Izhaja Tsak četrtek in velja • poštnino vred ali v Mari-
ktrn ■ pošiljanjem na iom za celo leto 32 D, pol leta 1« B, četrt leta 8 D. leven Jugoslavije 64 D. Naročnina •« pošlje na upravništvo »il®v. Gospodarja« v Mari-Wru, Koroška cesta št 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje T «prej. TeL interurban 113.
Posamezna številka stane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UredflIStvo Je v Maribor*, Koroška cesta št 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništv«
sprejema naročnino, inserata
in reklamacije. Cene inseralom po dogoveroj
Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacij« so poštnine proste. Cektvai račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interi urban 113.
44. številka.
aaeii n im i...........mi n —mu ■ i...............i n ■iiiiimmhi
Maribor, dne 4. novembra 1926.
60. letnik.
Stališče Slovenske ljudske stranke.
V naši državi je malo, prav malo število ljudi, ki bi bili zadovoljni. Dandanašnji je na svetu sploh malo zado-voljnosti. Gospodarske posledice svetovne vojne pritiskajo poedine države, zmagalke ravno tako kakor premagan-ke, celo tudi takšne, ki se kot nevtralne (nepristranske) vojne niso udeležile.
Razlika med našo državo in drugimi državami je v tem, da prevladuje drugod resno stremljenje in neumorno delovanje v tej smeri, da se odstranijo vzroki nezadovoljstva. V naši državi pa se ti vzroki ne samo zadržujejo, marveč tudi pomnožujejo, in zato ni čuda, da nezadovoljnost državljanov dnevno raste.
Vlada, ki je sedaj na krmilu, nima ne volje ne sposobnosti, da bi — nočemo reči odstranila — vsaj omilila ono zlo, ki najhujše tlači vse stanove in sloje prebivalstva, in to je gospodarsko propadanje. Vlada radikalov in Ra-dičevcev sliši vsak dan pritožbe, ki v tem oziru prihajajo iz raznih krajev države, zlasti iz Slovenije. Toda ta vlada, da se poslužimo pesnikovih besed, »ne vidi nič, ne sliši nič, kot bila bi mrtva stvar«. Mrtve so njene oči in ušesa za pritožbe, želje in zahteve ljudstva in v njeni glavi se še ni rodila misel o kakšnem načrtu za omiljenje gospodarske krize.
To celotno vladino nesposobnost je spoznala širja javnost in zato so se v njej začele pojavljati zahteve, da mora vlada odstopiti, odnosno se razširiti ter s pomočjo drugih strank se preosnovati. Zlasti se je v tem oziru zadnji čas mnogo pisalo in govorilo o Slovenski ljudski stranki, od ¡katere široka javnost pričakuje, da bi mogla s svojim vsto pom v vlaao spraviti v žile dosedanje slabe in odrevenele vlade več življenja, sposobnosti in delavnosti.
To pričakovanje širje javnosti je za našo stranko prav laskavo priznanje. S tem svojim pričakovanjem dajejo široki krogi ne samo v Sloveniji, marveč tudi v Hrvatski in Srbiji poslancem SLS javno spričevanie o njihovi nedotaknjeni poštenosti in veliki sposobnosti. Slovensko ljudstvo jemlje to spričevanje z zadovoljstvom na znanje, ker ga to spričevanje potrjuje v prepričanju, da je svoje zaupanje poklonilo ter ga ohranjuje možem, ki so tega zaupanja popolnoma vredni.
Pričakovanje široke javnosti v naši državi se dozdaj še ni izpolnilo. Vlada ni pokazala resne volje, da bi vodila računa o razpoloženju siroKih ljudskih krogov v naši drravi. Ko je v T>rvi oolovici oktobra radi neukrotljive Ra-dičeve brbijavosti zopet izbruhnila vladina kriza, je ministrski predsednik Nikola Uzunovič izjavil, da je treba vlado razširiti ter da se bo razširila tudi na druge stranke. Namigavalo se je največ na SLS. Čez nekaj dni pa je Urunovič to namero opustil. Razlog za to »e bil Nikola Pašič, ki je nenadoma zapustil svoje letovišče v Cavtatu v Dalmaciji ter se napotil v Beograd. V Uzunovičevem taboru je nastal strah. Posledica je bila, da se je vladina kriza takoj končala, ko se je doznalo, da Pašič potuje proti Beogradu. Stara vlada je ostala brez vsakega razširjenja in brez vsake preosnove. Upanje ljudstva, ki zelo trpi in komaj čaka pomoči in rešitve, je zopet bilo prevarano.
To je, kratko začrtano, bil potek političnih dogodkov v mesecu oktobru. SLS je bila postavljena v središče teh jogodkov in to je našim političnim nasprotnikom, zlasti samostojni demokratski stranki, dalo povod, da je po svoji stari navadi skušala raztrositi po Sloveniji celo kopico laži proti naši stranki. Ljubljanski »Jutrovci« se niso mo-
gli dovolj nalagati o tem, da se SLS ponuja za sprejem v vlado, da se je v to svrho odpovedala avtonomiji Slovenije, da je izdala svoj program ter sprejela program vele-srbskega centralizma.
V vsem tem ni niti trohica resnice. SLS se ni nikdar ponujala za sprejem v vlado.To dela samostojna demokratska stranka, ki igra ulogo večne neveste, katera se ponuja vsakemu ženinu, to je, vsakemu ministrskemu pred sedniku. Toda nihče je ne mara, ker je povsod znana njena skozinskoz pokvarjena, lažnjiva, sebična in hudobna narava. Zato mora ostati ter bo ostala v osamljenosti opozicije, ki pomenja za njene voditelje najhujšo nesrečo in največje zlo.
SLS se nikdar ni ponujala ter se tudi ne bo. Ona je odbila že mnogotero vabilo, ki je prišlo iz vladinega tabora, ker je z ozirom na življenske interese našega ljudstva smatrala za nemogoče in škodljivo za ljudstvo, da bi sledila pozivu v vlado. V oktoberski krizi je to bilo tem manj mogoče, ker sploh nobenega uradnega povabila ni dobila. Med Uzunovičem in našo stranko ni prišlo do nobenih ofi-cielnih (uradnih) razgovorov in zato je že iz tega razloga bilo izključeno vsako ponujanje od naše strani in vsako odklanjanje od radikalske vladine strani.
Kar se pa dostaje avtonomističnega programa SLS, je to program slovenskega naroda in naša stranka se mu ne more odpovedati, ker bi se s tem odpovedala slovenstvu, ki stoji in pade s samostojnostjo Slovenije. Liberalcem ni do slovenstva in zato so program o samostojnosti Slovenije zavrgli ter slovensko politično in gospodarsko samostojnost izdali ter za lastno korist svojih vodilnih pristašev prodali velesrbskemu centralizmu. SLS tega ne mo re storiti ter tudi nikdar storila ne bo. Odstopili od svojega programa nikdar ne bomo, k večjemu bi mogli mesto celotne izvršitve našega programa privoliti v njegovo delno izvrševanje.
K temu bi nas vodil ozir na nujno potrebno omiljenje gospodarske krize v Sloveniji. Mi smo pripravljeni, da sodelujemo pri doseganju tega visokega in vsake rodoljubne stranke v resnici vrednega cilja. Toda sedanja vladina zveza radikalov in Radičevcev dosedaj ni pokazala volje in še manj sposobnosti, da bi kaj podvzela v ozdravljenje narodnega gospodarstva v državi in osobito v Sloveniji. Kjer pa ni ne volje ne načrta za ozdravljenje gospodarskih razmer v Sloveniji, tam ni mesta za stranko slo venskega ljudstva.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Radikalna stranka. Največja, odločujoča srbska stranka so pač radikali. Imajo 140 poslancev. A ta navidezna moč ni vedno tudi dovolj sigurna, ker je v stranki sami več skupin, je Jovanovičeva na levi, je Pašičeva na desni, pa so močni tudi v sredini. Ti poslednji so zdaj vladajoči. Jovanoviča je bolezen zadržala, da ni več tako na delu. Enako je bilo s Pašičem. A Pašič je trdoživ, pa se ne uklo ni zlepa. Tako tudi zdaj prodira in njegova zahteva se bo toliko upoštevala, da pridejo v vlado tudi njegovi ožji prijatelji. Umakniti se bo moral notranji minister Maksimo-vič. Ako se to zgodi, tedaj bo radikalna stranka zopet bolj enotna in vlada bolj stalna.	»
Samostojni demokrati (pri nas Žerjavovci) se silijo nazaj k Davidoviču, ker sami prav ničesar ne pomenijo. Davidovič jih pa odločno odklanja. Pač pa bodo stopili v
Davidovičevo politično skupino Nikičevi pristaši, ki so od s Radiča odpadli.
| Davčni zakon. Menda je ni države na svetu, kjer bi ( bilo v uporabi toliko različnih zakonov, kot pri nas. V naši državi imamo postave za Slovenijo in Dalmacijo še i od Avstrije, postave za Hrvaško od Madžarske, postave v Bosni in Hercegovini so bile že pod Avstrijo posebne, v Srbiji so zopet druge, v Črnigori druge, v Macedoniji druge. Pa ta razlika dela preglavice le onim, ki imajo opraviti z državno upravo. Je pa še ena stvar, ki bi morala biti za vse v državi enako odmerjena, to je davek. Zdaj pa so tudi glede davka še različni predpisi, kakor ostale postave, zgoraj omenjene. Pri tem največ trpi ravno Slovenija, ki je imela in še ima zdaj v državi edina stroge davčne predpise. Vsa leta že delujejo naši poslanci v tem smislu, naj se davki pravično razdelijo. Vstrajnim zahtevam je konečno vlada ustregla v toliko, da je dala tiskati osnutek postave, ki bo izjednačila davke po vsej državi.
Za kmeta — nema pare. Zdaj se zopet pripravlja proračun za prihodnje leto. Vsak minister mora sestaviti za svoje ministrstvo, koliko potrebuje državnih dohodkov. Tako je to storil tudi minister za kmetijstvo, Slovenec g. Pucelj. Finančni minister je pa črtal v tem proračunu eno četrtino in Pucelj je rekel, da bo odstopil, če se to zgodi. Zgodilo se je, a Pucelj ni odstopil. Zagovarja se, da Radič tega ne pusti, ker bi to pokvarilo sporazum. Da, da, vse za sporazum, a za kmeta nič, to zna radičevska seljaška stranka.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Pripravlja se napad na Turčijo. Italija hoče na vsak način igrati vojsko s Turčijo. Skupno z Italijo bi naj napadle Turčijo tudi Grška in Bolgarska. Na Grškem in Bolgarskem si je Italija že zdavnaj pripravila prijateljev, ki ji gredo v tem oziru na roke. Sama pa tudi ne štedi z denarjem, da se zalagajo doma in v teh državah prav bogato. Italija je pripravila že tudi posebna pristanišča za vojne ladije. Angleška podpira to italijansko namero, ker bo s tem bolj zavarovana v svojih deželah v Aziji, kjer so ji Turki že premočni. Na drugi strani pa se seveda tudi Turki pripravljajo z mrzlično naglico in si tudi iščejo pomočnikov. Ako ne bo poseglo vmes Društvo narodov, bomo res spomladi imeli na jugu Balkana novo vojno.
Da se Avstrija ne bi pridružila Nemčiji, so sprožili nekateri politični krogi to misel, da naj bi se združila Avstrija in Madžarska v eno državo pod Habsburžani. Angleži bi zoper to ne imeli ničesar, toda Italija, Čehoslovaš-ka, Jugoslavija, Rumunska, Poljska pa so proti temu. Naj-brže bo pa proti tudi Avstrija sama, dočim pa Madžari še vedno upajo, da bodo zopet gospodovali nad drugimi narodi.
Poljska bo postala monarhija. Do zdaj je bila poljska država republika, predsednika države so državljani izvolili. Sedanji maršal Pilsudski pa je imel pogovore s knezom Radzivilom, ki naj bi postal poljski kralj.
Rusija. Nas kot Slovane mora posebno zanimati, kako je politično življenje v največji slovanski kmetski državi, v Rusiji. Ta država, ki je toliko stoletij trpela, ali pa se tudi dobro razvijala pod carji, je v svetovni vojni postala plen nekaj stotisoč dobro organiziranih boljševikov, komunistov. Ti so vladali kruto na vse strani, na plemenita-ške ali ¡kmetske, oziroma delavske sloje. Njihova sila pa je začela po smrti Ljenina pešati. Ker se je bilo bati odpora, so vedno bolj pogosto preklicavali vse stroge uredbe in začeli tudi na ta način pomirjevati. Možje iz prvih
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
21
Naenkrat se je množica zagnala nazaj proti kraju, kjer je še vedno stal Heyward. Nastalo je strašno prerivanje, ženske in otroci so padali po tleh, drugi pa so jih teptali z nogami. Tudi ujetnik se je zopet pokazal. Obupno se je zagnal skozi gručo vojščakov in zadnjič poskusil, da bi zbežal v gozd, V tem je prišel tako blizu Heywarda, da je oplazil njegovo obleko. Za njim je planil silen Huronec in ga hotel udariti s tomahavkom. Dunkan pa je kakor slučajno divjaku podstavil nogo, da se je zvalil po tleh. Bežeči ujetnik je hipno pogledal Heywarda, porabil priliko in izginil takoj nato. Zaman se je oziral za njim, že je mislil, da je rešen, takoj nato pa je videl, da mirno stoji ob poslikanem kolu pred posvetovalnico.
Z eno roko se je oklepal kola in čeprav ga je bil napor do smrti utrudil, da je komaj še dihal, vendar v svojem ponosu ni pokazal, koliko trpi. Njegovo osebo je zdaj čuval prastar svet običaj, dokler svetovalci ne sklenejo o njegovi usodi. Mirno je prenašal zasmehovanje razočaranih žensk in na bahave pretnje mladih vojščakov, ki so porogljivo s tomahavki zamahovali pred njegovimi očmi, je odgovarjal z zaničljivimi pogledi. Naključno je obrnil glavo in Heyward, ki doslej še ni natanko videl ujetnikovega obraza, se je srečal s trdnim, drznim pogledom — Unkasa.
Sapa je zastala Heywardu, ko je videl, v kaki nevarnosti je njegov prijatelj.Ta hip pa se je eden vojščakov preril skozi razburjeno druhal, prijel Unkasa za roko in
ga odpeljal v kočo. Vsi poglavarji in odličnejši vojščaki so šli za njima. Tudi Heywardu se je posrečilo, da se je preril skozi nje. Starejši vojščaki so posedli na tla v polkrogu, drugi pa so stali za njimi.
Sredi koče je mirno, a ponosno stal Unkas, poleg njega pa drug ujetnik, katerega je bil Heyward opazil že prej, ko so vojščaki prišli v vas. Bil je Huronec. V svojem strahu je čepel na kladi, kakor bi se hotel napraviti kolikor mogoče majhnega.
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa je izpregovoril star poglavar:
»Delavar! Čeprav si iz babjega rodu, si vendar pokazal, da si mož. Dva izmed mojih vojščakov zasledujeta tvojega tovariša. Ko se vrneta, ti pove glas naših modrih svetovalcev: živi ali pa umri.«
»Ali Huronci nimajo ušes?« je zaničljivo odgovoril Unkas. »Odkar je Delavar vaš ujetnik, je dvakrat slišal pok znane puške. Vaša dva vojščaka se ne vrneta več.«
Kratek, hladen molk je nastal na to namigavanje na Sokolovo puško. Potem pa je nadaljeval poglavar:
»Ako so Delavari tako spretni, kako je potem mogoče, da je tu eden izmed njih najboljših vojščakov?«
»Sledil je korakom bežečega strahopetca in je zašel v past. Tudi zvitega bobra je lahko ujeti.«
S temi besedami je pokazal na sedečega Huronca. Vsi so zaničljivo pogledali vanj. Tolpa je preteče zamr-mrala.
Starejši poglavarji so se nekaj časa tiho posvetovali, potem pa je eden izmed njih stopil pred Huronca ter rekel:
»Šibki trsti Veliki duh je podaril tvojemu telesu oblike, ki so lepe za oko, a boljše bi bilo, da nikdar nisi bil
rojen. Tvoj jezik je glasen v vasi, a tih v boju. Sovražnik pozna tvoj hrbet, tvojih oči pa ni še videl. Takega strahopetca, kot si ti, ne trpimo v našem rodu. Nikdar več se ne bo imenovalo tvoje ime — je že pozabljeno.«
Na te besede, ki jih je poglavar govoril počasi in pomembno, je krivec dvignil povešeno glavo. Sram, strah in ponos mu je odseval z obraza. Za trenotek je zmagal ponos. Vstal je, si razgalil prsi in se drzno ozrl na bliskajoči se nož, ki ga je bil dvignil njegov sodnik. Ko se mu je orožje počasi zarinilo v srce, se je posmejal, kakor bi bil vesel, da smrt vendar ni tako grozna, kakor si je mislil. Njegovo mrtvo truplo se je zvalilo Unkasu pred noge.
Molče so vojščaki odšli iz koče kakor sence. Heyward je že mislil, da je ostal sam z žrtvijo indijanske sodbe, ta hip pa je čutil, kako ga je nekdo krepko prijel za roko. Unkas mu je pošepetal na uho:
»Siva glava in Velika kača sta na varnem! Dolga puška ne spi. Unkas in Odprta roka se ne smeta poznati.«
S temi besedami je Unkas zopet izginil v temi. Bil je skrajni čas, kajti vstopilo je nekaj mož, da odneso mrtveca. Takoj nato pa so se zopet zbrali vojščaki in zapalili pipe, kakor da se nič ni zgodilo. Heyward je sedel v kot na kup dračja. Ta hip pa je stopil v kočo visoko vzrastel voj-ščak, se približal Unkasu in sedel poleg njega. Heyward ga je pogledal in mraz ga je stresel od groze, ko je spoznal Magvo.
Potuhnjeni poglavar pa se ni zmenil za to, kar se je godilo okrog njega, ampak izvlekel pipo, jo natlačil in pričel pušiti malomarno in mirno, kakor da ni prav ..ur prišel z lova.
Preteklo je deset za Heywarda mučnih minut. Zdaj pa je poglavar ogovoril Magvo:
časov revolucije, kot Troc i j, Zinovjev, Kamenov, pa še drugi, so pretekli teden zopet poskusili, da bi se prikopali do take politične moči, ki bi jih podprla, da bi zopet uveljavili nekdanje stroge predpise in postave. A so podlegli. Ena poročila so prinesla, da so bili celo v nevarnosti, da bi morali v Sibirijo v pregnanstvo. To je dobro znamenje in veselo za vse nas Slovane. Rusija gre polagoma v redne razmere.
Zbor zaupnikov SLS_.
bo v nedeljo, dne 14. novembra 1926 v Celju. Vsi zaupniki (delegati) so dobili ta teden vabila. Vsak zaupnik naj prinese svoje vabilo v Celje seboj, da se more pri vsto pu izkazati. Vsak zaupnik bo lahko v Celju pri sv. maši: ena sv. maša bo ob 8. uri v župnijski cerkvi, druga maša pa ob 10. uri v Marijini cerkvi. Prosimo vse zaupnike (delegate), da se zbora zaupnikov zanesljivo udeležijo. Zlasti Štajerska, ki ima bliže v Celje, mora biti častno zastopana!
Kaj je novega?
Kako se je v nič razblinila obtožba proti dr. Korošcu.
Ko se je v našem političnem življenju načelo vprašanje korupcije, takrat smo tudi mi Slovenci žalibog lahko pokazali v naši sredini na ljudi, ki so si kot člani vlade uma zali roke z nečednimi posli. Ti ljudje stojijo v taborih nam nasprotnih strank. Ko je javnost izvedela za njihove umazane kupčije, ki prav nič ne zaostajajo za korupcijo, katero so uganjali srbski ministri, so se prestrašili. Začeli so dolžiti tudi voditelje SLS, češ, da so se tudi oni umazali. Kako lažnjive so bile te vesti, se je pokazalo te dni, ko je dal parlamentarni odbor za preiskovanje korupcije naravnost sijajno zadoščenje dr. Korošcu, katerega so politični nasprotniki lažnjivo obdolžili, da je leta 1918 kot minister za prehrano kupoval v Ameriki nepotrebno blago, ki se je potem pokvarilo. Komisija, v kateri sedijo po večini politični nasprotniki dr. Korošca, ter proti njemu gotovo niso hoteli tako obzirno nastopati, kakor proti nekaterim drugim demokratskim in radikalnim ministrom, ni našla niti za las krivice na delu dr. Korošca kot ministra ter je zavrgla vse obtožbe njegovih nasprotnikov. Pač pa je prišla pri preiskavi na sled, da so se vršile pod nasledniki dr. Korošca v istem ministrstvu razne umazane kupčije, toda takrat so bili ministri radikali in demokrati, s katerimi so držali slovenski liberalci z dr. Žerjavom in bivši samostoj-neži z g. Pucljem na čelu.
Duhovniške spremembe. G. novomašnik Gregor Sa-fošnik je nastavljen v Rušah pri Mariboru. Premeščeni so gg. kaplani Ignacij Nadrah iz Hoč na Muto, Anton Šparl iz Mute v Vuzenico in Janez Breznik iz Ruš k Sv. Urbanu p. Ptuju. — Župnija Dobrna je razpisana do 8. decembra t.l.
Hrvati za svoj katoliški dnevnik. V »Katoliškem listu« v Zagrebu je izšel proglas na hrvatske katolike, da sode- j lujejo pri akciji za hrvatski katoliški dnevnik. Proglas so podpisali za Pijevo društvo dr. Velimir Deželic, dr. Štefan j Markulin in dr. Josip Andrič, za začasni upravni odbor pa dr. Dionizij Njaradi, grško-katoliški škof iz Križevcev, dr. Dominik Premuš, zagrebški pomožni škof, in drugi odlični predstavniki katoliškega pokreta med Hrvati. Doslej so Obrali za ta katoliški dnevnik okoli pol milijona dinarjev. Razen tega je vpisanih delnic za 400.000 dinarjev, ki pa še niso vplačane. V omenjenem proglasu se sporoča, da izide prva številka katoliškega dnevnika o Veliki nočL Vidi se, kako lepo se razvija na Hrvatskem katoliška ideja. Hrvatski katoličani postajajo vedno zavednejši in ž njimi bo moral vsak hrvaški pokret računati. Radič se je že davno ustrašil katoliškega gibanja, pa ga je mislil na lahek način zatreti s tem, da je začel med svojimi pristaši širiti starokatoliško gibanje. Radič se je pa malo vračunil. Katoliški pokret je z nevarnostjo pridobil nove borbene sile in danes je le še vprašanje nekaj let, ko bo zajel med narodom široko podlago. Takrat bodo postali taki voditelji hrvatskega naroda, kakoršen je Radič, nemogoči.
Zadružna Zveza v Ljubljani naznanja: Na razne govorice, ki krožijo z ozirom na položaj Slavenske banke o pri zadetih vlagateljih, pojasnjujemo, da Zadružna Zveza v 1
»Ti si bil na lovu, med tem pa so se Delavari plazili okrog moje vasi kot medved okrog panja. Eden izmed njih je prišel do našega rodu.«
»Ali so mu moji bratje vzeli skalp?«
»Hitre so bile njegove noge«, je odgovoril poglavar in pokazal na Unkasa, ki je stal tu kot kip.
Magva se je obrnil proti ujetniku za sabo. Spogledala sta se. Skoro celo minuto sta si ta dva drzna, neukrotljiva "vojščaka srepo gledala v oči.
Unkas se je zdrznil, nosnice so mu trepetale. Magve divja kljubovalnost pa je kmalu prešla v grozovito zmagoslavje. Zaklical je v zbor:
»Hitri jelen!«
Na te besede so vsi vojščaki planili pokoncu. Od ust <io ust je šlo osovraženo, a vendar spoštovano ime. Ženske in otroci, ki so stali pri vratih, so ga ponavljali, kot jek. Njih vpitje se je širilo dalje, dokler ni vsa okolica odmevala divjega vpitja. Poglavarji pa so sedli, kakor bi se sramovali svoje razburjenosti, a so se še vedno radovedno ozirali v ujetnika, o katerem so si ljudje čuda pripovedovali zaradi njegove hrabrosti in spretnosti.
Za Unkasa je bilo to veliko zadoščenje, vendar z ničimer ni pokazal svojih čuvstev, samo rahel usmev mu je igral okrog ust. Magva pa je to opazil. Preteč mu s pestjo in tresoč se po celem telesu od jeze, je skočil proti njemu in kriknil:
»Umri, Mohikanec!«
»Zdravilna voda nikdar več ne vzbudi v življenje mrtvih Huroncev!« je odgovoril Unkas. »Njih možje so babe — njih babe sove. Idi — sklici huronske pse, da si ogledajo vojščaka! Moj nos je razžaljen, ker duha kri strahopetca!«
Ljubljani nima niti dinarja naloženega pri Slavenski banka in ni pri tej banki sploh nikoli imela računa. — Na-čelstvo.
Razveljavljena smrtna obsodba. Dne 18. junija je bil pred mariborskim porotnim sodiščem obsojen na smrt na vešalih hlapec Janez Pečovnik od Sv. Pavla pri Preboldu. Obtožen je bil, da je umoril deklo Elizabeto Molar. Pečovnik se je skušal pred razpravo v celici obesiti, toda bil je še pravočasno rešen. Po obsodbi je vložil njegov zagovornik ničnostno pritožbo, katero je stol sedmerice v Zagrebu upošteval, razveljavil smrtno obsodbo ter odredil novo .po rotno obravnavo. Pri prihodnjem porotnem zasedanju torej pride slučaj Pečovnik zopet na vrsto.
Železniški tatovi: Zadnje čase so se pojavile žepne tatvine na progi Maribor—Pragersko—Ptuj. Dvema kmetoma sta bili ukradeni dve listnici z več tisočaki. Tatvine sigurno izvršuje spreten žepar, ki se vozi v vlakih med Mariborom in Ptujem. Okradeni ljudje so prijavili tatvine pri mariborskem obmejnem policijskem komisarijatu, ki bi moral vršiti nadzorstvo na železnicah. Dosedaj pa ni znan niti en slučaj, da bi zasačili organi tega policijskega komisarijata kakega žeparja na vlaku, dasiravno so prav posebno v Sloveniji zelo predrzni, ker jih tu ne zasledujejo tako, kot na hrvaških železnicah, kjer skoro vsak vlak spremlja izvežban detektiv, ki ima pri sebi slike vseh nevarnejših žeparjev ter tatove kmalu izsledi. Edina pomoč je pazljivost potujočega občinstva.
Obstreljen tihotapec. V bližini Gornje Radgone je bil od obmejnih finančnih stražnikov obstreljen 251etni posestnik Janko Krdelič iz Srema. Ni se ustavil na poziv »Stoj!«, nakar je financar ustrelil Za njim in ga zadel v ramo. Precej nevarno ranjenega Krdeliča so prepeljali v mariborsko bolnico. Izjavil je, da (je hotel prekoračiti mejo, ker je nameraval v Avstriji poiskati si delo.
Neobdelana zemlja v naši državi. V naši državi je še preko 6 milijonov hektarjev zemlje, ki ni sposobna za obdelovanje. Pod vodo in zamočvirjenih je preko 200.000 ha najbolj plodne črne zemlje, ki bi se dala izsušiti s primerno drenažo. — Po plodovitosti spada zemlja v naši državi med prve v Evropi, prinaša pa na jutro samo kvinta-lov, dočim mnogo slabša zemlja v severnih krajih, n. pr. v Nemčiji, Belgiji, Švici itd. zbog racijonelnejšega obdelovanja rodi od 21 do 25 kvintalov pšenice na leto.
Celo mesto pod vodo. Pri Karlovcu na Hrvatskem, kjer se stekata reki Kolpa in Korana, je vsled deževja nastala taka povodenj, da je bilo nekaj dni celo mesto odrezano od mesta. Cela okolica je bila pod vodo, ki je poplavila tudi ceste in deloma železniško progo, škoda od poplave je tudi v mestu samem izredno velika.
Strašna smrt. V Žabji vasi je padla triletna Frančiška Florjančičeva, hčerka rudarja na zapadnem okrožju v Trbovljah, v sod poln vrelega luga. Nesrečnega otroka so sicer prepeljali takoj v bolnico, vendar mu ni bilo več pomoči. Deklica je imela tako težke opekline po vsem životu, da je kmalu nato med strašnimi bolečinami izdihnila.
Velik vlom v Trbovljah. Dne 29. oktobra okoli 3. ure zjutraj je bilo vlomljeno v trafiko g. Kosija v Trbovljah. Vlomilci so morali dobro poznati domače razmere, ker so si izbrali najbolj varen čas, obenem pa izbrali v dosego svojega namena viharno noč in odsotnost g. Kosija. V trafiko so vlomili skozi okno in odnesli iz prostora vse, kar je imelo količkaj vrednost. G. Kosi si je za plačilni dan 1. novembra prav te dni nabavil novo zalogo tobaka v vrednosti 8000 dinarjev. 0 celi zalogi ni ne duha in ne sluha, vse so skozi okno pograbili in spravili na varno. Prizanesli niso niti kolkom, katerih so odnesli v vrednosti 2000 Din. Celotna škoda, ki jo ima g. Kosi, znaša okoli 12.000 Din. Pri vlomu je moralo sodelovati več oseb, ker stoji trafika na najbolj prometnem kraju v Trbovljah in to na Glavnem trgu. Gospa Gutsmandlova, ki stanuje nad trafiko, je v istem času, ko so bili vlomilci na delu, vedela, kaj se vrši, vendar se iz strahu, ker je bila sama doma, ni upala klicati na pomoč. Pogoste tatvine, ki se vršijo v zadnjem času v okolišu Trbovelj, dokazujejo, da gre za dobro organizirano vlomilsko družbo. G. Kosija je vlom v njegovo trafiko zadel tem huje, ker je bilo pri njem že opetovano vlomljeno. Pred tem vlomom, ko je še stanoval nad trafiko, se mu je posrečilo pregnati vlomilce. Odkar pa se je preselil kot občinski nameščenec v novo občinsko stanovanjsko hišo, se zdi, da ne bo mogel več mirno spati.
Magva pa je z zgovornim jezikom podžigal maščevalnost zbrane druhali, dokler niso vsi skupaj zakričali z enim glasom:
»Delavar mora umreti!«
Eden izmed vojščakov je v slepi besnosti vrgel toma-havk proti Unkasu. Magva pa je o pravem času to zapazil in kvišku sunil poglavarjevo roko. Sekira je tik nad Un-kasovo glavo švignila v steno tako blizu, da je presekala konec bojnega peresa, ki je krasilo skalpov koder.
»Ne tako, vojščaki!« je zaklical Magva zborovalcem. »Naj solnce posije na njegovo sramoto. Žene naj vidijo, kako mu bo trepetalo meso, ko ga bomo mučili. Peljite ga na tih kraj! Videli bomo, ako Delavar more spati v noči pred svojo smrtjo.«
Priskočilo je nekaj mladih vojščakov. Zvezali so ujetnika in ga peljali ven. Gredoč je še enkrat pogledal Hey-vvarda, kakor bi hotel reči, da še ni vse izgubljeno.
Tudi Magva je odšel. Ostali vojščaki pa so zopet pipe vzeli v roke. Čez kake pol ure se je dvignil tisti poglavar, ki je bil Heywarda prosil zdravniške pomoči, ter mu namignil, naj gre z njim.
Pot ju ni peljala med vaškimi kočami, kjer je Hey-ward dozdaj zaman iskal kake sledi o Elizi, ampak na skalnat grič, ki se je dvigal blizu huronske vasi.
Naenkrat sta na stezi, ki ju je peljala v hrib, opazila nekaj temnega, veliki krogli podobnega. Indijanec se je prestrašen ustavil, Heyward pa je spoznal, da imata pred sabo medveda, ki je pričel jezno renčati. Ker pa ni kazal druge sovražnosti, je Huronec šel dalje in se ni zmenil za čudno žival.
Heywardu je bila znana indijanska navada, da si za zabavo krote medvede, zato je šel brez skrbi za svojim vodnikom. Ko pa se je čez nekaj časa ozrl, je videl, da gre
Požar v Ljubečni pri Celju. Pri velikem viharju, ki je-divjal dne 29. oktobra po vsem celjskem okraju, je izbruh nil okoli 4. ure popoldne v Ljubečni ogenj, ki bi bil lahko naravnost usoden za celo okolico, ako ne bi bili celjski ga; silci takoj na kraju požara. Po telefoničnem poročilu vele-industrijalca g. Majdiča se je po preteku par minut odpeljala celjska avto-brizgalna v Ljubečno, kjer je že opravila najvažnejše delo, ko so prišli trnoveljski gasilci. Gabers-kim gasilcem pa sploh ni bilo treba več gasiti. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika g. Martina Žum-ra. Da so ostala pri takem viharju druga poslopja nedotak njena, se je zahvaliti slučajnosti, da je pihal veter od za-pada proti vzhodu, sicer bi bil upepelil še več poslopij v okolici. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
Pet samomorov v enem dnevu. Pakrac je neznatno
mestece v Slavoniji, ki šteje komaj par tisoč prebivalcev. V tem Pakracu se je zgodilo v zadnjem času in sicer v enem dnevu 5 samomorov. V pakraški bolnici se je obesil primarij dr. Števo Nenadovič, eno uro kasneje se je obesil v svojem stanovanju posestnik Franjo Kalser, dve urr kasneje se je v zaporu okrajnega sodišča obesil kaznjenec Pavel Kovač in še tistega dne so našli obešenega pisarja tamošnjega odvetnika. Pol ure kasneje se je hotel obesiti železniški delavec Franjo S. Vzrok samomora vse petorice so bile družinske neprilike.
V naši državi ječo, v Rusiji visoko državniško mesto. Po Črnigori je pred leti razsajala odmetniška banda, katero je vodil znani črnogorski zdravnik in komunist dr. Vukašin Markovič. Dr. Markovič je iz stare ruske rodbine ter bil med vojno v Rusiji, kjer je vodil srbski Rdeči križ. Storil je silno mnogo za ranjence ter so ga takrat zelo častili. Po preobratu se je vrnil v svojo domovino Črnogoro. Užival je med ljudmi velik ugled. Zelo ga je bolelo, ker je videl, da so se povspeli takrat na oblast ljudje, ki so bili vse prej, kakor poštenega značaja. Ker je odkrito nastopil proti njim, so ga začeli preganjati. To ga je tako razjezilo,, da je šel v gore, nabral okrog sebe četo hajdukov ter postal strah in trepet Črnegore. Naposled so ga ujeli ter spravili v Cetinje v zapor. Od tukaj je ušel, se srečno prikradel na Dunaj in od tam nazaj v Rusijo, kjer so ga pa sprejeli z velikimi častmi. Sovjetska vlada ga je imenovala za poslanika v Kantonu na Kitajskem, kjer je na vladi komunistična stranka.
Dvojni umor. Iz Subotice poročajo: Na pristavi posest nika Ivana Leer v Sekiču se je zgodil strašen zločin. Ta Leer poseduje dve pristavi, ki ležita blizu skupaj. Na eni pristavi je živel Leer sam s svojim slugo Friderikom Frei-tagom, drugo pristavo pa je upravljal neki Tomaž Kovač s svojo ženo in 141etnim Angialom Imre. Dne 26. oktobra je poslal Leer Freitaga na drugo pristavo po puško, ki jo je tam pozabil. Kovačeva je puško izročila, pri tem pa se je spustila v pogovor s Freitagom, kateremu je povedala, da ima za zimo spravljenih par tisočdinarskih bankovcev. Freitag je odšel, a tisočaki mu niso dali več miru. Nenadoma se je vrnil, odprl kuhinjska vrata in ustrelil Angi-ala, ki se je mrtev zgrudil. Nato je streljal na Kovačevo in jo težko ranil. Kovačevi se je posrečilo z veliko težavo, da se je privlekla na dvorišče. Freitag je šel za njo in jo z nožem še 32krat zabodel. Nato je preiskal celo hišo in ni nič našel zaželjenih tisočakov. Med tem so prišli sosedje,, katerim je Kovačeva s težavo povedala, kaj se je zgodilo in nato izdihnila. Freitag je slišal govorjenje, skočil hitro skozi okno in pobegnil domov, kjer se je vrgel v posteljo, kakor da bi se ničesar ne bilo zgodilo. Čez pol ure pa so prišli orožniki in ga odpeljali v zapor.
Občinski predstojnik povabil orožnika na ukradeno pečenko. V selu Kutina v Slavoniji so prišli v nedeljo orožniki k občinskemu predstojniku Mateju Radovanoviču ter ga vprašali, ali je kaj novega. Odgovoril jim je, da ni nič posebnega, obenem pa jih je za naslednji večer povabil na večerjo. Orožniki so odšli dalje po opravkih. V selu Bebrin jim je neki seljak potožil, da mu je bil ponoči okra-den prašiček. Orožniki so po travi zasledovali krvave sledi, ki so pa vodile naravnost v hišo občinskega predstojnika. Po daljšem izmikanju je predstojnik končno priznal, da je prašička po njegovem navodilu ukradel neki Bošnjak, ki je bil takoj aretiran. Bošnjak je izpovedal, da je z občinskim predstojnikom sklenil pogodbo, da bode ob kradel kuretino in drobnico, predstojnik pa bo mesarjem prodajal meso. Oba sta bila izročena sodišču.
žival za njima. Že je hotel spremljevalca opozoriti na to, ko je ta odprl od drevesnega lubja zbita vrata, ki so držala v skalno duplino. Heyward je šel za njim, ko pa je hotel zapreti vrata za sabo, je zapazil, da se je tudi medved preril skozi.
Nahajali so se v ozkem, dolgem hodniku. Medved je zdaj in zdaj zarenčal in celo nekajkrat šape položil Heywardu na rame. Pred njimi se je pokazala medla luč. Kmalu so bili na kraju, odkoder je prihajala.
Stopili so v veliko skalno votlino, ki so jo surovo zgrajene stene ločile v več oddelkov. Podnevi je prihajala noter svetloba skozi naravne odprtine na stropu, ponoči pa so jo razsvetljevale plamenice. Tukaj so Huronci shranjevali svoje orožje in dragocenosti. Sem so tudi spravili bolno ženo, o kateri so mislili, da je obsedena.
Ko se je Heyward približal njenemu ležišču, je zagledal ves začuden med ženskami, ki so stale okrog nje, tudi našega pevca Davida.
Dozdevni zdravnik je izprevidel na prvi pogled, da je tu vsaka pomoč prepozna. Žena je bila mrtvoudna in se prav nič ni zmenila za to, kar se je godilo okrog nje. Ko pa se je Heyward pripravljal, da prične igrati vlogo izganjalca hudega duha, ga je prehitel David, ki je hotel poizkusiti čarobno moč svojih psalmov. Najprej je zapiskal na piščalko, potem pa je začel peti s tako vnemo, da bi bil delal čudeže, ako bi mogla pomagati njegova dobra volja. Indijanke so pobožno poslušale, kajti nobena si ni upala motiti slaboumnega človeka. Ko so bili odzveneli zadnji zategnjeni glasovi, se je Heyward strahoma zdrznil. Za njegovim hrbtom jih je ponavljal glas, kakor bi prihajal iz groba. Ozrl se je in opazil v temnem kotu votline medveda, ki je zibal sem ter tja svoje okorno telo z zamolklim godrnjanjem, nekoliko podobnim pevčevi melodiji.
Nova poštna pristojbina. Da se pomore poplavljen-cem, je poštno ministrstvo odredilo za mesec november zvišano poštnino. Zvišana poštnina se plačuje na ta način, da se kupijo znamke, ki imajo natiskane z rdečo barvo: »+ 0.25« ali pa »+ 0.50«. Drugačne znamke so ta mesec neveljavne. Dosedanje znamke je ali shraniti iza pozneje, še boljše pa, jih zamenjati na poštnem uradu. Trafike naj se takoj s temi znamkami oskrbijo, da ne bo neljubih pomot. Kajti, če se na pismo da znamka, ki nima tega znamenja »+ 0.50«, se mora plačati dvojna kazen, ker je ta znamka ta mesec neveljavna. Prosimo tudi poštne uradé, naj ljudstvu v svojem okolišu pojasnijo to zadevo in ga varujejo, da ne 'bodo po nepotrebnem povzročali poštne globe. — Tudi tiskovine in ostale pristojbine so za ta mesec povišane v podobnem razmerju, kakor znamke na pismih.
Izprememba železniškega vozniškega reda. Pričenši s 1. novembrom t. 1. izostane na progi Čakovec—Dolnja Lendava mešani vlak št. 7236, ki odhaja iz Čakovca ob 12. uri 37 minut in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 13. uri 35 minut; namesto tega pa vozi od 1. t. m. dnevno redno mešani vlak št. 7240, ki odhaja iz Čakovca točno ob 12. uri in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 13. uri 7 minut.
Sanctus Birokratius. V raznih časopisih sem svojčas fital oglas Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru, nanašajoč se na oddajo kvasnih glivic za pospeševanje vinskega vretja. Ne bodi len, sem jih takoj naročil 10 cevk. Dobil sem odgovor, da moram prošnjo kolekovati z 5 Din, kar sem z obratno pošto tudi uredil. Mislite, da sem sedaj dobil glivice? Kaj še, toda dobil sem dopis, da naj pošljem za poštnino pošiljke Din 13.25, češ, da zavod nima kreditov za take izdatke. Z obratno pošto je bilo tudi to urejeno in čez nekaj dni sem res prejel naročenih 10 cevk s priloženim računom. Toda zaman sem iskal navodila, kako naj jih uporabim, dasi je bilo v dotičnim o-glasu rečeno, da se tako navodilo priloži vsaki pošiljatvi. Poravnal sem račun ter obenem zaprosil za omenjeno navodilo. Mesto navodila pa sem dobil seveda zopet le poziv, da naj svojo prošnjo kolekujem z 5 Din, ker da jo Sicer ne morejo rešiti. Tudi to sem storil, navoana pa nisem prejel. Med tem pa je grozdje obrano, vino vre brez glivic, mojih 10 cevk pa leži v predalu. Vprašal bi, kaj da naj počnem zdaj z njimi, toda to namero bom raje opustil, ker tako vem, da bom mesto odgovora dobil poziv, da naj priložim kolek za 5 Din, in ako to storim, bo ostal kolek z mojo prošnjo vred pri kmetijski poizkusni .... — Vinogradnik.
Zanimiva potnika. V petek je vzbudil pozornost občinstva v Mariboru čuden parček, ki se je sprehajal po ma riborskih ulicah. Bila sta to dva mlada moška, eden oblečen v žensko krilo, z dolgimi lasmi, spletenimi v kito, ki mu je visela po hrbtu, bos in z veliko ibisago na plečih. Drugi, mlajši, je bil oblečen v kratke in široke hlače, jopič čudne oblike, bos in razoglav z lasmi, segajočimi do ra men. Ljudje so kar drli skupaj, da vidijo ti čudni prikaz-n. Govorila sta nemški ter zatrjevala, da prihajata iz Indije. Policijski stražnik je oba ustavil in čez noč so ju pridržali na policiji. Imata popolnoma pravilne potne dokumente. V žensko preoblečen se zove Hans Gathmann, je študiral v Berlinu gimnazijo in lekarniško vedo, drugi pa je Erik Mandl, pleskar in fotograf, tudi iz Berlina. Nista 'bila v Indiji, pač pa sta dospela pred dvemi meseci v našo državo ter prepotovala nato skoro celi Balkan, preživljajoč se s slikanjem. V Mariboru sta se ustavila na po-vratku nazaj v Berlin. Kot vzrok potovanja imenujeta razne študije. Zakaj sta tako našemljena, nista hotela povedati.
Dijaška kuhinja v Ptuju se obrača, kakor vsako leto, tako tudi letos do prijateljev dijaštva z uljudno prošnjo za podporo. Število revnih dijakov, katerim je mogoče pjose-čati ptujsko gimnazijo samo s pomočjo Dijaške kuhinje, narašča od leta do leta. Nad 30 dijakov smo morali letos sprejeti v svoje okrilje. Dijaška kuhinja je postala izvan-redno važna ustanova. Že večkrat nam je grozila nevarnost, da se ukinejo višji razredi ptujske gimnazije, češ, da ne izkazuje zadostnega števila dijakov. Poleg Dijaškega doma je v prvi vrsti Dijaška kuhinja poklicana, da privabi vedno več dijakov v Ptuj in tako zajamči obstoj cele višje gimnazije v Ptuju, tega najvišjega našega učnega zavoda. Kdor podpira revne dijake, podpre zajedno obstoj ptujske gimnazije. Trdno smo uverjeni, da ne trkamo zaman! Hva-
ležno sprejmemo najmanjši dar in se iskreno zahvaljujemo v imenu naših potrebnih dijakov. Bog plati! — Odbor.
Strašna toča v Savinjski dolini. Preteklo soboto je padala v Savinjski dolini toča, kakor je ne pomnijo v teh krajih niti najstarejši ljudje. Po silovitem viharju v noči od petka na soboto je nastal topel in lep dan. Kmalu pa je ozračje postalo težko in soparno, zbirati so se pričel' temni oblaki in naposled se je med grmenjem in bliskanjem vsula strašna toča. Padala je s tako silo, da je razbijala opeko na strehi in veter jo je nosil po strani v okna ter jih razbil skoro na vseh hišah. Najhuje je padala okrog Polzele in Braslovč. Vse je pobelilo, kakor da je zapadel sneg. Da je padala taka toča spomladi ali v poletju, bi bila škoda neizmerna.
Silovit vihar pri Sv. Vidu na Planini pri Sevnici. Take noči že dolgo ni bilo v Sv. Vidu-Planina. Že pon-delijek je pričel veter in isti dan je zgorela kmetija na Fe-stengah. — Divjal je veter naprej in preteklo noč od 29. na 30. oktobra je dosegel svoj vrhunec. Okrog pol dveh po polnoči je bilo strašno. Bliskalo je, grmelo, lilo, burja z orkanom, da je-del župne cerkve odkrilo, veliko škodo naredilo na kaplaniji, slednjič pa strela udarila v stanovanje Fr. Perčiča na Lokah. Cela vas bi bila vpepeljena, da ni narava sama hranila, kakor tudi domačini-vaščani, ter požarna bramba iz Planine. To je že drugi ogenj v naši župniji ta teden! Ponekod neprevidnost, po drugod naravna nezgoda. Ognja in hude ure varuj nas, o Gospod!
Ponovna oprostitev. V torek se je vršila pri okrožnem sodišču v Celju vzklicna obravnava proti zdraviliškemu uradniku v Rog. Slatini g. Franju Novak. Rezultat obravnave je bil ta, du je bil gospod Novak tudi v drugi instanci oproščen, ker je tudi to sodišče stalo na stališču, da ni g. Novak ničesar kaznjivega zagrešil.
Ponesrečen napad na Mussolinija, V nedeljo, dne 31. oktobra, ob pol 6. uri zvečer, je bil v Bologni izvršen na ministrskega predsednika Mussolinija revolverski napad. Ministrski predsednik se je peljal v avtomobilu po ulici Via Indipedenza na postajo. Na najobljudenejšem trgu je neznan napadalec prodrl kordon vojaštva ter sprožil na ministrskega predsednika strel iz revolverja. Krogla se je odbila od reda, ki ga je nosil Mussolini na prsih, tako, da je ostal Mussolini sam nepoškodovan in je takoj nadaljeval pot na postajo. — Napadalca so miličniki pobili na tla in ga takoj ubili. Karabinerji so komaj iztrgali njegovo truplo iz rok ljudi, ki so hoteli obesiti truplo atentatorja na svetilnik. Šele na posredovanje poslanca Balbe je množica izročila truplo karabinjerjem. Truplo ima 14 težkih ran na prsih, glave ni mogoče spoznati. — Napadalec je 151etni mladenič po imenu Anteo Zamboni, sin uglednega knjigarja v Bologni. Njegova identiteta je bila ugotovljena čisto slučajno. Mladeničev oče je prišel zvečer na policijo in prosil, naj poiščejo njegovega sina, kateremu je dal do, voljenje, da sme oditi v mesto do petih zvečer, ki pa se zvečer ni povrnil. Karabinjerji so očeta odpeljali pred raz mesarjeno truplo napadalca, v katerem je nesrečni oče po obleki spoznal svojega sina. Fantov obraz je bil s čevlji in puškinimi kopiti tako razbit in razmrcvarjen, da je ostala od glave samo še krvava masa.
Kmetovalcem gornjegrajskega okraja! Ker mi je nemogoče, posloviti se od vsakega posameznika osebno, sporočam tem potom vsem kmetovalcem, s katerimi me je družilo naše kmetijsko-pospeševalno delo, da sem menjal moje službeno mesto in nisem več v Gornjemgradu. Zahvaljujem se najprisrčneje za vso prijaznost, ki ste mi jo izkazali glede mojih gospodarskih prizadevanj, zahvaljujem se tudi za tostvarno razumevanje, kakoršnega nisem našel do sedaj v vsej dobi mojega službovanja na Štajerskem. Nisem šel sprva rad v Vaš okraj, ko pa sem spoznal vrline pebivalstva, lepoto in gospodarske možnosti gornje Savinjske doline, sem se čutil povsem domačega med Vami in s prav težkim srcem sem odhajal od Vas. Želim, da bi ledina, ki sta jo nekoč z vidnim uspehom orala v i Vašem okraju gg. Jelovšek in Zupane in sva potem nadaljevala Lap in moja malenkost, postala še kedaj prav rodo vitno in plodovito polje v blagor gornje Savinjske doline in v blagor njenega marljivega in dobrega kmečkega prebivalstva. Z Bogom, srečno! — Fr. Wemig. kmetijski referent, Laško.
Pripomba k sliki požara pri Jelenu v Noršincih. »Novice v slikah« so zadnjič priobčile sliko tega požara Obenem pa se je poročalo, da je požar zanetila iskra iz mlatilnice. Kakor smo se-
daj dobili obvestilo, to ne bo odgovarjalo dejanskemu stanju, ker se je okrajno sodišče izreklo, da se ni dognalo, kako je požar nastal. V toliko tudi mi popravljamo to notico.To pripombo naj priobčita tudi »Domoljub« in »Novice«.
Orožnik ubil tri kmete. V Hercegovini je batinanje kmetov s strani orožništva na dnevnem redu. Posebno se je odlikoval v tem oziru orožnik Bratič iz Čipluka, ki pa je bd radi divjaškega postopanja odpuščen. Po odpustu je Bratič iz osvete ubil tri kmete. Ta grozni zločin je izzval veliko razburjenje med prebivalstvom Čipluka in okolice. Bratič pa je pobegnil v gore, kjer ga še niso našli.
Železniška nesreča v Bosni. Na brodski progi pri Mo-drinju se je pripetila težka železniška nesreča. Vlak je skočil s tira in so se železniški vozovi prevrnili preko nasipa. Smrtno sta se ponesrečila vlakovodja in kretničar, trije železničarji pa so bili težko ranjeni. Promet je na progi zopet vzpostavljen.
V četrt metra globoki jami utonil. V Srednjem pri Sarajevu je popivalo te dni več seljakov ves dan do poznega večera. Najbolj pijan je bil Ivan Korečan, ki se je končno s svojimi prijatelji sporekel ter se odmajal sam domov. Med potjo je prehodil brv čez vaški potok ter telebnil v 20 do 30 cm globoko vodo. Priletel je z glavo na kamen, obležal v vodi in utonil.
Krvav ples 60 kmetskih fantov. V selu Priboju v Hercegovini je plesalo 60 kmetskih fantov kolo. Kot se zgodi večkrat, so se fantje končno stepli. Nastala je cela bitka in orožniki so imeli precej posla, predno so vzpostavili spet red in mir. Ko se je to zgodilo, so se pokazale šele posledice velikega pretepa: na bojišču sta obležala en mrtvec m več težko ranjenih. Orožniki so aretirali doslej 32 vročekrvnih mladeničev ter jih vtaknili v zapor, na vrsto pridejo pa še drugi.
Kako se je godilo tihotapki? Meseca julija lanskega leta je pobegnil iz sodniških zaporov na Sušaku neki VI. Pavelšek, znan pustolovec in goljuf. Ob enem ž njim pa je izginila iz zaporov tudi neka Paskva Mavrinac, ki bi morala odsedeti radi tihotapstva daljšo zaporno kazen. Opis njene nadaljne usode je ta-le: Iz zapora je v temni in viharni noči prihitela na svoj dom, kjer jo je čakalo dvoje malih otrok. Toda ¡bojazen pred orožniki, ki so jo zasledovali, ji ni dala miru. Kakor ije prišla, je v temni noči zopet izginila. S seboj je vzela le nekaj obleke. Posrečilo se ji je, da je pobegnila na Reko, kjer je več dni zaman iskala zaslužka, ali kake primerne službe. Ko so ji .pošla že vsa sredstva, je upala, da bo v kopalni sezoni v kakem pomorskem letovišču lažje našla zavetja. Odpravila se je v Opatijo, a tudi tukaj ni imela sreče. Nikjer ni našla mesta in vsa obupana se je čez par tednov odpravila zopet domov. Doma pa so orožniki vedno pazili na njen povra-tek; zato tudi tu ni imela obstanka. Zopet se je poslovila od svojih otrok ter ponoči izginila. Odšla je v hribe ter po vzorcu črnogorskih odmetnikov začela pravo puščavniško življenje. V hribih je naletela na več znanih pastirjev, katerim je potožila svoje gorje. Pastirji so jo z veseljem spre jeli ter ji zgradili iz vej in mahu šotorček, ki pa je seveda bil prej podoben medvedjemu brlogu kot pa človeškemu bivališču. Od časa do časa so ji prinašali hrane. Kadar pa so pastirji izostali, je bila navezana na dobrote gozda. Prehranjevala se je z jagodami in divjim sadjem. Prav trda ji je predla po zimi. Pastirji so odšli v dolino in v najhujšem snegu je ostala sama v gozdu. Pastirji so ji pustili precej prekajenega mesa in tako se je za silo preživela, dokler sneg ni skopnel. Mnogo pa je trpela od mraza. Obleka ji je kmalu razpadla in bila je napol naga. Po skoraj enoletnem životarenju pa ji je to življenje, polno strahu in trpljenja, začelo presedati- Nedavno se je pojavila v svoji domači vasi. Seveda so ji bili orožniki takoj za petami. Ker pa je oboje njenih otrok težko obolelo, so jo za enkrat pustili na prostem, da jih v bolezni neguje, pozneje pa bode morala zopet neizprosno v zapor.
Zelo stare izkopnine v Bosni. V Mali Rujičici pri Ča-devci v Bosni so te dni kopali neko klet. Pri tem so delavci naleteli na prastare izkopine. Najprej so našli del nekega kipa. Poslovodeči inženir je izkopnine poslal upravi sarajevskega muzeja, kjer so ugotovili, da gre za umetniško izdelan kip rimskega boga Jupitra. Po mnenju strokovnjakov je ta kip iz I. stoletja po Kristusu, torej iz rimske dobe. Med drugim je posebno dobro ohranjena desna noga, poleg katere sedi orel. Našli so tudi ostanke bliska, ki ga je držal kip v desni roki. — V Kotorcu, 12 km od
Naša društva.
Vsem društvom! Uljudno prosimo, da nam čimpreje vrnite izpolnjene pregledne pole. Občni zbor se bliža, vršil se bo dne 29. t. m.
Proslava 201etnice Prosvetne Zveze v Mariboru se bo vršila dne 28. t. m. s posebno akademijo mariborskih prosvetnih društev.
Prva predstava Ljudskega odra v Mariboru se vrši v soboto, dne 6. t. m., ob osmih zvečer, v dvorani Zadružno-gospodarske banke. Predstavlja se »Srenja«, drama v 4 dejanjih. Vstopnina 10, 7, 5 in 3 Din. Vstopnice se dobijo v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze in v soboto večer pred dvorano. Mariborčani naj svoje lastno Dramatično društvo podprejo in naj v obilnem številu posetijo to prvo predstavo, ki jim bo pa tudi nudila zadovoljiv užitek.
Na Sinaj, goro božjih zipovedi, nas popelje danes zve-če, v četrtek, dne 4. novembra, g. dr. Jehart, ko se vrši 2. prosvetni večer v dvorani Za družno-gospodarske banke, oib 8. uri zvečer. Danes zvečer torej na predavanje!
Občni zbor »Maribora« se vrši danes, 4. novembra, ob pol 7. uri zvečer v pevski sobi. članice in člani naj se ga točno udele žijo. Naše ljudi po Mariboru pa prosimo, da vsi, ki imajo veselje in priložnost pristopiti, naj to čimpreje storijo, ker se bo društvo začelo zdaj pripravljati za večje nastope. Priglasiti se je mogoče vsak pondeljek in četrtek, zvečer Ob pol 7. uri v pevski sobi, Slomškov trg 20.
Mariborsko okrožje Jugoslovanske strokovne zveze priredi letošnjo zimo socialni tečaj, ki se prične 15. novembra in traja do 31. marca 1927. Predavanja bodo po večerih od pol 8. do pol 10. ure, in sicer dvakrat tedensko, to je v pondeljek in petek v društ-yeni sobi na Koroški cesti 1. Obravnavala se bo sledeča tvarina:
1. Temelji krščansko socialnega reda. 2. Kapitalizem in socialno i vprašanje, ter zgodovina socialnega vprašanja. 3. Zadružništvo. 4. Socialna zakonodaja. 5. Govorništvo. Priglase se lahko vsi krščansko misleči delavci, ki imajo veselje in zmožnosti za študij in hočejo pozneje delovati v naših delavskih organizacijah. Priglase se lahko vsak dan pismeno ali ustmeno ob navadnih uradnih urah v tajništvu JSZ na Aleksandrovi cesti 6-1.
Sv. Marjeta niže Ptuja. 2e pred par leti ste brali v časopisih, da smo si začeli graditi Društveni dom, a do danes o kaki otvoritvi ni bilo ne duha ne sluha. Pa smo ga vendar dovršili — brez ; efektne loterije — in ga krstili za Slomškov dom. Blagoslovitev bo v nedeljo, 7. novembra, po večernicah ter jo izvrši mil. gosp. prelat dr. Ivan Tomažič, ki ima nato tudi govor v dvorani. Le pridite pogledat, kako lep je naš oder, četudi je majhen; saj pa ga nismo dali slikati kakemu mazaču, ampak ga nam je umetniško poslikal akademični slikar g. Fras iz Slivnice pri Mariboru. Ob priliki otvoritve bomo uprizorili igro: »Izgubljeni raj«, ki jo igrajo članice naše Dekliške zveze. Orli pa nastopijo na odru s skupinskimi vajami. Ob koncu se zastopniki mladine poklonijo i Slomšku. Upamo, da bo prireditev izpadla v splošno zadovoljnost.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Mnogi že izprašujejo, kdaj bo spet igra. Tem in vsem, ki želijo res kaj lepega videti, povemo, da priredi naša orlovska mladina v soboto zvečer ob 5. uri, to je dne 6. t. m. in drugi dan v nedeljo, po večernicah v prostorih gospoda Škerleca krasno igro »Krivoprisežnik« v sedmih slikah. Igra je vzeta iz kmečkega življenja in vsak, kdor jo bo videl, mu ne bo žal za dinarje, katere bo dal za vstopnico, ki stane sedež 5 Din, stojišče 3 Din. Čisti dobiček se porabi za pokritje stroškov, slikanje odra za to predstavo, o čem se bo vsak prepričal, kdor se odzove našemu vabilu. Bog živi!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Tukajšnje bralno društvo je preteklo nedeljo, dne 31. oktobra t. 1. vprizorilo ljudsko igro »Požigalka« in burko »Zamorec« Prireditev je lepo uspela, četudi je pri vajah topot manjkalo spretne roke gospoda kaplana Ašiča, je žal bolan. Vendar pa kljub svoji bolezni ni' miroval. Nastopil je s svojim izbornim pevskim zborom, ki nam je za uvod zapel dve krasni in prisrčni pesmici. Igralci so dobro rešili svoje vloge,
kolikor se pač more zahtevati od diletantov. Razni nedostatki, kakor na primer preveč enakomerno govorjenje brez povdarkov, ponavljanje istih kretenj, nervozno stopicanje na enem in istem mestu, pomanjkanje čustva itd., bodo igralci v bodoče sami odpravili. Saj se vidi pri vsaki prireditvi napredek. Pa tudi od strani občinstva bi bilo potrebno marsikuj odpraviti, zlasti tisti nepotrebni smeh pri žalostnih prizorih, ki človeka naravnost razjezi. Igra nam vendar nudi kos resničnega življenja in mislim, da je redek človek, ki bi se v življenju smejal nesreči svojega bližnjega. Tudi pri predstavah bi lahko veljale in naj veljajo sveto: pisemske besede: »Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi«. Istotako naj izostane v bodoče nepotreben nemir med igro. Društvu pa želimo, da bi nas kmalu presenetilo z novo igro. Saj baje pripravlja veliko igro iz prvih časov krščanstva »Quo vadiš.« Bog podeli marljivemu mladinoljubu g. kaplanu Ašiču skoraj popolno zdravje. — Dobrnčan.
Sv. Jurij ob ščavnici. Bralno društvo vabi vse svoje člane na občni zbor dne 7. novembra, po večernici v Pergerjevi uti. Prinesite svinčnike seboj! Dne 14. novembra bode tudi pri Pergerju lepa igra >črnošolec« v petih dejanjih. Ta predstava vam bode gotovo nudila več plemenite zabave, nego kakšna plesna veselica, drugi dan pa vas bode manj mošnja in glava bolela.
št. Ilj pri Velenju. Kat. prosvetno društvo priredi o priliki otvoritve začasnega društvenga odra veseloigro: »Jeza nad petelinom in kes« s petjem in govorom, v nedeljo, 7. novembra 1926, ob 3. uri popoldne.
Orli pri Sv. Križu tik Rog. Slatine. Organizacija orlovskega odseka pri Sv. Križu se zadnji čas živahno razvija. Ker je to organizacija, ki daje fantom nazvečjo mero izobrazbe v javnem in privatnem življenju, ker ga društvo navduša in zaposli in ga s tem najkrepkeje odvrača od slabe tovarišije, pohajkovanja iz ene gostilne v drugo, ker alkohol je največkrat kriv raznih pretepov in smrtnih zločinov in drugih različnih nezgod, se orlovstvo najlažje razširi med mladino. Iz mladega slovenskega orlovstva se sme pričakovati poživitev slovenskega katoliškega javnega življenja in boljša bodočnost.
Sarajeva, je ravnatelj sarajevskega muzeja g. Skarič odkril prastare zgradbe, ki obsegajo 1600 kvadratnih metrov. Naletel je na ostanke zgradb iz pred zgodovinske rimske in srednjeveške dobe. Po mnenju strokovnjakov se je na tem mestu nahajala rimska trdnjava, nazvana Cataro, od česar poteka tudi sedanje ime naselbine Kotorac. — V Orašju na Savi pri Bosanskem Samcu so pri izkopavanju starin naleteli na ostanke prastare naselbine iz 1200 let pred Kristusom. Našli so orodje iz kamenite dobe z najbolj priprostimi okraski. Sodeč po okostju, ki so ga našli v tej okolici, so bili nekoč tam velikanski gozdovi- Vse iz-kopnine so bile odposlane v sarajevski muzej, ki je tekom letošnjega leta obogatel na raznih redkostih.
Uboj. V torek, dne 19. oktobra, so našli v čečah pri Hrastniku pod neko Kolarjevo njivo mrtvega moškega. Ugotovili so, da je nekdo iz Žalca, ki se je preživljal s popravili dežnikov. Proti večeru je umorjenega moža peljal proti pokopališču v Drago gostilničar g. Dernovšek. V Če-čih je bilo zadnji čas mnogo večjih tatvin, ki so do sedaj še nepojasnjene. Sumi se, da se nahaja v tem kraju roparska tolpa.
Redek nravstveni ukaz v Budimpešti. Budimpeštan-ska policija je zabranila dekletom in mladeničem pod 16. letom obisk jamih plesišč. Oni v starosti od 16 do 20 let smejo priti na plesišče zgolj v spremstvu sorodnikov. Ženskam čez 20 let je dovoljen vstop le tedaj, če dokažejo, da imajo samostojne dohodke.
Otroci so obesili sedemletnega dečka. V nekem gozdu pri Neuschatelu v Švici so se otroci igrali. Imeli so sodnika, ki je obsodil sedemletnega dečka na smrt z obešen-jem. Ovili so mu vrv okoli vratu in ga obesili na neko drevo. Nato so zbežali. Ko so ljudje opazili, kaj se je zgodilo, so brž presekali vrv, toda zdravnik, ki je tudi prihitel na lice mesta, je ugotovil, da je njegova pomoč zaman. Deček je izdihnil.
Potovanje okoli sveta je sedaj po vojni postalo prava moda. Potujejo na vse načine: v letalih, z avtomobili, motorji, kolesi, največ potnikov pa potuje peš. Preživljajo se samo s tem, kar dobijo kot predavatelji o svojih doživljajih, prodajajo svoje slike itd. Taki potniki so tudi že pri nas dobro znani. V Maribor dospejo čestokrat na poti iz Dunaja proti vzhodu. Najbolj zanimiv pa je poskus francoskega globetroterja — tako se imenujejo potniki okoli sveta — letalskega poročnika Permolo, ki je invalid brez nog. Stavil je z nekim Amerikancem, da bo prišel z berg-ljami trikrat okoli sveta. Če dobi stavo, mu Amerikanec izplača 40.000 dolarjev, svoto, s katero bo lahko lepo živel. Pernot je od 1. januarja 1924 do sedaj že prehodil nad 60.000 kilometrov ter prepotoval Španijo, Holandsko, Švico, Italijo, Avstrijo, Balkan, Poljsko, Rusijo, Zedinjene drve Severne Amerike, del Kanade in velik del Afrike.
SILOVIT VIHAR NAD SLOVENIJO.
Komaj smo malo pozabili na letošnje grozne povod-nji, že je zopet doletela v noči od petka na soboto celo ubogo Slovenijo nesreča silovitega viharja, ki je povzročil tako obsežno in veliko škodo, da se ne da še danes preceniti.
Vihar v Mariboru in v okolici.
V	petek je bilo ozračje sumljivo toplo in po nebu so se podili gosti oblaki. Barometer je padel popoldne izredno nizko in napovedoval viharno vreme. Krog 5. ure popoldne se je dvignil vihar brez dežja, ki je vedno bolj naraščal na silovitosti. Najhujše je divjal veter nad mestom in okolico okrog pol 7. ure zvečer. S streh je začela leteti opeka. Iz strahu pred opeko, ki je po nekaterih ulicah padala na gosto kakor toča, so ljudje zbežali v stanovanja in zaprte lokale, tako da ni bilo nesreč ali celo človeških žrtev. S kako silovitostjo je divjal vihar, je bilo videti v soboto zjutraj, ko je po vseh ulicah in trgih vse polno razbite opeke in so strehe kazale kazale velike odprtine.
V	Pristaniški ulici je izruval vihar s koreninami vred debelo in visoko lepo in jo vrgel z vso silo na sosedovo hišo. Debel vrh visoke lipe med Narodnim domom in Tavčarjevo vilo je odčesnil vihar in ga vrgel ob plot. S strehe Narodnega doma so odnešeni vsi težki pločevinasti okraski. S stolpa pri Sv. Jožefu v Studencih je odneslo kazalce ure z rimskimi številkami vred. Na mestnem pokopališču je skoraj čisto čisto razkrita kapelica, izruvana vrba ža-lujka in prelomljenih več smrek. Zelo veliko je trpel mest ni park, kjer je smrekov gozd proti Kalvariji ves polomljen ter poruvan. Največ so trpeli v Mariboru in okolici starejši plotovi, katere je vihar malodane vse prevrnil.
Na Pobrežju pri Mariboru so močno trpele strehe ter Zrkovška cesta. Med gostilnama Weber in Balon je vihar izruval ob cestnem robu stoječe akacije, tako da je tudi imenovana cesta precej poškodovana. Pred Jerauševo hišo je prevrgel vihar starodavni topol in tudi poškodoval cesto. Ravno tako trpijo tudi gozdni posestniki, posebno Rojko, Weberca in občinski gozd.
V	Mejni ulici je 15 m dolga in z opeko krita tbaraka mizarske tvrdke Glančnik in Kompara. To barako je vihar popolnoma razkril in porušil.
Dolgo časa so kljubovali silovitosti viharja električni vodi. Električno luč je skraja vihar samo prekinjal, a o-krog 8. ure zvečer je moč viharja že tako narasla, da je ugasnila elektrika in je bilo mesto zavito v črno temo do jutranjih ur. Razbitih in na tla pometanih je več velikih električnih svetilk, ki so razsvetljevale ulice in izruvanih ter podrtih je precej drogov, ki so držali električni vod.
Vihar brez dežja je razsajal do pol ene čez polnoč, nato se je usul med gromom in bliskom silovit naliv, ki je trajal do 3. ure ziutraij, nakar se je nebo zjasnilo in vihar se je pomiril. Naliv je segal daleč od Maribora proti severu, ker je zjutraj Drava močno narastla in je ostala izvan-redno visoka celo nedeljo, pondeljek in v torek.
Kako je razsajal vihar po mariborski okolici, nam je dokaz, da je s koreninami vred izruval v Betnavskem gozdu 24 velikih in debelih borov. Pod Slovensko Kalvarijo je podrl sedem debelih hTastov in grozno poškodoval gozd rije po okolici, ki so količkaj na bolj odprtih krajih, so ka-med Studenci in Limbušem. S slamo ikrite hiše in viniča-zale v soboto gola rebra.
Škoda, ki jo je povzročil ta vihar, kakoršnega ne pom nijo najstarejši Mariborčani, je zelo velika in se zaenkrat niti približno ne da pregledati in oceniti. Maribor in oko-
lico smo vzeli samo za primer, ker kakor je bila noč od sobote na nedeljo strašna za Maribor in okolico, ravnotako je bilo tudi po Ptujskem polju in v Dravski dolini.
Grozna noč v Celju in v celi Savinjski dolini.
V petek že v popoldanskih urah je nastal precej hud južnjak, ki ni obetal ničesar dobrega. Popoldne je sila vetra naraščala od ure do ure. Od časa do časa se je zaganjal vroč val in temni oblaki so se kopičili nad vso Savinjsko dolino. Pravi vihar pa je nastal po noči, tako da je kar bučalo okrog oglov. S hiš je metalo opeko, lomilo veje in ruvalo drevesa. Po ulicah so ležale zdrobljene šipe. Velika ploha in pa planinska voda sta napolnila strugo Savinje, ki je v nedeljo ob jutranjih urah prestopila bregove ter poplavila vso okolico. Že popoldne je vihar zagnal en splav pri Petrovčah ob mostno oporo in ga popolnoma raz bil. Trdi se, da sta pri tem našla smrt dva splavarja.
Med Lučani in Solčavo ali nad Logarsko dolino se je utrgal oblak. Ob pol 11. uri ponoči v soboto je bilo slišati iz severozapadne strani votlo grmenje, katerega je spremljalo nepretrgoma bliskanje. Nihče ni upal leči k po čitku. Savinjčani so slutili, da doživljajo Luče "in Solčava nekaj groznega. Po celournem bobnenju je nekoliko poleglo, a okoli polnoči je pričel divji ples znova. Lesni trgovci in splavarji so hiteli k Savinji reševat splave, toda divje naraščajoča Savinja, ki je podirala jezove, strugo, drevesa, brvi in mostove, jim ije splave iztrgala naravnost iz rok. Četrt ure od Ljubnega proti Lučam je Savinja raztrgala in odplavila cesto v dolžini 30 m. Tako ste obe vasi, Luče in Solčava, odrezani od prometa. Proti jutru je , v nedeljo Savinja zopet nekoliko padla.
Veliko hujše, kakor po Slovenskem Štajerskem, je ' divjal siloviti vihar po Kranjskem. Po groznem viharju se je usula po celi Kranjski ploha, ki je nagnala iz bregov reke, gorske potoke in hudournike. Moste, ki so vzdržali zadnjo veliko povodenj po nekaterih dolinah Kranjske, so sedaj razdrli in odnesli valovi.
Po tej grozni vremenski nesreči je naša Slovenija tako udarjena, da si sama brez znatne državne pomoči in večjega odpisa davkov ne bo mogla odpomoči.
Sv. Bolfenk pri Središču. V noči proti jutru dne 30. oktobra, med pol 2. in 4. uro je v župniji Sv. Bolfenk pri Središču in v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu med bliskom in gromom vihral orkan, kakor se kaj tacega v tako poznem času ne spominja nikdo v teh krajih. Grozen vihar je samo na stavbah napravil do sedaj še neprecenljivo škodo. Cerkvena, šolska, kakor tudi druga poslopja so deloma razkrita. Vihar je stri in izruval močna drevesa. Orkan je prebudil vso prebivalstvo, ki je vstajalo vse prestrašeno v silnih skrbeh, kaj bo! Na treh krajih je strela povzročila požar. Natančnejša poročila slede!
Velika nedelja. Tukaj smo imeli sv. misijcn, katerega so vodili častiti oo. lazaristi iz Ljubljane. Vkljub še precej obilnemu jesenskemu delu smo hodili prav pridno poslušat lepe misijonske pridige.
Sladkova. Tu je umrl Jožef Kvac v 83. letu življenja. Bil je dolgo vrsto let cerkveni oče pri Sv. Martinu, tudi občinski odbornik v Oplotnici, kamor spada naša okolica. In to pove že dovolj, da je sedanji pokojnik bil ugledna osebnost. Svoječasno je on v sosedstvu bil edini naročnik »Slov. Gospodarja«. Zato pa je tudi on edini razumeval javno življenje. In kar je on spoznal za pravilno, po njem so se hvalevredno ravnali v javnosti manje izurjeni sosedje. Vrlemu možu svetila večna luč!
Paška vas. Pri postajališču Paška vas se je zgradil čez Pako nov lesen most. Nov most je bil sicer zelo potreben, ne zdi se nam pa gospodarsko, zgraditi na cesti, ki veže Savinjsko s Šaleško dolino, most s tako majhno nosilnostjo (1000 kg). Cesta je vendar primerna za promet z nad 2000 kg, ter se tudi dejansko tako uporablja. To bi se moralo pri gradnji mosta upoštevati.
Dobrna pri Celju. (Pogreb t župnika Miroslava Kukoviča.) Nebo se je razsolzilo, saj je bila vsa dolina od Celja do Dobrne v žalosti. A za hip, samo za na zadnjo pot možu, ki je bil mnogim v veselje kakor aolnčni žarek izza oblakov, je vendar posijalo solnce. Iz Vojnika, kjer je gospod Kukovič umrl, so ga v spremstvu duhovnikov, sorodnikov in drugih peljali na Dobrno. Ob Ko-renovi kapeli je čakala vsa dobrnska župnija, kakor nekoč pred 27 leti, ko je prišel po isti cesti, še mlad in vesel, njihov župnik Miroslav Kukovič. Veličasten pogrebni sprevod je zavil skozi vas na ljubki griček v cerkev, kjer se je opravilo za pokojnega sveto opravilo. Poslovilno besedo mu je govoril njegov tovariš in dekan g. Ivan Toman z Vojnika. Sv. mašo pa je bral tovariš gt Veternik, župnik v Žalcu. Vseh duhovnikov pri pogrebu je bilo 23, več pa se jih je iz Vojnika vrnilo, ker se ni moglo pravočasno objaviti, da se vrši pogreb na Dobrni Pri kapeli, v cerkvi in na grobu mu je domači pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Schmidta občuteno zapel slovo. Ko so ga požrtvovalni člani domačega gasilnega društva položili v grob, se je v imenu župljanov poslovil od njih posestnik g. Franc Pušnik, ki je v prisrčnih besedah pov-darjal, koliko je Dobrna dolžna hvaležnosti rajnemu župniku. Da so vsaj nekoliko mogli svojo hvaležnost pokazati, so storili vse, samo da je bil njihov župnik v lastno župnijo prepeljan in tu po kopan. Njegove besede so bile izgovorjene iz src vseh Dobrnča-nov brez razlike, ki so ljubili svojega župnika. — Blaga duša, počivaj v miru božjem!
Celje. Nehote se človek vpraša: Kje se vendar vzame toliko vode ? Zadnji čas ne mine teden, da bi Savinja ne prestopila svojih bregov. Pretečeni petek je krog 12. ure po noči divjala strašna nevihta z viharjem, gromom in bliskom po vsej Savinjski dolini. Človek bi mislil, da bo sodnji dan. Zjutraj je bilo že vse pod vodo. V teku dneva je voda precej padla. V soboto prihruje v prvih večernih urah zopet strašna nevihta z gromom in bliskom in v nedeljo zjutraj je bilo zopet vse pod vodo. Toliko in tako strašnih vremenskih nezgod še menda nobeno leto ni bilo. Na ta način mora biti vse uničeno. — Mlajšega izmed obeh Cijanovih utopljencev, o katerih smo poročali, da sta utonila v Voglajni, so dobili v Rimskih Toplicah in so ga tudi tam pokopali. Stareješga še niso našli. — V soboto, 30. oktobra je na Ljubljanski cesti, blizu Glazije povozil avtomobil Pišekovo deklo iz Medloga ter jo tako težko poškodoval, da so jo morali prepeljati v bolnico. Popolnoma zdrava nikdar več ne bo. Nesrečo je zakrivil šofer, ki je bil baje precej pijan in so ga tudi takoj zaprli. Takšne ljudi naj se kar najstrožje kaznuje, da bodo v bodoče trezni in bolj previdno vozili. — Ker so gotovo mnogi naši prijatelji radovedni, kako je s trgovino »Slomškove tiskovne zadruge v Celju«, jim lahko povemo, da se ista prav lepo razvija ter ima že veliko zalogo vseh šolski^ in pisarniških potrebščin. Želeli bi samo malo več zanimanja za isto med podeželskim prebivalstvom. Naši prijatelji: storite svojo dolžnost!
Sv. Vid—Planina pri Sevnici. Lepa slovesnost se je obhajala v nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. pri Sv. Miklavžu — podružni cerkvi šentvidske župnije. Po požrtvovalnem in trudapolnem prizadevanju cerkvenih ključarjev, bratov Jožef in Franc Perčič, in še par drugih mož, sta se po milih darovih dobrih vernikov nabavila dva nova zvona. Večji bronasti s 606 kg, manjši železni s 196 kg. Skrbna ključarja brata Perčiča in posestnik Krajnc Jože so se trudili in zbirali prispevke po šentvidski župniji, zlasti pa v okolici podružnice sv. Miklavža. Nabirala sta pa prispevke tudi po sosednih župnijah: Planina, Sv. Lenart v Zabukovju, Jurklošter, Dobje, Prevorje, Zagorje in drugod. S temi milodari, nad 15 tisoč dinarjev, se je poravnal račun za bronasti zvon, a železnega pa je v svoji velikodušnosti naročil in sam plačal, bližnji posestnik sv. Miklavža, g. Koželj iz Planinske vasi. — Bog bodi plačnik njemu in vsem drugim dobrotnikom! Bronasti je iz zvonarne Sv. Vid nad Ljubljano — a železni iz Jesenic na Gorenjskem. Delo hvali in priporoča obe tvrdki. — Blagoslovil je zvona domači č. g. župnik Jernej Vurkelc ob asistenci sosednega prevorskega č. g. župnika Romana Skrbs, ter domačega kaplana, ki je nato služil slovesno sv. mašo. V jedrnatih besedah je razpravljal domači č. g. župnik Jernej Vurkelc v pridigi pomen zvonov in zvonenjs. Lepi jesenski dan je privabil obilo vernikov tudi iz sosednih župnij. Mnogi so se vzgledovali nad požrtvovalnostjo šentvidskih fa-ranov, kateri so si tekom enega leta nabavili tri zvonove pri podružni cerkvi Sv. Križ na Planini; dva v cerkvici Marije Pomočnice v Podlogu (Fužine); in zadnjič dva pri podružnici sv. Miklavža — toraj sedem zvonov v enem letu. Mnogi so zatrjevali, tudi mi hočemo posnemati vrle Šentvidčane. Naj torej vzgledi vlečejo. Primerna godba, ki je svirala med vzdigom zvonov in sv. mašo, ter mogočno pokanje topičev je vso slavnost povečalo in srca ganilo, da so še po cerkveni slovesnosti darovali okrog oltarja nad 1500 Din. — Harmonično zvonenje pa se naj razlega po vseh bližnjih domačih in sosednih hribih in dolinah, ter vabi in budi slehernega k molitvi in delu. Zvon stori svojo dolžnost — kristjan ! ne zabi svoje dolžnosti.
Sv. Vid — Planina pri Sevnici. Pred nekaj dhevi, ki so postali \ precej hladni, je dobil naš Bohor belo odejo — sneženo kapo. Toda v poldnevu jo je zgubil. A 26. oktobra pa je začelo tudi ob njegovem vznožju, 600 m visoko, v Št. Vidu prav po zimsko snežiti in mesti. Med 9. in 10. uro dopoldne pa je med sneženjem na čuden način pošteno bliskalo in grmelo. Sneg je pobelil dol in hrib do gležnja. Upajmo, da je to prvi in zadnji to jesen. Ljudje še imajo obilo dela po njivah in brdih s setvijo in žetvijo ajde, katera je letos tukaj obilo polna. Imajo pa še mnogo opravka po gozdih, ker treba je stelje, treba je drv. Dne 25. oktobra t. 1. je pogorel na »Festengah« posestnik N. P. župnije Prevorje. Nesrečni pastirji so si kurili preblizu poslopja. Bil je močen veter, ki je ogenj povzročil, ko je iskre od pastirskega kurišča zanesel v streho. Vpepelil je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Vsakdo ve, kolika nesreča in škoda je to v jeseni, ko je vse pospravljeno — živež za ljudi in živino. Kakor povsodi — zdi se, da je tudi ta pogorelec bil le za za majhno svoto zavarovan, ki mu bo le malo zalegla pred bližajočo se zimo. Potreben je resnično tuje pomoči. Starši! Imejte pažnjo nad svojimi otroci, da ne bodo tako pogosta pogorišča!
Laško. Za v soboto, dne 30. oktobra, ob 10. uri dopoldne so bili poklicani župani in zastopniki velike obrti k okrajnemu glavarju, da stavijo nasvete, oziroma predloge glede novega ge-renta in gerentskega sosveta pri okrajnem zastopu. Večina županov se je izrekla za novega gerenta, ki bi moral biti iz vrst najmočnejše stranke v okraju, to je SLS. Samo gospoda župana Ve-ber cd Sv. Lenarta, ki je bil izvoljen na programu SLS, a je po volitvah prestopil v SKS, ker mu je bila naša stranka premalo kmetska — in jurklošterski Jurko sta bila z dosedanjim ge-rentom dr. Rošem zadovoljna. Zastopniki velike obrti, bilo je navzočih pet gospodov ravnateljev, so podali skupno izjavo, v kateri izjavljajo, da sicer nimajo ničesar proti osebi dosedanjega gerenta, pač pa proti njegovemu dosedanjemu delovanju. Zahtevajo v izjavi, da se naj nastavi samo eden cestni nadzornik, ki bi bil obenem tudi tajnik, kakor je to bilo pred dr. Rošem, in naj bi se seje gerentskega sosveta vršile vsaj vsak drugi mesec. Gerent dr. Roš je menda nekaj slišal o varčevanju, pa je lansko leto odpustil zmožnega cestnega nadzornika Magdalenca, ki je imel napako, da ni redno plačeval članarine za SDS. Na njegovo mesto je potem nastavil dve ali tri moči. To je zares prekrasna redukcija v zvezi z varčevanjem. Tudi iz demokratizma se gerent dr. Roš norčuje, ker je zelo po redkem skliceval sosvet k seji, čeprav so bili po večini v sosvetu njegovi politični somišljeniki. Ali bo g. dr. Roš oblekel spokorno obleko in se poboljšal, po nasvetu zastopnikov industrije, zelo dvomimo. Najboljše in najbolj pravično je, ako si gospod veliki župan osvoji predlog zastopnikov občine Marije Gradec, da bo gerent vzet iz najmočnejše stranke v okraju in se tudi sosvet imenuje po proporcu na podlagi zadnjih skupščinskih volitev z dne 8. februarja 1925. Ako pa se bodo nekateri gospodje tako držali okrajnega zastopa kot sedaj, bomo začeli pisati o podrobnostih.
Laško Hranilnica in posojilnica v Laškem je uradovala do sedaj samo enkrat v tednu ,to je vsak četrtek. Zaradi vedno večjega prometa bo uradovala zanaprej poleg četrtka tudi vsak pondeljek. To v naznanilo vsem vlagateljem.
Za razvedrilo.:
Velik greh. Katehet: »Kdo mi ve povedati, zakaj je bil to tako velik greh, ko so bratje egiptovskega Jožefa prodali?« — Pa je vstal trgovčev sin in je odgovoril: »Pre poceni so ga dali!«
Razstava ¡Tivine. Došlo je poročilo o neki razstavi živine, ki se začne tako-le: »Na razstavo je prišlo precej lepe živine, krav in bikov. Ko je prišel še gospod glavar, se je razstava začela.
Zakaj imajo ženske klobuk? Neko kmetsko dekle je mislilo, da se bo zelo postavilo, če bo prišlo v nedeljo s klobukom na glavi k maši. Pa jo je ustavil znanec in jo vprašal: »Ali veš, zakaj imajo ženske klobuk?« Ker ni odgovorila, ji je sam povedal: »Vsaka škatlja mora imeti pokrov.«
Nesrečen papagaj. Neki gospod je imel prav zgovornega papagaja, ki je znal hitro ponoviti, kar je slišal. Tako je gospod nekoč naročil drvarju, naj prinese v sobo eno vrečo premoga. Drvar je to storil. Zdaj mu je pa papagaj naročilo ponovil. Drvar je mislil, da zopet govori gospod sam, pa je prinesel premog. Papagaj mu je vedno znova in znova naročal, drvar pa je nosil, ker je bil vesel, da bo toliko premoga prodal. Ko pa je prišel gospod domov in je videl, kaj mu je papagaj napravil, ga je tako hudo prijel za čop na glavi, da mu je celega izpulil. Papagaj je odslej imel golo glavo. Nekoč pa pride h gospodu neki gost, ki je imel plešo na glavi. Papagaj ga pozdravi: »Ali ste tudi Vi naročali premog za našega gospoda?«
Dobra trgovina. Prodajalec golobov je prav dobro izhajal. Pa ga je nekoč vprašal prijatelj: »Kako je vendar to, da se tebi tako dobro godi, saj ti trgovina z golobi ven-
dar ne nese toliko!« Trgovec je pa odgovoril: »Sem prav zadovoljen. Ves, vsi golobi, katere čez dan prodam, priletijo zvečer nazaj in tako gre moja trgovina prav dobro naprej.«
Če koga avto povozi. Neki avto je v velikem diru nekoga povozil. Gospod v avtu je rekel vozniku: »Ustavite avto in pojdete pogledat, koga ste povozili!« — Voznik pa je odgovoril: »To bi bilo pač prazno delo! Saj bomo itak lahko brali v časopisju! Vozimo dalje!«
Gospodarstvo.
PO TRGATVI NA ŠTAJERSKEM.
Trgatev je minila in njen končni uspeh je zaostal celo za pesimističnim pričakovanjem. Povprečno se lahko računa z 25—30% dohodkom lanskega leta. Mnogi vinogradniki pa so dobili komaj deseti del lanske trgatve. Grozdje, četudi lepo, ni bilo sočno. Kakovost mošta je zelo različna. Pred 15. oktobrom brani mošti so kazali 14— 16% sladkorja, oni ki so čakali do 20. ali do 25. oktobra, pa celo 17—20%. Sortirana, žlahtna vina 22—24%. Kako ee ibo razvilo vino po kipenju, se danes še ne da ugotoviti.
Kupčija je bila ob trgatvi zelo živahna. Prekupci so hiteli iz vrha v vrh ter pobirali posamezne manjše količine. Cene so se dvigale stalno. Zadnji mošti so se plačevali po 6, 7 in celo 8 Din. Večji posestniki niso hoteli dati mošta po teh cenah, čakaje na prilike po pretoku. Ali so pač imeli prav, bo pokazala bodočnost. Visokoodstotona, kvalitetna vina imajo sigurno bodočnost, ker jih primanjkuje. Tudi za manj vredna, lanska vina se je vsled slabe letošnje trgatve začelo živahno povpraševanje in cene se dvigajo. Pred trgatvo se je ponujalo za taka vina 4—5 Din, dočim se danes plačujejo že po 6—7 Din. Zaloge niso velike, ker ije bila lani srednja letina. Kakor vsa znamenja kažejo, bo imela Jugoslavija premalo pristnih vin do nove trgatve.
Jugoslovanski vinski trg.
V	svrho informacije prinašamo pod istim naslovom poročilo znanega dunajskega strokovnega lista »Neue Wein-Zeitung« z dne 24. X. 1926, štev. 102, ki je povzeto iz lista »Alkohol«:
Nova Gradiš k a: Trgatev je za četrtino slabša, kakor lani, kvaliteta boljša. Beli rizling stane 8—10 Din, siler 5—6 Din.
D a r u v a r : Trgatev v teku, računa se 15—43 hI na oral. Srednja kvaliteta Cena navadnih vin 6—7 Din, boljših 7—8 Din, starih sortiranih vin 9—10 Din, brez kupcev. Direktno rodeče trte so pretrgale kupčjo. Razen tega se ta vina tako »pančajo« s špiritom itd., da se nikdo ne upa kriti svojih potreb iz tega nekoč daleko znanega vinskega okoliša. Oblasti se zato ne brigajo. Leži še okrog 8000 hI vina direktno rodečih trt in 2000 hl kmetskega blaga.
11 o k : Vino se je prodajalo v precejšnji množini v Bačko, Osijek, Vukovar in okolico. Navadni Ilokčan stane 6—6 Din za liter. Povpraševanje od strani kupcev je precej živahno. Letnika 1925 je še precej, zaloga starih vin Je neznatna.
P o ž e g a : Rezultat trgatve znaša 5—10 hI na oral. Ponudba je radi pomanjkanja denarja precejšnja. Letnik 1925 se dobi za 5—7 Din. Stara vina po 10 Din brez povpraševanja. Na prodajo čaka 2000 hI novega in 30 hI starega vina.
Hrvatsko Primorje: Trgatev v Primorju se je končala že prejšnji mesec, dočim se je vršila v severnih brdih v prvi polovici oktobra. Donos slab, 5—8 hI na oral. Vsled neugodnih vremenskih razmer je 50—70% trgatve uničenih. Dobljene množine se bodo porabile v lokalnem konzumu. Vino stane 7—10 Din liter.
Vis: Že proti koncu preteklega meseca so se trgale najboljše sorte, takozvani Pribor in Vugava, s povprečno gradacijo 20—24%. Nasprotno ležeče grozdja pobočja Kut še visi na trsju, ker je bilo letos popolnoma ohranjeno od vremenskih nezgod in občuvana bolezni. Ako bi izredno ugodno vreme še nekoliko vzdržalo, se bo trgatev začela šele čez nekaj dni. Dobrota tega vina bo radi tega daleko višja nego ona iz Visa.
K o m i ž a, ki spravlja na trg znana Vugava-vina, ima še danes za prodajo sposobna 12—13% vina. Do danes se je prodalo 2—3 vagone za 5.25 Din liter. Na razpolago še je okrog 10 vagonov prve vrste.
Komolac pri Dubrovniku: Trgatev je deloma že minila in se bliža koncu. Čeravno je grozdje vsled trajnega poletnega deževja trpelo, se vendar lahko reče, da bo trgatev v južni Dalmaciji precej dobra. Glede množine bo izkupiček sicer za 30—40% manjši, kakor lansko leto, dočim bo kvaliteta z deloma 24% sladkorja še zelo dobra.
Otok Korčula: bo menda najbolj odrezal, ker bo pridelal, mirno računano, 50—60.000 hI, kojega kvaliteta stoii izven vprašanja.
' Polotok P e 1 j e š a c : ima slabo trgatev, največ 40% lanske trgatve. Kupčija v grozdju je 'bila napram drugim letam malenkostna, četudi upoštevamo nakupe za Čmogoro. Tukajšnji trgovci kupujejo grozdje s 16—17% sladkorja po 175—200 Din za 100 kg v malih množinah.
N e m š k o a v s t r i j s k e železnice so dovolile za hitrejše prevažanje vinskega mošta celo to ugodnost, da se smejo z moštom natovorjeni vagoni priklopiti osebnim vlakom. Tudi železniški tarifi za moštne in vinske transporte so se zdatno znižali.
VINSKA TRGATEV V DRUGIH DRŽAVAH.
V	Nemški Avstriji znaša trgatev 20—30% lanske trgatve in vinske cene so radi tega poskočile. Najslabši mošti stanejo 1 šiling (8 dinarjev), boljše blago pa 1.50 do 2 šilinga (12 do 16 dinarjev). Povpraševanje po moštu in lanskem vinu je živahno. Na Ogrskem je trgatev tudi že minila in ne zadovoljuje glede množine, ki znaša komaj 1,200.000 do 1,500.000 hI, torej komaj četrtino lanske letine. Poljske veletrgovine iščejo množine letnika 1925. Če-
hoslovaška ima kvalitativno in kvantitativno slabo trgatev. Radi slabe kakovosti so cene razmeroma nizke. V Italiji je kakovost sicer izbama in mošti so imeli od 20 do 24 odstotkov sladkorja, vendar pa je kvantiteta majhna posebno v goriški okolici. Na južnem Tirolskem je bila trgatev nekoliko boljša, pa tudi v Lombardiji, Siciliji, Sardiniji ■in Apuliji je zaostala za 40 do 50% normalne letine. Na sološno se sodi, da je Italija letos pridelala komaj toliko, da krije lastni konzum. Stare zaloge so pičle. Na Francoskem nadomešča dobra kvaliteta majhni pridelek. Za Španijo velja isto in cene so povsod stalne in kažejo navzgor. V sološnem se bo beležla vinska letina 1926 kot ena najslabših našega kontinenta glede množine.
Kmetijski tečaji na deželi. Kmetijska družba bo prirejala tekom letošnje zime 2—3dnevne kmetijske tečaje pri svojih podružnicah, ki morajo družbi nasproti zagotoviti sledeče pogoje: 1. Zadostno število kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki mora znašati najmanj 20 oseb in ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskovali. 2. Zripraven učni prostor. 3. Potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi. 4. Prost dovoz in odvoz predavateljev na bližnjo železniško postajo. Podružnice, ki želijo pod temi pogoji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimprej naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani.
Živinska sol. Na stalna posredovanja kmetijskih korporacij in živinorejskih strokovnjakov se je končno gospodu ministru za kmetijstvo posrečilo izposlovati od monopolske uprave oddajo živinske soli po znižani ceni. Cena se je znižala od 195 Din na 150 Din za 100 kg loco solarna. Kmetijska družba za Slovenijo sedaj organizira skupno vagonsko naročilo tega za živinorejo tako važnega krmilnega dodatka. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razglas v zadnji številki »Kmetovalca«.
Sadna drevesa vseh priznanih sort, zamore se po ceni že od 5 Dip naprej za komad dobiti pri drevesnici Dolinšeik v Št. Pavlu Savinjska dolina, železniška postaja Sv. Peter v Sav. dolini via Celje. Iz nasadov v Št. Ilju pri Velenju bo letes prišlo, kot vsako leto, drevje tudi na sejme v bližini.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. okt. 1926 se je pripeljalo 222 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 62 do 100 Din, 7—9 tednov stari 125 do do 150, 3—4 mesece stari 250 do 300, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 mesecev stari 525 do 550, 1 leto stari 900 do 1100; 1 kg žive teže 9.50 do 10, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 149 svinj.
Mariborski trg dne 30. oktobra 1926. Viharna noč od 29. do
30. oktobra, ki je napravila po mestu, kakor tudi po okolici veliko škode, je vplivala precej tudi na poslednji dan vršeči se trg. Sla-ninarjev, ki so prišli že v petek v Maribor, je bilo 59 in so pripeljali 146 zaklanih svinj seboj. Cene pri teh, kakor tudi pri domačih mesarjih so bile neizpremenjene. Z zeljem in zelenjavo naloženih voz je bilo pa samo 26, s sadjem pa le 10 vozv. Tudi tu so bile cene bistveno tiste, kakor pretečeni teden. Perutnine je bilo zjutraj prav malo, še le po deseti uri so kmetice prinesle več komadov perutnine na trg in so se prodajali piščanci, kokoši, race, gosi in purani po 15 do 120 Din "komad. Domači zajci so se prodajali po 5 do 25, srebrnjaki po 30 do 50, angora zajci pa po 50 do 100 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, venci. Krompir se je prodajal po 5 do 6.50 Din mernik (7 in pol kg) ali pa po 1 do 2 Din kg, paradižniki 5 do 6, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 do 3 Din, čebula 2.25 do 4 Din, česen 8 do 16 Din kg, ohrovt 1 do 2, sveže zelje 0.50 do 1 Din, endivija 1 do 2 Din komad, mleko 2 do 2.50, oljčno olje 36 do 45, bučno olje 18 do 25 Din liter, maslo, surovo 38 do 40, kuhano 40 do 50, čajno 50 do 60 Din kg, med 25 do 30 Din kg, fižol 2 do 2.50 Din liter, jajca 1.50 do 2 Din komad Sadje: jabolka in hruške 2.50 do 8 Din kg, breskve 8 do 12, grozdje 6 do 14 Din kg. — Cvetlic in nagrobnih vencev, katerih je bilo od 10. ure naprej v veliki množini na trgu, so se prodajale po 1 do 200 Din komad. Venci so bili iz naravnih cvetlic mnogo cenejši kakor iz umetnih.
Nudl-ove kapljice za bolne zobe
Državno zavarovan patent. — Ponarejevanje prepovedano. — Dobijo se edinole pri izumitelju: NUDL ALOJZ, MARIBOR, VRBANOVA ULICA ŠT. 66.
JSTJJLA OZJVAJVML A
Iščem veščega in poštenega vi-ničarja z večletnimi izpričevali. Biti mora doma iz Slov. goric ali iz Haloz ter mora imeti najmanj pet delovnih moči. Plača po dogovoru. Nastop ob Svečnici. Josip Mule, posestnik, mesar in gostilničar v Rušah.	1513
Gospa, 30—40 let stara, močna, ljubiteljica živali, se išče. Začetna plača 700 K za delo zgolj pri perutnini. Ponudbe na naslov »Perutninarstvo Velenje«. 1512 _______3-1
Pridno in pošteno dekle z dobrimi spričevali, išče službo. 1511
Organist cecilijanec, z večletno prakso, želi spremeniti službo s 1. decembrom. Naslov v upravi
1523
Šafer, 40 let star, išče stalno službo pri veleposestvu; dolgoletno prakso tudi v lesu, z jako dobrimi spričevali. Naslov pove uredništvo lista.	1440
Sodarske pomočnike sprejme pri
prosti hrani, stanovanju in pe rilu Fran Repič, sodar v Ljub Ijani, Kolizejska cesta 18. — Vajenec, ki je že nekoliko vešč tega dela, se istotam sprejme. 1451
Šivilje dobijo stalno delo na dom.
Vprašati v »Konfekcijski tovarni Skušek, Maribor, Tržaška cesta 8.	1483
S 1. decembrom t. 1. je razpisana služba organista pri Sv. Trojici \ Halozah.	1507
Prvovrstno posestvo, 28 orolov, lepa gosposka hiša, sobe parketi-rane, terasa, gospodarsko poslopje deloma zidano, se z celim letošnjim pridelkom proch. Vpra, ša se pri Emiliji Ki "
Prvovrstno posestvo, 3 orali vinograda, velik sadonosnik in polje, 3 hiše v lepem kraju, poleg farne cerkve, ob okrajni cesti v mariborski okolici naprodaj. Pojasnila daje Tratnik, Maribor, Grajski trg 2.	1509
Krasno posestvo, 14 oralov veliko, lepa stanovanjska hiša, kakor gospodarsko poslopje z zelo dobro iaočo gostilno, na prmetni točki v industrijskem kraju, po ugodni ceni na prodaj. Naslov v upravi.	1498
Kupci posestev, pozor. Prodam vrlo lepo posestvo z dobrim gospodarskim poslopjem, v najlepši legi, kakor rožca sredi vrta, se nahajajo okrog poslopja vse njive, travniki, velik sadonosnik, vinograd in gozd. Redi se lahko 6 do 7 glav živine. Posestvo leži 10 minut od Novecerkve. Več se izve pri Antonu Korošec, pos. in mlinar, Globoče, Vojnik pri Celju.	1508
Polskava.
artin, Zgor. 151'J
V najem se da malo posestvo za
tri delovne moči, proti plačilu. Več se izve pri Franc Sernec, Spodnja Sv. Kungota, p. Pesnica.
1517
V najem iščem majhno posestvo.
Ponudbe na upravo Slov. Gospodarja.	1526 Dobroidoča gostilna, bližnja okolica Maribor, najem ali prodaj, ponudi »Marstan«, Rotovški trg.
1537
Več posestev naprodaj ob Pesnici, Slov. goricah, ob koroški progi, Poljčanah in Dravskem polju. Naslov: »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4.	1050
Zamena in najem posestev. Kdor želi zamenjati ali dati v najem posestvo, naj se zglasi v posredovalnici »Marstan«, Rotovški trg 4._1538
Pekarna, dobro idoča in opremljena s hišo, gospodarskim poslopjem in 3 orali zemlje, v sredini kraja, se proda. Vpraša se do 15. novembra pri posestniku L. Florv, Sv. Lenart v Slov. gor.
1514
Po«estvo za prodati, Rošpoh 3, sadonosnik 4 orale, 1K orala s<ozda in njive, % ure od Maribora, Lubej, Pesnica.	1438
Jabolčne in hruškove divjake, kot palica debele, dobite vsled opustitve nekaterih nasadov iz naših drevesnic po ceni 160 Din za 100 kom. postavljeno na Vašo postajo. Že cepljena drevesca ca 1 m visoka po ceni 280 Din za 100 komadov, močnejša 520 Din za 100 komadov, vse na vašo postajo že zapakane po povzetju. Izpod 100 kom. se odda le osebno. Pišite na I. slovenske drevesnice Dolinšek, oddelek Št. Ilj — Velenje.	1521
Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce in sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo.	1486
Posorl Župnijski uradi! Vsa dela pri cerkvah ter kritje in barvanje stolpov napravi z lastnimi pripravami, brezhibno, po najnižjih cenah. G. Gričnik, klepar-*tvo, Mula ob Dravi.	1472
Razglas. Vsi odjemalci, kateri še imajo pri g. Wapper popravljene predmete, naj pridejo po nje do 1. decembra 1926, ker se bodo sicer za popravilno ceno prodali.
1524
Preklic. Lipovšek Jožef na Lopati preklicujem obdolžitve napram Alojziju in Frančiški Lipovšek kot neresnične. Celje, dne 29 oktobra 1926. Lipovšek Josip. ___1516
Preklic. Podpisani preklicuje vse besede, katere je govoril o Francu Novaku. Ivan Luci. 1529
Vabilo na občni zbor Hranilnice
in posojilnice pri Sv. Jurju ob juž. žel., r. z. z n. z., kateri se bode vršil dne 14. novembra, ob pol 9 uri dopoldne v uradnih prostorih z dnevnim redom: 1. Ci-tanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ter bode sklepal ne glede na število navzočih članov.	1534
Kostanjeva d^va
kupujem, vagonske množine do
februarja, takojšnje plačilo! FRANC KUPNIK, PODPLAT. Istotako tudi ponudite obvezno HRASTOVA KURIVNA DRVA.
1522
Važni sejm tirolskih plemenskih in nporabn h živin
y novembra ii
Najboljšo priložnost za nakup plemenske in uporabne živine
nudijo sledeči sejmi: • >. nov. Licnz: pinegavska; 6. nov. Reutte: siva in sivorjava; 8. nov. Ried: siva in sivorjava; 9. nov. Innsbruck: siva, sivorjava, lisasta, tuxerska; 11. nov. Jenbach: lisasta; 15. nov. Landeck: siva in sivorjava; 24. nov. Reutte: siva in sivorjava; 25. nov. Watlens: siva, sivorujava, lisasta, tuxerska; 25. nov. Rattenberg: lisasta; 29. nov. Innsbruck: siva, sivorjava, lisasta, tuxerska; 29. nov. l.ienz: pinegavska; 30. novemba Strass: lisasta; 30. nov. Sillian:
pinegavska. Razen teh sejmov se vršijo še različni manjši živinski sejmi na Tirolskem. Posredovalnica za prodajo živine tirolskega deželnega kulturnega sveta v Innsbrucks Wilhelm Greilstrasse 9, je pripravljena, brezplačno dati pojasnila glede nakupa živine na Tirolskem, tržnih razmer, izvoznih modalitet in sprememb sejmov. Poslevodeči podpredsednik Reitmair 1. r. 1531
r
Cena traktorju Din. 37.500--
franko Rakek Zaščitnik blata Cena neobvezno
-

Univerzalni Tractor
Ce se vprašate, dali hočete slediti toku časa, ali pa zaostajati, odločili se boste za napredek. Sicer bi Vae prekosila Vaša konkurenca, katera že uporablja Fordson-traktorje in si na ta način prihrani mnogo truda in stroškov. Fordson izvršuje vsako delo, katerokoli hočete: dovlači težke tovore, poganja žage za les, najhitreije obdeluje Vaša polja in služi seveda tudi za proizvajanje električne sile. Vse to leži v okviru njegove normalne sposobnosti; vsa Vaša dela Vam izvrši igraje eden in isti Fordson-Tractor. Prednosti ki Vam nastanejo# iz tega so ogromne, zatorej ne odlašajte da jih izrabite tudi Vi.
Za nogo neprikladni čevelj omejuje Vašo sposobnost, preprečuje uspeh pri delu in škodi Vašemu zdravju.
i
ustreza vsem zahtevam in zadovoljava, naše napore, da vam zamoremo posiu-ilti. Kdor si za sedaj more nabaviti samo en par čevljev, naj si izbere samo ta model
irfazpis.
Cerkveno-komkurenčni odbor pri Sv. Marku nize Ptuja razpisuje natečaj za popravo farne cerkve in nadarbin-skih poslopij. — Preračunjena so
zidarska dela na.......... 41055 Din.
tesarska dela na.......... 3591 Din.
mizarska, ključavničarska, pleskarska, steklarska dela ........... 8868 Etfn.
kleparska dela........... 19228 Din.
Načrt je na vpogled pri načelniku Ivanu Veršič, kamor se naj tudi pošiljajo ponudbe do 29. nov. 1926. 1533	Ivan Veršič, nač.
Občni zbor
Zadružne elektrarne Žiče, r. z. z o. z., se vrši dne 12. novembra 1926, v klubovi sobi hotela »Evropa« v Celju ob
pol 8. uri zvečer z nastopnim dnevnim redom:
1.	Poročilo odborovo.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
3.	Volitev novega načelstva in revizorjev.
4.	Razpolaganje o likvidaciji zadruge.
5.	Slučajnosti.
Ako prvi občni zbor ne ibi bil sklepčen, se vrši ob 8. uri zvečer istega dne drugi občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Zalivala.
Potrti od prebridke izgube našega rajnega očeta, gospoda
Ignaca. Rotnep
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prečastiti duhovščini, učiteljem, narodnim poslancem in sosedom, ki so spremili na zadnji poti našega ljubega očeta. Bodi tem potom izrečena najlepša zahvala g. župniku za nagrobni govor in darovateljem vencev. — Vsem naša najlepša zahvala.
Laznica, 1. novembra 1926.
1532	Žalujoča rodbina Kr&jnc.
V manufakturni trgovini
1528 a
Maribor, Gosposka ulica 5
kupite dobro, lepo in poceni. — Velika izbira lepega in dobrega blaga za moške in ženske obleke. — Oglejte si pred nakupom zalogo in izložbe. — Najnižje cene.
Naznanilo.
LUfifiBJ
Srečko Pihlar Preselitveno naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl svojo podružnico v trgovskih lokalih Strumbelj-Stakovnik v nedeljo, dne 31. oktobra 1926. Zagotavljam v naprej točno postrežbo in solidne cene ter se priporočam za obilen obisk.	1515 Franjo in Rezi Klemen, Sv. Jedert nad Laškim.
Sreča ¥ai išče!
Kje? Tam, kjer si nabavite vse manufakturno, galanterijsko, špecerijsko in železninsko blago po res nizkih cenah in to le pri: Mihajlo Lapuh, Konjice št. 93.	1487
Priporočam svojo špecerijsko trgovino, kjer se dobi vedno sveže blago, beli amerikanski petrolej, karbolinej, špirit za mizarje, šelak, in vse drugo špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah. Nadalje kupujem jajca, fižol, pšenico, orehe, vinski kamen in vse druge poljske pridelke po najvišji dnevni ceni. Pridite in prepričali se bodete, da je pri meni vedno sveže in dobro blago ter solidna postrežba.
Hmko Kreft, trgovee v Ptuju
nasproti gostilne Zupančič.	1484
Za bodočo zimsko sezono, kakor tudi za
miklavževa darila
se zaradi pomanjkanja prostorov sledeče stvari razprodaja jo s 25% popustom: domače čevlje za gospode, dame in otroke v volni in usnju, samoveznice, pipe, doze za tobak in zigarete, ustnike, pisemski papir, kakor tudi igrače, denarnice za gospode in dame, damske ročne torbice itd.
Josip Mlinaric. Maribor
_ -..	Glavni trg 17.	1503
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo modno trgovino preselil iz Gosposke ulice 29 v
Slovensko ulico št. 4.
i Novo urejeni in večji lokal mi omogoča, da bodem cenjene odjemalce zadovoljeval z največjo popolnostjo in strogo slidnimi cenami.	1520
S spoštovanjem
Anton Paš, Maribor,
Slovenska ulica 4.
RBH^IBkl.RB1.1»
i_
ISTazaanllo.
Vljudno naznanjam, da izdajem iz prijaznosti kože, ki so se dale bivši trgovini z usnjem H. Gruber in sin v Vetrinjski ulici v delo. Izdaja se vrši samo do 31. decembra t. 1. in naj se rešijo vse kože, da ne zapadejo. — Istočasno priporočam po najnižjih cenah najboljše usnje vseh vrst.
WILHELM BADL, trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami, Maribor, Glavni trg.	1Ö18
Naznanilo otvoritve.
Cenj. občinstvu uljudno naznanjamo, da smo našo trgovino
s svežim in prekajenim mesom
v Studencih preselili iz Aleksandrove ceste 43 v lastno poslopje
v Mar boru, Stritarjeva uliea 27,
kjer smo z dnem 30. oktobrom 1926 pričeli trgovati.
Potrudili se bomo, da bomo naše odjemalce tudi v bodoče najboljše postregli in prosimo za obilen obisk
FRANC IN JOHANN BACH,
i ,	Maribor, Stritarjeva ulica 27-	1625
Naš model 3967
iz l-a boxa, na ramu II van i trni ali riavl
Dinarjev

Zapajem stalno borov, smrekov 1* Jelkin le« za rudokope. Plačilo ■ajamčeno. Ponudbe na Dragotin Csrošec, Rečica ob Paki. 1401
Sode vseh velikosti ima vedno v i a logi Fran Repič, sodarsko pod-et je v Ljubljani, Trnovo. Cene
»nkurenčno laêna.
nizke.
Postrežba 1032 16—1
Trsje za vinograde! Prodajam tr»e na podlagah Gothe in Ri-paria portalis cepljeno, rizling, beli burgundec, gutedel, silva-aec, peček, mosler in več vrst Srnine. Kovač Franc, drevesnica in trsnica, Maledole Vojnik. 1456
Hrastov okrogel les, kakor tudi cele hrastove gozdove kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica. Istotam se Išče tudi en večji smrekov in bukev gozd za kupiti.	1400
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
okusen i cenen.
Dobiva se v vsef)
dobro asortlraniC
koloniîalniô trgovina/).
Najreneje se kupi manufakturno !■ Špecerijsko blago, železnina, Alfe, cement in vse stavbene po- i »rebščine pri Karlu Sima v Poljanah. Tam se tudi kupuje po naj vitjih cenau kosti, cunje, staro ielero in vse poljske pridelke.
¿J 3
f7f
IML-lI-l-M-M-l^
ELEGANTNA OB EKA
iz modnega še-vijota D 560.—
fina športna 720.—, zimska trpežna suknja 400.—, močne delavske hlače 60.—, suk-nene hlače 120, močne štajerske hlače 45.— ter vso konfekcijsko robo prodaja po zelo znižanih cenah industrija konfekcije
R.Stermecki
Celje, št. 14. Vožnja se nakupu primerno povrne. Cenik z. čez 1000 slikami zastonj. Trgovci engros cene.
!! ¥arcujte z denarjem !!
pri nakupu manufakturnega blaga. * Predno kupite, si oglejte velikansko zaleg«
in čudovito nizke cene v
manufakturni in modni trgovini
FRANC DOBOVICMK
Celje, Goipoika ulica
Stranke iz dežele dobe popusti — Krojači in šivilje posebne cen« 1
Na drobno!	I244	Na debele !
š M
®J
rr>
stane pri meni ena dobra budilka z triletnim pismenim jamstvom; tudi dobite že: 1 dobro nikel. anker-uro (31etno jamstvo) za 88 D 1 dobro sreb. žepno uro (5 letno jamstvo) za 277 D 1 orig. nik. »Doxa«-uro (lOletno jamstvo) za 340 D 1 orig. nik. »Omega«-uro (lOletno jamstvo) za 395 D Zahtevajte brezplačno najnovejši ilustrovani eenik od eksportne tvrdke švicarskih ur
„Jupiter", F. KNESER, Mariboi
Aleksandrova cesta št. 27g.	1390
Pohištvo
velika zaloga od priprostega do
najfinejšega lastnega izdelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi posamezni komadi. Prevzame vsa stavbena in druga mizarska dela po brezkonkurenčnih cenah. Cenike gratis.
Zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov, Maribor 5—1 Gosposka ulica 20. 1433
Borova debla
8 m dolga, od 16 do 24 cm premera kupim večjo množino za zimsko dobavo. Naslov v upravi.
1223 10—1
Kmetje
m]bei]Se zamenjate in preiate V
tovarni bučnega olja i. HOCHMGLLBR ▼ MARIBORU ari starem mosta jui. breg Dr «ve. Ps nizki ceni dobite najboljšo »trebe in prgo.	I «M 12—1

Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, »vetiljk ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd itd. — Prevzema vsakršna steklar ska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na dobro in na deb«>
Edino najboljši
Šivalni stroji in kolesa so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzner, Adler ia Phooii =
Veieiee MI
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubiedf. — Pouk O vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
e


1
Pozor!
TISKARNA S CIRILA t Maribora, Koroška cesta štev. 5
in njena
PODRUŽNICA t Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvi)«
na racpotafo:
1. vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišč«, trgovsko lolo, za meščansko ia osuovm Bole.
2. vse drugo fiolske potrebščine
kakor: risalne »klade, risalne deske, risale, risanke, risalni papir, sveiie, ra&rle, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cens zmerna. — Portraftui ločna,
Za obilen obisk se priporoča aenj. dijaštvu bi staritara:
PODRUŽNICA CIRIL0VE TISKARNE,	TISKARNA SV. CIRILA,
Aleksandrova oesta 6.	*	Koroška oesta 5.
Če pridete t Maribor, potrosite se t u m.©,xivLfa]st"u.riio trgovino
Fran j o Majer
na Glavnem trga št. 8
kjer dobite razno rimsko llago, n. pr. odeje, koče, barKe»-lef noiko ln žensko sukno, platno, zimsko perilo itd. itd.
po zelo nizkih cenah.	1M0
za delo na domu in v tovarni se sprejmejo pri tvrdki Dur-java, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice. 1477
Kristjanske cene in dobro blago
se dobi pri	1811
L TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17.
A. Pinter-ja naslednik
Franjo Eac, Slov. Bistrica
pri farni cerkvi
priporoča za zimsko sezono vsakovrstno manufakturo ta moške in ženske obleke, kakor: sukno, volneno blago, par hent, hlačevino, tiskovino, platno, odeje, perilo, robce, kakor tudi vse drugo, v to stroko spadajoče blago, vse najboljše kakovosti in po zelo znižanih cenah. — Nadalje nudi vedno sveže špecerijsko blago in vseh vrst železnino po najnižjih konkurenčnih cenah.	1471
Kosfanleva drva za fanin
neobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, neklana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, event. proti akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4.
Posredovalci dobijo provizijo.	1488
JM	I ........................I." wrw..r, ■!■»■■ II	JI.».in i	■i.mi—ii mrmrmm—»
Dobre in poceni rimsko blago, obleke, platno itd.
se dobi pri	/
L TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17.
linoléum, posteljni vložki, tridelne žimnice 320 din., oto-mani 750 din., blago za pohištvo 60 din., gradi za žimniee 82 din., šiione 10 din., molino 8 din., rjuhe 26 din. metear, zavese, posteljne garniture,, posteljne in namizne odeje, perje žima, morska trava, vsakovrstne blazine, pernice kol blago za posteljna in tapetniška dela po izpod konkurenčnih cenah kri	1484 KARL PREIS, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ST. 2«.
Pošiljatve s pošto in železnico. — Cenike gratis.
V trgovini
Franc Koleni, Apače
fc	s.
morate kupovati, ker
tam dobite dobro blago po nizki ceni.
Velika izbira blaga vseh vr»V 1098
CuJtel	Glejte!
MARTIN SUMER. KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora ▼ Konji«© 8-teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dabi. — Za prav obilen obisk se uljudno priporočam I
JRt J22 S wr	A
je, da kupite: češko smkno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce in drugo raizlično blago najboljše kakovosti po mižanjh cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik BERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG STEV. 3 poleg glavarstva.	1290
i m 11 a nr
"'»nniini
Priporočam svoje lastne izdelke vseh prst. Kotle za žganje In za vodo, za perilo. Posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate ter izvršujem točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po dnevni ceni.
Marko Cutid
Kotla?
Maribor
.Slovenska oilcaisl

inimiiiiiniiniiii innmi nuni
„JHt JfesD fiSfc JWf JI
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini
«r*t SOllI0OMM!
Za obilen obisk se priporoča:	608
K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9.
>/M	l/M l/Ví'l/Sl	*S<I »/M I l/N«1 Í^VI ^ V*
<D
J¡
£
I
I
lil DD
(ZI
¡5 S
m
zi
ca
m
m
n
CD
m m n
DO
Dober glas gre v mesta in dežele
Ter tudi k nam so novice te prispele,
Da kupiš dobro manufakturno blago in po ceni,
V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi.
Aka nisi bil tam še osebno,
Glej, da zapomniš si za vedno,
Da v Celju je mnogo raznih trgovin,
A najcenejše kupiš vedno le pri
Valentin Hladin, Celje
Prešernova ulica.
Same zraven nemške cerkve! 1246
OD 69
S
O B
b ©
B
ax V? a
a a •n P?

Naložite denar le pri
ljudski posojilnici v Celju
registrirani zadrugi 2 neomejeno zavezo
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. .	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.

Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!

Priporoča n
TISKARNI SV. GIRIL& V
'DI=3aC:]|
MIIHHHHMItlHIHItlHIlHni
si mnos
Za poljske krile
liki 700
cm in
»gf Celijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreie ljudem, jih je ©skrbela Tiskarna sv. Cirila ▼ Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm ve-"" ' po 650 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki p« in 800 D, 96 cm veliki po 80 D, 100 cm veliki po 05« D in p« 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski kriii 1 leseao podobe (korpusom) stanejo Velikost 20 ci po 49 in 77 D, 25 cm po 65 in 90 D, 30 cm po 77 i IN S, 85 cm po 90 in 115 D, 40 cm po 140 D.
Stenski kriii « koviaafto podobo stanejo ▼ raznih velikostih p« 4, 12, 11 in 84 D.
Stoječi krili
• koTinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, i4, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava Jo zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi * Tiskarni sv. Cirila ▼ Maribora.

Ksš
Najboljše in zelo trpežno blago
za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, barhent, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke? in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J.N. Soštarič, Maribor,
ALEKSANDROVA CESTA.
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnje štajerski ljudski posojilnici y Mariboru
Stolna ulica št. 6	r. z. z n. z.	Stolna ulica št. 6
Hranilne vloge brez odpovedi po 6%. Na trimesečno odpoved po 8%
■ ■ :
Zadružna gospodarska banka d. d.
mm mu mri
Podružnica Maribor«
iactnl, »OTMfnjeftl palači, Aleksandrova «eita B, pre'4 IraniOBEnniCi!
cerkvijo.
IivrSnje vse kul» |oile najkulantnejše! « Najviije oireitovanje !»l®g k« knjižice in v tekočem računa,
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
dl
ID 12
m
1x1 m i m m m
IX
m m m di m
ID
m
4
Somišljeniki, širite naš list 1
i
^^imrnmvmmmmmtmmm. -
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gfoq
V	darja«, predstavnik: Janš Gole«, novinar v novinar v Mariboru.
sameva žita
ne morete kuhati kam.
Dober in krepak okus dobite šele,ako upolrebife
Pijača s Pravim Franckom Vas zamore stalno zadovoljevati. K z mah kavi na vsak način spada Pravi Franck,
- •........ • &