Štev. 16. V Mariboru, 25. avgusta 1888. IX. tečaj.
ivifiifr
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. --Na anonime dopise se ne ozira. -- Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Kelserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Učitelji in učiteljice na Štajerskem! — Posamezne misli o vzgoji, pouku in uči-teljstvu. — O predelovanju nemških slovnic za slovenske ljudske šole. (Glas iz Primorja.) — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Narodno šolstvo v Rusiji. — Poročilo o pošiljatvah itd. — Ocetic. — Dopisi. — Razne stvari. — Spremembe pri učitelj s t vu. — Inserati.
Učitelji in učiteljice^m^tajerskem!
Narodom avstrijskim je odločeno, /o^i^ati leftus kaj redek in veličasten praznik. V mislili imamo 40 letnico blagon&u^a^atdanja presvitlega vladarja* našega, cesarja Frana Josipa 1. Da se J^p&znik^aJstojno obhaja, delajo se povsod, po vsoh kronovinah primerne	\X	^
Toda visokodušni naš deželni oče neStii*—se svečanost obhaja tolik-o z zunajnim bleskom. On, ki v očetovski svoji naklonjenosti in skrbi misli vedno le na blagor svojih podložnikov, kar je po neštevilnih činih dobrotljivosti pokazal, nam je namignil, da se po njegovem vzgledu spomnimo o tej priložnosti revnih sobratov svojih ter dejajno javimo čut dobrotljivosti s tem, da oživo-tvorimo ustanove in uredbe v polajšanjo pomanjkanja in bede
Da se ta visokodušni namen vladarjev izpolni, so vis. deželni zbori posameznih kronoviu, mnogi zastopi, društva, itd. darovali izdatne svote za občno-koristne namene. Tako se bode oživotvorilo lepo število ustanov, katere bodo v stalen spomin na 40-letnico se ponašale z imenom presvitlega cesarja.
In štajersko učiteljstvo bi naj zaostalo ? Patriotična dolžnost nas kliče, postopati po občnem vzgledu ter kakor tovariši v drugih deželah izjaviti svojo lojalnost in vdanost do presvitl. cesarja s kakim blagotvoriteljskim činom.
Tovariši in tovarišice ! Popolnoma prepričani, da se ne boste obotavljali, ampak z veseljem pritrdili, Vam .podpisani odborniki in udje ravnateljstva staj. učit. zaveze o tej priložnosti predlagamo, da se povodom 40-letnice vladanja Nj. Veličanstva osnuje ustanova cesarja Fran Josipova, koje obresti se naj porabijo v podporo pomoči potrebnih učiteljev, oziroma njih vdov in sirot.
S tako ustanovo bi se poravnala pereča potreba, bi se izpolnila mnogokrat in od mnogo stranij izrečena želja; marsikatera solza bi se lahko posušila, marsikateremu tovarišu, ki ga nesreča tare, bi se dalo pomagati. Saj učitelji smo- obsojeni, si pomagati tako ali tako v marsičem sami. Le pomislimo, kako se od leta do leta množe slučaji, da apelujejo na našo milosrčnost ali v javnih ali privatnih nabirih tovariši, ki so zabredli v nesrečo in bedo, ali pa brez pomoči zapuščene vdove in sirote takih učiteljev, katere je smrt zalezla, preden so dovršili deseto leto v službi; le pomislimo dalje, koliko učiteljev je pri vojakih, katerih družine ostanejo v dnevih nevarnosti zapuščene doma, ako svojih
16
oskrbnikov celo ne zgube. Za vse te slučaje oskrbeti pomoči, ponuja nam letošnja slavnost najugodnejšo priliko.
Delujmo torej se združenimi močmi, da pridobimo potrebnega denarja. Naj se vsako učiteljsko društvo, vsak posamezni član učiteijstva štajerskega v prvi vrsti sam vdeleži podjetja s primernim milodarom, naj pa dela tudi na to, da se raznovrstno pobira v ta namen denar tudi izvan učiteljskih krogov. Obračajte se do šolskih prijateljev in nekdanjih učencev, do okrajnih in občinskih zastopov, hranilnic, društev, itd , da pomagajo to stvar radi njene plemenite svrhe pospeševati. Gotovo bi se v imenovanih krogih pridobili dobrotniki in pospešitelji, kakor nam to kažejo mnogobrojni vzgledi drugih društev.
Ker je čas kratek, treba je hitro pričeti delovati, da se končajo nabite do novembra. V posebno za to sklicani seji odborovi posvetovalo se bode o daljnem postopanju, da se vse podjetje tako dovede svojemu zvršitku.
Nabrani denar- prosimo pošiljati načelniku zaveze štaj. učit. društev, gospodu ravnatelju Gottliebu Stopper-ju, Nibelungengasse, št. 8. Posamezni darovi se bodo objavili.
Tovariši in tovarišice! Da-si pri zaupanju na čut skupnosti pričakujemo Vaše krepko sodelovanje, zdi se nam ipak potrebno, ako še konečno povdarjamo, da to niso navadni doneski — ne! v vsakem daru izrazuje se tudi mišljenje, katero itak pri vsakem avstrijskem učitelju in pri vsaki avstrijski učiteljici nahajamo. Ako svojega cesarja slavimo tako, da sodelujemo pri stvarjenju spomenika, ki nas bode večno spominjal velikega in veselega praznika avstrijskih narodov, ako še zajedno skrbimo za sodruge ali njihove vdove in sirote — tedaj ne more pač nihče izostati, nihče se izključiti! Poprimimo se torej čvrsto plemenitega dela, kojega blagoslov nam bode do poznega časa v srcih štajerskega učiteijstva ohranil hvaležen spomin I
Gradec, 13. avgusta 1888.
Gottlieb Stopper, ravnatelj meščanske šole v pok. v Gradcu. Franc Zill, učitelj v Gradcu.	Franc Weber, nadučitelj v Gradcu.
Ferdinad Fellner, učit. v Gradcu. Teodor Jaške, učit. v Gradcu.
Jurij Schopper, nadučitelj v Brucku n. Muri.
Anton Artner, učitelj v Judendorf- Seegraben. Janez S tur m, naduč. v Voitsbergu. Klein en t Proll, naduč. v Gleisdorfu.
Jakob Budna, nadučitelj pri sv. Benediktu.
Karol Sketh, učitelj v Mariboru.
---
Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu.
(Druga serija.)
Piše A r m i n Gradišnik.
3.*)
Jedna glavnih brig prave vzgoje, torej tudi šolske vzgoje je ta, gojiti ter povspeševati skupnost človeka z Bogom. V skupnosti človeka z Bogom
*) Glej „Popotnik", VIII., št. 18 z dne 25. septembra 1887. 1.
pa se kaže verstvo. — Vsak otrok naj si je v svesti, da eksistuje jeden Bog, ter naj tudi Božje svojstvo vspoznava in spozna in se uči, pojmovati vpliv Božji do samega sebe kakor v obče do vseli stvari na tem svetu. — Vera v Boga oplemeniti človeka; kdor ne veruje v Boga, kdor ga ne ljubi in se ga ne boji, oni nima nikake opore v življenju svojem. Kdor je brez vere do Boga, onemu manjka merila v presojevanje „dobrega" in „hudega". Kdor pa ne ve ceniti, kaj je pravo, kaj dobro, onemu tudi ne dostaje razsodbe o hudem; s kratka pojmova „dobro" in „hudo" sta njemu nejasna, da še več, on ja skorej ne pozna. — Vera, oziroma pouk o veri (verstvo) ima torej vsekako v šoli odlično, prvo mesto.
Vsaj pri nas, t. j. v naših šolah je to vselaj tako bilo.
Drugo vprašanje pač je, če se verski pouk tudi vselej v pravem smislu obdelava, ako se priustroja tako, da ugaja otročjemu pojmovanju in razumu. Nečemo biti sodniki, ne; a kot učitelji pa lahko izrečemo svoje mnenje in to je: ako se vp o tr e b lj uj e j o ure, ki so veronauku namenjene, vestno in spretno, potem gotovo zadostujejo, da se v njih šolska mlade ž dovede do prave religije. Oas, ki je določen pouku v verstvu, ni nikakor preskromno odmerjen, a izkoristiti ga je treba! Ura zamujena se nikdar ne vrne več! Ura je res majhen časovni oddel, a kako blagodejno jo more vporabijati metodično izobražen učitelj, kako potratno pa jo zapravlja učitelj — skaza!!
Verstvo uči se v urah, za ta uk nalašč namenjenih; v drugih urah verouka ne moremo učiti. Dandanes se mnogo govori: „Ves pouk naj bode verski!" Za Boga, kako pa je to mogoče?! Hočemo li pri računstvu ali slov-niškem pouku poučevati deco o veri? Povsod Boga v svoje pogovore vpletati, pri vsakej priliki Boga v pričo klicati — gotovo Božjega imena ne poveličuje! To uči skušnja in le-ta velja osobito pri vzgojstvu. Kdor se tej resnici protivi, oni nima pojma o temeljnih zakonih vzgojništva! — — Bog je najvišje bitje, 011 sam je vzor popolnosti! Do njega naj se naš duh vspenja vselej v svetem strahu. Bog je neskončno globoko morje, v čegar globočino naše oko zreti ne more... In človek naj bi zmirom Boga v ustih nosil!? Bog in Bog ter zmirom Hog: to je proti Bogu!
Povsem drugače nego z verstvom je z nravnostjo v šoli. Ni ga predmeta v ljudskej šoli, ki bi nam ne nudil prilike v vzbujo in gojitev nrav-nostnih dolžno s ti j. V čem pa se kaže nravnost? Nravnost se kaže v tem, kako se človek vede po nravstvenem zakonu.
Posvetni učitelj — vsaj večinoma — veronauka v šoli ne opravlja; a strogo lahko gleda na to, da se njegovi gojenci vadijo hoditi po potih, ki je predpisujejo nravstveni zakoni. Učitelj, ki bi to opuščal, ne bi zaslužil vzvišenega imena, ki ga nosi. — Ako se učitelj le vestno uglobi v svoj predmet ter vedno pripravljen stopi pred deco svojo, potem je vže kar to v nravstvenem oziru dokaj vplivajoče na njega učence! Mladina vidi, kako resno se za njo trudiš, ona vspoznava verno točnost Tvojega poslovanja, ona se prepriča iz Tvojih besed o resničnosti Tvojih namer in to je — najboljše nravoslovje! — Zaupno obrača otrok pogled svoj v Te, milo Ti zre v oči, iz očij Ti bere, kar zanj v duši svoji čutiš; njega duša ogreva se na Tvojej. Vsa osobnost
16*
učiteljeva je šolske j deci nravstvena vpora! Učiteljev vzgled vleče ter privlači male kvsemu dobremu, učiteljeva osobnost je otrokom najzdatnejša dušna paša. Gorje šoli, kjer ni tako ali tako biti ne more!
Mogočen je naš učiteljev nravstveni vpliv do otrok! Nevpogljivo strogi smo nasproti nemarnežem in lenuhom, nevtrudljivo potrpežljivi pa napram duševno malospretnim, a vendar dobro voljo kažočim ! Dosledno zahtevamo red ter se od njega ne damo odvrniti po nobeni ceni, kar enkrat velevamo, to se mora zgoditi. Otrok vidi, kaj mora biti v šoli, on sliši, kako se mora vse vršiti, on čuti, kaj se sme storiti, kaj ne; učitelj uiu je postava, učitelj mu je red, učitelj mu je nravnost!
Da po doslednjem dejstvovanju učiteljevem vstvarja se najboljša nravnost; v otroku vzbudi se zavest dolžnostij, on pa te dolžnosti tudi izvaja ter se jim privadi.
Učitelj ljubi svoje otroke ter jim tudi dejansko kaže to ljubav; kajti z vsemi se peča po potrebnosti, vztrajno in vestno deli vsem svojega napora
darove! Otroci pa tudi čutijo učiteljevo ljubezen. ---- Učitelj pač dejanstveno
zvršuje slednji dan, kar nas tako lepo učil je Spasitelj naš: „Ljubi svojega bližnjega, ko samega sebe!"
Verstvo in nravnost sta dva pojma, katera se imata strogo ločiti.
Preodlično mesto pristoja verstvu v šoli; to smo omenili koj s početka. A če v kakej šoli v verskem oziru ni vse tako, nego bi bilo želeti v prid našej mladeži. potem naj se vzrok te prikazni pač ne pripisuje posvetnim učiteljem. Vsak naj nosi svoje grehe, naj se pa tudi sam za nje pokoreva. Nam se je v slednjem času mnogo pregreh na rovaš pripisalo; a dragi sodrugi, ne oplašimo se in ne dajmo se oplašiti! Natolcevalo se je in se bode, dokler bode svet stal. Resnica pa naposled vedno zmaga. Tako se bo godilo tudi v naših zadevah.
Storimo svojo dolžnost, bodimo možje — učitelji na odmerjenem nam mestu, vzgajaj m o mladino v nravstvene in krepostne ljudi, — potem smo tudi storili, kar smo največ mogli za v trd i te v verstva mej ljudstvom našim! Ni je pa veče slave, nego vzgajati nravstveno-krepke ljudi. —
Istina le-ta naj nas ojači in tolaži!
-----
0 predelovanju nemških slovnic za slov. ljudske šole.
(Glas iz P r i m o r j a.)
O tem predmetu je objavil predzadnji ^Popotnik" članek, kojemu je uredništvo dodalo opazko, želeč, naj bi še kateri slov. učitelj izrazil svoje mnenje v tej zadevi. Ni sicer veselo znamenje za našo narodnost, da moramo ljudski učitelji slovenski trpinčiti sebe in mladino našo s poučevanjem v ne-materinem. tujem jeziku. Nemškemu učitelju, ki tako rad čez ramo pogleduje nas, slov. trpine, tega ni treba; pedagogiko ima on le za svoj narod v najemu.
Pa pustimo te tožbe, saj nam itak nič ne koristijo. Oni, ki nam lahko stopijo za vrat, ne zmenijo se za-nje. Skusimo torej raje olajšati sebi in mladini naši trud pri tej pedagogiški tlaki, da si izboljšamo dotične učne knjige. Omenjeni članek je to storil v positivnem zmislu; podal nam je glavne točke, po katerih naj se preosnuje, „1. nemška slovnica"; jaz bi to rad učinil v negativnem zmislu, kazaje na veče pomanjkljivosti, na koje sem naletel v JI. nemški slovnici". Prej pa se mi vidi potrebno izraziti načelno mnenje, katerega naj bi se držali preosnovatelji naših nemških slovnic.
Pri vsem svojem ljudskošolskem napredku, na koji kažemo tako radi s ponosom, stojimo še v marsikaterem pogledu na omahljivih tleh. Oglejmo si le naše šolske postave in ukaze! Kako se od dne do dne preminjajo in men-jujejo! Ni še dolgo, da je bila telovadba najbolj čuvan predmet ljudske šole. Kje je dan. danes ona gorečnost za telovadbo?! Telovadba je prišla „iz mode". Nejedini smo pa še pri važnejšem pouku nego je telovadba, pri pouku v materinem jeziku, in sicer v slovnici. Z izrazom »slovnica" se je menil nekdaj obseg vseh različnih pravil, sličnih onim, s kojimi si belijo svoje glave naši srednješolci pri pouku v latinščini, grščini, itd. Denašnja ljudska šola je krenila v tem pogledu na drugo pot, po katerej pa nismo prišli še vsi jednako daleč. Dočim se jedni niso mogli popolnoma ločiti od „ljube prešlosti", pometali so drugi vsa pravila skozi šolsko okno. Ni namen tega dopisa zagovarjati nf jednih ni drugih, mislim pa, da pri pouku v tujem jeziku niso merodajna ista načela kakor v materinščini. Najvažnejši faktor pri jezičnem pouku je vendar-le jezično čustvo, to izda več nego vsa slovniška pravila, to dela, da se otrok z lahkobo priuči materinemu jeziku, dočim mu tuji jezik prizadeva mnogo težav. Kakor nisem poseben prijatelj pravilom v slovenski slovnici — slovnica je pač le pripomoček in ne svrha —, tako si nemške slovnice brez pravil ne morem misliti. Da ima Sater v množini SBatei', ©ol)U — <3i)I)lie, ^iltb — ^tnber, zadene nemški otrok z lahkobo, ne pa slovenski. Manjka mu jezičnega čustva in to mu mora kolikor toliko nadornestovati — vsaj na viši stopinji — slovniško pravilo. Ees je sicer, da se da tudi temu ogniti po praktičnej poti (s pridnim prestavljanjem, itd.), vendar se mi zdi, da zahteva ta pot več časa, kakor ga je odmerjenega v naših šolah nemščini. Rekel sem vže prej, da pouk v tujem jeziku v ljudskej šoli ne odgovarja zdra-vej pedagogiki, prav tako se nimamo tudi čuditi, ako nam pri tem pouku pristna metodika odreka svojo moč.
Kar se tiče pravil samih, želel bi si jaz nekoliko drugačna, nego so n. pr. v „11. nemški slovnici." Ta pravila so mi premalo občna (pa vzlic temu nenatančna), preobsežna in pomanjkljiva. Tako ima ta slovnica za sklanjo samostavnikov od 30. do vštete 43. strani nič manj nego J4 pravil, vsled katerih je vsa sklanja čudno razkosana, in pravila so si tako podobna, da si je otrok prav težko zapomni. Mej to sklanjo se še vrhu tega meša ona določnega in nedoločnega spolnika in osebnega zaimka. Koliko laže bi bilo otrokom vzeti najprej spolnik, potem samostavnik, itd. Z razcepljenjem po sklonih se na-učenje spolnika, itd. nič ne zlajša. Razum ne izda tli nič, tu se apeluje na spomin. Spominu pa je v izdatno podporo, da se mu ne naklada preveč različnosti ob jednem. — A vrnimo se k samostavniku! Jasno in kratko vodilo,
da ostanejo ženski samostavniki v jednini neizpremenjeni, razcepljeno je na tri pravila. Prav tako se godi s pravilom, da imajo vsi samostavniki v 3. sklonu množ. končnico n ali en, in da je 2. in 4. sklon v množini vedno jednak 1. sklonu. Poleg tega si otrok ta pravila še tožko zapomni, ker govore sedaj samo o moških samostavnikih, sedaj o ženskih, sedaj zopet o moških in srednjih, itd. Koliko pametnejše bi bilo razdeliti sklanjo samostavnikov v krepko, šibko in mešano, in prvo zopet v 3 razrede po končnicah 1. sklona množinskega (—, e, er). Res je sicer, da govori in piše dobro nemščino mnogo ljudi, ki o tej razdelitvi samostavnikov nič ne vedo, a resnično je pa tudi, da se na tak način hitrejše in zanesljivejše priučimo rabi nemškega samostavnika. Najlepši dokaz o neporabnosti dotičnih pravil v „11. nemški slovnici" nam daja § 7., kder najdemo pomešane samostavnike različnih končnic v množini. Rad bi vedel, kaj koristi v tem paragrafu pravilo: „Mnogi samostavnikj dobijo v množini končnico c ali er ter imajo preglas ali ga nimajo!" Kaj doseže otrok s tem pravilom, če je še tako dobro zna? Tiste samostavnike, ki stoje spredaj v „Vaji" (v edn. in množ.), vže zadene v množini, ker se jih lehko nauči na pamet, kako pa naj si pomaga pri tistih samostavnikih, katerih v „Vaji" ni? In teh je v sledeči „Nalogi" 13. — Navedeno pravilo mu pač tega ne pove. Po spolu se ne more ravnati (namreč da imajo moški sam. v množini e, srednji er); kajti v „Vaji" stoječa srednja samostavnika Spfcrb in SMj imata končnico e. Pa če bi tudi teh ne bilo? Tu ni spol izključljivo merodajen. Vidi se torej, da je ono pravilo le za „parado", in žal da ni v tej slovnici jedino f
Skrčiti bi se dala dalje pravila o sklanji pridevnikovi. Z radelitvijo v krepko in šibko sklanjo bi bila jsiko okrajšana in olajšana vprašanja učiteljeva in odgovori učencev. Največ je pa po mojem mnenju zakrivil osnovatelj „11. nemške slovnice", da je postavil glagol (v različnih časih in spregab) na konec. Nenemškemu otroku delajo krepki glagoli velike težave, zato je neobhodno potrebno, da se v njih pogostoma vadi. V ta namen naj se glagolova sprega prej vvrsti mej učno snov, kakor to dela II. slovnica. S tem bi se dala prirediti mnogo zanimivejša snov za prestavljanje — po kratkih pripovednih spisih, koji so se mogli v starej slovnici postaviti še le na konec.
Slednjič naj omenim še nekega nedostatka pri spregatvi krepkih glagolov. Tu se namreč stavijo skupaj glagoli, ki imajo v polpreteklem času enak osnovni samoglasnik, a .so različni v pret. deležniku, n. pr.; binbett, fptmicit, liegen. Kako to moti otroka pri obrazovanju pret. časa, ni težko uganiti. V „11. nemški slovnici" tega ni zapaziti, ker nima pret. časa, če tudi je ta jeden glavnih časov in ga v govorjenju navadno rabimo za slovenski pret. čas.
Vzlic tem in še drugim nenaštetim pomanjkljivostim bodi rečeno v obrambo dosedanjim nemškim slovnicam, da imajo drugi narodje še slabše osnovane učne knjige za tuje jezike (kot n. pr. naši avstr. Lahi za nemški jezik) nego mi Slovenci. Težavno je pisati dobre učne knjige za ljudsko šolo
v materinem jeziku, koliko težavnejše pa še knjige za tuji jezik!")
----
*) Ker izpuščamo dandanes polnglasni „6" pred „r-om", kadar slede za njim kak soglasuik in ker se tega drže tudi naše šolske knjige slovenske, bilo bi dobro, da bi ne delale prih. nemške knjige v tem pogledu razlike kakor jo sedanje.	Dopisnik.
Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk.
Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik.
(Dalje.)
Poglavje 14.
Korist retorike.
Nadalje se vpraša, je-li retorika koristna? Kajti nekateri jo silno napadajo in rabijo, kar je najbolj nesramno, moč retorike v njeno obtožbo: Da je zgovornost ona umetnost, ki obvaruje hudobneže pred kaznijo, po katere prevari se včasih poštenjaki obsodijo, posvetovanja v pogubo vodijo, ki ne po-vzročuje le vstaj in homatij ljudstva, ampak celo krvave boje, ki se je naposled posebno tedaj rabila, kedar pokaže laž svojo moč zoper resnico. Saj očitajo komiki') Sokratu, da on uči, kako se slaba stvar v dobro pretvarja in Platon trdi zoper Tizijo in Gorgijo, da se v tak posel ponujata.2) Tem še pridevajo primere iz grške in rimske zgodovine in naštevajo one, ki so ono ne samo posameznim osebam ampak tudi državam pogubno zgovornost porabili, da so državno ustavo razdrli ali uničili. Zatorej je bila, kakor trdijo, iz Lacedemonske države prognana, pa tudi v Atenah, kjer ni smel govornik3) strastij vzbujati, je bila njena oblast omejena.
Na tak način seveda niso niti vojskovodje v korist niti gosposka niti zdravništvo in naposled celo modrost ne. Saj se nahajajo med vojskovodji Fla-minij,4) med državniki Graki, Saturnini in Glavcijes), med zdravili strupi in pri onih, ki se po krivici modrijani nazivijejo, so se včasih spazile največje nesramnosti. Zaničujmo tedaj jedi; saj so nam dostikrat bolezni povzročile. Ne zahajajmo več v hiše; včasih so se vže nad prebivalci zrušile. Za vojake naj se ne delajo meči; saj se ravno istih lahko tudi roparji poslužijo. Tudi je gotovo vsakemu znano, da ogenj, voda, brez katerih ni življenja in (da ne ostanem pri pozemeljskih stvareh) solnee in mesec, najvažnejši zvezdi, tudi včasih škodujeta. Ali se bo tajilo, da je znani slepec Apij s svojo zgovornostjo razdrl sramotljivo mirovno pogodbo s kraljem Pirom? Ali ni bila M. Talija izvrstna zgovornost zoper poljske zakone7) ljudstvu po volji? Ali ni uničila predrznosti
') Kvintilijan misli na znano Aristofanovo komedijo „oblaki", v katerej Aristofan Sokrata zasmehuje ter Sokratu pripisuje znano načelo zofistov: „s1abo stvar v dobro pretvarjati".
2) V Fedru pag. 267 A. — Lizija, rojen v Siciliji, bil je eden najstarejših učiteljev retorike, o kterej je tudi poučno knjigo sestavil. Živel je v petem stoletju pr. Kr. v Si-vakuzali in Atenah. Lizija, Gorgija in Isokrat so bili bajč njegovi učenci.
3; To je veljalo samo o onih govorih, ki so bili pred Areopagom držani.
4)	Na katerega Flaminija da Kvintilijan misli, se ne da dognati. Najbolj znan je oni, ki je bil 1. '217. pr. Kr. v bitki pri trasimenskem jezera pobit.
5)	Lucii Apulej Saturnin je bil ljudski tribun 1. 101. pr. Kr., C. Servilij Glavcija je bil pretor !. 100. pr. Kr., zelo hudoben človek, ki je Satuminove naklepe v Marijev prid pospeševal.
u) Apij Klavdij je bil cenzor 1. 312. pr. lvr,, ter je dal napraviti v Rimu vodovod in znano cesto, ki je peljala skozi pomptinsko močvirje v Kapuvo. Kot starček je oslepel (odtodi priimek Caecus slepec), vendar je držal, ko je kralj Pir po poslancu Kineji poskušal rimski senat za mir pridobiti, slaven govor zoper mirovne pogoje. Poslanec Kineja je mora! Ritn brez vspcha ostaviti.
7) Publij Servilij Rul, ljudski tribun 1. 63. pr. Kr., nasvetoval je poljski zakon (lex agraria), zoper katerega je Cicero trikrat govoril.
Katilinine.*) Ali si ni pridobil Cicero v miru zahvalne svečanosti, katera največja čast se le vojskovodjem zmagalcem daje V Ali ne da dostikrat prestrašenim vojakom govor pogum nazaj in je prepriča, da je za-nje v tolikih nevarnostih slava častneja od življenja? Lacedemonei in Atenčani me ne mikajo tako, kakor rimsko ljudstvo, pri katerem so bili govorniki vedno v največji časti. Jaz menim, da ustanovitelji mest ne bi bili združili okoli bodečih čet v ljudstva ako ne z lepim govorom: in zakonodatelji brez velike moči zgovornosti ne bi bili dosegli, da bi se ljudje sami v jarem zakonov vpregali. Celo naravstveni zakoni, če tudi so po naravi dobri, blažijo bolj srce, ako se lepe misli v krasnem govoru razodevajo. Zatorej ni prav ono za slabo držati, kar se da v korist porabiti, tudi ako ima orožje zgovornosti veljavo na obe strani.
Pa take stvari menda le oni preiskujejo, ki so najvišjo nalogo retorike v pregovarjanje položili. Ce pa je retorika znanost dobro govoriti — te delincije se tudi jaz držim — tako da ima govornik pred vsem poštenjak biti: se njena korist nikakor ne da tajiti. In zares, oni bog, oče stvarij in stvarnik sveta, ni z ničemer človeku tolike prednosti dal pred drugimi smrtnimi bitji, kakor z govorjenjem. Kajti pri nemih živalih vidimo, da se njihova trupla od naših odlikujejo z velikostjo, močjo, trdnostjo, vstrajnostjo in naglostjo; ona tudi manj tuje pomoči potrebujejo. Saj znajo same ob sebi brez učitelja preje hoditi, živeža si iskati in vode preplavati. Zoper mraz je brani lastni kožuh, orožje jim je prirojeno in živež med potom nahajajo; človek pa se mora za vse to mnogo truditi. Zatorej nam je pa najboljo pamet dal in hotel, da smo kot taki nesmrtnim bogovom drugovi. A pamet sama nam ne bi niti toliko hasnila niti bila tako očividna, ako ne bi mogli tega, kar smo v duhu premislili, tudi z besedami povedati; da to drugim živalim veliko bolj manjka kakor razum in neko prevdarjanje, tega se lahko vsak človek prepriča. Kajti ležišča naprav-Ijati, si gnjezda znašati, mlade vzrejati in izvaliti, si za zimo celo živeža prihraniti, nekatera dela izvrševati, katerih ne moremo posnemati (kakor pripravljanje voska in medli), za vse to je pač potreba pameti; pa ker ne znajo govoriti, je imenujemo neme in nespametne. Naposled, kaj pomaga nemim ljudem oni nebeški duh? Zatorej, če nismo nič boljšega od bogov dobili, kakor govor, v čem naj bi se bolj marljivo urili, v čem raje ljudi prekašali, kakor v tem, s čimer se odlikujemo pred drugimi živalmi. To pa tem bolj. ker se v nobeni umetnosti trud tako ne splača. To bo postalo očividno, ako pomislimo, iz kako majhnega početka je zgovornost do dovršenosti dospela in še lahko napreduje.
Da namreč zamolčim, kako koristno in vgodno je za poštenjaka, ako prijatelje brani, senat z nasveti vlada, ljudstvo in vojstvo po svoji volji vodi; ali ni to vže samo ob sebi krasno, s človeškim razumom in besedami, katere vsakateri rabi, toliko pohvale in slave doseči, da človek dozdevno ne govori, ampak bliska in grmi, kar se je Perikleju2) pripetilo.	(Dalje prih.)
---4rae>---
') Lucij Sergij Katiliua je bil zloglasni pnntar v Rimu, katerega naklepe je konzul Cicero zvedel in v znanih govorih zoper Katilino bičal.
Aristof. Ahar. v 530. Torej mu so Atenčani dali priimek „01impjan".
Narodno šolstvo v Rusiji.
VI.
Okrajne in meščanske šole. Nazvane šole so nekako nadaljevalne šole osnovnih. One imajo podavati svojim učencem več znanja, kojega v takem obsegu osnovne šole dati ne morejo ter nadaljevati obče obrazovanje. Ob času robstva bile so namenjene le meščanstvu, (za dvorjanstvo bile so posebne šole in instituti), sedaj pa lahko vsaki ludi otrok mužika pohaja v nje. Najbolj pripravne so za take, ki hote potem učiti se trgovstva ali kakega obrta, ker one najboljše podgotovljajo učence k naimenovanim stanovom. Za kmetske otroke, koje žele roditelji dalje izobražiti in bolj podgotoviti k bodočemu težkemu stanu kmetskemu, so bolj primerne nižje poljedeljske šole.
Okrajne šole (ujezdnija učilišča) bile so vže osnovane za carstvovanjem Katarine II. V začetku služile so kot pripravnice za štirirazredne gimnazije, sedaj so zvezane ali popolno z rejalkami, ali pa zamenjujo niže razrede po-slednih. Okrajne šole so trirazredne z enim oddelkom v vsakem razredu; učni tečaj traja tedaj 3 leta. Učnih ur v tednu pride na razred 20. Sprejemajo se učenci okončivši tečaj osnovnih šol. Prepovedovanje v njih je predmetno, t. j. vsak učitelj uči le nekatere izbrane predmete, kakor v srednjih šolah. S temi šolami zvezani so tudi razni rokodeljski tečaji. Okrajne šole vzdržuje minister-stvo narodne prosvete. — Meščanske šole (Gorodskija učilišča) so po svojem planu in ustrojstvu precej enake više privedenim, samo so ž njimi, razven dvo-razrednih zvezane tudi osnovne šole. One se nahajajo le v mestih, koja jih na svoje troške vzdržavajo. Meščanske šole so dvo-, tri- in štirirazredne. Pri dvorazrednih ni razreda za prvo stopnjo, v kojem bi se učenci učili osnovnih predmetov narodne šole; učenci postopajo v nje iz drugih šol. V vsakem razredu sta dva oddelka, tedaj učni tečaj 4 leta. Ogromna večina meščanskih šol je trirazrednih; le malo je štirirazrednih. Učni tečaj v meščanskih šolah traja (v III. IV razredu) 6 let; pred 8. letom se nikdo ne sprejme. V trirazrednih šolah prideta na razred 2 oddelka. Prvi razred je tu za prvo stopnjo ter odgovarja v obče enorazrednim zemskim šolam; on ima pripraviti učence za više razrede. V prvem razredu je opredeljeno učnih ur (urokov) na teden 18, v drugem in tretjem 24. Poduk je celi teden (6 dni), tedaj traja v III. in IV. razredu 4 ure na dan. Prepovedovanje je v meščanskih šolah razredno, to je vsak učitelj ima svoj razred, v kojem prednaša vse predmete. Učni predmeti v okrajnih in meščanskih šolah so sledeči: zakon božji, čitanje, slovnica ruska, slavjanski jezik, aritmetika, geometrija, zgodovina obča in ruska, geografija obča in ruska, prirodopisje (tudi kratka somatologija) fizika, risanje, črčenje (geom. risanje) spisje, lepopisje, petje, gimnastika Učencem, koji z vspehom dokončajo tečaj privednih šol ter dobe o tem spričala (napravijo končni izpit) odpustita se v 2 leti od aktivne službe pri vojakih. Od učiteljev okrajnih in meščanskih šol tirjajo se znanja v obsegu gimnazijskega tečaja; plačani so oni okraj, šol slabše 300—400 rub., a oni meščanških šol bolje do 600 rubljev na leto. Pri imenovanih šolah so povsod precej obširne knjižnice za učence.
Ako skupno pregledamo nižje narodno šolstvo v Rusiji, tedaj uvidimo veliko raznoobraznost na tem poprišču tu so: šole gramotnosti, cerkovne pri-
hodske in zeraske šole, kot osnovne šole, dajoče najbolj potrebna znanja narodu in polagajoče temelj narodnemu ob razo vanju, potem so okrajne in meščanske šole. Pridati je še treba nižje tehnične (rokodelske) in nižje poljedeljske šole prigotovljajoče spretnih rokodelcev in umnih kmetov. Vse te šole služe v duševni in gmotni prospeh nižjim slojem naroda.	S. M.
—>»»-------
P oročilo
o pošiljatvab za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" Pedagogiškega društva v Krškem.
(Dalje.)
V. Blanke, knjigar v Ptuju, razstavil je: Pripovedke za mladino. I. in II. zvezek. Spisal Fr. Hubad. I. zvezek 2. natisa 1887. II. zvezek, 1888. Ptuj. Založil V. Blanke.
Al. Hugon Lhota, tovarna za harmonije, Kraljevi Gradec, Češko:
Harmonij, elegantno opravljen, št. G, dvojen, z 1 i registri, iz orehovega lesa, s perkusijo (z lehkim glasovirskem vdarom). Izdelovatelj Al. Hugon Lhota v Kraljevem Gradcu. Cena v gotovini 213 gld., na mesečne obroke po 10 gld. -- 238 gld,
Fr. Hauptmann, prof. na c. kr, izobraževališču za učiteljice v Gradcu:
1.	Fizika v nižjih šolah. Metodična razprava. Spisal Fr. Hauptmann. Ponatis iz „Popotnika." Maribor, i884. Založil M. Nerat. Tisek J. Leon-a. Cena 15 kr.
2.	M e t h o d i k d e s U n t c r r i c h t e s in der N a t u r 1 e h r e. Von Frana Hauptmann. Mit 10 Abbildungen. Izšlo kot 8. del v „Lehrbuch der speciellen Methodik fiir die osterreichischen Lehrer- und Lehrerinnen • Bildungs - Anstalten". Redigiert von Dr. W. Zenz. Dunaj, 1888. Alfred Holder. knjigarna, Rothenthurmstrasse 15. Cona 30 kr.
0.	kr. priv. ravnateljstvo zaloge šolskih knjig na Dunaju:
1.	15 slovenskih stenskih tabel za čitanje.
2.	Jos. Grandauer. Elementar - Zeichenschulo. Vorlagen zuin Vorzeichnen auf der Schultafel. In 12 Heften zu 10 Blatt. Heft 1,—XII. Dunaj, c. kr. zaloga šolskih knjig.
3.	Iste predloge v ročni izdaji. Zvezek L—XII. Cena 12 kr. Dunaj.
4 Jos. Grandauer. Der Kegelkopf in seiner F.ntwick!ung und in seinen verschie-denen Ansichten. 15 Blatter mit erlauterndem Text. Cena 70 kr. Dunaj.
5. Jos. Grandauer. Anleitung zum Gcbrauche der Elementar-Zeichenschule. Cena 20 kr. Dunaj, 1878.
(1. Dr. J. Kundrat. Anatomične table za nagledni poduk v ljudskih in srednjih šolah. „Popis pet tabel v veliki folio-obliki. Cena 20 kr. Dunaj, 1873.
7.	Dr. vitez Fr. Močnik. Navod k prvej in drugej račuuici za slovenske ljudske šole. 2. natis. Cena 35 kr. Dunaj 187(5.
8.	M. Pablasek Erziehung und Unterricht bi in der Kinder im Elternhause und in der Volkssehule der Sehendcn als Vorbild. f. d. Blindenansialt. Cena 20 kr. Dunaj, 1883.
9.	Ed. Partisch. Anleitung fiir Volksschullebrer zur erziehlichen und unterrichtlichen Bebandlung t a u b s t u m m e r Kinder als Vorbildung fiir eine Taubstummen-Anstalt. Dunaj, 1883. Cena 15 kr.	(Dalje priti.) G.
O c e n e.
G. M. Gerber, založnik v Ljubljani, nam je doposlal na ogled Abecednik" za slovenske ljudske šole; sestavil ga je naš prvi zdaj živeči slovenski pedagog g. Andrej P rap.ro tn i k. Cena knjigi je 20 kr.
Kar se tiče Praprotnik-ovega „Abeceduika", moramo radovoljno in nepristranski pripoznati, da je po notranji in vnanji obliki vsestranski urejen po pravih pedagogično-didaktičnih pravilih. Abecednik je osnovan na gen etični podlogi, kar je jedino pravo in umestno. Tudi glede črknih oblik je g. spisovatelj pogodil pravo, kajti izpeljane so tako, da otrokom ne delajo nikakšnih težav. Knjiga je tudi preskrbljena v obilni meri s prav marljivo odbrano učno tvarino za nazorni pouk. Pri vpeljavi „Abecednika" v slovenske ljudske šole naj slavna šolska voditeljstva in gg. učitelji vsled navedenih prednosti prav pridno segajo po Praprotnik-ovem „Abecedniku".	—r.—
Isti založnik nam je tudi poslal na ogled Praprotnik-ovo „Spisje" v ljudski šoli. Peti natis. Cena v platnenem hrbtu 32 kr.
No, že ime Praprotnik-ovo nam dovolj pove, kake vrednosti je knjiga. Do zdaj Slovenci še nismo imeli moža, kateri bi bil spisal koristnejšo in važnejšo knjigo — sosebno v tej prekoristni stroki za naše domače šole. Nauk v spisju ima dvojen namen pred očmi: formalen in m a t e ri j al en. Po prvem se duševne moči otrok po naravnem poti razvijajo, vadijo in ostre — in otroci se tako pripravljajo za samolastno razsodnost; a drugi dela na to, da se otroci uče vseh spi sni h vaj, kar jih je človeku v vsakdanjem življenju potreba. Vse te prednosti ima ta izvrstna Praprotnik-ova knjiga. — Sploh bi morala tudi šoli odrasla mladina imeti to knjigo v rokah za daljno izobražbo.
Učitelji slovenski naj jo tedaj prav marljivo priporočujejo. —r.—
--
Dopisi.
Iz Celja. Dne 14. avgusta vršila se jc v okoličanski šoli v Celju pod prvosedstvom c. ki', okr. nadzornika g. B. Ambrožič-a okrajna učiteljska konferenca za okraja Celje in Laško. Navzočih hilo je nad 70 učiteljev in učiteljic, kot gosta pa gg. S. Končnik, gimnazijski ravnatelj in dr. Vrečko, c. kr. profesor in okr. nadzornik za vranski okraj.
Ob 9. uri otvori prvosednik konferenco s trikratnim »hocli" na Nj. Vel. presv. cesarja kot daritelja šolske postave, in imenuje g. Vidic-a svojim namestnikom. Zapisnikarjem izvoljena sta gg. Kašutnik in Brence iz Vojnika. Po poročilu nadzorni kovem o stanju šolstva predlaga g. Kroj tej, naj stalni konferenčni odbor na Nj. Vel. cesarja odpošlje adreso, v kateri izražajo navzoči svoje čestitke k 40-letnici vladanja cesarja Fran Josipa I. Ta predlog se mej živahnim odobravanjem enoglasno vsprejme. — Za prečitanjem nekaterih postav in ukazov izislih v minulem šolskem letu, poroča BI. Kropej o „slov. nemških slovnicah" ter nasvet ujc teze, ki so objavljene v 15: št. „Popot." str. 228—230., in katere so bile vse nespremenjene vsprejete. Debate vdeležili so se gg.: Iglar, Brinar, Bupnik, Jarc, Brezovnik. Da se je obširna naloga v toli kratkem času zamogla obravnati, je zasluga vsega učiteljstva, katero je vže popred pri zborovanju »celjskega učit. društva" dne 5. julija in pri učit. shodu v Zidanem mostu dne 8. julija omenjeno vprašanje vsestranski pretresalo, kar je g. prvosednik tudi hvaležno povdarjal.
O drugi nalogi: »Kateri ber. sestavki vpeljanih beril naj se porabijo za higijenični pouk?" govoril je g. Kern iz Trbovelj-Vode. Dotični referat, da-si izjemši nekaj malih nedostatkov temeljit, bil je preobširen ter pač ni mogel vzbuditi potrebne pazljivosti pri poslušalcih: Debate pri tej nalogi vdeležili so se gg. Vidic, Kropej, Valentinič in Gros.	,
O tretji nalogi »obravnava telurija" govorila sta gg.: Waldhans in Iglar le teoretično ne glede na porabo v šoli, dočim je g. Brezovnik obravnaval s praktičnega stališča, kako naj se s pomočjo tega učila razlagajo zemljepisni pojmi. — Zaradi poznega časa izpustila se je »obravnava vojvodin Kranjske in Šlezije".
V knjižnični odbor za celjski okraj so izvoljeni gg.: Brezovnik, Koderman, Lopan, Vidic in Vrečar; za laški okraj pa gg.: Irgel, Kropej, Staufer, Velentinič in Waldhans. — Ob 5. uri bil je konec konference, ki je s prestankom .1 Vs ure o polnilne trajala 61/g ur. — Izrazimo le še opravičeno željo, naj bi se kon-ferencija vršila v povoljnejših prostorih nego je šolska soba s tako nizkimi klopmi za otroke. Radi prenapolnjenosti nastane prava »parna kopel", katere se učiteljstvo vselej vže naprej boji.
Braslovče. Dne 8. t. m. se je pri nas vršila okrajna učiteljska konferenca, katero je vodil naš novi okr. š. nadzornik gosp. dr. A. Vrečko. Začetek ob pol devetih dopoldne. Po prijaznem pozdravu si je predsednik volil svojim
namestnikom g. nadučitelja M. Jera-ja iz Braslovč. Zapisnikarjema izvoljena sta bila nadučitelj J. Reick (Gomilsko) in učiteljica Aleksandrina Wrruss (Braslovče). Kot gosta bila sta navzoča gg. nadučitelj J. Vidic iz Št. Pavla iu njegov sin Oto, jurist.
Po prečitanju in razjasnjevanju nekaterih odlokov prizna okr. nadzornik, da je bil z učnim vspeliom v obče zadovoljen, da, v nekaterih razredih celo popolnoma zadovoljen. Toda v jezikovnem poduku, v slovenskem posebno pa v nemškem, dalo bi se še več doseči. Z domačimi nalogami naj se učeča mladina preveč ne obklada, ker mora itak večina otrok 7—8 ur na dan od svojega domovja biti odsotna. Vzgoja mladine bila jo v obče hvalevredna, ker je učiteljstvo lepovedno in izpolnuje vestno državne in cerkvene zakone. Tudi so se gg. kateheti potrudili v težavnem poklicu učitelje pri poduku in vzgoji podpirati. Sploh je disciplina zadostovala. Pri prenapolnjenih razredih naj ima učitelj potrpljenje in prizanesljivošt ter naj ne prezira pri podučevanju manj nadarjene učence oziraje se na individuvalnost posameznikov. Redno šolsko obiskovanje zadrževala so slaba daljna pota, pri siromašnih učencih pa tudi pomanjkanje obleke. Precej pri imenovanju njegove osebe za tukajšnega nadzornika bila mu je skrb, da se vstanovi toliko potrebna naredba, da dobiva revna šolska mladina v zimskem času o poldne nekaj gorkega v svoj potrebni žclodček. In ni se varal. Radodarno so ga premožnejši posestniki v celem okraju podpirali in po prizadetju nekaterih učiteljev in znanih šolskih prijateljev podpirala se je revna šolska mladež z gorkimi jedili a tudi z obleko. Na posameznih šolah bilo je preskrb-jeno: na Vranskem 43, v Št. Jurju 11. T. 31 (15 z gorkim jedilom, 1(3 s kruhom in za 60 ti. obleke), v Braslovčah 30 (50 h. v denarjih), v Gomilski 7 (za 14 fl. obleke), a posebno na Polzeli, kjer je graščak dr. Pongraz vsaki dan 60—70 otrok oskrbljeval in za 20 li blaga za ženska ročna dela nakupil. Vsled teh dobrodelnih naprav vzboljšalo se je šolsko obiskovanje z ozirom na lansko leto za 28"/o- V tekočem letu napravile so se v proslavljenje 40-letnice Nj. Veličanstva krasne šolske zastave na Vranskem, v Št. Jurju in v Gomilski. — V zdravstvenem oziru pa se je še premalo storilo. Gleda naj se v prihodnje zlasti na to, da otroci težko vrhnjo obleko, stopi vsi v šolsko sobo, odložijo, da se skrbi za zadostno ventilacijo, po poduku pa za prevetreuje vseli šolskih prostorov. -Šolski vrti priporočajo se šolskim voditeljem v vestno oskrbljevanje.
Preide se k rešitvi vprašanja: „0 individiivalnosti otrok pri podučevanju in vzgoji", poročevalec nadučitelj Fr. Šorn (Št. Jur). Po primernem predgovoru omeni posebnosti otrok in istih spoznanje. Razmere otrok z ozirom na njihovo domačo odgojo naj se v poštev jemljejo. Ravno tako njihova nadarjenost, bo-ječnost, lahkomišljenost, površnost, vzdržnost, raztrešenost, živost. Z bojazljivimi in malosrčnimi naj se z ljubeznijo in dobrohotnostjo, z neposlušnimi, s primemo resnobo ravna. Sploli naj se na to gleda, da se povelja učiteljeva točno izpol-nujejo. Ozira naj se na dalje na razloček spola in na razvitost života. Z deco ubogih in premožnejših starišev naj se postopa enakomerno. Učitelj naj bode v tesni zvezi se stariši učencev a tudi učitelj, kateri je v prej snem letu podučeval, naj se popraša o posebnostih posameznih učencev. Debate vdeležila se je večina in ko je še predsednik svoje misli o tem vprašanju razvil, nastopi se k drugemu vprašanju: V katerih berilnih sestavkih naj se o higijeni na primerni način podučuje. — To vprašanje razmotroval je učitelj g. Meglic zelo obširno in dovršeno. Na tem tesnem prostoru ne morem omeniti niti obsega niti zapopadka dotičnili berilnih sestavkov, ker je referat baš za kratki popis konferenčnih obravnav preobširno osnovan. G. predsednik se predavatelju na poučnej mnogovrstnej tvarini zahvali.
Ob 2. uri popoldne se seja odloži do 4. ure. Med tem smo obedovali „en familie" v gostilnici Brišnik-ovej, kjer nam je čas do določene ure med prijaznimi pogovori kaj hitro potekel. Pri obedu nas je tudi profesor mariborske gimnazije g. Košan počastil se svojim pohodom.
Tretje vprašanje, o prenaredbi dosedanjih slov. nem. slovnic, obravnaval je nadučitelj g. F. Farčnik iz Polzele. Z veliko marljivostjo preiskaval je pomanjkljivosti dosedanjih slovnic ter na vel vodila, po katerih naj bi se pri osnovi novih slovnic postopalo. Debate so se vdeležili skoro vsi členi konference in tudi predsednik. Mnogovrstne želje izrekle so se tu, a strinjali smo se vsi v sledečih točkah: " Konferenca se izreče soglasno, tla je preosnova si. n. slovnic potrebna, da pa to pitanje še ni tako pereče, da bi se kar „na vrat na nos'' spisale nove slovnice. Naj se o tej zadevi ne prenagli. Nove knjige naj bi bile didaktnicnim potrebam šole primerne in izišle iz neposredne šolske prakse.
Načelnik knjiž. odbora poroča o stanju in vporabi o kemičnih potili pri živalskem dihanju in pri hranitbi rastlin, kateremu so vdeleženci vzlic dolgotrajni seji z občo pazljivostjo sledili iu kouečno glasno odobravali. — V stalni in knjižniški odsek izvoljeni so gg.: Meglic, Šoru, Reich in Farčnik. — Predlog o inačni vvrstitvi okr. uč. knjižnice se soglasno sprejme, ter to delo načelniku knj. odbora izroči.
S tem bil je dnevni red izvršen in predsednik zahvali se učiteljstvu za gorečnost, s katero so se konferenčnih vprašanj vdeleževali. Glede 40-letnice cesarjevega vladanja učiteljstvo spodbuja, naj tudi v prihodnje njim izročene šolske otroke nravstveno-nabožno vzgajajo, da bodo enkrat zvesti, domoljubni podaniki Nj. Veličanstva, kateremu se trikratni „hoch" (Slava) zakliče. — Konec zborovanja ob 8. uri zvečer.	—c.
Iz Vranskega okraja. Ni je v slovenskem delu ljube Avstrije skoro niti najubožneje vasice, katera bi v proslavo praznika na spomin 40-letiieinu vladanju Fran Josipa I. česa koristnega ne storila. Tudi Gomilska v tem obziru ni zaostala. V primerno kratkem času posrečilo se je tamošnjemu g. nadučitelju nabrati zdaten znesek denarja, koji se je porabil v nakup lepe šolske zastave. Solidno delo zvršila je jako po ceni tvrdka Herman Uffenheimer v Inomostu, koja bodi za jednaka naročila javno priporočena.
Ker je bil 18. avgust blizo, počakalo se je z blagoslovjenjem zastave do rojstnega dne presvitlega cesarja. Slavnosti primerno ozaljšalo se je snažno šolsko poslopje, pa tudi šolska mladež kazala je po obleki in veselih obrazih, da se bo nekaj posebnega godilo. Ob devetej uri blagoslovi preč. župnik g. Luka Jeriša krasno zastavo, na katero potem visokorodna g. baroninja Norman kot kumica priveže trak z napisom: „V spomin 40-letne vlade presvitlega cesarja Fran Josipa I. 1888".
Po končanem blagoslovljen j n imel je g. župnik primeren govor, kateremu je sledila slovesna sv. maša se zahvalno pesnijo. Dragi akt slavnosti vršil se je v šolskej sobi 2. razreda, v kojej se je zbrala mladež, zunajni gostje, kumica in nje brat g. vitez Haupt, ter precejšnjo število domačinov. V jedernatem slav-nostnem govora razloži otrokom g. Meglic iz Vransko pomen svečanosti in zakliče ' presvitlemu vladarju trikratni ..živkr. kateremu se vsi navzoči z navdušenjem pridužijo ter zapojejo cesarsko pesen. Sledil je potem še kratek govor kr. šol. načelnika Fr. Cukal-a in nadučitelja g. Reich-a, na kar so se onim učencem, ki so bili v „zlato" knjigo vpisani, razdelile premije, vsem pa še posebej slavnostna Tomšič-eva knjižica. Končala se je ta lepa patrijotična slavuost s po-gostovanjem mladine.
Došli gostje in nekaj domačinov zbralo se je k skupnemu obedu, mej katerim je bilo zopet slišati več lepih govorov, iz katerih razodevala se je naša vdanost do presvitlega cesarja, g. c. kr. okrajnega glavarja in nadzornika pa tudi odkrita ljubezen, kojo vživa vrli Iv. Gabršek in njega gospa mej učiteljstvom. Izmed govornikov omenijo naj se gg. Sorn, Vidic, Meglic in Reicli.
Od štajersko-lirvaške meje. Kakor sem v zadnjem dopisu poročal, predložila se je hrvaškemu „saboru" nova osnova šolskega zakona. Dne 30. junija pričela se je razprava o osnovi „ob uredjenju pučke nastave i obrazovanju pučkih učitelja v kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji".
Izvestitelj saborskega šolskega odbora bil je dr. Izidor K r gnjavi. Tu pač ni prostor, da bi se pečali z raznimi obširnimi govori. Kogar dotična debata zanimiva, naj čita .Naprcdak" br. 20, 21 in 22. koja čisla sodržuj6 s prilogami skoraj jetlino le napominano razpravo. Za osnovo govorili so: od narodne stranke razen izvestitelja in oddelnega predstojnika nastave dra. Št. Spevec-a še Hrvati: Jos. Miškatovič, Arnim Pavič; od Srbov, ki so tudi pri narodni stranki, pa: dr. Izidor Čiric, dr. Vlad. Nikolič in (Ijuro pl. Gjurkovič. Proti govorili so od stranke prava: Makso Lončarevič in Dragutin pl. Pisačič, od neodvisne stranke pa znani estetik in vseučiliščni profesor dr. Franjo Markovič. Dne 1. julija bila je končana generalna debata. Vladna osnova vsprejela se je za podlogo speci-jalne debate. Od 73 prisotnih zastopnikov glasovalo jo 61 „da", 12 ^,ne". — Pri specijalni debati vsprejela se je osnova z neznatnimi spremembami.
Dne 12. septembra zboruje v Zagrebu lil. glavna skupščina „saveza hrvatskih učit. družtava". Več o tem kasneje.
»Književna smotra" br. 6. prinesla je na straneh 41—43 obširno oceno „Peda.gogiškega letnika L", v kateri se razpravljajo posamezni spisi, ter končuje tako-le: „Iz sveg toga izvješča razabiremo (zvemo), da je društvo za riješenje svoje težke al i plemenite zadace (naloge) pošlo dobrim i praktičnim putem, i da se uprava (vodstvo) njegova nalazi u rukama veoma okretnih, revnih (pridnih) i marljivih učitelja. Toga radi želimo od srca što ljepši uspjeh tomu mladomu družtvu, imenito pako, da bi si što izdašnjiga odziva steklo kakor u slovenskem učiteljstvu, tako i u slovenskom narodu. Njegovomu pako „Letniku" želimo, da si rnedju hrvaškim i srbskim učiteljstvom takodjer (tudi) stekne što više prijatelja, jer on tu doista (zares) zaslužuje kakor lijepim svojim i poučnim sadržajem (vsebino), tako i ukusnim svojim izdanjem, kojemu za njegov obseg 111 eijena nije velika, naime (namreč) samo 1 forintu".
„Književna smotra" br. 7 omenja tudi »Pregovore, prilike in reke" Fr. Kocbek-a. Zanimivo je pri tej oceni, na kak lep način govori urednik J. Filipovi« o občnem ' slovanskem jeziku. On pravi: „Ova je sbirka za nas Srbe i Hrvate 11 mnogom pogledu veoma zanimiva, jer iz njih najbolje vidimo, da smo sbilja (zares) samo granoice (vejice) jedno i iste slavonske grane; pada Srbi, Hrvati i Slovenci, kad bi se povesti hotjeli za drugim kulturnim narodima, morali iniati samo jedan književni jezik. Večina tih slovenskih poslovica (pregovorov) jesu (so) s tnalom razlikonr skoro iste, koje su i kod nas Hrvata i Srba". Po navedenju nekojih-pregovorov piše dalje: „Zar (ali) to nisu, iste poslovice, koj ima se i mi služimo V „Pa zar to i nije s malima varijacima taisti jezik ? Sta hi Njenici dali, da su si njihova narečja tako srodna, kao što su evo naša! Pa oni ipak imaju samo jedan književni jerzik, a mi?! —"
Te lepe besede, napisane iz globokega prepričanja, da bi se srbščina, hrvaščina in slovenščina dali spojiti v jeden književni jezik, naj nas vspodbujajo k delavnosti v tem smislu. Uvažujmo to, spoznavajmo se mej seboj, gojimo slovansko vzajemnost in okoriščajmo se z navedenimi sorodnimi jeziki, in prišla
bode doba, ko se bodemo posluževali jednega književnega jezika.	Boril.
---
Novice in razne stvari.
[Presvitli cesar] je podaril za gradbo šole krajn. šolskima svetoma v Metliki in PHberku po 300 gld., "krajn. šolsk. svetoma v Št. Ilu pri Slovenjgradcu in Št. Janžu pri Dravbergu po 250 gld. in krajn. šolsk. svetu pri sv. Trojici v okraju kamniškem 150 gld.
[Povodom 40-letnicej vladanja presvitlega našega cesarja Frana Josipa I. poslalo je 9. t. m. v Ptuju zbrano učiteljstvo ptujskega okraja dež. namestniku to-le brzojavko: „Baron plem. Kilbeck, namestnik, Gradec, — Učiteljstvo ptujskega okraja je pričelo danešnje okrajno učiteljsko zborovanje
v neposredni izraz svojih iskrenih lojalnih čuvstev s slovesno službo božjo in s Te Deum; postavilo način — „kako naj učitelj z svojimi učenci štiridesetletni«) vladanja Njih Veličanstva presvitlega cesarja Franu Josipa I. dostojno in v trajen spomin proslavi" — kot prvo točko konferenčnim razpravam ter se posluži danešnje prilike, da tudi od svoje strani po končanem zborovanju to redko slavnost slavi. Pooblaščen od učiteljstva, prosim to izjavo blagohotno na znanje vzeti. Ranner m/p."
[C. kr. štaj. dež. šolski svet] je privolil šolam v Mariboru potrebne paral elke.
[Pedagogiško društvo] v Krškem bode slovesno otvorilo svojo „stalno uči ls k o razstavo" dne 2. septembra t. 1. ob priliki, ko bode ^Slovensko pevsko društvo" v zvezi š krškim slavnostnim odborom praznovalo štiridesetletnico vladanja Nj. veličanstva našega presvitlega cesarja. Razstava se otvori ob 10. uri dopoludne v prostorih ljudske in meščanske šole. Učitelji, oglejte si jo!
[Lep dar], namreč 60 knjig razne vsebine, posla! je „Hrv. pedagogijsko-književni sbor" iz svoje založbe za stalno učilsko razstavo „Pedagogiškega društva" v Krškem. Mi se iz srca veselimo te bratovske ljubavi in izrekamo vrlim Hrvatom presrčno hvalo.
[Slovensko pevsko društvo] naznanja, da je južna železnica vde-ležiteljem slavnosti 2. sept. t. 1. v Krškem znižala voznino za erto tretjino II. in III. razreda poštnim in osebnim vlakom. — Legitimacije se dobijo pri odboru v Ptuju. Listki bodo imeli 3 dni veljave. Za pošiljatev se naj priložijo potrebne marke. — Program je zelo obširen, ker bode sodelovala tudi vojaška godba c. kr. J 7. pešpolka.
[Stritarjevih zbranih spisov] izišla sta 55.jn 56. snopič, obsegajoča: Nova knjiga, — Prešir-nu na spomin, — Glasba, — Župnik Wakefieldski, — Slovenska imena, — Šeštomer slovenski, — Zona.
[Zavetišče učiteljic v Varšavi] imelo je letos dohodkov 9862 rubljev in stroškov 8175 rubljev. Ako se k temu prebitku prišteje lanski ostanek, pak znaša imetje njegovo 38-18 rubljev. To društvo podelilo je letos podpore 98 členom.
[Priprave za slučaj možnega požara v šoli.] Vsled groznega požara pariškega gledišča, vpeljujejo se v mnogih angleških šolah priprave proti možnemu požaru. Učenci se uče na dano znamenje v največji urnosti in najlepšem redu iz šole odhajati; v nekaterih višjih šolah uče se celo, kako je ravnativ z brizgalnicami.
[Šolstvo italijansko.] V primarnih (ljudskih) šolah v Italiji deluje 20.719 učiteljev in 21.816 učiteljic. Od teh 42.585 oseb pripada 5052 k višjej stopnji, ter ima 5,353.518 lir dohodkov (povprečno toraj 1059 lir). 37.483 oseb k nižjej stopnji z dohodki 21,237.325 lir (povprečno 633 lir). Z obzirom na število prebivalstva odrajtuje za plačo učiteljev en pribivalec v Italiji 1 frank, v Franciji 3'5 fr., v Belgiji in Nizozemskej 4-5 fr., v Prusiji 5 fr. in v Zedinjenih državah več nego 10 fr.
[Število prebivalstva v Rusiji] znaša po najnovejši statistiki mini-sterstva notranjih del 108,787.235 duš. Naučnih zavodov je 41.492, v katerih je 2,489.934 učencev. Šol gospodarskih in logarskih je samo 16 z 2156 učenci.
[Utrinki zvezd.] Zvezdogledi so izračunili, da se svit manjših meteorov zapazi s prostim očesom v višini 80 angleških milj.; utrinki ugasnejo v višini 54 milj. Večji meteori, takozvane ognjene kroglje, pasti morajo v nižavo za 11 milj. predno se začno svetiti; zapazimo jih torej v višini 69 milj. Ko se raz-počijo, oddaljeni so od zemlje še 30 milj. — Kolikor do sedaj znano, je devet nebesnih prikazni, ki se imenujejo po dotičnih ozvezdjih: kvadrantiti od dne 28. decemb. do 4. januv.; liridi od dne 16. do 22. aprila: dve vrsti akvaridov od dne 30. aprila do 6. maja in od dne 23. julija do 25. avgusta; perzejidi
od dne 11. julija do 22. avgusta; orijonidi od dne 9. do 29. oktobra; leonidi od dne 9. do 27. novembra; andromedi od dne 25. do 30. novembra, in geminidi od dne 1. do 14. decembra. — Glavni dnevi zvezdnih utrinkov so: 2. januvarija, 20. aprila, 6. maja,-28. julija, 10. avgusta. 18. oktobra, 13. novembra, 27. novembra in 10. decembra.
Spremembe pri učiteljstvu.
Gosp. Ignacij Grosslinger, učitelj v Selnici imenovan je nadučiteljem v Kapi i (Arvež), gosp. Anton Pore kar, podučitelj na okoliški šoli v Ptuju pa nadučiteljem iyi Humu. Kot učitelji so nameščeni: Gg.: Alojzij Trobej, dosedaj v Rečici, v St. Ilu pri Velenju, Kadoslav J ur k o, dosedaj v Dobjem, v Ž i č a h ; Fortunat Sad u, dosedaj v Št. Jurju na Ščavnici vSčavniški dolini; Ignacij Supan, dosedaj v Št. Petru bi. Laškega trga, v Teharjih; Jame j Troha, dosedaj v Brezulah, v Št. Petru bi. Laškega trga; Fran Leskov ar, poduč, ju-i sv. Lovrencu v SI. gor., v Spi tal i ču; Božidar W e i n h ar d, dosedaj ptntev. Marjeti niže Ptuja, v Dornavi; Ivan Živ k o, poduč. v Laporju, v Št. Mirti nu na Bohorju. — Gospod Martin Repič v Sromljah prišel je za poduc&ja v Frarfkolovo. Gosp. Jos. Vezjak, poduč. pri sv. Vrbanu postal je učitelj-pravno tu. Gosp. Friderik Prieger, podučitelj v Studencih, imenovan je podučlfcem na c. kn deški šoli v Trstu. — Gospč. Jadviga Jonke podučiteljica ^Witanju pride v Dobrno; gospč. Marija Ve ran i č, supl. v Ljutomeru pa je dobila poduč. mesto v Veržeju. — Gosp. Peter Majcen, nad-učitelj v HWtth, stopil je v stalni pokoj.
NAT E ČA JI.
štv 986	Nadučiteljsko mesto.
Mesto nadučitelja na četirirazreduici Ptujske okolice z dohodki III. plačilnega razreda in s prostim stanovanjem je izpraznjeno.
Prosilci naj svoje redno obložene prošnje z dokazom o sposobnosti za podučevanje v katoliškem veronauku vložijo do I. septembra t. I. pri krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet v Ptuju, dne 29. julija 1888.
2-3	Predsednik : Harek s. r.
štv-958	» Podučiteljsko mesto
se definitivno ali provizorično podeli na četirirazreduici pri sv. Vidu poleg Ptuja, IV. plač. reda. — Prosilci naj sVojs prošnje vložijo do 20. avgusta t. I. pri krajnem šolskem svetu. Okr. š o 1 s k v s v e t v Ptuju, dno 19. julija 1888.
3-3	Predsednik: iftavek s. r.
štv-658	% Učiteljska služba.
(Opetni razpis.)
Na trirazredni ljudski šoli v St. Vidu pri Planini se nmešča provizorično mesto učitelja z dohodki IV. plačilne vrste in z eno sobo za stanovanje.
Prosilci za to m^pto naj svoje prošnje potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta vložijo pri krajne|i svetu v St. Vidu pri Planini (Montpreis) do 20. septembra t. I. Okr. šolska svet v Kozjem, dne 8. avgusta 1888.
j>	Predsednik: Mir. tfaffner s. r,
I Podučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli v Črešnovcu se podučiteljsko mesto z dohodki IV. plačilnega razreda in proštim stanovanjem umešča.
Prošnje naj se do 10. septembra t I. krajnemu šolskemu svetu v Črešnovcu pošljejo. . O k r. šolski svet SI. Bistriški, dne 10. avgusta 1888. » i	Predsednik: Miein r.
Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.