Posamezna številka 6 vinarjev, Šlev. 5?. Ljubljane s vin. v ШШ v ровЖЈек, 4. marca 1912. Leto XL == «eija po pošti: ss i.a celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en шевео „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Z« celo lelo naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*— V opravi prejeman neieCno K 1*70 -Inseratl: , Enostolpna petltTreta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat......10 „ aa večkrat primeren popust. Poslano in reki notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. ujr Drednlttvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. B. -£aj Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Danngnla gtevl'ka obsega 6 strani. Kako je po sveta. Zač.iimo s Kitajsko. Kakor znano, se jc ondi stvorila neka repu-bličanska stranka, kateri stoji na čelu na Angleškem in v Združenih državah vzgojeni Sunjatsen. S pomočjo južnih provinc, ki so odnekdaj v nasprotstvu s severnimi, so republičani zanetili veliko vstajo, ki ji je bil cilj vreči mandžuško dinastijo. Ta dinastija, ki je zadnje čase vednobolj propadala in v l^ateri so odločevale ženske in evnuhi, "jc poklicala na pomoč državnika Juanšikaja. Dočim so republičani osnovali provizončno vlado v Nanki-nu, je Juanšikaj reformiral vlado v Pekinu. Zmeda je dosegla s tem vrhunec, kri se je prelivala v potokih, saj nima v štiristomilijonski državi človeško življenje veliko cene. Juanšikaj je izpočelka dopuščal, da se dinastične čete koljejo z vst-aškimi, medtem pa sam delal na to, da je zbral v Pekinu sebi zveste čete. Potem se je trudil, da dobi v Evropi posojilo in ima zdaj saj toliko denarja, da lahko plačuje vojake. Nato se je zajel pogajati z narikin-sko vlado in pripravil mandžuško dinastijo do tega, da je sama odstopila in celo sama dekretirala republiko. Juanšikajev pliv pa sega tako daleč, da so ga jpgokitajski republičani izvolili potem za predsednika republike, dočim je začasni šef vlade Sunjatsen odstopil. Da pa ima Juanšikaj svoje posebne namene, se razvidi iz tega, ker noče zapustiti Pekina, dasi so ga republičani že opetovano poživljali, naj se preseli s svojim ministrstvom v Nankin. Zviti mož kuje neznane načrte. Govori se, da hoče sam zasesti prestol, kar ni neverjetno. Juanšikaj je sicer iz priprostih razmer vzrastel, a je bil od plemiča posinovljen in na Kitaj-. skem igrajo taki posinovljcnci večkrat veliko vlogo. Vrhtega je najsposobnejši državnik, s katerim danes Kitajska razpolaga. Republika pa je nevzdržljiva. Sunjatsen in par ljudi, ki so se izpilili v Oxfordu, na liarvard-ski univerzi in v Berolinu, hoče zdaj kitajsko ljudstvo, ki živi še danes popolnoma v predstavah konfuštva, patriarhalne božanstvene monarhije, na-mah modernizirati in porepubličaniti! Stvar je naravnost smešna. Ako bi res obveljala republičanska oblika vlade, razpade Kitajska v bogvekoliko drob- LISTEK. H. Sienkiewicz: V peščeni postavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. I. »Veš, Nelka,« rekel je Stanko Tar-kovvski svoji prijateljici, mali Angležinji, »včeraj so prišli »zaptje« (policaji) in vzeli ženo nadzornika Smaina in troje njenih otrok — tisto Fatmo, ki je že večkrat prišla v pisarno tvojega očeta in mojega.« Majhna, lepi sličici podobna Nelka je pa dvignila svoje zelenkaste oči k Stanku in ga vprašala napol začudeno in napol prestrašeno: »Odpeljali v zapor?« »Ne, toda ne dovolijo ji iti v Sudan — in prišel je uradnik, ki bo pazil, da ne bi se niti za korak oddaljila iz Port-Saida.« »Zakaj?« Stanko, ki je dovršil štirinajsto leto in jc svojo osemletno tovarišico zelo ljubil, toda jo smatral še za otroka, je odvrnil z resnim obrazom: »Kadar boš toliko stara kot jaz. boš vedela, kaj sc godi ne samo ob prekopu od Port-Saida do Sueza, ampak cev, da bi pa ta republika imela toliko moči in vpliva, da drži province skupaj, tega poznavalec razmer ne more verjeti. Sunjatsen je sploh nekoliko prenapet človek; te dni je zapretil Ho-landiji, ki jc trdo prijela kitajske na-seljcnike v svoji koloniji v Surabaji na Javi, ker so se začeli med seboj klati, z vojsko, češ, da bo kitajska mornarica proti otoku odplulal... Da razmere še daleč niso konsolidirane, dokazuje dejstvo, da sc je več čet v Pekinu uprlo, veliko hiš požgalo in plenilo. Vlada je morala razglasiti obsedno stanje, da je nan'al zopet mir. Da pa je položaj zopet resen, se lahko posname iz dejstva, da poslaniki tujih držav zbirajo čele v svoje varstvo. Kaj ta upor pomeni, se danes še ne ve. Ali so ;o samo vojaki, ki lioče o plače, ali so to pristaši dinastije, ali so vmes kakšne intrige Juan-šikajeve? Na vsak način bo treba potrpežljivo čakati, preden si bo mogoče ustvariti količkaj zanesljivo sodbo, v kolero smer bo krenil političen razvoj v kitajski državi. Kitajska je že veliko hujše notranje boje prestala. XXX Ka: pa na Španskem? O političnem položaju v tej deželi že dolgo ni bilo niij slišali. Tam se ministrskemu predsedniku, liberalnemu Canale-jasu, zadnji čas stolček precej maje in ni izključeno, da se kmalu docela prevrne. Na Španskem vladajo odnekdaj i zelo slabe razmere; dinastija nima prave moči, parlamentarizem je gujil, ljudstvo lahkomišljeno, nezrelo, kričavo, le armada še kaj velja, zakaj kot vojak je ponosni Španec izboren. Edi-nolc na tem polju je zaznamovati tudi kaj napredka; hrabra armada je osi-gurala Španiji posest v severnem Maroku — na žalost Franciji. Seveda stoji Španiji v zunanje-političnem oziru na strani Anglija. V notranje-politič-nem oziru pa se Cana.leja^ vseskozi naslanja na radikalno liberalno krilo pod vodstvom Lerrouxa, ki jc popolnoma revolucijonarno in neti anarhijo. Saj sma zadnjič čuli, kako so se celo neki pomorščaki uprli, plenili ter morili, v Barceloni se pa anarhija tudi koti dalje. Anarhistom, ki jih je vzgojil Fer-rer, dajo zlasti poguma njihovi portugalski bratci, ki zapirajo monarliiste v podzemske kleti, v katerih stoji voda do gležnjev visoko, kakor je povedal angleški poslanik, oziroma njegova žena, ki stoji na čelu nekemu karitativ-nemu komiteju . . . Canalcjas pa sprav- tudi po celem Egiptu. Ali nisi še nič slišala o Mahdiju?« »Slišala sem, da jc grd in neprijazen.« Deček se je pomilovaje nasmehnil. »Če je grd — ne vem. Sudanci pravijo, da je lep. Toda o človeku, ki je dal pomoriti žc toliko ljudi, reči da je neprijazen, more samo osemletno de-kictcc v taki-lc suknjiči, ki sega do kolen. »Oče mi je povedal in oče bo že vedel« »Rekel ti je tako, ker bi ti drugače ne razumela. Meni bi bil pa rekel drugače. Mahdi je hujši, kakor cela čreda krokodilov. Razumeš? Lepa je ta: »Neprijazen«, tako se govori otrokom.« Ko je pa zagledal potemneli obraz dcklicc, je umolknil, potem pa rekel: »Kaj boš, Nelka! Saj te ne maram dražiti; pride čas, ko boš tudi ti imela štirinajst let. To ti obljubim prav za gotovo.« «Aha!« odvrnila je z boječim pogledom: »Če pa Mahdi poprej pride v Port-Said in me sne?« »Saj Mahdi ni tak, da bi ljudi jedel, ampak jih samo mori. V Port-Said ga gotovo nc bo, ako bi pa tudi prišel, in tc hotel ubiti, imel bi poprej še opravilo z menoj.« Ija s to svojo politiko v največjo nevarnost konstitucijo in kralja. Zato niso z njim samo konservativci pod vodstvom Maure nezadovoljni, ampak tudi zmerni liberalci, katere vodita predsednik zbornice grof Romanoncs in Sa-gasta. Grof Ilomanones je zadnjič dolgo z Alfonzom XIII. konferiral in govori se, da je Romanones kandidat za ministrsko predsedstvo. Bomo videli, kako se stvar razplete; kar se nas tiče, se močno bojimo, da zmerni liberalci svobodomiselnega jakobinstva ne bodo ukrotili, ampak da bo prejalislej prišlo do poloma. Če bi Španija imela saj energičnega monarha! Toda Alfonz XIII.! Prvič je bolehen, drugič pa pod vplivom drugih, zlasti se je zadnje čase nagnil k tisam, ki dinastijo v resnici najbolj sovražijo, kakor se je svoj čas nesrečni Ludovik XVI. naslonil na žirondiste. Da — kralji sami podirajo svoje prestole . . . XXX Na Francoskem je politični položaj tudi precej negotov. To pa za-raditega, ker ministrstvo Poincaresovo nima nobene prave barve. Poincares sam — to mirne duše rečemo— je izboren mož, nasprotnik vsakega kulturnega boja, odkritosrčen demokrat, ki si je postavil v prvi vrsti za nalogo reformo parlamentarnega življenja. Zato hoče za vsako ceno uzakoniti predvsem proporčni volivni sistem za zbornico. Če bi bili zdaj katoličani politično enotno organizirani, bi lahko upali, da v cloglednem času dosežejo velike vspelie, žalibog pa se še vedno medseboj pravdajo kakor v starem Bi-zancu. Radikalci se katoličanov kot takih tudi toliko ne boje, pač pa jih je strah, da bi s pomočjo proporca prišli na vrh »bonapartisti!« Kako pa to? Zadnje čase se je na Francoskem zopet poživil duh militarizma, ki so ga radikalni svobodomiselci za časa Combesa hoteli kolikormogoče oslabiti. Armada, ki si v Afriki v neprestanih in težkih bojih pridobiva vedno novega slovesa, se zaveda svoje veljave in kar sc častnikov tiče, so na Francoskem odnekdaj najboljši element. Francoskega meščana je tudi začela skrbeti anarhija, ki se je pod okriljem svobodomliselstva izredila. Tudi boj proti cerkvi je prinesel tako malo zaželjenih sadov, da so možje, ki so protiversko gonjo uprizorili in jo hočejo izvesti do konca, izgubili zelo na kreditu. V tem oziru je značilno, da so celo socialni demo- Te besede iri način, kako je Stanko zrak potegnil v nos, kakor da bi hotel groziti Mahdiju, je Nelko za njeno osebo močno pomirilo. »Vem,« je rekla. »Ti bi nc pustil. Toda zakaj ne puste Fatnic iz Port-Saida?« »Ker je Fatma Malidijeva sestri-čina. Njen mož, Smain, je obljubil egipčanski vladi v Kairi, da pojde v Sudan, kjer prebiva Mahdi in oprosti vse Evropejce, ki so padli v njegove roke.« »Smain je dober človek?« »Čakaj! Tvoj oče in moj, ki sta dobro poznala Smaida, nista imela do njega nobenega zaupanja in sta svarila Nubar-pašo, naj mu ne zaupa. Toda vlada se je odločila poslati Smaina in Smain prebiva že pol leta pri Mahdiju. Jetniki pa ne samo, da se niso vrnili, ampak iz Hartuma je prišlo celo poročilo, da ravnajo Mahtlijevci ž njimi vedno bolj okrutno, Smain je pa vzel od vlade denarje, potem jo pa izdal. Pristopil je popolnoma k Mahdiju, ki ga jo imenoval za emirja. Ljudje pripovedujejo, da je v oni strašni bitvi, kjer je padel general Hicks, Smain poveljeval topništvu Malidijcvemu in da jc on naučil Mahdijcvce ravnati s topovi, česar poprej kot divji ljudje niso še znali. Zdaj bi pa Smain rad dobil krati in svobodomiselni zdravniki v Parizu podpisali peticijo na vlado, naj takozvanih »malih sester« (petJites soeurs des pauvres) ne izženc, ker nimajo avtorizacije. »Male sestre« so priljubljene, ker strežejo v Parizu stare bolne žene, ki nimajo same postrežbe. Da se vrnemo k »bonapartizmu«, veste, koga radikalci te nevarne struje dolže? Bivša sodruga, voj. ministra Milleranda in justič. ministra Brianda. ministra Pavla Doumerja pa celo še i Millerand je odpravil sramotno vohunstvo, ki so ga uvedli radikalci v armadi, da je namreč civilni prefekt pazil na politično mišljenje častnikov, Millerand jc tudi uvedel stalne konference z zbornimi poveljniki, da ga informu-jejo o disciplini, kar radikalcem prav posebno ni všeč. Millerand pa je tudi, o strah in groza! — zopet upeljal vojaški mirozov, ki so ga bili radikalci odpravili. S tem se pa okreplja militarizem in to radikalcem ni nič kaj po volji. Brianda pa že dolgo sovražijo, ker je neznačajen in stopa prevratnim elementom na prste. Kar se pa tiče socialistov, so razcepljeni. Eni so pristaši »Splošne delavske zveze«, ki teži za revolucijo, zagovarja generalni štrajk in sabotažo, to je sistematično uničevanje delovnih sredstev, strojev, železniških prog itd., ter rabi silo proti tistim delavcem, ki so voljni delati, drugi so Guesdisti, to je marksisti, ki hočejo zgolj, da delavstvo dobi večino v parlamentu in potem radikalno odpravi sedanji kapitališki družabni red. tretji so pa bolj revizionisti, pristaši Jauresa. Ta nasprotja so se močno pokazala na zadnjem socialističnem kongresu v Lyonu in le za silo so to reč s par resolucijami, ki niso ne bele, nc črne, zakrpali. XXX Oči vsega sveta so zdaj obrnjene na Angleško, kjer so stopili rudniški delavci v štrajk. Angleškim rudniškim delavcem se res zelo slabo godi in jih rudniški posestniki neusmiljeno izkoriščajo. Taka velika mezdna gibanja so za Anglijo posebno nevarna. Anglija jc, stoječ na načelu svobodne trgovine, uničila skoro ves svoj kmečki stan. Zato se sama ne more preživljati in je navezana na uvoz živil iz inozemstva. Zato mora razpolagati z mogočnim brodovjem, ki mora trgovinsko brodovje za vsak slučaj ščititi. Vojno brodovje pa potrebuje v prvi vrsti premoga. Premoga pa potrebuje tudi an- ženo in otroke iz Egipta in zato so zdaj zaprli Fatmo obenem z njenimi otroci, kajti vedela je brez dvoma že od začetka, kaj namerava Smain, in jo hotela na skrivaj oditi iz Port-Saida.« »Kaj pa bo vlada imela od Fatmo in njenih otrok?« Vlada poreče Mahdiju: »Daj nam jetnike, mi ti pa damo Fatmo . . .« Razgovor se jc pretrgal, ker so Stankovo pozornost nase obrnili ptiči, leteči od strani Ehtum om Farag k jezeru Menzaleh. Leteli so prccej (nizko in v prozornem zraku je bilo jasno videti nekaj pelikanov z na hrbet zvitimi vratovi, ki so počasi mahali z velikimi perotmi. Stanko je takoj začel posnemati njihov Jet, potegnil je glavo nazaj in tekel nekajkrat semtertje po groblji, mahajo z razprostrtima rokama. »Glej! Tukaj lete tudi flamingi,« zaklicala je naglo Nelka. Stanko sc je vstavil v frenotku, kajti v resnici sta se prikazala za pelikani, toda nekoliko višje, na modrem nebu, kakor dva velika rožna in škrlatna cvetova. »Flamingi! Flamingi!« »Zvečer sc vračajo v svoja bivališča na otočičih,« odvrne deček. »Ah, čc bi ime! puško!« »Kaj bi jih streljal?« gleška industrija, ki so ima zadnja leta z vsemi silami boriti proti veliki konkurenci vedno l»olj dvigajoče se in napredujoče Nemčije. Zato je umljivo, da se angleška vlada z vsemi močmi prizadeva, da se štrajk rudarjev Čim-preje konča. Ministrski predsednik Asquith vodi pogajanja tako z delo-dajavci kakor z delavci, ki se še niso vsedli skupaj k eni mizi. Asquith je pripravljen vložiti šc ta teden v zbornici zakonski predlog glede minimalne plače rudarjev, ki ga je izdelal državni trgovinski urad, ne ve se pa, v koliko f a zakonski načrt odgovarja tozadevni skali minimalnih plač, ki jo je »Zveza rudarjev« sklenila dne 2. februarja t. 1. Največje težave delajo pač delodajalci, od katerih mnogi minimalnih plač nočejo dovoliti, drugi pa zahtevajo, da se pri minimalnih plačah jemlje tudi ozir na zmožnost in spretnost delavčevo. Položaj se bo razjasnil še ta teden, ko stori svoje sklepe zbornica. Medtem pa je že 1,053.000 rudarjev stopilo v štrajk. To se seveda že hudo pozna. .Veliko tovarn je že moralo ustaviti delo, omejil se4 je promet, v pristaniščih pojema življenje, zr.čelo se je ustavljati tudi že parobrodstvo, zlasti ribištvo, ki ga izvršujejo parniki. Tudi nalagavci premoga se branijo delati, vendar se mornariški krogi no boje še velikih ka-famitet, kor imajo v svojih zalogah za en mesec dovolj premoga. Štrajkovci trudijo, da pridobe belgijsko delavstvo, zlasti v Antwerpnu, Ostendu in Gentu zato, da ne bi nalagalo premoga, namenjenega v angleška pristanišča. Belgijski industrijci se pa boje, da jim ne zmanjka premoga za svoja podjetja, ki so navezana na Anglijo. Baje ga imajo le še za osem dni. Tudi na Norveškem sc posledice štrajka že poznajo in jo ena tovarna svoje delavce že odpustila. Zadnja poročila pravijo, da zahteva zveza belgijskih rudarskih strokovnih organizacij, da se sklene tudi ta belgijske rudarje minimalna plača, kakor jo zahtevajo angleški, namreč 7 frankov, če ne začno s 1. aprilom s štrajkom. V Antwerpen je došlo veliko premoga iz Nemčije, namenjenega za Anglijo, a ga delavci nočejo na ladje naložiti. Nemški rudarji se gibanju niso še pridružili, pač pa so poslali svojim angleškim tovarišem 500.000 mark štrajkovske podporo. Mir se na Angleškem vsled modrega postopanja vlade doslej še ni kršil, a vlada se seveda pripravlja. Zbira se prostovoljna policija, h kateri pristopajo ljudje iz vseh slojev, vseučiliščni profesorji, plemeni-taši, težaki itd. Upajmo, da se med rudarji in posestniki jam sklene v kratkem sporazum. Kaj pa naši sosedi I t a l IJ a'hi v Tripolisu? Napredovali tudi zdaj šc niso veliko, razun da so zasedli blizu Bengazija par gričev, ki jim pravijo Mergeb. Italijani se po navadi zaradi tega čina silno bahajo m sam kralj Viktor Ema,nuel je poslal vojakom neko bombastično pohvalo. ;A različna poročila svedočijo, da boj ni bil lahek. Italijani so napadli turške pozicijo z najmenj 10.000 možmi, vrhtega so jih podpirali topovi iz bojnih ladij. Turkov je bilo za polovico menj, boj je trajal okoli 10 ur. Arabci so na levem kri-fa vrgli Lahe z bajonetom nazaj, a Lahi so dobili iz mesta vedno novih oja- Čenj, Turkom pa Je zmanjkalo streliva, da so se morali umakniti. Izgube so bile na obeh straneh velike, skorej da so Lahi več mož izgubili, saj so bili napadalci. Bogve kakšnega junaštva zavzetje mergebskega hriba gotovo ne pomeni. Bolj resna so poročila, ki pridejo iz Soluna. Ta.m so trgovske ladje zapazile štiri italijanske bojne ladje, ki križarijo pred Solunom. Lahi torej zopet mislijo na kakšno akcijo proti Solunu in Dardanelam. Solun je z minami in najmodernejšimi topovi dobro zavarovan. Medtem ko Lahi Turkom tako prote, se poslaniki velesil v Rimu posvetujejo, kako bi na podlagi iniciativnega predloga ruskega zunanjega ministra Sasanova napravili skupni korak v prilog miru, najprej pri laški vladi, potem v Carigradu. Ker pa tako Lahi kakor Turki stoje slejkoprej na čisto nasprotnem stališču, ta diploma-tični poizkus najbržejc ne bo imel veliko vspeha. Nemška vlada je predložila te dni zbornici računski zaključek za 1. 1911. Računski zaključek prinaša veliko presenečenje. Dočim se je namreč na podiagi finančne reforme, ki se je sklenila pred dvemi leti s pomočjo centra in konservativcev, računalo na prebitek 20 ali -40 miljonov, pred par tedni pa na. 100 miljonov, izkazuje računski zaključek 220 miljonov prebitka! Treba je pomisliti, da tu vsota 115 miljonov, namenjena za redno odplačevanje dolgov ni vpošteta. Torej naravnost, sijajen zaključek! Prebitka izkazujejo: carina 75 miljonov, pošta, brzojavna in državiloželczniška uprava 30 miljonov, davek na žganje 30 miljonov, na tobak 25 miljonov, na borzo 20 miljonov, na cigare 15 miljonov, na sladkor 15 miljonov, na užigalice in svetila 5 miljonov. y v/ V A A A Kar se tiče naše Avstrije, omenja vso časopisje izjavo kranjskega deželnega glavarja dr. Susteršiča na shodu goriških zaupnikov S. L. S., da namreč Slovenci vlado pozivlje jo, naj ob priliki brambne reformo ne sklepa z nobeno stranko nobenih kravjih kupčij, seveda tudi ne z Ogri, najmenj za ceno pravic, ki jih ima do skupne armado krona. Na Ogrskem je političen položaj zelo zapleten. Grof Khuen in njegova »narodna delovna večina« so poizkušali odpor Košuta in Justha zoper brambne predloge, ki ogrskim šovinistom niso všeč, zlomiti na ta način, da jč grof Khuen Košutovce pridobil zase z neko resolucijo, ki daje ogrskemu parlamentu pravice tudi glede sklicevanja rezervistov. Ta. resolucija naj bi se bila obenem z brambnimi predlogami sprejela. Ker pa fa resolucija jemlje kroni važno pravico in armado na Ogrskem spravlja v skoro popolno odvisnost od ogrskega parlamenta, so ise na Dunaju temu uprli. Tembolj, ker je Khuen stvar slikal tako, kakor bi bila krona v to privolila, kar pa res ni, Khuen jc hotel krono čisto po mažarsko ze eno njenih najvažnejših prerogativ ogoljufati. Nastal je konflikt, ki še danes ni poravnan. Sicer sta Bilinski in grof Berchtold v Budimpešti posredovala in nekateri pravijo, da je položaj že precej razjasnjen, v resnici pa vlada prav taka nejasnost. kakor prej. Grof Khuen se še ni podal k" cesarju na Dunaj, pač pa je poslal avstrijski vladi neko noto. Na Dunaju se je v soboto vršil ministrski svet, ki se je najbrže tudi s tem vprašanjem pečal. Ogi*ska opozicija seveda triumfuje in uprizarja v zbornici različne hrupne prizore. Zdaj ima najlepše orožje zoper Khuena v rokah. V seji 2. t. m. je Justh zborničnega predsednika Navaya napadal, češ, da je dano besedo prelomil. Navay sc je branil in opoziciji na podlagi poslovnika, nagajal, kar je mogel. Opozicija zahteva nato tajno sejo. Navay pa je polo, na kateri je bil ta predlog zapisan, v skrajni razburjenosti raztrgal. Nato so opozicionalci nanj navalili. Kar prihiti nek vladni žurnalist iz Časnikarske lože in hoče Navaya braniti. Vsled tega nastane še večji hrup in pri tem pode-ro ograjo pri stopnicah, ki vodijo do predsedniške tribune. Končno so sc duhovi pomirili in Navay je podal neke izjave. Navay bo moral napeti vse sile proti Justhovcem, a jim kljub svoji energiji najbržeje ne bo kos. Saj so Justhovci dosedanjo seje tako zavlačevali, da predsednik ni mogel niti še dozdaj naznaniti došllh vlog. Vsled prizorov v zbornici je prišlo seveda tudi do dvoboja in sicer med poslancem vladne stranke Palom in Justhovcem Csuha. Kakor je navada na Ogrskem, ni bil v tem duelu nobeden nevarno ranjen. XXX Druge politične ilovice iz naše države bi bile te: Šef generalnega štaba Schemua so poda 13. t. m. v Berolin, kjer bo ostal gost nemškega cesarja do 16. t. m. Ta obisk je z ozirom na našo zvezo z Nemčijo tradicionalen. — Ker je brambna reforma vsled ogrskih »državnopravnih« mahinacij v nevarnosti, naš parlament najbržeje ne bo prišel do tega, da brambno reformo, za katero je vrhtega treba dvetretjin-ske večine, reši, zato bo najbržeje sklenjen provizorij za eno leto s povečanim rekrutnim kontingentom in brez dveletne vojaške službene dobe. — Kako bo z večino v parlamentu, je čisto negotovo. — Češko-nemška spravna pogajanja so se zopet nekaj ustavila in gospoda je zopet zelo pesimistična. Zadnja seja deželnega zbora goriškega. Gorica, 2. marca 1912. Seja je bila napovedana ob 11. uri dopoldne, pričela pa se je ob 12. uri 10 min. popoldne. Poslanec Venuti je vložil nujni predlog, ki naroča deželnemu odboru, naj dopusti pri lupljenih češpljah, ki se izvažajo, 125°/00 žveplenosolne kisline. Nato utemeljuje poslancc Marinič svoj predlog, ki naroča kmetijskemu uradu, naj nakupi potrebne kmetijske stroje ter jih da kmetom na razpolago. V ta namen se dovoli 1500 K, enako vsoto naj da tudi vlada. Predlog je bil sprejet. Nato je deželni zbor sprejel zakonski načrt o uravnavi Soče, Vipave, Idrije in Tera ter pritokov. Dež. odbor se pooblasti, naj napravi v vseh zakonskih načrtih potrebne nebistvene iz-premembe, ki bi jih zahtevala vlada. — Dalje se je sprejela resolucija, ki poživlja vlado, naj s potrebnim zakonom nastopi proti nepošteni konkurenci. — Dež. zbor je dalje pozval deželni odbor, naj nadaljuje pogajanja z vlado glede uravnave hudournika Korenj v Gorici. — Dalje se jc po daljši — precej brezsmiselni in precej smešni debati sprejela izprememba deželnega pravilnika, statuta za osobje in pravilnika o potninah. S tem je bila seja ob pol 2. popoldne pretrgana in se je nadaljevala ob pol 5. popoldne. Popoldne se jc na predlog dr. Venier« ja preložila točka o učiteljskih plačah na konec seje. Sprejel se je deželni proračun za leto 1912. ter poročila računskih sklepov raznih zalogov. Dalje so se dovolile, oziroma obnovile naslednje podpore: Za vodovod v Grantu 1650 K, občini Bovec za vodovod v Plužnjah 1450 K, za izboljšanje kraških travnikov letno 3000 K, za cesto iz Gonjač v Vcdrijan pri Kojskem 600 K, kuratoriju trgovske Šole v Gorici za trgovski večerni tečaj 500 K, občini Pečine za popravo občinskih'cest 800 K. olepševalnemu društvu pri Sv. Lilciji 600 kron, za napravo vodnjaka v Biljah in Orehovljah 1200 K, županstvu Štanjel za napravo kapnice na Sejmišču 2700 K, gospodinjski šoli »Elizabetišče« v Tomaju za leta 1912., 1913., 1914. po 800 K, županstvu Št. Viška gora za cesto Polje—Pra-pretno—Brdo 3125 K, županstvu Drežnica 750 K za poti na planine, cestnemu odboru v Tržiču za cesto v Dolu 4250 K, občini Medana za napravo napajališča 3600 kron, za pobijanje gadov letno 300 K, po-gorelcu Ivanu Koren iz Sužida pri Kobaridu 200 K podpore, za gasilni dom v Če-povanu 1000 K, županstvu v Št Tomažu za napravo jarka 550 K, občini Drežnica za napravo napajališča na pašniku 500 K, ligi proti kupčiji z dekleti 500 K, županstvu Deskle za vodovod v Paljevem 500 K, za Eogorelce v Logu 500 K, občini Povir za apnico v Gorenjah 2425 K, za vodovod v Oblokah 200 K, za napravo kapnice v Tomaju 1000 K, za vodovod v Poljanah pri Cerknem 200 K, za gasilni dom v Plužinah 1000 K, zavodu sv. Nikolaja v Trstu 500 K, »Goriškemu kmet. društvu« 8000 K, sadjarskemu društvu v Kamnjah 200 K, za novi most v Vel. Žabljah 200 K, olepševalnemu društvu v Bovcu 400 K, za vodovod v Čiginju pri Volčah 625 K, za prezidavo cerkvice Device Marije pri Bovcu 2000 K, za cesto Renški vrh—Temnica—Zagraje 5100 K, cestnemu odboru v Kobaridu 2000 K, za vodovod v Jaznah pri Cerknem 1200 kron< za dopolnilna dela 6 vodnjakov v Renčah 800 K, županstvu v Anhovem 300 kron za vodovod in vodnjak v Debenjah, za vodovod v Temljinah pri Grahovem 2750 K, »Slov. Alojzijevišču« v Gorici 800 kron, za cesto Nabrežina—Slivno 200 K, za vodovod v Šmarjah 3625 K, za vodovod v Svinem pri Šmarjah 4250 K, za vodovod v Kožbani 2800 K, za uravnavo hudournika Slatno pri Grgarju 1200 K, dalje se je določilo 3000 K za ureditev živinozdrav-niških tečajev na Goriškem, za vodni nabiralnik v Dolu pri Opatjemselu 2250 K, za dovozno cesto na postajo Avče 800 K, konjerejskemu društvu v Tolminu 2700 K, za vodovod na Koritnici pri Grahovem 300 kron, za ustanovitev gospodinjskih šol 3000 K, za gasilni dom v Cerknem 1000 K, za živinsko sejmišče v Cerknem 700 K, za zgradbo vodovoda v Avčah 4800 K, županstvu Volče za vodovod v Selu 3325 kron, za vodovod v Zarakovcu pri Grahovem 1700 K, za zgradbo opornega zi-dovja na cesti Vrhovlje—Dobrovo 1200 K, za cesto Želinj—Cerkno 2000 K, kat. pol. in gospodarskemu društvu v Kobaridu za , »Ženske nimajo zmisla za tako reči. Toda pojdiva dalje, morda jih za-gledava še več. To rekši jc prijel deklico za roko in šla sta k prvemu pristanu port-said-skega prekopa, za njima je pa korakala zamorka Dinah, ki je bila nekdaj pestunja. male Nelke. Šli so po nasipu, ki deli vodo jezera Menzaleh od prekopa, po katerem je ravno takrat plaval velik angleški parnik, poljan od pilota. Bližal se je večer. Soince je stalo še precej visoko, toda nagnilo sc je že na stran jezera. Njegove slane vode so se pričele bliščati ko zlato in se zibati z bleskom pavjih peres. Po arabskem bregu se je raztezala, kakor daleč sega oko, prazna peščena pustinja — tiha, neprijazna, mrtva. Med steklenim, takorekoč izumrlim nebom in brezmejnim, valovitim peščenim morjem, ni bilo živega bitja. Nad prekopom je pa medtem kipelo življenje, zibale so se ladije, razlegalo se žvižganje parnikov, nad Menzaleh so sc pa zibale v solncu množice utev in divjih rac — tam na arabskem bregu je bil pa kraj smrti. Samo potem, ko se je solnce nižalo in postajalo vedno bolj rdečo, je tudi peščeno morje začenjalo dobivati višnjevo barvo, tako kakor v pozni jeseni brezo v poljskih gozdih. Otroka sta na poti k pristanu zagledala še nekaj flamingov in veselje jima je kipelo iz oči, ko sta jih ogledovala, nato jc pa rekla Dinah, da se mora Nelka vrniti domov. V Egiptu nastopajo po dnevih, k so tudi po zimi velikokrat zelo topli, jako hladne noči, in ker je Nclkino zdravje zahtevalo velike previdnosti, ni njen oče Rawlison dovolil, da bi deklica po solnčnem zahodu šc ostajala pri vodi. Vrnili so se torej v mesto, kjer je nekoliko zunaj v bližin; prekopa stala vila gospoda Rawlisona, in ravno ko je zašlo solnce, so stopili pod streho. Takoj nato je prišel tudi inženir Tarkovvski, Stankov oče, ki jc bil povabljen na obod, in cela družba, obenem s Francozinjo gospodično Olivier, Nelkino učiteljico, se je vsedla k mizi. Gospod Ravvlison, član ravnateljstva družbe sueškega prekopa, in Vla-dislav Tarkovvski, nadinženir iste družbe, sta živela že dolgo let v velikem prijateljstvu..-Oba sta bila vdovca, gospa Tarkowska, rodom Francozinja, je umrla pri rojstvu malega Stanka pred trinajstimi leti, Nelkina mati je pa umrla na jetiki v Ileluanu, ko je dekletce bilo tri leta staro. Oba vdovca sta prebivala blizu skupaj v sosednjih hišah v Port-Saidu in sta se radi poklica često videvala. Skupna nesreča ju jo še bolj zbližala in utrdila medsebojno prijateljstvo. Gospod Ravvlison je ljubil Stanka kakor svojega sina, gospod Tarkowski bi bil pa skočil v ogenj in v vodo za malo Nelko. Po končanem dnevnem delu jc bilo njuno najboljšo razvedrilo pogovor o otrocih, njuni vzgoji in prihodnjosti. Pri takih pogovorih je po navadi Rawlison hvalil zmožnosti, odločnost in pogum Stanka, gospod Tark0w.vki i T- V V €2. -t' Imenitna stranka Vsaka stranka ima saj kak cilj je že drugega nič nima. S ranke bivz cil.a ln namena sploh ni. To mora vsaka stranka imeti, da ve, kaj hoče. Če ima potem kaj pristašev več ali menj, to je zaenkrat postranska stvar, da ima le kak smoter. Časih so trije ljudje lahko stranka, le cilja jim je treba, do katerega streme, pristaši to že naberejo. Liberalna stranka pa je stranka, ki nima nobenega namena. Tega nc trdimo mi, to irdi Ribnikarjev »Dan«, ki piše 3. t. m. o »naroclnonapredni« stranki doslovno sledeče: »Ne smemo si tajiti, da delamo politiko brez velikega cilja. Ako človek hodi pot brez cilja, mu je vseeno, do kam pnde; ako pa si postavi jasen cilj. ve kako pot mu je premeriti in pri tem vzrasie njegova sila in njegova volja. Nimamo velikega cilja niti v posameznih pokrajinah, niti v skupni slovenski domovini. To nas tudi ovira, cla se ne dvignemo više nad osebno politiko, da ne znamo pregledati malenkosti, kadar gre za veliko stvar. Slovenska Ljudska Stranka pa ima jasen cilj — o tem ni dvoma. Kar danes drži S. L. S. je njen gospodarski in zadružni program, na podlagi tega programa hoče S. L. S. s pomočjo železne organizacije združiti slovensko ljudstvo. S. L. S. dosledno vrši svoje delo in hodi svojo pot do svojega cilja. Vsa Ia procesija gre za ciljem. Pridružujejo se ji čete s Koroškega, Štajerskega, z Goriškega. Proklamirali so vseslovensko ljudsko stranko. Na napredni strani ne moremo govoriti o taki enotnosti. Klerikalce vodi cilj. Daje jim moči in volje. S tem raste tudi dela in pozornosti. Do dandanes delujejo nad njegovim poglobljenjem ogromni stroji in tisoči delavcev pod nadzorstvom izvedenih inženirjev. Ko so pa prekopavali ta kanal, je delalo 25.000 delavcev. Sedaj, ko je delo že izvršeno in so iznajdeni veliko boljši stroji, jih je potreba mnogo manj, vendar jc njihovo število šc jako veliko. Večinoma so to domačini, nahajajo se pa med njimi tudi Sudanci, Nubijci in Somalijci in razni zamorci, ki prebivajo med belim in modrim Nilom, v onih krajih, katero je pred Mahdijevo Vstajo imela v oblasti egipčanska vla-ida. Stanko sc je vedel z vsemi čisto po »domače in kot Poljak jo imel veliko zmožnosti za jezike, ter se jo naučil, tda sam ni vedel kdaj in kako več nji-ihovih narečij. Rojen v Egiptu jc govoril arabsko kot Arabec. Od Zanzibarcev je mnogo služilo pri strojih kot kurjači, se je naučil jezika ki-svahili, ki je zelo razširjen po celi srednji Afriki, razumel sc jejlaliko celo iz zamorci iz rodu Dinka in Šiluk, ki prebivajo nižje od Fašode nad Nilom. Poleg tega je gladko govoril po angleško, po francosko In po poljsko, kajti njegov oče, goreč rodoljub, je zelo na to gledal, da bi deček znal svoj rodni jezik. Stanko jo seveda smatral svoj jezik kot najlepši na svetu in ga je učil malo Nelko nc brez uspeha. Samo tega ji ni mogel dopovedati, da bi izgovarjala njegovo ime Staš, ne pa Stes. Včasih sla se radi tega sprla med sabo in je nastopila gjoga ^šelej ko so se deklici zasvetile solze v očeh. Nato jo jo »Stes« prosil odpuščanja in se je jezil sam na sebe. Imel je pa grdo navado, da je prezirljivo govoril o njenih osmih letih in se pred njo rad ponašal s svojimi leti in izkušnjo. Bil je prepričan, da deček, ki je dovršil štirinajst let, čeprav ni še popolnoma dorastel, vendar že ni več otrok, ampak sposoben vsakovrstnih junaških činov, zlasti ako ima v sebi poljsko in francosko kri. Želel je tudi z vso dušo, da bi zamogel Nelki pri kakšni priliki dokazati svoje junaštvo. Oba sta iskala raznih nevarnosti in Stanko je moral često odgovarjati na njena vprašanja, kaj bi na primer storil, ako bi v njeno stanovanje prilezel skozi okno krokodil deset metrov dolg ali pa škorpijon tako velik kot pes? Nobenemu izmed nju ni takrat niti trenotek prišlo v glavo, da bo grozna resnica v kratkem prekosila vse sanje njune domišljije. (Dalje.) Ukradeni biseri. (Iz ruskega plemiškega življenja.) Grof Rotenberg je prebil nekaj let kot ataše svojega poslaništva v Peter-burgu. Kot popoln kavalir in človek lepe vnanjosti si je kmalu priboril srce in roko mnogo snubljene dame visoke rusko družbe. Mlada vdova kneginja Darandov ni bila le izvanredna lepotica ter izvan-redno ljubeznjiva dama, temveč, je bila go rodu tudi zelo bogata. Celo uri slav- nostih na dvoru so občudovali v bleščečem morju dijamantov njen krasni rodbinski kinč, ki so ga poznavalci cenili na več sto tisoč rubij ev. Grof Rotenberg je zapustil diplo-matično službo še v mladih letih, da bi prevzel po smrti najstarejšega svojega rodu majorat. Poletje je preživel v srečnem zakonu grofovski par deloma na svojem glavnem posestvu, deloma na potovanju, pozimi pa sta bivala v rezidenci, kjer je mlada v biserih se bleskelajoča kneginja bila priznana kraljica vseh plesov in soarej. V svoji palači je pustil grof nalašč za nakitje svoje soproge urediti ' abinet ob spalnici kot trezor. Dvojna železna vrata z vvertheimskimi ključavnicami so varovala rodbinski zaklad pred vlomom. V kabinetu je stala ognja varna blagajna, solidno delo, v katero je spravljal grof sam dragoceni kinč, kadar se je kneginja vrnila s kake slovesnosti. Ključe od vrat kakor tudi železne blagajne je zaklepal grof v drugo blagajno, ki je stala v spalnici in v kateri je imel shranjen neposredno potrebni denar v gotovini. Svoje vrednostne popirje je imel naložene v državni banki. Ruski poslanik je otvoril sezijo s sijajnim plesom. S prijazno samozavestjo jo sprejemala kneginja Roten-bcrg-Darandov poklone številnih gospodov iz visokih krogov. Ko! »gro a Holanskega« ji je predstavil eden izmed atašejev mladega moža z intere- santnimi obraznimi potezami in ogla-jeno olikanostjo. Na njeno francosko pozdravno frazo je odgovoril mladi mož v tekoči ruščini in je našel s tem mnogo milosti v očeh lepe kneginje, tako da ga je sama osebno predstavila svojemu soprogu. Nekaj dni nato je oddal grof Ho-lanski v Rotenbergovi palači z utisnje-nim grbom opremljeno posetnico in in kmalu potem je dobil povabilo k di-neju. Grof je bil zelo vesel, ko je njegov gost pokazal mnogo zanimanja in resničnega umevanja za slikarstvo. Grof Ilo'anski je pripovedoval, da namerava še nekaj let prebiti na potovanjih in se zlasti posvetiti študiji galerij znamenitih slik. »Zelo me veseli, ljubi grof, da sem našel v vaši osebi strokovnjaka. Sam žalibog nimam preveč umevanja za slike, vendar pa imam v palači nekatere, ki se jih splošno smatra za zelo dobre. Mogoče bi vas veselilo, ogledati si te slike.« »Prehiteli ste mojo prošnjo Slišal sem že o vaših kresnih freskah v plesni dvorani, zlasti o lovskem sprevodu Diane« Po končani pojedini je peljal grof svojega gosta v plesno dvorano, ki je bila v resnici opremljena z lepimi freskami. »Krasno, krasno« je vzklikal grof ITolnnski, »to je naravnost zločin, storjen človeštvu. c!a fc ta'o mojs'rsko delo kot je Diann ne naredi potom bakrorezov ali vsaj fotografij dostopno njih stffifđzavesf. Napredna stvar na Slovenskem jc danes razdeljena po pokrajinah. Bije se boj za obstanek v lastni pokrajini. Treba bo premagati tetargijo in stopiti na pot za ciljem. Danes smo povsod samo v opoziciji — in klerikalci smatrajo nas za tako neznatne. da nas prezirajo.« — »Dan« je res topot zelo odkritosrčen. Kako more spričo tega govoriti še o liberalni stranki, nam je pa neumevno. Če še cilja nima, ni stranka, ni sploh nič. »Dan« se sicer tolaži, češ, prišel bo človek in pokazal liberalcem cilj in jih združil ter vdihnil nove sile. Kdo neki? Ribnikar? No pa čakajmo, da pride kak Sam^ton in združi liberalni Izrael Medtem bomo pa mi slovensko ljudstvo organizirali dalje. -j- Shod S. L. S. Včeraj se je vršil na Vačah shod naših pristašev, ki so se v velikem številu, možje in žene, zbrali v društvenih prostorih in navdušeno sledili govornikoma, F. Terseglavu, ki je razložil načela S. L. S. in dr. Natlačenu, ki je zavračal liberalizem. Nato se je vršil občni *hpr Orla. r Velika nevarnost preti kranjskemu deželnemu zboru oziroma deželnemu odboru in pa c. kr. kmetijski družbi za Kranjsko. V soboto, 2. t. m., зе je zbralo namreč v Ljubljani 15 ži-vinozdravnikov, ki so sklenili protestirati proti deželnemu zboru radi kritike poslednjega glede neverjetno birokratskega postopanja uradnih veterinarjev na Kranjskem, dalje hočejo protestirati proti tečaju za živinozdravniške pomočnike na Vrhniki in pa radi iz-ključenja tržnega nadzornika iz c. kr. kmetijske družbe. .Upamo, da bodo na pristojnih mestih odvrnili še pravočasno vse daljne nesreče. Če bo treba, govorili bomo pa še jasneje in privlekli na oder javnosti tudi vse one osebe^ki »e^skrivajo previdno za kulise. Dopolnilne občinske volitve v feireh. tV» soboto so se vršile ponovne volitve v občinski zastop za podobčino Zirovski vrh. Zmagala je S. L. S. s svojim kandidatom, ki je dobil 65 glasov, medtem ko je dobil naš kandidat 52 arlasov, nasprotni pa 50. Pokazal se je га S. L!. S. lep napredek. V občinskem odboru, te bivše liberalne trdnjave, bo sedelo odslej 28 pristašev S. L. S., na-prednjaki pa bodo imeli.cela dva mo-ža v odboru. Ali je slovenska duhovščina narodna? »Dan« je dne 26. februarja prinesel tole izjavo: »Klerikalna stranka dosledno ubija vsako narodno zavednost, kjerkoli more, in lajša tako delo prodira-jbčim Nemcem. Klerikalci naj pokažejo v dejanju, da niso koruptna stranka, in naj se zavzamejo v narodno eksponiranih krajih. Dokler tega ne store, smatramo vsako njih besedo v tem oziru za hinavsko in farizejsko!« — »Grazer Tagblatt« je pa,, isti dan prinesel članek, v katerem pravi-; da slovenski duhovniki stoje na čelu narodnega boja in da hočejo Nemce izriniti, ter dostavlja: »Ako zasledujemo delo Slovencev na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, povsod najdemo, da je duhovščina prevzela vodstvo v narodnem boju in da niso majhni uspehi, katere ima pri tem zaznamovati. Slovenska duhovščina je napravila velikansko organizacijo ija narodni podlagi, ki obsega vse sta- nove 7 . Na to delovanje siovensKe duhovščine je neobhodno potrebno obrniti večjo pozornost.« -j- Ta pa zna. Nekje na Sovenskem živi neki Dermota, ki je vrh tega še doktor, kar pa dandanes ni več nič nenavadnega. Ta dr. Dermota je spisal v »Slovanski Pfehled« nekaj takega kakor članek in v tem članku filozofira o političnem položaju na Kranjskem. Tu pravi, da kljub temu, tla jo S. I,. S. zavzela v zadnji volilni kampanji po občinah več mest, ne pomeni to nobeno zmage, ker »so se sile vsled novega občinskega reda samo preložile«. — To je pa res duhovito, še Emamiel Kant bi ne bil na to prišel. Po deželi pa sc zdi dr. Dermoti, cla »je bilo že to velikega pomena, da si je slovenski kmet vobče upal nastopiti proti svojemu duhovniku.« --..Kaj ne. ta dr. Dermota je silno brihten človek? — Skupina J. S. Z. Šmartno pri Kranja je priredila v nedeljo dne 3. t. m. shod na katerem je govoril poslanec Gostinčar o potrebi in pomenu dobre delavske organizacije. Shod je bil zelo dobro obiskan ter se je priglasilo na novo lepo število defavccv in delavk kot člani Jugoslovanske Strokovne Zveze. — Novi bakreni rudniki na Kranjskem. Na rudosledbah Pustotnikovih in Cerarjevih v Zlatenku so prišli na sled nad 70 cm močnim skladam ali žilam bakrene rude. Vložilo se je že na c. kr. rudarsko glavarstvo v Celovcu prošnja za podelitev rudarskega polja in za družbo, ki bo imela 128 kuks. Kakor vse kaže, so v Črnem grabnu še .veliki zakladi skriti v zemlji. — Letošnji vojaški nabori. Kakor je znano, se bodo letošnji vojaški nabori vršili zaradi brambne predloge v državnem zboru, šele enkrat poleti. Kljub temu so dobile stalne vojaške naborne komisije ukaze, da bodo 5., 12., 20. in 27. marca in 3., 12., 20. in 27. aprila nabornike sprejemale. Ob teh dneh pridejo k naboru samo tisti, ki ne bodo mogli priti k glavnemu poletnemu naboru. Kdo se lahko sedaj zglasi, o tem bodo okrajna glavarstva pojasnila dala. — Požigalec na delu. — Trije požari. Dne 26. februarja je pričelo ob 11. uri gorili pri Antonu Pipanu na Luko-vici. Pogorel je hlev do tal, a ogenj na hiši je pogasila lukovška požarna hramba. Pipan ima okolu 1700 K škode, zavarovan pa je bil za 1600 K. Nocoj je pričelo ob 11. uri zvečer goreti v Gradišču pri Lukovici. Gorelo je pri staremu Prcdovičku na severni strani vasi. Kakor sumijo, je zažgaa zlobna roka, ker v hiši ni bilo nikogar. Bila jc velika nevarnost za sosednja poslopja. Ko je bil ta ogenj omejen in so se gasilci že deloma okolu 1. ure zjutraj razšli, jc pričelo ob 2. uri zjutraj goreti na južni strani vasi pri posestniku po domače Jcrncjec. Ogenj jc bil tako velik, da je bila nevarnost, da se užge cela vas. Požarna hramba je bila takoj alarmirana in je bila z malo in ročno brizgalno takoj na licu mesta. Ognjegasci so ogenj omejili, da se ni razširil na sosednja s slamo krita poslopja. Ognjegasci so dobili iz gorečega hleva vso žival. Sumijo, da je tudi tu zažgala zlobna roka, ker od požara T" • javnemu občudovanju. Toda veste kaj, dragi grof, da mi stanje vaše slike zbuja resne pomisleke? Ako ne boste kmalu poklicali kakega sposobnega restavratorja, bo slika brezdvomno izgubljena ter jo bo zadela ista usoda kot je že mnogo fresk v ostri severo-nemški klimi!« »Opozorilo se me je na to tudi že od drugih strani, toda v resnici nisem imel še časa. da bi se stvari resno poprijel in tudi za tako nujno je nisem imel.« »Zelo nujna je celo! Dovolite, da vam nekaj svetujem. Restavriranje se sme poveriti le takemu umetniku, ki je imel s takimi deli že opravka, ki jih je z uspehom dovršil in ki popolnoma obvlada tehniko. V teku šttidij v draž-danski galeriji sem slučajno spoznal nekega starega slikarja, Malinovskega, svojega rojaka, ki je pravzaprav specialist v restavriranju slik. Jaz itak nameravam prihodnje dni odpotovati zopet za nekaj tednov v Draždanc, da končam študije ondotnih umetniških zakladov. Ako ste zadovoljni, bom tega Malinovskega poiskal in poslal semkaj. Samo na, to vas opozarjam, da jc ta slikar nekoliko zanemarjen in čmeren starina, ki se zelo rad izogiba ljudem, takorekoč original. Živi v skromnih razmerah ter bo zahteval le skromen honorar.« »Sprejeto, dragi mladi prijatelj; Odkritosrčno sem vam hvaležen, ako hočete to zadevo urediti. S svojim pomanjkljivim strokovnim znanjem bi znal pasti v roke kakemu mazaču.« Osem dni.pozpcje je dospel umet- nik iz Draždan, opremljen s toplimi priporočilnimi pismi grofa Ilolanske-ga. Ta ni o umetniku, oziroma o njegovih lastnostih, ničesar preveč povedal. Dolgi, malo gojeni, že sivkasti lasje so mu viseli do ramen in pokrivali skoro tudi celo čelo. Razen gostih temnih obrvi in istolako slabo gojenih brk in brade se je malo moglo videti obraza. Njegova obleka od obnošenega širokokra jnega klobuka do precej obrabljenih čevljev je označevala popolnega čudaka. Govoril je komaj najpotrebnejše z zahripelim glasom, ki je spominjal na žganjepitje iz navade, in s precejšnjim poljskim naglasom. Želel ni ničesar drugega kot malo sobico, čim bližje plesni dvorani, in mir pri delu, ki ga je proračimal na tri tedne. Honorarja ni zahteval velikega in tako je grof Rotenberg nenavadnega čudaka sprejel. Oder jc bil kmalu narejen ln že v nekaj dneh se je zablestela ena izmed lovskih sodruginj Diane v sijaju osveženih barv. Po štirinajstih dneh se je javil v Rotenbergovi palači tudi Holanski, ki je došel iz Draždan, ter sc je zelo po-voljno izjavil o storjenih slikarjevih delih. Slednji je ravno vsled meglenega dne počival in je izrabil neprostovoljno brezdelje za to, da je šel v mesto nakupit neke potrebščine. Grof Holanski je zelo obžaloval, da se ni ž njim sestal ter jc pustil zanj mnogo iskrenih pozdravov. Na večer istega dne je bil grofov-ski par povabljen k ivki soareji. ^Koncc.) v Gradišču ni mogel ogenj ob deževnem vremenu preskočiti 200 metrov daleč. Ljudje so bili vsled požara tako prestrašeni, da so postavili straže okolu poslopij, ker se boje, da bi požigalec še poizkušal s požigi. — Starostno zavarovanje za privatne uradnike in stenograii. Upravno sodišče je v neki stvari razsodilo, cla je stenografiranje smatrati za duševno delo in so delodajalci obvezani, steno-grafe za starost zavarovati. — O vremenu meseca marca poročajo, cla bo jako spremenljivo, največ pa deževno. Okolu 8. in 18. marca se bo boje nekoliko razvedrilo. Jako slabo vreme bo menda posebno koncem me-scca, termometer in barometer bodeta padla. Za kraje, ki imajo mnogo gozdov, prorokuje profesor Zemger celo, da bodo koncem meseca dobili sneg. Okolu 1. aprila prerokuje Falb katastrofe v rudnikih, potres in izbruh vulkanov. Umrl je v Kranju g. Anton Teply. — Skala se je odtrgala. V Slapah se je v ondotni otok utrgala 16 metrov dolga in 9 metrov široka skala. Predno se je utrgala skala, je šel mimo pekovski pomočnik pri mojstru g. Zernecu. Čul je močno pokanje, a ko pa je prišel preko poti, se je utrgala skala z velikanskim pokom. — Devetleten morilec. V Zadru je neki devetleten dečko pred par dnevi v pretepu s svojim dvanajstletnim tovarišem slednjega z ubodljaji v trebuh umoril. Isti deček je že pred par leti svojega tovariša nevarno ranil, — Slabo lovsko leto za zajce. Preteklo leto je bilo za zajčji lov zelo slabo. Število ustreljenih zajcev se je prav povsod od leta 1910. zelo znižalo. Spomladansko deževje in pa poletna kuga, ki je nastopila po suhem poletju, je marsikakega dolgo.uhneža uničila. — V Ameriki umrli Slovenci. V Clevelandu je umrl Slovenec John So-količ, star 35 let in sicer za pljučnico. Bolehal je samo nekaj dni. Pokojni je prišel pred štirimi leti s soprogo v Ameriko. Ranjki je bil doma od Bo-dišča pri Kranju na Gorenjskem. — Istolako je tudi v Clevelandu umrl Slo-vcncc Ivan Longar. Ranjki je bil doma iz Žužemberka, star 25 let in bival kakih 10 let v Ameriki. Zapušča vdovo in enega otroka. — V South Lorainu, P., je umrl Slovenec Josip Lozar. — Krasne razglednice »Slovenske Straže« za Veliko noč. »Slovenska Straža« založi za Veliko noč zopet dve krasni velikonočni razglednici, umetniško delo akademičnega slikarja V a v p o t i č a. Razglednici bodeta še lepši, kot sta bili razglednici za Božič in Novo leto: ena bo predstavljala domač običaj na Veliko noč, ona pa bo izdelana na verz dr. J a n. E v. Krek a, katerega je podaril dr. Krek »Slov. Straži« za Veliko noč. Opozarjamo že sedaj vse prijatelje slovenske umetnosti na te umetniške velikonočne razglednice. Naročila naj se takoj na dopisnicah naslavljajo na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani, Prodajalci dobe znaten popust. L)DDil9DSKe novice. DRŽAVNI POSLANCI IN NJIHOVI VOLILCI. Ravnatelj hmeljskih nasadov Teodor Gauba je imel pred nekaj dnevi v Saacu shod, kjer je naravnost na klasičen način opisal sedanje razmerje med poslanci in volilci. Med drugim je povedal to-le: Državni poslance nima danes skoraj nobenega drugega dela, kakor da otroke, brate, sorodnike in druge znance svojih volilcev k državnemu kruhu spravlja. Za študiranjc vladnih predlog, ali so koristne ali škodljive, nima sploh časa. Nobeden noče več delati ali se obrti učiti, nihče noče več v zasebno sužbo in se samostojno v boj za obstanek vreči. Vse dere v državno službo in hoče od države svoje preskrbe. In poslanec, ki ne preskrbi vsak dan dvema ali tremi državnih služb in ne reši najmanj dvajset pisem, s katerimi ga prosilci za preskrbo prosijo, ta sc sploh ne smatra več za poslanca; volilci pravijo, da sc nc briga za njih koristi in pri prihodnjih volitvah je lahko siguren, da propade. Dobri in spretni poslanci so samo tisti, ki so toliko in toliko ljudem državno službo preskrbeli. Ta izvajanja so sicer pretirana, so pa žalibog precej resnična. TIENTSIN (JORI. Iz Kitajske prihaja' danes poročilo: Kitajski del mesta Tientsln na več krajih gori. V kitajskem delu mesta sc ču-jejo streli; poroča se, da se ondi ropa in pleni. lj Z dvornim vlakom se je danes ponoči peljal z Dunaja mimo Ljubljane na brionske otoke prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. lj Javno predavanje. Jutri ob 8. uri zvečer predava v mali dvorani »Ljudskega Doma« g. dr. V. P e g a n: O Kitajski z ozirom na republiko. lj šentjakobski večez je včeraj na-* polnil dvorano »Ljudskega doma« in je prav lepo vspel. Poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk. lj Brez pardona! Nekateri ljudje, katerih politično orožje so laži in psovke, ne morejo razumeti, da se prav nič ne nasprotujemo, ako pišemo, da Ljubljana potrebujte mirnega dela, ne pa huj-skarij, da pa pri tem zastopamo stališče, da jo treba S. L. S. tudi v Ljubljani nastopati brez pardona proti nasprotnikom, ki imajo za orožje le psovke in laži. Brez pardona je treba nastopati proti ljudem, ki s svojimi liberalno-radikalnimi puhlicami hoče-, jo terorizirati vso javnost, ki se usilju-> jejo za »voditelje« Ljubljane, pa so s? svojo lastno stranko spravili v največ je katastrofe, tako da jih je celo že vsak pošten liberalec do grla sit. Proti takim izrastkom — nobenega pardona več! Vsa Ljubljana bo hvaležna tistim, ki bodo znanemu kričaštvu že enkrat napravili davno zasluženi konec. Ij Zapravljanje občinskega denar" ja. Državna obrtna šola na Mirju je že. zdavnaj dodelana in otvorjena, pa g. svetnik Duffe vleče Še vedno po 200 K mesečne nagrade za to, do se tam okolu poslopja — sprehaja! Če to ni za -i pravljanjc občinskega denarja, pa no vemo, kako bi se drugače imenovalo. lj »Tekma«, izvirna drama prof. A. F u n t k a , ki se je vprizorila 2. t. m. na odru deželnega gledališča, je dosegla zna. ten uspeh. O igri smo dobil obsežno oceno, ki jo priobčimo jutri. lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca februarja je prišlo v Ljubljano 4695 tujcev, 19 več kot prejšnji mesec in 541 več kakor meseca februarja lani. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1172, »Slon« 1054, »Lloyd« 401, »Cesar avstrijski« 237, »Ilirija« 161, »Južni kolodvor« 137, »Malič« 133, »Štrukelj« 91, »Tratnik« 82 in v ostalih gostilnah iu prenočiščih 1227 tujcev. lj »Društvo slovenskih katehetov« Ima redno konferenco v sredo, dne 6. marca ob petih popoldne. Red: Nadaljevanje in konec razprave o osnutku priprave za prvospovedance. Referent dr. Jerše. — Slučajnosti. — Lokal: Posvetovalnica v Katol. tiskarni. lj Iz pisarne slovenskega gledali« šča. Jutri, v torek za par-abonente profesor Anton Funtka efektna psihološka drama »Tekma«. lj Gosta iz Zagreba. Sinočnje predstave opere »Rusalka« sta s© udeležila ravnatelj zagrebške opere, skladatelj g. Srečko Albini in I. operni kapelnik g. M. Zrna. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Pu-kelstoin, izvošček, 40 let. — Marija Zupan, bivša kramarica, S4 let. —- Aldo Ivan Kožnih, kurjačev sin, 15 mesecev. Ivan šusteršič, sobni slikar, 35 let. lj Pozor pred goljufico. V nekaterih tukajšnjih trgovinah se je pojavila neka okoli 24 let stara dekle rdečega obraza, ki nosi črno jopo in bel predpasnik, kakor služkinje, in vzela na ime raznih boljših strank več blaga. V soboto je poizkusila svojo srečo pri nekem urarju in hotela vzeti na ime ne-i ke stranke, katere pa ni navedla pravilnega naslova, uro budilko. Ker je urar rekel, da bode uro sam tja poslal, je dekle odšla, pri dotični stranki je pa potem urar zvedel, da ni poslala nikogar po uro, vsled česar se je zadeva razjasnila. lj Z zaprtim nožem je včeraj popoldne na Ambrožovem trgu delavec .tožef Prime brez vsakega vzroka tako osuval kamnoseškega vajenca Jožefa .Tašovca po obrazu, da ga je znatno telesno poškodoval. Prime se bode zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem. lj Ukradena je bila v Novem mestu zlata zapestnica nekoliko v obliki za-klopne verižice, katera je imela pri za-poni za obesek tanko verižico. Zapestnica jc vredna 76 K. Ker sc sumi, da sled vodi v Ljubljano, se občinstvo pred nakupom tem potom svari. lj Radi suma tatvine so aretirali ne« kega A n t o n č i č a , ki je bil vzgojen na magistratu kot liberalen agitator. Dolže ga, da jc natakarici v »Unionovi« klet' ukradel 40 K. Ribnikarjev »Dan« bi An-tončiča rad podtaknil naši stranki, pa ima liberalna stranka več deleža pri njem kot naša. Res je pri zadnjih občinskih volitvah pravil, da agitira za našo stranko, naš ljubljanski odbor pa je marsikaj drugega opazil in mu ic onemogočil vse nadaljne cksperimentacijc. Naši somišljeniki so bili ki. s<>,mu„zavr^Ji »у<Ц vse vloge iq.jrj\ZД« službe. Pri zadnji deželnozborski volitvi бс nam jc poročalo, da dela za Ribnikarja in zadnje ani so se čule celo govorice, da jc v zvezi z nekim belgrajskim trgovcem. Vsestransko sumljivo Antončičevo obnašanje nikakor ni bilo priporočljivo. Na-pravljal je vtisek jako lahkomi^ljenega človeka, ki se je svoje nereelnosti navadil med nekaterimi liberalnimi agitatorji. Ti ljudje so ga v temelju pokvarili, tako da je bil vsak poizkus njegovih staršev, napraviti iz njega resnega človeka, zaman. Kakor čujemo, je Antončič še v policijskih zaporih. Vrši se preiskava, ki bo dokazala, v koliko je sum o tatvini upravičen. lj Neusmiljen gospodar. V soboto ob pol 11. uri zvečer je nekemu posestniku iz Rudnika na Dolenjski cesti vsled onemoglosti padel na cesti konj. Ker ni mogel vstati, je gospodar odpel pri vozu tako-zvano vago in začel z njo konja neusmiljeno pretepavati. Na pomoč so prišli usmiljeni ljudje, ki so hoteli konja dvigniti, a ga niso mogli. Neusmiljenež je potem zopet začel vihteti nad konjem vago ter ga šele okoli 2. ure vsega pretepenega spravil dalje. Preskrbljeno je, da neusmiljenež ne odide zasluženi kazni. lj Po sili v zapor. Staroznani žganjar Ferdinand Gock menda brez zapora ne more živeti in ker ga v soboto zvečer ni dohitela usoda, da bi bil aretovan, je to izsilil sam, Prišel je pred stanovanje ma-gistratnega ječarja in tam toliko časa nagajal, da so ga utaknili v luknjo. lj Staro skladišče so pretekli teden podrli na dvorišču Schneider-Verovškove hiše. lj Kap zadela je včeraj v lastnem stanovanju na Mestnem trgu štev. 8 vpokojenega 63 let starega železniške-; ga nadsprevodnika Antona Klop-' čaverja. Poklicani zdravnik je za-mogel konstatovati le še smrt. lj Mlada begunčka. V petek je policija prijela dva mlada fantalina, izmed katerih jo je bil eden popihal iz nekega tukajšnjega zavoda, drugi pa od svojih starišev. Oba so izročili zopet prejšnjemu varstvu. Razne slvaii. Stavka pekovskih pomočnikov se pripravlja na Dunaju. Mojstri so vse zahteve pomočnikov odbili. 9 milijonov kron za plačilo odvetniku. Odvetnik v Kijevu Gurianow je dvema revnima'kmetoma rešil dedšči-no 7 milijonov rubljev, ki jih je zapustil njujin stari oče. Po s kmetoma sklenjeni pogodbi jO sedaj odvetnik dobil za plačilo tri in pol milijona rubljev, 9 milijonov kron. V pijanosti sežgal bankovce. V El-bingu je podedoval neki delavec po svoji ženi 13.500 mark. Mož je bil tega tako vesel, da se je napil žganja; žganje ga je pa tako zmešalo, da je šel in en bankovec za drugim do zadnjega sežgal, tako da ni drugega nazadnje ostalo kakor kupček pepela. Štajerske novice. š Umrl je v Gradcu Hans Stocker, prejšnji posestnik predilnice v Št, Pavlu pri Preboldu v 46. letu starosti. Umrli je bil na Sp. Štajerskem tudi med Slovenci čislana oseba. š Težak mož. V W. Hartmannsdorfu na Srednjem Štajerskem je zadela kap posestnika Janeza Pirchbaucrja. Mož je tehtal 182 kg. Že ko je bil 21 let star, je tehtal 127 kg. š Iz zapora je pobegnil v Slovenski Bistrici dragonec Leopold Keršič. Možak je nevaren vlomilec in zločinec. Postave je bolj vitke in majhne, ima zagorel obraz in nosi kotlete. Pristojen je v Spodnjo Novovas pri Ptuju. š Pri podiranju hiše našel smrt. Iz Slovenjegradca se nam poroča: Pred par dnevi je bil zaposlen zidarski pomočnik Jernej Mertvož pri podiranju neke stare hiše, ki je bila last trgovčeve vdove Jere Gnamošek v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Ko je Mertvož izpodkopaval nek dva metra visok zid, se je isti prevrnil nenadoma in pokopal pod seboj na tleh sedečega Mertvoža. Prepeljali so težko ranjenega v slovenjegraško bolnišnico, kjer je dan nato umrl. Teieioflska,i» brzojavna poročila. ZARADI SLOVENSKIH POROTNIKOV V TRSTU. Trst, 4. marca. Vlada je sedanje porotno zasedanje sistirala in odredila, da sestavi magistrat novo porotno lis.o. Ta odredba justičnega ministra bo napravila jako hudo kri pri Slovencih, ker se jc dr. Hochenburgcr udal pritisku neke laške deputacije, ki sc je pod vodstvom poslancev Pitacca in Jr. Gasscrja podala k njemu, da protestira proti letošnji sestavi porotne 4ste, ki izkazuje večino slovenskih porotnikov. Informacije, ki sta jih podaji laSka poslanca vladi, so jako eno- stranske in temlmciozne, vsled česar je korak vlade obsojati. KHUBN PONUDIL DEMISIJO. Dunaj, 4. marca. Danes je bil ogrski ministrski predsednik v avdijenci pri cesarju. Khuen je pri tej priliki ponudil cesarju svojo demisijo. Kaj se zgodi, še ni znano. VELIKANSKA DEMONSTRACIJA ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLILNO PRAVICO V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 24. marca. Danes se je vršila tu demonstracija socialnodemo-kratičnih delavcev za splošno in enako volilno pravico. Udeležila se je je okoli 35.000 oseb. Socialisti so sc zbirali na 16 krajih mesta in se nato podali v mestoi log, kjer se jc vršil shod. Nato so priredili demonstracijski obhod. Parlament je bil od 300 policistov zastražen, da množica ni mogla do njega. V parlament se je podala deputa-cija, ki je izročila vladi in načelnikom strank zahtevo, da se uvede splošna in enaka volilna pravica. Mir se ni kršil. Pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. Veliko trgovin je bilo zaprtih, tovarna pa ni skoro nobefia delala. NOV NAČELNIK POLJSKEGA KLUBA. Dunaj, 4. marca. Danes se je vršila volitev načelnika Poljskega kluba. Izvoljen je bil dr. L e o. ŠTRAJK ANGLEŠKIH RUDARJEV NARAŠČA. London, 4. marca. Štrajk rudarjev zadobiva vedno večje in nevarnejše dimenzije. Nekateri rudniki so v nevarnosti, da v vodi utonijo. Vsed štrajka je pribižno d vain po milijona delavcev prizadetih, bodisi da naravnost št raj -kajo ali so vsled ustavljenega obrata brez dela, odpuščeni ali da s štrajkgvci simpatizirajo. Železničarji in transportni delavci se hočejo rudarjem pridružiti in že zdaj nočejo nalagati ali prevažati premoga. TUDI SUFFRAGETKE NAPOVEDUJEJO KRAVALE. London, 4. marca. Suffragetke napovedujejo izredne demonstracije. Policija je odredila obširne varnostne priprave. LAHI HOČEJO FORCIRATI DARDA-NELLE? Carigrad, 4. marca. Tu se razširja vest, da hoče laško brodovje izsiliti vhod v Dardanelle in Carigrad bombardirati. VELIKE ZMEDE IN KLANJA NA KITAJSKEM. Peking, 4. marca. Tu vedno več ljudi usmrčujejo. Včeraj so usmrtili okoli 1000 oseb, ki so bile zapletene pri zadnjem uporu vojaštva v Pekingu, med njimi tudi več žensk in policistov. Uporne vojake obglavljajo brez uniforme, da njihovih tovarišev preveč no razdraže. Trupla obglavljencev leže ne-pokopana po tleh. Tsientsln, 4. marca. Tukaj divja vstaja dalje. Vojaki, združeni s sodrgo, požigajo in plenijo po mestu. Oplenili so kovalnico denarja in več denarja in več trgovin. Ustaši so zažgali mesto, kjer stanujejo bogataši. Pri nemirih je bil ubit tudi neki avstrijski zdravnik. PADEC PAPIRJEV NA DUNAJSKI BORZI. Dunaj, 4. marca. Vsled neugodnih vesti iz Ogrske, Angleške in Kitajske so danes na tukajšnji borzi različni vrednostni papirji padli, in sicer med drugimi: Alpinske montanske akcije za 20 K, Rima-Muranya za 10 K, dr-žavnoželezniške za 6 K. VDOVA CASIMIRA PERIERA ZAPUSTILA 32 MILIJONOV FRANKOV. Pariz, 4. marca. Tukaj je umrla vdova bivšega predsednika republike Casimira Periera v 60. letu svoje starosti. Zapustila je 32 milijonov frankov premoženja, ki jih večinoma podeduje njena hči. NESREČA V GORAH? Inomost, 4. marca. Tukaj pogrešajo od včeraj sem tri osebe, ki so se podale na smučeh v gorovje. Boje sc, da so ponesrečile. STRAŠNO DEJANJE ZBLAZNELE MATERE. Berolin, 4. marca. V Eiclielu na Vestfalskem je našel rudar Staniak ko je prišel od dela domov, pri postelji obešeno svojo ženo. V postelji sta ležala dva njegova otročiča zadavljena, sredi med njima se je pa igrala petletna njegova hčerka. Mati je zblaznela in v blaznosti izvršila strašno dejanje. VELIKO PONEVERJENJE. Rim, 4. marca. V neapoljski banki so odkrili velika poneverjenja, ki presegajo 1 milijon lir. Več uradnikov so že aretirali. Uradniki so izvrševali poneverjenja s tem, da so izdajali ponarejene teke. LOV NA DRUŽBO PONAREJEVAL-CEV DENARJA. Dunaj, 4. marca. Policija je prišla na sled, da se nahaja v Avstriji velika družba ponarejevalcev denarja, ki raz-tega svoje delovanje na vse avstrijske deželo. Iz Linca poročajo, da so v Mat-tighofenu aretirali nekega 361etnega Franc Schweigerja in njegovo ženo Ano, oba iz Harta na Tirolskem, ki sta na Gor. Avstrijskem, Solnograškem in Tirolskem spravljala v promet ponarejen denar. Dognalo sc je, da sta areti-ranca agenta zgoraj omenjene družbe ponarejevalcev denarja. fr. l Zajec, iijiiana, m\ irf priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno kon-ccslunlraii optik in strokovnjak svoj .... opticoi zavoil kotščipalni-ke, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-mere, dalno-gledo i. t. d. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svuji, po najnovejšem sistemu z elek-tričnim obratom urejeno delavnico. Ceniki brezplačno. Ceniki brezplačno. S«WflD§ Proda se lepa, 10 minule d Ljubljane, oddaljena 99 V nova pred 3 leti. V njej se nahajati 2 lepi sobi) kuhinja in shramba. Pri hiši se tudi nahaja lep ograjen vrt in vodnjak z dobro pitno vodo. Naslov se izve v upravništvu. 673 (4) Dobro izučeni trgovski ljudje (Slovenci) iščejo dobro vpeljano v najem ali na račun za takoj! Ponudbe se prosijo pod naslovom „Slovenec", Celovec, Poste restante, Glavna pošta. 667 gostilno & KlEMENT Sijajno ocenjeni. ШШШШТ delu dr. od Sv. Jakoba trga do Vodnikovega trga, ki bi bila pripravna za mariufakturno trgovino. Cena od '10—50.000 K. Prevzame se tudi z blagom vred. — Tudi na deželi na Dolenjskem v večjem kraju se kupi hiša za 30-40.00 K, ki bi bila pripravna za trgovino, tudi s trgovino. Natančna pojasn. prosi Anton Ožura, S2*SE Proda sc za 22.000 kron 068 Svarim vsakogar v njegovem lastnem interesu, naj nc zamenjava oseb, o katerih se Sirijo zadnje dni razne govorice. „Graparjeva" bi se mogla imenovati edinole moja žena, ki pa z afero nima nobenega stika. Grapar Rgifon črkostavec in posestnik na Glincah 665 Globoko ginjcui javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša preljuba mati Marijana Zupan danes zjutraj ob pol 6. uri, previdena s sv. zakramenti, v 84. letu starosti mirno preselila se v boljše življenje. Pogreb se vrši jutri 4. t. m. iz hiJe žalosti, Rožna ulica 11, k Sv. Križu. ^ Ljubljana, dne 3. sučea 1912. Gottbard Zupan, sin. Rozalija in Ana Zupan, Helena Holmnr, roj. Zupan, hčere. Ostali žalujoči sorodniki. obstoječe iz več njiv, sadovnika, zelenjaka, bukovega gozda, dveh travnikov, hiše z dobro idočo trgovino, gostilno, kegljiščem, 32 m dolgim s salonom, hlevi, pekarijo in ledenico. Oddaljeno 5 minut od železniške -»postaje pri rudokopu. Naslov „Resnost", Krme! Št. Janž, poštno ležeče Dolenjsko. 656 sprejme takoj v trajno delo Ivan Vrfinvr kr°iaSki m°ister v IVdn VHlUVt, Dravljah štev. 80, pri Ljubljani. 669 imam na prodaj 675 190 hI Mrega rdečega in belega i; Icsfnih vinogradov. Vinu pove ceno vlnlčar pri g. Zarnik v Sromljah pri Brežicah, Štajersko. 671 sprejme takoj v pouk mizarski mojster Anton Kregar, št. Vid pri Ljubljani. Večja množina modernih dospe od binkošti naprej v prodajo v Ililšerjevi ulici štev. 5, pritličje, desno Istotam se bode oddala tudi 67S kompletna prodajalniška oprava. C. kv. priv. občna zavarovalnica Icurafioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1631. jamstveni zakladi iznašajo nad 392 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje; 670 mcsecn februarja 1912 od januarja 1912 2188 4688 K 17,378.601 K 37,678.199'19 1952 4065 „ 33,843.335'23 Naznanjene škudc znašajo . . . . . чф .1,250,771-62 , 1,812.201-33 Nekaj statistike zakonskega stanu. »Osterreicliisches statistisches Handbuch« prinaša v zadnjem svojem zvezku zanimive podatke o usodi zakonskega stanu v Avstriji leta 1909. Leta 1909 je bilo v Avstriji 213.083 porok. Čez 410.000 ljudi, vštevši i otroke po poroki legitimirane, je postalo srečnih. Seveda so nekateri gledali na to srečo več ali manj skeptično, ker niso korakali prvič k oltarju. 175.128 še svobodnih ženinov si je vzelo še svobodno nevesto, 7563 vdovo in 109 ženo od moža ločeno; 21.205 vdovcev je dalo svojega pol srca svobodni nevesti, 8803 vdovi in 41 ločeni ženi. Od ločenih mož jih je vzelo 195 svobodno dekle, 25 vdovo in 14 ločeno ženo. Kar se tiče starosti ženinov in nevest, je štatistika lepo pestra. Največ porok (46.082) je bilo med moženi od 24. do 30. leta in nevesto od 20. do 25. leta. potem 38.168 porok med možem od 24. do 30. leta in nevesto od 25. do 30. leta. Toda tudi za ekstreme ni bilo sila. Tako je bilo ženinov do 20 let 285. Od teh je vzelo 21 nevesto v starosti do 16 let, 144 do 20 let, 87 do 24 let, 29 do 30 let, 3 druge neveste so se bližale 40 letom, ena se jc veselila na Abrahama. Ženinov do 24 let je bilo 26.392. Ti so seveda skušali vloviti družice sebi po starosti sorodne, pa jih je vendar 96 vlovilo neveste čez 40 let stare, 9 čez 50 let stare in trije celo čez 60 let stare neveste. Pred 16. letom se jih je omožilo 1466, največ z možem od 24. do 30. leta. Toda tudi eden s 60. in eden z 70 .leti si je vlovil tako mlado nevesto. Najbolj zgodnje poroke se vrše v Galiciji in, Bukovini in pa v Dalmaciji in na Primorskem. Poljaki pa imajo največ poznih porok, kjer imata ženin in nevesta že čez 50, 60 in 70 let. Porok, ki sta bila oba zaročenca rimsko-katoliške vere, je bilo 160.434, grško ali armensko-katol. vere 24.989, grško ali armensko vzhodne 5771, evangelske 3706, judovske 9474, drugih ver 210, brez konfesije 275. Drugi zakoni so bili mešani. Med rim. katoliki in evangeliki je bilo 2195 porok, med rim. in grškimi katoliki 5568. Judje in brez-konfesijonelni si pomagajo drug drugemu: 81 mož brez konfesije si je vzelo judinje in 135 žen brez konfesije se je omožUo z Židom. Kakor je na morju plima in oseka, tako je bilo v tem letu tudi dosti zakonov razvezanih. Kar jih je razvezala smrt, o tem molčimo, zato pa poglejmo, kako je gospodovala intervencija človeka. Ločitev je bilo na temelju obojnega sporazuma 1756, na temelju sodnega postopanja 677, razporok med neka-toliki 380 in za neveljavne proglašenih 36 zakonov. Med katoliki je bilo 2185 ločitev, med evangeliki 120; med Židi 263, med brezkonfesijonelnimi in drugimi 281 ločitev in razporok. Največ ločitev je imel Dunaj (1069), potem Češko (546), Štajersko 245, Morava 182, Nižje Avstrijsko (brez Dunaja) 148, Galicija 135, Bukovina 132, Tirolsko 104, Gornje Avstrijsko 85, Šlesko 35, Koroško 34, Solnograško 31, Kranjsko 15 in Dalmacija 14. Manj kakor leto je trajalo 170 zakonov, 860 zakonov 1—5 let, 825 od 5—10 let, 482 od 10—15 let, 256 od 15—20 let, 148 od 20—25 let in po 25-letnem zakonu se jih je razšlo 108 parov. Izpred Milanskega porotnega sodišča. Ciganska nadloga. Na zatožni klopi je sedel cigan Jakob Taubman, 40 let star, pristojen v Beljak, brez stalnega bivališča. Obdolženec je nevaren tat, vsaj je bil žc 15krat zaradi tatvino predkaznovan. Enkrat je že sedel pred porotniki v Celovcu, obenem je pa on tudi nevaren vlomilec. Dne 25. januarja je prišlo troje moških ciganov in ena ciganka v Stransko va9 in Dol. Dobravo, med njimi tucli obdolženec. Dotični dan se jc pojavil obdolžence pri branjevki Urši Bohinc in kupil tam dve smodki in tobaka za pipo. Hotel je pa poseči v predal, kjer se nahaja denar, češ, da rabi ogrski denar, a Bohinc je predal urno zaprla, da ni mogel svojega namena izvršiti. Popoldne se je zopet pojavil v spremstvu ciganke v ti prodajalni, a Bohinc je iz strahu pred cigani trgovino zaprla. Ko jc pa prišel zvečer zopet po vžigalice, se je Bobinčevi sumljivo zdelo, kako si je obdolženec vse prostore natančno ogledal. Tisti dan zvečer jc bil tudi v Jerebovi trgovini v Sc-stranski vasi in je nekaj malenkosti kupil. Pri plačevanju je pa svoj denar pomešal med Jerebovega, potem je stikal po tem denarju, češ, da rabi ogrski denar, med tem mu je pa izmaknil 3 krone. Tudi Jerebu se je sumljivo zdelo, da si je cigan vso prostore tako ogledaval. O polnoči tistega dne je pa Taubman pri posestniku Antonu Pir-nat kakor v tej hiši stanujočemu Jerebu vse šipe pri oknih stri, kamor jc mislil vlomiti. Ker je bilo pri Pirnato-vih oknih zavarovano z močnim železnim omrežjem, je nakano vloma opustil. Vse drugačen plen pa je bil pri Jerebu in Urši Bohinc; pri ti sc jc nahajalo v prodajalni 250 in pri Jerebu 5000 K in raznoternega blaga. V tem času je lajanje domačega psa zakonska Jereb zbudilo. Šla sta gledat in videla, da so polkni prodajalne odtrgani in dve šipi zdrobljeni, okno pa od znotraj zastavljeno. Vlomilec je uvidel brezuspešnost vloma, zato je odšel, da poskusi svojo srečo pri Bohinčevi. A ta jc bila opozorjena po sumljivem ropotu pri trgovini, šla z lučjo v roki pogledat, kaj da jo. Našla jc pet šip strtih, tat pa je ravno poizkušal z železnim drogom dvigniti železno omrežje, katero je bilo žc vse skrivljeno, na kar je bil ocl Bohinčcve prepoden. Sodne poizvedbe so dognale, da jc bil cigan Taubman tisti, ki je poizkušal vlomiti. Dozdevno noč je pil blizu polnoči z dc-laveem Antonom Kržišnikom v neki gostilni. Prvi jc bil, ko se jc vračal z gostilno popolnoma pijan, mod tem ko je bil Taubman trezen. Ko sta sc s Kržišnikom ločila, ni šel Taubman domu. On se je tudi ločil od drugih ciganov, ki so nočili pri Francu Miklav-čiču in čakali na eventualni Taub-manov uspeh. Našle so se pa pri obeh vlomih take sledi, ki odločno pričajo o Taubmanovi krivdi. Obdolženec vse I>o ciganski navadi taji, kar mu pa vse nič nc pomaga. Porotniki so na vsa tri glavna vprašanja izrekli svoj krivdorek, med drugimi tudi, da je Taubman tat iz navade, na kar ga je sodišče obsodilo na 6 let težke ječe. Obdolženec je izjavil, da takoj kazen nastopi. S to razpravo je bila doba porotnega zasedanja končana. : Harocajfe ..Slovenca ZA SMEH IN KRATEK ČAS. (Prosimo prispevkov za ta oddelek.) Potem pa že. »Kaj pa je vam, ubogi mož, da tako slabo izgledate? Ali ste jetični?« »O ne! Rotovški pisar sem!« Posledice resnicoljubnosti. Str žen: »Joj, kakšen imaš obraz; ves si otekel! Ali si kje ponesrečil?« Koren: »Kaj še! Pred tremi dnevi sem sklenil, povedati vsakemu resnico v obraz. No, in to so posledico.« Nesrečnež. »Nesrečnež prosi vbogajme!« »Nesrečnež? Čemu nesrečnež? Zdravi ste in krepi; menda le delati nočete!« »I, seveda, saj to jc ravno moja nesreča!« Najhujše. Medvedovemu Janezu jc zbolela žena na smrt. Medved pošlje nemudoma po zdravnika. Ko zdravnik preišče ženo, pošepeta Medvedu zaupno na uho: »Bodite pi'ipravljeni tudi na najhujše!« .»Ali mislite, gospod zdravnik, da bo res šc ozdravela?« zastoče Medved obupno. Dehle 15 let staro, bi rad oddal v službo zaradi družinskih razmer v kako pošteno hišo, plača po dogovoru. 621 Naslov pove uprava lista pod št. 621. VZAJEMNA i VEČ PO DOGOVORU. Važno za mlade trgovce! i za Proda se oziroma tudi odda v najem 30 let obstoječa z velikim vsakoletnim prometom v večjem kraju na Dolenjskem, jako ugodno ležeča blizu farne cerkve. — Resni reflektanti s primernim kapitalom, ki žele podrobna pojasnila, naj naslove svoja vprašanja oziroma ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „Brez konkurence". Odgovor sledi v najkrajšem času. 587 Naprodaj je čisto nova hiša v Novem Vodmatu, poleg katere se bo zidala letos nova šola. Pogoji zelo ugodni. NatanCneje se poizve pri lastniku J. Oražem, Selo. 6G2 za tiste, м trpi,o na težkem prcbavljanju vsake vrste, joretlcl, IvorM kislino, zaprtju, bolečinah v želodcu In s tem v zvezi stoj či l slabos i, nudijo ze BOlct sem priznane pristne Brady Jeve želodčne kapljice зз78 prej Marijaceljske kapljice imenovane. Varuitc se enako glaseiih se ponaredb in popačb ln pazite na stransko varstveno znamko s podpisom C. Hrady. — Dobiva se v vseh lekarnah. Pošiljatcv v provinco po lekarnrirju C. Brady, Dunaj. Fielscbmarkt 2, 462. o steklcnlc za K 5 HO, tf p dvojene steklenice _ za K 5-60 franko. (./iiuaj Priznana špecialiteta! Namočena, surova 528 poienovka na poseben način pripravljena in v to porabno OLJE se dobiva vedno pri Josipu Polaiii, m, Sv. Petra cesta s, miliiu. Popolnoma novo btago iz najboljših tovarn. Crovljl po meri. Popravila po zmernih oenab. Gnmijavi pod-petnlkl se prodajajo in pritrdijo. Izdelovanje in popravila lovskih in tnristovskih črevljev. Pravi amo-rikanskl črevlji. Pristne rnske galoše po zelo nizki ceni. Telovadni črevlji. Priporoča se na novo urejena trgovina črevljev A. Schweitzer Ljubljana, Prešernova ul. 48 427 Važno! Za dijake posebne nizke cene. DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 mustin Ici se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnkoczyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v. П1 im rili a Irrpma brez maSCobe> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UIllll|)JJa Al ClUa sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. Rlimnna miflai* rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Ullllipijd p Ulic J, polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v. POHiada za rast las кгеР* lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. OSipalO Рга^ек za otroke in odrasle, vojake, turiste. Mazilo zoper ozebline. Otroško mazilo Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastim za živinorejce. — Telefon 190. 3481 Karton 30 vin. Sredstvo zoper ozebline. — Lonček z navoclom o rabi 80 vin., tucat 8 K. je za otroke z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev, tucat 4 K. Št. 4769. f^azpis. m Za zgradbo vodovoda v trgu Motnik, polit, okraj Kamnik, na 17.150-65 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 23. marca f. 1. ob 9. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za. prevzetje zgradbe vodovoda v trgu Motnik, polit, okraj Kamnik." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da sc jim brezpogojno ukloni. Razventega je dodati kot vadij S% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Ponudbi je priložiti se-znamek enotnih cen za vpeljavo hišnih vodovodov. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek 6 K. ©d deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 28. februarja 1912. Tovarniška zaloga cerkvenih in drugih preprog. Modno in monufakturno blago v veiiki izberi. Franc Souvan sin, Ljubljana Mestni trg št. 22/23, Men Me Brzojavni naslov: SOUVAN SIN, LJUBLJANA. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tovarniška zaloga sukna za talarje. Platno ioslneso in Ma izdelka. Tisk: »KatoliSke Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.