| 723 | | 723 | GEODETSKI VESTNIK | 62/4 | NOVICE | NEWS SEz NAm d IPLOm NA Odd ELKu z A g EOd Ez IJO u L fgg od 1. 8. 2018 d o 31. 10. 2018 T eja Japelj Jesen nam poleg izobilja zrelih plodov v svojih žarečih barvah in pisanih podobah prinaša tudi izobilje hrane za dušo. Sončni, topli jesenski dnevi nas prijazno vabijo v naravo, ki nam v tem jesenskem obdobju postreže z veličastnimi prizori barvite pokrajine. Dan je takoj lepši, ko se sprehodiš čez barviti gozd, in res je, kar pravijo: vsak letni čas ima svoj čarobni sij, pa tudi če gre za jesen. Poleg zanimive in pisane narave je bilo barvito tudi na študijskem področju, saj ni bilo malo takšnih, ki so v zadnjih mesecih doštudirali na naši fakulteti: 20 študentov je končalo študij na univerzitetnem štu- dijskem programu prve stopnje geodezija in geoinformatika, 2 na visokošolskem strokovnem študijskem programu tehnično upravljanje nepremičnin, barvito pa je bilo tudi na drugi stopnji. Na magistrskem študijskem programu druge stopnje geodezija in geoinformatika je opravilo vse obveznosti 12 študentov, 5 pa na magistrskem študijskem programu druge stopnje prostorsko načrtovanje. MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA Ana Čampa Možnosti parcelnega preurejanja zemljišč v okviru katastrskih postopkov Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentor: asist. dr. Marjan Čeh https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103845 V magistrskem delu smo preučevali katastrske postopke urejanja in preurejanja zemljišč po veljavni zakonodaji v Republiki Sloveniji. V začetnem delu naloge predstavljamo teoretično ozadje na področju preurejanja zemljišč s kratkim zgodovinskim pregledom nastanka zemljiškega katastra in njegovega vzdrževanja v Sloveniji, ki je pomembno za razumevanje raznovrstne kakovosti katastrskih podatkov. Nadaljujemo s pregledom dosedanjih raziskav na področju katastrskega urejanja in preurejanja zemljišč ter podrobnejšo predstavitvijo zakonodajnega okvira nove izmere, nastavitve katastra in komasacije, ki so postopki množičnega katastrskega urejanja in preurejanja zemljiških parcel po veljavni slovenski zakonodaji. Kot zanimivost smo v nadaljevanju opisali tudi hrvaške izkušnje s postopkom izvajanja nove izmere. Sledi podrobna analiza postopkov katastrskega urejanja in preurejanja zemljiških parcel v Sloveniji. Pomemben rezultat magistrskega dela je primerjava zakonskih meril za uvedbo in izvajanje posamičnih in množičnih katastrskih postopkov v Sloveniji. Za boljše razumevanje obravnavanih postopkov in kritično oceno sedanjih zakonskih določil smo izvedli študijo praktičnih primerov nove izmere in nastavitve katastra v Sloveniji. Na podlagi rezultatov analize zakonskih določil in primerov iz prakse smo v zaključku naloge oblikovali in predlagali izboljšave zakonodajne ureditve na področju katastrskih postopkov. Pri tem je poudarek na dveh množičnih katastrskih postopkih urejanja in preurejanja zemljišč, in sicer na novi izmeri in nastavitvi katastra. S tem smo želeli opozoriti na njun neizkoriščen potencial in v | 724 | | 724 | | 62/4 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS prihodnje pričakovan pomemben prispevek k izboljšanju kakovosti podatkov zemljiškega katastra ter učinko- vitosti katastrskega preurejanja zemljišč. Gorazd Furlanič Prostorske analize za preučevanje nepremičninskega trga Mentorica: izr. prof. dr. Anka Lisec Somentorja: viš. pred. dr. Miran Ferlan, asist. Jernej Tekavec https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103831 V magistrskemu delu smo z analitičnimi orodji geografskih informacijskih sistemov (GIS) izvedli prostorske -časovne analize nepremičninskega trga na izbranem območju. Namen naloge je predvsem pokazati pomen in analizirati možnosti uporabe geolokacijskih podatkov o nepremičninah ter drugih prostorskih podatkov za analizo nepremičninskega trga. Pri tem smo pregledali in obravnavali primernost v Sloveniji dostopnih uradnih podatkovnih zbirk o nepremičninah in nepremičninskem trgu za predlagane analize. V empiričnem delu smo na študijskem območju s prostorskimi analizami dokazovali povezanost lokacije nepremičnin in njihove tran- sakcijske vrednosti. Osredotočili smo se na stanovanjski nepremičninski trg v obalnih občinah Ankaran, Izola, Koper in Piran. Analizirali smo vplive izbranih prostorskih dejavnikov oziroma značilnosti na transakcijsko vrednost nepremičnin, kot je oddaljenost nepremičnine od središča mesta. Za namene prostorskih analiz smo uporabili odprto programsko rešitev QGIS. Za primer oddaljenosti od obalne linije ter dostopnosti do središč občine smo na študijskem območju ugotovili, da lokacija značilno vpliva tako na dejavnost trga nepremičnin kot na samo transakcijsko vrednost. Leon Kogelnik Različni vidiki izračuna vpliva troposfere na opazovanja GNSS Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103307 T ema magistrske naloge združuje področji geodezije in meteorologije, ki na različne načine omogočata določitev vpliva troposfere na opazovanja GNSS. T roposfera povzroči ukrivljanje signala in zato podaljšanje poti njego- vega razširjanja glede na razširjanje v vakuumu. Zakasnitev prispetja signala zaradi vpliva troposfere lahko izračunamo neposredno iz meteoroloških podatkov, ki jih dobimo iz radiosondaže. Obstaja tudi posredni način določitve vpliva iz obdelave opazovanj GNSS. Oba pristopa obravnavanja modeliranja posledic vpliva imata prednosti in slabosti. Glavni cilj naloge je bil primerjati rezultate obeh in jih optimalno združeno uporabiti v nadaljnjih ocenah vpliva. V ta namen smo za leto 2017 pridobili celoletne podatke vertikalne sondaže kot tudi modeliranje podaljšanja poti razširjanja signala zaradi delovanja troposfere v omrežju stalnih postaj GNSS SIGNAL. Pokazali smo, da razlike med različno pridobljenimi rezultati obravnavanja vpliva troposfere na opazovanja GNSS za satelite v zenitu le redko presegajo 5 centimetrov. Radiosondažne podatke smo uporabili za izračun letnih sprememb suhe in mokre komponente vpliva troposferske refrakcije ter za izbrana enotedenska obdobja v različnih letnih časih analizirali vrednosti posameznih komponent vpliva. Z rezultati obdelave opazovanj GNSS v omrežju SIGNAL smo prikazali dnevne spremembe delovanja troposfere na opazovanja GNSS, vendar tokrat le za združeno obravnavanje suhe in mokre komponente. Nazadnje smo pokazali, da velika višinska razlika med krajiščema baznega vektorja vodi do situacije, da vpliva s faznimi razlikami in ob uporabi modelov ne moremo v celoti odstraniti. Zato je v teh primerih, enako kot pri tehniki absolutne dolo- čitve položaja s faznimi opazovanji PPP , vpliv troposfere bolje ocenjevati kot neznanko v obdelavi opazovanj. | 725 | | 725 | GEODETSKI VESTNIK | 62/4 | NOVICE | NEWS Marjeta Korošec Gravimetrične meritve ob različnih vodostajih Cerkniškega jezera Mentor: doc. dr. Miran Kuhar https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105130 V magistrskem delu predstavljamo rezultate petih relativnih gravimetričnih izmer, ki smo jih izvedli med marcem 2016 in septembrom 2017 ob različnih vodostajih Cerkniškega jezera. Opisujemo rezultate in ugo- tovitve vpliva višine vodostaja jezera na spremembo absolutnega težnega pospeška ter posledično tudi vpliv spremembe težnega pospeška na normalne višine točk, na katerih smo izvedli relativno gravimetrično izmero. Vpliv višine vodostaja povežemo z volumnov vode v posamezni gravimetrični izmeri. Pri terenskem delu smo uporabili RTK-metodo (ang. real time kinematic) izmere GNSS (ang. global navigation satellite system), ki smo jo uporabili za določitev približnega položaja točk ob jezeru in kasneje za njihovo zakoličbo. Prvi del magistrske naloge se nanaša na teoretični opis gravimetrične izmere in RTK-metode izmere GNSS, sledi opis praktičnega dela. Tu izpostavimo težave, ki nastanejo zaradi nenavadnega obnašanja gravimetra med gravimetrično izmero. Cilj magistrskega dela je ovrednotenje vpliva količine vode na spremembo absolutnega težnega pospeška med posameznimi izmerami. V zaključnem delu podajamo predloge za nadgradnjo naloge v prihodnosti. Andreja Medved Opazovanje suše s satelitskimi posnetki – uporabnost indeksov stanja vegetacije in standardiziranega padavinskega indeksa Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentor: doc. dr. Žiga Kokalj https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103599 Namen magistrske naloge je bil preučiti uporabnost indeksa stanja vegetacije in standardiziranega pada- vinskega indeksa za opazovanje suše s satelitskimi posnetki. Uporabnost indeksov smo preverjali na območju meteoroloških postaj Lendava, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto in Postojna, in sicer na podlagi izbranih točk, za katere imamo podatke o dejanski rabi tal (listnati gozd, mešana raba, polja, travniki, vinogradi, iglasti gozd in nasadi). Za izbrane točke smo pridobili podatke o časovnih serijah produkta MODIS MOD13Q1 in izračunali indeks stanja vegetacije. Izračunane vrednosti standardiziranega padavinskega indeksa (SPI1, SPI2, SPI3, SPI4, SPI6, SPI9, SPI12) smo primerjali z indeksom stanja vegetacije. Primerjavo smo naredili z namenom, da bi ugotovili, kako sta indeksa med seboj koreliranega, oziroma pridobili podatek, po kolikšnem času se vegetacija odzove na primanjkljaj padavin. Na podlagi rezultatov smo komentirali uporabnost indeksov in podali bistvene ugotovitve. David Merlin Določevanje prostornin zemeljskih mas z uporabo inštrumenta Leica Nova MS50 Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. dr. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102772 V magistrskem delu smo analizirali določevanje prostornin zemeljskih mas z različnimimi načini zajema prostorskih podatkov. Podatke smo zajeli s terestričnim laserskim skeniranjem ter s klasično detajlno izmero. Meritve smo opravili z inštrumentom Leica Nova MS50. Metodi zajema sta bili ponovljeni na štirih različnih | 726 | | 726 | | 62/4 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS študijskih območjih. Inštrument Leica Nova MS50 omogoča tudi samodejni izračun prostornin, katerega metode izračuna so neznane. V analizi smo na podlagi obdelave podatkov z različnimi tipi interpolacij in različno velikostjo oziroma ločljivostjo celične mreže točk ugotovili, s katero metodo se temu rezultatu najbolj približamo. Na podlagi rezultatov opravljenih analiz smo ovrednotili količinsko odstopanje različnih metod zajema in metod obdelave. Ovrednotili smo tudi časovno odstopanje različnih metod zajema, ki so potrebni za izračun prostornin. Z rezultatom smo predstavili ozadje samodejnega izračuna količin z inštrumentom Leica Nova MS50 in primernost uporabe na terenu ter alternativo, če funkcija samodejnega izračuna ni na voljo. Teja Mikelj Izmera vodil freze na zaletišču Letalnice bratov Gorišek Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. dr. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102786 Na Letalnici bratov Gorišek se za izdelavo zaletne smučine uporablja freza. Njen položaj se regulira z bočni- ma vodiloma, po katerih se premika. Detajlne točke za določitev geometrije vodil so določene na mestih, kjer so pritrdilni vijaki. Dosedanja kontrola položaja vodil, ki vključuje izmero vrha vodila, se izvaja s klasično polarno izmero. V magistrskem delu smo kot alternativno in inovativno možnost predstavili uporabo nastavka s tremi prizmami Leica GMP 101. Konstrukcija nastavka omogoča enolično določitev središča vodila. Določili smo funkcijski in stohastični model izravnave koordinat karakteristične točke nastavka po metodi najmanjših kvadratov ter testirali njegovo splošno uporabo. Primerjali smo razlike med obema metodama ter ocenili skladnost posamezne metode s projektiranimi vrednostmi. Ugotovili smo, da v splošnem obe metodi podajata podobne vrednosti razlik od projektirane krivulje. Metoda izmere z nastavkom je primerna za določanje položaja detajlnih točk vodil freze. Natalija Novak Primerjava višin, določenih z mobilnim kartirnim sistemom in iz lidarskih podatkov Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentorja: asist. dr. Oskar Sterle, asist. dr. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103334 V magistrskem delu smo analizirali skladnost višin, določenih z mobilnim kartirnim sistemom, z višinami, pridobljenimi iz lidarskih podatkov. Uporabili smo podatke GNSS/INS meritev mobilnega kartirnega sistema podjetja DFG CONSUL TING, d.o.o., ter podatke aerolaserskega skeniranja (ALS) Slovenije. Višine, določene na podlagi podatkov aerolaserskega skeniranja, smo določili na podlagi digitalnega modela reliefa (DMR), za dva izbrana odseka pa na podlagi oblaka točk reliefa (OTR). Višine, določene z GNSS/INS-meritvami, smo pridobili iz podatkov meritev mobilnega kartirnega sistema na več kot 1000 kilometrih državnih cest različnih značilnosti. Razlike višin smo razvrstili v razrede, jih analizirali in ovrednotili po več kriterijih. Ugotovili smo, da absolutne razlike višin, pridobljene z meritvami mobilnega kartirnega sistema, v več kot 86 odstotkih primerov odstopajo od digitalnega modela reliefa (DMR) manj kot 0,25 metra. Žiga Roškar Analiza prostorninskih in ravninskih tarč za združevanje aero in terestričnih oblakov točk Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras Somentorja: asist. dr. Oskar Sterle, asist. dr. Tilen Urbančič | 727 | | 727 | GEODETSKI VESTNIK | 62/4 | NOVICE | NEWS https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103847 V magistrski nalogi smo ocenjevali kakovost registracije terestričnih laserskih in aerofotogrametričnih oblakov točk, pridobljenih iz bližnjeslikovnih aeroposnetkov. Analizirali smo uporabnost različnih prostorninskih in ravninskih umetnih tarč kot veznih točk za določitev transformacijskih parametrov registracije. Posebej nas je zanimala uporabnost nove tarče za registracijo terestričnih in aerofotogrametričnih podatkovnih nizov, ki smo jo izdelali in predstavili v tem delu. Za potrebe analize smo izvedli zajem aeroposnetkov z letalnikom na različnih višinah letov za izdelavo aerofotogrametričnih oblakov točk in skeniranje s terestričnim laserskim skenerjem. Referenčne meritve umetnih tarč z metodo skeniranja in polarne izmere smo izvedli s tahimetrom. Kot mero kakovosti registracije z uporabo posameznega tipa umetnih tarč smo uporabili koren srednjega kva- dratnega pogreška na kontrolnih točkah. Na podlagi analize rezultatov smo opredelili prednosti in omejitve analiziranih tarč in predlagali novo tarčo kot najprimernejšo za registracijo oblakov točk v aplikacijah, pri katerih želimo združiti aerofotogrametrične in terestrične oblake točk. Klemen Stropnik Uporaba programa FME za sistematično spremljanje vegetacije s satelitskimi posnetki Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentor: asist. Jernej Tekavec https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103634 V magistrskem delu smo z uporabo programov FME Desktop in FME Server razvili samodejen postopek za sistematično spremljanje stanja vegetacije s satelitskimi posnetki. V namizni aplikaciji FME Workbench smo sestavili procesni model, s katerim za poljubno območje pridobimo najnovejši satelitski posnetek, ki ustreza določenim kriterijem kakovosti. Na satelitskem posnetku nato izračunamo vegetacijski indeks NDVI ter ga obrežemo na velikost predhodno določenega območja. Izdelan model smo prenesli na FME Server, kjer smo nastavili urnik, na podlagi katerega se bo model na strežniku samodejno izvajal. V primeru sprememb se nove datoteke z rezultati zapišejo v izbrano mapo na strežniku. Mapa je z uporabo programa Backup and Sync povezana s spletno shrambo Google Drive, kar uporabniku omogoča dostop do rezultatov tudi z odda- ljene naprave. T akšen samodejni proces uporabniku prihrani veliko časa in omogoča sistematično spremljanje rezultatov, saj ni treba vsakič znova spreminjati nastavitev in zaganjati programa. Meta Uršič Uporaba podatkov daljinskega zaznavanja za opazovanje onesnaženosti zraka Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentorica: Urša Kanjir https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102783 Onesnaženje zraka je ena glavnih težav, s katerimi se danes spopada svet. Stopnja onesnaženosti zraka se vse večkrat opisuje s tako imenovanimi trdnimi delci PM10 oziroma PM2.5. Koncentracije trdnih delcev se sicer stalno spremljajo v meritvenih postajah na Zemlji po vsem svetu, vendar so lokacije meritev skoncentrirane v razvitih državah in večjih mestih. Alternativa merjenju atmosferskih parametrov z Zemlje so satelitske meritve. Eden izmed mnogih satelitov, ki lahko kontinuirano opazujejo atmosfero okrog celotne Zemlje, je Terra s senzorjem MODIS. Med drugim zbira podatke o optični gostoti aerosolov (AOD). V nalogi je pre- učena možnost uporabe AOD za opazovanje onesnaženosti zraka z delci PM10. Obravnavano je območje Slovenije in del severozahodne Italije. V nalogi je podrobneje predstavljena regresijska analiza med količinama | 728 | | 728 | | 62/4 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS AOD in koncentracijo PM10, merjeno na Zemlji. Naloga ovrednoti smiselnost uporabe enostavne linearne odvisnosti med tema količinama za oceno onesnaženosti zraka. Rezultati uporabljene kalibracije kažejo na šibko povezanost AOD in koncentracijo delcev PM10, merjeno na tleh. Izkaže se, da je uporaba enostavne linearne odvisnosti med AOD in koncentracijo PM10 na Zemlji za oceno onesnaženosti zraka smiselna za poletne mesece, ko je podatkov dovolj, ne pa tudi pozimi. Satelitski podatki so zato lahko odlična podlaga za določanje onesnaženosti zraka, pri čemer je, posebej za zimske mesece, obvezno upoštevati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na koncentracijo delcev PM10 v zraku. Ana Vendramin Vpliv natančnosti koordinat oslonilnih točk na fotogrametrične izdelke Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren Somentor: asist. dr. Dejan Grigillo https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103317 Magistrsko delo Vpliv natančnosti koordinat oslonilnih točk na fotogrametrične izdelke zajema določitev ko- ordinat fotogrametričnim oslonilnim in kontrolnim točkam z različnimi metodami izmere GNSS. Terenska izmera je obsegala večurno statično izmero GNSS, več ponovitev RTK-metode izmere ter prelet območja z daljinsko vodenim zrakoplovom. Opazovanja večurne statične izmere smo obdelali na več načinov, in sicer tako, da smo spreminjali minimalni višinski kot sprejema signala GNSS in modele troposferske refrakcije, uporabili različne efemeride, se navezali na različne stalne postaje GNSS ter uporabili opazovanja različnih dolžin. Položaje točk, pridobljene z obdelavo večurne statične izmere, smo primerjali s položaji, določenimi z RTK-metodo izmere. Položaje točk, pridobljene z relativno obdelavo statične izmere GNSS, smo primerjali s položaji, ki smo jih določili z absolutno metodo določitve položaja PPP z različnimi spletnimi aplikacijami. Vhodni podatek za fotogrametrično obdelavo, v kateri so bili izdelani fotogrametrični oblaki točk, DMR-ji ter ortofoti, so bile fotografije študijskega območja, posnete z daljinsko vodenim zrakoplovom, ter koordinate oslonilnih točk, določene z metodami izmere GNSS različne kakovosti. Fotogrametrične izdelke smo izdelali v programu 3Dsurvey, analizirali smo jih tako, da smo ocenili njihovo točnost na dva načina. Za oceno absolutne točnosti izdelkov smo uporabili oslonilne točke dolge statične izmere GNSS kot kontrolne točke, za relativno oceno točnosti pa smo izvedli primerjavo z referenčnimi izdelki. MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE Katarina Čirič Analiza in določitev izhodišč za organizacijo vrtičkarske dejavnosti v Mestni občini Kranj Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentorica: viš. pred. dr. Maja Simonetti https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103840 Vrtičkarstvo je prostočasna in samooskrbna dejavnost, ki se izvaja na najetih ali drugače pridobljenih zemljiščih. Izvorno je vrtičkarstvo povezano z eksistencialnimi potrebami prebivalcev. Danes pa vrtičkarstvo zadovoljuje družbene, okoljske, socialne in druge potrebe urbanega prebivalstva in je pomembna prvina načrtovanja prostorskega razvoja naselij. Glavni namen naloge je analizirati stanje vrtičkarske dejavnosti v Mestni občini Kranj, kako se načrtuje razvoj dejavnosti in kakšna dopolnilna pravila urejanja določajo občinski predpisi. Na podlagi pregleda literature, podatkov, primerov dobre prakse in informacij, ki smo jih pridobili na mestni | 729 | | 729 | GEODETSKI VESTNIK | 62/4 | NOVICE | NEWS upravi in na terenu, ter analize dejanskega stanja v prostoru so opredeljene organizacijske rešitve in smernice za razvoj vrtičkarstva na območju občine. Magistrsko delo uvodoma predstavlja pomen in značilnosti vrtičkov, vidike razvoja, povezave s samooskrbo in preživljanjem prostega časa, ter ugotavlja, da so vrtički v Mestni občini Kranj pogosto umeščeni v prostor na pobudo prebivalcev, samoiniciativno in neformalno, tudi v nasprotju z določili prostorskih aktov in da sta njihovo urejanje in razvoj prepuščena prebivalcem, zato lahko v prostoru delujejo moteče in nesprejemljivo. Podobne značilnosti vrtičkarstva naloga razkriva tudi na območju Mestne občine Kranj. Za organizacijo in urejanje prostora je odgovorna občina in zato je ob primernih spodbudah in promociji vrtičkarstva lahko prav ta tista, ki lahko vrtičkarstvo na svojem območju ohranja, ga primerno ureja in načrtuje v sklopu svojih pristojnosti. Ajda Kafol Stojanović Ocena kapacitete vodovodnega sistema kot strokovna podlaga v procesu prostorskega načrtovanja Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Somentor: asist. dr. Daniel Kozelj https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103594 Magistrska naloga predstavlja izdelavo ocene kapacitete vodovodnega sistema, ki je uporabna v prostorskem načrtovanju kot strokovna podlaga za izdelavo prostorskih aktov. Ocena je izdelana za območja nepozidanih stavbnih zemljišč v Mestni občini Kranj, kjer je predviden razvoj posameznih dejavnosti. Tovrstne ocene se trenutno v fazi priprave prostorskih aktov ne izdelujejo, so pa pomembna podlaga za načrtovanje poselitve- nih območij, razmeščanje dejavnosti v prostoru, časovno definiranost in oceno stroškov izvedbe načrtovanih ureditev. Za nepozidana stavbna zemljišča, kjer je gradnja možna in dopustna, je glede na večletne podatke o porabi pitne vode iz primerljivih območij ocenjena predvidena povprečna poraba pitne vode. Primerljivost je definirana glede na podrobno namensko rabo prostora, urbanistične kazalce in dejavnost. Območja s podatkom o predvideni porabi pitne vode so vključena v hidravlični model vodovodnega sistema Kranj in preverjene so tlačne ter pretočne razmere v vodovodnem sistemu. Na podlagi interpretacije rezultatov hidravlične pre- veritve in dodatnih izračunov potrebne dolžine sekundarnega vodovodnega omrežja so opredeljene potrebne investicije v vodovodni sistem ob realizaciji načrtovanih ureditev na območjih nepozidanih stavbnih zemljišč ter ocenjeni njihovi okvirni stroški. Rezultati oblikovane metodologije so se izkazali kot uporabni za presojo ustreznosti obstoječih kapacitet vodovodnega sistema ter načrtovanje novih, kar je manjkajoča podlaga pri pripravi prostorskih aktov. Jasna Munda Priprava prostorskih podatkov, primernih za simulacijo širjenja požarov na prostem Mentor: prof. dr. Goran Turk Somentor: doc. dr. Samo Drobne https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103843 Učinkovitost požarnih intervencij temelji na poznavanju hitrosti in smeri širjenja požara. Za izračun uporabimo ustrezne podatke. Pregledali smo, katere vhodne podatke uporabljajo že obstoječi požarni modeli, in preverili kateri podatki so na voljo, kdo jih zbira in ali so dovolj kakovostni. Za simulacijo požara bi uporabili podatke o lokaciji in času vžiga, digitalni model višin, podatke o trenutnih meteoroloških vrednostih in vremensko napoved, podatke o dejanski rabi ter podatke o gorivih na območju gozda. Vhodne podatke je treba ustrezno pripraviti. Pripravo podatkov smo predstavili za območje v OE Sežana, ki spada med požarno zelo ogrožene. | 730 | | 730 | | 62/4 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS Žan Pavlin Vrednotenje funkcionalnih regij s pristopom mehke logike Mentor: doc. dr. Samo Drobne Somentor: izr. prof. dr. Mitja Lakner https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102776 V magistrskem delu smo vrednotili funkcionalne regije s pristopom mehke logike (Feng, 2009), s podatki o delovni mobilnosti med občinami za območje Slovenije. Vrednotili smo funkcionalne regije, modelirane po metodi TTWA (Borovnik, 2018) in Intramax (Drobne, 2016), na lokalni in regionalni ravni. Z vrednotenjem teh podatkov smo dobili 24 nizov rezultatov, ki smo jih po vrednosti predstavili na ravni občin, povprečja pa na ravni funkcionalnih regij in ravni Slovenije. Rezultati so pokazali, da metoda TTWA v splošnem modelira funkcionalne regije z višjimi stopnjami pripadnosti občin kot metoda Intramax, kar velja za obe analizirani leti kot tudi za raven obravnave funkcionalnih regij. V splošnem velja tudi, da se z nižanjem ravni funkcio- nalnih regij zmanjšuje pripadnost občin k tem regijam. Eva Primožič Metode za določevanje urbanega toplotnega otoka Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentorja: doc. dr. Mojca Nastran, doc. dr. Žiga Kokalj https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105135 V magistrski nalogi je obravnavana določitev urbanih toplotnih otokov na primeru majhnih slovenskih mest ter določitev vpliva zelenih površin na urbane toplotne otoke. S pregledom občinskih prostorskih načrtov izbranih mest smo preverili, koliko občine varujejo zelene površine in kaj nameravajo storiti za zmanjšanje pojavov in učinkov urbanih toplotnih otokov. V praktičnem delu magistrske naloge smo uporabili satelitske podatke z različnimi prostorskimi ločljivostmi (MODIS in Landsat 8). Rezultati naloge so pokazali, da so za določevanje urbanih toplotnih otokov v majhnih mestih primernejši natančnejši satelitski podatki, v našem primeru podatki satelita Landsat 8. Dokazali smo, da je tudi v majhnih mestih v Sloveniji prisoten pojav urbanega toplotnega otoka in da zelene površine vplivajo na magnitudo oziroma velikost urbanega toplotnega otoka. Občine bi lahko rezultate uporabile pri načrtovanju ozelenjevanja mest in usmerjanju poselitve, s ciljem zmanjševanja pojava urbanega toplotnega otoka. T ema v občinskih prostorskih načrtih in zelenih strategijah mest še ni posebej obravnavana, medtem ko je varovanje zelenih površin sicer vključeno, a praksa kaže, da kontrole na terenu ni. UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA Patricija Barbo Uporaba interaktivne metode fotogrametrične orientacije posnetkov na primeru Ledenika pod Skuto Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras Somentorica: doc. dr. Mihaela Triglav Čekada https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103341 Maruša Cestnik Kako zelena so slovenska mesta Mentor: prof. dr. Krištof Oštir | 731 | | 731 | GEODETSKI VESTNIK | 62/4 | NOVICE | NEWS Somentorica: viš. pred. dr. Mojca Foški https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103345 Aljana Cvetko Primerjava vsebine in oblike občinskih prostorskih aktov v zakonodaji sprejeti po osamosvojitvi Slovenije Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentorica: viš. pred. dr. Mojca Foški https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103715 Lidija Dugon Testiranje sistema avtomatskega prepoznavanja tarč (APT) na reflektivnih nalepkah Mentorica: doc. dr. Simona Savšek Somentor: asist. Gašper Štebe https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103209 Pia Gornik Klasifikacija pokrovnosti z uporabo več časovnih satelitskih posnetkov Sentinel-2 Mentor: prof. dr. Krištof Oštir https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103211 Polona Gortnar Geodetska dela pri rekonstrukciji ceste Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. dr. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103009 Veronika Grabrovec Kontrola višinskih pomikov cerkve sv. Benedikta v Kančevcih Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. dr. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103014 Anže Gracar Vpliv pomičnega zaklopa na geometrično distorzijo fotografije Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103348 Žan Gregorc Izmera mreže Plaz jalovišča Boršt rudnika Žirovski vrh Mentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj Somentor: doc. dr. Aleš Marjetič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103722 Tine Hren Kontrola geometrije tirnic žerjavne proge na pregradi HE Zlatoličje Mentor: doc. dr. Božo Koler | 732 | | 732 | | 62/4 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS Somentor: doc. dr. Aleš Marjetič https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103212 Neža Ema Komel Pridobivanje podatkov o objektih soške fronte iz podatkov aerolaserskega skeniranja Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: doc. dr. Žiga Kokalj https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103615 Blaž Kuhar Opazovanje razvoje mest s časovno vrsto satelitskih posnetkov Mentor: prof. dr. Krištof Oštir Somentorica: viš. pred. dr. Mojca Foški https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103331 Lara Letnar Sanacija geodetske mreže pregrade Drtijščica na Gradiškem jezeru Mentor: izr. prof. dr. Dušan Kogoj Somentor: asist. dr. Klemen Kregar https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103719 Žiga Maroh Analiza kakovosti določitve položaja z uporabo enofrekvenčnih opazovanj GNSS Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentor: asist. dr. Oskar Sterle https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103350 Alja Planinc Primerjava postopkov priprave prostorskih aktov v zakonodaji sprejeti po osamosvojitvi Slovenije Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentorica: viš. pred. dr. Mojca Foški https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=104782 Matjaž Pukšič Izdelava spletne turistične karte občine Trnovska vas Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103323 Tomaž Rodica Upravljanje večstanovanjskih stavb v slovenskih obalnih občinah Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103605 Anja Šinkovec Ocena vpliva megle na kakovost relativne določitve položaja z GNSS | 733 | | 733 | GEODETSKI VESTNIK | 62/4 | NOVICE | NEWS Mentorica: doc. dr. Polona Pavlovčič Prešeren https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103210 Lucijan Troha Analiza uporabnosti inercialnih navigacijskih sistemov v geodeziji Mentor: prof. dr. Bojan Stopar Somentorja: asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, asist. Gašper Štebe https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103709 Polona Zorinić Določitev nadmorske višine navezovalne točke v Strunjanu Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: doc. dr. Miran Kuhar https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103618 VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN Sabina Bastelj Strokovne podlage za urejanje zemljiške politike v Mestni občini Celje Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=105139 Darja Otrin Primerjalna analiza prodaj nepremičnin v lokalnih skupnostih ob Mestni občini Ljubljana Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Somentor: asist. dr. Peter Lamovec https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103019