bhftjft
vsak
delj i*
d*Of
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
Uiošaiftki ia apravoitti pro •Url: M8T a. LswadaU sv,
Offtoo Of pafcUooUoa:
tur a^ u»«<ui« »v«.
Ttlopkoaoi Uvatel« MU.
LETO—YEARXV.
CoM lut« jo $9-Mk
m chicM*. Illteata. Boovr U« fcrt •( Ctaimi Nmk I, tlti
Chicafo, IU, »rada, 24. maja (May 24) 1022.
S«Uorl»tU* $100 Yoa*ty.
STEV.—NUMBER 121.
i ,t|.| *— ^
HOJ. Ao« of Oo«. S. UIT. ootkorUo4 o« Jooo 14. 1010.
PROFITARJIIZBULJUO
sinjmijei.
v NBW TORKU SO PODRAŽI U PEEM00.
Prtmogo^Hki • podjotoiki s en-
trscitnega polja niso konferenci predložili še nobene rečne protiiahUve.
New Tork, K. T. — Ko je štirideset premogoyniSkih podjetnikov konferirelo a trgovakim tajnikom Hooverjem v Wsshingto-nu o maksimalni ceni za premog, so trgovci a premogom v New Yorku sklenili, da bi jim prav nič ne škodilo, »ko podraže premog. Ko so ae aporezumeli med aeboj, 10 povišali ccno pri toni mehkega premoga od $1 do $3. Rekli 80, da je tako povišenje popolnoma na mestu, ker primanjkuje premog.
Ko ao ae odločili trgovci a premogom, da malo bplj oskuhijo konzumente, je Ameriško železniško društvo objavilo Statistične podatke o premogu* ki je bil založen v tednu, koneavšim a šestim majem. Ti podatki ao povedali, da je bilo v tem tednu naloženih a premogom ^5,410 železniških voz, ali 222 manj kot v prejšnjem tednu. Podatki ao bili objavljeni ob čaau, tako da ao lahko trgovci a premogom sklenili, da povišajo ceno toni mehkega premoga od $1 do $3, ker premog "primanjkuje" n« trgi; I In če kdo zaluča tem trgovcem v obraz, da ao pro-fitarji in izrabljajo atavko rudarjev v svojo korist, bodo gospodje seveda silno jezni in ogorčeni.
Pogajanja ne konferenci zastopnikov rudarjev in podjetnikov z antracitnega polja nc napredujejo, ker jih podjetniki zavlačujejo. Konferenca traja skoraj dva meacea in zastopniki rudarjev ao že zdavnej predložili ■■■■
dolar ns dan povišanja ze rud
niške delavce, ki prejemajo dnevno mezdo. Podjetniki pa se vedno zadržujejo svoje protizahteve in dozdaj niao prišli še z nobeno resno protizahtevo na dan, da bi šla lahko na razpravo.
Pač nekaj so predložili. Ksjf Da se pogodba v bodočnosti sklene za štiri leta mesto za dve leti. Zastopniki rudsrjev ao seveda to zahtevo takoj odklonili. Zastopniki rudarjev so pač odkrili v tej zahtevi odpravo kolektivnega po (rajanja in da ae meato njega vpo-stavi razaodišČe one same oaebe, zunaj industrije, ali pa razaodi-Š*e, obatoječe le več oseb. Podjet nitka poteaa ae ni obneala in zdaj podjetniki uvlečujejo.
HRVAT JB VODL T LETALU 2 O AN JE IZ KANADE V ZDEU ŽENE DRŽAVE.
New Tork, V. T. — Blizo Oro-tnna je padlo doli leUlo in udarilo z velijo ailo ob tla. Ko ao prvi ljudje doapeli ne lioe nesreče, ao našli letalca renjenega, okoli nje ff« je pa dišalo po žganju. Ker eo bili med redovednimi gledalci tu fli prohibicijonisti, je bil leUlec kmalu aretiran, ker zeblianilo je v njih možganih, de imajo pred m bo letalea, ki uveše šganje iz Kanade v Združene drževe.
Letalec je prisnel, de ae piše Milsn Miksič. Po narodnoati je Hrvat in leteti ae je naučil v ar madi v vojnem čaeu. Uvažal je *ff*nje is Kanade v Združene dr *«ve za nekega trgovca Vselej je imel a ssbo ne leUlu Seat zsbojev 'Sfsnjs in trgovec mu je plačal zs to tihotapsko delo po sU dolsr za en polet
1'rohibieijonieti oi zdej belijo ■voj* glave, ne kakšen nečin nej oe uitsvi uvažanje žganja iz Ka "■<ie v Združene drževe v letalih. Mikaič n! najbrž edini tihotapec, k» j« ne te nečin uvažal žganje v Združene drževe. On je imel le •molo, de je prvi leUlski lihote ki je bil prijet.
STAVKOKAiKI PREMOG V PENN8TLVANUI JE DRAG LUKSUS.
Johnstown, Pa — (Federeted Press.) — Stavkokaški premog v Kevloeu, okraj Cambria — kjer Monroe Coal Mining Co. poekuša oživeti obrat na podlagi "ameriškega načrta" — je selo drag lukaua. Wililam Welch, odbornik okrožne organizacije rudarjev, je dognal, da stane družbo okrog tisoč dolarjev povprečna dnevna produkcija 30 ton premoga. Tukaj sledi račun izdatkov: 74 atrelcev stane $370 (po $5 dnevno), vzdr ževanje $130, 46 kompanijakih mož (noben teh ni rudar) po $7.50 dnevno vzame $345, aedem premogokopačev po $5 dnevno dobi $35, bosje in detektivi dobe $120. Skupaj $1000. Tukaj pa še niso všteti razni drugi atroški. In za ves U denar nakopljejo povprečno 30 ton premoga na dani-— Revloe, ,ki je bil neunijaki kraj pred aUvko, je privatna lastnina družbe.	f
obravnava proti rudarjem v w. virginiji.
Sodnik je deloma ustregel sahtevi za govorništva.
TOŽITELJSTVO MORA DOKA* ZATI NASILNI CDf. .
Charles Town, Va. — Sodnik J. M. Woods, pred katerim se vrši obravnava proti Williamu .Blizzardu, odborniku rudarake organizacije, ki je obtožen "vele-izdaje", je deloma ustregel zago-vorniatvu, katero je zahtevalo, da mora država dokazati obtožencu kakšno izdajako dejanje. Sodnik je odklonil predlog zagovorništva, da se zavrže obtožnica proti Bliz sard
učitelje se postu.
ŠTIRJE UČITELJI V NEW YORKU 80 ROJ CITIRANI PRED LUSKOV KOMI. TEJ.
STARI POUTlCARJI OVOLAU NARIROJEJ^ODPIBOV ZA
Po mnenja luakovoev in njih podpornikov so izvršili "strašna" hudodelstva.
New Tork, V. Y. — Učitelji v državi New York morejo še prl-hajati pred moderno inkvizicijo, da Izpraša njih veat o lojalnosti. Pred Luskov komitej ao bili (Utirani Štirje učitelji, da jih izpraša, kako eodijo o politiki, aooialaih razmerah in položaje v industriji Učitelji, ki ao morali atoplti pred inkviaitorični odbor, ao ls-vršili tele "atrašne" zločine:
Prvi je izgubil liatek, na katerem je napravil avojo obljubo lo-jalnoati.
Drugi — bivši vojak — je piaal nekemu magasinu pismo, v katerem priporoča, da ae doaUjno postopa z zavednimi naaprotniki vojaške aluŽbe.
Tretji ni verjel, da so vae pripovedke o nemških vojnih gro-sovitostih resnične, s katerimi je bila Amerika poplavljene ob vojnem čaau.
Četrti jc bil obtožen, de je postal Član aoeialistične atrenke.
Ali ni to strašno f t Htrašno mi, ampak smešno je I > Kako Luakov komitej deluje, pa razlagata Arehibald Stevea aon in Hugh Frayne, ki eta člana tega komiteja. Zadnji je šlaa delavake strokovne organizacije. Po izjavi teh dveh členov Luako-vega komiteja je dovoljeno vaaki oaebi obtošiti vaakega učitelja a-li učiteljiop nelojelnosti in OMba
Philadelphia, Pe. — Tukajšnji policijeki šef je dovolil sbcialistom In drugim aimpatičarjem nabira fcje podpisov na jpeticiji ae amne-atijo političnih jetnikov eadnjo soboto, toda nekaj ur poineje, ko je bilo še nsbranih pettiaoč podpi-v, je šef dobil migljej U višjih rogov, da ni delal pravilno, ker dovolil nabiranje podpisov. aU je policija dobila ukaz, da nošeno nsbiralce podpisov s ulic. Socialistična organisacije je ulo-Šila oetor protest.
IUIEIEU ZEIEZKISKI KAPITAL POSTfUA BREME.
•ARAVOUA 6-ODSTOTNEOA DOBIČKA O A POVliUJE
Vieoka železniška voanlna najbrš
svoje zahteva:
^'S^JSSSSt «*«.rdoV. pratip<*kvw dej!

nje, ki eo bile izvršena v okraju Loganu, kjer je bil obtožen S tem je sodnik ovrgel vao evidenco, katero je državno pravdništvo nakupičilo proti Blkzardu po avo-jih pričali glede "izdajalskih pre-greškov", ki so bili izvršeni v sosednjih okrajih
hodnik je dalje rszaodil, da korakanje oboroženih rudarjev je čin nasilja in izdajatve. To je odgovor na zahtevo zagovorništva, da mora država dokazati vaaj eden nasilni ali izdajaki čin Bliz-zerdu, ako ga hoče pokriviti. Sod-nik se je poeUvil na atališče, da ima države previco kaznovati državljane, ki se oborože, čeprav ipi njena najvišja inštanes v nevarnosti.
Zegovorništvo brani rudsrje stališča, de eo ae uto oborožili, da obvarujejo svoje žene in otroke pred Serifakimi deputiji in pri vatnimi atrelci.
Zegovorništvo bo tudi dokeaa-lo, da Blizzstda ni bilo v okrsju Logsn tskrat, ko je bil izvršen doedevni izdajalski čin po oboro ženih rudarjih.
BOLGARSKA "REVOLUCIJA" JB BILA MAJEVA PRASKA
Komunisti la vrengelevd spopadli v Sofiji.
ao M
RevoKa ▼ Trtpottt^lJL
23 mejo. — l^lijsneke če-<e v TripnlHsniji priMe a veli-ko fendvo proli rebelnlm Areb-Ofm. t'rad no porušilo ee rM, da itslijanski letale* raeeejo bombr »rsbska taborila a "dobrimi *»pehi"
Dunaj, 23. maja. — Veati o "re rotaciji* ne Bolgerakem ao bile včeraj pojeanene ie Belgreda. V Sofiji so bili izgredi med bolgar akimi komunisti in Vrsngelovimi vojski. Komunieti eo aprejell reeo 1 učijo, de ee morejo vai vrange love! izgnati. Po sklepu bolgarske vlede ao vrangelovei večinoma že rasoroženi in njihovi voditelji so
izgnani.
» *
ŽIGOSANJE JUSTICNEGA TAJ MIKA SE NADALJUJE
Weehington. D. C. — ^»ator Caraway je v torek ponovno žigo sel justičnegs Ujniks'Dsugl.frty-je zaradi afere t bankirja Wor sejem. Cerawajr js dosegel, ds «ts bile zanašena v ko«gr«mi aapis. nik dvs nove pisma, ki ia*rivete drlovenje Dsughertjrjs zs psrd«-ninnje Morija is stlaiitslu. leta 1M1. <*ore«ey > JMaevao požiral jusli/nege lejuika, da naj pode eotevko.
Waehington, D.O. (Fed. Preaa). — Ze administrscijo nsatanejo nove politične poteškoče v indu atrijskih in farmerakih dršavah, ko meddršavna trgovska komisija odloči, da ae tovorna voanine ne more- izdatno anišeti, ne da bi trpel pri tem —6-odetotni dobiček, garantiran aa železniške delnice in sedolšnioc. Železniške kompanije ao precej svodenile še leznišk} kapital, kar povzroča, da ie nemogoče izplačati garantira jiega ^-odstotnega dobička, ako Cc zniža tovornina.
Seveda te politično poteškoča pojasnjujejo, aakaj prihejajo še-tesniškl revneUlji in jeklareki
Kgnstje k obedom v Belo hišo, kar je predaednik Herding aa - .	»Iročil trgovakemu tajniku Hoo-
lahko zahteva, da njene ime oata* ¥frju< ^ .ae premog poeta Vi na ne tajn<*.
: je bilo ob Španiji aU
ob čaau, ko ata v beneški republiki vohunstvo in tajno ovaduštvo najbolj eveteli.
Učiteljake organizacije je pričele a kampanjo za preklic Lu-ekovega'zakona ze poduk, po katerem je bil komitej ustanovljen.

PRIVATNI BIZNlftKI INTERESI VB POZNAJO DRUGEOA KOT SBBB.
WaahingUn, D. 0. — Industrijski podjetniki v Ohiju ae dali tri-najet meščenakih organizacij na črno liato, ker ae ee večelimenj zenimale za delavsko ukonodaj-stvo v prid delavstvu. Industrijski podjetniki pravijo, da m naj v bodočposti tskim orgsnisscijsm odtegne podpors. Ako je snano, ds so in4ustrijski podjetniki proti državni univerzi v Ohiju. Društvu krščanskih žen in Nerodne lige konzumentov, tedaj je jesao, da podjetniki črtijo vse, ker je le količkej nsklonjeno delavatvu.
Podjetniki v Ohiju hočejo, da te organizacije ne podpirejo ss-konskih predlog, ki odločejo krajši delsvi\ik, komisijo ze določeoje minimalne mezde, pensijaki zakon, poeUvo, ki dolela'en den počitka v tednu, aakoo h* odpre-vo nočnege ženskega deU ia ze-kon, ki določa, da ao podjetniki odgovorni ze ftivljenabe rasmere, v katerih šive delevci.
Mržnja podjetnikov proti Um milim reformem v korist delav-stve govori dosti jeeno. da mod podjetniki in delavei oi skupnih interesov, pa ae naj nekaUri najeti narodni ekonomi še Uko tra dlje dokazati, de ao delavski in podjetniški interesi sneki. Podjetniki pripadajo k razreda izko rKtevetrev. delevei pe k rearodn irkoriščenih.
KONVENCIJA ZAMORCEV SE ORDRlAVA V JUNIJU
Vearark, V. I. — Društvo ss nspredek zamorskega ljudstva naznanja, de ee snide ns kon ven
eijt v juniju veš kot tisoč zestop nik o v zamorskega Ijodetve. Kon ferenee bo rszpravljaie e liače nju in sprejele bo potrebne rese
lueije
Obdrševele ae b« tndi velika manifeefaeijn e pohodom pe me •ta prof i linšorskim izgredom. Oovorpor drševo Vom Jersry je ofcijabil. de pMdrovi kotiveaeijo. Ni kea <*ne i JI bodo govorili rasai eeaaUrji la kongreeaikL
Jeklarski podjetniki nočejo znižati cen železniškim drušbem, železniške družbe ps noŠejo sni šati tovornine, dokler ni meddr Savna trgovska komisija podala svojega porošila o tem vprašanju. Železniške družbe so prav pazno študirale pjredudnikova priporo čila o proaUvoljnem znišanju vosnine in proprišene so, da Jim ne bo dovoljeno povišati tovorni ae, eko jo nekega dne znišajo.
Ako meddržavne trgovska ko miaije ne dovoli znišenje tovor nine; tedaj bodo prev zanealjivo trpeli kandidatje pri volitvah v jesenih, ki jih priporoča admini straeije ali ki podpirajo edmini strecijo. Med tiatiml, ki bo obču til poalediee takega odloka bo prav zeneeljivo Clifford Thorne, keterega je izbrele mašina kot ae-natorakege kandidata proti pol kovniku Brookhardtu v Iowi. Thorne je obudil nas« pozornost, ker je zegovarjel znižanje tovor nine. Zdej podpire administraei jo. Ako m tovornine ne zniše, bo njegove politične kerijera kmelu končana.
Kermerji ia induatrijalei ze hUvajo znižtnje tovornine. Rev no Uko previjo trgovci, de se tovornine more zaišeti, da m sni-žejo eeae. Deleveem eo vtrgeli mezde, koder pe delevee v pro dejelai kupuje svoje potrebSčiao, more skoraj vse plečeti po sUrih vojnih eeneh. Prsdno je bil epre jet Escb-Cumminsov sekon. ki gereatira S-odsUtni dobiček, eo atrokovnjaki io železniške organizacije svsrill pred nJim. Izjevill so, da bo fiemogoče znižati eea ker bo vosnine ostele visoke, de bo mogoče plečeti Ustnikom že lesniških vrednostnih popirjev gerentirenl dobiček. Zdej ee je pokeselo, de eo strokovnjeki in zestepniki železniških orgeniceeij
govorili reenieo.
f -
ROMBE - OROftJB PROPBBI
JONALNIE POLITICABJVV,
Oolumbus, Oa. * Neznani zli.
kovei ee položili bombo pred dom iupeae J. Homer Dimone, ki je neproviU preeej škode, župen je že neksj čase prejemal grozilna pismo In mesta! uredniki sodijo »oglssne, de ee bombo pološUi šo panovi politični nesprotniki, ki ao proti komisijonski formi meet ne vled«. V grozilnih pismih je poverfeao, de ee njih odpošUjeU Iji veliki oasprofoiki komieijoa ske forme vlada.
llovd george japoncem: pojdite iz sibirije!
Anglija proai Japonsko, da aaj drži besedo, katero je dala v \ Waehlagtonu. *
KONFLIKT S FRANCIJO. ,
London, 23. maja. Auateu Chamberlain je v imenu vlade naznanil včeraj v parlamentu, da bo angleška vlada of>osorile Japonsko, de ae naj drži besede, katero je dela v Washlngtonu in Čim jfrej mogoče iapreani Sibirijo.
Debato glede položeja v Sibiriji je iaaval delavski poalanec J. R. Clynea, ki je aahteval informacij glede Cičeriaove lajave a dne 16. maja v Genovi. Člčerin je evaril Japonce, da njihov napad na republiko Vzhodno Sibirijo evtoma-tično prineae vojno a Sovjctako Rusijo. Chamberlain je dejal, da ae britaka< vlada dobro aaveda nevarnosti, ki preti valed napetih raamer na daljnem vshodu in U tega vzroka bo Anglija aehtevala, de japonake čete odidejo ia Sibirijo v najkrajšem Čaau.
Chamberlain je dalje aaupal zbornici, da zavcanlki pritiskajo ua Nemčijo, de nej tAl kek nečin resno kaanuje vojne ^riminaloe.
Moyd George m ne udeleži konference z Rueijo v Haagu. BriUka vlada daau iada "višnjevo knjl. gš" o genovaki konferenci, v četrtek bo pa Uojrd George podal perlamentu deljše poročilo o zborovanju v Genovi.
L)oyd George je v velikih akrbeh glede odnošojev a Francijo, ki ao aelo deUkatui. Angleška vlada ne bi reda videla raaeu entente, toda angleška javnoat je tako razburjena, da mora preJaU* alej priti do konflikte. Kriza mo goče pride ob koncu tega aiaeeea, ko poUče Nemčiji čaa eprrisy»a novih odškodninskih pogojev, Iz Francije prihejajo govorice o ae sedenju nemške kotline Ruhr,
BRATCI SE NAJDEJO PRI ZAKLADIH I
Vew Vork, V. T. (Fed. Preaa.) — Tovrnaend Soudder, bivši šleo najvišjega newyorŠkega sodišča in velike cerkvena luč v prote-atantovski epiakopelni dioeeii na Long Islandu, na verjeme, de M naj cerkveni sekledi — dragulji in zlete — ruske cerkve porabijo od sovjetak« vlade za naaišenje aestranih mož, žen in otrok v Ru eiji. Ko je dioeeae obd rta vala avojo letno konvencijo, je Moud> der predložil resolucijo, v kateri pobožnjekl protestirajo, de je ru-ake vlede pore bila cerkvene u* klede ze nasičenje smrtradenih ljudi. Kesolucijs grc dslje in sumniči rusko vlado, češ, kdo ve, e* ko je res porsbils dener ze nasičenje aestrsdsnih ljudi.
Zdi ae, ds ti kristjsni št niao ališali ali čitall, de je KrUt učili "Ne zbirejte zakladov, ki jih rja in moli žro." Prav zaneljivo pa Se niao ališali ničeaer o krščen* akih Čednoatih, med ketere apede tudi %eaičenje aestrsdsnih ljudi. Dobrd bi bilo, ds bi te Metjsne
SOVJBTI NalAJO DOSTI UPA. ^ VJA VA KONFRRRNCO V '	HAAGU.
Moal^va, Sovjetaka Kuaija, 83, maje. — Sov jo toki uradniki imajo ntalo upanje, da bo haška konference kej uapešnejU od genoveke. Neki aovjeteki voditelj jc dejal, de v Haagu bo drugo dejanje ko« medije, ki ae je prijele v Genovi. — Ruei pričakujejo, da m A me« rlke udeleži heške konference aa* redi petrolejaklh konceeij v Husi-ji, ki ao na razpolago kapiuliatoio sapednega sveta. Ameriški kapitalisti bodo gledali da dobe tvoj delež.
FIMtt AMERIKA SE MESU Ur«!
Morgan pripravlja posojila Ne«-čtjl ia Avstriji.
POMAGAL BO UTRDITI RAN. KE V EVROPI.
Nov Vork, N. Y. - (Federated Prcee.) — Manj kot pred dvema meaeeema je Jtongrea aklenil, tla ima Avatrija 86 let,j»a*a za povra* čilo poaojlla v vuti 34 ml I Jono v dolarjev, keterega je dela ameriška v lati e v obliki žita. Zdaj pa prihaja vut Is tandoni, da na« mereva J. P. Morgan "pomagati" Avstriji a posojilom.
Dotična veat ae glasi i t4 Politi«, na Amerika ae ne mara mešati v evropsko aadeve, toda finančna Amerike aa pa le moša. M organov finančni aavod v New Vorku na* morava poaoditi Nemčiji večjo vsoto In odškodninska kriza bo potem konČans.tMorgsn misli sodelovati tudi pri posojilu Avstriji, ima dobiti osem mil Jono v star-liagakih funtov, Po načrtu, ki sta
drlavtta dobi AuetHja StnlItigsklh funtov sa kritje svojega proračuna, oaia-lf tri miljone pa mora porabiti sa utrjenjc avojega bančnega siato-ms."
Združene država so bile satlaja velesila, ki je dovolila Avetrtji dolg plalilnt obrok — ne Mradi usmiljenja dn lačnih ljudi, temveč vsled tege, ds Avatrijs lahko dobi nadaljna posojila. londonske veat pojeanuje, kako je Morgen aranžiral etvar. Veet seveda ne pove, koliko bo Morgan Izprašal la
Avatrije
močH.
avojo finančno "po-
kreai. Ward dalje trdi, de je pre-nškdo aeznenil a pravimi Krlat^l >»sl od Peterse grozilne pisma,
vlmi nauki, ksjti če ne bo pome-gele, škoditi tudi ne more.
Ulstersld poslanec umorjen.
Belfeat, n. maje — V vrreki vojni, ki ae* nadaljuje na Mver-nem Irakem, je IHlo včeraj ubitih šeet oaeb in mnogo je bilo ranjenih. Med ubitimi je tudi W. J. T Wsddell, |M»nlan<e v ulsferskem parlamsiitu. Vojski ip polireji so bili aaoči v veš bitkeh a religijo* nimi tolpami. Pri nokem ujetem katolMsnu so nešli okrožnieo, ki ee glaei, de morejo ketoličenl uničiti eevcrnoiroko t lede.
I/ondon. 23 meje. Angleške vlada jc povabile Collinae Iti OrtffHhe, vrMiitelje fvoboda^lr žaveev, da prideu v l/ondon In pojMaile pakt s republičeni. l/>n doneke vlsds sms t rs, <le je a tem paktom kvtens mirovne pogodbe med Irsko in Veliko BriUnijo.
MIUONAR JB UBIL BIVlBOA MORNARJA.
V misUrlj jo aavito osla afera.
Voar Tork, ŠT. V. - Wslter S. Werd, ain George H. Wsrds, pred* sod ni k s Werd Baking kompanije, je prlenel, de Je uat^elil Cleren* ee Peteree. Umor Je bil IsvrŠea ne umoti blizo Whlte Plsinu.
V lajsvl, ki Jo js podsl multl. miljonsrjev sin, pravi Ward. da Je streljel v eilobrsnu. M streli je odgnal tudi dva Petersovs sprem-Ijevelee po "vroči" bitki a ssmo-
Chlesgo in okolb e: V četrUh neotelno in dežeiuo, UliM vzhodni vetrovi. Holare ieide ob i :Tt. fl saide ob litL
v keterib Je zehteval dener. Ko ao Warde vprašali o vaebinl grozilnih pisem, js Wsrd molšel, pa tudi njegovi odvetniki nočejo govorili e nji. To je misterlj, ki obdaja umor.
Ze Warde je bilo določenega deeet tisoč dolsrjev poroštva ali tohko kot nič.
Ako bi nevsdsn delevee isvrŠtl Uk umor ns ssmotl in pripove-dovel o grozilnih pismih, keurih vsebino noč« odkriti, bi tfet|"i* držali ze veleporoto, ne da ki mil dovolili poroštvo. Nevede I multl-miljonerjevlm sinom se ravaa drugeče kot a nevednim^ deleveem, ker smo pred sekonom vsi enaki.
1000 irskih ropablišeaov prljctili v UlsUrJa
Helfeet, n. meje — Polieija nistepekegs dela Irske, keteri po-mege britako vojaštvo. Je danes jela 1600 ainfejaoveev. Večinoma ao Mil aretirani zgodaj zjutraj, ko eo še apeli. Jetniki ee poaleni v tejni tebor. kjer bodo internirani. Namen gonj« na ainfejnovee je, utreti versko vojno f fleUrja.
BAKRENE KOTLE
K V>* ^"iHm-U **>f*T*' Hy*r—M0 rtsnib n« opojnfk pUa*i Sum. Br„ "T"* KtaielJ. tiraajo ta Srugo. FUiu po
VICTORIA SUPPLY CO, 054 Morton Bldg., New Yo*
DELO DOBI
veš mol so delati drvs. Plača $1.25 od seinja (klaftre) u Kemi kol wood. Pridite sli ps pilit« na nsslor Joka Fende, P. 0. Ralph. Mick.	(Adv.)
plesno veselico dno 37. n»sja v
ffSSr^f
"dohodi icjs&tt
rib ps ao eemsnjenl v korist do ma. L Uliudno ^i^moMto-stvo ii to Ukor is loaednjik naselbin na voaslico. da sam oomagate do boljšega u»prha. U dobro po-
Bsrminie it 1, Ps. — Is naselbine I« ni bilo dopiss. Zastsvkali smo dne 15. eprile, od tedej ss dobro drftno v stavki, ls nsksj jih je, ds asm nasprotujejo. Pro-
rijsjo nss is kompaaijskik kil par drušinem so postavili pohištvo aa eeeto. Prve sa njiad so norele iti nekstere slovsnikt družine. Neka Slovenke je ne te hodile po kilah s metlo ia pome-tsls sa odšleei, vsselje, da eo ee umeknili. V one hiše so se tedej nsselili somi zemorfki, ki nam assprotujejo v nešik previš-nik sehteveh proti komponiji. Slovenke jim pridno stfeše s mlekom, m salom ia jejei ia ss pejde-li s njimi, ds ss je le beti, da ss bo BM>rds ssms nsvtels njihove bsrvs.	>Mm f
Tndi strsšaiks imamo pri nas, ki nss prsv pridno strašijo. Med njimi aejdemo tndi Slovenee, prej ned vee "sevednsgs", de, ss-lo soeielistom bi s* red prištevel, ssdsj ps js svest deputij kompe-aije ia le drage nsgovarja se to etrss.
Pregnanci, ki so si morali draga iskati streke, ss prav dobro rssumsjo mod seboj ia tsbsvsjo se po sslsni trsti. Prav niš ss ne bojimo "prljeteljev", ki aas sbsdsjo s vseh strsni. Ls potrpi-mo ie nekoliko in godilo se nem ke boljle. Vztrsjsti morsmo ia
KI pogumni, ps bo smsgs naša, j tndi ns sms nikdo prijeti sa orodje. Biti moremo ponosni, še-tndi so ase prepodili in vpili ss lami, ko smo odhajali: "H*la Boga, de je 0e te beada od ta-J»j/' - »tavkar.
sioreaaks aaradna^jSahSse bs ač» 4U v nadalje daa SS. «sja vsssUda ab irugi ari popoidas. Na P">fra«a bo igrT^PspMka". Dskliea bodo igral« plae "May pala". Pesa« "Olgaaika .irota" poj« g<U. Aliaa Artal ia spram-Ija aa klavir gdt. Praesas .rta*. Pri t«j priliki bodo prvtt nastopili aali mladi, aadabodai dUataatjo, ksr ja vsekakur pomsmbao sa waSkegaasko naMlbtno. Da ajlhava vaaalja da dramatika ia bolj utrdimo, ja treba, da rojaki pokajo Eanimaaje sa Sjihavs »nroditva. Ta sajbolj pokatoto, «a ] vorano do dobra aapolnits, s šsmsr bo tadi njihor trud poplatoa.
Zato rojaka is Waskagaaa ia okolica uljadao Tfkkna, da aa udeleftlio va-Mile« r obilnem Merile. Po igri ba ples In prosta zabava ▼ spodajib prostorih ob svekik isvrstns gseba. — Jaka Ss-
RAZNA NAZNANILA.
Dobre > M^r
v
Kupi te Cigarete in Prihrani Denar
VAS PODPIS
nA imeltako vrednoet, kakršno mo DU boete a svojimi prizadevanji ffiffi ustvarili. Vradnost odvisi največ od vašaga prizadevanja sistematično
hraniti
■ ■ ■ t ' . • ' '
\/f sta opravičeni tudi nekaj imeti od ▼ t vašega dela, znjto se odločite sedaj izplačavnti sebi določeno svoto iz va-Ufa tedenskega zaslužka in jo vin« gajte v to banko.
Qtf ¥ rVITC hraniti in vred-ijNLbnl I Hi' nost vašega pod-plan bo naraščala sorazmerno z vašimi prizadevanji.
POŠILJAMO daaar v štora daisorlao po dasvsi caai.
PEODAiEMO ilfkarte aa potovanja v stara da. - swviao ia aasaj, na vsa Halja.
KASPAR STATE BANK
Siva Islaed Avo., vogal IS. ca.to, Ckicas«. JO-
Najvadja Slovaaska drlavaa • baaka v Zadiajaaik driavak.
Kapital ia prakitak 11,000,000.00
KIMEL — VIŠKA (RYE) — BOROVICKA — RUM — SUVOVKA — TORKALY
lovilo dobri oInm to vonj, ki Ja -rajal -kdaj fltoša Ujo prija««
to mmIm Jo lokaj roprsdasiraa v laas MUTUAL ladatlni. IJito vato aari*ila lakaj to M1U kodota NAJBOLJŠI to NAJC1S '	TEJS1 dUavai akstraktal svat.
ki okaaa ....................S»eJ*
Savssavalaiaa sa savsj »• ssaU»
•otoi. Sarojo so paHJ* a- C. 0. O. »k* tako tolTU.
Po*ljiU Soaar • roalstriraa«« »»*»•• Ekapr.a «U pol t n. m Moaar OrSsr.
MUTUAL FLAVOR CO..
Varajte sebe in vaš dom
s pravo importirano nemško automatično pištolo.
lORBs KONCBRTI IN PLESNE ZABAVE.
Okieego, IU — Chiceški Sle-venci ao ai uatenovill novo stsv-btnako in posojilno društvo Ia «s dali inkorparlmtl pod Imenom ••DOM" Namen društva povs še ima sama, tode v glavne« js sedata lega društvs pomagati rojakom. da lašje in «im ceneje pri-dej« do lastnik ogojtU Z efisi-jalnim poalovaajem sa«ne drs ilvo dna 1. jenija in kdor priato-pi de togo dno, ee bo štel med u-stanova* tleae In mu na bo trebe plašetl sa aaesj Vas tnsmeaje keleje, da ka Imele te dništve a-
Oirard, 0. - DeUveks reame re so ss prišsls dobam koljšeti ia npemo, de ee bo kamla obrni le ne boljše. — Ceraetu js umrla kšsrka stara sodom let. Starilem II rek smo aelo solslje. — Kakor ss faje bomo Issoli r krotkem veš okeetii vee nbeU ekešiU v sa
(Kmjsjis	^
VšerStjssm ališel aakej seai-mlveget Slovansko psvnko dru štvo be Imele svoj letni keeeert v
ROJAK
V trgovini sod IS lat. na riki pa sa ni nikdar alfaelo
Usoda dolarjev raspodlja blaga po oak da nI vsak dobil poiunn blaga Kdor
PEDHAŽAII Mm
ime
Naselbine, ▼ katerih »vajo šumar
ji jo pod absolutno kontrolo
1' lesnih kraljev.
delavci so kapol sužnji
in napol tlacani.
Fortland, Oreg. — (Federated Press. Poroča Harold Haynca.) — Peonaia (tlačanštvo), kakršno se nahaja v Zapadni Virginiji, eksi-stira Še v večji meri v iumarskih naselifičih in naselbinah s parnimi iapami v severni Kaliforniji.
Delsvei so priklenjeni na zem Ijo, na Sume in prisiljeni so delati De glede na to, če hočejo ali nočejo. Tu ni javnih delavskih organizacij. Osebe, ki pridejo v omenjene naselbine in ki se zde sumljive kompanijskim upraviteljem, se hitro znajdejo na vlaku, ki je lastnina lesne družbe in ki jih odpelje daleč proč od iumarskih naselbin.
Par lesnih družb, ki posedujejo ogromne gozdove,Jma oblazt kakor nekdanji fevdni baroni nad imetjem in življenjem vseh tistih ljudi, ki delajo in bivajo na tleh teh družb. Država nima zkoro no-btfie kontrole nad leanijni baroni, ki so absolutni vladarji v tem kosu dežele.
V	divjih in osamljenih krajih, ki sq nahajajo daleč stran od večjih mest, so lesni magnatje postavili naaelbine a parnimi žagami in tovarnami za izdelovanje zabojev, zgradili so železnice in njihovi težki tovorni vlaki, ki obenem vlečejo voz ali dva za potnike, vozijo stotine milj po njihovih privatnih tleh. Nikjer na zvetu ni menda najti primere temu kraljestvu gumarskih mogotcev.
Lea, ki ga tukaj aekajo in režejo v deske na žagah, je v glavnem rumena smrekovina, ki ima precej visoko ceno na trgih. Iz tega lesa delajo največ zaboje. Kempe za skladanje hlodov, parne žage in tovarne za zaboje — v katerih je vposlenih veliko žensk — so vsa Industrija v kompanijskih naselbinah severne Kalifornije.
Weed Lumber Co. v Weedu, Cal., je pred kratkim prešla v roke Long-Bell kompaniji, katera ima obširna podjetja v juini misisipijski dolini, kjer navadno vposluje črnce iz najrevnejših delavskih zlojev na Jugu. Družba je takoj naznanja, da bo plačevala delavcem kolikor mogoče malo in nategnila delavnik kolikor mogoče več v evojih kalifornijskih kempah kakor dela na Jugu. Doslej so imeli delavci v žumanikih kempah deveturni delavnik, družba pa je sklenila, da ga podaljia na deset ur.
Kavno ta družba je kupila na tisoče akrov gozdnega zveta v severnem Oregonu iit južnozapad-nem Washingtonu, kjer prične operirati na debelo in tudi tam bodo šuftiaraki delavci kmalu občutili njeno težko roko
Mestece Weed in svet, na katerem stoji, je lastnina omenjene družbe. Nedaleč od Weeda je drugo mestece Shastina, ki je ie v rokah neodvisnih lastnikov, ampsk družba atopnjema kupuje aker za s krom v; svrho, da se polasti tudi tega kraja, tako dane bo kotičke, kjer bi si delsvec mogel postaviti svoj laatni dom, da ibi bil neodvisen od šumarakih kraljev. ,
Družba ne plačuje delavcev v df-narju, marveč v takozvanem "aeriptu", ki je neke vrate pri-vntni, kompanijski denar. Proda-jalnice, ki ao lastnina družbe, jemljejo ta "denar". Kadar delavec potrebuje obleko, jo dobi v kompanijaki prodajalniei in jo kupi za kompanijski "seript". Mesto ni inkorporirano, temveč je privstna lastnina družbe, katera nastavlja in odete vije meatne uradnike, imenuje policaje in v »pl"*nem akrbi za "blagoetanje" mesta. Ako ae pokaže tujec, ki je na sumu kot delavski organizator «li rdečkar, ga pograbijo policaji ui brez vsakega proccsa vržejo ne prvi kompanijaki vlak, ki ga od-Ppije t neprijaznim averilom, da "aj ae ne prikaže več, ako mu je d m ro življenje.
V	Kaliforniji ni zakone, ki bi »'Id koga delati proti njegovi v°lji, toda iumarski kralji imajo Nv"j zakon in ae pokihejo ne vse državne zskone. Družba ima ei-»'"n. da ee more vaak delevee "dolžiti pri njej, namreč v njenih prodajalnicah, iroetaikih hišah ali kjerkoli; in potem ni konec dolge *ob*n delavec ne eme izeetati od
izvzemii če je tako bolan, de
ae mora vrniti Družba Hna po-»-hru ga policaja, hi takoj poišče d"lavee, ako oetana doma, in ga
prižene na delo. Če noče iti slepa, mu policaj pomaga z batinami.
Take razmere vladajo v iumarskih naselbinah severne Kalifornije, ki so pod kontrolo Long-Bell kompanije in par drugih družb. In v takih razmerah — razmerah pravega induztrijalnega fevdalizma—eUvkajo iumarski delavci že nekaj meaecev, ker nočejo delati deaet ur dnevno.
iz DEun sen.
(Federated Preea.) '
Rudarji dobili povižanje mezde
Tennesace Coa, Iron and Railroad Co. v Birminghamu, Ala., je naznanila te dni, da \ poviša mezdo rudarjem v železnih rudnikih za 15 odstotkov, premogar jem pa za 10. Odlok ztopi takoj v veljavo. Družba ni pojasnila, zakaj je po višala mezdo. Okrog 500« rudar jev je zaposlenih pri tej družbi, ki je podružnica jeklarske korpora-cije.
Politična akcija v Seattlu. Predstavniki farmarake in delavske stranke 4Workers' party, Cerkvene soseščine in drugih radikalnih skupin v Seattlu, Waah., so pričeli agitirati za enotno politično fronto delavcev. Sklicana je konferenca, na katero je povabljen po eden delegat od vsake skupine.
Farmarji se gibljejo. V Liber-tyju, Mo., se je organizirala far-marska tržna kooperativa, ki je inkorporirana za $25,00. To je že peta tržna kooperativa v dotičnem okraju. —
Položaj v unijah ztavbinzkih delavcev v Ohioagu. Na zadnji seji Čikaške delavske fcderacije je bilo zaključeno, da ze 27.' maja vrši konferenca v Chicagu o položaju tukajšnjih stavbinskih unij. Na konferenco je povabljen tudi John Donlin, predsednik depart-menta stavbinakih unij v Ameriški delavski federaciji; navzoč bo tudi William L. Hutchinson, predsednik mednarodna Unije tesarjev in mizarjev. Zborovale! ze, bodo bavili z mezdnimi zadevami, ki izvirajo iz znanega Landisovega mezdnega odloka in vzled katerih so večje in manjie homatije v unijah. — ČikaŠka delavska federa-cia je sprejela resolucijo,v kateri obsoja policijski naval na pisarno svete stavbinskih unij I in druga srediiča strokovnih unij v Chicagu. Naval je bil izvrien ob času aretiranja treh delavskih voditeljev, ki so obtoženi umora dveh policajev.
POZABLJIVI MBSARSKI
MAGNATJE.
■ » ■ j,* ■ .
Izgubili so zapiske o velikem posojilu.
Waukogan, 111. — Tukaj traja
že peti teden sodnijsks obravnava proti Len Smallu, governerju države Illinois. Držsvno pravdni-štvo se trudi dokszsti stike, ki jih je imel Smsll kot držsvni blagajnik s posojili messrskih msgna-tov, ds tsko doksže, da je ostala zarota, da se oslepari država.
Ralph Dady je čitel za državno pravdništvo več menjic, od katerih ao se nekstera glasila na $500,000, druge pa na $300,000. Izdane ao bile od tvrdke Swift A Co. Nekateri porotniki ao se smehljali, ko je Dady čitaT is knjig le postsvke po $500, ksjti drugih ničel ni bilo in tfr zspiski v računskih knjigsh so pokaže-vali, ds messrski msgnsti ne dajo dosti ns velike številke. Preči-tanih je bilo štirinajst menjic, glssečih se na $6,600,000, na kar so bile izročene porotnikom, de se prepričejo, da so pristne. Te menjice so nosile po 6 do 8V4 od* stotkov. Držsvno prsvdništvo iz-jsvljs, de držsvs ni prejela več ko po dva od sto obresti.
Dsdj je ze tem prečitel že dvanajst menjic, kstere je tudi pod-pissls tvrdke Svrift A Co. in eo bile neprevljene ns Curtisevo bsnko v letih 1918 in 1W0. Računske knjige, v katerih so bile zebeležene te menjiee, so Izgini-le. Menjice so se glssile ns vsote $5,700,000. Pri izprsševsnju Bher-raana o izginolih zapiakih ee je med njim in Dadyjem razvil ta razgovor:
Ali ete isksli strsnl v knjigah tvrdks 8wift a Co. pred msreem 19181 — Da, sem.
Ia tudi strsni knjig sa zadnji del januarja J91t de meree lW0t — Os, sem.
Ia ste jih lahko našli t — Ne, ni*esn jih mogel.
Ali se pogrešajo T — De.
Ali ste iekeli štreni kajig, ki eoglešejo s sledečimi menj.eamu 54JU4. J. MAU «4 M-«, jiJ, 54.CC, 54.BB, Š8J, KM ia
17 JC! Poglejte datume, de lahko poveate. — Da, aem.
Ali ste lahko našli atrani aa nje? — Nisem.
Nekateri poslušalci so skima-vali, kajti razumeti niso mogli, da tako velika tvrdke vodi tako zaa-lomarne knjige, da lahko ia njih izginejo atrani, na katerih eo vknjižene menjioe, glaaeče se ne miljone dolarjev.
Državno pravdništvo je pozvalo dve zto prič. Nekatere priče so bile že zaališane. Kljub t*mu ee pa bo obravnava še precej čaea vlekla in državno pravdništvo in odvetniki eodijo, da zadeva ne be izročena porotnikom pred deee-tim junijem.
vihar na juooeapadu je tirjal OloveSke žrtve.
Kansas Oity, Kana. — Iz jugo-
zapadnih krajev prihajajo vesti o silnem viharju s deževnimi nalivi in točo, ki je nepraril veliko ško-
de.
Iz Shawneeja, Okla., poročajo, da je m rs. M. Kil Imun z otrokom v neročju iskala savetje pred viharjem v starem gledaližkem poslopju, katerega je vihar podrl, ona je pa oetala mrtva pod razvalinami. Otrok je zadobil težke poškodbe. '•^H
V Okeenu, Okla., sta bili ubiti dve ženi. Telefonsko in brsojevno omrežje je tako pokvarjeno, da je nemogoče dobiti telefonzko ali brzojavno zvezo z' mestom.
pa&ntk kuofl EA pomod.
Key Weat, Fin. — 8 pernika
"Jane Lew" je dožle brezžična brzojavka za pomoč, ki pravi, da je parnik prepuščen valovom, ki ga ženejo z hitrico treh milj v url v Mehiškem zalivu. Ladiji "Tal-lapooss" in "WiUet" sta odpluli na pomoč.
Okoetje kuščarioe la sekondarne doba najdeno.
Buenos Aires, Arg. — Patagonija sicer ni doetavila mističnega pleisauruaa, o katerem je bilo toliko vpitja pred nekaj meeeel, na plačala pa je znanost s drugim prispevkom. Ravnatelji muzeja La Plata javljajo, d• oo prejeli U severne Patagonije okoetje velikanske, krokodilu podobna kuščarice posebne vrste, ki še ni poznana znaetvenikom. Skelet je Ml pred kratkim najden blizu reke Rio Nsgro med plastmi rdečega po-ščenca, ki označuje tvorbo eekon-darne dobe. Okoetje je ohranjeno do zadnjega koščka In dokazuje, da je žival merila več ko 40 čevljev.
ZtMVtt NASVETI.
Piše vrhovni zdravnik F. J. Kern.
Človek ima staro navado, da občuduje stvari, ki so mu neznane, ter pričakuje čudežev od neznanih in nevidnih sil.
Pri zdravljenju bolezni zapazimo, da doztikrat namesto najbolj navadnih in uspešnih sredstev rabimo nenavadne in pogosto naravnost smsšne reči. Nemec to hladilnega olja ali vaselina še den-danes nekateri rabijo sa opek-line klelo zelje In repoj za vnetje oči rebijo ljudje scalnieo, namesto čiste prekuhane vode; sa ječmen na očeh, n#meeto gorkih ob-kladov zagovarjanje etarih žensk s lnčanjem krtač preko raaMn; sa bule ia otekline gorko kravje blato namesto anainih obližev narejenih iz lanene moke ali iz kruha in mila.
Zdravniki pa rabimo komplicirane kemične leke, izdelane v nemških tovernah za barve, kjer bi preproete aredstva dostikrst pomagala.
Vsemimo zs vzgled solnčno Inč. To pozna človek, odkar evet obstoji. Vemo, keko deluje v naravi t ustvarja čudeže, ki ee gode pred nešlmi očmi dea na dan. Ispreme-ni vseko spomled llee narave ter da rastlinam ia cvetlicam moč, da se oblečejo v svoje prasnična oblačila. Ia vendar, kako malo eelo sdrevniki eeaimo zdravilno moč solncef Sicer eo že Orki in Rim I jeni imeli svoje eolarije in eo bile "solnčns kopeli" v modi od pamtiveka, tode sistemetičuo se ni uperebljala eolačna lui de naj novejšege časa.
Ni tfkoro dvoma, da je eelnčno loč ene najbolj uspešnih adravil za jetihoj te dokazali sdrsv-aiki v rasnih krajih sveta. Uaut ae šolnina loč < ultra vijoletai žer ki) pogeeto olsjšejo hi dostikrst osdrsvije bolezni, ze ketere so drngs sdravUa bile brez
Kroničen revmetizem v posamez-nih delih teleea, aciatika (vnetje seističnega Živca), malokrvnost, pričetek jetike, slabost pri otrocih, tiketi, gotove vrsU eksems in mnoge druge neorganične bolezni bi se dale olsjžati s sistematično in trajno rabo aolnčnih kopeli.
Solačna luč eeatoji is r**nib žsrkov. Daljši ali svetlobni žarki so vidni in so barvani; U dajejo toploto. Drugužarkl ao krajši in nevidni, takozvani kemični Žer-ki, ki so mrzli ter povzročajo zolnčne opekline. (Vrhu Alp soln-cs hitreje opeče ispostavljen nag del života kot v dolini).
Kroničnim bolnikom a revma-tizmom, z otrdelimi in oteklimi členi, bi torej svetoval, da poleti v aolnčnih dnevih poakuaijo to naravno aredstvo, zlsati taki, katerim adravila, mašila in toplice niso dale elajžave. Kako jemati aolnčne kopeli f Ultravijoletni eolnčni žarki ne gredo skosi obleko, torej mora biti telo ali oboleli del teless gol. Skrbeti je treba, da žarki vedejo kolikor mogoče navpično. Greti ee je treba na solncu toliko Čase, ds koža porjavi. Izpostaviti se je treba solnou spočetka recimo dvajset minut, pozneje vzak dan, dljs, dokler ze koža dodobra ne privadi. V par tednih zte lahko na solnou po eelo uro in dlje in vee ne bo opeklo. Potrebno je pesi ti, da ee ne ožgete preveč, a tudi ne premalo. Psr minut bi nič ne saleglp, dočltn bi bilo fkraja par ur preveč. Poaameznc dele, na primer trdo in boleče koleno, bi bilo trebe dobro opeči, ker bi morda vzelo par ur. Olavo in obraz je treba zakriti In se seve varovsti prepihov in ohlejenje.
Kako dolgo bi bilo treba hoditi na aolncet
Za kroničen revmatisem ali scl-atiko bi samo par ekspozur (iz-postsvljenj) ne ssleglo veliko. Uspehov bi smeli pričakovati, če bi ee greli na aolncu recimo trideset ali žtiridesetkrat, z drugimi beeedemi najmanj petdeset ur.
Ta moj nasvet j* treba prav rasumetii. uspehi so problematični. V medicinski literaturi o tem oslru ni skoro nikakih podatkov (rasen aa jetiko, ki bi ee pa dala ozdraviti le i dolgotrajnim, morda nad eno leto trajajočim zdrav-ljenjstt)." Vendar pa logično sledi la uspehov umetne solnčne lu-U, katero proizvajamo s pomočjo kremenčnih živosrebrnih lamp, da mora tudi naravna solnčna luč pomagati.
Sf VtHOVA /ORAVIIA VZDNZUJIJO
/UH/4V.JI V UNU/I1«M
5evera 5 HAIR pllmade
CtNA III
W F. SEVLRA CO.
C t 12/\ H HAPlDS , I CJ
BABICE POZOR 1
t šola v angleškem Jeslku In poečaa-Jrm 8loven«ka bablee, kl ft«l« vaetl ■kuinjo ae Ueenee. K.-UJ lahko vsake Slovenka peatoaa babica ke ae js iečUa odgovorov v angUMlaL se pri i
DR. A. M. fOUKUP, MM W. Itmd §i.t mt. MUUrd Ave^ ICAGO, I
prisila Ogledu
CHI
ILL.
(AdV.)
VELIKI ZIDNI ZEMLJEVID JUGOSLAVIJE
Ravnokar se« frc)«| Is starege
kraja a kontnimi mejami krasne isdelaae v il barvah map«, brea ka-tertb M ee am*U blU m '
Coon j« EN DOLAR.
Potrudite se hitro dokler
JOHN SENICA,
II« Chmml.al Mds , CkUmmm, IN.
SloTesski Narodni
ui(u*vljm mhu
1004.
Podporni Jednoti
Uk«rr IT. JvalJa 1007 v dri.vi IlliavU.
GLAVNI STANi teST-Oe SO. LAWNDALE AVI., CHICACO, ILLINOIS
Izvršovalni odbor: UPRAVNI ODSEK, Pr*d«*dnlk Vlatmi C.l.kar, »od»r»d.«d»lk Andr*w Vldrlah, R. P. D. ?, Bo* M. Jokaitovm, P«.
Bos aa, Jok«,low». P«., >|. Ulalk M*ltb«w T«rk, Ujnlb UImMImm išdafca BU» Navab. gl l.l.Mjalh Jaka Va.ricb. aradalb «U«IU Jaša Zavartalh, aeraritalj gUalU Filip Cadlaa.
»t*
POROTNI ODSEK i
Jaka Uadararaad, eradaadalb, 400 W. Nar S«h Sprla.fi.ld, IU., Martla t«UMibar, Baa >70, Barbarlaa. Obla, Frad A. Vidar, B«m >73, Klr, Ml J«ba Taedalj, Raa Ml, Uwvaac«, P«., Jaba Gar4ab, 414 W. Mar Sprlagflald,	^^
BOLNIŠKI ODSEK* OSREDNJE OKROŽJE i Blat Navab, pradaadalb, UIT II 8. UwadaU Av, Cbleaga, III.
VZHODNO OKROUEi J.«ab Aaibraili, Bat Ml, Maaa Raa. Pa.
Jaba Oralaij, Ml E. lS7tb Si., Clavalaad. O. ZAPADNO OKROŽJE i Aataa |plar, Bo« 104. Qra*«, Kaa«., aa Jafaaapad. s	Mt« Mar«, Bo« 1M, Babi, Mlaa., aa «a«araaaaad.
Mlba Žagal, MI3 S. Wia«b««Ur Si., Marray, UlaW
Nadiorni odbori
Fraab Zalla, pradaadalk, IIM Sa. Crawlard Ava., CbUasa, III. Fraah Somrak, MOO ProM.r Ara., CUralaad, O., Wllll«ai Slll«r, M0I Si. Clalr SU CUvalaad, Obla.
Zdruiitvani odbor:
S Pradsadalbi Fraak Alol, 1114 Sa. Crawfard Ara., Cbl«aga, III.
Joik«, Ovon, SISI W. I«lk Si.. CkUaga, III.
Ja«. Sbuk, 1101 E. ISrd Si., CUvalaad, Obla.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kara, 1101 St. Clalr Ar., CUvalaad,a
POZOR 1—Kara«paadaa«a s gl. adbaralbl, kl dal«i« r glaraam arada, •o vrli tabel« i
VSA PISMA, bi »a aaaalaja aa po«la gl. pr«d*«dalba «a aa«Ur«i PradtadaUlra S. N. P. J., MI7-M Sa. Lawad«la Ara., Ckieago, IU.
VSR ZADRVK BOLNIŠKE PODPORE IE NASLOVE. BalaUlm ta), elitva S. N. P. J., MI7-M Sa. U«pdal« Ar«., Cbl««ge, IU.
DENARNE POIIUATVE IN STVARI, bi «a t M« i« gl. Iarr4«ralaa«a odbora la Jodaal« vabi« •« aaalarai TaJaUlva S. N. P. J., MI7-M Sa. La«m-dal« Av«., CkUago, lil.
. VSE ZADRVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa ealUjaia aa aaaleri BlagajaUlvo S. N. P. J., MI7-M la. Uwadal« Av«., CbUaga, III.
Vaa prllašba glada aa*laraa|a v gl. I«vrl«valaaai odboru aa aaj palfljaje Fraab Zalla«, predaedalh« aada«ra«ga odbor«, llgar aaalev Ja agoraj. .
Val prlahrl aa gl. Parat al «d«ob «e aaj pailljaja aa aaalovi Jaba Uade*. waad, 411 W. Hay St., Sprlagllald, III.
Val daplal hi dragi apUl, asaaaalla, oglati, aaralalaa la aplab raa bar
ti r avaal a glaalle« lodaeto, aaj — palllja aa aaalari "Pra«v«taM, Ml7-M «. Lavradal« Ara., Calaaga, III.
SLOVENSKI PEK
Išče ae ilovenski pek, ako katerega Veseli priti delati v eblo, Colo., naj aa plimeno o-glasi na naalov: Martin Koč-hevar, 1219 Eilera Ava., Pueb-lo, Colo.
NAZNANILO.
Vsem, ki ss zanimajo m itvar, bodi povedano, da moje izjave in govorioe, ki zem jih govoril o Ani Dolenc, m nereznične, izmišljena in škodljive, in vzled tega prekli-čem vm m neresnično. John Pu-kol, Auburn, UI. (Adv.) ;
Zn kuhanja plri doma
imsmo v aslogi alnd. hmelj, aladkov In vse drug« potrebMme. Poskusita In se prepričaj ta, da ja doma prt naa, kuhani vedno la najboljši In naJoe-nejšl. Dobiti Ja tudi ablrko aodev, atekleale le raanlb loaeer, lt<l.
Mi ram doatarlmo naročilo po pošti, točno v vse krsJe.
Grorerljain, »la.l^l^ArJam la V prodajalna ialaanlns dam<> primeren popust pri rešjlh naročilih. PlšiU po Uilormseija nai
FRANK OGLAR,
1401 Saparlar Araaaa, CUvalaad, O,
Dr« J. V. Grahek
ZDRAVNIK.'
Uradne ure ao> 10 .00 zjutraj do 2:30 popoldne.
848 B. Ohio Street. Telefon Cedar 2388 X. S. PITTSBURO, TA.
EMIL KI »S, bankir,
III looaad Ara., NEW TORK, N. V.
ZAZTomieTvo
■sakT	t*H
Pi—«wk« SiHnSa Oaaka. Imiii la «)ik ailmiaH r i«aa>l>vt|t.
uoui«m v taiavfla A m sw i k km
Soiarj« v SiaarJIb la kroaak v »Uwa Stala
potom roara m bbzomvmo. pnonAiAM airaABTz za vsa
"VUHTHfl*.'"*" "
OSAVUAM vsa a AMOM i
Milj.
riMte p« «aam.
EMIL K1SS. bankir,
III looaad Ar«., NEW TORK, N. T.
NOVO! NOVO!
Nerodtt« la ss prcpridajU. Dobra Kallfomljako kaplilt«, kl U Sl.fl se ea «sU" Mdl ae Mi ga lan« IšaaaUvl ateaa se » galmm 91.XI v Ifcatlab la ss d galon« |1.M r kamadtk Vaa t« sa pripravi brat v«ak«g« babaaja. NavadlU paMJa« a vaškim aerodUam.
FRANK IIMOK aad COMPANT, t. O. Im ST, H. f. PMtabargb. Pa.
JUGOSLAVIJE
PlaJaja aajvašjl paralM
V^hAKlMI
msm
^t aniiocan lun
t V Cti,rtMW| M H—iS«rg ICMUaiA Map Sli J«* S| Aag. |
PM/L. . J— Vi ialTlSj Aaj ii _ IOOUA. ./oa» Sli io Iv SS MINNRKAHOA Jwa« SS| A««. S| lapl. I
I Sam« M I. rmiad.
^WH1TI STAR
Jnfca	iišabniill n
la
Mltem l'4i)l>»« <irulal>ao UIIuOhI atoUkalhi. ki «*»ara v|ws4šhl ph mm m nbffsi mv Vi*ralajta pH
OaM ap»tfdtmttšm «
g^iL^g ^ ingstlgrlla gg
MAURETANIA ......JaoiU •
(pNfcv rkarkaargal r^rtMU«	m
"m"
unman » ouwovam
ITAI.IA ..........MM I,
v.m. im. m- m «.
Veliko potnikov.
V STARI KRAJ ODHAJA
vollba rojakov. Aha a«e Mii VI amaaaUal Ija, ladej M j* kolU moril«, aha patajala ahaef padpUaaa Ivrdha, bi ja aaaaa aaradi talao po«|ralba la pri-s^ sslfcf bi	p^*
tavali
IZ STAREGA KRAJA ba prUU pa I. jaIIja aapal radia ItavtU aarib prUoljaaaar. Aha Ulita t m Si VI dobiti baba a«aba •aaa, Io4o| n»m pUito po aa«
PRI POŠILJANJU DENAR JA aa »rad vaaai rašaa Ml Mva-ti la «*«ari kitroat. aaoa hi rer-aoal Naia baaha Vaai aadl raa Ml. Paalalilo aa U iaraj badar paAilj«** dooor
Za vaa aadaljaa pajaaeMa aa •hralla aa
SLOVENIKO BANKO
zakrajsek & cesark
70 — 90» Ava., NEW YORK Cm.
PROSVETA
ILO
hwpiw EuMtiM
jr
žogo
nampiii pooromi jzphotz
ina!<WI	mum—

oglasov fp dogovora- Rokoptol - ns *rU .
Naročnina: Z*inJ«rirU^<lsvsa GhUsol 16.00 »s IZ.OO „1 |,u iall.26 u tri mm; Chiemee $6.60 M Uto, $8.26 ze pol l.M ta tri Mtgca. in m inozeantvo fS.O&tej aa bi »■• »tik
ača|o.
"P RT SVETA"
S007 00 !•■ Law4aU
"THE ENLIGHTENMEflfT"

•f Hm
NattoMl BmfH
ir
PORAZ STARE GARDE V REPUBLIKANSKI STRANKI.
Ali ao jO izplačalo delavcem v Wieconainu glsaovsti so sodeii stične kandidate f
Ljudstvo, ki ts, hoj so socialisti naredili sa splošno ljudsko blaginjo ▼ te j drle vi, bo odgovorilo s močnim "da".
IVeakdo jo prepričen, da zeved ni dejevci prisnavajo, da se mora-jO orgsnizireti in zgrsditi močno politično organizacijo in glasovati vodno sa eocieiietišae kandidate, gko hočejo, de bodo njih oddani glseovi ksj Moli in da priprosto ljudstvo dobi ovoje pravice. Pri-i znavajo, da morajo delati in d<-la
tUTrJ^VZ^	ti na poUtMaom polja, agitireti in
, 4m m wm mm -Uri U«.	organizirati. -
Priznati pa mora tudi vsakdo, da nieo držali roke križem; to nam svedočijo glasovi, oddani sa •oeie-j lističns kandidate, U ao so mnoSUi s vsakim lotom.
> V dokes so nem volitve leta 1916, ko jo dobil Vioter L. Bcrgcr, sodsllstični kandidat sa svesnege keogreonike, 110,000 glesov; pri tolfh volitveh je dobil Emil Beidel, sociolistlčnl kandidat aa govor-norja, veliko število glesov in v nekaterih volilnih okrejik so bili v«i glasovi oddani sanj; lota 1920 jo dobil Williem Coleman, socisli-stišni kandidat sa goveruorja, še večje število glooov kot njegov prednik Beidel; dole socialistov na političnem polju še bolj pojsanju-j*jo glseovi, oddani John C Kle-stu, eoeieliotičnomn kandidatu sodnika driavnega višjega sodišča pri volitvek 1933. In pri vsakih votttvpk naraššajo socialistični gleeovt
Ako delavci v Wisconsinu hočejo realizirati, da njih glasovi, oddani socialističnim kandidatom, kaj štejejo, ekorevno nisopovsod .prodrli pfi volitvek, naj primerja-priČana, da zmaga v volilni bitki. To prepričanja je bilo h«, rezmere s osirom ne delavstvo
j tako trdno, da jedilo prva dva dni po volilni bitki razpo-k M** Wlsconsin s rszmersmi^ : slano poročilo šmokavzarskim listom, da je zmagal v vo- ^*vlh,\jer m doievd p^itfsii
Stara garda v republikanski stranki je šla letos pri , .primarnih volitvah v volilni boj s prepričanjem, da zmaga ' zanesljivo kot druga leta. Izid primarnih volitev v Indiani in Pennsylvaniji dokazuje, da je stara garda delala ra-: čun brez oštirja — volileev.
. Stara garda v republikanski stranki js imela posebno dobro organizacijo v Philadelphiji in Pittsburghu in njegovi okolici. V Pennsylvaniji imata izredno velik vpHv jeklarski trust in premogovni trust Volilna mašina stare garde v Philadelphiji in Pittsburghu je bila tako per-fektna, kakor je bila svoječasno dovršena volilna mašina / hrvatskega bana Khuen Hedervaryja. Z drugimi bese-v dami to pomeni, da so volilci lahko prešli vsi v opozicijo, > 'a kadar so se šteli glasovi, je bila opozicija v manjšini, kandldatje vladne stranke, to je pristaši bana Khuen He-dervaryja so pa imeli večino. Stara garda v republikanski - stranki je računila s temi dejstvi in zaradi tega je bila pre-
zrnju omenili H KOZAKOV.
, predsednika Ameriške
lilni bitki, v kateri je šlo, Mo bo imenovan governertkim „	_ _
kandidatom, Gao*a E. Alter, kandidat fr. garde v r^StaSS ZSSSSm t
publikanski stranki, ali Gifford Pinchot, kandidat mlado- glosoveli sa	kandidate republi- pa udrihal po njim.
rapublik«^ali ojjeminttirid^tk^ kot aa adajj^	'J&tt&tmtt
Imenujejo. Po dveh dneh se je Izvedela šele resnica, aa|tegs pronašati voakovmtne ši- spenje, osrejo nsj se nekoliko se
koso ter pregenjenje od strani mo zs kratko ftobo nazaj v pretek
To js bil drugi značilni poraz, ki ga je doživela life*I^jufalTd^^o! ^^ * * ■garda v republikanski stranki. Prvikrat je bila ta- Primerjaj, delavoe, dršavo Wis-v Indiani, ko je zmagal Beveridge proti senatorju» <3ru«imI	f ^
te irs priiUi^danit SM*^ 1,1
-ipada k stari gardi v republikanski stranki.	redu, kje« sprejemajo drševns
Opozicija proti stari gardi v republikanski stranki se sakeaodajne sborniee sovrešne porodila v letu 1910. Mladorepublikance je takrat vodil H** ^	pi?
elt, ki je v letu 1912 presedlal in se je zopet fl|wrl-
s staro gardo. Posledica tega sprijaznenja je bila, I sks veditdlje ne podlogi protiein-
je stara gards kmslu zopet zavladala v republikanski I dUalistišnsgs ookene in sploh
tje bil poražen Alder, zmagovalec je pa bil Pinchot.	,
—*—^ —— ost in premislijo nsj nekoliko
dobrote, kstere morsjo sedaj vlivati, ko so poslali v zakonodajne n kongresno ter senstno zbornico Kandidate, katere jim je priporo-čsl Oompcrs in njihovi sateliti potem naj^pa oddajo svoje glseo ve. Premislijo nsj tudi resmere splošnega stališča, v katerih šivi delavstvo v Wisconsinu, kjer de-evstvo ne trpi niti tisočinke od stotka toliko, kot v drugih dele-ah, in edino vsled tegs, ker so
ki In da SO bili mladorepublikanci potisnjeni il vseh ^Tjdnohujšspretajanj« dc- bili delavci v tej državi toliko sa-.. liro/l/w K.ui	i^^a^^ Uvstva. Za časa vojno Je bilo v 84 redni, de so oddsli svoje glssove
vnih uradov, kajti strankina mašina je tako izvimnol^^ ^^ ukorokoč ne- se kendidate socialistične stran
'cljonirala, da mladorepublikanci niso prišli na kan- broj sekoeov, ki so bili naperjeni
didstsko listo. Največjo zmago je stara garda izvojevalalproti deUvstvu in dslavsklm stro
pri predsedniških volitvah. V srednjem zapadu, Id ja M kovnim.?f,?Si!ŽJf^wPO
nekoč trdnjava mladorepublikancev, so bili pri predsed-l^
hiških volitvah izvoljeni pristaši stare garde. Stara garda Lijo. v Kanaaau n. pr. je bu Ho-Je bila pijana te zmage in ko je stara garda v prihodnjem wat vršen v ječo In isto se je zgo-Jetu nastopila dedščino po demokratih, je pokaaala takoj]**, ^^"d^ih ^rJv^
eV začetku, da stara garda ni spremenila svoje taktike,	^^^^ pw. ter zahtevala gotovo vsoto densr
metode in politike. Stara garda je bila tako samoaavest-1 ganjeni. Tako mora delavstvo jo vseko leto za vzdrževanje te na, da je bilo VS* prav, kar stori ona, da se ni ozirala na plošatl kaoon. ker poeluše one, policije. To predlogo je prineeel kritiko pesti mladorepublikancev in drugih opozidjonal-I^J,1®	A ^ J?^0
[cev. Posledica je bila, da je bUa letos prt primarnih vo-L^^^^ p^Z , litvah tepena v svoji najmočnejši trdnjavi — Pennsylva-1 konodajna sbomiee ia sprejemal nlji. Poraz je prišel nepričakovano kakor strela a janega tako sakons, kl so bili po ^piji fl(>l)ji	dfnsmim mogotcem. ^ *
Roosevelt, kl je bil osebnost in je imel veliko osebnihUdJEj*^ nemme^iTboijše oboževalcev, je mrtev. Stari gardi se bo težko posrečilo ni ▼ dragih dršavoh./ Vsepovsod najti med mladorepublikanci človeka, ki izroči mladore- »tirajo delevotvo ia razdirajo do-publikance na milost in nemilost zopet stari gardi,	J7w!
med mladorepublikanci ni človeka, ki bl imel tak vpliv,Luievei njih politiko moč svo, kakršnega je imel Roosevelt Po vseh sedanjih znamenjih I ■vojim najhujšim nMprotaikom ostane najbrž razkol v republikanski stranki in vss avljačelr domokrašom aU mpnblikanesm. stare garde ga ne odpravijo.	|
Kakšno vrednost ima zmaga mladorepublikancev aa kov", trpeti morejo voled prod ljudstvo — zs delavstvo in farmarje? Mladorepublikanci deievekik sekonov, ker eo UvoU niso sa »premenitev sedanjega gospodarskega gistema, r d.rtovT>t aa°T0<UJn*. . 4
. .	r . ... . ,Tf Vi " "_«, 'levo j* n »»P potnika — demokrate
kakor mogoče nekateri mislijo. Oni so zagovorniki sa-Ln ^puhiiksncs — in u jik aedaj danjega načina blagovne produkcije in distribucije, so tepejo. ~ naklonjeni nacijonallzaclji železnic, rudnikov in so aa na-	e e e
katere reforme v prid delavstva in farmarjev. Tak Je njih I^JV Z^ŽVl-gospodarski program. V političnem ozfm so bolj MdLKi fiB Z^TSi m 2 kot stara garda. Ako bi tudi mladorepublikanci imeli vt- vealdh volitvek oddeli svoja gie-čino v kongresu In drugih posUvodajnih zborih, da teva-ltovs m kandidata soeieUstične dejo svoj gospodarski in politični program, ne bo aa
lavatvo in farmarje še UaU rešitve, ki Jo prinaša edtnolov	* l!'vUn
•premenitev ssdanjega najina blagovne produkcija In distribucije sa proflt v način blagovne produkcije In difltri-Duclje sa ljudske potrebo Sedanja zmaga mladorepublikancev nima druge vredno*!, kot da se poveča opoaidjs proti stari M* v republikanski stranki.
tega, da so jsvno nastopili proti velikanskemu profitarstvu In branili zatirane delavce in- farmarje.
Tukaj v Wisconsinu ne poznamo zakona, ki določa konšUblerje, d bi v času delavskih sporov pretepali žene in otroke, ko proteeti-rsjo proti znižanju plače .in po-daljhrtoju delavnika njih moš in očetov, in ko se pridrušijo boju proti odprti delavnici
Ni to posledice toge, kot bi oi tdo mislil, ker so mords demo-uretjo in republikanci v tej drša-boljši. Ne, kajti ti hlapci denarnih mogotcev ao vsepovsod enaki n povsod morajo enako služiti svojim gospodarjem in prsdložili ao tudi v Medisonu enako strupene protidelsvske zakone kot so jih v zakonodajni zbornici v Za-mdni Vlrginiji, Pennsylvaniji in v drugih državah. Toda zakonodajni zbornici v Wiseonsinu jc zadostno število socialističnih poslancev, ki so preprečili vsak spre-jem teh protidelavskih zakonov.
Is toge se rszvidi, de glasovi, oddani od delavcev in farmarjev, nekaj štejejo. V vseh drugih državah so pa delavci zavrgli svojo glasove, ker so volili republikan-i ce in demokratske kandidate in sedsj pe morejo prenašati posledice svoje nerazsodnosti.
Zapomni si delavec in farmar, da so delavski poelenci v zborni ceh v Medioonu preprečili sprs-;tem marsikatere predloge, ki je rfla strupeno sovražna in uničujoča za delavztvo in farmarje in njih strokovne organizacije. Seveda o tem kapitalistični listi niso nikdar ničesar poročali, ampek so vedno vse zakrili, kot da bi se ničesar važnega ne pripetilo. Kej-ti kapitalistično časopisje noče, da tri ljudstvo zvedelo, kej so dosegli dClevski in farmarski poslanci. Vsled tega je dolžnost, da delavci naročajo in podpirajo le take liste, ki pišejo v njih interesu, ki obveščajo delavce in far marje o vsem, kaj je količkej važnega za delavstvo in farmarje. In to je socialistično časopisje, ki e vedno zvesto delavcem in farmarjem in ne taki listi, ki obrača-je plašč po vetru, ki danes agiti
blikanei in demokrati se sploh niso apeli priti ns dan o predlogo, ker ao se bali hudega boje v zakonodajni zbornici in napada od senatorja L. A. Arnolde in poleg te-eg te-» bi biU zaznamovani v javnosti kot sovražniki delevstva ter končno bi sprejem take predloge pognal še ve| delavcev in farmar-m v socislistično stranko.
Ia tako je ljudstvo obvaravoao najbolj ' drastično protidelaveke predloge, Id je bila v zadnjem času predložena v zakonodajni zbornici v Wieeonainu. Delavstvo nsj da je bUa ta predloga predložene od demokratov in ro-mblikencev, ubita pa od oocieli-
stov. Delevotvo je obvsrovsno pregenjenje, farmarji pa pred poviše-! tirni davld, ker bi vzdrževanje dr-i lovne policijo štelo ogromne voo-te denarja. Pomisliti pe morejo tudi, da, bodo delavski nasprotni še vodno' poskušali spraviti ne varno take predloge in ne smejo 'misliti, da je s tem končan ta boj.
Delavstvo oe mora orgeniaireti politično in pri vsakih volitvah od deti svoje glasove socialističnim kandidatom, ako se hoče otresti delevskih izkoriščevelocv. Vsek glas šteje. No volite kandidatov, catere priporoča Gompors, ampak kandidate, kstere priporoča socia-ieUšna stranka, ako hočete uživati boljše čase in ako hočete imeti boljšo bodočnost — (Po tfihrau kce Lcaderju.)
ke. Socislistlčni poslanci v senatni in nižji sbornici so preprečil sprejem kakih ducst delavstvu sovražnih predlog. Nsj • omenimo samo eno, tikajočo se državne po Udje.
Ta predloge je imela številko 146-A, in je sahtevela ustanovitev in vsdrševsnje državne policije
tno zbornico aenstor Monk, k jc sestopal okraja Clark in Wood Predloge je obsegsls deset s stro jem pissnih strsni in v nji se glasilo, Vda bo državna policija preprečile zločine, vzdrževala mir in red, aretirala in tudi obeodila sločince in uveljavila zakone krajih, kjer lokelne oblssti ne morejo eli nočejo izvršiti svoje dolž noetl". Nemen predloge je seveda bil pregsnjstl delevstvo, ksr je bi lo selo prikrito povedaho. In ak bi bile U predloge sprejete, tode, bi se pričel terorisem se delevee in fermerje; In to bi bil šele začetek. Toda delevstvo in farnJerjl v Wis-consinn niso bili nikdsr "oblsgo-dar jeni" s to "dobroto". Sprejem te predloge eo preprečili soeijsll-stični poslanci. Ko je bila predlo, gs oddsns posebnemu odboru, so bili socialisti na atraži. Ko je ee-netor Frank J. Weber čitel do-tično predlogo, ge je zgrshils jese in pričel jo je takoj aspsdsti. Postavil ss je pred demokratske in republiksnake senatorje.
Debata o dar vinizmoe
Jaleigh, N. O. — V dvorani tu kejŠnjege državnega učclišča je bilaN17. t. m. javna debate o darvi-nizmu in evoluciji. Evolucijo jc zagovarjal profesor na omenjenem učolišču dr. Z. P. Mctcelf, nasprotno stališče pa rev. dr. W. B. BiUej, pastor prvo baptistov ske cerkve v Minneapoiiau. Dvorana js bila natlačena poslušalcev Profesor , Mctcelf je zoatavil pastorju BUIctu štiri vprsšanjs 1. Zakaj se živi organizmi tako lepo vrste od protozoona (enocc-ličer) do človeka, od bakterije do regrata!
je odgovoril, da soto, ker po tem redu od ve Ae človeka." (Paotor ni povedal, kdaj je Bog ustvaril bakterije, o katerih ni govora v ov pismu.)
Zakaj imajo višji živi organizmi nerabne pritikline kot jc slepič, ki so znani kot rudimenti?
Rev. Rillej je odgovoril, da on ne verjame, da bi bil kak rud}-ment neraben. "Bog je vsako stvar namenil za rabo, toda ljudje še niso odkrili (I) porabnosti.'" Dalje je rekel, dis slepič mu ni odveč. Ko je dr. Metcslf opozoril pastorja, da Ime na sebi še 186 rudimentov — kakor vsak drugi človek t- kot ne primer Štiri okrnjene kostne členčks na koncu hrbtenice, je pastor odgovoril, da on jih nima!
3.	Zakaj posamezni organizmi v svojem embrijoničnem rszvoju gredo skozi prooeo ponavljanje raznih živalskih oblik, katere izgube, ko so popolnome rszvitdf
Psstor je odgovoril, da to ni ree 1 — čeprav se bi lahko prepričal.
4.	Zakaj ni med foeili živali in rastlin, ki so Živele v premogov i dobi, nejU niti ene cvetne rastline niti enegs seeelcef
Bev. Rillej je odgovoril, da "tem doli v tisti dobi jo Bog pri-čel ustvarjati," toda on misli, de so sosalei starejši kot so fosili Is premogovs dobe I (Ako je Bog pričel ustvarjati šele v premogov! dobi, kdo je pe ustveril snoceli-čarje v paleoaoiški dobi in trilobita ter primitivne ribe v kam-briški perijodif!)
«jer oo i i dele veke koristi
f
M
MlWTOBftXI TMota PO-PlšiTU PRKMOO.
New Tort, N. T. — (Federated Press.) — Ob času, ko je pred ne-kaj dnevi 40 operatorjev a neunij-skege polje mehkega premoga konferiralo o trgovinskim tajni kom Hoovsrjem v Weshingtonu glede mekaimelna cene premoga, eo ai newyorški trgovci mialili, zdaj jo šes, ds podražimo premog In reo oo pognsli ceno ne drobno od enege do treh dolsrjev pri toni mehkege premoga. Rekli i vihtel I ^ previčeni do podrsšanja, ker
mm,
pe katerem bi mehijeli deleveke in fOrmereke organuaeije In Butali v
pest ia jim bral levite, de jim je|J* premoge še malo. takoj sleslo srec v kleče. 8ploh je '	■■ *
prepovedal priporočiti predlogo | KZVAEKOST tOll | tOOO. zborniei v aprejem. Rekel je: "Do-1 Ooonto, Wls. — IMotni Wil-klereem jae član sakonodejne lard Leigh je igral s drugimi deš-
Meteoriti.
Delavoe lahko proei vse tvoje livljenje Bogs za kruh, pa ga ne m> dobil. Kruh js v rokah kapita-listov, ki ga ne dajo saotonj.
e e o i
Kmalu bo treba braniti demo. kracijo v Italiji 1 Ameriški kapi. talisti so uloiili petdeset miljonov dolarjev v razna podjetje v Italiji, ki so bila prej v rokah Nemcev. Pozdravljena naša nova kolonija 1
e e o
Lloyd Oeorge kliče Rusijo, da se ne j oprime "rešilne vrvi", katero ji je on vrgfL
Aha, že vemo 1 Rusija naj nave. že na vrv svoje industrije in na-ravne zaklade in George naj pe-tegne — in Rusijs bo "rešena"« e e e
Najvišji aodniki, ki mečejo de. lavcem naklonjene zakone v koš, sodijo tsko kakor delavci volijo. To je čisto naravno. Kadsr bodo delavci volili drugače, bodo tudi sodniki sodili drugsče.
V« e
Ko je papeštvo v erednjem veku prisililo svezdoznanca Gslileja, da je preklical svoj resnični nauk o vrtenju zemlje okrog sw>-je osi in okrog solnoa, ss je gV lileo pri vratih obrnil in rekel i "Vrti se ps le!"
Cerkev nima več tiste moči, da bi koga prisilila preklicati resni-co o razvoju življenja iz nižjih oblik v višje, če bi jo prav Imela
—	življenje se kljub temu razvi-
Enkrat ~ morda še to stoletje
—	bo cerkev priznala tudi to resnico kskor danes priznava resnico o vrtenju zemlje. Cerkev je že stars, gluha in slepa, sato se ni čuditi, če zsostaja tristo let zs e-nergično znanostjo.
e e e
Kakor dokszujejo dnevne vesti, je Irske še vedno v dobi reformacije, ko so se kstoličani in protestantje pobijali med seboj v čast in slsvo božjo.
Kskor izgleds, bo Irska takrat svobodna, kadar so Irci pobijejo med seboj.
e o o
Kapitalistična družba sloni na ignoranci izkoriščanih slojev. - >«>. - - *a o o	—.... m
Frančiškanska kompanija trpi na vročini, pk trpi (in kaj še pride!) Zdaj ee je spravila na br, drja. Kerne, vrhovnega sdravhi-ke naše iednote saradi kontrolo porodov, urni frančiškanski petelin se Ishko devetkrat na glavo poetevi z vsemi svojimi neumnimi, skeletonskimi, latinskimi frazami, fakt je, da porodna kontrole obstoji — nsmreč ss bogatine (in za farovže tudi) kljub vsem postavam in grehom!
Ako bi bil pater Kasimir reven delavec, ker ni, in če bi imel družino s osmimi otroci, kstere nima, tedaj bi razumel položaj onih revnih rojakov, ki iščejo po-moči pri zdravnikih in katere o-menja dr. Kern. Kaj vedo okrnjeni frančiškanski aamci o težavah velike družine delavčeve, ki trpi pomanjkanje in bolezen, kader je oče brez delef
Dr. Kern ime pravi Postsvs je tuksj, tode vssk drževljsn ims pravico delsti, da se postava spremeni ali odpravi, zlaeti postava, ki je samo za siromske, do-čim jo bogati* lahko prelomi kolikokrat hoče.
o e e
Kakor čujemo, napove Brysn vojno rsdijotelefonu. Ts krivo-versks iznajdba js v konfliktu I biblijo. Bog ni nikoli telefoniral, temveč je osebno ^išel ns sem-1 jo, ksdsr je govoril s Evo, ksčo, Abrshsmom in drugimi židovskimi očski. Zato proč s rodijotele-fonom I
Voliva, Billie Sundaj in Kes!-mir eo obljubili regiment krišer-jev.
0 0 0
Kdo Je smegsl v vojn! ss de-mokrscijof
Odgovor jc dslo nsjvišje sodišče, ko je rssveljsvilo zskon proti otroškemu dolu.
e e o
Pred tremi dnevi Je emerišks vlsds posod 11 s ruskemu carju tri miljone dolarjev. Denar Je prejel Bshmetijev. (V Weshingtonu -še zmirsj pišejo 191S.)
e e o
Kssimir bo imel dom, nune bo-do imele "free meal tieket", tereni bodo ps imeli $50,000 dolge.
K. T. B.
sborniee. U pmlUga ne bo nikdar ki ŠQgo. Pri igri ga je ssdsla žoga poetela zskon." V odseku sta vo v senee. Deček ee je neseveeten dile boj pvoti predlogi pmi. ne s izgradil aa tla. Ostal
Wrh«r ia J Je umrla v
uannoA murointrvA.
Herminie, Pe. - Ze priobče. a je dopieov uredništvo "nišeeer ne računa. Vsote poleg poeUnege ssso izročili uporništvu, kl H. Viti. Ka prad Isti do svoje sssrti, ki je neatopOelbe iele erečoailo pri
je v neseve-
SEJE IN SHODI.
Fetler. Kom. — Nsinanjam čla-non Jn Anicam dniltv. it 411 SnPJ, da i® bilo ns seli predlagani da se mora vsak član našega uilva udeležiti vsaj vsake tretja .«ec seje, de ne se bo postopalo i njim ^po pravilih. Prihodnje seja L vrli drugo nedelio v mesecu Ju-;,iiu ob deveti uri dopoldne v prostoru rojuka Antone Intiharja. — Martin Jutnik, tajnik.
hrontenac, Matu* — Obveščam v»e brate druitva Celje, »t. 27 SNPJ, da se moralo prihodnie seje, dne «. junija ▼ polnem Itevilu ude-leiiti, ker bomo imeli za rešiti več važnih zadev in bo treba tudi izvoliti novega tajnika, ker bom jaz to službo pustiL — Kari Slapiak, tajni*.	- x •••'
Raclne. Wt». — Na zadnji mesečni seji druitva Slovenec, it. 08 SNPJ. dne 7. maja je naie društvo sklenilo, de opozorim vse člane na-irga drultva na polnoltevilno u-deležbo prihodnje meaečne sele, ki se bo vrftila dne 4. iuniia in prične ob pol desetih dopoldne. 'Na dnevnem redu imamo več zelo važnih zadev, ki jih moramo reftlti. Naie društvo priredi dne 18. iuniia vrtno veselico na Kušlanovi farmi, s katero bomo praznoveli 15-letnico obstoja našega društva in društvene blagajne. Čimveč vas bo, loiie bomo na seji ukrenili, kako naj »e veselice vrši. — Frank Ger-iak, tajnik. _____
kdo jb ta Človek?
Oičerin je ie t Italiji. Genova, 23. maja. — Trije glav-ni ruaki delegat je Cičerin, Kraain in Vorovakij ao ie ootali sa par dni Santa Margheriti, kjer ae vrie pogajanja za trgovinaki pakt s 11«! jo in Sovejtako Rusijo in je pripravljen dati v imenu aovjetov večje konceaije parobrodnim družbam, katerih parniki bodo pluli med Genovo, Neapljem In Trstom ter pristanišči ob morju.
RAD BI IZVEDBL
kje ae nahaja Alojzi Čargo doma iz Vrha pri Kanalu na Primorskem. Leta 1911 ae je nahajal nekje v državi Colorado. Iščem ga na prošnjo njegovega brsta Andreja Čsrgo, kateri ae je nahajal sedem let v ruskem vjetništvu in je šele pred par meseci priiel domov, kateri mu ima sporočiti veliko zelo važnih zadev v stari domovini Cenjene rojake iirom Združenih držav proaim, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi to sporoči, če bo pa ssm U oglaa čital, naj ae meni prijavi, ali pa avojemu bratu v staro domovino. Moj naslov je Steve Skrt, 2046 N. 20th St., Terre Haute, Ind. (Adv.)
San Franciico, Cal (Feder. fresa.) — Predstavimo vam Božo Mitošcviča, urednika jugoslovanskega lista, ki iivi v Ameriki le več let, a še danea ne ve, v kakšni deželi se nahaja. Miloievič je rekel v intervjuvu s poročevalcem Federated Pressa, da dela med svojim ljudstvom sa nekatere ide-jalne ameriške fundamentalnoeti kot je n. pr. svoboda govora, svo-boda misli in nov duh bratstva. Miloševič je najbrž diplomat, ssti-rik ali pa človek, ki potrebuje nekoliko informacij o "idejslnih ameriških fundamentalnostih ".
RAD BI DEVSDSL
za mojega prijatelja Adel Faj, pred 6 leti nahajal ae je v Chica-gu, 111., prosim čitatelje ako kdo ve za njegov naslov, da mi to naznani, ako bo sam čital ta oglas, naj se. mi prijavi nemudoma. Poročati mu imam vafye stvari iz stare domovine. Hoj naalov: Frank Kemperlc, P. O. Box 167, Pittsburg, I1L
i. u *
SLUŽBO SPREJMI
Dobro isvežbani upravitelj zadružne ali kooperativne prodajalne. Razume vaa nakupovanje in prodajanje blaga kakor tudi vse potrebno knjigovodetvo. Zmožen angleškega, slovenskega in hrvst-ftkegs jezika v besedi in pisavi. Ima večletne skušnje v ti stroki Za pojasnila pilita na noslov: "Grocerjr elerk," 2667 So. Lswn-dale Ave. Chicsgo, 111. (Adv^)
NA PRODAJ RAZNE FARME.
40 akrov, vse isčiičeno. Dobrs poslopja. 5 krav, par konj, 160 kokoši, vse kmetijsko orodje in del pridelka. Vss sa $6000.
80 akrov farma. Dobra poslopja. 6 krav, par konj, vae kmetijsko orodja. Blizo mests in poulične kare. Za $6000.
200 akrov, 18 glav Živine, par dobrih konj, vae orodje. Hlia is opeke sezidsns, velika itsls in ■ilo. Vso gu $11.000.
137 akrov. Precej dobro poelop-je blizo mesu. Kmetijsko orodje se proda za nizko ceno $3600.
40 akrov slabo obdelsno, poslopja v slabem stsnju so proda sa $1000.
Vse to so lahko kupi tako, da " odplačuje tudi na Uhke obroke. 1'ridite v Grand Haven takoj ali »•itn pišite v angleškem jesfku ss »»jaanila na naslov: H. B. Proctor
irm A Home Companj, Grand • i« ven, Mich.	(Adv.)
i •__
8LAVHO STARO ZNAJTO ZDRAVILO MVOOIM POMAOA.
Tisoče bolnikov na lelodčnlh boleznih ss zshvaljujs sa uspeh po vživsnju Evropskegs Krvnegs <'sja. Mnogokrst rszne bolezni kot naprimer: žolčni kamen, rak, "prtnica, slaba prebavo, ulčere na žoledcu in prebavnih orgaaih, 'Kube al aati do jedi in sguba "panea so vsrok sa splošne laične nerednoetL
Ako so čutite leni, Imste sUb okus v ustih, beli jesfk, zguba »petita, brervolja, tedaj bi morali ' '»vati Bvropejeki Krvni Čaj. To j« neravno sdrsvilo in deluje Is-vratno v želodcu, krvi, jetrih in "biatlh, ter ponsaga isvrfcvstl ■vejs delo organom. Cena Evro I»>kega Krvnega Čaja je $1.00, katerega M polije na naslov po prejetju denarja. Gnentker Resse-*r Co, CoUiawood SU. (leve
cm
ODOOVOR.
NAZMAEILO UT ZAHVALA.
žalostnega srca nasnanjamo
rojakom in sorodnikom iirom A-merike, tužno vest, da nam js po krstki srčni bolesni sa vedno sanmi dna 83. aprila 1922, naš ljubi ainček
PRAVE DRAPTIHA
star lest lst. Pogreb oe^e vrlil dne 26. aprila t L Bil je član Mladinkaaga oddelka pri društvu "Bratoljub" It. 7, 8. N. P. J. v Claridge, Pa. Prijazno ae sahva-limo aa darovana kraane vence botri Katarini Iatenič in enako tudi družini Joeeph Jereb. Enako lepa hvala vsem, ki ao darovali kraane iopke svežih cvotljle, ter nu tolažili ga časa nesreče, ter se vdeleiili pogreba v velikem Itevilu. Hvala vsem. .Tebi dragi sin-Ček, bodi lahka smerišks zemlja, počivaj mirno. Salu joči ostali: Math in Marija Draftina, stsrlli; Msrjr in Paulina, sestri; Mstavl, brat. Vai t Claridge, Pa. Boz 231.
ROJAKI 8L0VBV0I, POZOR 1 Kadar prideta v Chicsgo in imata kovček ali drugo pohištvo na kolodvoru, no oslrajts se okrog kje bosts dobili Ekapreemana, da vam pripelje stvari na določeno mesto, ampak takoj se obrnite na moj naslov 1844 So. Raelns ave.„ ali pa pokličite po telefonu, Canal 4678. To naj valja tudi onim rojakom, ld gredo ven la Chloage. To delo opravim jaa prav po smerni cent Jamčim pa, da bo voakdo se-dovoljen a mojo postrežbo, ksr imauuie 18 lat akulnje v ti itroki. Udovioh, 1844 So. Raoino Ave^ Ohioago, m.
Gornja slika vam predatavlja John Mrsvljo, po domače Snado-tov Ivan, doma is Podpeči pri Borovnici. Noj omsnim, ds ms res ni veselilo zskonsko življenje Ob strsni možs, ki je tskoj po poroki povedsl, ds je bolan in da mora iti k zdrsvniku, ker je sslo hudo bolan in res se je hodil več tednov sdrsviti. Pozneje mi je tudi povedsl, da je že dlje čsss bolan in da je skoro gotovo obolel vsled preveč raskoinjega življenja. To rej kakino veselje naj imam jaz do takega možat In danea tudi jas lshko rečem, ds sem res araČ-nejia, da sem strsn od tsoega možs. Ds aem ts jsz očistila ss aredstvs, ki se imenuje denar, je pa rea čudno, aaj ai vendsr imsl denst pri svoji sestri shrsnjen in ne pri meni. Kolikor sem jsz Imsls denarja, si mi ga vendar ti dal. Svoto, ki sem jo odnesla od tebe, je bils res selo velikenaka, celih $60.00 (šestdeset dolarjev). Torej tvoj denar le išči drugje, eli pa ae spomni izreka, da kdor hoče denarce imeti, mora doms sedeti, ne ps rszkoino liveti. Na tvoje podlo obrekovanje dobim jaz lah ko vssk čas doksss, ds js bilo moj s življenje v stari domovini počteno. Ds sem sa tebe pijačo delale, to ni resnics. Bes pa je, da ae mi jc pri kuhi poneerečilo, kar se lahko zgodi marsiksteri mladi gospodinji, ki je le ne izkušena, ker malo jih je, ds bi prišle aem iz starega ie kot učene kuhsries, Šs posebno ps če se upuiteve moja starost 16 lst, kot ssm bila jas. Tukajšnji rojaki so ss pa is pričali, da nisem ros lak© nefarna zver, kot me ti sliksl in so še danee vsi eeli in ie nobenegs ni obgrizla. V tvojo Milino po ne pridem več, nlksr ss ne boj, po-skusili so le to drugi, ds bi ase sprsvili nazaj k tebi ali vse msnj, nise njim poerečilo. Ne fl mi is spomins bolezen tvoja, kolikor ei jas razumem, na karte ae imam pa tebi zahveliti In eopro gu tvoje sestre, ker tudi ti ljubil stolček ia vidva sts me nsučils ns karte, jaz prej nisem popolnoma nič razumela nanje Sedaj si in lahko zahajaš po nasvet« kamor tebi drago, eieer pa aaj ni m. da samo sa Itevilo se ps i ne splsčs biti prt tebi. Ketert med neja je bolj rssočersn rea ne vem. ali ti. ali aem jez. Joeephino t rbea, Clevdend, Ohio.
KITAJEC MAČET.
/
Na Kitajcem navadno plsčuje-o zdravnika, da pasi da sts sdravl in kadar kdo oboli ss sdpsvnikevs plača preneha. Ta "Kitajski načrt" ja gotovo pravilen v principu in kolikor ae tega tiče imamo mi Amarikanei upreien vos pred konji. Kitajski jistem ja aat praktičen v tam, da aa lahko reče gplojnom napredku današnjega življenja kakor pravi etar Urok ena unča varnoetl ob pravem času s več vredna kot oel funt zdravi V Trinerjevo grenko vino ee popolnoma vjema g tem kitajskim načrtom. To adravilo vam očisti vsi Islodoo in vae prebavna organe, ter lato drli čiste in s tem od-ene morafkataro nevarno bolezen ki bi aa drugače salo talko ubranila. Ako oo nebi odstranilo tokal na ali druga strupe kateri ss stalno shirajo v človeikem telesu, ki nI sdrnv. Nali odjemalci popolnoma razumejo to vrodnoot. Do-»rosnani lekarnar v South Bend, Ind., nam jo pisal a dna 4 maja, L i "Trinerjevo grenko vino je svrston produkt in ljudje ga( ljubijo. Mi imamo odjemalce, ki javno povedo, da jo to edino adravilo, ld jih drB sdrsvs njim daje mol in olaat do jediL In kajpak lelimo vodno prodati našim odjemalcem kar jo najboljšo." Drugi lekarnarji In trgovci a adravlli so enakega miHjenja. (Adv.) Maj 24
Mr. Joeeph Triner, predsednik Joeeph Trinerjevo družbe mednarodno poznan kot lastnik in isdo-lovatelj Trinarjevega grenkega
vina in drugih dobro snsnih Tri-nerjevih zmeenih zdravil, bode odpotoval dne 17 junija t. L na par nlku "MajeaticM v Evropo in pre-iakal trgovinska prilike In zmožnosti tam. Joseph Triner je v a družba se je odločila, da ustanovi svojo podružnice v Ceho-Slovskiji, Poljakem, Avstriji, Ogerskem in v Jugoslaviji. Njih nsmen ni lo u-stsnovitl podružnice temveč tudi kjerkoli bo to mogočo pripraviti laboratorje sa izdelovanje Triner-jevih zmesi. (Adv.) Maj 84
SLOVENEC VDOVEC
star 46 let aa iell sesnaniti a Slovenko, priblilno enaka ataroeti In mlajiim od 36 let aa nI treba oglslatl Gre ae v avrho lenltvc Vae druge podrobnoetl ae pogovoriva potom. Pisma pollite na na* slov "Vdovee", 2667 S. Lavrndale Avo., Chiosgo, 111. (Adv.)
"Slovencem naznanje"
Kdor ioli v vročini iti von na deželo, dobro stori ako obllčo naloga rojaka ANTON MLADICA v Algonquin, 111., tam ja sabavo dovolj, ribolov, kopali-ičo, domača kuhinja, prenoči-Ida in polog drugega tudi izvrstna hladna studončna voda. Pilita ali pa nasnanita po tolo-fbnu avoj prihod, da vam pripravim prostor na vaa. Sa toplo priporoča na oblak. Anton Mladič, River Road, Algon-quin, III. (Tolofon 10).
SLOVENCEM V CHICAGU IN OKOLICI
Ljubiteljem naravo, ploaa ln godba ae nasnanja, da v nedeljo dno 28. maja bo otvorjan novi
ALTON PARK .
v Willow Springa, HI., ki lati na pol pota mad Chicago in Joliatpm tik. Chicago * Joliet električne železnice In tlakovu-no coata, ki vodi la Chicago v Joliot Chicago * Joliot električne železnica se ustavi prod vratmt Alton Parka. Vatopnl-na na park io proata. Idealen proator sa društvena in klubo-vo piknika tor poeta j a na turi ata. Plaa ae vrli vsako aoboto ln v nedeljo popoldan pogno svočar. Igrala bo "Original Marygold Syncopatora" orehe-MBS*
Lastnika: Vordorbar and , 1334 W. 18th Street
CHICAGO. ILL.*
SVILENE NOGAVICE,
bole, črne, alva, rujave, kakor tudi najnovejie "Champagna" barve. Naia posebna cena
8 pare za $1.00.
BLUEB
la belega ali avetlo rujavega batlata (Voile). Okralene kot slika kale. Velikost 88 do 44. Cen s
$1.60.
V slovenski trgovini JOMV OOTTLEEB, 1821 W. 22nd St., Ohloofo, 111. Raspoilljamo poštnine prosto. Piiits po eenik.
H. J. F1TZGERALD
OSKRBNIK POGREBOV
M Issfi Slsls
Prodajam raan o vrstna cvatllce, alika In okvirja.
POZDRAVI IZ NEW TORKA.
Pred odhodom nn parnik la on krat poadravljam nn Chis-holmu, Mlnn., mola In otroke Blstnik, »ostro in brato, kakor tudi njihovo družine, dalja tu-gnanco In rojnko na
dl druge Chieholmt
u in ostalem Rangu Ur Iirom Ameriko. Vsem kli-čom poadrsvljeni in na avida-njo. — Ob toj priliki ao tudi ftollm zahvaliti tvrdki Zakraj-ček A Coiark, od katorth amo bili tako prljasno aprajoti ln dobro poetrežoni. Zato to tvrd-ko tudi drugim priporočam. — MarfjLrota Blntnik in ain John
Ko aapuičam Amarlko in odhajam v Jugoslavijo nn oblak na parniku La France pozdravljam io onkrat ovoje prijatelja in snanca v Elbart, W. Va., kakor tndi vae rojnko po celi A-morlki. Vaem priporočam tvrd-ko Zakrnjlok 4 Colnrk v New rt — Alo;
DOMAČA ZDRAVILA,
ZaCImIm la mUUm aSravtla, ktUr,
'DOMAČI
v knijlel
ZDRAVNIK"
M^AA ne oaIMI vwo ▼ amagi«
h MknSM
h«| i
MATH. PEZDIR,
a«i rrs, car Nag s«*, NBW VOUK. g. V.
Farma na prodaj.
Proda se 80 akrov obsegajoča farma, 3 konje, 11 krav, 20 praildev in 160 kokoši. Vse polno kmetljskegs oro-djs in mrva. Piiite po nai cenile za druge farme na naslov:
ANTON tAUUN,
Bo* 30, Muakegon Haighta, Mich.,
ali pa na:
HENRY H. MEEUWEN BERG, Muakagon Haighta, Mich.
BREZPLAČNO
ljudem, ki bolehajo na KILI.
Yort — A loj sij Hiti
10,000
balaj« PLAPAO lo keilšiso e
iflMa arf ta lia idajtiuk, ktštfi m fOMio (MHSi artaSaSk ■Mb. M'Miln*
"SKuSSni Rar
Prodno ao podam na Broko *
morje na parniku U France oo j	^ ;
tam potom fto onkrat poalovim
od ovojih prijateljev Jn^rugih | n ^
'	* ismse s»Uss»Sa
*t*m 0 O i I a »ni
rojakov v Chlcegi In drugod 2lvell val skupaj, dokler so zopet ne vidimo t Jaz potujem akosl tvrdko Zakrajiek * Ce-šark In ker aem bil jaz z njeno postrežbo zadovoljen, to tvrdko tudi druigm priporočam — S pozdravi nn vue. John H ar-
JUGOSLOVANOM V CHISHOLM IN OKOLICI.
LOOK OUT ZA PUACL
IMMM^J piltiSS. a. hosvat, loss w. ssm su
NAPREDEK.
•'Prosvsta" pile aa blagostanja, ljudstva. Ako ae atrlnjU a njenimi idejami, podpiraj treovee, oglalajo v Prosvstl. — V salogi' Imam vaa blago u vsakdanja po-f trebičlne po amerni aani.
pc
IMPOETIBANE
KRANJSKE KOSE
la	---».U.
Velikost SI la TO
Cena $1.00 a rlnlkem.
MATH. PEZDIR,
Bee TTg, Cl«r Hali Ste« NEW VOUK, N. T.
Neša Banka vabi vse Jo poBlulijo v svojih sad
ds
sam • *
$1,400,000. Po-
je velike ln verne bei premoftanjam e svoto ned
To Je banke kjer dobite vae _ atrešbo. Naši odjomalel so naši prijatelji ln ml amo vedno prlpsevllenl S veseljem poatročl, ne le v benšnlh sedevab Umveš v Vaeh oclrlh kjerkoli mogoče so naše akušnje Is moči na mspelego.
Vsš rojak J. Osbolt je tul veše potrebe, ogleaite se
Koderkoli mislite o benčncm podjetju tedaj se spomnite nsi
FIRST NATIONAL BANK, Chisholm, Mlnn.
ZNIŽANA CENA.
Dospele je novo enhe grozdje.
MnškaUl
jagod«, bekae
sladke
ioK
ntoV(t,,$
• M

funtov ...,.,......#•«.>$ 4.8$
Male trna grško frosdie, eele " aladko, bakaa »0 funtov... .9 g.»0
rie. v rašlak, bekae Hi
funtov ....,....,...,«,,.a>e.7S
Brtojeve
funtov
Jagode, vreče lii
» * * ...»..».#»..»»$
$.84
l naroČilom pošljite denar.
MATH PEZDIR,
Bes TTS, CUr Hel Nov Veek, M. V.
UPEAVNliTVO vso naročnika In šttaieljs. naj nikar ae kupujejo
poaebnoatl iz
ld aa nahajajo v Ustu. | ao direktno aapoljlvi naj bo aale previden in aa j. če lo mogočo prodne kuj oglasov, pr»-prw*e i odgovorni lo egl bone i4gir»ruaall aprevnlčtvo In na Ogtaaa Imamo aste,
plačali list, kateri ja daa arašjl v Uskaraš In Torej bodite previdni, lo pa nabrilste. toda j vae te pri
PROLETAREC
Narolalae anale |U0 tf,
S ^	148188«
Naalov: PROLETAREC aaaa w. aaik n, CHICAGO, ILLINOIS. Pilila pe ael šealk kajlgl
I POZOR!
(April SMS)
da vam
Jo pravotaano, da
uetavlmo. Ako llata m
K'moto, je mofoša veUve ker nI bil plaiaa. je vai lUt plačan la ga prejmete, je ssegels i jen, valod napačnega va, piiite nam dopIMen ki navedite stari in nov! naalov.
Nali aaatopnlkl ee vel dra-Itveni tajniki ki drogi aa* pri katerih
Naročnina na eoU loto je $6.00 in sa pol leta pa |2.50. Clanl S. N. P. J. pladnje aa pol leta $1.f0 in sa cele leln $3.60.
Za Moato Chicago Je sa leto $6 JO, pel lota $3.28.
Za Evrope atano aa pol lo* ta H00, aa vae loto pa HM.
Tednik atano aa $1.70. Člani doplačajo gOs aa poštnino.
Naročnino lahko tudi aanai pošljete na naalov i
UPRAVNISTVO
^PROSVETA*1
BH7 S. Lawndalo Ave^ CHICAGO. IU.
!t
oficuelna naznanila
' s. n. p. j.
=r
MMŠKHJZ PRAVIL IN KAZNI
U Prejeli smo pismo od nekega liana, v katerem ae iati pritofu -je, da ae pri društvu, katerega lian je on, ie delj česa kriljo pravila. Društven predaednik je bil ksje večkrat opozorjen na to, to-.da nič ne izds~Kršitev pravil ob-ntoji v tem, kef ae kaznuje z denarno globo člane za vsako ne-udeležitev društvene sejof in če šlsn globe ne plsčs, se ifsznujs s petnajatdnevno auapenzijo od bol jeiške podpore. Član želi, ds to priobčimo r uradni številki Pro svetf in da damo pojssnils z osi rom ns stališče glsvnega od bo rs glede tegs. — Točks 8., člen 15. pove dovolj jssno, kske so dolžnosti vsskegs possmeznega člsns s ozirom ns društvene seje in ke ka kssen gs zsdene, če ne izpol njuje teh dolžnosti oziroma, če krši pravils. Društvo nims pravi eo ksznovsti člsns bolj strogo, kskor dovolijo prsvils, posebno pa ni dovoljena denarna kazen v takem slučsjn. Citati js trebs prsvils in se nstsnčno po njih ravnsti, in to veljs ne ssmo zz /IJens, temveč zs eelo društvo. To je stališče glsvnegs od borz in drugih pojzani! glede tegz zmatranip potrebnim.
gu, temveč bo lahko tak lizt ure jevel tudi, ako stan nje drugod. Plače po dogovoru.
Kdor ee čuti zmožnim in kogar veseli to delo, nsj se zglssi v glsvnem ursdu jednote ašebno e-li pismeno.
Vinoont Oainkar, predz. 8NPJ
IZ UBADA PREDSEDNIKA OLAVNEGA POROTNEGA ODSEKA.
da bo šla lahko na splošno glasovanje.
Društvo "Cvetliea naprednosti", štev. 233 8. N. P. J.
ali in gleds v bodočnost, kf se ja sni pred njegovimi očmi, kzjti on stremi za novim domom, zs novim zbirsliščem, za novimi
Ind., dne 9. aprila, prijatelji.
Okoli petintrideaet let je romala nepretrgana vrsta — a tre-
Kokomo, 1922.
Frank Itular, tajnik. Ignac Uršič,- predsed. Anton Medved, blsg. Ntavljsla na obrežju jezera Erie.
Ta inieijativa je bila predlo- Itecimo, da jih je prišlo vzako le-
ne
IZREDNA PODPORA.
, GIzvni odbor je nz letni seji, ki zs. js vršils meseca jsn. t. 1., jrpoštevsl mizerni industrijalni položaj, ki je szvlzdzl po vzej deželi in vzled katerega je prizadeta večina našega članatva. Ker zo nekateri naši člani že dolgo brez dele ia ker jih je veliko, ki bi ualed eiromaštva ne zmogli ases-mente, je bilo sklenjeno, da so ie-kim žrtvam pozrags a saeamen-tom skozi to kriso in se jih teko obdrži kot dobroetoječe člsns jed-Mrtc. Nsmen glsvnegs odbors je bil vsekakor dober in hvalevreden. Storjen je bil ta sklep is izključno humanitarnih in bratakih motivov. Priobčen je bil epel ze pro-etovoljne prispevke — zpel ne tiete, ki le delejo zli zo keko dru-geši v stsnju, da pomsgsjo tistim, ki ne delajo in ki si ne morejo pomsgstj. Ker nc bodo pokrivali prostovoljni prispsvki, se ims po-megeti iz sklsde bol. podpore.
In neketere društve, kskor tudi neketerl poeemezni člani, so se temu epelu velikodušno odzvsM. Derovsli so in prispevsli v podporo svojih manj srečnih brstov, kolikor so mogli. V resnici amo lahko ponosni ns tsko solidarnost in na tako bratako čustvo naših članov. Ali Istočaano moramo! priznati, da imamo tudi ns* kej takih v naši sredi, ki skušzjo to velikodušnost drugih izkori-Ičstl. Izvedeli zmo, de ao pri ne-keterih društvih členi brez delz ali na atavki, katerim pa ni aila ia ki lahko prebolo to krizo brez tuje pomoči, pa vzeeno zahtevajo, da as tudi za njih plsčs ases-ment iz sklada isrednih podpor. Vpijejo, ds so tudi oni brstje in ds mors veljsti tudi ss nje ene-kopravnoat.
Ampak mi raiumemo enako pravnoat in bratstvo vss drugače, aato bomo tudi skrbeli, da taki slementi izredne podpore no bodo deležni. Krsjevns društva, ki izaajo prosilce zs izredno pomoč, Opozarjamo, da atrogo pazijo nz take ljudi in jim ne odobrijo tozs-devnih prošepj, ker aieer bomo primorani pozvati njih na odgovornost. Mi gledsmo strogo na to in ae trudimo, ds se podpora deli pravilno, to je ssmo onim, ki sa nahsjsjo v izredni revščini, kskor js bils nsmenjens, krajevna društva pa nam morajo pri tem iti ivea|o ne roko, kejti brez pomoči krajevnegs društva je po polna kontrola nemogoča. Ni* se ni treba bati zamere in ae ozirati ne zabavljanja ljudi, ki ao toliko nilkotni. Povedati jim je treba, da njih ideja n enakoprevnoeti ni nič druiega kol umazana sebič noet, njih hr.t.tvo ps le srMstvo ss izkoriUsnj* in da to niae lds jsli dobrih članov HNPJ,
Vinoent Oainkar, preda SNPJ.
fpringfield, 111 — Sestrs Ms rije Sterihe, člsnics društva Dobrodošli štev. 79, x Clc Elummu, Wssh., je vzela priziv, ker ze je nji odklonila od strsni bolniškega tajnika izplzčitev bolniške podpore od 3. sept. pa do 30. sept., leta 1921. Rzslog za odklonitev je bil, ker je bila nakazni ca izpolnjena od zdrzvnikz, ka teri nima nezlova dr. M. D.
Društvo jo sestri sicer dalo drugo nakaznico ter je dale fzto izpolniti pozneje pri zdrzvniku, ki ima diplomo. Vendar pa ta zdravnik ni mogel označiti, da bi bile one hodila k njemu ali pa da bi jo on bil obizkal tolikokrat kot to zehtevejo previle.
Seztre je vzelz priziv ne glavni porotni odbor, in je bile okle-njeno, da ze zeztri Mariji Stariha bolniška podpora zs čas, ko js bila v oskrbi zdrevnike, ki nime diplome, ne more izplečeti.
Rzzlogi glede kzterib je bil ta sklep sprejet so sledeči:
Prvič t — Priziv zeztre je bil vzet prepozno, in razlogi, ki zo zato pavedeni, niso dosti tehtni, ds bi so zzkssnelost mogle opravičiti.
Drugič: —^ Glavnemu porotnemu odboru se zdi dotičns točke v pravilih, keters prepoveduje zdravljenje bolnikov pri zdravnikih, ki nimzjo diplome, jzko vzžns ter se nsm vidi potrebno, da se ta točke s vso strogostjo vpoštevs. To se js dosedej še v vseh slučsjih zgodilo in redi tegz ze tudi ne moro deleti izjeme v zlučeju sestre Stsriba, desirevno js društvo toplo priporočelo, da ss to zgodi. — John Undenrood, tclcenikar, Pred. A. Vider, John Terčelj, Joka Ooršek.
! J«
žene žeji glavnega izvrŠevalnegz |odbora SNPJ, katera se je vsiils dne 17. sprils t. 1. in kstera je pronsšls, ds je društvo postopa-lo v smislu pravil in da predlog soglaša z nsčelno izjsvo in pravili SNPJ, zsto gre sedsj na javno razpravo.
V teku devetdeset dni od da-nsšnjegs dstums mors predlog podpirati toliko društev, da skupno reprezentirsjo najmanj dvajset odstotkov vsegs člsnstvs jednote, ker sicer ne more' iti na splošno glasovanje. .
Vsako društvo, ki podpira predlog, mora zanj glasovsti z nsjmanj dvetretjinako večino na seji nsvzočih članov, To je treba nazneniti gl. tsjniku do dne 22. svgusta t. 1.
Jsvna razprava je dovoljena devetdeset dni in o tem predlogu mora prenehsti tudi z 22. avgustom. t. L«
Matthew J. Turk, «1. tajnik.
DflOUATZVA.
Društvo štev. 233, S. N. P. J., Kokomo, Ind., je po temeljiti raz-pravi prišlo do prsprišenjs, ds je točke j), člen 27. neših pravil nepravilna in krivična, zato ze poelušuje pravice zejemčene v členu «, (INICUATIVA IN REFERENDUM) in predloge sledeče : *
Člen 27., točks j) pravil S. N. P. J., ki se glssi: j) odrešenje roke eli noge vsled bolezni (nc vsled nezreče) . . . .$100, ne j ze apremeni v toliko, da bo se glasilo j) odrešenje roke eli noge . . . $100.
Razlogi:
1.	Ker je nzšz jednote brat-akz organizacija, zato zmztramo, da bi ae nc amelo delati razlike, kzdar je kateri njen član v nesreči, in če zgubi liogo ali roko, ni nič več kot prav, da ae mu pleče operzcijaks odškodnina, pa naj bo potem zgubz roka ali noge vsled bolesni sil poškodbe.
2.	Ker je S. N. P. J. delavaka podporna organizacije, katere členatvo aeatoji po veliki večini iz delavcev zapoalenih v tovarnah in rudnikih, kjer so vsski dsn izpostavljeni nevernoetim in kjer ee vzaki dzn lzhko poneare čijo tako, da sgube roko eli no-Ko.
8. V odškodninski ekled moramo priepeveti val enako, kar v reanici izgleda kot enakopravno in po bratako, zato pa naj bo še enakoprsvno in 'bratsko, ksdsr pride zgubs uds. Mi smstrsmo, •la je neareča, če človek sgubi tsko vsien ud, kskor js roka noge in to — velika nesre <x», posebno le za delavee, pa nsj bo potem vsled bolesni ali pone-arečenja. Delati pri tem razliko, torej ni pravično in ne bratsko. Če
TAJNIKOM IN TAJNICAM
društev Slovenske nsrodne podporne jednote t — Ker je še precejšnje Število društev, ki še niso poslsla imen in naslovov za Mlzdinzki lizt kot njim je bilo naročeno, ze zpelirz, da to izvrše čim hitreje, ker čas se bliža, ko bo treba urediti imenik-naslov-nik. Nsdslje uljudno apeliram, da nam tajniki in tajnice društev, kjer so se členi združili s S. N. P. J. in S. D. P. Z., pošljejo vsa imena takih članovv da se bodo uredile njih društvene števil-k..
Pri ti priliki apeliram tudi na vse naročnike na dnevnik Prosve-to, da vselej prsvočssno ponove nsročnino in tsko jamčijo' sebi točnost prejemsnja lista, tajniki osiroms zaztopniki pa naj vedno opozore Člaiy in druge naročnice o tem, ter nas takoj obvestijo, kdo je plsčal nsročnino. Niksr ns držite listek plačsne nsročni-
no doma predolgo. Mi navadno-kttorth American Banking " and opominjsmo vso naročnike vaak< gtfvings Co.) de posojilo $75,-' mesec po preteku njih naročnine. 000.00, kar bo najbržc zadostova
RAZPIS SLUtBB
•r ot*ha za urejevanje me
To je zeh> važno, bratje in zes trs, in želim, ds upoštevate ter se tako tudi revnete. Za upravni-štvo liste — Filip Oodina, upravitelj.'	' "
javna govornica.
Glaaovi članov S. N. P. J. In Mtateljev Proevete.
Slovenski narodni dom v Gle-velandu.
Razllr!, raztegni se, krog domovine rszpni se kot morje v brezobreino obkorje, Dom moji
Preko neših rszbolelih src je šle pekočs bolest, ko je izginil izpred nsših oči zadnji pogled na sleme vzljubljenegz domsčcgs krovs. Občutljivo in prizadeto srce je pisalo to bol s nemirno krvjo, z trepetom in zzdušeno Žalostjo. Zazolzi ze tskrst z bolestjo prepojeno oko, ksne pekočs solza preko upadlegs lics, A tsm doli v pošteni duši se vzdigne vi-hsr, ki kljubuje visoko leteči misli, prezgodnji želji, d asi rojst ns domovina ni imela drugegs u-keza, beeede in nasveta za nas vse, ki smo stopili v romsjočo procesijo potujočih in krubs is-ksjočih izgnancev. Kdor ne ve: ksj mu je rojstni dom, ksteregs si je osvojilo mladoatno srce, ts nsj ae poalovi od domače hiše, gre naj v tujino, pa bo čutil grenko in dušljivo tugo, kskor bi zs-bi jsli rodno mster v mrtvsško ali raksv, ts bo v istem momentu spoznal svoj dom, gs oeenil ter položil v nsčeto rano njegovega »rea, kot bi ukovsl biser žalosti in veselja v prstan njegovega ra-
to tisoč srečeželjnih in kfuhalač-nih, pa jih je danes že več kot 35 tisoč v slovenskem Clevelsndu in njegovi okolici. Da prav toliko jih je, morebiti še več, ksjti izgubljajo ae, ker nimajo prilike in ugodnosti, da bi prišli med nss, ki. smo poatsli glasni in proseči, da naj ostanejo med nsmi, kajti zamialili smo si že pred več kot petnsjstimi leti, da nam je potrebs zbirališča, akupnega in narodnega, kjer bo aredišče našega društvenega, socijslnega in narodnega življenja. Ideja je živela, oprijemals so se jo te sli one skupine, dokler se ni pred leti formiralo sedsnjo skupino, ki dels pod, imenom Slovenski liana rodni dom r Clevelsndu.
Slovenski Clevelandl
Ideja S. N. D. gre v klasje, zori in čska, da pridemo vsi oni( ki amo z vzem svojim trudom in željami stali neomejeni za naše celokupno in narodno zbirališče. Po več kot šestletnem delovanju smo znesli v našo blagajno okoli sto tisoč dolsrjev, položili naše dolarje na oltar našega nerodnega ponosa in vsakdanjo zavesti, da hoče svoj dom pod svojo streho, ksmor bo stopil lshko vsak, ki ima v sebi slovensko kri in čuteče srce, da mu je materin jezik prvi predpogoj, s katerim ai lshko poišče najboljšega prijatelja na ameriških tleh. Tisoče in tisoče smo zbrzli, od centa do centa, od dolarja do tisočaka, vztrajali smo, menjali v svojih težavnih pozicijzb, toda šli preko vseh ovir, da denee stojimo pred uresničenjem tege zamišljenega načrta.
Slovenci in Slovenke, dela je največ takrat, ko je žetev, ko je še v srcu strah, če bodo sadovi varno in srečno pospravljeni, de bo uživanje teh sadov plodonos-fco in razvezeljivo. Stavba S. N. D. se prične dvigati še to leto, kajti slovenska banka* (The
lo, da si postsvimo S. N. D., ki bo ftsl okoli 140 tisoč dolarjev. S tem pa ni rečeno, da je naše delo končano, ampak baš naeprotno je sedaj, ko se gre ze urezničenjc naših zaželjenih ciljev. Prijatelji, z*dej prihaja tiata velike dobe ze olevelandzke Slovence, dz se genejo in vstanejo kot rodni sinovi slovenskega zsnose; danes vstsjs tista vzdrzmljiva zora celokupnega alovenekega življa ob St. Clair ave., katera mora obvestiti vaako, še tako zzzpzno in utrpneno zlovenako srce; danoa je za naz odločilen dan, ura, katere ne zamudi nobeden, ki ze upa in more reči t Slovenec zem. Kadar oče zida hišo, ne vprašajo »inovi in hčere: čigava bo ta hiša — ampak pravijo: Naša bol Sosedje ne zshtevsjo plsče, ampak delajo in gradijo, ker srca mislijo skupno in sorodno, da jc areča enega, veaelje vseh. Tako nc sme zaostajati noben.Slovenec v Clevelandu, kajti: ali bi ne bilo težko odgovarjati poaaihezni-ku, ko bo stsl nsš dom, pa bi mu rekel tujeo ali rodni brat: To je naš dom — on pa ni položil centa k temu plemenitemu in velike-mu delu. Ali ne bi bilo nečastno za vsakega posameznika, če bi o-stel nem ln bres srca takrat, ka-dsr gs kliče ves narod, da naj stopi še enkrat v vrsto, ds v do-Isrjih, ali gre od hiše do hiše in drami druge. Do sto tisoč dolsrjev so dsli prvi — sto tisoč dolarjev naj dejo še zednji, ps bo naše, doigeče in narodno — nsše veliko nsrodno svetišče, npa največji narodni, dom, ki ge,pro morejo Slovenci.
TI slovenski asrod v Clevelsndu. poksži sebi in drugim, ds si
V dnevih 27., 28., 29 in 30. ma js se vrši slavnostni semenj S.
N. D. Slovenci, to je tisti semenj, po katerem se prične zidavo. To jc najpomembnejša zlsvnost, katere ne smemo prezreti Ob tej priliki nsj ne msnjks nobenega, to bo za nas Slovence v ClcVe-landu zgodovinskega pomena. To je naš narodni praznik, ki jc posvečen le nam. V teh dneh se odplačuje davek nspram svojemu prepričanju in zvesti, ds smo Slovenci, kstere druži ena celokupna misel: Mi hočemo skupno zbirališče za vse, ki so sinovi slo-venskega naroda.
Priprave za ta semenj so v popolnem teku. Dela se že dva meseca le izrecno zs semenj. Fsntje in dekleta so marljivi, da prekašajo dela prejšnih let. Klub društev S. N. D. je zaposljen do zadnjega člana ali člsnice, vsak ima polne roke dela in mieli, kako bo dosegel, avoj nsmen in izgotovil delo, da bo temveč dolarjev osta-lo S. N. D. Direktorij je obložen z delom, da ne sme ne eden o-manjketi, kajti potem ne gre vze izpod rok. Kzmpsnja za prodajo delnic se vrši od hiše do hiše. V kratkem povedano, kdor hoče dela, ta je zaposlen veak da. Navdušenje rzzte z vsakim dnem, treba nam je Še pompči, da gremo bolj hitro po klancu, po katerem pelje pot do našega do-ms. Zato vsi, ki še niste deležni ne dela, ne darov, ne vplačanih delnic ali agitacije za S. N. D., sedaj je čas, da spregovorite, kejti zamujene napake popravljati je — nemogoče.
Enotna misel za celokupni narodni dom naj naz druži ob teh velikih časih* pozabimo na vse drugo, kajti majhni smo lahko vsaki dan, a veliki samo takrat, kad^r kažemo velika in plemenita dela. S. N. D. ntyj bo zbirališče vsega naroda; S. N. D. naj bo moja rodna hiša; S. N. D. naj bo tvoj rodni dom: spomenik našega dela in uresničenje razboletih felja.—Janko N. Rogelj, t ——— Ncwllano, La. — Prepričan zem, da še ni bilo dopiaa iz tega kraja, zato sem ss namenil opl-aati tukajšnjo zadružno naselbi-no. Edini Slovenec z zvojo družino zem tukaj. Ta naselbina z o-kolico je farmaraka zadruga, velikansko zadružno podjetje *z 20.000 ak/ov zemlje, pralnico, o-pekarno, parno šego, metlarno, trgovino, kovečnico, garažo in in bolnišnico e svojim zdravnikom. Imamo svojo ljudsko in visoko šolo ter otroiki vrtcc, to je šolo za otroke od dveh do šestih let. Imamo ti\di za zabave dovolj aredstev, to je godbo na pihala, tsmburicc in gosli, kinogledišča, druga gledišča in plesno dvorano. Kes, da zato tudi delsmo po o-sem ur na dan, toda priganjačev nimamo.
Kaj pa imate vi rojaki tam po premogovih rudnikih in po zaprašenih tovarnshf Mučite se od rans do večera, teden zs tednom skozi dolgs lets dokler ne podle-žete. Ksj vsm oatane na plačilni dan drugega kakpr trudne koatK in žuljave roke T Na zabavo niti ne morete misliti. In kaj zo vzši otroci f Pošiljzte jih v šolo, to je rez, toda v kakšno šolo jih pošiljate f Tam jih učijo medsebojnega sovraštva, goje jih za militarizem in v raznih verskih prepri-čsnjih. Tu imamo profesorja so-cislista, kf oblikuje iž mlsdine izobražene ljudi. Imeli bi tu prsvl raj, a ne strinjam se popolnoma s njihovimi pravili.
Dragi rojaki, koliko izmed vas ims krvavo prislužen denar po kapitslističnih bankah, koliko izmed njih je propzdlo in mnogi ao že izgubili težko prihranjene vsote. Bankirji lomijo vsše organizacije in vsa bičajo z vsšim lastnim denarjem. Tako je s našo SNPJ in drugimi podpornimi or-ganizaeijami. Našs jednote ima nad milijon dolarjev in vse to je nsloženo po raznih kspitslistič-nih bankah, da ae tako množi premoženje oivh, ki nas drže v okovih. Iz četrtine premoženje SNPJ bi lahko uatanovili večjo in
velik, kader atoje veliki čea. boljšo zadrugo kakor je ta in čez
• dostnega, a kobčno presenečene-4. Te naatane primanjkljaj v ga življenja. Človek »pozna avo-poškodninakem skladu, ae bo mo-jjo mater še le takrat, kader mu!pred teboj. Ne daj ai dopuatiti,Iper let bi lahko vai členi SNPJ rel ropcJ rezpiaati izredni aaea umrje- avojo domovino in doma ,fa te premoti ena beseda, ki jo »imeli raj na tem svetu 30 mili mrnt, in razpisal - ne bo aamo ognjišče pa tskrst, ko se po- j spregovori U sli oni neprsm tej ! južno od tu je mestece s 40,000 ns nekatere, temveč ns vse brste slsvljs od doms. V tujini ps mu plemeniti misli, ki se je nssedls v .kri svets in 350 hišami ns nro-ln sestra enekomerno. In «i amo zakristallsira hrepenenje po do- srca v** savsdnih in nsrod*ih; ds j. Hiše so precej dobre z elek-prapričani, da se »«bonlkde hrsjmečigrudi, rojstaemdomu la neskvenakih delavcev v Clevelen- trično razsvetljavo. Na tem »e-|nil plečeti kajti vsi čls.i «,. posebnih prijateljih. RlednjUt du. V„k Slovenec, va.ka delev- stu rM,e ve J.znn pSeniee. Oo-. .	J# u ,kUd neobhodno ni; vodovje širokega morja nas ne slovenaka žena eli dekle, da- j« .« lshko vinska trts orani*
ko	IP*«*-	orgeeiseeiji in|loči od njih. e are, ho*, i„ ho*e!nes gremo ns delo. vai bo^i.oL.
elo venskih sterišev, blvej^.h vU. bo v slučaji da ga iedeneTe I je v njem zspisa^o ^'ma^l^v^n^ i^T kTr^aT Zl^JZZZ.Z VVu Mi* •A..riki iin piar U v -av.Mkemjk. nesreča K^M roko krvi. M,ru g nemima kri. toši rzad^s';^.^^.^^^ ^ "zT |
•H nogo n. k.kršens.bodl način, .in kroži, drtiii se s aorodnostjo poetevlje« spomenik njihovih o ! volne .smo strojev i* torT[!e£
AMirlo^nTTm društv. R fa ^ ^V*	^ <*	kpMoSlI m
z^rs......- TiiJSaa
■ ■ 1 ■■ ~ __
manjie reči pa bi s; prodale ka. kor sladkor ali podobne stvari.
Tu se pridela 400 galonov »ira. pe zm ekru semlje, iz kzterejf. potem izdelujejo zlsdkor. Goveja živinz, zvinje in konji ze pase-jo celo leto in zimo. Bavili bi »e lzhko tudi z mlekarstvom, ker tu bi brez kakih stroškov redili stotine goveje živine. Omeniti moram tudi, da tu vsaka stvar zraste poleti in pozimi.
MoJ načrt je nsmreč ts, da SNPJ kupi posestvo, ki naj *e pripiše nji toliko fcasa, da mi razprodamo dovolj delnic in vrnemo njej denar z obreztmi vred. Ako bi atalo posestvo 200.000 do-lsrjev, bi prodali 300 delnic po tisoč dolarjev ali pa 600 delnic po 500 dolarjev. Dvesto tisoč naj bi se vrnilo jednoti, za drugo pa bi kupili stroje za izdelovsnje o-bleke, obuvsla, sira, mssls, kupili bi traktorjev in plugov, konj,-krav in svinj ter vse potrebno.
Leto sli dve leti bi seveda bilo bolj slabo, toda potem bi bilo prostora za tisoče pridnih ljudi, ki bi bili lahko popolnoma neodvisni od kapitalizma in bi v resnici imeli nebesa na tem svetu.
V Rusijo gre veliko število Slo-vencev in Hrvatov iskat sreče in svobode. Vsak odnese s seboj po tisoč dolsrjev in še več. Nisem nasprotnik Rusije, temveč želim vse nsjboljše mladi proletarski republiki, toda tam še nI gotova reč, ker je ves kapitalistični svet proti nji. Zakaj bi bežali iz dežele, če nam ne ugajz vlada ali družabni redf Oztanimo in delnjmo na to, da ze izboljša, zaj državljani Unije imamo vso moč, da na volilni dan izvolimd v zakonodaje ljudi, ki bodo nam po volji.
Zakaj bi torej hodili izkat sreče po celih 6000 milj daleč in bogatili parobrodne družbe, če pa isto in še toliko gotovejšo srečo lahko najdete tu. ;
te ve kdo izmed rojakov še za boljši načrt, naj se oglasi. Rojz-ki, če ze zanimate za boljšo bodočnost vaz in vaših otrok, in želite postati nekoč avobodni ter neodvizni, ustanovimo zi tako zz-drugo. Kaj pa imate vi razdeljeni zlovenzki kmetje po Ameriki od zvojega dela T Nič drugega ni kot trudite ze. Kdor rojzkov so torej zanima za tako idejo, naj ze oglazi v Proz ve ti. J a v. sam sem pri volji dajati pojasnila glede tukajšnje zadružne naselbine. —• Laurence Marohioh, Liano Co-o-perative Colonj, Leesville, La.
seemsa. k.trreg. ho aačele izda potreben pri naši organiseeiji in|lo*i od njih, s src ho*e in hoče nes gremo ns delo vsi bodimo fi».	—ir«
LL.I, L i?"j	od es**- r^ k«k«	M*, a.f„„.„ ^.u „..
ie sngUikem jeziku, lzhsj.1 \>< na testna j«, il. .11 vei etraneh. v tebliki magasina, In aieer v mesiu Gkieegu. kjer je glavni slan J*d note Ze urednika pe nI neekk»d Bo potrebno, da stanuje v dki
Za okolioc Walaenburga, Oolo.
— Kar se tiče dela v okolici Wal-senbuge, je še vedno tako kot js bilo pred par tedni, ko ate čitali moj zadnji dopis. Vsak zaveden delavec ze drži ztran od rova v zedanjem času, ko ze nadaljuje aplošna stavka premogarjev po vseh Zdrpženih državah. V tukajšnji okolici je stavka 100-od* stotna, čeprav nekateri zazlep-ljenci trde, da rovi obratujejo s polno paro. Takim slepcem ni zs verovsti; jaz verujem le, da j?i se pri vsi njihovi pari človek ne mo-jel opariti. Vsak razumen človek lahko vidi, da ne dobijo tdliko premoga iz rovov kot kričijo kompsnije, zato se ni trebs ustrašiti njihovega kričanjs. Niksr se ne bojte, če vidite po Wslsen kempi in na Delcarbonu stsvko-kaze; zaradi njih stavka gotovo ne bo izgubljena. Kadsr bo čss obračuns, takrat bodo plačeni tudi oni.
Ni lepo, da se neksteri rojaki pred kompsnijami isgovzrjajo na zledeče nzčine: "Jaz bi tudi šel delzt, toda moje društvo in jednote mi tega ne dovolite." Oho, kzj pz mislite vi omzhljiv-ei, ds si boste s jednotinimi pravila mi umivali obraze f Nikakor ne I Kdor je poštenega mišljenja in zdrave pameti, ae gotovo ne bo izgovzrjzl z teko podlimi be-sedam i pred delodajalci ali sploh pred izkoriščevalci.
Zdaj pa par besed onim, ki tako brezskrbno opravljejo evoje prostovoljno" delo, čeprav so člani SNPJ. Ali vi mislite, ds za vas niso jednotins pravils f AH teh ne razumete? Mislim, da jih' rszameti nočete eli pe jik sploh čitsti ne znzte. Revno dsnes mi jc po nsključju prišlo v roke pismo od neke člsnice, ki me v pismu prav robeto obdeluje sersdi mojih dopisov ter ssms setrjuje, de njen moš more deleti, pe nej potem Blatnik piše kar koče! Poleg tega še zatrjuje, dz ee ne briga za nobeno društvo in ne za jednoto. Iz evojege mola ia brs-ts, ki je bil tudi člsn jednote d« napravila etavkokssa, čeprav sta oba pri našem društvu in je tudi s.ms tlaniee. se ketero sme sedajo sejo lumli potrditi boln»-ško nskaznleo, v kateri zahteva bolniško podporo od v jednote in
it te.Vef*
,,m pismo p« tako oblastno kriči zoper druitvo ip jednoto. Po
mojem mnenju bi jI ne dsli niti cents, drugsšs ps ji svstujem, da j? boljše, če Bistijiks pusti v miru. Jas nje v ničemur ne nsdlc gujem. če ps hoče, ds poevetim malo v pretekloet, sem tudi pri-pravi jen vssk čss io storiti in malo povedsti o Crested Butteju ter Eufbj-ju, kjer so ie pustUi M seboj sledove stavkokaštva. Njo naj prav nič no skrbi, koli-kokrat dsjs Blstuik jesti svojim otrokom, «nj ona jim «otovo ie nikdar ni dsls. Co pa ims ksj povedsti rsdi starega Blatnika, nsj
60 odetotkov več premogs kot so gs producira-li pred stavko. 4,700.000 ton pre-ae obrne nsrsvnoet na mene, njej moga, da nskopljejo tedensko v
„i trebs piasti pisms ns druge o- Zspadni Virginiji} no, potem ni «ebe, čeravno ao njeni bratje, ker oni gotovo no bodo kupili sa mene domačije v Ribnici.
Tudi dopieniku Koklichu is So mersets, Colo., krstek odgovor. Tudi jss sem bral dopis v it. 105 Prosvete, in ne morem s? vzdržs-ti, ds bi ne odgovoril vssj psr odstsvkov. Vsak čitatolj Prosvete. ki ims is količksj zdrsvih možganov, ss mora smejsti vaše mu dopisu. Ksr v pričetku dopi-•a pišete, ds druitvo, oz. člani društva it. 298 stavkokszijo ter po^tri do štiri dni na teden. Če bi pa vam dsls družbs dovoljenje. tedaj bi stavkokazili kzr vsaki dsn. To je roz Jeps pohvala od vas aamihl Pravita, ds sts i-meli sejo dvskrat aa "stavko ali za delo", tedsj ps zo vsa drugo-rodci premagsli, da sts morali na delo. Tsga pa jas ne verjsmsm. Dobro vem, da vas ni mslo število Slovencev ns Someraetu in če bi vas bilo prav mslo število, sko bi bili količksj rssumni, bi ne Šli ns delo.
S tem dsjetS zsres pravi junaški vzgled drugim slovenskim rojakom po Ameriki. Tudi pri nas je mnogo drugorodcev, da opravljajo eedaj delo v rovih, toda kar nas je Slovencev, se ne ustrašimo, čeprsv nss je mslo število. Sto-vih onih je le mslo, ki so se podali v rovs in ti so Hi z izgovorom: Soj ns Somersetu je oelo druitvo ztavkokaško. Kako pz je takrat, kadar koga pobi je sli pa oboli. O, tedsj prokleto dobro vsak pozns. jedno^ps pravila, pod ksterimkmu je jednots obvezana isplsčsti bolniško sli drugo podporo. Opravila, ki prepovedujejo opravljanje dels med stavko, nočete vedeti, čeprsv je takp delo akrsjno nevarno. Ali mislite, da bomo vsbok temu dragi člani jednote molčali t Nikdar ne! Z vaškim ae bo pootopslo po pravilih, ker vsskdo je esm kriv tegz.
Ob zskljuŠku tsga dopiza zsm prejel vezt, ds so nskateri členi tukajšnjega društva št. 299 zz-čeli hoditi okrog atavkokaŠkih rovov ln ss izgovsrjsti ns etsvko-kaze v Somersetu, in oeobito teki. ki ze prištevajo dobrim članom jednote in so ponosni ns zvo-je društvo. To pot jih le opominjam, nsj stoje proč od dsls, sicer jih bom drugič opieal s polnimi imeni. Ns mislite, ds je Blst-nikn zmsnjkslo Črnila in papir-js, če ps se mi bo zlomilo pero, bom pričel udrihati s metlo. Zz one, ki danez opravljsjo delo v
t>vih ielim, da W se potopili ns nu morjs, operatorji pe ds bi Itali ns brsgu in se smejsli, ds bi popoksli od smshs. To jim Ielim t* veegs zrcsl — F. Blatnik.
Ghiosgo, HL — "Znanje", gls-jflo novopečene ln mimogrede povedano ssdsj po komunietični etrsnki obssojene "Workers partjr", piše v zadnji številki, ka-ko nujno je, da širijo hrvztaki drugovi med slovenskimi delsvsi v Ameriki "Delsveko Slovenijo"
-	"edini slovenski delavski list y Ameriki."
Nlovenaki delavci v Ameriki
—	pravi modro "Znanje" — eo sgobili svoj list v teku vojne, dobro "Znanje" ps je nsšlo zanje •'daj "Delavsko Slovenijo" — tisto "Slovenijo", ki je ob času predsedniških volitev propagirale zs Hsrdlngs. Hsrding je bil >™.ipsk ksndidst, če še ne eosis-li"tične, ps vssj "delsvske etrsn-k"" kl ims svoj glsvni sten ne ^'•11 etreetu v New y0rku. To P« »s ni vss. "Delsvsks Sloveni-js" ei koče delati sedsj kredit s knUktami, ki jik vodi organizacije Prijateljev Sovjetake Rnaije. T'"le predno priporočs "Zne nje" sloveaekim dale v eem "De >>vsko Slovenijo", bi bilo dobro, ds nem pojaoai tole t Ali *e "Znanja", če jo urednik "De-levčke Slovenije", Frank Novsk. ** porevnel vsoto, ki js je pred 1"»» "koUktirel aa štrsjkujoče. P"d a k ril je« W. P. M., ns pri-•tojno mesto? V kolikor je pieeo ,#h vrstis znsno. dotičuik tegs Še d" pred nedvmm ai sloni.
' T interesu slavonsko jsvposti
je, ds se zsdevf pojsan/Pojasniti ims to i alovenaki javnosti "Zusnje", ki vodi med evojimi čitetelji propagando, nsj priporočajo "Delsvako Slovenijo" slovenskim deleveem v Ameriki. Shsll we know T—Eden, ki je re dovoden.
St. Miohaels, Pa. — Produoi-ranje premoga neznanako škoduje aedanji stavki premogsrjsv. Zsbolelo me je, ko »em opstil v časopisih, da ee v Zspadni Vir-giniji produi\ra, za|
čudno, če ee podjetnikom posreči uvesti odprto delsvnieo.
V Prosvetl js bilo poročeno, da so rudarji v Keystonu. W. Va., pustili organizacijo in se podali na delo. Kolikor mi je znano, se med njimi nahajajo tudi Slovenci, ki ao ae zadnjo jesen preselili is Amberstdalar W. Va. čudno ae mi zdi, da bi se bili tam podali in šli v "odprto de-lavnico", ko so pa imeli dovolj vzgledov v Logan okraju. . Kar se tiče velikega producira-dja premoga, to bi ne bilo nič čudnega, saj vozički, ki jih nakladajo zapadnovirginski premogarji, držijo po 4 do 5 ton in ako vsak premogar naloži 8 do 10 teh vozičkov, tedej en sam premogar lahko škoduje, zato da prejema zs mučno delo neenotno nizko plsčo. Jsmo kopljejo nsm, s ravno tsko ae bodo morda oni z nami v njo prevrnili in tedaj bo bič mogotcev udrihsl po nas vseh ter gnsl nas zopet kmukepolne-mu delu, ki gs bomo oprsvljsli skorsj zsstonj.
Sedsj se vrši boj zs obstoj organizacije U. M. W. of A., in ako se po drugih državah tsko pods-mo, kot prihajsjo glasovi is Za-padne Virginije, tedaj emo vsi skupaj na ledeni ekorji, ki se nam bo pa radi prevelike teže u-drla in deroči tok mogočnih podjetnikov bo razbil in odnesel ns-šo orgsnizscijo. Torej , stojmo trdno, ds obdržimo nsžo organizacijo, ker to je edina režitev, če hočemo kdaj doaeči boljše živ-Ijensks pogojs. — Stavkar.
Oollinwood, Oleveland, O. —
Veliki plakati, katere imate eedaj priliko. videti po rasnih oknih naše nsselbine, vsm naznanjajo, da bo "Wsterloo klub" priredil "veliki eemenj" v dobrobit S. D. D. Minulo je Že precej čsss, odkar omenjeni klub ni prirsdil sličnegs semnja, zs ksr so tu rszni vzroki, nzjveč ps brezposelnost rojakov in tudi drugi zsdržki.
Kskor rečeno torej priredi Waterloo klnb veliki eemenj, ki bo pričel dne 27. wa ja in t rajsl Štiri dni, torej končs dne 30. msjs. Tsko drsgi Slovenci in Slovenke, eedsj imate najlepšo priliko, ds pokažete, koliko vem je v reanici zz S. D. D. Na tem aem-nju je prostor, da pokažete, ds sU sa Slovenski delavski dom, in nam je ležeče na tem, de se ng-žs želje čimprej nreeniči.
Imeli boete dovolj čaaa poaetl-ti to nsrodno prirsditev, esj grs se za korist nss vseh, zs korizt 8. D. D. Tu ne bo veljzl izgovor, ds je bil kdo szpozlen, sli ksj po-dohnegs, zsj v štirih dnevih boete imeli vsi dovolj prilike, de ss udeležite eemnjs in po svoji moči pomsgste povsčsti blsgsjno, ds čimprsj pričnemo s ssželjeno stavbo 8. D. D.
Člani Watcrloo klubs zs trudijo dneve in noči. ds bo ts eemenj čimbolje izpadel, zzto upamo od vss, drsgi 8lovenci in Slovenke dnevne ogromne udeležbo te prireditve. Pomisliti morsmo, de so tu že veliki stroški z priprzvemi. torej ee moremo iekzzsti, ds iste pokrijemo in poleg tege povečamo blsgsjno zs dom nsjmsnj zz
no stvar. Taki ljudjs so tudi največje ovira celemu napredku.
Bratje in seetre, ki še nists v našem delokrogu, pridite in postanite delničarji te narodne aku-pine. Žrtvujte se po svoji moči in položite mali dsr SDD ns sltsr. NTs tem aemnjn ae morate takisto izkazeti. Nam vaem ee ne bo mnogo poznalo ns mslem daru, toda e tem bomo lshko doeegll veliko, mogoče eelo toliko, ds nsm ne bo trebs prirejsti več tskik semnjev ter bomo lshko pričeli s tsko stavbo Že to leto.
Ne sme naa ločiti nikako versko sli politično prepričsnjs, ampak biti morsmo v tem osiru vsi enaki. Slovenci vei in val ss KDI). Ksko zsveetno bomo lshko šli po Waterloo eeati in ponoano lahko gledali na etsvbo SDD. Ali mm ne bo težko pri srcu, če bo, *tavba stala bres vašegs najmanjšega sodelovsnjsV
Kot boste rssvideli iz malih in velikih plekstov, bodo ns tej prireditvi v programu rszns stvari. Program bo namreč obširen in bogat. Dnevno bo igrals naša godba "Triglav" in nssto-pale bodo razna pevaka društvs, kakor tudi razni govornici. Ne bo torej treba aamo veže "žepe sušiti", temveč boete imeli od prireditve tudi užitek.
Sleherni rojak, ki mu bije srca za avoj narod, bi ae moral udeležiti te prireditve v naši naselbini. Brez izjeme, di-levec sli trgoveo in razni drugi obrtniki, poeebno trgovci bi ae morali zainteresira-ti, ds ae bo lepa ideja čimprej u-resničila.
Trgovei bi morali pomisliti, da ao odvisni večinoma od naših ro-jskov, zato rojaki-(rgovci, tu i-mste dovolj prilike pokszsti se, da poznzte zvoje rojake tudi izven avojih prodajaln. Le s skupnim sodelovsnjem veeh zi lahko postavimo to narodno kulturno zzvetišče, kamor ae bomo atekali ob prostih urah in delovali še nadalje aa napredek ter gojili zvo-jo narodno kulturo.
Komur jo torej kaj za* m pre dek našega naroda v naselb .u in uresničenje nzdvze potrebnega SDD, ne bo prezrl to narodne prireditve, smpsk gledsl bo, ds bo redno obizkovsl semenj ter se žrtvovsl po svoji moči. Torej vei ji ns štiridnevni ssmenj, ds savsšs*
ds to nI bil moj prvi
ls ameriški delavei imsjo torej o vodstvu svoje organizacije tskega njej, s če bi ons ns bils člsniea človeka, ki je največja eoklje ns- našega društva, bi jo ne bila šle P red k u in aovražnik , vsakega obiskat. Tskik slučsjev bi lshko večjegs delavskega pokreta. Po mnogo naštela, tem ee poane, ksko smeriški de- Doati je še takih ljudi, ki prs-levei napredujejo v primeri s vijo, da društvs niso mnog o vred-svojimi evropskimi brsti.	j ne, pač ps je ssvsrovslns družbs
Predaednik Hsrding je rekel 1. boljše, ksjti tem ni trebs druge-
msjs, ds ni veš .nikske nevarno ati, bombe da več ne pokejo in delavei eo ae umirili ter eo popolnoma zadovoljni in mirni. ~ Katy IUre je mielila, ds bo res neksj storils ss politične jetnik*;
gs kakor plsčevsti in vss js o-prsvljeno. Ree je to, tods ko js člsnies (sli $lan) dolgo bolna, tedaj občuti velikanako razliko med društvom, spadsjočim k SNPJ sli zavarovalno družbo, le-
ko je prišle e 13 otroci jetnikov le tedsj zns člsn soditi, ksko v Waahington, da v tskem miruj mnogo je vredno lestno druitvo. in zsdovoljetvu reši jetnike, ks-terim eneki ao bili izpuščeni na avobodo že po veeh drugih drža-vsh. Tods predeednik Hsrding Hi
imel čsss ss ksj tskegs. Tsko je v današnjem miru, bratje Američani.
V štstistiki lahko čitamo, da je po Ameriki do šeat miljonov delavcev organiziranih. Lepo Število; toda ali mizlite, da bi človek vaemu temu lahko reke), da ao delavske organizacije. Ali bi ne bilo bolj primerno, Če bi rekel da so proletareke grobnice. Kskor vze pokssuje je s zvojim velikim številom delsvsks orgsnizseije vendsr zsZpala ln zluŠi kskor grobnies vsemu delsvskemu gibanju. Po vojni je savladsls v deželi neklks Atmosfera, ki bi jo človek tudi lahko imenoval bolezen in delsvei bolehajo za to boleznijo, ds jim je vaško delovs-nje ns političnem polju onemogočeno.
It Chicaga smo prejeli vest, da delavaki listi priredijo nekak "Ampeety Da/" za pobiranje podpieov v evrho oprostitve 113 političnih jetnikov, ki naj se potem požljejo predsedniku Har-dingu. Teke je metode boja orgznizirznih ameriških delavcev, kl je bolj podobna prosjače-nju in traja žo leta in leta. Delavci v Angliji, Nemčiji in drugih (dcSvlah se kar čudijo takim skol-j-m pohlevnih emerižkih delavcev.
Prav nič čudnega nI. če potemtakem ni napredka. Mi ne zahtevamo temveč aamo proaimo, da hi se nas usmilili in nam pomagali.
Eugene Debs pravi zadnji teden o velikem preobratu v dra-
mo jezika onim, ki trdo, da bo Rem letu. Meuda je on eter 60 let
prej narod umrl kot bo stavba stala. Pokažimo, da nismo val slični njim in se prav nič ne strašimo dela. Pojdimo na delo vsi in videli bomo, ksko kmslu bo stsls Stavba SDD ns nsšsm ssm-Ijišču. — h F. d.
St. Louiz, Ko. — Mislim, ds zo bili mnogi delsvei presenečeni letos o priliki prsznovsnja maja. liojsfci v Zedinjenih državah ss že dobro spominjsjo proslav 1, majniks? NI ss mogo&s nsčudi-ti in ne morem drugegs reči kskor ds so tsgs letos delsvsi po-polnoms zsspsli tsr ss prepustiti, ds mogotci z njimi lshko dels jo po svoji volji. Mogoče so delsvei preveč sepoelenl, so zzostzll ali ps zo jim dsll podjetniki poduhs-ti kloroforms, ds bi jih tsko po-polnoms uspeli f
Prvi maj, ki ee je tolika leta zlsvil po oslem zvetu, to je dsn prssnovsnjs in dsls ss dslsvski rszred. Tega dne br morala prole-tsrsks msss demonstrireti proti izkorlščevzlcem. Vprašanje je dsnee, kje eo oni delsvei, ki eo tolikenj proelsvljsli prvi msj. Ne vidi es jih več koreksti v pr-vik črtah in nsvduševsti s t Ns-prej proletsrci I Vprašanje jf, kam so Izginili vsi oni, ki so se ekozi sedem let borili zs delsvsko dcmokrscijo, kje so sedsj Stavil-ni brezpoaleel po veeh deželah, ki nieo zaslužili že po 15 mesecih ni
tU več, a ns vsm, če misli s tem na loto 1928 sil 1983. r 1 Leta 1918 je nspovsdovsl ob
f>riliki volitev, ds bomo smsgsli sts 1920, ker niamo tegs lsts. On ssm se vsra. Prišlo js Isto 1922, pa šs nI opssiti nspredks in tsko bo bržkone leto 1924, ne ds bi imsli koristi. Kdor dobro rs-zumevs sel položsj, ts psČ vs, ds js trebs vsč dslsvnosti in reor-gsnisscijs, sko hošemo priti kdsj do kskih uspehov. Borbo moramo voditi vsaj ns nsčin kskor jo vodijo evropeki dflsvel. O priliki ssdnjs konvencije sooislističae stranke v Clsvslsndu je Debs is-jsvil, ds ne more prieoetvovsti. Mogoče ps ims ss to vzroke f — J. Stsnčič
Oleveland, O, — Kot je pona-vsdi pomladi vae prerojeno, tsko s£ tudi podporns društvs v Clsvslsndu ztopilz ns noge in egiti* rsjo zs pridobivsnjs novege član-etvs. Tsko ee pridružuje tudi na-že društvo 'Naprednih Slovenk', Št. 187 SNPJ k trimesečni tekmi zs pridobivanja novih članov. Zs dobo treh meeeeev (junij, julij in avgust) emo pustile proeto vstopnino k nelemu društvu, zdrsvniško preiskavo pa itsk plsčs jednots. Torej zzvedns Slovenke v Clevelsndu, eedsj vsm je dens lepe prilike, ds prletopits k "Nsprednlm Slovenkem", nsj-bolj svstošepu in nsprednemn
psr tisočskov BI	■ 11 ■ ■ ■
Ali je Slovenaki delevaki dom ro življenje. Teh ne vidimo de-potreben! To je v^rešsnje, ki gsjnea. Ali ao pomrli val, sli še žive, je lshko rešiti. Potreben nsm jsl za ksr pe eelo aami ne vedof Kje Ampek tsk dom. ki bo v reeniei ao vsi oni, ki eo govorili lete prevo kulturno sbsjslišče, bo|l9$Me "ee bo nekej zgodilo" in društvene lest, to js lset eelege nerode ln se bo obreetovsl dohiš-kanoeno. Potrebujemo tek dom, ki bo pod kontrolo društev in ne poeemeznib diktatorjev Alfi | Hlovepei ns neverni
kekega zaslužka; ki ao hodili boei jŽenakemu društvu v Clevelendu. in rsztrgsni po eeeteb ter smrss-| Neprietreneko dobimo vss ro-vsli mraza in gladu, proeili sejjskinje, de prietopite k našemu košček kruha, de zl ohrznijo bo-'društvu In tsko tudi le članiee
ei
etraai
naše jednote, prestopite od moških društev k našemu društvn. Veliko bolj dome/o ee boete pač počutile, če boete med ženekagli v lastnem dru&fvu kot pa ds ste pri kje ao osi, ki So rekli, d« ne gredo moškem društvu, zlesti v slučaju delet za 20« ns uro f Ts vidimo, bolesnl.
da ni nič teke etrešnegs in danes Velika telsžba je bolniei, ko ee leti delavei gsrsjo zs 20e as uro. ji sdi, de je od veega sveta zafm O tvorili eo sicer, ds ns bodo ni Ščons. pe pride nenedome k njej kder deleli xe teke po^>je. tode sat sli dross društvene sestre, msatn M moremo postaviti evojeitoko m govorili le oni. VI jim al,j* obišča in potolaži. Iz lastne narodne atavbeT Uhko Si jo po- Hite pozn.oe vas situ-eija T« eo «k«rfnj* vem. ko se« šle obisket
' teki, ki ee brigejo aamo zs da bolno se^ro čisto mslo pred ■es. Do lekega mrtvila jih je pri Unrtjo. v keko tolsžU ji je to bi vedls velike orgeaisseije A. K. lis Slianils mi je roko 0f L.	nosil Is oŠ! eo ji selile aolae. S
Oompers je rekel dne 2. meja vi«lsb^nim glasr.* ml je rekla: siojem rovom, ds je eter. tode'"Vlkdsr prej nUem vedele, kaj da ee bo boril do zadnje ksplj« so eeetre m društvo, kot sedej krvi proti priznsnju aietesm. ki vem, ks eem ae emrtsi postelji vlede v Rusiji do*im eenelor Bo Vem. ds mi smrti ne morete od rsh Is ttteke ee priaodevs »a pre vzeli, vlivale ps mi v dušo tolsŠ-
V Clevelsndu je Se precej žens in deklet, kl niso pri nobenem podpornem (>u|tvu. Tako lepa prilika ae vam Se ni nudila kot ee nudi sedaj, zs to priftoplts k našemu društvu, če presodite zgoraj naveden dogodek o mojem o-hiaku ns smrt bolns Članice in malo premialite vss nsi položsj, morste prisnsti, ds js nsite društvo zs veeko Členico v slučsju potrebe neprecenljive vrednosti. Za vss pojssnils ae lshko obrnete ns mene pod nsslov 1048 Addt-son Rosd, sli predsednleo A. Krite, 6209 Shsde Ave. Obrnite ss lahko tudi ns ksko drago člsnl-
00,	asj naa je preeej in vsake bo rsds dsls pojsanils.
Torsj ns ividanjs na seji dne
1.	jiinija, 6. julija ali I, avgusta. Člsnieo ps opossrjsm, ds sgltl-rsjo med evojimi prijstsljiesmi zs pristopsnje k našemu draitvn SNPJ. Dns 1, junijs naj ss člsnl-ee v čim vsčjem Številu udeleže »cje, kjer bo prebrsn račun od vesellee.
Vaem prijsteljem ln prijatelji-oam izrekamo zahvalo za obilno udeležbo veeelloa a čemur sts pripomogli do boljšegs uspeha pri društveni blsgsjnl. Hvala vsemi Priporočamo se Se ss drugikrat. Pozdravi — Tajnioa.
JUG,
HISTORIČEN ROMAM
Spissl Prokop Ohocholoašek.
Poslovsnll H. V.
(Dalje.)
Bojnlk js omahnil vznak na tla) njegovi roki zta se šarili v prsi, kakor bi hotsll braniti, da aa prss ne rszpočijo v ogromni bološktl i nsenkrst js v^plamtala v njem druga misslt nsbots js poskočil opkoneu, osirsl m okoli s pekočim pogledom; s usti, na pol odprtimi, js obtičsl njegov pogled ns sssts-vi s krišsm, poskočil jo, isvil ss mu js smsgoslsvsn krik, psi js pred sastkvo ns kolsns, poljubljal drog, na katerem je bila sastsva pritrjene, s tisto gorečnostjo, s kskoršnjo pobožno ljudstvo po-ljubljs svete oetanke. Rana na glsvl je zsčels zopet krvaveti, bojevnik ps nI opssil nišosar la ni čutil ničsssri eklsnjsl ss js nsd truplom praporščaka, poljubljajoč njegovs mrtvs usts.
" Zveeti brate, srsšni bojot-nikl" js govoril pri tom, "sspn-stil nisi niti v smrti zaupani ti dragulj svsts Brbljat pravoalavnl narod ae ostaas ss vslns v sušno-stl mnsslmsnov, smpak, kakor
v	tej ledeni pssti visoko plapola sastsvs križa, vetane narod la grobe zulnooti, in svoti kril vspUmti jssno nsd poluasosssem bieurmanov, teh vražjih sinov. Tu brsts, si rešil trdno poroštvo naše bodošaosti I Nsj to sa to blagaslo-
vi	v večnosti Bog ia svetniki In svstaieo njegove!" Sklonil se jo se enkret k mrliču t in poljubijo-joč mu čelo in usU, ss js trudil, dl bi isvil is ledene pesti aootavs a drogom vred i ali Isdsus roka jo js oklepala trdno, da nI bilo mož no vpogniti jej prstov. Bojevnik ee je ssmlelU •. ,
"Ns, alkdarf js govoril šrsz trenotek tiho zsse, "tudi v smrti ne pozabim ts roke. kl nsm js rešila naš dragulj," In sstsknil je ns pol oensženo bodsls, vstal. In odpsnjal zaetavo od draga. "Ne morem drugsše," js govoril modlnjsaja vere In "morsm ee s svojo nevredno mnogo jih je, kl
obisk prijprvegs dns bitke, ko eo Srbi s zmagovitim krikom prodirali naprej: obvezal zi je rsno ns glsvf in utrujen js potem popolnoms legel ns tis.
Ni ps dolgo tsko počivsl. Zvoke. kskor udsrre konjskih koptt, js rsznsžsl veter čres planjavo; bojevnik, ležeč ns tleh, jih je čul Že prej, predno eo prispeli ns ps-rut »h vetrs ns to meetoi ssto js bil le prej, ds poalužs, privsdig-nil glsvo in zopet etiskel uho tesneje k zemlji, hitrejši in ssnesll-vsJSi sporočevelki. nego js esls veter sem. TI zvoki zo naenkrat utihnili.	i
"Meri vata je jo mrtvi Iz grobov,** je govoril bojevnik polsgd-ms in saee, "ali pa se vrsčsjo i evojsgs lovs bisurmani, ti paajl ainovit"
ln sopet je bt!o čuti temno bo^ nenje zemlje, križem po planjavi, vedno bližje k > prostoru, kjer ji bojevnik, ležeč ha tleh, poslušak 2s jih je bUo mošno razločevati, da je to msla tolpa jezdecev, kl eš pode po plsnjavi, posljsni s m rib Čl. Nepremskljivo je lešsl bojevnik ns tleh, kskor mrlll| ssmo njegovi roki sta tipali bodalo« sadnje orožje, ki mu je oetaloi kajti meč mu je sdrknil Is prsti, ko je ssdnjl dsn bitke, ssdet od turlkegs jstagans, v neavesti omshnil med trupls. Tods ns da« leš od njega jo blišče! jatagsn turšksgs damsseensksgs Isdslksr prijel ga je desnico ia v leviei js stisnil bodslo, pričakujoč tako oborožen na vssk slučsj, kl gs da Bog. ,
^Prissgsm," js govoril sass, "Sa trikrat umijem svojo roko ? poganski krvi, da jo očistim ms« dsls, kl ss js drži rsdi detsknjo' njs — biaurmsnakegs orožja.**
Konjaki peket ni bil več daleč | Čuti je bilo tudi svsnsuje orožja ob s< dls, okovsna na krajih s ks-vinskimi luskinsmi, Nsenkrst ji vtlhnllo vse \ jesdeei so se vatavill, toda glasen krik js zszvouel po' pokrajini In trajalo je dolga*'] prodna js tudi asdaji odmsv prt*' nssel veter ns dsljnjo plsnjava," Temu kriku ae je odvsalo tulenjo volkov in kroksnje ptic.
Bojevnik ie je na pol vzravnali glsdsl js v smer, od koder je krik' svsnsl, kskor bi hotel prod rit nočno temino, tods ssmsn, UUhi, nilo js na ssdnjs vse, bojevnik fi povesil glsvo, kskor šlovsk, kl iS; ji goljufsl v svoji rsdi.
"Nlssm rasločil teh glasov." j*« pripomnil, "in vsndsr niso bili tQu bicurmsnski rvuki "
Ponovno js sasvsnel krik, easku prejšnjemu, po plsnjsvi) posadi bivši popolnoms ns vso svojo stoj bost, js bojevnik skočil pokonou, , odgovarjajoč s podobnim krikom, 4 Vzrsdostill zo sejesdeei, in sllšilml ss js, kakp skokoma drve k bojev.* niku.	,a
"Sveti Sova In Srbijsl" je kl!-« sal U bojni krik zsdnjs bitke,* mshsjoš pri tsm s jstsgsnom nsd > glsvo i nsonkrst so jo prsstraHi^i srl aa turško jsklo, vrgel Js paW tam s ssnlčevsnjem od ssbs vtaknil tudi bodslo v nožnioo. u "Nlssm torsj sdiui jss ostal $d * srbskih bojevnikov,1* jo klioal rs- w dostno, stope joč nsprsj, "ostalo1' jo lo dosti semens sa rsmejsnji • msščevsleev u bodočo vsks. Sveti1, Sava in Srbijsl" ji kllsal »pH,* ka so jszdssl Is zkoro prod njkn obetali.	'!
"Maji Milan TopUčanlnl" ja 1 zaupll vodja Jezdecev rsdoslBo, * nsgnivši ss s konja in epoznsvll bojevnika i In njegovi premiji* valsl so savrisksll, ko io šuU
Vodja js zkošil • konja ln lsls-la sta si s bojevnikom v objsmu.
"Milan«I" "IvsneT - "Zvsrti ' brate I" js bilo elišstl, ko eU si
Mavimo. aamo val ee moremo prijeti dele ia iti kot eden vsi ne delo. žrtvojmo ae za stver in ne oenašojmo ee drug ne drug'ire Nsj ee nikdo ne iagovsrjs. de bo knpil delnioe tedej, ko b*d* pričali z delom, eli kej podobn^rs. Vs tsk nsčin bi nikdsr ne prišli do atsvbe. Tsk i izgovori eo piškz-vi io e* jib izmislijo U osi. ki ae redi izognili, ds bi jim ne bila,vi v ■Jšeesr trebs Irtvsvsti zs aarod- morsjo pnzas
poljubljala moška lica. Tods kmalu js isginils radost Iz njiju svo,^ In ojmms so ss oči zsroslle.
"tn tako smo ee torej naŠU," je ' pregovoril vodja jesdeeev, "med . trupli saetonj padlih bratov Srbov! — Tods, blsgor nJim,** Je"' pristevil, ozirajoč at> os okolu, "ds ao umrli t VesJ ne vidijo ekvu * domovine.' OJ, . leše na bojlššu,
roko dotsknitl toga svetega sns lds bi jih jedvs preštel v psr , menja I Tods boljo Je, še se gs do j ds«h ia val počivsjo ns veko; 4 tekne kričsneks roka, šs gs skri ssmo tobe, Milane, j# vrnile smrt .. jejo krščaneke pnti, neg^bl gs is evojogs objeme .«" oskrunilo dotskaonje biearmene " "Ia radi tegs ei ee vrnil nszij Odpel je zastsvo od drogs In jo ns bojjš/e," js vprašal Mdsa s svSf skril jo je zs lusklnset oklep, j rahlim očiten jem. "ds blf~" vzdlknnvii globoko, kskor M sel "Ne, ni kskor." je odgovoril ta ^^ MU težke ekrb zvzlils s njegove hitro, "ssl sem vedel, ksko js v hvelež I ga sres. Sedsj šele je čutil pekočo veskdo bojevsl do evejegs zadnje
bološiao rane na glavi, 'uttl, kek«, ge dihljsjs »oda " — la ozrl ze ;
kudis preaslam
ts. da Zedmjeae državsibo. ds toliko Isg^ rizaati ruske sovjete. Co-' trpljenje In čsksm smrtL" Sevs
V
—-:■ - .. ...
mu kri kspljs po sencih Ko je ponehslo srčno navdušenje, js čutil teleono elebosi j kolena so ss mu tresls Hi moral js odpošHi as tleh. še ai kotel, da ee sopet zgru dl v omedUviel mod m Hiše. Iz torbe, kl mu je visela šrsz lovo ramo, js vasi svilnati obleko, plot
JK m.	....
j« okoli — "prišel sem, ds bi." — tedaj J« sagledsl bisurmsnskt bunčuk in nedsleč od njegs prst ,|S ni drog v ledeni peotl prapor- H|J Kaka.	,	**
"Oorje nem. gorje as vsks Srkljl, na veke t" je tožil, "sveta ,a isstavs« sdino poroštvo naše bo-„.
PROSVETA
lli tiakamo v slovanskam, hrvaškem, idevnttem, leškam, poljakem, kakor tudi v anfiaikam in nemškem jeriko. Nato nosebno* so tiako-rinsss društva in trgovec.—VPROSVETA" aa tiska v naši tiskarni
katero priredi
Društvo 'Nov« Domovina" It 2M, 9. N. P. J.
0	V BRIDCEVILLE, F A.
Vasalica sa Uda vrilto v prastarih Jak« Javaka v Bridgavllla,
rilatok tošne ak I ari papaldos.
bllsna vaa Mlšnjs In domača društva In tndi vsi , da nas polnoltevllno postijo, U šeina grla in Ia skrholj vrnslini odbor. Za piaaalea koda igrala m v sadovoljstvo.
•a aa aialka je 80s to ae Isaiki SSe.	$
rs tO. smJs pri vaaalicl vaM	ODBOR!
ssvsama 36,«9« ton ter ima stroja sa aa.uuu *onj.M» m» Na tam pamiku ja pripravljen poseben prostor ssja I sla laika tnte« rasreds in siear soba s t, d in na vaš IJami, posabna jedilnica, najboljto hrana ter rino pri VM V Havre ko Šakal posaban vlak aa Jugoslovane, ki jugoslovanske potnika in njih prtljago tar peljal naravi VPariiu bo prirejen sa vss isletnlke skupni obad.
Vsak potnik ima na parnlka do 200 funtov priUH[ I lista sa vdel.ti tudi Mr. L. Bened.k, vodja ti
do^noat i v inoci uosclaMM*c vse j« izgubljeno t**
In hotel je odskotiti, da to na is nf ne je pnprtes o resnično«! i svoje slutnje, sli Milaa ga je prijel sa roko in zadršal. Potegnil je izpod oklepa rob zastave, kašo* ga svojemu sobojevnika.
"Sveti Sava in Hrbijal", se je vzradostil Ivan, #'ne pogine na rod. ampak kakor do sedaj, spolnjevalo s« ho tudi v bodoče svet« poroštvo; plapolala bo sopet za-stava krila nad polumesacem, ko nsrod s svojim trpljenjem poplača grehe svojih očetov!"
Poljubil je rob za«tave in polo-Šil roki na Milanove ramena. 'Torej tebi mora biti narod hvslošen zs svojo bodočnost t" je vprašal.
"Ne meni," je odgovorit ta, "tsm le leži hrsbri bojevnik, ki ni niti v smrti popustil zaupane mu svetinja.
"Naj ga stsve za to v večnosti umrli junaki," je rekel Ivan, "mi bomo maščevali na svetu njega In Srbijo!"
* Poteptana je torej domovina!" je vprašal Milan.
"Dokler narod šivi, bo vedno imel domovino,** je odgovoril Ivan "in Bajazet ne izbriše srbskega imena iz knjige narodov."
"Bajazet," je ponovil Milan — "in Milsvaf"
"Dragi pobratimo!** se je is-ogibel Kossnčič odkritemu odgovoru, ali se še spominjaš na svojo prisego v Prizrenskem vrtu t"
"Vem. vem," j* menil Milan temno. "8rbija je v sulnoeti, Mi leva je na veke zgubljena zamet*' "Ali ne veruješ v Bogat4 je rekel Koeančič z rahlim očitanjem," da dvomiš o večnem živ ljenju in o svidenju po emrti?" Milen je vzdibnil globoko; sklo nil je svojo glsvo ns rsmo pebra tirna ter šepetal: "Utrujen eem, pobratimo. Vse sem nsenkrat izgubil. domovino In ljubieo. kaj more biti šo trpkejšegaf Dalje
pripoveduj; pripravljen *cm na vse."
"Ko je tretji den bitke ie klonil proti koneu," je začel Kosan čič Črez trenotek, "ko je tudi še e$r Lazar sredi svojik junskov izkrvavel, spomnil sem se evoje prisege, dane blagoelovftjeaemu vojvodi Obiliču pred njegovo slsvno smrtjo, ds bom čuval carsko rodbino. Z oatsnkom svojih ljudi sem drvel proti Prizrenu nazaj, nezasledovsn od biserma-nov, ksjti oni semi so tudi is željno pričekoveli ure počitke." —
"Brankovi*. Brankovi*!" ' je vzkliknil Milen jezno.
"Prokletstvo njemu in vsemu njegovemu zerodn t" je pritrdil Kossnčič. " Brez njegove izdaje bi ne bil ni jeden bisurmsn iskal poti nazaj {rez Balken."
(Dalje prihodnjič.)
"Prosvste" prinaša sanimive vesti vsek dan. Ali ste naro6em na dnevnik "Prosvsta'7
ZOPET NEKAJ NOVEGA
Rsvnoksr sem dobil is starega krsjs fine stsrokrsjske plsnkgčc, kekoršnih se ne dobi v Ameriki. Cens je:
Večje zs tessnje z obems roka-ms po 15.00,
Male za teeenjc z eno roko, po $4 50.
Kdor želi kakšne druge stvari iz stere domovine, nej mi nazitn ni in jas mu lehko vso preskrbim.
Stephen Stonieh. 106 Lake St. Ohisbolm. Mina.
Frank Sakser State Bank*
82 CortUndt Street	NEW YORK, N. Y.
KRETANJE PAŠNIKOV.
•Kar ja povpraševanje po informa-c» jah o odhodu parnikov zalo številno, navajamo tukaj vozni rod parnikov za najvažnejšo linija:
Csssrsiss Zastopstvo
JADRANSKE BANKE
to vsak a jaalk padrpiaic, JUGOSLAVIA,
Baagrad, CaJja. Cavtat. Dukravatk. Ercagaovi, Jalaa, Karlala, Kator. Kraaj. LjoUjaaa. Maribor. Matkovil, Sarajava, Split, šikaaik. Za-
' ITALIJA: Trat, Opatija, Zadar.
nemška AVSTRIJA Idunaj
Na« Tark—Mavra
14.	i S*. I »l.l
1. j Katja—I
15.	juaija—La Savato
14.	laalja—rarta II. JaaUs Obtsssa
54.	jaalja—LslavsMs II. kisOa—Prsato
JS. Jaalia—La Toaralao I. JuUja—Pori« S. JaliJs—nastosstoaa
15.	JoliJa—La Savato ss.lstus rbissas
55.	lalljs UTsrsSta SI. JaHJa—rnaass
s. aaaasto—ea»ls
IT.jsolja—SattafSsm
54.	laaUa—nradsai « S. julija—Aaatardaa
II. JaMJa—Masvlsm
55.	JaMJa—O«
Naw Tark Trst.
Julija—Trm. W0saa U. julija—AfasaMas
Naw Tark—Aatwarpaa
17. «aJo—rtalaal S. JaalJs »islsad IS. jaalja—KasaalsaO
17. jaalja—LaalaaS I. JaMJa—Plalaa« It. iaHJa—Zaslaa«
Naw Tark Ckarkaars
joaUa—OlrSato
Isrriujaasa kitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Ita lili in Nemški Avstriji, tar iadajamo čake v kronali, dinarih. lirah in dola rib, plačljiva na vpogled pri Jadranski banki, in vseh njenik po druftnican.	.
. rridsjsMi parobrodne in ialazniške voone listke na vsa kraje in zs vsa Trta, E«dar sto na potu v ataro donPvino in ao nahejatc v New Torka, aa Vam ka irpla&lo, ako se zgtoafca deda vraditve Va
lik denarnih zadev prt ravnateljstvu naaa nansa v prvem nadstropja brez ozira na to. aka kupita pa rob rod m liatafc pri nas ali ato ga morda kupih drugod. Zajamčeni so nam pri Jkdranaki banki isvanredai usodni pogoji, ki bodo od velike koristi sa vsa ona, ki sa to ali »t bodo posluževali nato banke.	/
FRANK SAKSER STATE BANK
Naw Tark-
Noar Tark—Haaskarg

NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
Frank Černe,
6033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Zrn, broško, zapestnice, diamantna prstane in iavalirj* verižico Ltd.
POPRAVLJAMO: ura in drugo alatnino po nizki coni. PODRUŽNICA
ColumMa Gramofonov
in gramofonskih plošč. Slovanskih in drugih. Prodajamo na lahka meeetaa odplačila Pilite po cenik, katort sa Vam pošlje brezplačno, aH pa osebno vprašajte za cene predno drugod kupita.
Gloda con in drnfik informacij, a* obrnite na - •
^	<' •Tsifji	•«' ■ '.,«'	-1 ►' w ■
Slovcndko Banko
Z akr ajšek & Cešark
70 NiRth AUtw Na T.
........................................................
Odvetniška in javno-notarska pitama F. A. BOGADEK, \
aat	.i.	PITTtEUEOM, PA.
Isgotevljam pooblastila, kupna in darovalna pogodba, prošnja
la vsa druga starokrajska uradno
SAMO 10 DNI V JUGOSLAVIJO IZLETNIŠKI PARNIK PARIŠ
odpluje dne 14. junija is New Yorka v Havre.
Parnik Pariš ima mestom do d00<l oaab s moštvo« vrod in um stmjp m 48,000 konjsk'" —■ ravljan poaaban prostor
sa togoslavaasks
vsi kot 6 poata-rt vsekam obedu,
Nojs pisarna ja
ss deblti svojca Is stara domovina splaa. Posrrrtujam pri zapuMimkih rsrprsvsh. blltu korta.
Paalovsdja ss slovenski oddslsks LOUIg EVEDEE. katari j« itsoUvljsl vsa v notarski poaal spadajoča spisa v STAREM
vsal vsa
Trst.

Kr. L.
na roko
Glas
Narode, ki bo šal potnikom
V<rinja~ tretjega rasrada stans ls Nsw Torke doTrsto vstavil vojni dsvsk samo 1118.85; U Trsta do Ljubljana stana lalasnlsa
$1.00, do Zagrabe pa $1.80. , Islatnikl naj sa čil
NAZNANILO ROJAKOM.
na
Aka bol sta biti vaaell in sliistl slovansko godbo ali kras-i pašam plAito nam. Imamo Slovanska In Hrvatake gramofon
»lošle, gramofona, harmonika. g<»li, ustna harmoniko, tar vsa-k..xrstn« r<..ihrns ln musikslloia instrumenta, roprsvljam.. tudi gramofona. PtMto po nad bresplačnl cenik, slovanskih plodi, ga priporočsmo v sam rojaka«.
GOLOB h ROBICH, 448 Nehonal Avenuo -t- MiHvatikoo, Wie.
čimpraja Jevljo svojim lokalnim agentom ali pa naravnost	f
FRENCH LINE, 19 Štete St, New York, N. Y.
Za Jogaetovaaake kdatolka kodo
Tal Cene! 1M4.
Joseph Steblay & Co.
1M0 Woat 23rd St, Chicafo, IIL
Javni aator to aasUs^k raaoft aavaravalalk draftk prati agoj«. Ctaa Cklaaga Eoasd al Uodanrritors
Prodaja kiša, lota le drage ssmljlšlajzpaaluja podajiU. seva-raja proti ognju in vikarju poalopja, poklštvo, Upa na aknlk, avto-
mobilr. iriovmf itd	. .
* Podjetnikom « priporotom, de ssvsrnjaja pri mani svoja ealuš-banea sa slučaje nrigod.
R E G A LI J E ZASTAVE
ta loko vsa društvsns potreba sa srnama rane ln dabro blago. Okraito sa aai
EMIL BACHMAN, Inc.,
110? Sa. Mamlto Avaaaa	.1.	CHICAGO. IU.
F. KERŽE
•033 St Clair Ava., CLEVELAND, O.
S. N. P. J. društvom i
ZASTAVE
VICTOR NAVIN$EK,
Sanakja to vsa drol-Ivsss pslssklllas.
Oaraatlvaasa dato U W
min MiNI a* 2
tam* aooak vol so- *
JF7^ ' I
Sil CRCKVt STEEfT.
CONSMAUON. PA.
Jugoslovani v Ckiskolm, Mlaa. la okottd pozor!
čltojto spodnjs vrstica v katorih vam noananja glada slikar-atva val rojak In aa vam prlparešem se dala. *
Nikdar na pasektto ne moj nealav ak dnavlk, ko Unato otroke pri birmi, pri prvsm obhajilu, aH ienitovaaja, ee rasmllljaju kam M ss Ei slikafi skupno drultna s atroci. sama kar pridHa k mani In jaa vam tsvrstna peatraSam kolikor bo naj vol mogočo v maji moči Nič sata aka sto posnl v noč. slikam todl ponoči vsak čas pri s lak trii ni maavstljavL Bodisi dala Is »i tona pa nodl aH bala« dnavu jas va« jamčim maja dalo. Sliko Isdelajom v vssk najkraanejUk kervak.
Plspiram SOm. da Vri. ki bodrtr pritli k mrm bosta popolnoma sada val J ni s mojim da lam to a ceno, caaa pri mani so vodno najnlftja. Dato Is vrlim vadoa dobro to todno. Ok U priliki poadravljam v« moja adjonmlca In ss priparošnm sa mnagoltaritoi obisk.
L. Hiti Photo Studio
307 — 2nd A'
So. Ckiskolm. Minn (Pkoma 102)
Najboljše bUfo.
Najnižje
Največja slovenska tukarna r Ameriki je
Narodna Tiskarna
214S4SS0 Bhus Muri Ar«., Chicago, lUinoU.
Denar v staro domovino.
Ee Jugoslavijo: %	Za I talijo i
SOOkro.........12! S'............$sI IS
1000 krao ........4.10 u S00 Ir ..........JS.00
teooo kroa ........... do^a 1000 lir............ ee.oo
Isdslujamo notarske dala se tulaj In stori kraJ. PoaojtiJamo in vsamano poaojila na prva vknišba (Mortgags). Prodajamo lota in farma. J
MLADIC Jk VERDERBAR,
ISSd Wast IStk Straat	-«-	CHICAGO, ILL.
.. ________________:_.—.
lasom na aalogl pravo
LIBASOVE HARMONIKE
tri ln štiri vrstna, dvakrat, trikrat ln Itlrikrat, namško ali kmnjako uglatonc, kakor tndi chromatUna s 12 basi; plšlta po eanlk,
Nadalja tosa« aa aalogl todl pravo
STAROKRAJSKE KOSE
kovsna na roke, is svatovnosnana tovarna SENSENWEEE-EEEN-HOP Is Itojarakaga, v dolgosti od 28 do 88 lnlav, kakor tndi Ms-palno orodja InVnsallna kamna po alodallk cenah:
raaaasaaaa basa a rtoka to UJaŠam.......................JS JO
šast Ima skupaj ali vol .................................82.00
Elepelna aradja. dvala vrsto, (traitark.....................S1.SS
BeftGAMO brasitoi kamai, dva kamoo..,««%..............$100
Srpi...........................................V.....
Marika, dv*ja vrata....................................SI 00
PH tok osaak Jo vMsIa tadl Ss »sStalaa: a aar^ttoai rrUI fs p~latl taS« Smar vaaanj. Saii kos rataSsJt« rmf^u. ki sa Jtk lo saroCUl od mm«.
ALOIS SKUU, 323 Epsilon Plače, Brooldjm, N. Y.
STAROKRANJSKE KOSE.
Edina agentnrs aa Zdrnšane drtova ss najboljše vrsto sto-rokranjake koae, srpe, bruse, klrpanja, kolilla, osclnlk in StruAkr motika, roitto kovana pri Dobrem polju na Dolenj-
CENE SO. Eoee modnsjše IIOLDOUEE
trinke In kUnlem po 82.80, 8 « ali vel toupaj po po 88 00 v«ka.
Druge vrsto ko« malo olja, ifdatona na štajerskem toke-svnne POLKRANKE ena eU vošt po 82.00.
V velikosti to pe 88. SS^ 82 in 88 psl^av.
_ Srpi se k lopat ........8
Bergamo brusi.....80e to i
_ . —_ .............................
udolke ............................. fcff
na Ernnjskem	.«....«...••* a.o<>
p**.	.......... ............ es
m palerv d"Iga ............r.i..«• ^»ee
Osa laik i is plelevlne
" " Ms . v---------
■etike tovarniskoga isealka.••.••..••,«..............•.. • ™
Motika volje nato .................................... J-JJ
■ibolei sa repe rikati pe .t........................,,,..,
blago lOdi na DEBELO trgovina«. Pilite pe ned cenik.
sli pe
Ml plelaara podtalne sa vsake naredilo, rotljit* Menep Order a naročnino no aaatov:
STEPHEN STONICH,
106 UIm Str««*, CkUkola. Mina.
ns EveleOm In »'kolin kupita vse
stvari pri: