Št. 20. V Ljubljani, 18. maja 1907. Leto III. r Izhaja »sake soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naroibe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Inseratl se računajo za celo stran 36 K, za »/s strani 25 K, za 2 /s strani 18 K, za % strani 9 K, za >/» strani 5 K, %> strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po- ===== pust. - ■ ■■ ™ Na delo, kmetska stranka! Volilni boj je pretrgal mirno delo naše kmetske stranke, ki ne želi strastnih bojev, ampak miru, v katerem more delati za uresničenje svojega programa. Tiste strasti, ki jih je umetno vzbudila duhovščina, ki je naščuvala kmeta proti kmetu, se ,bodo kmalu polegle. In začeli bomo lahko z mirnim delom. Volilni boj nam je utrdil voljo in ojačil naše vrste. Sedaj je glavna naloga, da ne počivamo niti trenotek, ampak krepko nadaljujemo. Nadaljuje naj se doba vstrajnega, premišljenega dela. Zaupniki, ki so se v vročem volilnem boju po¬ žrtvovalno borili, naj ne drže niti en dan križem rok. Pred vsem naj si izpopolne organizacijo. Ako sami ne morejo izvršiti navodil osrednjega odbora, naj privza¬ mejo nove zaupnike. Priporočamo, da naj se pri tem ozirajo posebno na mlajše somišljenike, ki naj bi kjer možno prevzeli delo starejšim raz ramo. Le dolgotrajno delo prinese uspeh. Posvetimo se mu z vsemi močmi! Kdo je zmagal? Pred volitvami se je sprejel zakon, ki naj bi za¬ gotovil vsakemu volilcu prostost, da sme po svojem prepričanju, po svoji vesti oddati glas kandidatu, ki j« po njegovem mnenju najboljši. Zakon je na videz lep in pravičen in marsikdo je pričakoval, da se bo izvrševal v korist svobodnih volitev in da bo sedaj konec tistega terorizma, tistega nasilstva, ki je pri dosedanjih volitvah kvaril resnično mnenje in pravo mišljenje našega ljudstva. Žalibog, da se je v tem oziru marsikdo motil. Terorizem je ostal isti, nasilstvo Je postalo še veliko večje. Naši nasprotniki imajo in so se posluževali sredstev, ki nam jasno dokazujejo, da svobodne volitve nimajo nobenega postavnega varstva. One nam dokazujejo, da si naši volilci ne smejo izbirati po svojem prepričanju poslancev, ki bi v njihovo korist kaj storili, marveč, da bodo morali tudi še naprej slepo voliti tiste ljudi, katere jim bo duhovščina usiljevala. Dokler je torej dopustno, da sme duhovnik v cerkvi in izven cerkve begati ljudstvo, da je za vsakega smrtni greh, če voli drugače, kakor on ukazuje; dokler bo duhovščina svoj vzvišen poklic na tako ostuden način izrabljala proti onim, ki si hočejo voliti svojega samo¬ stojnega poslanca, ki je morda boljši katoličan, kakor njihov priporočenec, toliko časa se bo težko dalo doseči pravi izraz ljudskega mnenja. Pri zadnji volitvi se je pokazalo, s čim so „pre- pričavali" ljudstvo, pod kakšno zastavo so jih gonili na volišče. Rekli so, da se gre za vero, da se hoče napraviti iz cerkev vojašnice, da se bo vpeljal prosti zakon, odpravil verski pouk iz šol in še veliko takih lažij so fanatično trosili med ljudstvo v cerkvi in zunaj cerkve. Kjer so bili možje bolj razumni in niso hoteli takim lažem verjeti, spravili so se kapelanje in župniki na njihove žene in otroke, fanatizirali so svoje „Mari- jine device" in taka nerazsodna in duševno omejena masa je terorizirala vse one, ki nimajo še dovelj samo¬ stojnosti in pravega prepričanja. Marsikdo se je vdal, da ni kalil ljubega miru v svoji družini. Marsikdo se je vdal in volil zoper svoje prepričanje rajše kakor da bi si nakopal sovraštvo tiste druhali v svoji vasi, pred katero bi ne bil nikjer varen. V znamenju takega ne¬ znosnega, obžalovanja vrednega nasilstva so se vršile volitve med nami na Notranjskem. Kjub temu smo do¬ segli za našega kmetskega kandidata 2985 glasov, njegov od duhovščine usiljeni nasprotni kandidat Žitnik pa je dobil 5648 glasov. Ako se pomisli, da je v gla¬ sovih, ki so bili oddani za kandidata kmetske stranke izraz neodvisnih volilcev, ki so oddali svoje glasove kljub duhovniškemu pritisku po svojem prepri- Stran 154. NOTRANJEC Letnik III. Čanju, Žitnikovi glasovi pa so plod. laži in duhov¬ niškega nasilstva, potem lehko rečemo, da so naši glasovi, četudi jih je manj, veliko več vredni kakor Žitnikovi. Naši nasprotniki stoje na jako gnilih nogah, ako se morajo takih sredstev posluževati. Vsaka sila traja le en čas. Mi imamo trdno zavest, da naši du¬ hovščini ta zmaga ne ho koristila. Ohljuba dela dolg. Kmetska stranka bo pazljivo zasledovala delovanje duhovniškega poslanca. Ona bo vzbujala med svojimi sodeželani zavest, da imamo vo- lilci pravico zahtevati od svojega poslanca, da izpolni svoje obljube, ona ho zahtevala od njega dejanj. Ali bo ta človek sposoben svojim volilcem in svojemu vo¬ lilnemu okraju priboriti kaj koristi, to bo pokazala prihodnjost. Toliko pa lehko že danes nasprotnikom povemo, da bo tudi zaslepljeno ljudstvo tisto strašilo o »nevarnosti za vero“ v doglednem času spoznalo prav tako, kakor spoznajo vrabci slamnatega moža v prosu in potem ne bo več vera v nevarnosti, potem bo konec nasilstva in šele tedaj se bo moglo govoriti, da so volitve svobodni izraz ljudskega mišlenja. Kmetska stranka se bo potrudila poučevati našega kmeta in ga buditi k stanovski samozavesti, ona bo delovala na to, da bo rastlo število naših somišljenikov od dnč do dne in prišli bomo do prave zmage našega programa in naših načel. Takrat bo tudi zmagal kandidat kmetske stranke. Listek. Spomini iz ložke doline. (Spisal A—1). Bilo je v lepem jesenskem jutru, ko sem stopal po prašni in izvoženi poti mimo Cirkniškega jezera, poječ si dušo z dolgočasjem, ki muči vsakega popot¬ nika, ki hodi sam po tujih krajih. Vsaj takrat sem imel te občutke, zlasti ker je bilo jezero suho in poraslo z zelenim in dolgočasnim bičevjem, ki ne nudi onih krasnih prizorov, nad katerimi sem se divil tolikokrat pozneje, ko sem opazoval jezero zalito do najskraj¬ nejših točk. — No, sicer pa ni bil moj namen ogledati si krajev ob Cirkniškem jezeru, ker zato bi si izbral boljši in pripravnejši čas, nego je bil tedaj, marveč moj namen je bil ogledati si enkrat kraje loške doline. Ko stopam po cesti dalje in opazujem neštete vozove, ki so me srečavali težko obloženi z lesom, doide me mož srednje velikosti, prav take starosti in upalih lic. Takoj na zunaj se mu je poznalo, da mora biti prekupčevalec. Pridruži se mi z mirnim in pri¬ jaznim pozdravom in vpraša, kam sem namenjen. Ko mu povem, da sem tujec in da me vodi pot v ložko dolino, svetuje mi, da naj ne hodim po prašni cesti, marveč naj v Grahovem krenem s poti na desno in grem potem čez sv. Ano v Lož. Pot čez sv. Ano da je mnogo krajša, pa tudi bolj prijazna. Zahvali vsi se Domače vesti. Premeščen je bil pred kratkem c. kr. logar državne graščine gospod Viktor Dralka iz Ravberko- mande pri Postojni na Mrzlo Rupo nad Idrijo. Gospod Dralka je bil vsled svojega poštenega značaja v Po¬ stojni občespoštovan in priljubljen. Volitve so prinesle zmago tistim strankam, ki so se že dalj časa organizovale med ljudstvom. Kakor hitro bodo to storile tudi druge stranke, bodo izidi vsi drugačni kot jih je prinesel 14. maj. Ker se je ta dan odločilo šele zaradi dobre polovice mandatov, še ni podana končna slika bodočega parlamenta. Vidi se pa že, da bodo znašali klerikalci nad 100 glav in da bodo imeli socijalni demokratje v njem krepko skupino nad 70 mož. Pri ožjih volitvah bodo glasovale vse proti¬ klerikalne stranke složno za svobodomiselne kandidate. — Kranjska je volila čisto klerikalno, razun Ljubljane, kjer je Hribar zaradi 1 glasu v ožji volitvi. Razume se ob sebi, da bo 23. maja z velikansko večino izvoljen. — V tržaški okolici je izvoljen Slovenec dr. Rybar, v Trstu samem pa so Slovenci in socijalisti potisnili Italijane v tako ožjo volitev, da so gg. Lahi raje skle¬ nili, da se vzdrže ožje volitve. Trst bodo zastopali na Dunaju 4 socijalisti in 1 Slovenec. Delegat bo torej tndi socijalist. — Prav tako je v Istri. — Na Goriškem sta mu za prijaznost, sklenem takoj zapustiti prašno cesto in hoditi dalje po njegovem nasvetu. Po poti mi je še pripovedoval, da je doma iz bloške fare, da ima tam majhno posestvo, da pa zvečina hodi okrog po trgovini, kar mu prinaša mnogo več, kot pa, če bi se pečal iz¬ ključno s kmetijo. Ko tako kramljava med seboj, se niti zavedel nisem, kedaj sva prišla v majhno, a pri¬ jazno vasico Grahovo. Tu mi mož povč, da se bova morala ločiti; on da gre po pošti na levo na Bloke, a jaz da jo bom moral kreniti konec vasi na desno. S pravo notranjsko prijaznostjo se mož poslovi, in ko se mu še jaz zahvalim za družbo in prijateljski nasvet, zgine za ovinkom po vasi. Ker je bila pot za mano že precej dolga, oglašati se mi je začel želodec in da ga pomirim, krenem v bližnjo gostilno. Ko se okrepčan napotim dalje, zvonilo je na Križni gori ravno poldne. Kako veličastno se je raz¬ legal mogočni križki zvon po okolici in kako zamolklo so odmevali zategli glasovi od črnega Javornika. Zdelo se mi je, da se zaveda svojega namena in da hoče s svojim mogočnim-donenjem doseči zadnjo vasico. Pot iz Grahovega se vije med njivami in vodi skozi lično in prostrano vas Žirovnico. V vasi se dviga več enonadstropnih hiš, najlepša pa je cerkev, ki stoji na zelenem gričku, obdana z debelim zidom, za katerim počivajo umrli vaščani. Pot iz Žirovnice vodi prav do vznožja križne gore. Ob vznožju leži mlin in nekoliko višje cerkev sv. Šte- Letnik III. NOTRANJEC Stran 155. prodrla dva slov. klerikalca, pri ožji volitvi na Krasu pa bo zmagal kmetski kandidat Štrekelj. — V Slov. Štajerju sta zmagala 2 kmetska kandidata in 4 klerikalci, v enem okraju pride do ožje volitve. Na Koroškem je zmagal Slovenec Grafenauer, Ellerdorfer pa pride v ožjo volitev. — Vse skupaj bo na Slovenskem voljenih 6 napred¬ njakov, ostali pa so klerikalci, vendar pa niso vsi Šušteršičevi pristaši. V parni opekarni g. Josipa Lavrenčiča v Po¬ stojni se že dobiva nova stavbena opeka (zidaki). Darila za Vilharjev spomenik. Gosp. Josip Kožuh, profesor, Celje, 2 kroni. Srčna hvala. Odbor za Vilharjev spomenik. Pevsko društvo „Postojna“ bode zapelo na binkoštni pondeljek popoldne ob 7a 5. uri o priliki jamske slavnosti na plesišču tri moške zbore, in sicer: 1. F. S. Vilhar: Bojna pjesma. 2. Dr. Ipavec: Slovenec sem. 3. I. pl. Zajc: Dboj! Volitve na Kranjskem. 1 . Ljubljana. Pri državnozborski volitvi je bilo oddanih 5179 glasov, absolutna večina znaša 2590 glasov. Župan Hribar je dobil 2589 glasov, manjka mu torej do absolutne ve¬ čine en sam glas, vsled česar bo 23. maja ožja volitev med Hribarjem in Kregarjem. Vsega skupaj so dobili: Hribar 2589, Kregar 1526, Kristan 641, Dellcott 418, razcepljenih 6 glasov. — 2. Ljubljanska okolica. fana, katero so sezidali, kot sem pozneje izvedel, po¬ sestniki grajščine Stegberg, ki se nahaja ob izviru Lipsenjščice, se ve že v razvalinah. Pot od sv. Štefana se vedno dviga, dokler ne dospe pri sv. Ani do viška. Daši ni pot bila ravno težavna, vendar sem se oddahnil pošteno, ko sem dospel do vrha. Oj, kako prosto se diha na vrhu gore, kako se širijo prsi in kako žejno se poje s čistim in svežim zrakom. Ni čuda, da se je turistika ravno dandanes tako razcvela, ko mori človeka največ ona kruta jetika. Sv. Ana je vasica s tremi hišicami in cerkvico. V vasi je tudi gostilna, ki je nekdaj slovela, ko je vodila še mimo nje glavna pot iz loške doline na Cerk¬ nico, za najboljšo. Dandanes pa se oglašajo v njej ponajveč romarji, ki hodijo na božjo pot na Križno goro, ali kak pešec, ki išče bližnice. Na levi se svet dviga v vrh, na katerem je ro¬ marska cerkev, mežnarija in romarska hiša. Kmet, ki je ravno na njivi nekaj pospravljal, mi je pripovedoval, da je tu na leto pet shodov, katere prav pridno obisku¬ jejo Notranjci, pa tudi Dolenjci in Hrvatje iz bližnjega Prezida. Pod hribom se nahaja velikanska Križna jama, katero je raziskal znani geolog Hochstetter. V njej se nahajajo ostanki jamskega medveda (ursus spelaeus), kapniki in jezero. Na vrh križne gore nisem hotel iti. Pozneje pa sem se kesal, ko so mi pravili o krasnem razgledu. Izvoljen dr. Šušteršič. Dobili so: Dr. Šušteršič 4210, Žirovnik 587, Petrič 991, razcepljenih 37 glasov. — 3. Kranj-ŠkofjaLoka. Izvoljen Demšar. Dobila sta: Demšar 4507, Novak 415, razcepljenih 43 glasov. — 4. Okraj Kamnik-Brdo. Izvoljen dr. Krek. Dobila sta: Krek 4800, Sršen 721, razcepljenih 9, neveljavnih 51 glasov. — 5. Radovljica-Kranjska gora. Izvoljen Pogačnik. Dobili so: Pogačnik 4112, Čop 564, dr. Drmota 791, razcepljenih 19 glasov. — 6. Okraj Idrija-Logatec- Vrhnika- Cerknica. Izvoljen Gostinčar. Dobili so: Gostinčar 4731, Gruden 1400, Kopač 1137, razcepljenih 15, neveljavnih 179 glasov. — 7. Okraj Postojna-Vipava-Senožeče-Lož- IIir. Bistrica. Izvoljen Ig. Žitnik. Dobili so: Žitnik 5648, Dekleva 2985, Mozetič 168, razcepljenih 8, neve¬ ljavnih 48 glasov. — 8. Okraj Litija-Višnja gora- Radeče. Izvoljen Povše. Dobila sta: Povše 4751, Cankar 1302, razcepljenih 32, neveljavnih 70 glasov.— 9. Okraj Ribnica-Velike Lašče - Žužemberk. Izvoljen Jaklič. Dobili so: Jaklič 3965, Skubic 331, Rudež 178, Rus 134, razcepljenih 54, neveljavnih 17 glasov. — 10. Okraj Metlika-Novo mesto. Iz¬ voljen Šuklje. Dobil je 5031 glasov, razcepljenih 97, neveljavnih 74 glasov. — 11. Okraj Krško - Treb¬ nje - Kostanj evica - Mokronog. Izvoljen dr. Ho¬ čevar. Dobili so : dr. Hočevar 4564, Penca 1385, Gombač Šel sem dalje po poti skozi vas. Kako presene¬ čenje! Prej sem si predstavljal, da vidim majhno do¬ linico, v kateri leže vasi v največji gnječi, a pred mano se je razgrnila nenadoma mogočna dolina z lič¬ nimi vasicami, ki so se solnčile v jesenskih žarkih. Vzradoščen nad to prevaro, pozdravil sem v duhu ta novi svet, v katerega ravno stopam, in ga začel na¬ tančneje opazovati. Pred vsem mi je inponirala mogočna razvalina nad mestom Ložem. Kako mogočno se dviga in kako trdovratno kljubuje vremenskim vplivom. S svojimi očrnelimi zidovi gleda po vsej dolini in se kaže, kot bi hotela reči: Tu sem razbita vsled krutih bojev, v katerih sem se borila cela stoletja za vas, tu onemogla in zastarela. Kruta sila sovražnikov me je ubila in sedaj čakam pogina, medtem ko se ve vasice veselite svojega razcvita. Takoj pod gradom leži mestece Lož. Tudi tega sem pozdravil in se spomnil večkratnih opomb še izza šolskih klopi, ko so ga hudomušneži proslavljali za znamenito mesto, a to znamenitost dokazovali z dej¬ stvom, da nima ne šole ne duhovna. Želeč čimprej si ogledati mestece, krenem jo urnih korakov po pobočju navzdol po poti čez vas Podlož, ki spada k mestni občini Lož in od tod čez majhen hribček mimo lične kapelice v mestece. (Dalje prih.) Stran 156. NOTRANJEC Letnik III. 873, razcepljenih 24, neveljavnih 98glasov. — 12. Nem¬ ški okraj Kočevje. Izvoljen knez Auersperg. Dobila sta: Auersperg 2187, Obergfoll 1085, razcepljenih 18, neveljavnih 6 glasov. Volitve v okraju Idrija -Vrhnika - Cerknica-Lo¬ gatec : Dole pri Idriji: Gostinčar 60, Kopač 2, Gruden 78 — Borovnica : Gostinčar 237, Gruden 34, Kopač 6 — Rakek: Gruden 61. Kopač 107, Gostinčar 63 — Žiri: Gostinčar 364, Gruden 119, Kopač 87 — Cerknica: Gostinčar 60, Gruden 78, Kopač 64 — Godovič: Go¬ stinčar 13, Gruden 75, Kopač 7 — Idrija: Gostinčar 335, Gruden 75, Kopač 227 — Spodnja Idrija : Gostinčar 177, Gruden 75, Kopač 7 —. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je blagovolila vposlati nekaj knjig za Javno ljudsko knjiž¬ nico v Vrabčah-Velkempolju 11 . Za to ji izreka podpisani najiskrenejšo zahvalo. — Ivan Mahnič ml., t. č. knjiž¬ ničar „Napr. izobr. društva v Vrabčah-Velkempolju“. Ljudsko knjižnico so ustanovili vrli mlajši naši somišljeniki na Velikempolju, oziroma Vrabčah na Vi¬ pavskem. Združeno sta delali za ta lepi smoter ljudsko izobraževalno društvo „Akademija“ v Ljubljani in „Na- predno izobraževalno društvo 11 v Vrabčah. Naj bi vrli Vrabčani in Velikopoljci našli obilo posnemalcev. Njim samim pa kličemo: Krepko naprej po tej poti! Shod v Starem trgu pri Ložu. V nedeljo dne 12. t. m. je imela kmetska stranka v prijaznem Starem trgu volilni shod. G. poslanec Arko je v mirnem stvarnem govoru razlagal naš program. Nato je govoril g. Fran Žagar, kandidat g. Dekleva in g. Jenko. V zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 150 naših, se je urinilo troje „duhovnikov“ s 40 zasle¬ pljenci, ki kot kmetje pljujejo v lastno skledo. Prišli so z dogovorjenim namenom, da nam shod šiloma raz- ženo, kar končno 43 razgrajačev lahko stori. A upadel jim je pogum. Zato so le z neslanimi neumnimi opaz¬ kami motili shod. Zborovali smo 2 ’/ 9 ure. Ko so vsi naši govorniki izgovprili, je prašal predsednik zboro¬ valce, ali hočejo poslušati nekega kaplana. A večina je — užaljena po nedostojnem vedenju nasprotnikov iz katerih sta kričali le strast in sovraštvo — glaso¬ vala za to, da se mu besede ne da, ker hoče le pso¬ vati in hujskati. Nato se je shod mirno zaključil. Ni še dolgo, kar se je naša stranka organizovala v ložkem okraju, ki je bil vedno znan kot klerikalen. Nadaljujmo započeto delo in prineslo bo lep sad! Iz Hotedršice. V soboto 11. t. m. ob 8. uri zvečer je priredila socijalno-demokratična stranka zopet vo¬ lilni shod pri Ivanu Nagode-tu. Govorila sta g. Kristan iz Idrije in kandidat Josip Kopač. Udeležencev na shodu je bilo od 30 — 40. Tretjerednice in Marijine „hčerke,“ ki so bile menda nahujskane od onega, ki bi moral ljudstvo učiti mir in ljubezen, pa so poka¬ zale ta dan zopet prav lepo katoliško vzgojo. Pred hišo, v kateri se je vršil shod se je zbralo teh »svetnic 11 cela tolpa. Začele so kričati kakor, da bi se svet po¬ diral, čulo se je tudi tako grdo preklinjevanje, da je groza za ponavljati. Neki človek je šel to podivjano druhal mirit; komaj pa je prestopil vežni prag, že je letelo od vseh strani nanj kamenje in polena. Bil je že v smrtni nevarnosti. K sreči mu je prišel neki po¬ sestnik na pomoč, da ga je rešil iz rok te druhali. Potem so ropotale s kravjimi zvonci, z ragljami in s škafi. V vežna vrata pa so metale kamenje, polena in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Čudimo se, da ni bilo nobenega orožnika ta večer v vasi. Sramota katoliški surovosti! Ali vas tako uči katoliška vera? Tako spolnujete tretjired sv. Frančiška! V lepši luči se niste mogle pokazati, kakor ste se ta večer. Ve ste, hujše od banditov! Sedaj tudi vidimo, kako resnično je, kar trdijo stari ljudje, da oni, ki hočejo vse svetnike oblizati, so največji hinavci in beži od njega bolj ko moreš. Ali niso demokratje ljudje kot mi? In če jih niste hotele poslušati, zakaj niste šle spat! Ali bi ne bilo boljše kot, da ste potem tako divjaško in surovo nastopile? Hinavke, dokler bodete gojile v srcu tako sovraštvo do svojega bližjnega, zastonj ste opasane s tretjeredniškim štrikom. Iz Zagorja. Ubilo je v Ameriki Janeza Tom¬ šiča p. d. Šindra iz Zagorja. Delal je v premogokopu, in ga je podsulo. Ravno je bil namenjen domov k svojim sedmim še nepreskrbljenim otrokom in ženi, ki jih je moral zapustiti. Iz Knežaka. Skoraj ubilo je v Ameriki v jami Povirjevega iz Knežaka; upanje je, da popolnoma okreva. Narodno gospodarstvo. Gnojišče mora biti zavarovano poleti pred soln- čnimi žarki; če se razvija v njem preveč toplote, iz¬ gubi amoniak ter z njim največ redilnih snovi. Najboljše je krog gnojišča nasaditi drevesa, ki dajejo senco, n. pr. kostanje in lipe. Svinj er ej a se izplača le po sledečem računu: Prašič, ki tehta 100 funtov, je goden za pitanje; čez 100 dni mora tehtati 225 do 250 funtov, vsak dan se mora zrediti za l>/ 4 do iy 2 funta ali pa še več. Prašiči, ki se ne rede tako, so napačno krmljeni, pri njih ne bo dobička. Vsakdanja krma sme veljati največ 40 do 45 vinarjev za žival. Dobro je žival stehtati vsakih 10 dni, da se krma premenja in zboljša, če se žival ne redi pravilno. Če mlade, 6mesečne prašiče krmimo preveč s koruzo, postanejo premastni in potem ne morejo rasti. Namesto koruze se priporoča za mlade pitance ječmen. S poskusi je dognano, da se prašič s 100 funti ječmena zredi za toliko, kot s 120 funti koruze. Da prašiči rajši jedo, posebno če se menjava ječmen in koruza, treba je redno dajati nekoliko klajnega apna. Letnik III. Državnozborska volitev v volilnem okraju Bistrica-Lož-Postojna-Senožeče-Vipava 14. majnika 1907. Stran 157. Prodaja jajc. (Gospodarski pogovor.) Jože: Ali si bral v Notranjcu članek o prodaji jajc? Janez: Seveda. Premišljujem že ves čas, ali bi se dalo s tem kaj zaslužiti. Jože: No, jajca bi se že prodala. Vem, da so bila letos v Ljubljani, kjer ni tako drago kot v Trstu, več mesecev pozimi po 5 in 6 krajcarjev. Moja teta, ki služi na Bledu v gostilni, je pravila, da jih tod plačujejo po 5 kr. in dražje poleti. Dobivajo jih od daleč. Tako drago jih plačujejo tudi po drugih leto¬ viščih. Za ceno v Trstu lahko izvemo. Dobiti nam je le prekupovalca ali mogoče branjevko, ki bi nam jajca odkupili. Janez: To bi bilo slabo. Prekupovalec bi nam prevzel ves dobiček. Bolje bo ponuditi jajca naravnost v velik hotel (v Opatijo ali Trst.) Slišal sem, da pre¬ vzame en hotelir ves zabitek sam. Naslove velikih ho¬ telov ne bo težko dobiti. Jože: Če nas le prevažanje ne stane preveč. Janez: O tem sem že govoril s prijaznim go¬ spodom postajenačelnikom. Izračunil mi je voznino za zabitek do 150 kg težak od tukaj do Trsta. Še 2 kroni ne stane. Jože: Zabitek iz trdnih ozkih desk nam napravi poceni mizar. Koliko jajc pa gre v tak zabitek? Janez: Tega pa nisem mogel prav natanko iz- računiti, ker ne vem, koliko bo treba popirja ali oblancev, da se nam jajca ne ubijejo. Zabitek je širok 70 in dolg 150 cm, visok pa 25 cm. Sodim da bo treba več kot 1500 jajc. Sicer pa nas bo skušnja takoj izučila. Jože: 1500 jajc! Če se zmenimo z gospodarji, ki dado mleko v mlekarno, da nam jih vsaka hiša pošlje 30, pa jih imamo skupaj. Če nam gospodinje le ne po¬ šljejo slabih jajc. Janez: No, to bi se odvadile. Jajca bo treba pregledati. Jože: Če je le res, kar sem že bral v No¬ tranjcu, da se v temnem prostoru pred lučjo vidi, ali so jajca stara ali sveža. Janez: Sem se že sam prepričal o tem. Zvečer sem postavil luč na rob mize. Z levico sem držal pred lučjo črn popir, kateremu sem izrezal luknjo kot jajce veliko, jajca pa sem prijel z dvema prstoma desne roke in jih držal za luknjo. Natanko sem videl. Sveža (frišna) jajca so bila čista, ne pegice nisem zapazil v njih. Jajce, ki smo ga našli v gnoju, ki je bogve kako dolgo ležalo tam, je bilo temno, jajca izpod koklje so imela temno progo. Jože: Če je to res, potem pa čiste vesti zapi¬ šemo v pismo. »Ponujamo zajamčeno (garantirano) sveža jajca (Trinkeier). Janez: To bomo storili. Vsaka gospodinja bo morala poslati jajca v škatlji, na kateri bo zapisano NOTRANJEC Stran 158. NOTRANJEC Letnik III. njeno ime. V mlekarni se bo preštelo in napisalo ko¬ liko jajc je poslala dobrih za odpošiljatev. Jože: Pogovorimo se z drugimi gospodarji. Če gre razpošiljanje jajc v drugih krajih tako dobro, zakaj bi pri nas ne šlo? Po svetu. Kmetski upor v Galiciji. Kakor poroča „Glos“, je deželni odbor odredil, da se regulira neka reka v Kaluškem okraji. Kmetje v vasi Jaziji so se temu upi¬ rali ter trdili, da so s to regulacijo oškodovani. Prepodili so delavce in inženirja; nastala je cela vojska, delavci in inženir so bili tepeni. Poslali so jim na pomoč orož- ništvo in 200 vojakov, a kmetje so upor nadaljevali. Mnogo je bilo ranjenih, a vendar se niso hoteli udati. Iz Brzezana poslali so kompanijo pešcev v Jazijo ter vojake nastanili po kmetskih hišah. Ogorčenje kmetov je sedaj prikipelo do vrhunca, a proti premoči se ne bodo mogli več ustavljati. Vas Subrusan na Češkem kupil je v jeseni posestnik premogokopov pri Duksu Rihard Baldauf za tri milijone kron. Premog, ki leži v zemlji pod vasjo, ima 3 do 4krat večjo vrednost, kakor so preračunali izvedenci. Te dni so začeli podirati vas, ki ima 71 hiš, cerkev in šolo. Vas je štela 1000 duš ter je bila zidana leta 1384. Kmetje si bodo sezidali D/a kilometra od¬ daljeno novo vas. Žene linčale moškega. Na poseben način so so se osvetile žene nad nekim kmetom v Madison Co- untty v državi Ohio, radi tega, ker je svojo ženo z bičem pretepal tako, da je umrla. Da bi prihranil po¬ grebne stroške, izkopal je sam grob. Ko se je vračal od pogreba domu, napadlo ga je 16 žen, začele so ga psovati in so mu ustavile voz. Izvlekle so ga z voza ter ga pretepale z biči tako, da je kri curkoma lila. A to osvetnicam še ni bilo dovolj. Vzele so bile seboj lonec črne barve, s to namažejo moža od nog do glave, potem ga ostavijo in odidejo. Živa zakopana. V mali komuni Sarbazan bila je živa pokopana dne 1. maja neka mlada žena. To se je dogodilo tako: Dne 29. aprila bila je po kratki bo¬ lezni konstatovana smrt kmetice Escoubet, stare 30 let. Pogreb je bil 1. maja. Dan pozneje je slučajno prišel neki mož mimo groba, ter slišal zamolkle udarce in stokanje. Takoj je obvestil o tem župana, kateri je z zdravnikom šel na grob ter ga dal nemudoma odkopati. Ko so odkopali, videli so strašen prizor. Pokrov je bil popolnoma razbit. Zdravnik je konstatiral, da srce še bije. Žena se je malo vzravnala, a v istem času se ji je vzdignila kri in bila je kmalu v resnici mrtva. Umrla je v rokah zdravnika. Rak pri kadilcih. Rak na ustnicah se navadno pojavlja pri kadilcih, kar potrjujejo najnovejša raziska- vanja na kirurgičnem oddelku klinike v Pragi. Od leta 1895 do 1902 so imeli 199 bolnikov, ki so imeli raka na spodnji ustnici, med njimi je bilo 92'9 procentov moških, a le 71 procentov žensk. 89 odstotkov moških bolnikov je bilo kadilcev. 85 operirancem se bolezen po treh letih ni vrnila ter so menda ozdravljeni. Konjsko meso. Koliko v Parizu povžijejo konj¬ skega mesa, te je nedavno izračunal neki dopisnik lista „Lancet“. Od 28.937 konj, ki so bili 1. 1906 na sejmu prodani, prišlo jih je 22.792, torej okolu 80 procentov, v klavnico. Ker je razen teh konj bilo pripeljanih še mnogo drugih v klavnico, je število zaklanih konj na- rastlo na 45.000. Od enega konja dobimo povprečno 250 kg mesa, torej so v preteklem letu v Parizu pojedli 11 milijonov kilogramov konjskega mesa, deloma sve¬ žega, deloma predelanega v klobase. Še leta 1899 so prodali le 5 milijonov kilogramov konjskega mesa, a vsako leto vprašujejo bolj po njem. Krepko mu je stisnil desnico. Na Dunaju je srečal dijak Ekl tri rokodelce, nekdanje sošolce. Prav veseli so ga bili, ga objeli, se razgovarjali in k slo¬ vesu mu je eden izmed njih krepko stisnil desnico. Čudno se je dijaku zdelo, da so se prijatelji tako hitro odstranili — kar je zapazil, da mu manjka lep prstan. Hitel je za prijatelji, ti so izjavili, da ne vedo ničesar o prstanu in so pričeli prstan na cesti iskati. Pozneje pa je Ekl zvedel, da je njegov prstan zastavljen in da so prijatelji zastavnino že zapili. Sodnik je obsodil pri¬ jatelje na večdnevno ječo. Stanoviten sodnik. Cesar Karl V. se je nekoč peljal iz Antverpena v Bruselj. Med potjo pa so nje¬ govi konji pohodili neko ovco. Pastir je zastonj klical za kočijo naj mu plačajo ovco. Ni si mogel pomagati kakor da je šel tožit. Sodnik je razsodil, naj plača ovco, kdor jo je povozil. Pisal je na dvor. Dvorniki so smatrali razsodbo za razžaljenje in so tudi v tem smislu odpisali sodniku, češ da ne gleda na ugled ce¬ sarjev. A sodnik se ni ustrašil in je odgovoril: „Y vsem se uklanjam volji svojega ljubljenega cesarja, a kar zadeva pravičnost, se bojim le Boga. Cesar me je po¬ stavil za sodnika, da po vesti in pravici razsojam. 11 Cesarju je bil všeč ta odgovor, potrdil je razsodbo sodnikovo. Sodnika pa je poklical na svoj dvor in mu izročil prav zaupno službo. Za kratek čas. Prezgodaj. Prodajalec: „No, kako ste bili zado¬ voljni s površnikom, ki ste ga kupili pri meni?“ Kupec: „Vsi moji fantje so ga nosili.“ Prodajalec: „No, sedaj pač sprevidite . . . .“ Kupec: „Po vsakem dežju je namreč tako skup skočil, da ga je mogel nositi le bližnji manjši fant.“ Izkušnja. Soseda: „Zakaj pa pri vas sedaj vedno luč gori po noči.“ Žena: „To mora biti radi novega ogledala, toliko, da zadnjič ni poleno vanj priletelo, ko je mož prišel pijan domov.“ Praktičen. Trgovec; „Potovalec za hišo Plane me je lepo opeharil, kaj pa naj sedaj storim?" Knji¬ govodja: „Ker je dokazal zmožnost, nastavite ga v svoji trgovini." Letnik III. NOTRANJEC Stran 159. Loterijske številke. Trst, 11. maja . Praga, 15. maja 73 51 23 36 68 8 45 60 81 49 Tržne eene v Ljubljani. Domača detelja Lucerna Laneno seme . Rudeči ribniški Prepeličar . Pšenica. Rež Ječmen . Oves Ajda Goveje z rogmi vred . Telečje. Svinjske .... Lisičje. Kunine (belice) » (rumenice) Dihurjeve .... Vidrne . Semena: Fižol: Žito: Kože: o a S M bfi O c5 P* eš N jj ašelj Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem : telesu! Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vinarjev. ■■ Škatljica 80 vinarjev. —- Zalogo ima J. Hus lekarnar v Vipavi. >! & Prsni sirup proti kašlju, hri¬ pavosti itd. steklenica 1 K 40 v. = Čisto, belo ribje olje, — steklenica 1 K, velika 1 K 80 v. Mazilo proti trganju in rev¬ matizmu, steklenica 1 K. = Mazilo proti ozebkom = 1 lonček 70 vin. Razpošilja lekarna Hus v Vipavi. ŽEEEEEEEgEEEEBEEgaa Oklic. C 95 in 96/7 1 . Zoper Antona Samsa mlaj. iz Staresušice št. 14, kojega bivališče je neznano, seje podala pri c. k. okr. sodniji v Postojni po Antonu Samsa star. v Starisušici št. 14, tožba zaradi 200 K in 1000 K s prip. Na podstavi tožbe določa se narok za ustno raz¬ pravo na dan 2 4. maja 1907 ob 9, uri dopoldne pri tej sodniji v sobi št. 6. V obrambo pravic toženca se postavlja za skrbnika gospod Andrej Baraga, tajnik notranjske posojilnice v Postojni. Ta skrbnik bo zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, oddelek II., dne 13. maja 1907. — Ugodna prilika —. za trgovino in gostilno. Dam v najem v svoji hiši na Rakeku štev. 617 2 v ugodni legi ob glavni cesti in v bližini kolodvora: 1. v pritličju proda- jalnico s shrambo, dve sobi, pripravni za gostilno, kuhinjo in daljni dve sobi, velik magazin in hleve za konje. 2. eventuelno tudi 7 sob in kuhinjo v prvem nadstropju vse v dobrem stanju. V omenjenih prostorih je bila od nekdaj trgovina in gostilna. Natančneje pri Francu Laurič, trgovcu v Trstu, Riva HI a n d rac c h i o No. 2. Izjava. Jaz Jože Čuk, posestnik v Predgrižah pri Črnem vrhu nad Idrijo štev. 12. obža¬ lujem, da sem dne 24. aprila letos na vo¬ lilnem shodu v Črnem vrhu nepremišljeno žalil gosp. Franceta Zagoda, posestnika v Zadlogu, s psovko „lažnik“ ter izjavljam, da poznam g. Zagoda kot povse resnico¬ ljubnega in poštenega moža. Jože čuk. Razpis. Zaradi oddaje del za upravo mostu čez Pivko in preložitev ceste med postojusko jamsko cesto in Velikim Otokom. Občinski odbor v Postojni je v svoji seji dne 7. novem. 1906 sklenil, preložiti cesto med postojnsko jamsko cesto in Velikim Otokom, kakor tudi napraviti most po predloženih načrtih. Skupni stroški so prora- čunjeni na K 29.500. Oddajo teh del se določi na dan 1. junija 1907 ob 11. uri dopoludne v občinski pisarni. Podjetniki se vabijo, da vlože svoje pismene ponudbe s 5°/ 0 varščino pri podpisanem županstvu. Načrti in drugi podatki, kakor tudi stavbni pogoji so v občinski pisarni v Postojni, kjer si jih ponudniki lahko ogledajo. Županstvo občine Postojna dne 30. aprila 1907. Župan: G. Pikel 1. r. Stran 160 . NOTRANJEC Letnik Dl. Zarezano strešno opeko (Falz) -521 navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žleba! in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi lini MmM v MewYork vozi se najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnim parohrodi, takozvanimi *'• cesarskimi brzoparniki -- r Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm in Kaiser Wilhem der Grosse, kateri so naj večji tu najvarnejši na svetu. Vožnja po morju traja samo 5 do 6 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno g EDVRRD TRVČRR v Ljubljani O J št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, | j ' nasproti stari Tišleejevi gostilni. opekarnar na Vrhniki (Neim&jfika). Bukove prage (šveiarje) kupuje v večjih in manjših množinah do konca marca meseea 1908 po sledečih merah 2'60 m X 24 cm X 14 cm dos. Samsa, parna žaga v II. Bistriei. Pozor! Pozor! Kupci in prodajalci! A V svrho povzdige in izboljšanja dveh že običajnih semnjev na Colo (Podvelb) pri Vipavi in sicer na sv. Urbana dan in kvaterni četrtek v mesecu septembru vsacega leta vljudno vabi podpisano županstvo vse kupce, kakor tudi prodajalce živine in sploh trgovce na zgoraj omenjena dneva na obilen obisk. Naša občina se nahaja ravno na raz¬ potju ter je pričakovati najboljšega uspeha. Župarastiro na Colu, dne 14. marca 1907. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. ari dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marea do 81. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5*— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 8*— za osebo. flotranjska posojilniea v Postojni Cs registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9 .- 12 . ure Q Daje posojila proti vknjižbi po 5% in amortizaciji . dopoludne. - 1 najmanj l°/„, na osobni kredit po 6%. 000 Obrestuje hranilne vloge po 4*/ 2 0 /o brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. 0 0 0 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. A. z3 Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.