LßtO ÜLH1. JtßVlIKfl HL V LlDMIanl. u nedeljo 19. Julija 19Z5, cena Din r- Uhaja vsak dan popoldce, izvzemal nedelje in praznike. — Ioseraii: do 30 peti: ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — „Slovenskl Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D bpravntat?o: Knailova ulica Ste v- 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo; Enaflova ulica št. 5,1, nadstropje. — Telefon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. ... In versko sdinsfvo Naši klerikalci so bili dolga leta v intimnem zavezništvu s Stepanom Radicem in lani osorej so prišli celo z njegovo pomočjo v vlado ter so si znali pridobiti kar štiri velevažne ministrske portfelje. Naj je njihov zaveznik Stepan Radič delal še tako drzne politične skoke, v klerikalcih je vedno imel najbolj vnete zagovornike. Celo takrat, ko je Radio romal k boljševikom v Moskvo in stopil tam v tretjo komunistično inter-nacijonalo, so bili klerikalci tisti, ki so nele zagovarjali ta presenetljiv njegov korak, marveč so Še celo sami skušali z velesimpatičnim pisanjem v svojih fi-• stih o komunističnem pokretu se čim-najbolj približati komunistom. 2e takrat, ko je še cvetelo med klerikalci in radičevci najdebelejse prijateljstvo, in ko so bili dr. Komšcevi ljudje po zaslugi svojih radičevskih zaveznikov na vrhuncu svoje politične moči in slave, smo opozarjali na vihravost, nezanesljivost in nedoslednost Radiceve politike. Z vzgledi iz preteklosti smo ugotovili, da se pri Radicu ekstremi vsi-kdar stikajo in da pri njem ni nič nenavadnega, ako jutri proglasi za črno to, o čemer je včeraj zatrjeval, da je belo. Takrat, ko je prišla pod Radičevo pa-tronanco na krmilo Davidovičeva vlada, smo zapisali, da bi se ne bilo čuditi ako bi Radič preko noči postal iz divjega republikanca oduševljen monarhist, iz zagrizenega separatista najfanatičnejši zagovornik in borec za državno in narodno edinstvo. Klerikalci so se nam takrat rogali. peli dalje Radicu slavo in vihteli pred njim kadilnico. Krepke so se čutili v sedlu in se že pripravljali, da pokličejo v življenje — z najvišjim dovoljenjem rimske gospode seveda — — avtonomijo Slovenije. In prav v tem odločilnem trenotku lih je pustil na cedilu Stjepan Radič. Posledica ie bila. da so telebnili iz sedla, kakor so dolgi in široki, in da so šli rakom žvižgat tudi njihovi načrti o slovenski to se pravi klerikalni avtonomiji. Delali so neznansko kisel obraz, vendar pa so se tudi še nadalje obešali na Radicev suknjič, nadejaje se, da jih Še v drugič posadi v mehke ministrske fotelje. Tako je nastal blok »Narodnega sporazuma in seljaške demokracije.« Med tem pa je sedel Radič v zaporu. Njegovi politični prijatelji in zavezniki niso ničesar storili, da bi ga rešil: iz ječe. Tako je Stepan Radič prišel do zaključka: »Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal.« Pa je snel svojo rdečo boliševiško kapico, obrnil svoj plašč in se jel pogaiati na svojo pest z radikali. Pogajanja so imela uspeh. Sklenil je na temelju svoie popolne kapitulacije sporazum z radikali in sprejel monarhijo in vidovdansko ustavo, priznal narodno m državno edinstvo .sploh vse. kar je še včeraj preklinjal. Prvi sad te nove Radičeve politike in taktike je danes imenovana vlada RR. kot drugi plod ji gotovo že v nekni dneh sledi Radičeva osvoboditev iz ječe. To napoveduje članek v beogradski »Politiki«, naslovljen »Geneza sporazuma«, v katerem moli Stiepan Radič svoi novi politični kredo. V tem svojem članku se Radič zaklima. da ie postal iskren monarhist in da je bil sploh vsikdar mo-narhističnega mišljenja, republikanca pa je doslej markiral, ker ie moe:el samo z republikanstvom uničiti spomin na Habsburžane ter prenrečiti širjenje komunizma. Ta utemeljitev sicer sena na obeh nogah in verjame ji samo tisti, ki ji pač hoče verjeti. Sicer pa nas ta stvar kaj malo zanima: po slovesni deklaraciji zvestobe in lojalnosti Pavla Radiča meseca marca v parlamentu ie bjlo s tako iavno izpovedjo Stiepnna Radiča itak računati. Kako sedaj Stiepan Radič utemeljuje svoio pot v Kanoso, je torej za nas povsem postranska stvar. Nas zanima v tej niegovi konfesiji stajisče, ki ga zda i zavzema napram kterikafiztnu in rimsko katoliški cerkvi. In to stališče je nadvse zanimivo. Radič izjavlja: »Klerikalizern pomenila za narod in državo veliko nevarnost. Zato sem vedno razmišljal o tem. da-li bi bilo mogoče ustanoviti hrvatsko narodno, od Rima popolnoma neodvisno cerkev. Ta cerkev bi se naj polagoma ujedinila s srbsko pravoslavno cerkvijo. Kot prva etapa na tej poti naj služi že obstoječa sta-rokatoliška hrvatska cerkev. Narodno niedinienje bo popolno šele, ako mu sledi tudi — versko ujedinjenje! Tezo o državnem in narodnem uje-dinjeniu, ki ie geslo vseh jugoslovenskih nacijonalistov, torej izpopolnjuje Radič sedaj z novim geslom o — verskem uje-dinieniu. Da nri tem mož ne misli na k a- Delovni pro Pavle Radič o nadaljni usodi vo — Radičevci zaliieva;o kore — Beograd, IS julija. (Izv.) Današnji ju* tranjfk «Vremena» objavlja daljši razgovor svojega sotrudnika s predsednikom hrvafc* skega seljaškega parlamentarnega kluba Pavlom Radicem o programu vlade RR. — FosL Pavle aRdič je na nekatera sotrudni* kova vprašanja odgovarjal smehljaje in na druga rezervirano. Sotrudnik «Vremena» ie stavil vpraša* nje: «Kaj bo z zaprtim vodstvom HSS?» Pavle Radi? je odgovoril: «Bi!o je ne* naravno, da sedim jaz kot predsednikov na* mestnik s svojimi tovariši v radikalno*radI= čevski vladi, dočim se nahaja vodstvo HSS S predsednikom g. Stepanom Radicem še vedno v zaporu. Ni nobene stvarne podlage, da tako stanje še dalje traja. Nasprotno je politični interes, je uspeh sporazuma same* ga, da bodo vsi oni, posebno predsednik kot zastopnik Hrvatov, ki je kakor je znano naj* bolj aktivno sodeloval pri ustvaritvi spo* razuma, izpuščeni na svobodo. V najkrajšem času je pričakovati v tem oziru spremembe. Vprašanje: «Koliko je resnice na vesteh, da se najde način, da pridejo Stjepan Radič in tovariši do svojih mandatov?* Pavle Radič: «Tezko odgovorim na to. V ostalem je to odvisno od g. Stepana Radiča. Kmalu bo dana prilika, da o tem vprašate njega osebno.* Vprašanje: «Pridesli v Beograd?» Pavle Rndič- «Za sedaj še ne odgovar* v vladi ditelfa Hrvatov Siepana Radiča. kturo predloženih zakonov« jam na to. Toda pred svojim prihodom v Beograd krene g. Rsdič na važnejšo pot.» (Na Bled!) Posl. Pavle Radič je nato kratko ocrtal delovni program HSS v vladi RR. Delovni program sloni v prvi vrsti: V iskreni izmenjavi misli v vseh vpras Šanjih brez vsake strankarske in osebne tem dence edino v inieresu ureditve splošnih pris lik v državi in v vseh panogah. Ta ureditev se nanaša predvsem na odstranitev storjenih napak v administraciji in v drugih panogah državne politike, s ciljem, da se dvigne po* trebna avtoriteta državnih oblasti, da se pri* dobi spoštovanje obstoječih zakonov in da državni uslužbenci vporabljajo določila za= kona nepristransko in nadstrankarsko. V kratkem se naj vzpostavi po polen pravni red v državi. Vlada ukrene najpotrebnejše odredbe že tekom tega zasedanja, ostalo na jesen. Nameravamo predložene nujne in važne zakonske načrte, ki smo jih v načelu sprejeli, popraviti tako, da bodo odgovarjati stališču sedanje vlade in politični situaciji. Na jesen predloži vlada nove važne zakon* ske načrte. Znova se revidira invalidski za* kon ki je v ostalem že izgoiovljen. Izgotove se načrti zakonov: 1. o občinskih samoupra* vah, 2. o agrarni reformi, 3. o ureditvi urad* niškega vprašanja, 4. o davčni reformi. Za* snovanih bo tudi še več drugih zakonov v svrho izenačenja zakonov. procesa proti Stepana Radicu Stepan Radič In tovariši bodo danes izpuščeni? — Radič takoj odpotuje na Bled fc kralju* — Brzojavka Stepanu Rad?ču* — Beograd. 18. julija. (Izv.) Današnje »Vreme* naglasa, da bodo Stepan Radič in tovariši še danes izpuščeni iz preiskovalnega zapora odnosno iz internata. Izpuščeni bodo iz internata člani vodstva HSS: dr. Vladimir Maček,. Josip Predavec, dr. J. Krujevič. ing. Košatič" in dr. Košutic*.. Proces proti Stepanu Radicu in tovarišem bo po zatrdilu »Vremena« Nj. Ve!, kralj Aleksander aboliral. Takoj, ko pride Stepan Radič iz zaporov, odide kot predsednik fTSS na Bled. kamor danes zvečer odpotuje kralj Aleksander. Na Bledu za prosi Stepan Radič kralja za avdijenco. Po nekaj dneh Radič odpotuje z Bleda v Beograd. »Vreme« danes vztraja pri svoji trditvi, ki je bila objavljena v večer-niku tega lista. Pavel Radič je brzojavil Stepanu Radicu v Zagreb: »Kot voditelju in predsedniku stranke Ti pošiljam povodom izglasane Ti zaupnice na seji kluba dne 14. julija t. m. naše pozdrave udanosti in sporočam, da ]e naš klub na koncu soglasno sprejel sklenjeni akt sporazuma (?) z burnim vzklikom: »Živel naš predsednik!« Za HSS Pavle.« Radie in tovariši na svobodi — Beograd. 18. julija. (Izv.) Ob 13.) Pravosodni minister minister Marko Gjuričič je takoj po zaprisegi nove vlas de predložil Nj. Vel. kralju v podpis ukaz, s katerim se abolira proces proti Stepanu Radicu in tovarišem. Takoj po podpisu kraljevega ukaza je bila v Za* greb oddana mevodajnim oblastem na; redba, na podlagi katere se imajo takoj izpustiti iz zapora, odnosno iz internata: Stepan Radič, dr. Vladimir Maček, los sip Predavec, dr. J ura j Krnjevič. inže* njer Avgust Košutic in Štefan Košutic. Po poročilu iz Zagreba so bili omenjeni v tem trenotku obveščeni o aboliciji procesa. Kritičen oofožai v Maroku Ab-del Krim odklonil francosk Petain odnotoval v Maroko — Pariz, 18. julija. Francoska javnost je radi dogodkov v Maroku vznemirjena «Le Journal» namiguje, da je Francija ponu* dila po svojem oficijelnem emisarju Absdel Krimu mir. Ab*del Krim je kratko odgovo= ril, da ne privoljuje v mirovna pogajanja, tudi ne v premirje. Z ozirom na to se Fran* cija pripravlja na veliko ofenzivo. — Pariz, 18. julija Na sklep vh.de je odpotoval v Maroko maršal Petain. Z voj* nim aeroplanom je odplul maršal Petain proti Barceloni, kamor je prispel včeraj ob 7. zjutraj. Njegova naloga je, razporediti in pregrupirati francoske vojne sile na maro* kanskem bojišču, kamor so bila poslana močna francoska ojačenja. V Marseille je prispel vrhovni poveljnik general N o u 1 i n, ki vkrca za Casablanco. Pred odhodom se je Noulin zelo dolgo posvetoval z minstr* skim predsednikom Painlevejem in zuna* njim ministrom Briandom. 12 ameriških letalcev je ponudilo svoja letala za službo francoski vojski v Maroku. Francija je to ponudbo sprejela — Pariz, 18. julija. (Izv.) Položaj v Ma* roku je za francosko vojsko kritičen. Po ljutih bojih okoli Feza so Kabili zaplenili 200 francoskih topov in ujeli 2500 mož. — o mirovno ponudbo. — Maršal — Težke francoske izgube« Francozi so pozicije okoli Taze umaknili. Včeraj je bil objavljen uradni seznam fran* coskih izgub v Maroku. Seznam zaznamuje izgube do 30. junija. Do tega dne je bilo: 707 mrtvih in 2775 ranjenih, 666 mož pogres šajo. Z ozirom na to, da je pričel Ab*del Krim šele v juliju z najostrejšo ofenzivo, je računati, da so se izgube Francije popetorile. Nacijonalistični tisk zahteva, da začne francosko vodstvo najhujšo ofenzivo proti Kabilom in da opusti vse ozire humanosti z ozirom na divje bojevanje rifovcev. Španski direktorij je odklonil predlog Francije za skupno vojno akcijo, zasnovano v velikem slogu, proti Absdel Krimu. Madrid, 16. julija s. Tu se potrjujejo vesti, da so rifski kabili zavzeli Bal el Časa, strategično točko pred Tazo s čemer ie ogrožena pot v Fes. Abd-el Krim je baje izj^il francoskim delegatom, da ne namerava vstopiti v nobena pogajanja za premirje. Pariz, 16. julija s. Več ameriških letalskih oficirjev, ki so se udeležili svetovne vojne na Francoskem, so se ponudili francoskemu vojnemu ministrstvu kot prostovoljci za maroško bojišče. Njihova ponudba je bila sprejeta. toliško cerkev, je jasno. Napoveduje potemtakem ne samo borbo za državno in narodno edinstvo. marveč tudi versko ujedinienje in sicer na protikatoli-škem temelju! Napoveduje torej nekak kulturni boj... Za nas ni stvar nesimpatična, toda kaj poreko k temu niegovi včerajšnji zavezniki klerikalci?! Da, če Radič to jjreslo v istini prevede v dejanje, bomo mi prvi, ki mu bomo ploskali, dasi nismo njesrovi politični priiately Geslo: »Narodno, državno in versko edinstvo« s katerim stopa iz Savla v Pavla spreobrnjenj Stjepan Radič sedaj v javnost, je vsekakor samo na sebi smpatično in tudi v državnem ter narodnem oziru ne brez pomena. Toda če ga oznanja Radič... Bojimo se, močno se bojimo, da ostane pri Radicu to geslo oportunistiška fraza, kakor je bila zanj preje — po zatrdilu Radiča samega — le demagoška fraza in tinta tudi republikanstvo in komunizem! vlade RR Vojni minister ostane Dušan Trifunovič, — Beograd, 18. julija. (Izv. ob 13.) Takoj po 9. dopoldne se je zbrala pred dvorom velikanska množica ljudi, ki je mirno opazovala prihod ministrov nove vlade. Prvi ie prispel ob 9.30 dopoldne na dvor general Dušan Trifunovič, ki ostane še nadalje vojni minister. Za vo>" ministrom so po vrsti prihajali ~*-^i vlade, tako dr. N i n č i č, □ r i č i č in drugi radikalni mini.... Jnji so se pripeljali v avtomobilih radičevci s Pavlom Radicem na čelu. Prisega ministrov je bila izvršena po predpisanem ceremo-nijelu. Radičevske ministre je zaprisegel katoliški župnik Vekosiav Wagner, ostale radikalske pa dvorni prota. Prisega nove vlade je bila končana ob 10.20 popoldne. Množica je brez vsakega vzkltka-nja in brez vsakih ovacij opazovala odhod članov vlade RR z dvora. Z dvora so odhajali po sledečem vrstnem redu: Nikola Uzunovič, Marko Gjuričič in Milan Simonovič. Miša Trifunovič. dr. Kra-jač. Anta Radojevič, Velja Vukičevič, Boža Maksimovič in dr. Ninčič, skupno dalje finančni minister dr. Milan Stoja-dinovič in Pavle Radič, skupno Slavko Miletič in dr. šuperina. Zunanji minister je kralju po prisegi kratko poročal tudi o zunanji situaciji. Z dvora so se vsi ministri odpeljali k ministrskemu predsedniku Nikoli Pa-šiču v Topčider ter mu čestitali, želeč mu, naj se zdrav vrne s svojega odmora v inozemstvu. Nikola Pašič odpotuje jutri v Karlove vari. Za danes ob 17. popoldne ie sklicana prva seia nove vlade. Na tej seji se sklene, da se skliče narodna skupščina za ponedeljek ob 10. dopoldne. Narodna skupščina ima sprejeti samo proračunske dvanajstine in odobriti deklaracijo vlade. Kakor je Vaš dopisnik obveščen, se v kratkem objavi sklenjeni sporazum. Objavi se najbrže v narodni skpščini na primeren svečan način. Odločen odgovor Cehov Vatikanu V Pragi izstopilo 6000, v Plznu 1400 oseb iz katoliške cerkve« — Praga, 18. julija. (Izv.) Češkoslovaška narodno-socijalistična stranka, zlasti njene mladinske organizacije, je organizirala odločno borbo proti Vatikanu. Narodni socijalisti ne zahtevajo samo, da republika dobi zadoščenje od strani VatiKana radi nediplomatičnega postopanja nuncija Marmaggija, marveč vztrajajo pri svoji načelni zahtevi, da država odnosno vlada izvede končno ločitev cerkve od države. Tudi ostale stranke niso v vatikanskem problemu ravnodušne. Po vsej Češkoslovaški so za jutri v nedeljo napovedani mnogoštevilni protestni shodi, nad 500. »Češke Slovo«, organ dr. Beneša, objavlja Prvo statistiko gibanja »proč od Rima«. Pri praškem magistratu je do danes že prijavilo nad 6000 oseb svoj izstop iz rimokatoliške cerkve. Živahno pročod-rirosko gibanje je tudi po ostalih čeških mestih, tako v Plznj, kjer ie izstopilo 1388 oseb. IDRIJSKI KLERIKALCI PROTI SKUPNEMU NASTOPU PRI VOLITVAH Idrija, 17. julija, a. V kratkem se bodo tukaj vršile občinske volitve. S strani edi* ojašev se je storilo vse, da bi slovenski voli* ci pri teh volitvah nastopili enotno. Temu so se uprli klerikalci, izmed katerih je le Banjši del za sodelovanje z edinjaši, večji del pa nasproten in zahteva, da klerikalci nastopijo samostojno. Tako bodo pri teh volitvah Slovenci nastopili ločeno. Kakor znano, imajo v Idriji veČino komunisti in se lahko zgodi, da bodo volitve razveljav* ljene, če zmagajo komunisti. Vlada na vsak način ne bo pustila, da bi občina prešla v komunistične roke. Spor z Bolgarsko poravnan — Beograd, 18, julija. (Izv.) Ker je Bob garska priznala, da je bil jugoslovenski dr* žavljan Redžep Redžepovič ubit v sofijskih zaporih in je obenem izrazila svojo priprav* ljenost, plačati rodbini ubitega primerno od* škodnino, je zunanje ministrstvo sklenilo predlagati ministrskemu svetu, da se razve* ljavi odredba notranjega ministra glede pre* povedi potniškega vizuma bolgarskim držav* ljanom. Naša vlada si je pridržala pravico, da sama določi višino odškodnine. mešanice za poznavalce 109 L ALARMANTNE GRŠKE VESTI — Beograd, 17. julija. (Izv.) »Politika* javlja iz Sonata: Večerni Usti javljajo iz Beograda, da zahtevajo jugoslovenski vojaški krogi od svoje vlade prekinjenje pogajanj z Grško in takojšnjo vojaško zasedbo Soluna. Ta vest je izzvala med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Solunska jsvnost zahteva, da mora grška vlada ukreniti primerne odredbe za obrambo Soluna in obenem apelirati na velesile, da preprečijo te nakane Jugoslavije. Naravno je, da so te vesti brez vsake podlage in tendencijozne Izmišljene, ker jugoslovenska zunanja politika dosledno izvaja na Balkanu politiko miru m pomirjen ja. Posledica nove carinske tarife — Zagreb, 18. julija. (Izv.) Uprava elek* trične cestne železnice je renovirsla in mo< derniziraia progo električne cestne železnice na Ilici. V ta namen je naročila najrnoder* nejše tračnice na Holandskem, ki so bile pripeljano te dni na Reko in od tam na Su. šak. Prvotna carinska postavka za te trač* niče je bila minimalna ter bt imela uprava plačati na carini približno 30.000 Din. Ker pa so prispele tračnice na Reko ravno v dne* vih, ko je stopila nova carinska tarifa v ve* ljavo, znaša carina z dodatki nad 700.000 dii narjev. Električna uprava je izjavila, da ne more plačati tako visoke carine ter je ob* enem ustavila dela na Ilici. Intervencija pri generalni direkciji in finančnem ministrstvu v Beogradu je bila doslej brezuspešna. Svo* ječasno so izposlovali ravno samostojni de* mokratje, katerim Zagreb ni naklonjen, pri* merne olajšave, sedaj je javnost zelo rado* vedna, kako se zavzamejo radičevski mini« stri za Zagreb. Viom v vatikansko zakladnico — Rim, 17. julija. Pri krojaču Stelii, ki je organiziral vlom v zakladnico cerkve sv. Petra v Vatikanu, so našlj v suknjič všite briljante. Bilo je 12 dragocenih bri-Ijantov. Doslej so našli že skoraj vse dragocenosti Ln dragulje, manjka samo še zelo dragoceni rubin s prstana sv. Petra. (Ali je bil sv. Peter kot ribič tako bogat? —« Op. ured.) 3000 UTOPLJENCEV. — London, 17. julija. »Times« poročajo iz Tokija, da se je vtopilo tekom katastro«* falne poplave na Koreji 3000 ljudi. NOGOMETNE TEKME V ZAGREBU — Zagreb, IS. julija.. Jutri v nedeljo proslavi eden najagilnejših ter poleg tega najstarejših zagrebških klubov Ilirija 15Iet-nico svojega obstoja. Povodom tega priredi Ilirija veliko proslavo, katere se udeleže skoraj vsi zagrebški klubi, vrše se pokalne tekme, pri katerih sodelujejo najmočnejši zagrebški klubi, izvzemši Gradjanskega, ki igra na Reki proti Gloriji. Zanimiva je statistika uspehov in neuspehov zagrebške Ilirije. V 15 letih svojega obstoja je odigra« la 160 tekem, od teh jih je 68 dobila, 71 zgubila, 21 tekem je ostalo neodločenih. Razmerje golov znaša 299 : 366. — Dne 25, in 26. julija igrajo v Zagrebu dunajski Ama-teurji proti Concordiji, 8. in 9. avgusta igra v Zagrebu praška Slavija. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes ni poslovala* Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so no tirali: Cur'k 11.09, Pariz 2.70, London 277.75, Milan 211.5Q( Newyork 57.—, Praga 169.75, Dunaj 0.0S04. — Curihv 18. Julija. Predborza: Beograd 9.03, Pariz 24.25, London 25.04, Newyork 515, Milan 19.05, Praga 15.25. — Trst, 18. julija. Predborza: Beograd 47.50, Pariz 127, London 131.30, Newyork 26.95, Praga 80, Curih 523- NEVAREN SPORT. Vožnja s takozvanim V Bayonnu (Severna Amerika) imajo zani prečno ga sprejme, preplavati na Kanadijc Na sliki vidimo takega ka i Kanadijci je priljubljeni ameriški šport, miv klub, ki prisili vsakega novega člana u vodopad. — Če se prekucne, ga odklonijo, ndidata za sprejem v ta klub. težave Ko slišimo, da francoska in italijanska valuta pada, angleški funt pa skače, mislimo, da je na Angleškem vse v redu in da ta država nima drugih skrbi, nego da neprestano kopiči svoje bogastvo in blagostanje. Toda Anglija ima kljub bogastvu tudi svoje križe in težave, ki ji delajo skrbi za bodočnost. Nobeno zasedanje angleškega parlamenta ne mine brez debate o brezposelnosti. Ko je prišla na krmilo Macdonaldova delavska vlada, so si mislili, da bo napela vse sile, da vsaj deloma odstrani in ublaži posledice brezposelnosti ali da spravi to socijalno zlo v normalno stanje. Normalna je brezposelnost V Angliii takrat, ko število brezposelnih ne presega 500.000. Macdonaldova vlada si je res zelo prizadevala, da zaceli to globoko rano na angleškem narodno-gospo-darskem organizmu. On ia njegovi tovariši SO najbolj kritizirali svoje predhodnike in vsa javnost je mislila, da bo delavska vlada olajšala bedno stanje delavskih mas tem bolj, ker je Macdonaldova stranka z liberalci odklonila protekciiske ukrepe konservativne stranke in hotela s tem definitivno odstraniti brezposelnost. Toda Macdonaldova socijalistična stranka, ki je bila na krmilu 8 mesecev, ni pomagala delavstvu niti ni nastopila s konkretnimi predlogi, kako bi se dala brezposelnost najlažje pobijati. Priznala je sicer rusko sovjetsko vlado misleč, da dobi s tem bogatega odjemalca za angleške industrijske izdelke, toda tudi to sredstvo se ni obneslo. Sovjetski delegati so vodih v Londonu boljševiško propagando, ki je naletela na odpor buržuazije in delavstva samega. Njihov pravi namen je bil pogajati se o gospodarskih stikih med obema državama, ne pa hujskati delavstvo, ki že itak težko služi svoj kruh. Z druge strani se je pokazalo, da je Rusija tako izčrpana, da ne more izvažati v Anglijo surovin niti uvažati angleških industrijskih izdelkov. Brezposelnost v Angliji se pod Macdonaldovo vlado ni zmanjšala, ampak celo povečala. Število brezposelnih je doseglo 1,200.000, kar pomeni za angleške razmere resno nevarnost. Potem so izlili na delavsko stranko svojo jezo liberalci in konservativci. Parlament je bil razpuščen in angleški narod se je izjavil v pretežni večini za konservativno stranko, ki je prevzela vodstvo države z obljubo, da izleči to nevarno bolezen in reši Anglijo SOCijal-nega zla. ki ogroža ne le državo samo, nego tudi ves svet. Toda tudi konservativna stranka odnosno Baldwinova vlada doslej še ni mogla storiti ničesar, kar bi jo odlikovalo od prejšnje delavske vlade. Predložila je sicer parlamentu več načrtov za pobijanje brezposelnosti, toda vse je ostalo le na papirju. Brezposelnost na Angleškem je v prvi vrsti posledica težnje vseh drugih narodov za svojo naciionalno industrijo. V kolonijah, kjer bi se najlažje plasirali angleški industrijski izdelki, se je začel širiti duh neodvisnosti ne le v političnem, nego tudi v gospodarskem pogledu. Kolonije nočejo biti več samo poljedelske dežele, temveč ustanavljajo svojo industrijo in obdelujejo same svoje surovine, ki so jih doslej uvažale v Anglijo. V Indiji pa, kjer prebivalstvo sploh nima nič skupnega z angleško raso, je nezadovoljstvo z angleško nadvlado tako veliko, da se je bati resnih izgredov ali celo prevrata in popolne osamosvojitve. Nemiri in krvavi izgredi na Kitajskem so tudi ovira, ki teži angleško industrijo in ji ne da, da bi se razmahnila tako, kakor zahtevajo nacijonalne prilike v domovini. In čim bolj se Širi med vzhodnimi narodi prosveta, tem več je njihova želja, da se končno iznebe vseh hiDzemcev. Nekaj časa so se Angleži tolažili s svojo tehnično premočjo in so zagovarjali svobodno trgovino. Toda drugi narodi so začeli ustanavljati svojo naci-jonalno industrijo in tako je pokret za svobodno trgovino kmalu izgubil svoj svetovni pomen ter se omejil samo na Anglijo. V tem pogledu lahko rečemo, da je razdeljen angleški narod v ava skoraj enaka dela. Eni zahtevajo, naj vlada uvede takozvani protekcijski sistem kot sredstvo, s katerim bi si ohranila kolonijalna tržišča, drugi so pa mnenja, da bi se s to omejitvijo še bolj poostrila borba in povečala brezposelnost. 1,200.000 brezposelnih, to je nevaren pojav celo za tako bogato in urejeno državo kot je Anglija. Navzlic visoki kulturni stopnji angleškega delavstva dolgotrajna brezposelnost ne more ostati brez posledic. Nezadovoljstvo teh žrtev zastoja v gospodarskem življenju je od dne do dne večje in kdo more jamčiti, da ne izbruhne v Angliji krvava soci-jalna revolucija, če se razmere v dogled-nem času temeljito ne preokrenejo. Bolj-ševiška propaganda napenia vse sile. da izrabi slabe strani sedanjega gospodarskega položaja v Angliji. Zato je razumljivo, da so spregovorili o boliševiški nevarnosti celo trezni Angleži in da le začela Baldwinova vlada snovati anglo-japonsko-ameriški blok proti sovjetski Rusiji, ki sili zadnje čase s svojo revolucionarno propagando zlasti med Kitajce. Pro« oflebefeloitl deluiS/PÄ,ammo VILFANOV C A J kar priznavajo vsi strokovnjaki — Dobiva se v vseh lekarnah In drogenjah - Proizvaja: Kern, pharm, laboratorij Mr. D. VILFAN, ZAGREB, I LICA 204 ii6L Novi Tarzan! V. del Tarzana je ravnokar izšel. — Naroča se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg. 2395 Nove takse za vidiranje potnih listov Konzularni oddelek zunanjega ministrstva se je obrnil v januarju na vse akreditirane zastopnike tujih držav s predlogom, da bi se takse za potne vizume izenačile. Po tem predlogu bi veljale nastopne takse: Za 6 mesečni vizum (odhod rn po-vratek) s pravico do neomejenega števila potovanj 10 zlatih francoskih frankov. Za 3 mesečni vizum (odhod in po-vratek) s pravico do enega potov^nia 5 zlatih francoskih frankov. Za tranzitni vizum brez pravice do bivanja v dotični j državi 1 zlat francoski frank, za cdhod in povratek tudi ne da bi se potnik zadržal, 2 zlata francoska franka. Tečai zlatega franka je določen na 13 papirnatih dinarjev. Ta predlog so doslej v celoti snreje le Avstrija. Češkoslovaška, Francija in Anglija. Zato stopi novo taksiranje za vizume omenienih držav v veljavo 1. avgusta. Našega predloga ni spreejla Portugalska, Romunija in Belgija. Te tri države so stavile svoje posebne predloge: S Poljsko, Japonsko, Holandsko, Perzijo in Nemčijo to vprašanje še ni rešeno Ker pogajanja še niso končana. Od ostalih držav pričakuje naše zunanje ministrstvo odgovor. S švedsko je sklenjena posebna pogodba glede taks za potne vizume. Taksa se bo plačevala v švedskih kronah po tečaiu. Za švedski vizum so določene te-le takse: Za 6 mesecev 7 in pol švedskih kron in sicer za neomejeno število potovanj. Za tri mesece 3.75 švedskih kron s pravico do neomejenega števila potovanj (doslej je veljal potni list s to takso samo za odhod in povratek). Za navadni tranzitni vizum 0 75, za tranzitni vizum tja in nazaj 1.50 švedske krone. Tudi te takse stopijo v veljavo s 1. agustom. Vse omenjene takse se plačujejo pod pogojem reprocKele. Za države, ki niso sprejele odnosno odgovorile na naš predlog, ostanejo v veljavi stare takse. Konec Nemčije Baron Hugo Reischach, ki je bil dvorni maršal cesarjev Viljema L, Friderika III. in Viljema n., je izdal spominsko knjigo pod naslovom »Unter drei Kaisern«. Izšla je v Berlinu. Pripoveduje razne zanimive ra nezanimive stvari, vsekakor pa podaja mar-sikako doslej Še neznano sliko življenja na dvoru Hohenzollernov. Nas zanima politični del, ki se tiče konca Nemčije. Reischach pripoveduje, da mu je vest o odstopu Bismarka sporočil princ Ebert Bismark, rekoč, da to pomeni razpadanje države. Reischach je odvrnil: Potem je bilo delo vašega očeta samo utopija. Ne, je odvrnil princ Ebert, marveč tako Šibko poslopje, kakor je nemški imperij, ne more prenesti izgube svojega stvoritelja. Javnost nima ideje o posledicah tega čina in morda tudi ne cesar sam. To je impolzivna gesta mladega vladarja, kateri bodo sledile gotovo Še druge. Država ne bo vzdržala več nego 20 let, ne več, dokler ostanejo v veljavi pogodbe, ki jih le sklenil moj oče... Glede sklepa o boiu podmornikov do skrajnosti pripoveduje Reischach nastopno: Dne 9. januarja 1917. sem v gradu Plessu potrkal na vrata pl. Valentinlja, Šefa cesarjeve privatne pisarne. Začul sem neznan glas in ko sem vstopil, sem našel kanclerja Bethmanna, sedečega na zofi in vsega obupanega. Vprašal sem: Ali smo izgubili kako bitko? Ne. je odgovoril Bethmann — toda... finis Germaniae. Izvršil se je baš kronski svet, v katerem sem govoril celo uro proti vojni s podmornik'* do skrajnosti, ker sem prepričan, da se konča z intervencijo Amerike v vojn? in tega novega sovražnika mi ne bomo mogli prenesti. Tehnika je v vojni tako napredovala, da se gotovo dobe obrambna sredstva proti našim podmomikem. Ko sem končal, se je dvignil admiral Holtzendorr kvišku in zavpil: »Jamčim s svojo častniško besedo, da niti en Američan ne stepi na trdna tla ... Dostavil sem Bethmannu: Ker ste takega prepriča- nja, kakor Jaz, bi bila vaša dolžnost, äa se osvobodite vsake odgovornosti in podaste demisijo. Bethmann je rekel: Ne morem oditi, ne da bi napravil v deželi največjo neslogo, ko se Nemčija pripravlja, da igra svojo poslednjo karto. Od tega trenutka dalje nisem več mislil na zmago. Ko je izbruhnila revolucija, je bil Reischach bolan. Piše: 2al ml je, da nisem bil one dni v bližini cesarja. Gotovo je bila težka odločitev. Ako bi me bil vprašal, kaj treba storiti, bi mu bil svetoval, naj gre v prvo vrsto na fronto — cesar pa je rajše šel na Holandsko. == Izjava hrvatskih zajednlčariev. Včerajšnji »Hrvat- priobčuje na uvodnem rnestu izjavo poslancev Hrvatske zajednice, ki so bili na seji hrvatskega seliaskega kluba, na kateri se je razpravljalo o sporazumu z radikali, iz kluba izključeni. V izjavi dokazujejo, da so bili v parlament izvoljen] na programu Hrvatske zajednice in ne na Dpogramu Radičeve stranke, da jih torej ne veže nobena dolžnost, da bi morali svoie mandate odložiti. Koncem svoje iziave oovdarjaio: »Nujna je potreba, da pride do bratskega sporazuma v vseh državnih vprašanjih. Toda tak sporazum se ne sme zamenjati z aranžmanom med dvema kluboma, kateri aranžma teži samo za tem, da se vzdrži vidovdanska ustava in ž njo ustvarjeno stanje.« Izjavo so podpisali dr. Bazala. dr Lorkovič. dr. Polič, dr. T r u m b i Č in dr. Zanič. Kakor je iz tega razvidno, bo proti vladi RR v opoziciji samo pet hrvatskih poslancev, bivših članov hrvatskega se-Ijaškega kluba. = Levite bere dr. Korošcu včerajšnja »Samouprava«. Pravi med drugim: »Če govori dr. Korošec o reakcijonarstvu, on, predstavitelj klerikalizma, ki ni bil nikjer in nikdar nosilec napredka in svobodne misli, postaja stvar bolj zabavna in Šaljiva, kakor pa resna. Ako pa ta prečastiti pop očita radikalni stranki nasiljstvo in korupcijo, je to brezebraznost« Po tem uvodu karakterizlra Koroščevo dvoličnost tako-ie: »Korošec najpreje napada samostatne demokrate, nato pa jih jemlje v svojo zaščito od naše nelojalnosti, napada HSS, Hrvatsko seljaško stranko, kar pa ga ne moti, da bi še dalje ne koketiral ž njo. Napada radikale, a se pritožuje, da se obrazuje nova vlada brez Slovencev, to je brez njega. Toda v enem se vara g. Korošec, misleč, da bo mogel tudi v bodoče igrati svojo me-fistofelsko vlogo spletkarenja, istočasno pa prezentirati svoj ofert, dokler še ni pre-kasno. Prepričani smo, da bo onih 40 % Slovencev, ki je glasovalo proti slovenskim klerikalcem, baš sedaj spregledalo in skupno nastopilo proti jezuitizmu in v Interesu državnega in narodnega edinstva. Dve tretjini tega pota smo že srečno napravili in v zelo kratkem času pridemo do skupnega nastopa. To vse prav dobro čuti tudi g. Korošec, zato intrigira na vse strani Toda tak smodnik nič več ne pali, prečastiti g. Korošec!« — Iz »Samoupravinih« besed je razvidno, da se klerikalci že ponujajo. Radi bi zlezli v vlado, toda nihče jih več ne mara. Tigrov več ni, so samo še ponižni klerikalni backi, ki bi sami sebe radi prodali. Toda za mršavo blago ni nikjer več kupca! = Razkol v Hrvatski zajednlcl? Hrvatska zajednica ima jutri 10. t. m. svoj zbor v Zagrebu, ki ga je sklical njen predsednik dr. Lorkovič. V političnih krogih zatrjujejo, da pride na tem zboru do razkola med zajedničarji. S stališča, ki so ga zavzeli v parlamentu dr. Lorkovič in tovariši v parlamentu napram radikalno-radičevske-mu sporazumu, sta skrajno nezadovoljna predvsem bivši minister Ivica Kovače-v i č in bivši poslanec Ivo P e r š i č. Ta dva nameravata na zboru ostro nastopiti proti dr. Lorkovičevi negativni politiki in zahtevati, da dr. Lorkovič izvaja konsekvence aH pa se prilagodi trezni politiki. Jutrišnji zbor pač pokaže, kaj je na vesti resnice. = Radikali nič prav ne zaupajo svojim novim zaveznikom radičevcem. Boje se, da bi jih radičevci ne prevarili in jim nekega lepega dne ne pokazali — fige. Svojo bojazen radikali odkrito priznavajo. Tako piše »Samouprava« v članku »Naše zaupanje« dobesedno* »Ali ako se radikalna stranka prevari v svojih pričakovanjih in ako se izvršeni politični preokret pri HSS — pro- tivno vsakemu zdravemu razumu pokaže kot plod trenotne potrebe vodstva te stranke, — kaj potem? Ako taka nesreča zadene naš narod, potem naj se Bog usmili! Otrovno delovanje, dalje brezumne notranje borbe bi morale roditi najbol; otrovne sadove tako narodu, kakor državi. Bodočnost, strašna in meglena, bi našemu narodu zadala nove, velike in težke izkušnje...« Vidi se, da tudi v radikalnih vrstah prevladuje o sporazumu z radičevci velik pesimizem, ki mu daje duška tudi službeno glasilo radikalne stranke »Samouprava«. In ako se ta pesimizem uresniči, kaj potem? Potem bodo pač zopet dobri samostojni demokrati! Toda ali se bodo dali znova speljati na led? Ni verjetno! = Nesramno natolcevanje naclonalnt srednješolske mladine. »Slovenec« je te dni trdiL, da so bili nacijonalni srednješolci podkupljeni, ko so šli pred dobrim mesecem v boj proti nedolžnim dijakom komunistom. Podkupil jih je baje ram prosvetni minister. V stvari sami ne morema drugega reči, ko to-le: Komunizem in klerikalni separatizem med srednješolci se je počel razvijati pri nas v mesecih centrifugalnih oblastnih teženj v času Korošec-Da-vidovičeve vlade. Ta pokret med mladine je imel jasen političen pečat. Nedolžnih žrtev ni bilo. Kdor o tem dvomi, naj se gre prepričat na prosvetni oddelek v Ljubljani, kjer hranijo ca 30 kg zaplenjenih, v naši državi prepovedanih tiskovin, korespondence komunističnih rokopisov itd., kar je bilo zaplenjeno po dijaških stanovanjih. »S^-vencu« bi bilo ljubo, ako pustimo črve, ki glodajo na državnem telesu, v lepem miru. da mopagaio »rušiti«. Naloga, moralna dolžnost in princip lastne samoobrambe ter obrambe lastnega Idejnega in socialnega življenja pa obstoji v tem, da se protldr-žavni črvi kot nevarna kuga z vsemi sredstvi zatira. Tako pravilno pojmuje nacionalna mladina svojo zadačo in pri tem ostane. Kdor te države noče, naj gre. Nikdar pa nacljonalisti ne bodo dovolili podirati vogal zgradbe, pod koje streho ne biva samo rušitelj, marveč še milijoni drugih ljudi, ki hočejo pod to skupno streho mirne živeti. — Pobijanje komunizma In sepan-tizma ni v zvezi z nikako politično stranko, gotovo pa je dolžnost šolskih uradi v, da državi nevarno gibanje z vso silo zatirajo, kar se je tudi zgodilo. Sicer pa vsi dobro vemo, da nesramen list ne more drugače kot nesramno pisati. Sodišče — Usodni kup peska. Alojzij Cerar je navozil pred svojo hišo v Lukovici kup peska in sicer tako, da je segal po hodniku ceste. Zidarski polir Anton Jerin Je v temi, ker kup ni bil razsvetljen, padel čezenj tej si zlomil levo roko. Cerar je bil radi te neprevidnosti obsojen pri okrajneo sodišču na 100 Din globe, a je prijavil vzklic. Vzklicni mu je znižal globo na 50 Din. — Petelin se ie žrtvoval za celo rodbino. Pravzaprav je kmetska rodbina K. v ljubljanski okolici porabila domačega petelina za preizkuševalca sumljivih živil. Zgodba s tragičnim izidom je brla sledeča: Kmetica K. je pripeljala k nekemu ljubljanskemu peku mleko ter pri tem poizvedovala za ceneno moko. Ker je bila takrat cena dobri beli moki 7.50 Din, ji je pek ponudil tako moko, ki se natepe iz praznih vreč, za polovično ceno, t. j. po 3.75 Din. Pek trdi, da ji je povedal, kakšne vrste je ta moka, ki jo navadno porabljajo za perutnino in svinje. Kmetica pa trdi, da ji je zatrjeval prodajalec, da bo moka za navadni kmetski kruh še predobra in prebela, zato ji naj primeša še črne moke. Kmetica ga v tem ožini ni ubogala, temveč je spekla samo iz kupljene moke kruh, toda kruh je bil črn, testo se je vleklo in zoprno smrdelo. Kruh so vrgli kakošim, ki ga pa menda tudi niso marale. Le požrešni petelin se ni znal premagovati, a je svojo požrešnost plačal z življenjem. Kemična preiskava je dognala, da so bile v moki razne smrdljive rudninske primesi, pesek, zemlja in vsa nesnaga ki se od zunaj vreč oprime. Prvo sodiščt je peka obsodilo na 5 dni zapora. Pri vzklicni razpravi je obtoženi kljub vsem jasnim dokazom trdil, da taka moka ni škodljiva človeškemu zdravju. Ker je tudi njegov zagovornik skušal dokazati obtoženčevo ne-dolžnost, je državni pravdnik nevoljnc vzkliknil: Potemtakem je petelina kap zadela!« UNDEKWOOD^ pri LUD.BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\l. Zorko: Dolgočasil se je, pa... Dasi živimo v dobi, ki skrbi za to, Tako ga je postalo sram, ni se več potegoval za službo, zadovoljil se je s skromnim položajem zasebnika: pečal se je samo s tem, da je gojil pod okni svojega stanovanja fuksije, pelargonije in kaktuse, v akvarijih pa ribice in v kletkah kanarčke. Poleg tega se je za spremembo včasih skregal z gospodi* njo, ki jo je podedoval od roditeljev,' klatil se je po gledališčih, barih in ka* baretih, slednjič se je pa začel dolgo« časiti. Pa ga je nekdo vprašal, čemu se te* daj ne oženi. Žena zna navadno tako imenitno zabavati moža, da mu niti na misel ne pride, da bi se dolgočasil. A baš to je bila Ahilova peta gospoda Kornela Ružičke, ki se je bil že močno približal starejšim fantom. Kadarkoli so mu prijatelji prigovarjali, naj vsaj v tem pogledu ne bo tak trot človeške družbe, se je popraskal za ušesom re« koč: «Ja,... ta ali ona bi me že vzela, to vem, to me ne skrbi, toda ne vzame me iz ljubezni, nego zaradi denarja in tega se boj im!» In ni si dal dopovedati, da so na svetu tudi take ženske, ki bi ga znale vzeti iz ljubezni in ne radi de* narja, samo če bi se sam malo pobrigal in zganil. Le škoda, da je bil Kornel Ružička v takih rečeh poleg svoje fan* tovske nerodnosti še sramežljiv dedec, ki ga je spravila prisotnost dame vedno v nepopisno zadrego in zato se jih je rajši izogibal. Zato je bila res prava senzacija, ko se je razširila v krogu njegovih znancev vest, da se je čudak vendarle oženil in da je zelo srečen. Mamice iz sosednih hiš, zlasti pa tiste, ki so imele za mo* žitev zrele hčerke, so takoj planile na noge in hitele poizvedovat, kako ga je ujela in kakšna ptica je to. In kmalu so v slaščičarni, kjer je bilo zbirališče vseh kleDetulj. vedeli, da je bila lepa nevesta in še lepša vdova. «Te so najslabše!« je mrmrala neka matrona, «te znajo ravnati z moškimi. Pri dekletu si siromak nekako ohrani svojo nedolžnost, toda vdova, ta vam pa že ve, zakaj ujame takega moškega! To vam je pravičnost na svetu! Pa pra* vi jo: Le sedi, dekle, v kotu! Naša Fani ,furt* sedi in sedi... in kakšna gospo* din j a bi mu bila to!» Ni govorice, da bi ne bilo v nji res* niče — pravi pregovor. In tako je bilo tudi z našim gospodom Kornelom. Nesmrtno se je siromak dolgočasil od spomladi v nekem morskem kopali« šču. Z obale je hodil v svoj hotel, iz hotela pa zopet nazaj na obalo. In to je šlo dan na dan, brez spremembe, dokler ni nekega dne ... Da ... nekega dne je prišla v njegov hotel, kjer so bile oddane že vse sobe, dama, lepa dama, stara takole za spo* znanje nad trideset let, in hotelir je poiskal gospoda Ružičko s skromno prošnjo: Da*Ii bi ne imel nič proti, če bi oddal sosedno, edino še ne oddano sobo, ki so jo delile od Ružičkine sobe samo vrata, oni dami, baje Ružičkini rojakinji, k vratom bi pa prislonil orna* ro, da se ne bo slišalo in da dragih gostov ne bo nič motilo. «Zastran mene lahko!» je odgovoril gospod Ružička. «Mene to ne moti — če je zadovoljna ona.» Neznana dama je z navdušenjem iz* javila, da se strinja tudi ona s tem na* črtom. Prislonili so torej k vratom omaro in vsem je bilo ustreženo. Pri skupnem obedu je bil gospod hotelir tako galanten, da je posadil ono damo, ki je bila rojakinja, poleg gospo* da Ružičke, da bi sirota ne bila čisto sama. Tudi tu je bilo torej sosedstvo zelo blizu. Čez nekaj dni sta se povsem stri* njala v tem, da se oba strašno dolgo* časita. Še čez nekaj dni sta spoznala, da se dva. ki sta skupaj, ne dolgočasita tako kakor če trpi vsak zase. «Sama se dolgočasim, toda v vasi družbi ne!» je priznala gospa Irena. Isto je moral priznati nji in sebi tudi gospod Ružička. V interesu preganjanja tega dolgega časa sta hodila ves dan skupaj, ko je bil pa tudi dan prekratek, se je obrnil gospod Ružička nekoč k svoji znanki, rekoč: «Skoda, da deli najine sobe ta glupa omara! Jaz ponoči dolgo ne morem za* spati, pa bi rad z vami še pokramljal, ker slišim, da tudi vi ne spite...» Nakar je gospa zelo nagajivo zarde» la in komaj slišno odgovorila: «To bi se pa res ne spodobilo, naro» čiti v hotelu komu, naj ostranijo to omaro; zlobni jeziki bi se spodtikali... kaj pa če bi jo sami pomaknili malo vstran ...» Nakar je gospa Irena vsako noč smuknila mimo odmaknjene omare, ki je zjutraj zopet potovala na svoje me* sto... in tako se je to ponavljalo, do» kler... no, dokler gospod Ružička ni spoznal, da je to premikanje omare be* dasto in da bo te bedarije takoj konec, če poroči gospo Ireno. In tako se je torej «iz dolgega časa* oženil. DICKENSOV MUZEJ V LONDONU. V Douthty Streetu 48t kjer je stanoval več let Dickens, so napravili te dni muzej, ki ga je svečano otvoril sam lord Birkenhead. Slika kaže kamin v kotu Dickensove hiše. Občeslovensko obrtno društvo (Občni zbor) Celje, 17. julija. V četrtek dne 16. t m. je imelo Občeslovensko obrtno društvo v Celju svoj redni občni zbtr v celjskem Narodnem domu. Udeležba ni bila zadovoljiva. Predsedoval je načelnik društva g. Iv. Rebe k ,ki je obotvoritvi občnega zbora sporoči ldruštvu tudi pozdrave Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katero je zastopal. Delovno poročilo je podal g. Založnik. Poročilo se ne omejuje samo na društveno poslovanje v polletju po zadnjem občnem zboru, marveč kritično obravnava nekatere važnejše dogodke zadnjega časa, v kolikor posegajo v obrtniško življenje, kakor stanovanjski zakon, likvidacijo oddelka ministrstva trgovine in industrije in v zvez! s tem premestitev obrtnozadružne-ga nadzorništva m Urada za pospeševanje obrta iz Celja,uvedbo davka na ročno delo, podeljevanje kreditov Narodne banke, ter zaključuje s pozivom vsemu celjskemu in bližnjemu obrtništvu, da se tesno oklene svojih stanovskih organizacij, posebno tudi svoje najboljše gospodarske organizacije, Trgovsko obrtne kreditne zadruge v Celju. G. Pere je podal poročilo o stanju društvene blagajne. To poročilo je izpopolnil g. Založnik s podrobnim računskim pregledom za dobo od 21. decembra do 30. junija 1925 in z izkazom društvenega imetja. Iz tega poročila je razvidno, da so samo društvene gotovinske naložbe v omenjenem Času narasle za več kakor 14.000 Din. Društvo iz lastnih sredstev naročuje »Obrtni vestnik« za vse svoje člane, katerih je 81. — Na predlog g. L e č n i k a, ki je blagajniško poslovanje revidiral skupno z g. Kastnakom, se je soglasno odobrila razbremenitev starega načelstva. Volitve so se po posebnem sklepu izvršile tako, da je občni zbor posebej volil predsednika, določitev ostalih članov gospodarskega sveta in računskih preglednikov pa poveril posebnemu 3-članskemu odseku. G. Rebek Je na splošno presenečenje podal izjavo, da nove izvolitve v društvu, v kate- rem deluje že od leta 1894., z ozirom na svoja leta in na drugostransko preobremenjenost ne bi mogel več sprejeti V lepih besedah je g. Založnik utemeljeval prošnjo, da g. Rebek svojo izjavo prekliče, ker bi njegov odstop pomenil za društvo krizo. Med živahnim odobravanjem in prisrčno manifestacijo za svojega priljubljenega voditelja je občni zbor z navdušenjem pritrjeval predlagatelju, nakar je g. Rebek vidno ginjen izjavil, da se začasno še ukloni splošni želj L Ostalo načelstvo se je deloma izpre-menilo in so bili po predlogu pooblaščenega odseka soglasno izvoljeni v odbor: gg. Bizjak Ivan, Dobrav Miha, Dolžan Franjo, Gol-Čar Jernej, Hohnjec Miloš, Kolšek Martin, Kukovec Vinko, Lečnik Anton, Nerad Franjo, Pelikan Josip, Pere Karol, Rutar Albert, Tomažič Josip, Vrenko Miha, v nadzorstvo pa gg.: Gologranc Konrad in Strelec Ivan. Po izvršenih volitvah je g. Rebek predaval o naši gospodarski politiki z ozirom na obrtništvo. Predavanje je izzvenelo v zahtevo, da se naloženi velekapital, ki se je radi nastalih razmer na valutnem trgu in brez lastnikovega sodelovanja v vrednosti ^množil, v Isti meri pritegne k olajšanju socijalne bede, kakor se je pritegnila hišna posest. To zanimivo predavanje, ki je izzvalo živahno debato, bo g. Rebek na prošnjo zborovalcev dal v javno diskuzijo. Med slučajnostmi so se slišali še razni umestni nasveti glede bodočega delovanja društva, posebno tudi glede društvenega lokala in novega tajnika. Iz poteka celega zborovanja je bilo razvideti, da vlada med članstvom odločna volja pridržati dosedanje smernice društva in z živahnim delom še dvigniti materijalno stanje ter moralo in blagostanje društva, za kar dajejo čile moči v novem gospodarskem svetu dovoljno jamstvo. Prosveta Vragova sonata Giuseppe Tartlni je sloveč Italijanski virtuoz na vijolini iz začetka XVIII. stoletja. Rodil se je v Primorju. Njegova sonata »II Trillo del Diavolo« se ie ohranila v koncertni dvorani do današnjega dne. Nastanek te vragove sonate je bil zavit v ta-jrnstveno temo. Sedaj je izšla v nemški založbi v Berlinu knjiga »Meister der Violine«, v kateri pripoveduje Maks Grünberg zgodovino te sonate po podatkih Tartinovega učenca Lalanda. Mojster mu Je pripovedoval, da se mu je v neki noči I. 1713 sanjalo, da je svojo dušo zapisal vragu. Gospodar pekla je radi tega Izpolnjeval vse želje svojega novega pripadnika že naprej in mu tudi ni ugovarjal, ko ga je Tartini naprosil, da naj mu poda komad svoje umetnosti v igri na vijolino. V največje začudenje mu je vrag v sanjah zaigral sonato tako Čudovito lepo, da bi najdrznejša fantazija človeka ne mogla izumiti nič sličnega. Tudi v tehničnem oziru je bilo predavanje tako popolno, da je bil Tartini kar očaran. V razburjnosti se je zbudil. Pod vtisom glasov, ki jih je slišal v sanjah, je skočil iz postelje, pograbil vijolino in poskušal ohraniti vsaj nekaj od te čudovite Vragove sonate. Tartini je izjavil Lalandu, da je bilo vse zaman, kajti kar ie takart komponiral, je sicer najboljše njegovo delo in to glasbo imenuje »Vragovo sonato«, toda razlika med njo In ono, ki ga je tako zavzela v sanjah, je tako velika, da bi bil svoj instrument uničil in se odpovedal glasbi, ako bi mu bilo mogoče zagotoviti- si za vedno užitek, ki mu je bil podeljen v sanjah. * ¥ * — Program kongresa za etičku kulturu. Kongres za promicanje etičke kulture, što ga je sazvalo uredništvo »Uzgajatelja« uz saradnju vidjenijih gradjana, održače se u Sarajevu 9., 10. i 11- avgusta. To je prvi kongres u našoj državi sa ciljem, da ras-pravi poratne teške kulturne i moralne prilike i započne u cijeloj državi rad na njl-hovu ozdravljenju. Sazlvački odbor kongresa izdao je posebnim plakatima poziv na narod za ■ sudjelovanie na kongresu. Učes-nici kongresa dobiče besplatno konačište. a za vožnju odobrilo Je Ministarstvo Sao-b racaj a povlastivu od 50 %. Program kongresa je ovaj: Miljenko Vidovič, urednik »Uzgajatelja «otvara kongres svečanim govorom. Prof. Stanko Pavičič predaje o temi: »Moral i prosvjetni rad«; prof. dr. Dane Trbojevič govori o privatnoj inicijativi u narodnoj prosvjeti; Kamilo Broessler re-feriše o temi »Uzgoj karaktera u školi 1 društvu«; inž. Petar Tumin o religiji kao polugi morala, a Frano Ivaniševič o narodnoj prosvjeti u gradu i na selu; Šalih Ljubunčič predaje o temi »Reforma škole i kulturni progres«, a prof. Mato Segher »O značeniu i potrebi puČko-prosvjetnog rada uopče, a napose kod nas«. Prof. Petar M. Ilič govori o etičkim ciljevima pod-mlatka Crvenog krsta; prof. dr. Jure Turič o putevima narodnog preporoda, a dr. Stanislav Zupič o potrebi življeg razvijanja po-litičke i socijalne svijesti. Na koncu če kongres prema svim ovim pitanjima zauzeti odredjeno stanovište, započeti djelo narodne obnove i promicanjem etičke kulture po-raditi na poboljšanju društva. — Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru Pišejo nam: V nedeljo, dne 19. julija gostujejo naši priznani in splošno priljubljeni di-Ietanti-umetniki, člani šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani, v novo postavljenem gledališkem paviljonu hotela Sv. Janez ob Bol. jezeru z izborno francosko veseloigro »Maškerada«. Gostovanje teh naših marljivih in plodonosnih kulturnih delavcev bo privabilo v prekrasni Bohinj — Eden Slovenije — gotovo velikansko število gostov in izletnikov od blizu in daleč. Posebno pa se veselijo tega dne odlični in mili nam gostje iz Zagreba, Beograda, Bi-tolja in drugih mest širne naše domovine, ki so prišli na oddih med bratski jim slovenski narod, da spoznajo in uživajo med nami krasoto in divnost naše rodne zemlje. Želimo le, da nam ostane vreme vsaj toliko naklonjeno, kakor nam to obeta v zadnjih dneh. — člani mariborskega narodne gledališča: Pavel Rasberger, Rado Železnik in An-ta Kovačičeva gostujejo v nedeljo dne 19 t. m. v Radečah pri Zidanem mostu, naslednje dni pa v Sevnici« v Krškem is Brežicah. — »Ljubljanski Zvon« prinaša v Junijski in Julijski številki tole vsebino: Dr. Karel Hinterlechner: Vprašanje univerz v Jugoslaviji. — Juš Kozak: Šentpeter. — Kar-lo Kocjančič: Dve ptički. — Dr. Ivan Prijatelj: Dostojevski j. — Anton Novačan: Celjska kronika. — Karlo Kocjančič: Iz zbirke »Večna plamenica«. — Jernej Jereb: Suženj demona. — R. Maister: Slovenske gorice. — Angelo Cerkvenik: V vrtincu. — Gustav Strniša: Gledanje. — Književna poročila. — Kronika. Petrov dan Na C et inj u, 12. julija. Narodno-cerkveni PTaznik Crue gore! Od vseh strani prihaja ljudstvo — v slikovitih narodnih nošah, da se klanja manom velikega črnogorskega vladike Petra Njegoša. Zastopane so i sosedne države po svojih poslancih in konzulih. Tam z otokov Jadranskega morja so došle majke na obisk svojih sinov — sinovi k svojim roditeljem. Prvo sokolsko mesto na pobočju črnogorskega gorovja. Kakor plahe golobice na strehi samevajo sive kočice na gorskih grebenih. A tu v mestu sveti elektrika, drče avtomobili in narod se vali v pisanih gručah h katedrali sv. Petra. Povorka: Akademska društva — so-kolski naraščaj, mornarica, vojaška godba in dolga vrsta naj< Nesoglasje ie Ie od sotnost soglasja in ni samo po sebi nič resničnega!« Bo kratki dobi vaje ti bo uspelo očistiti neb-> svojega duha od vseh oblakov. Saj smo že večkrat doživeli, kako preminejo taki težki trenotki. Prišel je k nam prijatelj iz naše mladosti ali bivši sošolec ali pa kak prav vesel znanec ali pa nas je doletelo kai zelo prijetnega — vsakokrat pa ie bilo bas nasprotje malo-dušnosti. ki jo ie premagalo. Iz tega se lahko poučimo, da ie vedno le nasprotna vsebina misli, ki odganja slabe misli ravno tako. kakor če se mora tema umikati pred vzhajajočim^ solncem. Zato ravnaj enako, ako čutiš, da te hoče napasti matodušnost: Prenehaj z delom, ki ga baš opravljaš in napolni svoj duh z veselimi mislimi, čeprav se ti zdi to iz-početka težko. Preiskuješ-li potem natančneje, zakaj te navdaja malodušnost, spoznaš kmalu, da se skrivajo za njo mnogokrat čisto fizični vzroki: Izčrpan si, preveč si delal, mogoče si se tudi preveč najedel ali pa si se sicer kako drugače pregrešil proti pravilnemu načinu življenja Poišči si kakšno nedolžno kratkočasie. ki bi te razvedrilo in pripravilo na smeh. Mnogim ljudem zadostuje že, če se veselo poigrajo z otroci, drugi se zatečejo zopet h kakšni komični gledališki igri. drugi zopet si poiščejo lahko, toda veselo zabavo z znanci ali pa vzamejo v roko d»obro knjigo. Tudi urica spanja ti dobro dene. Neki moj znanec mi ie pravil, da se najbolj razvedri, ko pride utrujen in izčrpan domov, če se izkoplie in lepo obleče za večer. Počuti se potem, kakor da bi bil novo rojen. Končno ni tudi izključeno, da se naše skrbi in muke drže nekako naše obleke, ki smo jo nosili po dnevi in ki se napuhti naše pare, tako da sprememba obleke povzroči tudi spremembo atmosfere, ki nas obdaja. Sam si moraš poiskati to, kar bi mo-člo najbolj in najhitreje spremeniti tvoje duševno razpoloženie. Na vsak način pa moraš to, kar te tišči k tlom, kakorkoli obvladati in sam stoniti iz mračne sence v svetlobo. Zakai ako dobro pomisliš, da je to vendar blaznost, da. celo še preje naravnost zločin na tem krasnem svetu, polnem veselih in prijetnih stvari in naidražestneiših možnosti za nas, ako se kdo ülazi po njem z žalostnim obrazom, kakor da bi bilo vse življenje sama prevara. Turisti, turlstlnje! Vsa oblačila primerna za pohod v planine Iz naitrnežnejSega sukna, damske hlač?, krila itd izgotavija in dobavlja po meri kar najceneje tvidka Drago Schwab - Ljubljana Kako so se v Carigradu iznebiÜ P S8V Carigrad se je že cd nekdaj slavil kot mesto psov. V vsakem starejšem potopisu čitamo o krdelih psov, ki so se klatili po carigradskih ulicah, in noben profesor zem-ljepisja ni pozabil omeniti psov kot posebnost nekdanje turške prestolice. Cari-gradski psi niso bili domače živ aH, ki imajo vsak svojega gospodarja, nego so se klatili po ulicah brez stalnega bivališča kot divje živali, ki bi bile vsakomur nadležne, samo Turki so jih mirno gledali. Psi so pa imeli tudi svoje zasluge za mesto, ker so pojedli vse pomije in drugo nesnago, ki je v Carigradu po ulicah nikoli ne manjka. Slednjič so se ti psi tako razmnožili, da so se jih naveličali celo potrpežljivi in leni Turki. Mestna občina je začela razmišljati, kako bi se iznebila te zalege. Po dolgem posvetovanju so sklenili poloviti vse pse. To sicer ni bilo posebno lahko, vendar Si je pa mestna uprava pomagala na ta način, da je določila za vsakega psa posebno nagrado. Ujet^ pse so prepeljali na osamljeni otok blizu Carigrada, kjer so ijh izpustili. Bilo Hh ie toMko. da so pokrili ves otok, toda takoj do prv! plimi se je to število skrčilo. Valovi so jih mnogo odnesli. Ti so bili še srečni, ker so kmalu utonili. Druge pa je Čakala kruta usoda. Brez hrane so begalt po skalah, tulil? fn opozarjali s tem parnike na svojo nesrečo. Čez nekaj dni je tuljenje na otoku utihnilo. Vsi psi so od lakote poginili £e dolgo je bilo videti na otoku kupe kosti — zadnijh ostankov carigrndskih psov Zdaj je Carigrad mesto, v katerem je najmanj psov. Telsfcn na oceanskem pamiku O telefoniji na krovu ladie se poroča: Potom na krovu LToydovega pamika »Kolumbus« postavljene telefonske postaje so bili s sodelovanjem telegrafsko-tehničnega urada napravljeni novi poskusi radiotelefo-ničnega prometa, med parnikom, nahajočim se na morju, in govorilnicami na kopnem. Brezžične pogovore je sprejemala obrežna postaja Norddeich in jih sprevajala na telefonsko omrežje. Poskusi so se raztezali na napravo takozvanega »protigovornega obrata«, to je neprestanega medsebojnega pogovora udeležnika na krovu z udeležni-kom krajevnega priklopa na suhem. Izredna prednost protigovora napram dosedanjim poskusom radiotelefonične zveze med ladjo in deželo obstoji v tem, da je bilo treba doslej na kro\u se nahajajočo postajo za sprejem odgovora s kopnega šele iz-premeniti od pošiljanja za sprejemanje, to je od govorjenja na poslušanje. To je otež-kočalo radiotelefonski promet med morjem in deželo, ker pri tem načinu prometa ni bilo mogoče vpasti v govor, marveč je bilo treba vedno počakati, da je vsakdo, kdor je govoril, prenehal govoriti sam. Dosedanji poskusi so pokazali, da je mogoče problem protigovora s krova na deželo in obratno praktično rešiti. Srednjeveške obsodbe Kazenski sodniki v Draždanih XVI in XVII. stoletja so znani po svojih strašnih smrtnih obsodbah tako, da so veljali za najhujše sodnike v svetem rimskem carstvu nemškega naroda. Na Saksonskem so se vsi zločini presojali po kazenskem redu cesarja Karla V., ki je določal n. pr. za umor zakonca kazen utopijenja s poostritvijo, da je bila deh'nkventu v vrečo pridejana kaka opica, mačka, kača ali stekel pes. Predno je vreča izginila v vodi, kar se je preprečevalo včasih cele ure. so morale smrtne žrtve pretrpeti strašne muke s strani živali, vrženih ž njimi vred v vrečo. Marija Reinlerin v Dra?danih je ubila svojega moža, ker ie bil nepoboljšljiv pijanec in za-pravljivec in obsojena je bila na tako hudo kazen utopljenja Sodni akti iz leta 1597 pišejo: Ker je Marija Reinlerin prostovoljno trajno trdila in priznavala, da je ubila svojega moža, je bila po sklepu sodišča vtaknjena v vrečo, vržena v reko in utopljena. Prvi kazenski sodnik v Lipskem, Be-nediktus Charpzow, ki je umri.okoli L.1660, le izdal tekom svojega 30 letnega delovanja nad 20.000 smrtnih obsodb. Starost žene Zelo se razlikujejo mnenja glede starosti žene. Eni pravijo, da mora imeti vsaj polovico let svojega moža, drugi trde, da je najboljše za obe strani, ako sta enako stara, tretji zopet mislijo, da mora biti razlike najmanj 5 let, dobe se pa celo ljudje, ki menijo, da je dobro za moža, če je žena za kako leto starejša od njega. Angleži, ki so brihtne glave, so posta-vili nekako formulo, po kateri mora Imeti žena polovico in še 7 let moževe staiosti Tako n. pr. bi moral 30 let star moški poročiti mladenko 22 let. to je 15 In 7; moški, star 40 let, bi moral vzeti za ženo mladenko 27 let Itd. Toda kolikor bolj se mno-že leta moškega, toliko manj je razmerje v tej formuli proporcijonirano in neki hudobneži so k formuli pripomnili, da jo je napravil najbrže kak starec Pri natančnem pregledovanju se vidi, da kolikor bolj se množe leta moškega, toliko boli vpadajo leta ženske. Pred kratkim smo poročali tudi o mnenju cikaškega učenjaka Redfielda glede starosti, katera je potrebna, da se rode dobri in človeški družbi koristni ljudje. Ugiba se to in ono, le prepogostoma pa ne drži dobro ne eno ne drugo. Kjer nI duševnega sklada med zakoncema, tam nI sreče in tam ne prihajajo v poštev nikake formule in nikaka druga mnenja. Nenavaden biološki pojav Moški, ki se je razvil v žensko? Budimpeštanski «Esti Kurir» priobčuje podrobnosti čudnega procesa, ki pravzaprav spada v področje spolne psihopatije. Pred tremi leti se je seznanila hišna Ester K. z mladeničem Aleksandrom B., s katerim se je tudi poročila. Zakon je bil prve dve leti prav srečen in mlada žena je porodila otro* ka, ki sta ga rodtelja oboževala. Kmalu pa je žena opazila nenavadno spremembo »a svojem možu. Mož je dobival popolnoma ženske oblike. To je ženo tako prestrašilo, da je zapustila hišo. Mož ji je sledil in jo prosil, da se vrne k njemu, češ da brez nje ne more živeti. Mlada žena pa ni hotela ni* česar vedeti o tem in nedavno se je žaro* čila z drugim mladeničem, s katerim bi sc morala v kratkem poročiti. Pri oklicu »o ugotovili, da je nevesta že poročena in za* deva ie prišla pred sodišče. Med preiskavo se je ugotovilo, da je Aleksander B. ženska in da se je poročil z Ester K. na podlagi ponarejenih listin. Na* vzlic temu pa ostane nepojasnjeno vpraša« nje otrokovega rojstva. Sodišče je mnenja, da gre za znanosti znan slučaj seksualnega prehoda. Verjetno je, da je bil Aleksander B. še moški, ko je poročil Ester K., da pa se je v teku let spremenil v žensko. Sodišču dela vprašanje, če je bil Aleksander B. pri sklepanju zakona mož in če je zato zakon smatrati za veljaven, največje težkoče. V Budimpešti je vzbudil ta slučaj seve veliko senzacijo in o tem so podali svoja mnenja tudi zdravniki. V slučaju nedvomno ne gre za seksualni prehod, ker je prehod moža v žensko, kakor to smatra sodišče, ne* mogoče. Znanost sicer pozna fizični prehod, effeminatio, pri katerem gre za fizično abc* racijo. Na posledicah tega pojava izginejo moške lastnosti, pojavijo se pa značilne žen* ske lastnosti. Nasprotno se v praksi pocjo* stokrat pripete slučaji, da je spol mogoče 'ugotoviti šele v poznejših letih, med 17. in 20. letom. Pustolovec prijet na Dunaju Preteklo leto Je v Splitu izvršil nebroj tatvin in sleparij 44-letni Ivan Bonačič-Jer-kov. Izdajal se je za trgovca, zastopnika raznih tvrdk in povdarjal je zlasti, da vsak hip lahko vsakomur izda potni list za Ameriko. Osleparil je mnogo seljakov iz splitske okolice, vsakega za več tisoč Din. S pomočjo svojih agentov je postal med se-ljaki tako popularen, da so se ljudje glede potnega lista bolj obračali nanj, nego na pristojne oblasti. Poleg seljakov Je goljufal tudi meščane, med drugim trgovko Milko Sr-delič in zlatarja Simuna Coviča za več tisoč dinarjev. Cim so mu postala tla prevroča, ej izginil in vsa poizvedovanja za nj»m ^o ostala brezuspešna. Nekega dne je bilo polici]! na Dunaju prijavljeno, da je neki Dalmatinec Izvršil številne sleparije po mestu. Policija je pričela poizvedovati za Dalmatincem in pa kmalu izsledila. Bil je to Bonačič, ki je pred našimi oblastmi pobegnil v Avstrijo ter tnm nadaljeval svoje pustolovsko življenje Na Dunaju se je popolnoma spremeni!, dal s! ie ra^ti brado in brke in si nadel ščlnalnik Še malo ni bil sličen prejšnjemu Bonačiču. Spremenil je tudi svoje ime in šele po do'-cem zasliševanju ie priznal, da je ident:-čen z Bonačičem Na Dunaju je bil radi Izvršenih sJeoari! obsojen na pet mesecev ie* če, po prestani kazni pa so ga avstrij^k«--^b'astl odpremile v Split, kjer se sedaj vrši proti njemu preiskava. • Koti?1 za dirko zgoreli. Iz rTamburjra noročajo. da je na prostoru za tekme pri Alton? Izbruhnil velik požar in zgorel Je so m dolg hlev, v katerem je bilo 50 konj za dirko. 36 so jih rešili, 14. med njimi najboljši, so pa poginili v ocniu. Inventar ogromnega hleva je ves uničen • Mnzef današnje mode v Parfzti. Poročajo, da namerava mestn; svetnik g. De-lavenne v Parizu otvorit? muzej današni? mode, ki utegne postat? Izredna atrakcija za moderno ženstvo. Vsi najlepši In naj-originalneiši modeli sezone bodo zbrani v muzeju. Nekateri listi menilo, da ime muzej ni baš najsrečnejše izbrano, pozdravljajo pa Delavennovo prizadevanje, misleč, da je priprostost sedanje mode priporočljiva in da morala ne trp? pod njo, da n; govora o moralični dekadenci ?ri da se baš 5 tako prireditvijo hoče vzdržati modna dostojnost. Glavni urednik: RASTO PrtSTOSLFMSEK Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF flpifif Ii proces Razdraženost prebivalstva v Daytonu. Ortodoksni in zakrknjeni krogi doslej neznanega mesteca Daytona so sklenili usta* noviti fundamental i stično univerzo, ki ima gojiti biblijsko vedo in braniti teorijo Moj* zesovo o ustvarjenju sveta. V ta namen so že zbrali 20.000 dolarjev in neki verskofana* tičen veleposestnik je dal za tako univerzo 20 aerov zemlje na razpolago. W. J. Bryan bo izvoljen za rektorja te univerze. Pisatelj Mencken je objavil satiričen in sarkastičen članek o mestecu Daytonu, ki ga primerja nekdanji Abderi. Članek je tako razburil Davtonce, da so pisatelja na ulici počakali ter ga temljito pretepli. To so bili njlb argumenti proti Darvvinu. \i. J. Bryan je predlagal, da se poleg znanstvenikov pozovejo kot priče — izve* denci mnogi teologi. Več teologov*baptistov je že iz Newyorka odpotovalo v Dayton, da podajo pred sodiščem svoje »znanstveno mnenje» o evolucijski teoriji. Burna razprava 16. t- m. Pri razpravi dne 16. t. m. je izjavil \V J. Bryan gled? kontrole učnih knjig, da niso bile nobene nove učne knjige izdane, ker mora vsak državljan vedeti, da je tako delo nesmiselno in nepraktično, odkar je v ve* Ijavi tenneseeszakon. Avditorij je izjavi Brvanovi tako strastno in silovito ploskal, cepetal je tudi z nogami, da je moral sodnik poslušalce orozoriti na nevarnost, da se edere pod razpravne dvorane, ki je v prvem nadstropju. Državni pravdnik Kenzie: «Obramba skuša dela Boga in s tem smisel biblije po* pačiti. Obrs-iba trdi, da je Bog ustvaril ne* ko malo protoplasno, jo vrgel t vodo in jI dejal: Tako, mladi, sedaj čakaj 8000 let, potem iz tebe nekaj napravim!» Branitelj Dartow proti državnemu pravdniku: «Ali si Boga predstavljate kot človeka?* Državni p avdnik: «Dal» Branitelj ironično: «Tak vaš Bog je naj* brže nekoliko boljši kakor človek. Ali verjamete, mister Kenzie, da je bil svet v res* niči ustvarjen v sedmih dneh?» Državni pravdnik: «Čas ne igra vloge. Ali verjamete na Boga,* se je obrnil držav* ni pravdnik na branitelja Haysa. Odgovor: «To vas nič ne brigaI» William Bryan je na popoldanski raz* pravi imel zelo obširen govor o postanku svsta, izjavil se je proti dopustitvi znanstve* nikov za priče in je strastno napadal mo* derno znanost. Napadal je znanost, kjer taji brezrnadežnost Device Marije in druge ču* deže, ker ne veruje več v osebnost Boga in neumrljivost duše. ^Dober kristjan veruje, da je prišel z nebeških višarv. Teds, znanost mu hoče dokazati, da prihaja iz nižav. Ne moremo dovoliti, da znanost jemlje otro* kom v državi Tennessee vero, da prihajajo potem v življenje kot skeptiki, brezverci in neverniki». Zagovorniku Darrowu je očital, da je pri zagovoru znanih dveh morilcev milijonarskih sinov Leopolda in Loeweja v Ch.ica.gu opravičeval njih zločin s čitanjem nemškega filozofa Nietzscheja. katerega je delal odgovornega za njiju zločin. Zagovor* nik je poskočil s sedeža in ogorčeno prote* stiraL Bryan je nato povdarjal: Evolucija vzgaja učence za morilce! Zagovornik Darrow: Znano mi je deset slučajev, ko so duhovniki svoje žene umorili. Verni in v sveto pismo verujoči dečki so morili kakor zverine. Porotniki ne smejo poslušati mnenja znanstvenika« Sodišče je pričelo zasliševati učence ob* toženega profesorja Scopesa. Objektivna javnost kritizira postopanje sodišča, ki je znalo na rafmirmn način odstraniti iz porot* ne dvorane nekatere porotnike, da ne bi imeli prilike poslušati objektivnih izvajanj profesorja Maynarda M e t c a 1 f e j a, ki je znan kot znanstvena avtoriteta v naravo* slovju. Sodišče se je balo, da ne bi ostali porotniki pod vplivom znanstveno uteme« 1 jenih izvajanj tega učenjaka in zato je na* svetovalo porotnikom, da se za časa nje* govega zaslišanja iz dvorane odstrani. Po* rotniki so to radevolje storili Dayton, me* sto opičjega procesa, se torej odlikujje tudi po posebnih procesualnih metodah. Obram* bi je stališče zelo otežkočeno. Neki 14*letni učenec, ki je prisos^ <*1 predavanju prof Scopesa, je izpoved ie imel vtis kakor da prof. Scopes a človeka v isto vrsto z mačkami. onji, opicami, kra# vami in drugimi i. Vse te vrste je potem označil za e. Drogist Robinson je izjavil, da mu ;< rof. Scopes nekdaj re* kel, da ne more v Daytonu živeti, ne da bi kršil zakone. Njegovo učno knjigo je sedem let prodajal, ne da bi se oblasti nad njo spodtikale. Zagovornik Darrow je nato pre* čital nekaj mest Scopesove knjige o evolu* cijski teoriji, na kar je državni rn-avdnik takoj v znak protesta začel obenem citati genezo. Sodnik Raultston je izjavil; *Z&govor* nik Darrov je predlagal za pričo zr.snstvs* nika Maynarda Medcalfeja. Izreči ima mne* nje o evolucijski teoriji. Zahtevam, da ie pred njegovim zaslišanjem porotniki zapm ste dvorano, da nanje ne vpliva Metcafejeva izpoved!* Prof. Metcalfe je izjavil, da je zemlja po nazorih znanosti stara najmanj 600 miliš jonov tet, da človek nikakor ni eno naj raz* vitejše bitje in da obstoji več okamenin, ki jih lahko klasificiramo tako za človeka ka* kor za opico. Priznal je, da je lahko obsto* ječe teorije izpodbijati. Kakšno razburjenje in kakšen fanati* zem vlada v Daytonu, najbolj označuje in ilustrira dejstvo, da je Bryan med razpravo vrgel pred zagovornika Darrowa iz lesa iz* rezano opičjo glavo s pripombo: «To je tvoj sorodnik!* Darrow se je Bryanu vljudno za* hvalil ter mu pripomnil: ; no sobo išče za takoj gospod: naj* »*a;e v bližini pošte ali v bMžini velesejma — Po--nudbe pod SoV»a 423 1 :<>2 na upravo »Slov. Kar •*>. Več stanovanj odda in 7amenja .Posredovalec" Sv. Petra c. 23/1. 2*71 Do ZOriO Din posodim onemu, kateri mi preskib: v Sloveniji ali na Hrvatskem dobro službo trgovskega pomoč* n?ka ali skladiščnika, ev prevzamem podružnico — Ponudbe je poslati na rpravo «Slov. Naroda» p' d «Dober £pecerist 2327». Iščem družabnika s 300.000 Din kapitala v svrho povečanja sedanje trgovine mešanega blaga. Garancija sigurna. — Po* nudbe pod «Vecji kraj 2363» na upravo «Sloveru skega Naroda». Stanovanja | Stanovanje obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje išče boljša mirna stranka za takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe pod «Avgust/2335» na upravo «Slov. Naroda». Sobo in kuhinjo išče zakonski par. — Do* pisi pod «Takoj/2344» na upravo «Slov. Naroda». Dve prazni sobi od ko jih bi se ena lahko uporabljala za kuhinjo — išče zakonski par brez otrok za takoj. — Cenj. dopise pod «Dve sobi 2359 na upravo «SI ven* skega Naroda». Vila v Ljubljani se odda v najem s 4 ali več sobami in vsemi nrifik'inami vred. Ponudbe pol .Vila 2372' na upravo Slov. Naroda. 2372 Kuvtn Kupimo večjo množino bukovih drv 'anska sečnja po 1 meter dolgih. Ponudbe z navedbo cene franko vagon na .AGEKO*. d. z o. z.. Ljubljana, Sv. Petra c. 27. 2414 Suhe gobe let<-"nie — in zdravilna zelišča kakor lapuh, srčno moč, lipovo cvetje, arnika cvetje, jelenov jezik i'd. kupuje V. H. ROHRMAN, Ljubljana, Sv. Petra nasip Štev. 27. 2405 Sadne mline z lahkim pogonom, pre* i?kušene — izdeluje Ru« dolf Ravnikar, Radeče pri Zidanem mostu. 22S1 Borove plohe 60 mm, od 22 cm širine naprej, 2.70 in 2 90 m dolge, paralelne, ostrorobne, zdrave, za promptno dobavo, kupuje .DRAVA" d. d., Maribor. 2406 j Razno | Otroški vozički dvokolesa, motorji, pneu matika — najceneje. — Sprejemajo se vsa popra* vila. Prodaja na obroke; ceniki franko. — «TRI* BUNA» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 107/L Dvokolesa, motorji, otroški vozički, pneumatike — najceneje nrodaja na obroke, ceniki franko — «Tribuna» F. B. L,., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljub* lJana, Karlovska cesta 4. 132/L Pristni, naravni maiinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v stekle..icah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar» na c G. PiccolU L)'ib* l\ana. 108/L Solnčne pege, mozolje, bradavice, "kur. ja očesa — odpra* IJ > pr* vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na uprav- *rSL Naroda». Suhe gobe M. G E RS A K. Ljubljana. Kongresni trg 10. 129 L Gospodičr ü išec opoldanske hrane pri boljši družini. — Ponudb *.c je poslati pod aDobra hrai.a/2^88» na upravo * Slov. Naroda». Ajdo sivo, lepo semensko blago in Inkarnat deteljo nudi najceneje SEVER <& KOM0., Ljubljana. 139 L I Prodam | Moško kolo in šivalni stroj ugodno prodam. — Hren Stepanja vas, Ljubljana 2397 Lep p spalnica iz orehovega lesa — se r2di selitve ceno proda. — Ponudbe pod «Trd le* 23£6» na upravo «Sloveiv skega Naroda». Proda se pohištvo za pet sob in en klavir (Bösendorfer). Dunajska cesta 10/11. 2374 I Dopisovanje | Zrenja želi mlada simpatična gospe* dična prijetne zunanjosti z nekaj premoženja — z boljšim gospodom v svr* ho ženitve. — Ponudbe s sliko pod ocSrečen zakon 2390» na upravo «Sloven* ikcga Naroda». 1406 izvežbana moč, poštena in pridna, se sprejme za kavarno in gostilno. Naslov v upravi „Slov. Naroda". PRODA SE 1) enonadstropna, na prostem iežeča, lepa stan. hiša s pritikHnami. velikim dvoriščem in prostornim vrtom in 2) enonadstropna stan. hiša na vogalu z velikimi poslov. lokali, prvovrstna zgradba. — Obedve v neposredni bližini glav. kolodvora v Mariboru, se po ugodni ceni prodasta. Ponudbe: LUDWIG MAYER, Maribor 2413 ■ Glasbena Matica v Mariboru \ m S 5 razpisuje za svojo šolo službo | i ucitelia ga vioHno j Zahteva se dovršeni konservatorij z učno prakso; prednost imajo ob sicer enakih ocenah prosflei, ki so usposobljeni kot dirigenti. Prošnje z osebnimi, študijskimi in morebitnimi službenimi dokazili naj se vložijo na odbor Glasbene Matice v Mariboru do 14. avgusta. Plača se odmeri kakor državnim uradnikom iste stopnje z 10% dodatkom. Služba se nastopi 15. septembra. 2373 Ji V. MEDNARODNI DUNAVSKI SEJEM BRATISLAVA. 23. avgusta do 2. septembra 1925. Mednarodni kongres za nsnfe 2332 Bazstava orlfeotalsklh preprog 23HIllBE]!IlE]iE!IDE!HHiI3BEjESEUDEIE{ Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 22 l ss premog ss iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča r osebno prvovrstni ČeškoskovaŠki in angleški koks za livarne in domaČo uporabo, kovaški premo«* črni premog in bukete llstlmi * Prometni zsvod za siremog d. d« NdjlOV« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1. L. IjBbljau, Bcsrai tnj f S j..t!orrt8 noja zalogi dein?kov In solnfnl-kcv tar sprehajalnih palic fipirüi ti fzvrfBjtji tolni to silidia J. Sfjepušin preporod najbolje tambura, lica, pirtitori l ostala cotrebStlne za sva slaz* bala. Ml Mm od premera 18 cm in dolžine 2 m naprej, množino cca 50 m8 suhe ali sveže, kupimo takof. Ponodbe z navedbo cene in množine poslati na: »SLOORAD«, d. d. parna žaga uza Ljubljana—Šišk r. 134-L NaiboliSa „PUCH" kolesa po selo ugodnih cenah dobita le pri Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul.7 I Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico « Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din Jamstvene glavnice* Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje nagugodnešen Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po domovom. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 L Telefon Utev. 9 trgovska banka PODRUŽNICE i Maribor, Kamnik, Slovenske Konjiča, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slouenjqraücc, ljub: jana (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000,000- i3 l :•: Izvršuje vse bančne posle naitočneie in najkulantneje :-: Brzojavii Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZITURI i Logatec, Prevalje. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 1