splošno kroja&tvo, Podturen št. 8, p. Toplice, I>olenjsko. 261624 Več ključavničarskih učencev Plahuta Ivan, Jesenice-Sava št. 1. 26152-1 " šivilje! Krojaifld moj-ster in trgovec vdovec, v lepem letoviškega kraju na Gorenjcem, iSče šiviljo za dnm-ski salon. Pogoji: Perfekt-iio inanje v deln in krojenju; znanje nemščine, _ če mogoče znanje glasovirja ali vsaj posluh, prikupijive jrnnainjosti in Simpatičnega občevanja s strankami, ne-omadercevane preteklosti, Stare od 25 do 40 let. — Vdove breiz otrok niso izključene. Plača po dogovoru. Tajnost zajamčena. — Ponudbe s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veseli značaj«. 26178-1 Mešalko (Imflaerico) in prodajalko sladčič in evetlte, ki govorita srbski in nemški je-sik. mladi in lepi, potrebujemo za nočni posel. — Ponudbe s »-likami je takoj poslati na direkcijo restavracije »Claridges«, Beograd, Terazije 34. 26164-1 Šoferja dobrega vozača, zanesljivega. sprejmemo takoj. Re-fiek-tiramo samo na prvovrstne moč.i z fapričevali ln referencami. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Dober vozač«. -->_1 Šivilje aa konfekciomiranjs oblek *Wem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20123-1 Brivskega poslovodjo sprejmem takoj. Oglasiti se pri Jožetu Igl, 2užemberg. 2610T-1 Starejšega polirja •prejme gradbeno podjetje v Ljululjani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26076-1 Trgov, učenca ■ veaj dvema razredoma me&čatsske šole sprejmeon takoj. Ponudbe na Ivan VeseKč, veletrgovec, Ormož- 26056-1 Mesar, pomočnika trecoega, smoinega v klanju šn sekanju, proti plači po dogovoru sprejme takoj Ivan Zrimec, gostilničar in mesar, Bled št. 56. 25507-1 Zidarskega polirja sa Zagreb iSčem nujno. — Ponudbe z zahtevami, naj se pošljejo na tvrdko Hu-gon V." F. Schell arh. in stavb»nS. Ljubljana Vil, M-amrerjeva ulica 29. 20187-1 Učenca ■ affctj razredi meSčanske Šole sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod značko »Trgovina«. 35941-1 Stavbno podjetje sprejme žensk« pisarniško moč z znanjem knjigovodstva in vseh pisarniških dal. Verzirane v tej »trnki imajo prednost. Ponudbe z zahterrkom plače na oglasni oddel. »Jutra« pod »Takoj«. 26318-1 Slugo poStenega in zanesljivega sprejme trgovina A. Pre-skar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 26224-1 Boljšo služkinjo sprejmem. Naslov r oglas oddelku »Jutra«. 26525-1 Potrebujete gospodinjo? Star gospod samec ali vdovec, ki bi potreboval dobro gospodinjo, ki bi skrbela zanj, naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gospodinja«. Absolventinja trg. tečaja, z znanjem Je zikov išče primerne služb«1. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna«. 26190-2 181etnl mladenič išče službo. Zna tudi šofi-rati. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 29195-2 Kuharica želi službe.Najraje gre v gostilno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja«. 26217-2 Zastopniki za obisk privatnih strank, pri zelo dobrem zaslužku, za šlager predmet, sprejmemo. Ponudbe na podrtiž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Slager«. 96391 3 Absolventinja trgovskega tečaja, z znanjem nemščine, išče službo kot MČetaica v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Resna in marljiva« 96220-2 Prešo za seno fabrikat »Majfart« prodam. Ferdo Pustek, Šmarje pri Jelšah. 26157-6 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jugo - Aoto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijondrana Prospekt 1B zastonj — pl šite ponj! 251 Radu Radio štlricevnl, komplete« tat 2 moški obleki zeJe poceni prodam. Tavčarjeva št. 5 vrata 10. 26233-9 Metoma iH&iU.%> Wanderer Dmuzlno maJo, gtlitsedefaio, prodam ali zamenjam. Naslov v lasnem oddelka »Jutra«. 25931-10 Šasflo za motorno kol« »ArM« A. J. 8., B. S. A. p« zelo nizki ceni prodam. — Na ogled pri »Jugoauto«, 2619640 Pozor! Najceneje pridete do <*!«-ke, ako si jo naročite pri A. Stravs, splošno kroja-štvo, Podturen št. 8, pošta Toplice, Dolenjsko. 26163-13 Ugodna prilika za naktcp moške obleke. Komur ni za modo in Široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem s« odločil "Kidati take obleke, za polovično ceno. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7. 25976 13 Vrehrana Na domačo hrano prvovrstno, sprejmem par boljših eospodov ozir. dam, strogem centru, poleg magistrata. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 28116-14 Strojnik- obratovodja s prvovrstnimi spričevali, vajen vseh lokomobll ln dlselmotorjev ter obenem prvovrsten strugar ln zmožen popravil vseh vrst strojev ter vešč vseh električnih montaž velikih napetosti Išče mesta. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen strojnik«. 259S1-2 Sivfljo •vrStr f Šivanju speeijalne- ga perila rabimo za takojšnji nastop. Plača po dogovoru. Stanovanje brezplačno. Ponudbe na Korjančič an drug. tekstilna industrija, Domžale. 96501-1 Vajenca ■a mizarsko obrt takoj fprejmem iz poštene hiše. Vsa oskrba pri mojstru. — Avgust Čeme, Zg. Siika — Ljubljana 7. 26310-1 Kufiarico ■a gostilno ®č«m. Nastop takoj. P-oiirve se v oglas, oddelku »Jutra«. Fotografa samo prvm-rstmega retu-šerja, ki ima rutino za naglo manjše delo ter umevanje forme in čiste fevršbe. sprejmem. Fot-o Pelikan, Rogaška Slatina. 26315-1 Gospodična 7. večletno prakso pri otrocih, nnožna sloven., nemškega. italijanskega in francoskega j-ezika išče mesta pri fini rodbini. Naslov: A. K. Klopeinersee, Poet Kfllmsdorf, Avstrija. 28158-2 Lesni manipulant išče primerne službe, gre tudi za oskrbnika gozdnega veleposestva ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »4988«. 26129-2 Ključavničar vajen traktorja, ki zna tudi mehanična dela, je ž« 14 mesece>v brez lastne krivde brez posla in sprejme vsako primerno službo, da skromno preživi svojo ženo in dva otroka. Interesenti naj se obrnejo na Tvana Boben v Podjuuski ulici 4 v Šiški. 90091-2 Plačilni srednje starosti. ka/vcfje zmožen, išče službo. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod janač-ko »Plačilni«. 26249-2 Servirka dobro teorjena, pridna ln poštena, vajena kavarn« in restavracije, želi namešče-nja v boljgem hotelu. Gre tudi v slaščičarno. Cenjene ponudbe je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Servirka«. 26059-2 Nov voz breg, 30 sedežni, prodam. Ferdo Pustek, Šmarje pri Jelša-h. 26158-6 Skobelnik ("HobeTbank), prodam. Dolenjska eesta 6. 96179-6 Štedilnik gostilniški, velik, želeeen. prodam. Ljubljana, fabjak št. 3. 26)166-6 Kino - aparat Ernemann type Imperial na motorni pogon z vsemi spadajočimi pri tik linam i in fiksno kabino, prvovrstni, dobro ©hramjen — prodam. Aparat v obrata je primeren za sračno napravo. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 25986-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna TVibuč na Glincah — telefon 2605. 26645-6 Puhasto perje čisto, čuhaiao, kg po 48 Din dmga vrsta po Dm 38 kg, čisto, Sobano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb Lesen Čebelnjak na betonskem podstavku z 3 panji čebel kranjiči prodam. Franc Zorko. Dunajska eesta 58, Ljubljana. 26200-6 Hišo na periferiji mesta, 5 ml nut od cestne železnice, solnčma lega, radi financi jelnih razmer prodam. V hiši so tri stanovanja po tri sobe s pritklinami. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 26020 20 Več stavbnih parcel na solnčni legi prodam. — Naslov v oglasnem o-d kNcn »Jutra«. 26194-20 Modno trgovino malo, na prometnem kraju v mestu prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26192-19 Zobni atelje kompleten, popolnoma novi ordinacijska tehnika in čakalnica, prodam. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod eifro »Ljubljana 50.000«. 26198-19 Lokal sredi oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 26245-19 Buffet v kskSnem letovišču bodisi kot pomočnica, bodisi na svojo roko želim prevzeti. T*ahko položim kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »■Buffet«. 26247 19 Sostanovalca solidnega, stalnega, ali 2 gospodični sprejmem v čedno opremljeno sobo s posebnim vbodom i 1. julijem. Vprašati je «d 12. do 14. Naslov v oglasn»m oddelku »Jutra«. 96075-23 Opremljeno sobo s posehnim vbodom, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 25067-23 Sostanovalca sprejmem. Zg. Šiška, Vodnikova 122. 26209-23 Opremljeno sobo iddam takoj ali s 15. junijem gospodu ali gosp'>-dični. Riharjerra 2, Kolezi-ja, Mirje. 26211-23 Prazno sobo veliko, solnčno in zračno, oddam takoj ali s 15. junijem v vili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26312-33 Kabinet v centru takoj oddam. — Ogledati si med 11. —12. v Knafljeivi nlici 38/H. 26314-28 Trgovino z me&anim blagom, na prometni točki v Mariboru oddam za večletno dobo takoj ali pozneje. Ponudbe na podrnž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »47«. 26253-19 Va-HUUU Seno, otavo, steljo v košnji pod Rožnikom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26243-33 fUHwvanfa Stanovanje dvoooimo, s kabinetom in pritriklinami, prijazno in čisto, iSče dvočlanska družina (mati in hči) za september, oktober ali november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazno stanovanje«. 29156-20 Gostilniška oprava stoli, obeša- la itd. takoj prodam na Siv. Petra nasipu št. 71. Pojasnila daje hižnik istotam. 26240-6 Kompleten portal g ^repami, za manjšo trgovino, ugodno prodam. — Tvrdka Slamič, Ljubljana. 36234-6 ICupirn Jamske tračnice rabljene, P. N. 7—8 cm, tri obratne plošč-e hi 8 vozičkov (Kiphumde), kupim. IPonudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Tračnice«. 26045-7 Spodnje perilo ponoženo, po zmerni ceni kupim od plemenito mislečih dam. Pismene ponudbe na oglasni oddel. »Jutra«. 26239-1 štedilnik žele® en, dobro ohranjen ku.pd kantin er v vojašnici Kralja Petra, Maribor. 36250 7 Industrijsko podjetje rentabilno, išče kompanjo-na s kapitalom 1,500.000.— Din, podjetje je prvovrstno in nosi na kapital 25%. — Cenjene ponudbe na Puhlici ta 3, Zagreb, Diea 9, pol »Rentabilno«. 26165-16 Gostilno in trgovino z inventarjem radi bolesni oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 96160-17 Pekarno dobro idoč-o. na prometnem kraju oddam v najem takoj ali s 1. julijem. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 25940-17 Trgovino specerijsko, s stanovanjem na deželi, bre« konkurence, takoj oddam v najem. Najemnina je jako ugodna. Ponudbe na podruž. »Jntra« v Celju pod šifro »Zlata jama«. ____ 96086-17 Vt- Nova hiša dvonadstropna, z več stanovanji in lokali za trgovino, na prometnem kraju pri kolodvora in glavni cesti je takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25065-20 Vinica rijo z drtpfhii vinogradom, i*-donosnikom, veliko njrvo ter v®emi poslopji prodam. Zgornje Hlapje 47, Srv. Jakob. Poi®ve se v oglas, oddelku »Jutra«. 96852-20 Stanovanje 2 sofc, parketiranih, predsobe, kuhinje z balkonom ter vseh pritklin, solnčno In »uho, vse pod enim ključem, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeL »Jutra«. 26022 21 Stanovanje sobe, kuhinj« im prltltUn ali posamezno opremljeno takoj oddam.. Mihelčič, Bežigrad, Costova 8. 28191-SI Stanovanje sohtčno, trisobno, s kopalnico, komfort, oddam 1. julija na Domobranski cesti št. 17. Poizve se v kletnem stanovanju. 98199-91 Opremljeno stanovanje zračno, lepo, obstoječe iz 1 sobe event. dveh sob, kuhinje, kopalnice in verande, oddam od 1. julija do 1. septembra. Oglasiti se Je do nedelje opoldne. J. Kozak, Poljanski nasip št. 14/VII/2. 26222-3! Letovišče Družina, ki želi na počitnice v miren kraj z lepimi sprehodi, dobi 2 sobi s posteljami in lastmo kuhinjo v bližini kopališča Medija. Naslov se i*ve pri pošti Medija - Iilake. 96191-38 *J Sostanovalca t vso oskrbo sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28170-23 Sobo s poseftsiIm vhodom, v sen-tru. oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26175-23 Sobo boUto, NpftflTSD o, v sredini mesta ali v hliinjlh vila, h s souporabo kopalnice, iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 96176-28 Sobo lep«, v sredini mesta oddam s 115. junijem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 20181-23 Sobico čiste in zračno oddan s 16. junijem gospodični. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 26131-23 Opremljeno sobo elegantno, parketirano, z električno razsvetljavo, posebnim vbodom, s souporabo kopalnice va lepim razgledom, v strogem centru poleg magistrata. Na razpolago prvovrstna domača hrana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 96117-23 Sobo ▼»Tflre, praroo, s »eparfra-mm vhodom oddam v Filipovem dvorcu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 26093-23 Gospoda solidnega, sprejmem ns stanovanje v sredini mosta. Soba sračna. Dobi lahko tudi hrano. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 26316-23 Lepo sobo Čisto, s posebnim vhodom oddam takoj samo boljši osebi. Poljanska e 13/1., 'evo. 26219-23 Sobo r. vbodom z dvoriBSa od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. Sobo z S posteljama oddam. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 26236-23 Sobo lepo, velik«, prame ali opremljeno (tudi s štedilnikom) oddam. StaTetova št. m. 96342-23 Listnico z denarjem in dokumenti na im« Franc Jakupin sem ioigubii od Tržaške cest« po Langusovi ulici skozi Kole-zijo na cesto na Loko, Poštenega najditelja_ prosim^ naj jo vrne proti nagra.ii v oglasnem oddel. »JutTa«. 26173-28 Planini! Svetovno znane nemške pianine »Alfred Hausdmlz«- Berlia - Neuk Min dobite od Din 12.000 dalje — tudi n* obroke — izključno le pri generalnemu zastopniku R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 88180-26 Sivttfi Več parov golobov čistih pasem, krofarjev, f>o-remtincerv, hunrlnov in drugih, . prodam. Slavko Ome-jec, št. Vid n. Ljubljano 87. 28172-27 1k>j>i*i Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »Recor«, Zagreb, pošta 3. Informacije in prospekte pošilja proti vposrla-ni poštni znamki za 10 Din 25858-24 Motor, Mirne 886, Mirna soba, M», Motor, Mesto. Naramnice, Nekadilec in soliden delavec, Nastop takoj 20, Najnižja cena, Nastop IL VI. ali 1. VIL, Osi-guranje. Orkester, Odstop-nina 1500 Din, Opremljen lokal. Perfektna. Pes čuvaj, Perfektna nemščine, Pletilj-stvo, Perfektna moč. Pridna in poštena, Plačam takoj, Parcelo kupim, Pro-mst. Pevec, Gabrijela, Potnik 777, Pletiljstvo, Plačam točne, Poletje, Plačilna, Prerojenje 33. Pozdrav, Ptičji dom, Prijeten dom, Prihodnjost, Radi preselitve, Renovator, Razgled, Ri-ziko, Resnost 48—59, Spreten retušer. Spretna moč. Služba. Stalen, Svet. Stalna služba, Stalna voda, Samostojen knjigovodja. Solidna 48, Stalni dom 3. So-lidnost, S prvim julijem. Sigurna, Soba, Skupne počitnice, Šofer, H 17, Šaler, Zofija, Trami, Trgovsko naobražena. Točno plačilo, Tiho Te bom spremljala. Upokojenka, Udobno, Upanje 55, Ugodno v najem. Ugodna prilika. Ugodno 108, Učenka, Učiteljica, 2 osebi, Visok zaslužek, Vesten in pošten, V mestn. Vredna ljubezni, Vestna oskrba, V slogi je moč. Vešča, Velika hvaležnost. Varjenje, Vedno zvest, Vesela pomlad, Za takoj, Za 80.000, Za avgust ali pozneje, Zopet pomlad, Zadruga, Zračno stanovanje, Zmerna najemnina, 350 na mesec, 3764, 152, 44, 179/a-58, 33, SOletaa, 24, 56. «10.000, 555, 100.000, 40, 54. Parni kotel ki vsebuje 2-364 k ob. metrov, v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglas, oddel. ku »Jutra«. 26313-29 Telefon 2059 #% Premog ^V suha drva Pogačnik, Bohoričeva tt. 5 IZVANREDNA KULRAl železna slaiinska patent postelja zložljiva, • U* fieciraflom madracom, it-o praktična aa vsako hilo, hotel«, noto« službe ia potujoč« * osob« stan« samo Dia 3M.—. Razpošiljam po poitne* Dom povzetju. TAKO IZGLEDA SU32EN Umi psUal pftstotfa, sloiljiva. s Upeciranim madracom. tel« praktična. stan« samo O 280. tclalka M miuli — (Liegestnhl) najnovij« vrati. stan« samo D&i 1S0. Madrad posjstti a Vol-nora stanejo samo D 751. L. BROZOVlč, ZAGREB ILI CA 82. L.MIKUŠ Mestni trg 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Dolnja Lendava Sopotnici, gospodični R. R. od minule »rede (dol) ia so-bote (na-zaj) pošiljam prisilen pozdrav, ker nadaljnje manstvo ni zaželjeno — s njene strani! 88186-84 Blagajničarko in prodajalko t kavcijo po Din 20.000 sprejmem za otvoritev po drožnice. Ponudbe na po podružnico »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Trgovina« 26030-24 \1s major! ®čem dobro, ljubko druSloo za celo življenje. Predpogoj obojestransko zaupanje, — zato osebno poznanstvo potrebno. Vzamem aa ženo le •tisto, katera mi ugaja. — Diskretnost zajamčena. 8ef. 26902-84 Osamljena 92 Dvignite pismo pod SWr« »Osamljena«. 96904-94 V oglasnem oddelkn »Jutra« dvignite sledeča pitna: Agilem, Agilnovt, Agilen 2S, Brez posredovalca, Bi-cikl 555. Blagajna. BleiVei-sova. Ceno. Centrom mesta, Cirkular, Delo in zaslužek mladosti, Dve siroti, Dalmacija, Dvokolnica, Delo stalno, Dve sestri, Delaven, Dobre reference. Dobra znanka, Dobra gospodinja. Dolenje 23. Fabi, Elektri-čar 42. Hvaležna. Iskreno prijateljstvo. Jermen. Jnnij. Izposojevalec 32836970, In-ko, loteligmt. ArbeitsTie-ben-1. Izkuh, Tskrena Ijcbav, Jelka, Kavcija 1991, Kom-panjon. Ljubljanska okolica. Lokal do 15. junij*. Lepa obrt. Ljubljanska vi-narna, Ljubljana, Morij. RIMSKE TOPLICE radioaktivno termalno ko-paiišč«. Dvajsetdnevno bivanje pred ali po sezoni — soba, prehrana, kopanje, zdravnik in tdraviliščna taksa 1200 Din. V glavni sezoni penzijon 80 Din. — Edino termalno odprto kopališče (Freiscbwimmbad) v Jugoslaviji s solnčnimi in peščenimi kopeljmi. Prospekti brezplačno. 181 Informatik Preklic Podpisana preklicujem, kar sem govorila o Hlepš Mariji, ker je bilo neresnično. Leben Marija, Bizo-vik. 26206-91 Šenitve Agilen trgovec na*ta.njen v Dalmaciji, ri-mokatolik, premožen, dobre preteklosti, ž o! i manja radi ženitve i gospodično istih lastnosti. Dopisi po možnosti s fotografijo: Prečko Vesel ovio, Split, Francuska 6. 96931-25 Mati oglasi so uspešni! PRVOVRSTNI ANGLEŠKI motoeiklf tnring in šport vseh Jakoetl, od 225, S50, 500, 570 ta 100Jutra< Adpif Bibnikar, Za j^arodno tiekajrao d. d kot ti£karn&rja F.ranc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi £ Ljubljani,