uto ta flannm 51. I UnMini. » Mrttk *. mra 1926. tena Din 150 __ _ ._________^^—^—M lthm\m vm* tfaa pojolda«, U¥i«aUi Mtoli« ta prtniki. — Mmmn&t do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 3 > 50 p, vcčji inserati petit vtsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklarne, preklict beseia 2D. - Popust po dogo-voru. — mseratni davek posebej. — „Stovtaski Huf4* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Opravmttro: Saailova Bifea itev. 5, pritilćf«. - Telefon itet. 304. 0r*4ol*tv« Ksafiova rnttca šU Sv X. ■atfstropi*. — Telefon eter. 34. * BV Poitnina platana « gotovini. Maj bilance naših poratnih cbravnav Pomladansko zajedanje ljubljanske porote se ie r>riček> v znamenju uradne poneverbe. Ze drugi slučaj je pokazaL da ima naša porota poleg dobrih tuđi svoje slabe strani in da si porotniki nišo vedno na jasnem, kako važno misno vrše in kako težka odgovorno«! jih caka pred javnostjo. Uradne poneverbe so pojav. ki za. te treba izločiti \z ne^tre zbirke drugih zločinov in obravna vati s stališča javne morale kot zločin, ki lahko družbi kot taki naj več .ci sploh kaznu sejo m se čim boli omeilio D-;>ja\i. ki o^rožaio življenje ali im>e:je bližnjega. V prvi vrsti je pa treba v kali zatreti uraun«* poneverbe, za'-.aj brez pcitenosti v upravi jn a-dmi-nistraciii dmžabno življenje spbh ni megoče. Sevtda je treba pouaariti, da s sz-nrim kazzrLskim zakonom poneverb ne bo rnozeće reducirati ra normalni nivo. Treba je zopet okr-:pitt med vojno in v prvih povojrrh letih raztrcvano rroraln. zlasti pa dvijrniti socijalno stinje javr.iii Opozicijo srozi z o&slruhcljo Nesporazimiljenje med radikalL - Pooštreni odnošaji med Tlado in opozicijo. — Beograd, 3. marca. Napadi na no-tranjes:a ministra Bozo Maksimo vica po&taiajo z vsakun dnern pogrosttjši. A'čerajšnji -Politični Glasnik* prinaša zopet člatiek. v katerem odobrava Ste-pan Radičeve napade na Bozo Maksimo vica. Grajal je njegov način, vsebii-sko pa pritnuje Stepanu Radiću. »Politični Glasnik« poziva Maksimoviča. da orusli vse strankarske ozire in da u;x>-števa samo stvarne interesa države. Zdj se, da je Maksimović sr»oznal svoj kočiji vi položaj in da je zacel popuščati. Većino bivših prijateljev jn tovarišev ie že izsrubil. Spor med Radićem in Mak-sima^-ićem §e ni izravnan. Svoje naj-večje nasprotnike ima Maksimović v radikalnem klubu, ki mu delajo neprestane preglavice. Odnošaji med vlado in opozicijo se vedno bo!j ponstrujejo , ker vladne stranke opozicije ob vsaki priliki briski-rajo. Do ostresa konflikta je prišlo zlasti na današnu seji klub^kih rtačelnikov, kjer so opozicijonalci protestirali proti temu, da je vlada. sinoCno sejo pred-Časno zaključila, samo da je mogel mi- i nister Stepan Radić Še z nočnirn brzo-vlakom odpoTovaT: v Zagreb. Voditelji i opozicije so v stalnem kontaktu in pripravlja io skupno akcijo v obrambo proti vladnim samo vol mostim. Govori se ćelo. da je moKOČe. da priđe ćelo do tehrfčne cbstrukcije. SkupSčfna je včeraj popoldne nada-Ijcvala in kenčala specijalno debato ') proračunu r>rosvetn:sa ministrstva. Proračun je bil z vladno većino seveda sprejet. vsi spreminievalni predlogi opozicije pa od^lo-ijeni. — Bocrad 3. raarca. V politični Situaciji ni beležiii danes nikake spremembe. Sci a glavne ga odbora radikalne s.ranke ki se je začela \č.crz.i in se danes nadalju- je, ni prinesia prr5akcvancga ra^šcenja med rad kali. Slt.ikor>rei se op2ia v radikalnem klubu neri'zpr-'lolenje proti netra-cijeniu min Im'u Maksimo viču in finar.cne-mu ministru StvJatl.Ticvićii. Maksamcv ću oStiijo, da je prcveč i^j glav tn da ima premio czi-rr.v na kočljhi p Jožai, v ka-•terem se nahaja vlcdna kotlić'-ja. Ocg>ar prcu Stojcdinovlču ie že star, a se je znova pr-jnvil z vso veVerneucr) sed^i, ko se fciiža njegov po\T*-ti:k iz An e/lke, cd fc-.der ne pr:n?.ša nkakih u-pc*:o-v. Ver'etno Je, da to St":?-ć-;iov ć taknj po svojem priiic -iu pedal demisijo. Ekspoze ministra zs eere Verska heterogenost naše države- — Liberalna zakonodeja na-pram cerkvam. — Napadi hrvatskoga federalista na vladno versko politiko. — Beograd, 3. roarca. Vse politično za- ] n-irnanj« prestoiice se ?e osredotočilo na i seio Narodne skTjpsčine. ki se je otvorila -^b po: 10. Na ^in-cvrem redu je bila de'j.ita o proračunu mirristrst\a ver, tekom katere je povzel b€5.e-Ja .ninisier ver Miša Trifu-nović in razvija! ctaljši ekspoze svoje ver-ske po'itikc. Cien 12. vidovdanske ustave opredelju?e zakon-ske poffoje Z2. vsa vero-izpovcdanja. V naši državi so bile osvojene in priznsne vst cerkve in veroirnovedi, ki s<» že obstojile na teritoriju naše države pre<3 u'edHijeirt/rr.. Priznanje teh cerkva ie šio celo tako daleć, da srro priznali ćelo cerkev z eno samo cerkveno občino. V naJi državi razločiijemo dve VTSti vcroizi>o%*€d5: veToizpovedi, kl so zak. prl-znane. in \eroizpovtrdi, koriii izvrševanje <2r-žavrte oblasti Ie tolerirajo. Imamo pravosl. konfesijo, katoiiško po rimskern obredu, ka-toU^ko po grško - un^jatskem obredu, sta-rokp.to!iško, islams-ko, evangeijsko, protestantsko - avgsburšJco, luiuransko, prore-stanto^sko - rerormistiČTKD; mojzesova ve-roizv»oved nastopa >. tremi obredi: s čeiar-di uskim, ešker.aškirn in z ortodoksnim. Naša država spada torej rned versko najbolj heterogene države srveta. Razrven ziTc^niio priznan-ih cerkva na-hajam.* v naši državi se tolerirane sekte nazarencev, aovenu-stov* m meted stev. Na:o po^a.snuie minšster Tr iunov ;ć obrede rn naiz-ke teh se At. V posebno o&ier ko-n-fliki je za&a državna oblast s seko na-z^Tcncev, ki na?i>rotuiejo vcjaSki sluibi. .M",n.sLcr na^eva slučaje, ko !e morala dr- I žavna otoiast aasto^piti preli nazcreticem; I drevna oblast sicer n.ma bio. proti ttimi, da se tuđi te sek;e g.jc v naai državi v fa:T?r.-jirncm cbsegu, pri tem pa m smejo nas.pr0iav.2ti vsecibveznim drža\*njn zakonom. Po ministru Trifuuoviću je nasvcpil hi-vateTrl federalXstiTii pcslanoc Bazaia, ki je v zeto srdtem povc.ru napade! veToico pok\;ko vla-de. P;sl. Bc^^la ie trd-i, da prešanja vkda katcivčane fn Hrvate m da se vrši sistematična agii.ac.ja za prc^iop v pra^Trslavie. Posebno cit-ro je napade] dr. Bazala ministra Radića, ki d-a zagovor ja in ščiti to po-lit.ko. G^v^-rn.k je nato pobijal &pc-Tdzum RR in brartl svojo \&zo o teđe-raJisLijai ured.tvi države. Med govorom pasi. Brzale je r-r:š!o di prcceiširie raz-burjenost'. Zlasti ncpresi^n: med'kl ci vo diielja SDS Svctczaija Pr.bue\nća se •spravljali ?sa. Acratcnović radi esebnega ol'jašnje-nja z mliVs.trom S:epanc.!m Radićem, kj pa iri bil v skupščirri, ker fc cdpc-tovail v Za-Sreb. Na 10 je z\>pei govori! minister Mila TrifuTicvić ki i>o v.sii zavrn.l o5i..ke posl. BazaJe. LnergĆno je demenriral vesii. da bi prav:slavni Srbi vršili kako propagando med katd;čan» za prestup iz katoličke vere v piavcrs^a\'no cerkev. Svoj govor je zaključi] s pozivom k sploini medverski ljubavi i u bratstvu. Seja s*cupš£;ne ob 13. še traja. . Burni prizori u mmSžarsIieni p&riomentu Groi Pćiilavidni obdolzfl minietrskega precscJnika Eethlena iormalnc soudeležbe pri falzifikacijski aieri« — Buđimt^šta. 3. marca. Včeraj x>orx)Idne s^ je vršila seja madžarske^a par'amcirta. na katerj je pr'slo do iz-redtio burnih priz^rov. Besedo je povzel Itfcltiniistić'ii posl. grof. Paiavici-ni, o katerem ie časepisje že par d.ii r.apovednvalo, da hn poiai v parlamon-ru scnzaci'.-ralne izbave. Grr-f. Pallavl-ciiii je y velikem sovom obd^Iž-U vb-do. di ie dn!?3 leta tr?cla priprave za ia\ sif! ka to r>v i skandal in da je ved^Ia za \'se :>odrolinrsti. S spretno ta*;tikn te porii?iTa v osrredje kn:za \V:ndisch-^ratza, dasi \^ policijski šef Nadoss.v mv.032:0 xt£}\ krivec. Pri teh besedah so vladni poslanci za-čeij \T»:ti Ui razs:ra;ati tor je moral gr 1* Pailavlci.r. za nc^lvaj minut urn^Ikniti. V narriesč^nccv. N ili veliTca većina živi da;ics v hedi. ki ie sramotna za državo; če^D n^ ve. s čim nai 5e oMeče, in ivj. kako naj se m-ch-ani. Ume vna je potem fku*n:ava. ako ima ODravlti z vsotami. ki so za njegove razniere bajne. Pla-ča;te iavne nameščence p; š.eno, potem pa tJt'i znhtcvajte od niih ahsciUtno po- kaj zaiesle, . - ■ .--rf«*",*i< a,. ^.,-.«,- . ..... nadalmem svojem eovo-ru k grof Pal-i lavicini izjavil. da ie ministrski predsed-j n'k Bethle-n vedel za VVmdi^chgratzovc nacrte že od leta 1922. rmprej in da je Dozneje s knezp-m Windischgratzom stalno občsval. Že L 1921. je Stefan Frieđricli sporočll grofu Pallavic-niji!. da pripravlja knez Wjndi5chgratz širo-kopotezio T>o=nare;evanj3 čehoslovašklh bankocev. Tuđi tekom teh izjav grofa Pallavicinija je došlo v parlamentu do nepo-pioiiih bamih pr'rzo-rov. Sele po daljsem pre«Icd!iii s^ je parlainciit umi-ril in je ni cd RploŠno pozornostk) P-vzul besedo ministrski predsednik Bethlen. V svojem kraikem KDvoru je odfcovoril rrofu PaHavicinl'u, da laže, obenem ga ie pozval. nai se koj po se.ii poda na državno oravdrištvo in nai izpove sod-ni oblasti, kar ve 0 mmistrskem pred-s?driiku. V rac-pretnem slučaju da bo vi?.Ja znala UAreniti vse potrebne korake, da prinravi serefa Pallavicinija do tesr?.. da bo iz povedi I pred sod'sčem. V vseh političnih kro^ih priCakuje-)o z nape tost jr> dvoboj, ki se bo razvil med m!r:str5k;m predsednikom Bethle-r«om in lc^.liu'.i.st.čniin pcslaiiccm sro-icin Pallavic: iiicm. I Opozicija proti vladi Vlada pogazila sporazum šefov parlamentarnih strank- — Beograd, 3. marca. Danes se je vršil v pisarni predsednika Narodne skupščine sestanek šefov vseh parla* memarnih i,kupinf na katerem so po* edin šefi /tlo oštro napadali vlado, ker je p-ogazila dogovor glede sej Narodne skupščine in to samo radi tega, da orno* goči prosvetnemu ministru Stepanu Ra* diću odhod v Zagreb. Šefi opozicije so zagrozili z obstrukcijo, ako vlada ne bo držala svojega obveznega dogovora s šefi parlamentarnih skupin. Seja giavnega odbora NRS I — Beograd, 3. marca. Danes dopol* dne se vrši seja giavnega odbora na* rodno*radikalne stranke, na kateri bo* do razpravijali o vprašanju povratka crtanih radikalov v stranko. Kolonizacija Južne Srbije in Vojvodine Minister Pavle Radić «ele proučava vprašanje kolonizacije. — Deosrad, 3. marca. V rnniistrsivu agrarne reLrine preučavajo vprasanje ko-Icnlzac^ie, k-i nai bi se začela spomJadi. Posebno pa^nio hoće mmistrstvo pjkl_n:ti kclorLzaciii krajem južne Srbije. Vpraianj« proučiije snm mi:iister za socijalno poAl-tko Pavie Radić z državnim podtajnikom Bo-to Milovanovićem. Namen maiis:rstva je, da organizira č m obsežnejšo in koristnei-šo kcicnizac!:'o. EnakD pažnjo naanerava •psj&veiiti tuđi kolonizaciji Vcjvo4ine. Pavle Radić namercva izvršk: sp'vošno revizilo v^eh agrarnih odnašajev v državi. Romunska afera z letali Začetek procesa- — Princ Karei povabljen kot priča. — Bukarešta, 3. marca. Včeraj se je pričel pT~d izr.dnim vojnim sodišjem proces v znani aferi glede dobave vo-iaških leta!. Na zatožni klopi sedita po!-ko\"nik Boroniedes in stotnik Minou. ki -::r> TrČek, ki je bil svo-ječasno obwJnrJG sluga in je tuđi p> vasch «tabrhcvaJ». Na stara leta pa se je mcž prež-'v jal s iem, da je krošnjarU po vascii. Prodaja] je sitkno, guirtbe, zapoitke za !a-se jfi je pr:ne>el včasih tuo-ten. OkoM Božica leta 1924 sa ga ZcTdnjić videli v Dobnrnjah, nakar je brez sledn irsinl. Ljudje so Kr*vcrili. da se je mož gotrivo kje v gozdu cb&sil. Dne 25. decembra pa ie naiel France Zupančič. ko je tovil v svojem revirju, med Ehilaini in Ve-lkko Starovasjo v ^rmovju člove3co ole st-je, pokrilo z rbleko. Opa^ll je Lakoj, da je bil mcž p i?it na gUvi ln da ie raorai že •delj Časa tara ležati. Orcžntki so uvedli polrvcđovanja in so že čez dva dni prije'i dana^njesa r-b-teženca kot mor !ca. Ta sem dejanja !,e taji in opisuje dosodek takole: «Neko ne- pTe>d I^ns-ko Velike nočjo sem srečal na po ti od Palice v S:a rovaš nekega 50 letnega neznatiega moža. 2^a^ela sta $e z mažem razsovarjrt; in ta mu |e poveđal, ela prsheja iz Po'Jce, kjcr je prrdajal šaha rin in da je kts->3 na Blejčjem vrliu ste-klcnico hrinjevca. Ko sta obišla biju • E>robnićeve domačije, kjer je cbtoženec služii za hJapca. obtoženec ni šel domo%*. ampak je spremlja! ncT^ianza v goid. Med po>iio 5ita pila brinjevec in sta se po njegovi izpovedi cba pošteti3 napila. Siarec je pastal siten in ga je začel dres^tl s palico. Ta je nekaj Časa prcna£al starčeve sitnarije, konćno pa ga je Ie p^gr^bila jeza, da ie pograbil poleno ra uda.ril starca po glavi tako, da se je ta takoj scsedel. Na tleh ležečemu nezavestnemu starcu ie vzel iz žepa o bankovcev po 1^ Din, nU klasto žer>no uro in mu sezul čevlje, katere je par dni nato prodal nekemu neznancu. Tr*di pa obtoženec. da Je tidarii s.arcri, ker je bil jezen in pi-jan in ga ni mi>Iil niti ubiti niti ne oropati. SpremljaJ g3 je samo zat% ker ga je starce silil, d:i naj gre ž njim in da bos;a pla bršnjevec. Mi se je po usodnem udarcu sam zvalil ▼ nosto, on pa je odšel In si je misli!, da naj se pijan in siieu starec prespi. Obtoženec iikL pri otrravnavi vstraja pri svojem zagovoru in trdi, da je i^iaril starca Ie, ker je btf pijan in rtru je najia« jal in sa dreg3i s palico. Pukc-jiii Trc^k, čegar lubanja leži na sodni mizi, ie bJ prilJLŽ)lien in dober človek. Obrcžcnec ga je poznal in je vedel, da mož krošniari. Pra^, da je doSel starca na psm iz Police, kjer je bil v gosiilni. Med potjo sta se sprla in stepla. Ko je siarec pade!. >em ga pogl&dal in sem vklel, da moćno krvavi, vendar pa je ie dilul. Pobral mu je denar vn nekaj dro-bnjarij. ga zavlekel v grmovje, kjer ga je pokrit s prsrjo. C^to-ženec trdi, da je bil takrat pupolncna amešan. Cevlje je predal za 4 kovače, urc» je zgub'l, v listnici pa je nasel samo 5 ko^^ačev. Odisočno trdi, da rrni glave ni cd-rezal in da takra-t ni imel noža. ker je pred kratkim izgubil svoj pU>ec. Obtožen-ca ie izdal njegov tastni 71etni bral ki pa se je odpovedal pričevanj-u. Deček Je-tako natarslco opfeal dejanje, da je nemeg-oče, da bi si iant kad izmis-lil in la/gal. Na vsak način ie fant moral nekaj vdeti. Orožntkom je tu-di pokaza!, kjc je Trfika po-bil, zaklal in kje mu je odrezal gkvo. Fant je pelšal tuđi orežnike v gozd, kjer se je izvršil umor. OtKOžencc pa vz-traja pri svoji tr-dicvi. Pri obravaavi pa se je brat cdpo-vedal pričevanju. Senatu predseđuje vi§. S€,d, svet. dr. K a i s e r, votsnta sta sod. svet. J a n ? a in sodni'k V e r b i č, drž. pTa^mik L 3 -vrenćak, zagovoralK dr. J e r i c. zdrav-ni&a izvedenca pa dr. M a j e r n dr. N c— vak, Pcrolna dvorana je polno zaseden^. *Obra\Tiava se Še na-daliuje. Spor med Radićem in !Msi$3-vićem se neizravnan Zagreb, 1. marca. r. Včeraj dppoldnt sti došla v Zagreb ministra Krsta Miletić in Milan Srskić, da poravnata spor v zagreb« ški radikalski organizaciji, kjer se ljuto po« bijata dve struji. Imela sta ves dan posve« tovanja s prvak i radikalske stranke, a do sporazuma ni prišlo. Zvečer sta ministra ud potovala nazaj v Beograd. -------------------------------------------———————^— Mele povitf sa gospođe priporoča po selo zaieraih eznah tvrdka A. EttHCf Ljubljana Borzna poročila LJUDLJANSKA EORZA. Lesni trg: Ponudbe in povpra&evii-nje živahno. Prodanih* 2 vagona trarničev 3S3—3'4 po «?85 Din ico. mcia; o vagonov napol suiiih bukovih meterskih drv po 21 D fco. Podb-rdo in 4 vagone bukovih plohov od 2 m dolž naprej I„ II. ico. 11. p. 425 Din. Žitni trg: PovpraŠevanja in pomiđb maJo. Efekti: LjubUan&ka 200, tirv. es\-om. banka 12)—121, Hipotekama banka 66—67, Prašte-dicna 970—972.50, Trbovel.ska 3-40— 350, Vevče 100. ZAGREEŠKA BOR2A. Devize: Curih 10.916—lu.956, Pragra 167.876—165.S76. London 215.35—276.55, Trst 227.16—228.36. Berlin 13.498—13.535, Dunaj 796.9»—^802.90. — Valute: dolar • 56—56.30. INOZEMSKE BORZE. Curili: Beograd 9.165, Pariz 19.42, London 25.2475. MHan 20.84. Newyork 519.50, Praga 15.385, Dima 73.25. Trst: Beograd, 43.925—43.975, London 121.075—121.15, Newyork 24-87—24.90, Pra-s:a 75.50—74 Durjaj 350—355' 'rnr* &% SLOVENSKI N A R O D» dne 4. marca 1925. vi cv -5 i Split po harneoaln fn Split, koncem februar ja, •Splitski karneval j« lipa i puno ^dii^tu 5*.»ar, sauia mi*a\>sLi, život, trt* ća i ljubavi l&r...» Ta Tijardovićev motiv iz njegove, v Spatu nad\sc pri* ljub.jene operete vMaai tioraiiiije*. sli« šiš po uiicah se sedaj po končanem kar» neva.u. Letos je bi) splitski karneval posebno vesel in r*2 posij en. Na picsJi, ki so se većinoJia vršiu v narodnem gledal&ću, je bilo opaziti mnogo orifli« nainih in ze.o elegantnih mask. Posebno sijajno je uspe i ples pomorskeg* sportnega kluba « Gusar«, ki je nudi] pravo Siiko veleme^tnega življenja. — Pravijo, da je tuđi gmotni uspeh bil nadvse zadovoijiv — inkasirali so nitnj da nad 100.000 Din. Splitćant prav radi podpirajo svoje sportne klube in so n* cGusarja« posebno ponosni. Tuđi plesa Sokola in gasilskega društva sta lepo uspela. Vsakoletna g'edaliska redu ta. ki je navadno bila višek karneva skega veselja in ki je zaključila ciki gospo* sk:h plesov letos ni bila posebno animi* rana. Vzrok temu je bil tnenda ta, da se je ta zadnji dan karnevala preselila razposajenost na ulico. In zares! Po sedmih zvečer se čio« vek na noben način ni mogel preriti skozi množico. ki se je zlegla na Na« rodni trg. Tu je bilo % pit ja. smeha. šči* panja, vnskanja, trobentanja, korijan-dol in serpentin! Poleg elegantnih, v vseh mogočih fantastičnih kos tu min ob* tečenih mask. dominov, pierotov itd., krožile so tuđi najpriprostejše. najeno* •tavnejse in — rekel bi — najneokus« nejie. \Tsak po svojem okusu in — že* pu! Ta v svili, zametu ali brokatu z me* tulju podobno krinko na obrazu, oni v »tari, obnošeni uniformi kakega bivše* ga avstrijskega uradnika, tretji je na* vlekcl naše kar žensko srajeo ali pa na« vadno rjuho ter namazal obraz s čisti« lom za će vi je ali iz reza i dva kosa poma* rance in si napravil naočnike. Po temnih kotičkih ozkih ulic si lahko on azil crne dom ine, kako si skri* vaj stiskajo roke in sepetajo sladke be* sede. Še!e Će si pogledal na čevlje, si •poznai, da sta to — zaljubi i enca. Za mladino, ki je tukaj hudo izložena ocem etaršev, stričev, tet in »dobrih prijate* Ijev* ter se brez te stroge kontrole ne more zabavati. je karneval najlepši in najbolj primeren čas, da se po svoji vo» lji navžije Amorjcve teorije. Pa tuđi za •tarejše, ki so že vpreženi in ki radi ♦uhajajo v tuj zelnik« je pokrovitelj* atvo prinea karnevala zelo koristno. Zadnji dan predpusta je bil prav po* aebno vehčasten. Vse «kar leže ino gre*, •c je strnilo popoldne na obali, zvečer pa na Narod nem trgu. Vriskanja, srne* ha, hihitanja ni bilo ne konca ne kraja, in će si slučajno zabredel v to rajajočo maso, ki te je nesla od enega kraja trga do dru^ega, nisi se mogel slahka iztrga* ti njenih krempljev. Prav lahko se ti je 7£od lo. 6m te kaka nežna maska na* iahko zbode s tanko iglico v bedro, pa si se osupnjen ozrl. Taka je namreč na* vada tukaj. To je zečetek — simpatije. Ko je zvečer na Na rod nem trgu med rajbo'j razbesnelim vese!jem nenado* ma ugismla e'ektrika, je masa ostala samo v svetlobi raznih bakelj. ki so jih nos'*e posamezne maske (takozvani •cti'-uni«). se mi je zazdelo. kakor da C'edam karnevale srednjeveške Vene« čije. Mise s svojim starim pocrne!im *idovjem, bivša «općiaa» s svojinu ^e* necijanskirni balkoni in razni temni obolu, orki kotički, oeravne ulice, po katerih so švigale vesele maske z man« dolinami in kitarami — vse je tako lepo tvorilo okvir tej karneva'ski noči. In še luna. ki je vzhajala izza zvonika Sv. Dujma. je poveli ča1 a ta nenavaden pri* zor. — aTako so najbrže izg'edali kar« nevali naših dedov», mi je zašepeta'a stara dama v crni svileni maski z be?i* mi ćipkami, poslednja izumirajoča veja starega splitskega plemstva. Proti enajsti se je trg že znatno raz* redćil, proti polnoći pa skoraj popolno* ma izpraznii. Le siužbujoči varnostni organi in pa kaka vinjena družba so bredii po ćelo ped visoko posutih ko* rijandoiih in serpentinah. O polnoći je zazvoni] splitski «bumbal» (največji rvon) in oznanii — pepe.nico. Pcpeiniški dan je v Splitu poseben dan. i^ečijo se oo.ru že*odCL, preganjajo kame vdiSKi Laač^i. Vse. Kar ima ie ko« lickaj časa na razpolago, gre v Vranji* ce, inajhno mestece. oddaijeno komaj dobre poi ure od Splita. Vsa cesta od Splita do So.ina in V ranjic je poina ko* čij, avtcmobilov, kamionov in pešcev. V Vranjicah se namreč nadat j uje kar* neval ... Ta dan je predvsem namenjen go* stilničarjem, natakarjem in vsem tištim, ki so za časa karneva a imeli obilo opravka in obilo — dobička. V ošta* nji pri Grgiću dobiš poleg izvrstne kap« ljice — specijalitete vsakovrstnih mor* skih školjk. Letos je bilo prav mnogo kamenic (oštrig). In tukaj se prav slav* nostno opravi pogrebščina princa kar* nevala, kar nas je Slovenccv. smo bili ob takih prilikah skoraj vedno korpo« rativno zastopam — letos pa menda sa« mo po deputaciji. Nekateri prav vneti tboževa'ci princa Karnevala nada! ju je* jo celotedensko časčenje in so preteklo nedljo z vsem pompom slavili sedmine. R. P. Jugoslavija in njeni sosedi Českoslovaški ofictiozni list o razmerju iusoslavije do sosedov. — Jusroslavila TocUlna država na Balkanu. Oficiiozr.o glasilo češkoslovasketa funanjejja ministrstva. »Ceskcslovens^a republika«, prinaša v števiHci z dne 25. februarja uvodnj članek pod naslovom »Jugoslavija in njeni sosedi«. v kater^m refristnra poslednje do^odke mednarod-ce politike kraljevine SHS in komentira pot zuna njega ministra dr. Nmčića v Kim. List podcrtava vest, ki je prispela iz Soluna in ki ie karakteristična za iz-premembo razniena med Jugoslavijo in Grčijo. Predsednik grške vlade Panga-los ie ffijavil za časa nedavnega bi\a> nja v Solunu, da je bil od nskdaj prijatelj Srbov. s katerimi se je boril na solunski fronti proti skupn*m sovražni-kom. Pri tej priliki se je Pangalos od-ločno izjavi! za sporazum s kraljevino SHS. Izjavo grškejza d.ktatoria smatra češkoslovaški oficijelni list za posebno važno, zlasti po dogodki. ki so se v zadnjem času odigrali v gr&ki Makedoniji. Izjava Pangalosa j^ lahko pled zgovomiške spretnosti ali pa tuđi znak volje do iskrenega prijateljstva. S.garno je, da ie grški diktator podaj gornjo izjavo brez zunanjega pritiska, kar orno-jtoča nove Doti in nove diplomatičke razgovore med tema državama. Kar se tiče jugosiovensko-bjlgar-skih odnoSajev navaja »Ćeškcsl vec-ska republ.ka« razne izjave bo'garsluh državnikov in d!plomatov. ki so v zadajem času izsle v jug^slovcn.skih. zlasti v zasrrebSkJi li stih. List konstatira, da so bivši neprijatelji jugoslovenske države izpremenili svoje nazore m da javno očitujejo potreba zbliževanja med JusoslaviiO in Bolgarsko. Tako zbliža-i nje bo oo zr.nenju če^kega lista vpiivalo tuđi na razmere v Makedoniju »Ceskoslovenska republika« smatra, da so se vsled ten in drugih d~g>đ-kov Snošaji med juKosloven^ko državo na eiii m bolgarsko in grško državo na drugi strani znatno |x>joLšalL. To vse dokdzuic da je položaj prijateljske in bratske Jugoslavije popolnoma utrjen in da iahko Jugoslavija danes izbra med Bolgarsko in Grčijo. ako potreju-jc na Balvanu zaveznika. Tu pa lahko gremo še dalje, pravi češkoslovaški ist. m rabimo tuđi ra koinbinacije. ki so se pojavile o priiJti potovanja dr. Nnčića v Riti. Po vs^h teh znakih sodi »Ceskoslovenska republJca«, da je Jugoslavija že prevzela vlcnrj cdločujoče rj""~-• <- •■-. Ralk^nf. 1)i ocrtale! fe ne veijmnete, dft eden pe> no ga vic i žigom In ;n«mkr (rdcfo modro ali zlato) „fclfuft" tra)a km*ot Stirje pari dragih. Z^ n kupite eden par In pre pikajte, te D- Nvajo se v pfodajalnah av« IV Orafi sejen za koMoviM vLj^jui 11. letošnji ien;Oi za k^žuhov.no >c vrši na Jožeiovo. 19 tm na ijubljan* skwm vt.escjmu. Vrii se po i^tem M^t-i-mu kot zadnjič. namreć kožuhoviiia >c oo proaajaaa v vcćjiii partuah dražb^-nim i>utom »n jo dooi najv.š.i ponuin.A. Kože s^rejeu^ sc^ais.vi u raj do 16. rr.arca Po tem Urm.nu se ne sp.c-jema n.č več. tuđi fie se poš.je po vo-šti ali lelezruci. Op^raria^o s^ vsi pro-da,ao naveden na^l^v ek,š,-l.aielia, Vse posestn.kc kož divnih živa i vsake vrs»ti Pv,z.vair«o. da takoj odpcŠ-Ijejo svo;e b.agj. da se Ki zimore pru-voča^ro m toćao soniratU Vse inlora.a-cUe daje Vele&sjemskj urai. cddek-k »Uivja koža*._______________________ Ljnbljanskema dclavstvu! Dolžoost vsake sa Ijubljanskesa d^lavca In deZavke in v^a ega UubUanskesa me-Scaca, ki simpatizira s trpini, katerih borao eksisteceo ogroža velekapital, je, da priđe na velik pretestni shod ki ga sklicujeio vse de'avske strokovne organizacije v sr eda dne 3. oiarca ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela «Unkm». V sredo po.idemo vsi delavc! naravnost iz tovaren na shod! Delavci, delavke! Možje in žene! Pri- dite v masah! Gre za nas vse! Gre za biti in ne bitL Strokovna komisija. — Sa:nosto|na stro« kovna delavska Unija. — JngoUovzn-ska strokovna zveza. — Narodno-socJ-aJna strokovna zveza. — Kmetsko-de-tavska rveza, — Unija stavbtaskih dd-lavcev. Sokol Spored VIII. vsesokelskega zleta Predsedstvo COS je daloČUo na zadnjih sejah spored VIII. vsesokolskesa zleta. Predzletne svečanosti se bedj vršile od 3. do 7. junija. dalje cd 12. do 13- 17. in 19. do 20. junija. Glavne zlet-ne prireditve bodo od 26. junija do 6. iulija. Pređzletne prireditve se otvorijo s plavaimmi tekmanu v Četrt&k 3. junija. Otvontev sokolske razsiave bo v suboto 5. junija. V nedeljo 6. junica zjutraj se pokloni sredn^ešoisko dijaš^vo prez.-dentu Masaryku. Otvoritveni zletni večer, združen s telovadoo, godbo in petjem bo v Mestnem domu 12. junija. 17. junija bo odtfrita spomin ka plešča na rojstni hiSi organizatorja čsl. legij v Italiji Ćarpka, 27. juniia bo otvorjen zletni velesejem, popoldne istega dne bo prvi javra nastop češkoslovaškcgi in jujToslovenskega naraščaja, zvečer pa prva slavnostna predstava »Pobratimstvo Slovanstva«. 29. jimiia poide po Pragi povorka sokolskega naraščaja. popcldne pa na-sto-pi naraštaj drug! c s prostimi vaiami. 3. juliia Se bo vrš.la telovadfoa dijaš:\a in naraSča^a praških žup. 4. jullja dopol-cine se pcklcni Soiiolstvo manoni u:ta-novitelja Fugn«rja ter peseti gr b n^--znanega vojaka. Na zletišču se bo vršila popoldne javna telovadba članstva COS. Nastopijo poleg tega sokolska iruštva iz Beograda. Bratislave, Bma, Ljubljane. Pra^e in Zagreba. 5. ju!i;a loooldne se poklcnijo Sckoli na prascem gradu prezidentu Masaryku, po-•oldne se bo vršila na zletišču javna .eiovadba češkoslovas^ega Sckohtva z Amerike in jugoSiOven^kcga Sokol-stva- 6. julija bq slavnostni oaiiod Sj-lolstva r>o Pragi. Ob tej priliki se po-1clcni Sckolstvo rranem Jana Husa. — Pcrpoldne na zlctisču telovadba član-tva COS. na/top sckolsk:h jesinih cd-dkov in vo'r.S.va. Zvsčer s'avnosina >ald"ada. zadnja s'avnos na priredit_v na Vltavi m ^os!cv.mi večer. Prosveta Repertoar Narodnega gledalisča ▼ Ljublj ni. DRA.H.\. Sreda, 3.: Ana Chr'j'-e A. Cctrtck. 4.: Zape jivka F. Oi'tRA. Sreda. 3.' Orfcj v p-diemlj'j. fZ. Cctrtek, 4. Jouiuieur de Notre Dame. D. S;.T;fcdirJ k&rscct Glasne Matice Skladatelj Emi3 Adam: i dirigira v pe-tek. 5. t. m-, si.rtoEični koecert Glasbece Matice v Ljub.'ani. Na sporedts koncerta so same orkestra!n€ točke, katere !rs*aia or-kester orkestralnega društva GSasfcene Matice, poirtjožen s člani Dravske divlzi^ke godl>e i", opernega orkestra. Ta koncert, k: je ćmti s!mfcn"čni koncen ietoSn.e sezone, bi lahko imenova/I tuđi suitni koncert, ker so na njego\em sporedt: skoro same suite za ve.iki. odnosno modalni orkester. Prvo točko koncertnesa sporeda tvori M!hevčeva predigra k operi »Planet*. Nato sledi Santlo-va mala suita za veliki orkester. Ta suita sestoji \z petih stavkov, ki nosilo s!ed^e naslove: »Božična*. »Kralj«. »Narodna«, »Veseli ples«. *Veli Jože*. Tretja točka sporeda so Adamičevi »Ljubljanski akvareli* ta moćan godalci orkester. Fosairezni dei te suite so sledeče označeni: »Jutro na Rojniku*. »Na tivoi-skem ribniku«, »V Sentfiorjansk! cerkvi«, »Na sradu*. »Pri sv. Križu« in »Na promenadi v Zvezdi«. Obe suiti se prvokfat iav-r.o izvajata. Po odmoru sledilo Čajkovskesa »Karakteristični piesi« iz baleta ŠčeUkunčik. Ta suita nosi uavadiro nas'ov »Cassenoa-sette* (Nussknacker suite), in !*na sledeie odlotnke: Koračn-ica, Ples vile BocJ>onćek, Arabski ples, Kitajskl p!es. Ples pišča'.k In Trepak. Koncert zaklućljo Borodinovi »Po-lovski plesi^ iz oi>era »Knez Igor«; ia sicer št, 8 in 17. Orkester, sestav!jen za ta koncert, bo razmeroma zelo .uočan. saj sed^ pri put tih po.tg papolnih Icsnih io kovinastih instra-metitov, 10 I. vijolin, 8 IL vijolin, 6 ^ijol, 6 čelov in 4 kontrabasi. Spored zasluži vse naše zanimanje. Opozarjairo, da bo podrobni spored Lmel natiskano tuđi razUgo posamezrih točk sporeda. Predtrrodaia vstopnic v Magični knjigarni. Orkesira.Tio društvo Glasbenc Matice je rsamerava!o prirediti ta koncert fe me-s-ecii januar ja, tocLa otliiod dosedanjega dirigenta L. M. §kerianca v Pariz je koncert nekoliko zakasni!. Deloma nosi pa knvdo tuđi fic.'stvo, da »e bile partitura gJavne točke rega koncerta, Adatnićevih »Ljubljanskih skvarelov* na mah izginila !z društve-nesa arhiva ter 5e še do danes cd po\Tnila na sve e mesto. K sreći so bili posamezni g:i?scrv1 že spisani hi tako ie bila /nogoča. sestava nove partiture ter s tem zacetek Štulno>n*a nanovo na.^tudira-ia znano Masserh&iovo opero »Žongler Naše l'ubc gospe«, ki se k prvikrat izvajala n^a našem odru takoi po prevratu. Masscnece-va glasba je izredno lepa ter je ta opera stalno na repertoarju vseh velikih svetovnih odrov. Letošnjo premijere, ki bo v četrtek večer, je naštudira! dirigent Ncffat. režija pa je v rokah režiserja Zdenka Krfittla, ki se s to opero prvikrat predstavi naši gle-dališki publiki kot operni režiser. V\oze so sledeče zasedene: Jean — Knittl, Boniiace, samostanski kuhar — Betetto, prior — Rutrpelj, menin - pesnik — MoftoriČ, menih slikar — Janko. tnenih glasbemk — Šujeli, rrenih ki~ar — Sekuia. Anđela pa sta £a. Ribičeva in ed-i. Fotučkova. Predstava se vrii za red D. žBeležnica KOLEDAR. Dar^s: sredj, 3. marca: 1926; pravo, slavn!: 18. februarja Lav; mLftlinDani 18. ša» bana 1344; Sidje 17. adara 5686. Jutri: četrtek, 4. marca 1925; pravo: lav* rl: 19. februara Arhipar ž.di: 18. udara 56£6. DASASSJE PRIKLOITVE. GivdaUšče: opera «Orfcj •/ podzemlju«, drama »Ana Chri^t:e». Kino Mclicc: *Korzar Pietro»: Ljubljen* skl ot-cr: »Ljubav princes« Aleksandre«; Ideal: aTri h šnikove h_evke». Razrtava a'^sd. slik. Torrerhna v Jal.o* piocvem pav,!ionu odprta \*cs dan. JL'TRIŠSJE PRIREDITVE. GiCdclIče: opera ^Žongler ds Notre da« men*. drama «ZapeIjiv* a». Rjzs.'cva akcd. siik. Tomerlina v Jako« ficevem paviljonu cdprta ves dan, DE2VRSE LEltARSE. Srečj: TmUoczv, Mestni trg. Ramor. MikloSičcva cc>ta. Čclrlek: Boh ne. Rimska c^sta, Levstek, Rcsljcva cestz- Solnce za"dc ob 27.4^. vr'de iutri ob 6.35 in za de cb 1731. Mc-cc izidz ob 213^, za:de jutri zvečer ob 22.42. DANSS zadnji dzn Zelo zabaven film Tri & snikove Wttl 7. :zbrfl' fmi jgr?!d: Helga Molander. I Hanni W is e Margarete Kupfer, Bruno [ Kastne , Herman K eha in Jakoo Ti dke. I Izvairedno otigine na vsebina, vzeta iz | rvsnćnega življen a. — Največja skfb I preprosie ma ere, Kako bi oddaia v bo I gate zakone s^o;e tri lepe. hčerke Slede I nefiopisni p izori, zborne ideje, ki spra- I vijo publiko večkrat v rrisrčen bučen i smeh, — Predstave ob 3., po! 5^, 6., I pol 8. in 9. I 672 KIH0 IDEAL I Sport Reorezent^nčne tekme Jugoslavije L 1926. Po dosedan ih dispozicijah se odigrajo ietos s!e4eće trednarodne tekme: dne 1& aprila Jugoslavija : Bolgarska; dne 23. maja: Jugoslavija : Turčiia; dne 17. juclja Jugoslavija : Francija- Od vseh imenovanih teketn je perfek-rmrana samo tekma Francija : Jugoslavija, ki se igra v Parizu, nakar se bržeas odigra še ena tekma z iMarseilleom ali pa nastopl jngoslovenski tl.n proti Strasbourgu. Tekma Jugoslavija - Bolgarska bi se imela prvotno igrat: v Beogradu, iz političnih raz-logov pa so jo prestavili v Zagreb. Tekma Jugoslavi.a: Turčita še m pćrfekma. Mo-goče je tud;, da se tetos odigra revanžna tekma Ita'ia : Jugoslavija. In ni izklju5eno, da se resi tuđi spor z Rumurrijo ter priđe do meddržavne tekn?e Jugoslavija : Ru-muT*ska- — Izstoo Haikovlh teniskih Igralcev. Kzkor poroča zagreb^ki »Jutarmi list« ie vefina Haškoviii najbol.Sih tenis^ralcev iz-srcpila iz kluba in osnuje jo nov klub »Tenis klub Zagreb*. Iz HaSka so rzstopiti med drugim-* sledeči igTalci: ge. Bertran. Plach-te. Reiching in Stnidt, gdč. Bagrama. Jarn-nickv, Frank in Zloch ter es- Nikola in Branko Amolković, zroi Bombelles. dr. Bi-f-siauer, Kacjančič, Kloinar. Mar. in Vlad-Polic, Reisman in Sinerčak. Novi klub bo ime! svoje prostore na igrišcu Concoraie. — Sarajevske nogometne tekme. Sašk : Sparta 5:1 fn 4 : 1. Tekiri sta bili odigrani v soboto in v nedeljo. Hajdirk (Sarajevo) je zmasal nad Slavilo s 3:2. V Sarajevu so točasiio trije približno enako močni kl ubi in sicer Sašk ic Hajduk. Drnršnje vreme. — Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Tcmpc* ratura — 3 , hi.omcter stoji m.ino; brc^ cbla.!icv: sren 5 rnv t i. r " • f- ' i — Doh:njrka Bistrica, ob 7. zjutraj. Tenu peratjTa ■+■ 6° C; vreme iepo; snega i*.. Jack London; bi Roman treh src XII. Na istem kraju, kjer so jim zavezali oči, ko so iih odvedli v gore, se je eskorta ustavila. V eskorti ie bil odred slepčevih vojščakov, Loncie, Henry in hrane is, vsi tnje na mulah in z zavezan m\ očiti!. Peona so priznali pcš. Tuđi on je imel zavezane oči. Pol ure poprej je privedla enaka eskorta na ta kraj plemićeve spremljevalce, Torresa, poglavana Vi njegovega orožnika. Z dovoljenjern strogega poveljnika so si ujet-niki od vezali oči. — Prav zii se mi, da sem nekoč le bil na tem kraju, — se je zasmejal Trancis in se oziral po oko L ci. : — Vs« kaže, da nafta §2 vedno zori, — je na-daljeval Francis in rx^kazal $ prstom na obzorje, nad katerim so se valili oblaki črnega dima. — Peon, le rx;g!ei, kaj si storil! Za človeka. ki razen duše nima ničesar, je to vel ka potrata. Ti si naj-b<;lj zapravljiv človck, kar sem j h kdaj vide!. Ne-koč so mi pripovedovali o pijanem petrolej^kem kral.u, ki si je priž &a! smotke s tisoCdolar^kinii novćn crm', — tš si pa sežgal v etii rrjn ti nr.j merg milijon dolarjev. — Saj nis-m tako SiromaSen, kakor mislit«.*, — se je pobahal peon s tajinstvenim ponosom. — Preoblečen milijofiar! — se )e nansmehnii lienry ironično. I — Kje pa imaš naložen svoj kapital? — se je j oglasila Leoncle. — Morda tuđi v Chemical National Bank of Newyork? Peon ni razumel teh zbadljivk. pai pa je instinktivno čutil. da se mu posmehujejo. Zato ic užareno đv'gnil g1avo in molčal. Kar se je oglasil strogi poveljnik: — Zdnj greste labko ro svojih rotHi. TaVo je zapoveda! Pravični Sodnik. VI, se noti, morate raz-jahati svoje mule, da jih vzamemo s s&boj. Seno-rita pa lahko obdrži svojo mulo. zakaj Prav čni ji jo je podaril, ker smatra, da nima pravice siliti žensko, da bi hcd:1a peS. Oba senora pa lahko gresta tuđi peš. Pravični priporoča take sprehode osob> to bogatemu senoru. Bogastvo, — pravi nas sle-pec — ima vedno za posledico to, đa Človek malo hodi pes. Kdor pa ne hodi pei, se sredi. Debclost pa ovira moškega na potu k prekrasni ženski. Taka je modrost Pravičnefa. Ponovil je trdi svo.i nasvet peono, naj ostane v gorah. V g^rah naiđe prekrasno žensko, čc 2e ne more živeti b" z nje. za'aj modrost zah'eva. da je žens^T ist ga pkme-ca kakor moški. Ženske y nižavaii so namenjene meškim iz nižav. Korđ Ilen-ke žensle so pa samo za meške iz Kordiller. Beg nima rad, če se plemena križajo. Mulo ves svet prezira. Narava ni hotela, da bi se kri mešala, tođa člov^ si je marsi-kaj sam izmislil. Križanje dveli čistih ras da nečisto raso. Ol.e in veda se n koli ne moreta mcšatL Tako pravi Pravični, ki mi je znpovedal, naj ponovim njegove besčde. ZapovcdaJ mi je tuđi pripoin-niti, da se dobro zaveda, kaj govori, zakaj tuJi on je nekoč gresil. Henryja in Francisa, oba anglosaske krvi, in LeonciO kot Spanko, so te besede Slepega Bandita nt-prijetno dimile. Leoncie bi gotovo protestirala v objemu enega ali drugega Američana pioti tem trditvam, čc bi bil pri so ten samo Francis ali samo Henry- Tuđi Henry ali Francis bi izpođtbijal tako naziranje, če bi bil z Leoncio med Štirimi očmi. In vendar se je oglašalo pri vseh treh prepričanje, da ima slepec prav. Vsi trije so čutili, da imajo na vesti greh. Tako so stali molče hi povešali glave, dokler jih ni zdrami! iz zamišlietiosti plemić, ki se je b1i-ial s svojo eskorto i« bližnje geščave. Pozdravi! je Solanovo hčer po vseh pravilih španskega gizda-lina. pa tuđi American oma je krepko stisnil roko. — Kje je zdai vaS blagorodni očs? — je vpra-Šal Leoncio. — Prir- * -v* *sele novice. Te- den dni, ođkar se nismo vldcli, me je tresla malarija in moral sem ležati kar na prostem. Toda $ pcmocjo zA'estih služabn.kov in ugcxlnega vetra se mi je posrećilo prepluti cliiriquiski zaliv [r prispeti v Bocas del Toro. Glavar v Bocasu del Toro je moj prijatelj in tako sem djbil do voljenje govoriti po državnim radiu s pr^z.đentom Paname. S prezidentem sva prijatelja že od mladir nog. V: Coloni sva hodila skupaj v solo in pogosta sva se spoprijela. Včasih setn vrgU jaz njega, vča-čih pa on mene. In tako s&m zdaj prav lahko do-segel svoj cilj. Pojasnil sem mu, kaj se je z%?di!j ili cdsovoril mi je. da poglavar San-Antun a a kriv. SodiŠče je bilo napačno informirano, a zda* je vse v redu. Vse ie pczabljeno Blagorodna rud-bina Solano in njeni blagorodni ameriški prijatelj1 se lahko brez strahu vrnejo domov. Plemić je umolkni! ter se nizko poklonil Hen-ryju m Francisu. Toda tišti hip je zagledal pecna, ki se je skrival za Leoncio — in naenkrat so se mu oči zaiskrile. — Mati božja, nisi me zapustila! — je vzktikni* ter se obrnil k svojim spremljevalcem. Tu je to-rej ta brezvestna in pod'a dn5a, ki se je hotel? izneveriti svojemu gospodarju. Zagrabte ga! Pre-tepemo ga tako. da se b"> vai;al cei mesec na hrbtu! Stov. 51. •SLOVENSKI N A R O D» dne 4. mtrc* 1926. Stran 5. Dnevne vesti. fr Lmbirani. aru 3 mcraz /<^6 — KoaiercOalnoefcoaomslLa fakulteta ▼ lagreba. V Zavreo se je vrnil U tieograda le^an komt.cijainoekonorrsKe fakultete g. !r. Evgen ^akiovlć, ki >e s kompetentnima .rogi v prestolnici razpravljai o točkah niverziietneza zakona; v kolikor se nana- a na zagrebško korner ci jal neekonomsko -tku teto. — Organizaciji poliedelskesa kredita. 7 sporazumu z dirt^ci.o ra polje<5el$ki kre- it j« izdalo poljedelsko ministrsivo narelovenska letalska delegacija, ki se hoče -eznat! z organizacijo češkoslovaske avija-ukc Goste « sprege! na kolodvoru pred-sednlk AerokJuha CSR posL Bradać v spremstvu zaštopnikov našega poslaniStva :n raznih ietalskih orgaoizacij. V de.ezaciji je podpredsednik beogradskega Aerokiirba Ing. Sondermaver, poik- Andra Petrović, major Savić, majOT Jaša Djordiević, poroč-nik Rttbčić, zastopnik »Politike« polk. P. Lazarević hi uredrrik »Vremena« M. Svatovski. Delegacijo $ta spre'ela krralti po prihoda minister Javnih del Mlčoch ta šef vojaške avijatike general Ceček. V soboto je položite delegacila ve-nec na grob >Neznane ga vojaka*. — Včeraj so se odpeliali naši letalci v Ml. Bo-lesiavo, da si ogledajo tovamo aeroplanov Laurin In Klejient. Danes so s'. ogledali tovarno »Aero«, rvečer pa priredi Narodno gk-da i§Če njim na čast JanaČkovo opero »Nietia pastorkinja«. V petek si ogledajo Skodove tovame. kler nm prtredJ ravnateljstvo svečan banket. V soboto si ogled a jo se civil™ aerod-om v Prag! ta radio-postaio tta Petrini, nalear se povrneio v Beograd. — V naše državljanstvo ie sprejet ni-dn e.TiigTant X- Letmid Skorujakov, nslužbenec direkcije državnih zelenile v Ljublj-ani. — Poziv krošnjarjem- Velfki župan objavim s.'užbeno: Na podlagi oćločbe g. ministra trgovine in industrije z dne 7. no-vebra 1925 12019-111 se radi revizije kroš-niarskth dovoljenj pozivajo vsi v Ijubiian-ski obiastj se nahajajoči krošnjarji, ki po-sedaieio krošniarsko dovo^jenie, izdano po kateretTrkoH oblasrvn v državi, ki pa Se ni bilo pregledano v zmisiu gomie odločbe od prLstojnir. r»b?a5te-v* v drngfh oblas-^vih. da se Btjaksaele do 2t. aiarca t. L zgiase pri na bližnjem sreskem poglavariu ali pri me« Knenj xagi5tratu v Ljubljani ter prineso seboj krobarsko dovoJjecje. — Izprcraemb« praviteikov !■ pravH JNS, sprejerc na nedeljski glavni skopščim v Zagrebu, stopijo v veljavo $ 1. aprilom tega leta. — Zemlja te trme... Dr. Đeiariev* ob-servatorlj pod Triglavom aaic sporoča, da zaznatmi.e veliki potresomer Zlatorog že ve£ dii .Tioćno valovante zemlje, k! je do-se;!o svoj višek včeraj, v torek- VaJovanjc je odmer močnih viharjev v daliavi. — V pomfeljek zve^er ob 9. ori 10 min. ?e zabeležil aparat poieg tega tuđi moćan potres v oddaljenosti kakih 24»X5 kHn.?rerrov. — DoToliert in prepovedaai fisti ter knjlse. Z odokom ministra notran.lh de! je dovcljeo ivez in razSrneoje madžarskega »portnega Usta »Sporrhirlap« Kn madžarske-12 lista »Cgientosez«, ki izteua v Budimpe-it:. Prepovedan je uvoz ter razsirjenje kr.ji-fe »Lcikams - Haus- tmd Pamilienkalender 1926« ter knjiga »Sudsteiermark«. ki je iz-Šla v založbi Uliricha Moserja v Gradca. — Veliko knfSD • natj emlsraciJL zla-ft* o iugoslovenskih izseijencifa v Sevemi Arreriki bo izda4o založnišrvo odlične gospodarske re\ije »Bankarstvo« v Zagrebu. Ime!a bo naslov »Scti, Hrvati i Slovenci u Americi« in bo obsezaia nad 500 strani ve-irkega oktavnega formata. Kakor vse edicije *-Bankarst\a« bo gotovo tuđi to dttlo rudi tefanićno na vtSka- Kniiga vetja v pred-naroč&i 15D Dim v kniigar&ah pa bo veba-la 200 Din. — Prihod Amerikance? w B ko Ko-I r^ko. Meseca marca prispe v B ko Kj-ter-k: velSti pTekocean.sk! parobred cSa-marat z nz.4 4j0 &etmk \z Združe ; ih d.Žav. ki si b do ozieiali Boko K-torsko. Ođtcd oipuie «S^mar!a» ob daimas-^iski obeli ć- Reke, Opatije fn nato v Bene?ie. — Drasnita Ilic. V Beogradu Je pre-mkiui pesnik n. srb ki knj zevnik Dr2fiit:a Illć, eden p sledii:h p* edsta\Tiiko\' srb'ske poeziie v 80 ia 90. letih. — Grk Skiades je b;i prepeliaa v Beo-giađ. V soboto ,e bilo na šuiaku končano zasiiševan^e grfeib deiravdantov Spi nd ion a bkiadesa in Chhsta Georgija. Biv^i ravnatelj »Uaion Banke« na Krtu se vedno z*n\~ ka da je okradel banko in trdovratno rs;raia prf svojem prve.n zagovoru, da ie iaio poIftJcna Žrtev grškega diktator ja Pangalosa N;egov zagovor je zelo nalven, z^i^aj jasno ie. da ere za oavadno tatvino in da politični moment v rej aferi ne igra c:kako viogo. Sokrfvec Skiađesa, Chrfeto Ci-or^ia. je tekom zasliscvanja prizna!, da ic . kiadesu svetovaU kam da na; skrije de-nar in kako da se naj izgubi, da ne bo sledu o n;m. Pri a'banske ti konzulatu v Trstu tr.u te nabavi! potni list z napačnim imenom, fl^seć se na ime trgovca Pira Georzia Ni-c z. — Lovcem opo zar Jamo še enkrat, da se vrii v ćetrtek, 4. marca ob 8, zveier v re^tavraciji hetela «-?Icin« v Ljubljani nsta-- vni o^cfi* zbor »K!nba Hirbiteljev psov iarrar"ev«. Z nstanovitvijo teza kltrba k oa^>a psorejna organizacija zaključena. Pe« ;ajiAr ie v vsakem sozđnem krvfgč« neob-hodno potreben. To ve vsak iovec iz lastne slcušn;e Dober jamar pa se ne po leže. mar-več ga « treba še-l-e vzrediti in izučiti. V tem pogledu tti našim lovcem na roko. je z 'avni naT.ec aovoustanovijenesa kluba. Zato prićakuiemo, tia se Ijubtteljei jazbe-čarjev in terijerjev naSemti pozivu v cast-rem Sttvilu odrovejo. — Za pripravl.alni odbor; dr. Ivan Lovrenčič. 272n — VeJess;en] na Dunaja od 7.—11» t. ■. 25*3» popusta na ugoslovansklh in avstrij-skih želernicah, brerplačcr vizum. Pred-prddaja voznih Kstkov, sej/nsklh legitlma-ej, pr&dnaročila prenoščišč in vse tezadev-ne podrobne informacije pri Putnik — Toiirist-Ofrice, Ljublana. 27Cn — P^dprcdsefnlk Jadrar ke pi vJJJ>e untrL Ma S-uiaku Je vieraj umri I. podpredsednik Jadraisske plovidbs Pavao Ba-kar^ć. — UčIt^I] okrsdel proto. V Dalju pri Osijeku ie uč teij Nedeljk.; BriSić iz Pakraca, ki je bil v gostib pri prrt! dr. Sto-jankovicu, ukrc^iel raxne dragulje v vred-^esti 60.000 Din. Na postaji v Dalju je uč?-•eij predah stri ukradene zlatnike, nato pa se ie od?e!jaJ preli Osdjdcu, Dosedai sa se nrso iziie&Sl Scpoteon je k debelosti tnktinirat, zato mu zd-avrAk je čaj ordinirah — će «BUDDHA» čaj tedaj bi poznaj pred vsemi ma tega bi bil izbral! Vedno, ko Dfihaja naš sitiček na obisk, nam prinese kaf nove ga Četo škatlto „MlRtM" bonbonov in kako dobrih, nam je sedaj prinesel. «-T It I ii'Migttfp li. LjUUlJUctG Poverjeništvo Vornikove družbe t Ljubljani Da astreže že'jam ljirf> jansfl^esa cb-čintsrva pi javnih poverjeniJLirvih, }e osn -vala Vodnikova družba v Ljutljani § iri Javna poverie-iriSivi, kjer d bi v?a1c43 In-formacje o Vrćnikr>vi drulbi in se za Č""-narin-o letn:h 2Q d'narjcv n-r či na družbi-ne knjige, kaferih bedo skupr^ štlri: vel ka prarika, 1 )cttj ga pnoi^ne !n 2 knj^s; pr.po-vedne vscblne. Ta itiri ja\Tia vovenerč&vva. sto: Tiskovna zadrnsa; Št Jaktf>*ka knitžnlca: Dvorska knjižnica; Simoti Gresorč^e-vi hnfžnic^ Kcr bo \T>isnvanje žTčtio-v cr?ja!o Ie 3cra:e1c čas se oprvzarjađo vsi interesent;, da se činrJrei o^lasrjo v navedenih javnih pj-veTienišrvih v svrho pr jave. Vodstvo Vod-Ikove družbe. —1; »Ljubljanski Sokol« fNarođni dom) naznan a svo.«mu članstvu in naraščaiu. da priredi v soboto 6. marca ob 2<\ v dru drveni čitamici Večer v poćeScenfe Prešcrno-▼eita spomina ob 1251etn!ci njesovega roi-stva. Spored: 1. Uvodno predavanje. Govori br. M. Benčina. 2. Prešeren in Siovan- tek, dne 4. marca t. !. ob pol 7. urf zvečtr v Narodnem domu, pritlicje. desno. Prosim činrvečje udeležb« in točnosti. __ SkH- catelj. —li Masarykova proslava, Ceskoslo-venska obec in čehoslova^ka dopolnilna Sola v L trbljani prircdtta pod pokroviteljstvom čehosovaSkesa konzulata v Ljubljani proslavo ob prilikl rojstva predsedni]?a T. Masaryka v nedeljo, dne 7. marca 1925. ob ti). dopoJdne v veliki dvorani Narodne-ga do.tia. Opozanamc javnost ra to prfre-ditev ie dancs, —Ij Trebijcn> jarkov. Mestna obeina ljubljanska bo oddajala v nede'jo, dn« 7. marca 1936 ob 2. popotane v soli na Bar;« v treb'.ienje nekatere javne iarke v Kar-lovškem in Trnovske-^i predirestju potom zmanjievalne dražbe. Interesent! se vabiio. da se napovedaiie dražbe zanesljivo ode-kže. —ij Kolo |«gOf4ovenskih šestar bo i re-lo v četrtek 4. t m. ob 16. red»o odbor ovo sejo. 244n —U Igubljea f« Ml *:ipaln&[ (cviker). Po4ten nMitll naj ga cida prot nagradi v upravi «S>ov. Naroda*. Iz Celja. —c Poprava prose Sav?«fcke ielezaice. Minule tJni so pri^e!i popravljati progo iz Ceija proti Dravogradcu Ta proga ie bila Že v tako slat>e\r* stan »u na nekaterib me-stih, da je moraj vlak voziti zelo počasi. Zđaj bodo poJoIil; večjo množino novih pragov in tuđi tračnice bodo ponekod iz-men alL —c Mestno dedal'šče. V prihodnjih đneh se vprizori sanjska drama »Elgac v domaći zasedbi. —c Sanromor. V torek popoldne se 'e v fozdu pri levškem mostu ustrelil bfvil trgovski pomočnfk pri nrrrfkt Kudiš Ivan Vekjet. Pokojnik ie bil član celjske »Oriu- ne« ter vri narodni mladenič in splošoo pri-liubljen. Kaj je nesrečnega mJad-enica gno'o v smrt, ni znano. Truplo so prepeljali na celjsko pokopaHSče. —c Sredpostal flvinskt in kranurskl scJoti se vr$ v Celja v soboto dne 13. marca. Porotne ohravnave CELJSKA POROTA- Pet let ječe za 10 Din. V torek je stal pred celjski mi poroi-nFki še ne 2d lemi kamno^ešk delavec Franc Kamenšek Iz Duhovca pri 5v. Roku cb SotL, ki je dne ia januarja t. L v Ce^ stah pri Rngatcu na*>ade1 voz-nfka Nk^lo P2vića. ki i* v^zi porcelan iz Uhoj pri Celju aa Hrva *&\ izs;11 z or iem v rnki od nje?* 10 Kn in ga z neže-n težko p~>-Skod-Tval. Pnrotn.lv so vpraSanie jrlede hu-dod©15i va rcr>a in teSke te'e??ne pz?kc-ćhe potfdil, nnkar je bil Kamenšek cbsojen aa 5 I« težlce Ječe Oproščena detemorilka. 42 letna dela\-de>]s.tva tEmora zani-kaii, nakar je bila Zalcznikova oTT^^čeia, RaztpTava proti Akrizu Majcenšču, ki Je obtožen radi repa. se na vršila, ker so sodni 2>dra\T!:'ki tzjavti, da ie Magceaič naj-brž duševno bolan. MARIBORSKA POROTA. Oprcstilna razsodba. V času od avigusta do n^vecribra 1525. Je b'.-o na Diuaju poaiartj enih več stoii^oc dclnic *bberosierre«ich-sche vVasseTkrafe^ u:xi E3ok47lz>i;ta.tsaik:t.enseseHsčhaft> ter prodan h raznim cSwbam. Kon^no so ponu-rej^njc odkTiii. Vecna glavnih krivcev, med tema rudi meham&k fran Đaum^iin iz Fi-uda je pa že odnesla peie ter pibegnila v Jufec^lavijo. Na podUgi tiraKce duaaj-sJve policijske d'rekcje je bilo vec krivcev pri nijs areuraihh in jtzrojeiih avstrjsuvim sodiSCcm, m^lićmika Ba-uimaiina, ki je naš ■državljau, pa ciso izreci: Ia taka se je m^zal včeraa radi gJjui.je za^ovaj-jau prt-i miiribcrjlvirni porotnikl Cbtožcn je bil, da je p»:sredoval pri raapcčavanju po.iarnjenih delnk: ter pcnarejevalcem tud. s^avil svoje stanovaiije na razipoiaso. S ponare-jemmi deiaiicimi je bio već eseb oikc do-v^jiih za znatne znecke. Gre za ena milijardo av^rrijSikih krc« (sk: raj 1 m i jeo Djn). Priče so ugodno izp^veđde za obio-ženca in ker se je us'OiOvU!?, da rnož ne-ipj5trcd.no ni c§kcdovaJ nikc^g;r, je bil oproSien obtožbe sleipariše, obsjejn pa je biJ radi nedovo'^ene n^Snde oro-žja na d.a meseca zai>Dra, kai&rj kazen pa Ie presti z 11 mesečmm preiskovalnim z^P-rom. Ct>tažecec je bM taJooj izpuicaa na svo. bodo, Prebrisan slepar. Pred poroto se je vceraj zagcvarial pcsest.iikcv sn Januš Lutber iz Kr^ev-cev. Dne 1. noverrlbra je stnpil v p semo veleBrgo\ca Josipa Berika v Mur*flci Scbo-ri ter mu pre^iiožil pismo, v ka^erem ga nj&g^-v stalni dobaviteltj živine prosi za predušem 2O.(XM) Dri, katere naj Lzro.i đ> našaclu pisma. Benko, ki je svojemu prijatelju že večlcrat posodil denar, ie Linhrii tzročO omeajeno sveto. Šeie kasmeje je uvidel, da je nosedel sleparju. Ob.cženec ie pri včerajšnji Ta^pravn zaniKct! svoj^ kr.\-»6> ter je sku&il dokazati svoj alibi. Priče pa so v njen spozna'e osttoo. ki je dne 1. novembra 192$ pt^ Bcn-ka dvigvK'la denar. Porotniki so pat;čil. prvo glavn»3 vprašanje glede hixl de!:tva goiiirfjje v Škodo Josipa Đenka z vsem? 12 glasovi in je hU LArther obsojen na pci-•đrugo leic tefke ječe, dopaunjeoD z en m posa^m na H o$:nal krcjrb v srlavo Smrtno ranienc-«a so prepeliali v bojnico, d^čim je bila žena mrtva. Vzrk prepira in temu sledeči tr?srcdiji je bila Ijubosumnost žene. PfannVnser ie ponoći v boTn ci rod-leeel Đoškodbam. Kakor pri nas, samo... Nezgoda dveh elegantnih dam, * Restavracija, kavama in boteL — 2alosten konec romantične ljubeznL Vo!ia i« dobra, samo meso ie slabo Tako pravijo zakonski možje, ki radi skačejo čez plot in tako se tolažijo zakonske žene. ko postavijo možem ro-žičke. Liiibez-n ie huda bolezen, posebno če prime človeka takole proti pomladi, ko se tuđi v stvarstvu vse pri-oravlja in nrera;a. Kdo bi zameril temu ali opernu solidnemu gospodu, če se zmoti in Diencči nameslo v Ljubljani v Celju alj Zagrebu, in kio bi obsodil drugače vse časti vredni dami. ki spozna, da »!e sr>rer ^mba krasa nam čas«? Svet ie že tako ustvarjen. da č!o-veku ni dobro scimemu biti. Saino ljud.ć so tako krivini, da nailc^jejo parčke z no-Čnimi cbiski t>o hotelih in hočtja ZDperslavitj pisane zakone naravnomu ali o-bičajnemu pravu, ki je večno in ve-Ijavno za vse čaše. vse ljudi in vse države. Po tem uvodu lahko preidemo k stvari ki je komična in tras čna, kakor je pac življenje samo. Tuđi Pri nas se Pripeti, da o-pazi oko postave v hotelu parček. ki rJ mcsel dočakati pomladi, da bi se zatekel v narečje matere nara-ve in san al o več.ii Ijubezni tarru kjer ni prepovedano. In težka roka pravice napravi krat&k proces. Roman se kon-Ča na polieji. Tako nekako je bilo te dni tuđi v Bratislavi, samo da je bil konec nekoliko drugračen. Dve elegantni dami iz boljše mad-Zarske družbe, obe mladi zakonski ženi. so>prca:i odličn'h in splešno priljubljenih meščanov madžarske presiolice. sta odDotovali v Bratislavo. da si nakur.ite raznih toaletnih in drugih potrebšč n. Kaj more biti bolj naravno, kakor po-tovanje mlade dame v tu je rnesto po opravkih? Hudobni jeziki so vedno pripravljeni naslikati tako potovanje v nedostojnih barvali. Izjeme so ševeJi pu-vsod. in če sta s^ dami v našem slučaiu malce preirrešilk ie kriva pač vremenska sprememba — prehod od mraza k toplemu vremenu in zopet nazaj k mrazu. V vlaku sta se madžarski lepo-tici seznanili z dvema elej^antnima jro-spodoma in kmalu se je pričel flirt. Tuđi v tem ni r;!č čucLnega. V vlaku je vedno tako. Kdo se bo pa doJsročasil, če ima na razoolasra flirt in nedolžno zabavo? Gospoda sta pres:ovo-rija dami, da na-Dravijo i>o Brat slavi skupen izlet, po-tem si pa privcšči.io dobro večerio. Po dotei vož.iii in hoji po mestu sj človek že lahko privpšči večerjo. In res sp 5tr>Dili v^» ^tirie v Hesrantno re?tavrac:- io kier 50 naročili najboliŠo veČeno. Najedli so se in napili, v tem se ie tu-Ji flirt uspešno razvil tako. da se znanci nišo mogli kar tako lociti. Zato so cd-šli iz restavracije v kavarno. in ko ie bila večeria zalita z dobre tursko kavo, sta se naootila oba parčka v hotel. Po delu r>oč;tck. do firtu užitek. Izbrali so si hotel, ki je v Bratislavi na najslab-šem «lasu. Kat tujci pač nišo mosli ve-deti. da ie prenočevanie v takem hotelu nevarno V hotelu so najeli skupna sobo in zabava se ie nadaljevala. Ob dveh ponoči. ko ie bila y sobi že tema in ko sta parčka nadajevala flirt z zatisn cnimi ocrni, je naenkrat nekdo moćno potrkal na vrata. — Kdo ie? — sta vzkliknili obe 3 ta šala gotovo ne bo- škodila. velike in male tragedije iz naših krajev Zopet dva otroka zgorela. — Tajna prostitucija v Beogradu. —-— Samomori in nesreće« — Strašna osveta zaouščene deklice- Včeraj smo poročali o tragediji 51etne Marjete Klemenc. hčerke poljske đnina-rice* iz Spcdnjih Jarš. ki je na "paši sko-raj popolnoma zzorela ter v ljubljanski bolnici pcdlesrla peškodbam. Slična tra-Rična usoda je zadela tuđi dva otroči-a posestnika Znidariča v Hrastju-Mota. V nodeljn popoldne je v slamnati kupici posestnika Zn dariča v turjar.ski grapi pri Hrastju izbruhnil požar, ki se ie vsled odsotr.osti domačinov. ki so bili pri službi božji naglo razširil tuđi na gospodarsko poslopje. Ćelo poslopje je z vsemi poVed^Iskimi strojl jjospdar-skim orodjem ter raznim živežem rjcgo-relo do tal Gasilci so komaj resili živino ter ogenj omejili v toliko, da je ostalo stanovanjsko poslcpje nepoško* do van o. Nesreča je zahtevala tuđi življenje obeh posestnikovih o-trok. Otroka, stara 4 in 5 let. ki sta se gotovo igrala v slamnati kupici ter io bržčas sama zaž-srala. sta zgorela. Na nogorišču so našli njuni popoinoma ož)cani trupli. S po-sestnikom Znidaričem. ki je na tako tra-gičen nač:n iz^ubil večmo svojega imet-ja ter naidražji zaklad — svoja otroka — sočustvuje vsa vas. Tragičen slučaj naj bo nov opomin neprevidnim roditeljem, ki puš^ajo nedoletne otroke same in brez vsakega nadzorstva doma. V Beogradu se zadn:e Čaše silno razš.rja tajia prostitucija. I ".davno smj rjoročali o odkritem priva.nem bo d:!u. te dni Da ie pclicra zovtt ugotovila. da se v ulici Kralia Milnra št. 60 od grava-io ponoćne orgije. Šet. beogradske policije Gliša Porović ie pričel s kazensko preiskavo proti Kaci Vujić\ ki je ob-dolžena. da ie v svojem stanovanju pri-rejaia orgie. ter da ie zapeljevala mlada dekleta. ki j:h ie tirala v objem beo-gradsk h bogatašsv. Kaca Vujić je žena iz boljšh krogov. Oblasti nadaljujejo zaslšsvanie. — V ponedeljek zve5er so agenti Že-Iezniške policije na beogradskm kolodvoru prifeli skrajno nevamega razbojnika v trenotku. ko je hotel dvigniti vsoto denarja. Afe-nt ki je lopova opa-ziL je pozval na pomoč dva orožnika in vsi trije so obkolili zJočinca ter ga po-z\alL da se vda. Lopov pa je bliskoma DOtegnil iz žepa železni bokser ter pri-Čel udrihati po rožnikih ter agentu. Le s težavo so ga obvladali ter ga na to privedli na palici io. kier so ugotovili. da se piše Peter Krbelič, ki je bil te dva-krat pred zagrebškim sod:§5em obsojen radi ropa Krbelič je tuđi zasledovan radi Doskušenega umora nekega orožnika v Star« Pa zovi. — V Budovi pri Mostarju se je obesi seljak Veliko Miletić. in sicer iz žalosti, ker so mu oretekli teden Iodovj odnesi malo skrirjo z zlatniku MUtić k bil znan kot velik sltopuh. Dogodek ntu je-šel tako k srcu, da je radi tega iz\TŠil samomor. Obesil se je v hlevu. — V Gacku v Bosni je divjalo pretekl© dni veliko neurje. Sirela je udarila v hi-šo seljaka Svete Slijepića. ^Isa se js nagloma vnela in domači niti nišo imeli časa. da bi se resili. Miša je pogo-rela do tal, izDod ruševin pa so poteg-nili popolnoma ožgana trupla seljaka Svete in njegove žene. — V selu Iiarkanovci se je te dni obesil 601etni dninar Habjan Martinović. Vzrok samomora ni znan. govori se pa, da. je bil Martinović vdan pijaci. Njegovi sinovi, ki so vidcli. da gre posesrvo rakovo pot. so zahtevali. da da vsakema svoj delež To je pa na starega Marti-n-oviča delovalo tako mučno, da se jC obesil. — Na sličen način ie končai 74!etni Janko Cižmarević v selu Bijelina. Našli so ga utoplienega v nekem potoku. Su-mjjo, da se je starček. ki se je nekol:ko vinjen vračal domov. ponesrečil. — Na železniški progj Zagreb — Ćudi* nac se je v ponedeljek zvečer dogodila težka železniška nesreča. Vlak je povo-zil češkoslovaškega državljana Franja Strižeka. ki je stanoval v Zagrebu. Stri-žek je baie hotel prekoračiti tik pred prihodom vlaka progo. Z desno noge se je verietno zapletel v tračnico in oadal Istočasno je pridrvel vlak. ki ga ie tovozil. Odrezani sta mu bili cbe n^ gi. Ni izključeno. da je Strižek izvrši! samomor. ker se ie baš zadnje dni več-krat izrazil. da mu je življenje zaa:re« njeno in da ga je sit. Razmesarj^nc truplo so prepeljaii v zagrebško mrt* va?n'co — Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! iVianca Ljupković iz Jasika pri Mostarju fe bila že pol leta zaročena a Obrenom Ristićem. Marca je bila zelc leca devojka. V naponu svoje sveže mladost ie štela komai 21 let. Zaročenec je bil Ie dve leti stareiši od svoje za-ročenke Mlada zaročenca sta se sprva zelo liubila. Marica se je radi tesra podala Obrenu že pred poroko. Obren pa ie s poroko vedno znova odlašal in na-posled deklico zapustil v nesrečni sramoti. Zato je v mlađem srcu Marice vzklil grozen nacrt osvete. Nekega dne ip v zasedi počakala nevernega svojega zaročenca in mu vrgla v oči prah ži-vega apna. Nato ie iz nedrij potesrnila nož in ga zarila nezvestemu zaročencu v prsa. Zadela je ravno v srce. tako da ie obležal mrtev, Nato je nesrečna dc-vojka ncbcgnila na bližnjo skalo in se strmog'av'ia v prepad, kier ie našla tu-žen konec- Strm 4. •SLOVENSKI NAROD» e 4. mire* 1926. Stev. 51 Gospodarstvo Narodna banka in mali obrfniškt ( krediti Iz ubrtniških krogov sirio prejeli: Kakor znano, ie Narodna banka fcretekk) lcto sklenila. da stavi na raz-iJoJaeo malim obrtnikom v cei: državi ski«me£Lt kredita do 10,000.000 Din na ta naćtn da je spričo velikemu ste vilu reflektantov visokost posameznega kredita ometena na 5000 Din. Sloveniji ie bilo dođeljeno od imenovane skupne vsote prvotno 800.000 Din in na zadnji seji Narodne banke radi prošnje Trgovce in obrtniške zbornice v Ljubljani Se nadaljnih 200.000 Din, skupaj torei 1,000.000 Din. Ta vsota ni bosrve kako visoka, toda navzlic termi so prizadeti krojji s hvaJežnostjo in zadoŠčenjem pozdravili ta ukrep Narodne banke, ki ie z njim Taz&irila svoj delokrojj tuđu v prid mali obrti ter dokazala svojo dobro voljo pmagati tuđi tei pa/ro^i našega narodne-za. gospodarstva, čeprav taka direktna podpora v bančnfh statutih ni predviđena, Upravičena je bila tuđi nada, da se bo dalo s pomočjo Narodne banke tepo idejo popolnejše organizacije obrt-»riškesra kredita tuđi še nadalje iznopol-nfti. Navzlic temu pa ie pretekli teden Piiobčil neki ljubljanski dnevnik na vo-dilnem mestu nađvse tendencijozen in naravnost stnipen člančič, v katerem se norcuje iz te akcije Narodne banke, deš da jo je smatrati v omenjenem obsejru direktno za norčevanje naše male obrtu Obsojamo kar najodločneje tako dema-SoSno. ki dokazuje popolno nerazume-vanje stvarne/a pložaja ter ie Ie v stanu zastrupiti razmerje med SI avenijo in največjo denarno organizacijo v državi. Protestiramo zoper tak način nepokli-cane polemike in smatramo, da bi bilo v interesu dobre stvari, ako se našemu protestu pridružilo tuđi prizadete obrtne organizacije. i Stanje Narodne banke i dne 22. februar* 1*2*. [ ' Razlika v prt- mcri s stanjem dttt 15. dec Aktiva: kovinska potilaga 436,7 -f- 8*9 posolila na menice 1,146,8 — 7J& poso*. na vredn. papir je 160.4 račun za odkup kronskih novčank 1,152.9 račun zač. raznicnjave 348,7 državni dolgovi 2&Jb*o vrednost drž. dotnen, zastavJjenah za izđaja-n>e novčanic 2£bb,3 sakfo raznfti račtrnov 606,7 -*• 36,6 SkTipai 8356.3 Pasiva: Od glavnice irplaćanc 28,4 rezervni fond 7,4 novčanice v obroku 5,643,4 ■*■ 61,4 državni račun začasne razrrenjave 348,7 državne terjatve po rasnih računih 234.9 -i- 64,0 razne obveznosti 478,3 -*- SOS državne terjatrve za la-stavljene domen« 2,138*3 3LŽnjo za kupovanje zlata 76,5 Skupai 8.956.3 -—s, Zakon o izkoristanju vodnih sit V po^iedeteflcem mmistrr&rvu pripravljaj nacrt zakona o rzkoriSčaTfju vrdn.h sH. —S VI. Ljubljanski vetesetem (cd 26. Junija do 5. juMja 192b. Mifl*Mxsxvo trgovine in iidis-tri-ie je s svojim od^otom Rr. Br. 153 od 22, feb. 1926 priznalo, da uživaj o predmeti industrijske svojine, raz-stavijeni na tam ve!esej mu, pravo prvenstva, predviđeno v para^raiih 90. 107 tn 113 zakona o industriji: sjvoiini In v pa-ra^rafih 95 do 99 narede od 17. nov. 1920. Dalje je ao nrinis travo priznalo letoSni; velesetmsJc poreditvi popolni značaj čiste gospodarske ra^stave. To in ono Drzn Sr nemškega stavtmika Policijski komdsarijat v Karlovih Va-rih je izdal v ticdelio ta-le uradni ko-munike: Stavbenik Rađolf RSssler gradi v Karlovih Varih blizu hotela »Inipe-rijal« dom za kopališke zoste. V soboto ob 9. je prišei na stavbišče rn pozval delavce. nai nehajo delati in jrredo z njim k okrajnemu glavarstvu. Uslužben-Ci so za ubojrali. V si>remstvu 60 oseb * odšel Rossler pred poslopje okrajne-jca jdavarstva. Tam je določil dva delegata, s katerima je odšel v pišamo okrajnejja giavarja, vladnega svetnika dr. Fiedleria, ter mu izjavil. da je areti-ran in odstavljeo. Na vprašanje dr, Fiedlerja, zakaj tako i>ostopa, ie Ross-Ier od^ovoril, da ca aretira zato, ker ie Ceh. Dr. Fiedler je hotel poslati uradni-ka MikŠa k telefonu, da bi pozval policijski konrisarijat ker je mislil. da ima opraviti z blazniom. Toda Rossler je zakričal na Mikša, da ne srne telefonirati. Dr. Fied!Ier se je nato vrnil v svojo pišamo in hotel sam telefonirati po-licijskemu komisarijatu. Rossler mu ie to prepovedal, češ da bo rabil v skraj-nem slučaju silo. Dr. Fiedler s« je bal da utejene Rossler res izpolniti svojo jrrožrijo, ker je držal roke v žepu. Fiedler je mislil. da ima v žepu revolver. Zato je odšel v soseđnjo sobo. kamor mu je sledil tuđi Rossler. Tu so uradniki Rosslerja prijelLV tem so prilomastili v sobo Rosslerjevi uslužbenci, ki so urad-rrik© prisilili, da so Rossleria izpustili. Rossler je zapovedal desetorici svojih uslitžbencev. naj ostanejo pred po-slopjem okrajnesra jrlavarstva na straži, z drusnin: je pa odšel pred davno po-Sto in jim zapovedal. da ne smejo ni-kog:ar pustiti v posJo-pje. Nato je odšel v spremstvu 40 mož na policijski komi-sarijat V predsobi je naletel na polici jske^a svetnika dr. Votavo rn mu iz-javil. da je arertiran. Dr. Votava je Rosslerja zadržal in poklical stražnike, ki so stavbenika in njegove uslužbence aretirali. Aretirani so se branili tako. da je prišlo do spopada med nfiitri in po- liciio. Raniena sta bila dva policijska orcana. Naposted so bil* uapadalci premazani. Policija jih je zaprla m ovadila okrajnemu sodišču v Karlovih Varih. Are ti ranih je bilo 1S oseb. Duševno stanje stavbenika Rosslerja je preiskal policijski zdravnik. ki ni našel no-ben^h znakov izrazite duševne bolezni. Tako poroča polici i ^ki kanrisarijat v Karlovih Varih. Nemški listi pišejo o senzacijonalnem dogodku v tem smis!u. da je Rossler abnormalen. Popolnoma .lormalen mcž srotovo ni, sicer bi" ne delal takih neumnih ek^perin>entov. Krvav pretep pred poroenim oltarjem Pred oltarjem v Orehovu v Karpatski Rusiji je prišlo do krvavesa pretepa. Sin bogateKa seljaka je stopil s svojo mlado nevesto pred oltar, da ju poroci svećenik. Cerkveni porok i je hoteio prisostvovati veliko število prijateljev obeh kandidatov za jarm svetega zakona, Zlasti številni so bili bivši prijatelji in znanci neveste. Ko je svećenik stopil pred oltar, da izvrši poročne obrede, je došlo do velikega hrupa, nakar je slećil splošen pretep s krvavimi posledicami. Kako je prepir pravzaprav nastal. ne ve nihče. Bržčas je kdo izmed nekdanjih nevestinih častilcev izustil kako po-smehljivo opazko ter s tem razburil že-ninove prijatelje. Duhovnik je ves preplašen pobegnil izpred oltarja in steKcl po orožnike. ki so bili nastanjeni tik eerkve. Ti so razpršili vročekrvne sva-te, a poroke vse eno nj bilo, ker je pred oltarjem obležal mrtev nevestin oče. Zagcneten golob v notranjem ministrstvu V tuji špuonskj služht. Veliko senzacijo je vzbudil v Beogradu razmeroma neznaten dogodek. ki se je pripetil te dni v notranjem ministrstvu in sicer baš v oddelku za zaščito države. Na otvorjeno okno ministrskega tajnika Rističa ie padel golob. ki ga v prvem hipu g. Ristić niti ni opazil in upošteva! Pozne;c s- ^e g.)h;h z-ilutal v sobo. nakar je g. Ristić zaprl okno in opazoval goloba. Spoznal je. da gre za goloba v špijonski Službi. Nosil je na pe-rutih znak »J. M. sekcija št. 20 889«. Napis je bil v francoščini. Ristić je do-godek pri.avil svojemu šefu. ki ie colob ^ uiel in zagonetno stvarco predal državni policiji, da izvidi slučaj. Po nekih znakih sodec gre za goloba, kakor jih Madžari uporabljao za špiionsko službo proti naši državi. Ni pa izključeno, da se je golob zatekel iz Italne preko Dalmacije« kjer so opetovano nalovili £o!obe iz ita-lijanskih voiaških golobnjakov. Za za-goneten slučaj se policija zanima intenzivno, doslej brez uspeha. Pokret mlade infeligenoe Te dni je skupina mlade inteligenee v Sarajevu skuhaj z nekaterimi ureiz-kušenimi starejšimi javnimi delavci osnovala »Zadrugo socijalnokulturnega dela*. Cilj novega društva bo razširjati prosvetno in k uh urno delo med zane-marjenejšimi plastmi podeželskega, pa tuđi mestnega prebivalstva. Pred očmi te mlade inteligenee lebdi ideal zbližanja vaši in mesta, seljaka in mešjana. tako da bi se v bodočnosti z!ila v enoten, vzaiemno Dodpirajoči se narod. Vršila se bodo na dezeli in v mestih predavanja po točnem nacrtu. Predavaiya bo zadruga izdajala en mas ter jih razširjala kot tiskano besedo v najŠtevilneiših izvodih med narodom. Inteligenca. ki se zbira okolu te nove socijalnokulturne zadruge bo izdajama tuđi znanstveno revijo, v kateri bo obravnavala poti in način Ljudske izobrazbe ter splošne metode socijalnokulturnega dela med narodom. Po-leg revije namerava ta mlada inteligenca osnovati še naučni institur za preisko-vanje narodovih potreb in za proučavanje najboljših ljudsko izobraževalnih idej. Kakor vidimo ima zadruga plemenite cilje. ki bodo zelo zalegli \ Bosni in Hercegovini, kjer je potreba po prosto-voljni javni izobrazbi zelo velika. Samo, da bi te lepe cilje vsaj deloma dosegla. BAD-NAUHEIM HACPnckft Hf*^31lfntf» ktfmas^li&i^^ Postat« D-vlaka proga (Hamburjr-fB«r1in)-Cjt«l-Frankfurt a. iVL-Baset> Prosptkte t>jekopa-uprava Bad Nauheiin !▼•!•▼«• »■«! #glllkO¥>kiall, prakso — išče službo: ti a j rate na letovi« scu. — Dopisi pod «Na« ti»karica,664i» na upravo «Slov. Naroda*, Tr^. pomoćnik roj aš čine prost, irurjrn v mešani trgovini — išče službo v mestu ali na de* žeh. — Ponudbe na upr. *Siov. Naroda* pod «Trj govski poroočnik /663». Sobico /ručno, s hrano — od* dam mirnemu gospodu, — Ponudbe pod *Vod* mat 662» na upravo «SI. Naroda*. StasoTaoje 1—2 sob s kuhinjo i&če mlad miren zakonski par v novi ali stari hiši. — Ponudbe pod «15. marec 661» na upravo «Sloven* skega Naroda«. Pođstrešna sobica čista, suha, s hrano se takoj od da enetnu gospo« tlu. — Anton Maver. Ljubljana. Ahacljeva ce« sta št. 5. 673 Mlada prodajalka galanterijskc stroke iice službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod *.Dobra moć 671» na upr. «SIov. Naroda*. Blagajnicarka \cstna in natančna, išče službo v trgovini adi v večjem podjetju. — Po* nudbe pod «Blagajničar* ka'670» na upravo «Slov. Naroda*. 670 Kupujemo zlato, srebro, platin, — Tovar* na za ločenje dragih ko* vin, Ljubljana "V^I. Sv. Jerneja cesta S. 669 Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke« slamnike ter vse potrebŠ^ine za modistke. — ■•••ka Nttrvat« modstka Ljub!jana, Dalmatinova ulica 10 II Vec krojaških pomocnikoT «a fino damsko delo — sprejmem takoj. — «Eli* te». Ljubi iana. Prescrno* va ulica 9. 647 WIIIWM»MtMllM«MM»M»»tMMMII>» FolenovktO. namočeno avarlaiaio vc ^ vrrt po konkurenčn'li ceTi^-i mmrwMm m w\*fkM*mm rlb« dobite vsak dan -*-t f nttijalii tiHfiii Jlir paHra>l^|ska plUMkal »▼^ll|at«, JIIDA' i lima žinid 200-500 sveč moči. Neznatna po-raba petroleja Svel kakor elektrika! »Mlal* se rabi za lazsvetljavo proda ja lnic, u rado v, gostllnic, So1. eerkcv, dvo-riSč, vrtov itd. ****** Je pri-kladna za najmanjSe in največje prostore. — Zahtcvajte prospekte! Glavno skladišne z* SHS ima eiektrotehnična firma ŠVARC i drug " Mili, F!wHPnCtW im 1 — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — Vsakovpsten žagani in tessnl les (suhe deske, trami) za mizarje in tesarje, vsako množino po najnižji ceni se dobi vsak čas v največji zalogi pri ivrdki FRAN SUSTAR, lesna industrija »n trgovina, parna Zaga Ljubi javna, Dolenjska cesta 12; NARODNA KNJIGARNA ——— Prelajrnova ulica it. 7 ------------ Vsled odpovedi lokala eglobofeo znišano CtJfl9 za vse pisarniške in šolske potrebščine, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona ter Ieposlovne in druge knjige. Ugodna prilika ra iole ta knjižnice. P--------------------------------------------------------------------------------------- -----------------------q Vsled ugodne nabave surovin smo anatno ZIliŽalE cewe nogavicam in drugim pleteninani s P. n. trgovce in zadruge prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo M- FranzS & sinovi PoStnl predal 44. Ljubljana, Privoz IO. Srajce promenađnei belo in bar-▼aste, ovratnike vseh vrst« pentljev samovezntee« i tepa« nbci, BOfavice v raiaih barvah za rospode in dame, i narafluile«, toalttaia potrablćlne, ivilene tragove, čipke in veza-i s.t slao. — Niike taaa. — Valika Izbera samo pri | JOSip PetelinC-U Ljubljana I Mlzu Pretemovega spomenika ob vodL L J U B L J A U SKA KREDITU A BAUKA *«-«- amtanevfjeaa 1SOO " : * ~ LJUBLJABJI - DUNJUSKA CESTA (v lasbii hiši) PODRUŽNICE: Vf*#ai^#9 C#*Ja>p ©^■•••••^p VMMFlaBatf Kf'SlilIv Blawffat#ap^ BvankaBViOp HawI 5aiajf rfflaj^ SaamajpajjvaBf SaajBjfJf ■^a«p AfjatROlJaji LaBaja¥wd0* DMnlavniu Difl 50.000.00tT- Sknpie rezerve nad i ID.OM.OOtT- PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502,503.504 Se priporoča za vse v banĆno tlroko spadajoća dela Urcjaje: Joaop ZupmnBL — Za *Hm*o4mm atai-irnni; Fao Jeserfak. — Zm bmmtwd dal Hatau Otoo Chriatot. —»Val v.Ljubliani. * i. i-