OCnjiia 6. šzivCjenje in svet Steo. 16. Ljubljana 13. eletcbra 1929- Bete 3. Chopin (Ob osemdesetletnici smrti genijalnega glasbenika in velikega Slovana) Konec 18. in v začetku 19. stoletja so preživljali vsi narodno zavedni Po« Ijaki težke krize. Po tretji delitvi polj« *kega kraljestva, sklenjeni I. 1795., iz« vedeni leto dni pozneje, so raztrgale Poljsko Prusija, Avstrija in Rusija. Poljska je izginila z zemljevida. Vodi« telji usodne vstaje so zbežali v ino» zemstvo, večinoma v Francijo, in so začeli snovati načrte, kako bi obnovili kraljevino. Toda pozneje nastala kne« ževina varšavska ni bila niti oddaled to, kar so Poljaki želeli in hoteli imeti. Po zlomu Napoleonovih vojska pa so Justin: Chopin (lesorez) si na dunajskem kongresu Prusija, A v« strija in Rusija četrtič razdelile Polj« sko — topot definitivno. Usodnega leta 1794. najdemo v Ko« sciuszkovi narodni gardi tudi moža, ki je bil po svojih prednikih Poljak, po deželi, kjer je bil rojen in vzgojen, pa Francoz. To je Nikolaj Chopin, rojen istega leta kakor Beethoven, v Nan« cyju. Še ne dvajset let star se je pre« selil v Varšavo. Postal je po šegi te« danje dobe kot izobražen človek naj« prej domači učitelj v odličnih rodbi« nah. Pri Lesczynskih je poučeval do* mačo hčer, poznejšo ljubico Napole« ona L Pozneje se je seznanil z Justino Kr« zyžanowsko, hčerjo neimovitih, a ple« menitih staršev in jo je vzel za ženo. Iz tega zakona se je rodilo četvero otrok, troje deklet in en deček. Sled« nji, ki je prišel na svet 1. 1809., odno« sno 1810. je bil krščen na ime Frede* ric Fran?ois. Oče Nikolaj Chopin je bil takrat profesor na varšavskem li» ceju. pil prvič samostojno 1818, ko Je dose« gel 12 let. George Sand Chopinova Mladi Frederik je po materini za« slugi zgodaj prišel v stik z aristokra« cijo in elegantnim svetom. In ker je kazal veliko nadarjenost za glasbo (jokal je vedno, kadar je slišal muzi« ko), sta mu roditelja najela za učite« tja najprej Čeha Živnega, pozneje pa sta ga izročila Jos. Elsnerju. Ta dva moža sta navajala Chopina na pota glasbene umetnosti Frederic je nasto« rojstna hiša Deset let po prvem nastopu je po» slal oče mladega Chopina v Berlin. Nd povratku domov je v nekem kraju ob cesti tako popolno improviziral vari« jacije poljskih pesmi, da so se vozniki ustavljali in poslušali. Prišel je tudi t cerkev, kjer je igral tako nebeško, da je ljudstvo pozabilo na duhovnika in mašo ter poslušalo samo njega. 1829 je slišal v Varšavi goslača Paganini« ja, ki ga je silno prevzel. Istega leta je nastopil na Dunaju. Dal je dva kon« certa, izvajal na drugem svoj »Kras kovjak«, dosegel ogromen uspeh in se vrnil domov skozi Prago. Šel pa je tu* di v Draždane. V Varšavi se je potem zaljubil v Konstancijo Gladkowsko, pevko in go* jenko varšavskega konservatorija. Bil je pa tako plah, da ji ni menda nikoli poklonili srebrno kupo, zvrhano s polj* sko zemljo. Rotili so ga, naj v tujini nikdar ne pozabi prijateljev in domo* vine. Kaj je Chopin odgovoril na ta poziv, ni znano. Vsi pa vemo, da je daleč od rodne grude začel izlivati svoje občutke v poloneze in s tem sto* ril za svojo domovino več nego vsi, ki so se na tisoč drugih načinov trudili za njeno blaginjo. Chopin — po sliki Delacroixa (jLeisorez sMcarfa-grafika E. Justina) razodel svoje ljubezni. Življenjepise! ppazijo pri njem že v tej dobi atro* fijo volje in manijo dvoma. V tem času je Chopin že toliko do« zorel, da je silil v svet. Preden je pa ostavil domovino, je šel s svojimi pri« jatelji in znanci ter s prof. Elsnerjem na izlet v Volo tik Varšave. Tam je bil banket, na katerem so mu tovariši Nameraval je kreniti v Italijo, a res volucija 1831 ga je izvabila v Francijo V Stuttgartu ga je 8. septembra 1831 dohitela vest, da so Rusi zavzeli Var« šavo. Zato se je konec meseca napotil v Francijo, prvotno pač z namenom, da se odpelje v London. Ko je dospel v francosko prestolnico, mu je bilo 22 tet V Parizu je nekaj let živel svoji umetnosti, poučeval klavir, prirejal koncerte in komponiral ter prodajal skladbe Breitkopfu & Hartlu v Lip« skem, ki sta mu jih dobro plačevala. Chopinove skladbe pa niso bile samo umetniško dovršene, imele so tudi ve* liko nacijonalno vrednost za Poljake in njihovo stvar. S polkami in mazur« kami so v svetu ustvarjale sodbo, da imajo Poljaki veliko domovino, da pa v njej gospodarijo drugi. Po nekaj letih bivanja v Parizu se je Chopin zaljubil v Marijo Wodzin« sko. Rad bi jo bil vzel v zakon in je koval načrte, da bi se zaradi nje vrnil na Poljsko in se naselil v bližini Var« šave, kar bi bilo velikega pomena za njegove nadaljnje glasbene študije. De« kletov oče pa ni hotel nič slišati o tej zvezi, čeprav jo je mati zagovarjala. Chopin je bil pač samo »umetnik«, človek brez sredstev in socijalnega po« ložaja. Tako se je ta ljubezen razdrla. Wodzinska je našla drugega moža, a ni obstala pri njem, ker je igrala »pre« več« Chopina! V tej dobi — 1. 1837. — se Chopin sreča z Georgo Sandovo, ki postane usoda njegovega nadaljnjega življenja. Sandova — z dekliškim imenom Aurora Dupin — je veljala za eno naj« prosvetljenejših in najpopularnejših žensk svojega časa. Rodila se je v Pa« rizu kot hči francoskega oficirja in je bila pet do šest let starejša od Chopi« na. Omožila se je z grofom Dudevan« tom, ga po devetih letih zakonskega življenja ostavila, se preselila iz pro« vince v Pariz, prijela za pero, čopič in iglo. Zahotelo se ji je »duhovnega« življenja. Z Julesom Sandeaujem je napisala »Rose et Blanche« in s tem delom stopila med književnike. Bolj znana je postala s poznejšima roma« noma »Valentin« tn »Leila«, najbolj razkričana pa zaradi razmerja s pesni« kom Alfredom de Mussetom. Roman »Elle et lui«, v katerem je bilo to raz« merje podrobno opisano, je bil škan« dalnega značaja za svojo dobo. San« dova je uporabila vso prekanjenost svojega peresa in vso zviiačnost svoje ženske narave, da je de Musseta osme« šila in strla. Pesnik je bil tako priza« det, da se ni mogel braniti sam. Na plan je stopil njegov brat Pavel, ki je na podla obrekovanja odgovoril s knji« go »Lui et elle«. Tako je imela škanda« lov željna publika pred seboj dve knjigi, nad katerima se je naslajala in uživala do mile volje. Za Chopina je bilo posebno usodno to, da je bil nevrastenik, dočim je bi« la Sandova tip možaške ženske. Pri prvem srečanju ga je odbila, da ga je pozneje tem lažje pridobila. Srečala sta se na neki glasbeni matineji 1837. Sandova se je namreč zanimala za vse stroke, umetnosti, tudi za glasbo, če« prav ni bila posebno nadarjena za mu« ziko. Lepotica ni bila. Imela je temno polt, a skoro nobene nežnosti. Kvarila so jo groba usta in nos, edino oči so bile očarljive, kakor iz žameta. Leta 1838. najdemo Chopina že tako v nje« ni oblasti, da odrine z njo, njeno hčer« ko in sinom na Majorco. Tam je zbo« lel, dobil visoko vročino, da se je mo« ral zelo omejiti v delu, študiju in ustvarjanju. Zdravniki so mu predpi« sali počitek in prepovedali sleherno razburjenje. Sandova je pri tem igra« la vlogo ljubeče sestre, ki streže bol« niku, v resnici pa ga je gmotno iz« žemala. Ker je bila zelo razsipna, ji ni bilo nikoli dovolj denarja. To razmerje je trajalo deset let in se je zaključilo z uničenjem nežnega romantičnega lirika, ki je dejal o sebi, da se počuti na tem svetu kakor stru« na E na kontrabasu. Sandova, ki je poznala samo svoje instinkte, se je Chopinu cesto rogala in ga nazivala »moj ljubi mrlič«. Chopin pa-je kljub vsemu očetovsko skrbel zanjo in nje« no družino in je ni mogel pozabiti niti potem, ko mu je obrnila hrbet ter ga zavrgla kakor pred njim de Musseta. L1. 1847., ko sta bila s Sandovo že narazen, so mu jele otekati noge. Ho« dil je sključeno, po stopnicah so ga morali nositi, v posteljo ga je polagal služabnik. Za nekaj časa je šel na An« gleško, kjer pa mu ni prijalo ozračje. Vrnil se je zopet v Francijo. Dne 16. februaria 1848 je imel zadnji koncert v pariškem salonu Plevel. Po koncertu se je onesvestil. Bolehal je nad leto dni in dne 17. oktobra 1849 izdihnil svojo dušo. Turgenjev javlja, da je Chopina na smrtni postelji pestovalo najmanj 50 evropskih grofic. Po štirih dneh umiranja je izdihnil v naročju svojega učenca Gutmanna. Njegove zadnje besede so bile: »Cher ami«. Ker ga je zelo dušil kašelj, je pred smrtjo zapisal na listek: »Rotim vas, odprite moje telo, da ne bom nokonaji živ.* Tej želji so ustregli. Njegovo sr« ce, ki je ves čas življenja goreče utri« palo za Poljsko, počiva v varšavski cerkvi sv. Križa, truplo je pa pokopa* no na pariškem pokopališču Pere La* chaise. Chopin je bil srednjevelike postave, nežnega telesnega ustroja, prožnih udov, finih rok in majhnih nog. Koža mu je bila prosojna. Nosil je dolge, svilene lase in imel pametne rjave, ne sanjave oči. Kot pristni gentleman je mnogo dal na zunanjost in obleko. Kravate, palice in gumbe za košulje je zelo izbiral. Zavedal se je svojega poljskega po* rekla in se v svojih mladih letih na Poljskem podpisoval Szopin ter šele pozneje v Franciji privzel francosko transkripcijo priimka. Osnove Chopinovi muziki potekajo baje iz poezije Julija Slowackega. Bil je skoz in skoz Slovan, goreč dom o* ljub. Sodobniki, ki so ga poslušali, pri« povedujejo, da so bile njegove skale lcot biseri, njegov udar po klavirju poln in sladak, mehak in pojoč. Instru* mentu je naravnost vlival dušo. Nje* gov ton je imel na sebi nekaj eterič* nega, nezemskega. Pianissimo je bil kot šepetanje, forte mogočen. Igral je kakor bi padali kristalni biseri na go« reč rdeč žamet. Heine, ki je imel Cho* pinovega sodobnika in prijatelja Lisz* ta za proroka in je dejal o gospe Ple* yelovi, da je Sibila, je imenoval Cho* pina pesnika. Včasi je Chopin igral tako, da je njegove poslušalce navdajala groza. Klavir se je tresel pod njim kakor go* sli v Paganinijevih rokah. Komponiral je vedno pri klavirju. Bil je mojster ognjevitih ritmov, in poljski plesi, ki jih je napisal, izražajo njegovo burno notranje življenje. Chopinova glasba je pa v nekem oziru tudi izraz psihoz. V njem se spa* ja hrepenenje čudovitega pesnika s kričečo disonanco živcev. Chopinova nastroienja so morbidna, muzika cesto patološka. Po drznih sanjah romanti* kov Bvrona in Schelleya ter zavoje« valca Napoleona je prišlo v muziki prebujenje Wagnerja, v filozofiji zdrz* nienost Nietzscheja. Tudi Chopin se ni mogel umakniti svoii dobi, ker je verno predstavljal poljsko dušo. In do* čim se je rešil Wagner strahot svoje« ga časa z vedrimi »Mojstri«pevci«, je drugi (Nietzsche) zblaznel. Za Chopi« na pa ni bilo drugega izhoda kakor smrt. Chopin je silno pilil svoje stvari in ni bil z njimi nikoli zadovoljen. V tem pogledu je bil podoben francoskemu romanopiscu Flaubertu. Pred vsakim koncertom je pretrgal zvezo z zuna» njim svetom in se je zaprl v sobo ter igral — Bacha. Chopinov spomenik po načrtu polj* skega kiparja Szymanowskega ZNAČILEN ANAGRAM Kakor je sv. Tomaž slpvenske narodne pripovedke 7 let smrt ječal, isto je napravil bajeslovni kralj v Korintu, z imenom Sisvph (Sisif), ki je imel boga Thanatosa toliko časa zaprtega. Kazen ni izostala. Thanatos fSmrt) se ga nazadnje polasti ter ga odvede v podzemlje, kjer mora drznež valiti skalo po klancu navzgor. A komaj pririne do vrha, se bolvan zavali zopet v dolino in mučno delo se prične vnovič. Ako si nesrečnik hoče oddahniti, ga Erinije na-ganjajo z bičem. Sedaj pa narobe čitaj mu. čeraikovo ime: Phvsis (fisis), to je grški izraz za prirodo. Narava je tudi taka, da deluje brez prestanka. Nobeden neuspeh ne zaustavi njenega napora. Ignofus Petdeset Tudi ta ljubka tovarišica dolgih je« senskih in zimskih večerov slavi jubi« lej? Ne bi bilo prav, če bi ga prezrli. Električna razsvetljava, še pred nekaj desetletji luksuz, ki so ga trudoma in počasi uvajala samo velika mesta, je danes že vsakdanji pojav celo na kme« tih. V civiliziranih alpskih dolinah, kjer je človek ukrotil brzice in reke in jih vpregel v svojo službo, da mu dajejo T. A. Edison »beli premog«, v velikih industrijskih središčih, v naprednih trgih in vaseh, razsvetljujejo številne žarnice i palače i kmečke hiše. Povsod, kjer prvič po« sine električna luč, imajo ljudje obču« tek, da je nastopila velika izpremem« ba. Prešli so z nižie civilizacijske stnn, nje na višjo. Prešli so od preprostih gospodarskih oblik k tehničnemu g_o« spodarstvu. Elektrika na vasi pomeni začetek nove vasi. Tam, kjer gore v kmetskih hišah žarnice, je že nastopila boljša, razumnejša, naprednejša doba. Tam se umikajo vraže, praznoverje, glupi predsodki — ondi se v hišah pre« birajo knjige in časniki, sredi vasi stoji let žarnice prosveti namenjen dom, žene poznajo najvažnejša higijenska načela, možje so poučeni o umnem gospodarstvu. Tam vedo, kaj pomeni za njihovo zem« ljo umetno gnojilo, vedo, koliko člo* veških rok lahko nadomeste stroji; kdor se sklicuje na navade pradedov, je v očeh napredne vasi smešen. Nov čas je prišel, prinesel tehniko in nove poglede na življenje. Medtem pa iz velikih elektrarn teko silne energije; kakor mističen grad se dviga nad vodo stavba, ki je urejena čudovitejše od srednjeveških magičnih laboratorijev in je vendar po svojem ustroju tako preprosta in razumna, ka« kor more biti zgolj tehnično delo, ki je znanost in čudež hkrati. Zaježen rečni tok hrumi v mogočnem slapu čez jez; v dvorani pod vodo se energija njegovega pada pretvarja v gonilno energijo ogromnih dynamo«strojev; v njih se vrši čudovita pretvorba sile i električno svetlobo in gorkoto, v go« nilno moč, ki bo pognala stotine stro« jev daleč naokrog, kamor sega nje omrežje. Nič te ne more bolj preveriti o skoraj mističnem značaju tehnike in o mogočni poeziji, ki obdaja njene iz« najdbe, kakor izprehod skozi veliko elektrarno. Tu prisostvuješ pretvarja« nju »mrtvih« elementov v božansko luč. Zamisli si učenjaka, ki je živel pred štirimi stoletji, zamisli si ga, da nenadoma z vsem svojim nekdanjim znanjem oživi v elektrarni! Ali se mu ne bi to življenje videlo samo čudna, neumljiva sanja v njegovem dolgem grobnem snu? Človek, ki bi mu razla« gal čudežno pretvorbo vodne sile v svetlobo, ki bi z enim samim pritiskom na gumb pod rdečo lučjo v neumljivem regalu razsvetlil oddaljeno mesto, bi bil včlovečen demon, Mefistofeles, ki zapeljuje Fausta. Kje je točka, na ka« tero bi se bil n. pr. sam slavni Newton naslonil v tem trenutku, pred magič« nim razvojem, ki je pretresel in zre« voluH^niral Vse temelje človeškega znanja? Toda ostavimo začudenega vsemir« skega zakonoiskatelja Newtona v nje« govi prestrašeni negotovosti sredi mo« derne elektrarne, ki je samo ena ne baš največiih in najčudovitejših ka« tedral sodobne tehnike. Ostavimo ga, da išče v svojem učenem spominu točko, na katero naj se opre in se vr« nimo k nji, naši mali jubilantki, naši beli, modri, rdeči, zeleni žarnici. Genialni Newtonovi možgani bi ne* mara po dolgem premišljevanju in promatranju spoznali nekje v mehani« ki, ki jo je bil on sam izpopolnil, dro« ben zarodek današnjega tehničnega razvoja; morda bi našli vsaj prvo, najširšo vez med njegovo fiziko in fiziko teh človeku toli podobnih, a demoničnih bitij, ki proizvajajo elek« triko, čije bistva še ne poznajo. Tudi naša srčkana jubilantka je imela svoj zarodek v fizikalni vedi že dolgo prej, preden jo je bil Thomas A. Edison postavil v službo človeštva. Prav za prav bi morali zaradi lažjega umeva« nja orisati razvoj znanja o elektriki in začetke nje praktične primene v tehniki in gospodarstvu, toda naše pero ni za to poklicano niti ne name« ravamo razširiti obseg našega kram* ljanja preko meje, ki nam je določena. L. 1838. je Jobart v Bruslju, ki je do« bro vedel, da se žica, ki vanjo nape« ljemo električen tok, razžari in za« sveti, predlagal, da bi za svečavo upo« rahljali nitke iz oglja, nameščene v brezzračnem prostoru, ki bi jih raz« žarjal električen tok. Potem je prišel poizkus fizika Groveja, ki je položil v steklenico platinasto žico in jo je dal v posodo z vodo ter napeljal po žici električen tok. Žica v steklenici je zažarela — posinila je prva žarnica, pot v bodočnost je bila za silo raz« sveti j ena. Še nekaj let poizkusov — od Američana Goebela do Angleža Starra, ki je I. 1848. razkazoval v Lon« donu žarnico z nitmi iz retortnega oglja. Cela vrsta ljudi je iskala naj« boljšo, najtrajnejšo obliko žarnice: najdalje je dospel Anglež Swan, ki bi bil morda izumitelj prave žarnice, če ne bi medtem prispela iz Amerike vest o iznajdbi Thomasa A. Edisona. Bilo je sredi sedemdesetih let. Ame« riški tovarnar W. Wallace ie bil po« daril svojemu prijatelju Edisonu za njegov laboratorij v Menlo«parku dv« namo«stroj in več svojih obločnih Svetiljk. ki jih je izdeloval Wallace in ki so bile še zelo okorna oblika upo« rabe elektrike za razsvetljavo. V svo« jem s'ovečem Iaboratoriiu ob luči nli« novih svetiljk, se je mladi FrPson trdno odločil, da najde pravo ob'iko sveča« ve z električnim siiem. Nainrei ie smotreno in temeljito proučil način plinske razsvetljave, nato pa je jel de« lati dolgotrajne poizkuse z elektriko. Cele dneve in noči je vztrajno prese« del za mizo, poizkušal to in ono, be« ležil najmanjše podrobnosti, trudeč se, da odkrije v njih še neznane last« nosti snovi in nov način, da se prirod« ni zakoni podrede človeku. Pravijo, da je izpisal z beležkami 40.000 strani v 200 zapisnikih. To ogromno delo ga je privedlo na tiste vrhove znanja, kjer se mu je razkrila skrivnost; je«li to genij ali pa je genijalnost v resnici le pridnost in sistem pri delu? Bomo li verjeli, da je delal kajkrat 23 ur za« povrstjo, zadovoljujoč se z enournim spanjem? Tako se je v laboratoriju T. A. Edi« sona v Menlo«parku polagoma razsvet« lila tema, elektrika, čudežna sila no» vega človeštva, je zasijala 1. 1879. iz prve žarnice, ki je po svojem sistemu podlaga še današnji izpopolnjeni žar« niči. Edison je srečno rešil problem, kakšna težko zgorljiva snov najdalje vzdrži svetlobo električnega toka in jo najbolj ojači v brezzračnem prostoru steklene, hruški podobne svetiljke. Najprej je upeljal vlakence iz bom« baža, potem pa je jel uporabljati vla« kenca iz stisnjene celuloze. Le«te so morale poogleneti v visoki tempera« turi: tako so postala nekako »metalizi« rana«, to se pravi: trajnejša in odpor« nejša. Ko so bolj zabrlele nego zaža« rele prve žarnice današnje oblike, ko je bila žarnica rojena in je uspešno pre« življala svoje detinstvo, so prišli drugi, ki so jo izpopolnjevali. Če si jo ogle« damo na naši pisalni mizi, vidimo, da prav za prav ni kdo ve kaj zapletena. Toda vsaka podrobnost na nji je stala ogromno dela in truda. Ne verujemo v izumiteljsko genialnost, ki dobiva svoje iznajdbe naravnost z neba. Tak« le majhen tehničen produkt kot je žar« niča, je v resnici plod nezaslišne mno« žine duševnih energij in trdega dela pri poizkusih. Spoznali smo, koliko je moral delati Edison. Njegovi izpopol« njevalci — naj nam čitatelj ne zameri, če jih ne bomo naštevali in opisovali — so morali izboljšati nie gorliivost, odpornost, trpežnost, steklo, vlakenca, nje »usta«, vsako podrobnost, ki jo opazi na žarnici pozorno oko. In danes smo že dokaj daleč v izpopolnitvi: Stotine tovarn po vsem svetu (tudi na naših tleh iih imamo) izdeluiHo žarni« ce; razHkujejo se po nekaterih laiiške« mu očesu in znanju nevidnih lastno« stih: tekma1 je, kdo bo spravil v svet K Eoljše, trpežnejše, cenejšc. Bolj in bolj se izpopolnjujejo delavne metode, v Izdelovanju se uvaja vse skrbne j ša ekonomija: tako padajo cene žarnic in električni tok, ki ga napredek v elektrarnah takisto pocenjuje, sega vse dalje, razsvetljuje, ogreva in po« ganja naše neme sužnje«stroje vse širje in širje. Žarnica gori novemu človeštvu na vseh kontinentih in mu kaže edino zanesljivo pot k enoti, k ciljem, ki so lahko skupni narodom vsega planeta. Ob 50«letnici žarnice pozdravljamo sivolasega Edisona in se zahvaljujemo vsem, ki so storili elektriko dostopno tudi revnim slojem. Verujemo, da bodo zanamci imeli še boljše žarnice: da bo že v bližnji bodočnosti rešen problem ločitve svetlobe od toplote, da bo sijaj električnih žarnic hladnej« ši in zato še intenzivnejši. Človeštvo izpreminja noč v dan; s teminami se umikajo tudi mračni strahovi, ki so mučili človeško misel, zastareli prcd» sodki, sirovost in hudobnost. Zmaguje luč in osvetljuje cele vekove pred na« mi. Obeta se nam ostra zima V dnevnem časopisju se zadnji čas čedalje bolj pojavljajo vesti, da se nam obeta zgodnja in izredno ostra zi« ma, sklepajoč po raznovrstnih poja« vih in znakih med živalstvom in rast« linstvom. Vse te prerokbe se nedvom« no opirajo na dolgoletna skrbna opa« zovanja in izkušnje. Temu se ne da ugovarjati. Vzlic temu pa za strokov« njaka, ki mora napovedati značaj po« sameznih letnih časov za delj časa vna« prej, nimajo prave vrednosti. Njegove napovedi morajo biti zgrajene na po« vsem drugačni — na matematično« statistični podlagi. Že nekaj let se opaža, da vsaki večji poplavi v severnozapadnih pokrajinah Indije in vsakemu čezmernemu nara« ščanju reke Nil sledi mrzla zima v na« šem podnebju. Tukaj so mišljene po« plave, ki nastopijo v Indiji avgusta in septembra, v Egiptu pa poleti in jeseni. Kakega pol leta pozneje pritisne v na« šem klimatu vselej nenavadno hud mraz. Prav letos pa je časopisje pisalo o nenavadno velikih povodnjih v po« rečju reke Indus in o silni poplavi Ni« la, ki pomeni za Egipt prirodno kata« strofo, kakršne od leta 1878. še ni bilo. To skoro neovržno kaže, da bo leto« šnja zima v Osrednji Evropi nenavad« no ostra, zakaj tudi vsem dosedanjim nenormalnim poplavam Nila v letih 1869., 1870., 1874., 1878., 1879., 1887., 1890., 1892., 1894., 1895. in 1916., so sle« dile ostre zime v Osrednji Evropi, ka« kor sem dokazal z mnogoštevilnimi razpravami v strokovnih listih za me« teorologijo. Nasprotno pa vsakemu ne« normalno nizkemu vodnemu staniu Ni« la. in suši v severnozapadnih indijskih pokrajinah gotovo sledi mila zima. Znani proučevatelj solnčnih peg in rav« natelj observatorija Talence pri Bor« dcauxu Memery tudi obeta izredno hudo zimo, ali njegove prerokbe slone na povsem drugih temeljih. Memery je mnenja, da se leta enakega tempera« turnega značaja ponavljajo na vsakih devet period, ko dosežejo solnčne pege maksimum, tedaj na 100 let. Verni znanilec bodoče ostre zime pa je bil tudi toplotni karakter letošnjega poletja. Berlinski meteorolog Hellman namreč pravi, da vročemu poletju v naših krajih ponavadi sledi mrzla zi« ma, dejstvo, ki ga je popolnoma potr« dila tudi lanska zima. Omenim naj sa« mo še, da so se vse Memeryjeve in moje dosedanje napovedi (zlasti zime 1928/29) popolnoma izpopolnile. F. Groifimayr. IZKOPAVANJE V THASSOSU Strokovnjaki sodijo, da bo Thassos eno najpomembnejših arheoloških središč. Francoska šola v Atenah je pričela grebsti po stalu prastarega mesta. Delo gre počasi naprej. ker ni dosti kreditov. Vendar so zasledili že precej pomnikov: obsežno Agoro, Dionizijev hram, Pozejdonov tempelj, pri-tanej, z marmorjem tlakovano cesto itd. Nadalje so našli Heraklejevo svetišče, o katerem govorita Herodot in Tukydides. Zadnje, kar so letos razodeli, je Odeon. Mnogi deli so še celi. Učenjaki meniio, da so stopnišča iz 4. ali 5. stoletja pred Kr. Vklada en zdi še starša. Na marmornatih zidovih se cita pomenljiv napis, ki bo v kratkem objavljen. Razočaranje s pomlajevanjem O neuspehih Voronova m. Steinacha Nobeno znanstveno vprašanje ni v zadnjih letih prodrlo v tako široke kroge in tolikanj razgibalo domišljije množic kot problem pomlajevanja. Po* izkusi Voronova in Steinacha so vzbu* dili varljive nade, da že stojimo na pragu tiste zlate dobe, ko bo človeštvo premagalo nadležno starost tako kot je premagalo nekatere bolezni in ko se bo človeško življenje — do smrti sve= že in polno življenske moči — podalj* šalo v metuzalemska leta. Najnaivnej* ši sanjači so videli še več: začetek člo* veškega boja proti dozdevno najhujši sovražnici — smrti. Resni ljudje, ki so položili svojemu mišljenju in življen* skemu nazoru znanstvene temelje, so bili že izpočetka veliki skeptiki, da, cclo nasprotniki pomlajevanja. Nihče ne zanikuje pomena in važnosti teh bioloških poizkusov, obsoditi pa je tre* ba humbug, ki se je uganjal v širokih vrstah z njimi, senzacijsko našopirje* nost, s katero se je biološka veda pred* stavljala množicam, ki so iskale v teh kričavih senzacijah vse prej kot du* ševno hrano. Danes se je prvotno »navdušenje« za pomlajevalne poizkuse že dokaj ohladilo. Nastopilo je nekako razoča* ranje; kakor je bilo slutiti, je problem, ki sp je videl še pred leti — vsaj za občinstvo, ki sprejema informacije iz dnevnikov — precej enostaven, mno* go bolj zapleten in njegovo reševanje znatno počasnejše. Kmalu se bo vpra* šanje pomlajevanja vrnilo v laborato* rije življenjeslovcev in bo morda osta* lo še dolgo »nezanimivo« za vse, ki so se preobjedli »senzacij«. Češki učenjak prof. med. dr. I. Beles hradek je v nekem svojem najnovej* šem članku (»Pritomnost« z dne 3. ok* tobra) odgovoril na vprašanje »^4// se bomo pomlajevali?« z vidika najnovejs ših izkušenj. Problem staranja — piše — je pri človeku nekoliko enostavnejši nego je kot splošen problem celotnega živstva. Dognano je namTeč, da se vsi organi človeškega telesa ne starajo enako hi* tro in hkrati, tako da moramo iskati v telesu tiste organe, ki s svojim sta; ranjem povzročajo, da dobiva poedinec vse značilne znake starosti. Med temi organi gre prvo mesto dvema: mozga* nom in spolnim žlezam. Oba organa imata nekatere poteze podobne, zlasti v času, ko se razvijata. 1 možgani i spolne žleze rabijo za svoj razvoj dokaj dolgo dobo. Oba imata velik vpliv na vse ostale telesne dele. Oba se začneta počasi starati. Toda razlike med njima so znatne: tako spol« na žleza služi samo interesom vrste, Prof. Steinach namreč razmnoževanju, dočim so mož* gani skoraj izključno v službi indivi* duja (posameznika), da vodijo njegov življenski ustroj. Možganom so podrejeni vsi telesni deli; sedež duševnega delovanja, po katerem se človek tako zelo loči od ži* vali in ki je prav za prav storilo, da je človek res človek. Ta nazor pa je v drugi polovici minulega stoletja vsaj za nekaj časa razmajal nemški življe* njeslovec Weismann, ki je učil, da je najvažnejši del človeškega telesa raz* plojevalna snov, ki se nahaja v spol* nih žlezah; le*ta je prava nositeljica življenja, ki jamči za njegovo nadalje* vanje. Telo vsakega individuja je sa; mo sredstvo, ki ima skrbeti za varnost, prenos in morebiti tudi za izpopolnitev razplojevalne snovi. Naša umrijiva te* lesa izločajo iz sebe delce razplojeval* nc protoplazme, ki si zaradi svoje var» nosti in nadaljnjega prenosa ustvarijo novo umrljivo telo, novo posodo ne« umrljive življenske snovi. Umevno je, da je ta nazor vzbudil boje za in proti ter sprožil marsikak poizkus. Danes je ostalo za njim znat« no manje nego so mislili pred deset« letji njegovi pristaši; sicer pa je taka usoda zadela že marsikako bleščečo znanstveno podmeno. Vendar se od Weismannovega časa dalje stalno opa« ža, da se spolni žlezi pripisuje velik pomen: ona diktira človeškemu telesu celo vrsto važnih lastnosti. Baš v vpra« šanju staranja in pomlajevanja se je znova uveljavila Weismannova misel v vsem svojem obsegu, vendar pa znatno izpremenjena (metamorfozirana). Danes bi lahko razdelili biologe v dve skupini: nekateri mislijo, da po« vzročajo staranje posameznega člove« ka njegovi možgani, drugi pa pravijo, da so krive v prvi vrsti spolne žleze, ki so se začele starati. Zanimivo je, da Se baš pri tem znanstvenem vpraša« nju lepo razodeva relativnost člove« šfcega spoznanja in nesvoboda člove« škega duha, ki jo omejuje rasna teles« nost. Znanstveniki arijskih narodov so za možgane, medtem ko se znanstveni« ki semitskega rodu po večini ogrevajo za spolne žleze. Te rasne razlike v znanstvenem nazoru že same kažejo, kako daleč smo še od dokončnega raz« vozlanja problema. Vsaka doba je imela svoje znanstve« ne optimiste in svoje dvomljivce; znanstven napredek je navsezadnje mogoč samo tako, da ga vzajemno po« ganjata vera in skepsa. V vprašanju pomlajevanja sta danes taka optimista Steinach in Voronov, oba apostola ve« re v spolne žleze. Širša javnost se moč« no nagiblje k njunemu optimizmu. To« da bodi kakorkoli že: naj smo za mož« gane ali za razplojevalno protoplazmo in naj imamo o teoretičnih temeljih teh dveh nasprotnih podmen kakršno« koli mnenje, sigurno je to, da hladen razum, ki ga ne vnema slepo hrepene« nje za večno mladostjo, nikakor ni navdušen ne za Steinacha niti za Vo« ronova. Vodilni življenjeslovci so kritično odklonili operacijske metode obeh po« mlajevalcev. Lajiška javnost je slišala o teh kritikah vrlo malo in nezadostno, čeprav se ne moremo pritoževati, da dnevniki ne bi kazali zanimanja za so« dobne pomlajevalne poizkuse. Samo ob sebi se ume, da čitateli sprejema znat« no nozorneje in z večjim vesel i em ve« sti o možnosti pomlajevanja nego po» ročila o kritični odklonitvi take mož« nosti. V interesu stvari pa bi bilo že« leti, da bi dnevni tisk skušal počasi razgnati prazne iluzije, ki jih je sam razširil s čisto posebno vnemo. Najpomembnejši prigovor, ki ga ima« jo resni življenjeslovci, je dejstvo, da razvite spolne žleze niso neobhodni znak mladosti. Saj je človek najbolj mlad baš tedaj, ko so te žleze najmanj razvite, namreč v detinstvu. Dalje je znano, da človek ne umrje, če iz teh ali onih razlogov zakrni delovanje njego« vih spolnih žlez (n. pr. prehodna leta pri ženah, uničenje teh žlez po raznih boleznih), da, niti tedaj ne, ko ta baje tolikanj potrebni organ odstranimo z umetnim skopljenjem (kastracijo). V tem pogledu so zagovorniki sedanjih pomlajevalnih metod streljali preda« leč; pozabili so, da je človek ustrojen drugače nego podgane, s katerimi so delali prvotne poizkuse in pri katerih takoj, ko ugasne spolno delovanje, na« stopi starost in skorajšnja smrt. Ne da se zanikati, da Steinachove in Voronovljeve operacije povzročajo ne« ko izboljšanje celotnega stanja »po« mlajenega« človeka; vsaj v mnogih pri« merih je tako. Zabeleženo je, da se iz« boljša barva polti in češče vrne nje svežost, da se vzbudi večja slast do je« di, zmanjša utrujenost mišičevja in živčevja: prav posebno pa se pozna iz« prememba v spolnem oziru. Slednji učinek pa si pri Steinachovi operaciji lahko razložimo tako, da se razdražijo mesta, kjer je bila operacija izvedena, dočim ga pri operaciji Voronova uteg« ne povzročiti tuja žleza, ki se všije V starajoči se organizem. Tak učinek tra« ja le nekai časa po operaciji, vendar pa — iz lahko umevnih razlogov — sa« mo toliko časa. dokler se tuia žleza ne izčrpa in ne izgine. Ostale, izven spol« nosti ležeče učinke pa si lahko razloži« mo nekaj s posrednim vplivom pove« čane seksualnosti na ostalo telo. nekaj pa tudi s sugestiio. ki ie pri takih ope« racijah znatna. V nobenem dosedanjih primerov pa se ni doonnlo da bi one« raciia te vrste nodališaln življenje. Si« cer pa o podaliSaniu zivlienia ni bese« de niti pri operiranih podganah Kakor vse kaže. ie izsledek doseda= njih pom^aievalnih oneracij še daleč od prave in resnične pomladitve. V najuaodneišem primeru lahko Sovori: mo o delni pomladitvi v območju spoh nosti. nikakor pa ne o pomladitvi osta« tega telesa, poseke še živčnega siste« ma. V kolikor pa bi šlo za možnost, da se z operacijo podaljša življenje, se ugovarja, češ, morda se pa baš s tem novim, umetnim plamenom seksualno« sti naglo potroši še zadnja trohica živ« Ijenskih sil, ki jo ima v sebi starajoči se organizem. Ta ugovor je zelo teh« tovit. Zanimiva je statistika, kakšni ljudje so se doslej podvrgli pomlajevalni ope« raciji. Iz Schmidtove knjige, ki je iz« šla nedavno v Nemčiji, posnemam, da je izmed 35 operiranih oseb bilo naj« več (13) starih med 40 — 50 leti, samo dve sta bili starejši od 70 let, štiri pa so bile celo mlajše od 37 let. To pri« čuje, da je šlo večini zgolj za seksual« ni učinek, ne pa za celotno pomladitev. Med operiranci so osebe, ki so prebile vsega spoštovanja vredno mučeništvo, da ohranijo svojo mladost. V Schmid« tovi knjigi je opisan slučaj neke dame, ki si je dala kirurški pomladiti obraz, a s takim uspehom, da ni mogla več zahajati med ljudi; vzlic temu se je podvrgla operaciji po metodi Vorono« va. Ko pa se je všiti ovčji jajčnik po« kazal jalovega, se je naposled — stara 48 let — odločila za novo operacijo, pri kateri ji je bil transplantiran člo« veški jajčnik. Zamislimo se v žalostno dejstvo, da samo neznaten ulomek odstotka civili« ziranega človeštva učaka naravno smrt in da ogromna večina ljudi prezgodaj umira za raznimi socialnimi boleznimi. Radi bomo priznali, da so naloge mo« der nega zdravilstva važnejše nego je skrb za spolno pomladitev neznatne peščice posameznikov. Ne maramo za« nikati, da ne bi bila tudi to naloga me« dicine, trdimo pa, da je ta naloga či« sto malenkostna in neznatnega pome« na v primeri z nerešenimi problemi tu* berkuloze in raka ter z drugimi problem mi socialnega zdravilstva. Hrepenenje za pomlajevanjem je staro in zato naravno, vendar se je p.o« javljalo v posebno izrazitih oblikah tedaj in tam, kadar in kjer je upadala življenska sila človeštva. Zanimanje za pomlajevanje po Voronovu in Steina« chu je po vsej verjetnosti povzročil enak nesklad v človeških življenskih si«; lah, nesklad, ki je sploh značilen za današnjo zbegano dobo. Upajmo, da bo zanimanje za ta problem tem manj« še, čim bolj bodo rastle v ljudeh sile zdravja in odpora. Potemtakem se ne bomo pomlajevali. Skušajmo pa se kar najdalje ohraniti sveže in spočite 9 pripomočki, ki nam jih nudi narava sama. Tako češki znanstvenik. Njegove preudarne besede naj bodo nekak epi« log k razpravam o problemu, ki ga je tudi naš tisk zanesel v široko javnost in kajkrat postavil v •napačno luč. Priredil Ignotus. NAJSTARŠI DENAR V najstarših egiptskih tekstih, namreč iz piramidske dobe, nahajamo kot vrednotilo enoto »šet«, po kateri je znašal zaslužek 2 šeta. Po matematičnem papirusu rhind-u je zalegla enaka teža zlata 12, srebra 6, svinca 3 šete. Weill je v Revue de 1' Egypte ancienne II spoznal v šetu nekakšno sunite de compte«, ki je baje teoretična. Sottas in C.hassinat sta prva slkovala naziv »shait-monnaie«. Chaesinat pri tem domneva, da je šet izpočetka pomenil medenico, kesneje enolikšno množino kovine. Vse namreč kaže. da je beseda v stari in srednj' državi predstavljala določeno, zmpraj enako in vobče uporabljivo vrednotilo. Vsekakor ima marsikaj zase Weillev nazor, da še* predočuje pol zlatega obroča, ki nam je znan iz mnogih uteži stare države Utežni sestav zlatega obroča gine bolj in bolj izza nov< države, tudi šet se redči. Umikata se sistemu kite-deben, zenačeneinu z mezonotam *kim utežnim sistemom, ki morda poteka iz egipto - feniškega okrožja. Posebno pomembnost pa daje šetni enoti to, da se jam- či njegova polna vrednost s pečatom. Ako je stvar taka, je to nov primer za pojav, pogosten v egiiptski omiki: obetavni pri-četek z garantiranimi vrednotili, torej s pristnim denarjem, je obtičal in se nadomestil z menjalnimi metodami, običajnimi pri manj iznajdljivih, a tem podjetnejših sosedih, dokler 6e niso iz grškega območja v zadnjem stoletju pred Aleksandrom uvedli pravi penezi. Pomislimo na zgodovino aoe-cede: že v 4. tisočletju so v Egiptu našli nje osnovno misel, za egiptščino pa se je dosledno porabila stoprav po ovinku preko penišlke ter iz nje izvedene grške pisave v krščanskem času, v koptovski azbuki. To vprašanje sta obdelala Schaefer in Sethe. \RABSKE ČRKE Vseh je 28, vsaka se drugače piše, kakor pač stoji: spred, sredi, zad, ali sama. To da 112 različnih znakov. Osnovne pis-menke se ločijo v dve vrsti: 14 solnenih in 14 mesečnih. Ta razdelitev ni nič kaj jasna. navzlic svetlobnim nazivom, amoak vso zadevo po nepotrebnem še bolj atežkoča. BernHard Schulfze-Naumburg Pisava in sreča v zakonu Problem dopolnjevanja značajev igra v zakonskih vprašanjih veliko vlogo; danes je iz izkustva malone dognana stvar, da preveč slični značaji niso pri« merni za zakon, in tako je nastala zna« na beseda o »protivnostih, ki se privla« čujejo«. S točnim poznanjem teh za« konov bi bilo moči določiti že naprej, ali se dva značaja ujemata ali ne; a danes teh lastnosti, ki ustvarjajo pri« ^lačnosti, še ne poznamo dovolj. Piščeva raziskavanja s pisavami za« koncev utegnejo te odnošaje v marši« katerem pogledu razjasniti; dognali so namreč, da se protivnosti čisto dolo« čcne vrste ponavljajo v pisavah večine zakonskih dvojic in da je zakonska harmonija zanesljivo v neki zvezi s tem, ali pisava razodeva te protivnosti ali ne. Ta, iz protivnosti izhajajoča »dopolnitev pisave« je celo zelo dife« rencirana, kakor hočemo pokazati v naslednjih izvajanjih. Sliki 1 a in 1 b kažeta dve pisavi, ki vsebujeta obilico protivnosti (naj že kar zdaj povemo, da gre pri teh dveh pisavah za zelo skladen zakon). Mo= ževa pisava je poševna, nagla, nepra« vilna, ženina pa strma, počasna in pra« vilnejša;' dalje razločiš na njej neko oglatost in poudarjanje pritiska, med tem ko je moževa pisava brez pritiska in okrogla. Značilno je dalje, da piše mož manjše, tanjše in ostrejše ter s presledki med vrstami, med tem ko je ženina pisava velika, debela in se po« samezne vrste skoro zapletajo druga v drugo. Mož piše besno, žena ohlapno. Da ponazorimo te protivnosti, smo napravili shematičen diagram (slika 1). Na njem smo postavili protivne si last« nosti (namestu posebnosti pisav vse« Moška pisava (Slika la) buje shema odgovarjajoče lastnosti značaja) na levo in desno; s primerno ureditvijo posameznih točk je moči pri vsaki dvojici lastnosti izraziti, ali je lastnost izoblikovana bolj proti le« vemu (moškemu) ali desnemu (ženske« mu) tečaju. Če lastnost ni ne izrazito moška ne ženska, pride točka na sred« njo črto M, odnosno Ž. Shema vsebuje petnajst dvojic lastnosti, dobimo tedaj petnajst točk. Te točke dado (če jih spojimo s črto) krivuljo, ki je karak« teristična za lastnosti posameznih pi« sav. Krivulji pravkar omenjenih dveh pi« sav 1 a in 1 b dasta zaradi protivnosti malone docela točni zrcalni sliki. Zakaj ima ravno naštetih petnajst dvojic lastnosti tendenco za medseboj« no dopolnjevanje, med tem ko tega ne moremo trditi o mnogih drugih lastno« stih pisave? Zakaj n. pr. protivnosti »domišljija«treznost« ne dajeta nikake medsebojne privlačnosti? — V tem je neka posebna in presenetljiva zakoni« tost: omenjene dopolnjujoče se lastno« sti se dado vse združiti pod pojem »duševne vezi«, odnosno »duševne raz« vezanosti« (po L. Klagesu), kar pri mnogoštevilnih drugih posebnostih pi» save ni mogoče, tako n. pr. tudi ne pri »domišljiji« in »treznosti«. Duševna vez pomeni po Klagesu, da »je sila zadržana, omejena, vezana«, med tem ko se pri duševni razvezanosti »razve« že in razvije«. To zveni na prvi pogled nekam nerazumljivo in katedrsko; toda po pi' ščevi sodbi bi smeli identificirati »du« ševno vez« z »moškim« in »duševno razvezanost« z »ženskim«. Ta zakon bi se dal tedaj formulirati takole: uaaH^uaa J^UAAM Ženska pisava (Slika lb) energičnost 7 določnost 2 prizadevnost j dar za abstraktnosti 4 daT abstraktnosti 5 y duhovnost S razčlenjenost 7 mirnost $ premišLjenost g sebe obvladati 10 trmoglavost 11 razburljivost/2 nedostopnost/J sebičnost/^ rezerviran (oprezen) H moško >• žensko 1 neSnosČ 2 labilnost (neodločnost j skromnost f navdušenost j nazornost 6 zmisel za telesnost 7 enotnost 8 vihravost 9 instinktivnost 10 strastnost 11 prilagodljivost 12 ravnodušnost 13 odkritost It dobrotljivost 15 uslužnost Slika 1. Med dvema človekoma je privlač* nost krepkejša tedaj, če se njune mo* ške in ženske lastnosti kar moči dobro dopolnjujejo; na kateri strani so pri tem posamezne lastnosti, je brez po* mena. Ta zakon seveda ni edini zakon pri* vlačnosti, ker zadeva samo značaj in v značaju samem spet samo moške in ženske lastnosti; a ta skupina lastnosti značaja ne izčrpa docela, kakor smo že namignili v primeru »domišljije« in »treznosti«. V sliki 1 so moške lastnosti zbrane na levi, ženske na desni; hkrati nam krivulji kažeta, da je značaj zmes mo* ških in ženskih lastnosti. Kako pa je z dopolnitvijo pri ne* srečnih in ločenih zakonih? Samo en primer izmed neštevilnih: obe pisavi sta oglati, počasni, strmi in pravilni. To pomeni, da sta oba zakonska part* nerja umerjeni, unešeni in mirni pri* rodi, pri katerih prevladuje razum; do* polnjujeta se le neznatno in njiju sliki nista zrcalni. Sklepno sodbo je vselej moči dati le ob upoštevanju vseh lastnosti, nikoli ne ene same. Poskusil bi zdaj opisati pomen, ki gre dopolnitvenemu zakonu. Doslej sem proučil pisave šestdesetih zakon* skih dvojic iz najrazličnejših slojer družbe. Pri tem sem dognal tole: lo* čeni ali nesrečni zakoni so se vsi brez izjeme (!) zelo slabo dopolnjevali (pri tem seveda nisem upošteval bolezni in siceršnjih vnanjih razlogov). Če pa sta se dve pisavi zelo dobro dopolnje* vali, je bil zakon vselej harmoničen. Precej pogoste so vmesne stopnje, vendar so neznačilni primeri malone brez vsake diagnostične vrednosti. Nemara mi kdo oporeče, da je sre* čo zakona le težko presoditi. Zato sem vzel le take primere, ki so bili meni ali mojim sotrudnikom dobro znani; mislim namreč, da je nemogoče, da bi zakonca mogla svojo nesrečo v zako* nu prikriti svojim najbližjim znancem in prijateljem. Da za dober zakon sama dopolnitev ne zadošča, je dovolj znano; ne samo, da se morata dopolnjevati v raznih moško*ženskih protivnostih, morata soglašati tudi v ostalih potezah zna* čaja, in se skladati v duhovnem, soci* jalnem, plemenskem in ne nazadnje spolnem pogledu. Vlogo igra tudi vo* lia za zakon in še marsikaj drugega. Če pa je — kakor so pokazala opazo* vanja — dopolnitev tolikega pomena, temelji to na tem: Zakoncev ne ve* žejo trajno ideali, ampak okolnost, da drug drugega dobro prenašata. Dopol« nitev pa ne pomeni samo privlačnosti, nego je tudi osnova za to, da dva čl o« veka v tako tesni življenski skupnosti dobro izhajata drug z drugim. Kaj se bolje ujema kakor odnošaji dveh zna« *»♦♦♦♦♦.........m...................... čajev, ki so zgrajeni na p roti vnos tih: umerjen — labilen, trmast — prila« godljiv, sebičen — nesebičen, rezervi« ran (oprezen) — uslužen? Tako je treba po moji sodbi pojmovati važnost dopolnitve. Sir Herbert Wilkins V podmornici na severni tečaj Poleti 1928 je avstralski polarni raziskovalec Wilkins poletel z Aljaske na severni tečaj. Naslednjo zimo je preiskal v letalu pokrajine okoli južnega pola, letos pa krožijo govorice, da ta neumorni športnik in raziskovalec snuje novo ekspedicijo na severni tečaj, ki ga to pot namerava doseči s podmornico. Vse priprave so že tako daleč, da bo lahko odrinil že prihodnje poletje. Če tako drzen podvig vobče komu uspe, potem je IVilkins, kakor ■ pričajo dosedanje izkušnje, edini pravi mož za ta. Upamo, da bomo citate!jem ustregli z nekaj vrsticami njegovih lastnih misli o tem načrtu, previdnih, da so ušli žalostni usodi. Ti vedo marsikaj povedati o strašnih nesrečah, o junaštvu in trpljenju. Nobena izmed navadnih ladij ni v stanu utreti si pot skozi strnjene sklade ledu, ali pa kljubovati po viharjih raz-besneni sili valov tam gori. Celo pogumni ledolomilec »Krasin«, ki si je z najpopolnejšimi tehniškimi pripomočki utiral pot skozi obronke polarnega ledu, hiteč na pomoč ponesrečeni Nobilovi efcsp ediciji. Svetovna trgovina že leta in leta išče krajših potov iz Evrope v Azijo z Aljaske na Florido, iz Seattle v Newyork in drugam. Razdalje med temi kraji bi se močno zmanjšale, ako bi bilo možno ubrati pot skozi vmesne polarne pokrajine. Po Beringovi ožini bi bilo iiz Seattle v Newyorik mnogo bližje kakor skozi Panamski prekop. Toda vse iskanje primernih severnovzhodnih ali se-vernozaipadnih prehodov je ostalo doslej brezuspešno, čeprav je veljalo milijone dolarjev in življenje nekaj stotin ljudi. Poskušali so že objadrati Severno Ledeno morje pa se je pokazalo, da ladje ne zmorejo te poti. Teoretična vrednost severnozapadne poti se ni še prav nič zmanjšala, a vendar noben, ki pozna polarne kraje, ne verjame, da bi bila tod mogoča redna ladjeplovba. S tehnično dovršenimi stroji smo Byrd, Amundsen, Eielson in jaz praktično dokazali, da bi se letala pač lahko posluževala najkrajše smeri preko polarnega morja, s čimer bi se v krožnem letu skrajšalo potovanje mod severnimi mesti za skoraj 50 odstotkov. Gotovo bodo v kratkem letala prevažala potni- Herbert Wilkins ^Zrakoplovi in letala so si res osvojila zračni ocean polarnih krajev, par-nilku pa doslej še nobenemu ni uspelo premagati polarni led. Samo v enem stoletju je zavratni led štiri nad 200 ladij, ki so se drznile medenj. Nešteto pogumnih mornarjev je našlo z njimi vred grob na dnu arktičnega oceana. Malo je bilo talko srečnih, spretnih in ke nad Severnim Ledenim morjem prav tako varno kakor drugod. Toda za prevoz žita iz pokrajin severne Rusije. Aljaske in Kanade so uporabni le par-niiki in šele kadar bo uspelo doseči zanesljiv in rentabilen transport, bodo te neizčrpne žitniice, ki se sedaj ne morejo razviti, prišle do prave veljave. — Moderna tehnika nam ie sicer pripomogla k usvajanju polarnega morja iz zraka. Ali dolgoletne izkušnje so poka- tovoru pa bi se povečal za več ko 100 odstotkov. Od 1883.. ko je Simon Lake zgradil prvo trgovinsko podmornico, se je način konstrukcije trupov teh ladij le malenkostno zboljšal, čeprav so se med tem navadne ladje v tehniškem pogledu močno preobrazile. Učinkoviti dieselski motorji so izpodrinili parne stroje. Električne baterije so se izboljšale, da drže dlje in več električnega toka ter se hi- Pogled na zei zale, da polarnega ledu in morja nikoli ne bomo popolnoma premagali, zanašajoč se samo na moderno letalsko tehniko. Podmornica — rešitev problema! O gospodarskem pomenu podmornic e le malo znanega, čeprav bi kot tran športne ladje lahlko odprle trgovini vse': držav severne polute nova izhodišča in nota. Pot iz Liverpoola v Yokohamo b našala preko Arktide le 7650 angleških milj, v primeri s 12.250 miljami čez Pa lamski in 11.100 miljami čez Sueška prekop. Za ladje enake velikosti bi se vožnja tja in nazaj v polarni smeri skrajšala za celih 60 dni, zaslužek na jo Franca Jožefa treje napolnijo. Nekatere podmornice imajo že čez 1000 milj akcijskega radija. Velikost podmornice — kakor vsake druge ladje —ni omejena. Do neke meje nje gospodarnost celo raste z velikostjo. Največja podmornica, za katero so bili doslej izvršeni načrti, bi imela 13.000 ton. Seveda pa ni izključeno, da bi bilo moči graditi še večje edinice. 'odmornice ne bi plule kar prek polar-lega morja, marveč bi se držale obrež-lih voda. ki niso skoro nikoli sceloma '.amrznjene. Potapljale bi se samo po ootrebi. da bi pod vodo pasirale širše ledene pasove. Na poskusnih vožnjah bi lahlko premerile tudi daljše proge pod vodo. Človeku, E prvič sliši o teh rečeh, se bo morda zdelo, da mora vožnja pod ledom naleteti na nepremagljive ovire. Natančnejši študij pa pokaže, da se je moči izogniti vsem nevarnostim. Temperatura poleti je v polarnih krajih zelo konstantna in vedno nad ničlo, kar bi zelo olajšalo plovbo. Moderne podmornice plovejo lahko do 100 m pod vodno gladino. Nansen je ugotovil, da v polarnih krajih, ki jih je bil raziskoval, led nikjer ne sega več kot 5 m globoko. In Peary in Stefans-son trdita, da v nad 40 m globokih vodah nikoli nista opazila talnega ledu. V Severnem Ledenem morju ni nobenih ledenih gora. Tiste, ki se sem pa tja pojavljajo v severnem Atlantiku, prihajajo z južne obale Gronlan-dije; Arktida pa ni niti v najtrši zimi nikoli sceloma pokrita z ledom. Amundsen je 1925. s svojima letaloma pristal na vodi, čeprav ie bil samo 90 milj oddaljen od tečaja. In vsak, kdor je letel zadnjo zimo ali na pomlad vsaj 1000 milj nad polarnim ledom, se je lahko preveril, da je vsaj 25 milj okoli vsakega poljubnega mesta najti kako večjo prekopnino, ali pa nanovo zamrzlo vodo z gladkim ledom. Uverjen sem, da bi poleti, na vožnji od Spitzbergov do Berinške morske ožine, lahko prepluli najmanj četrtino poti v prostih vodah. Človek bi mislil, da bi bilo dobro takole vsakih 30 milj podmorske vožnje priti malo na površje. No, baš to bi bilo najbolj nevarno. Polarni led se namreč mnogokrat premika in prekopnine ne-nehoma spreminjajo velikost in ofolifko. Nenadoma se lahko strnejo in zmeljejo vse kar je vmes. Zaradi tega bi moral biti »podledni čoln« tako zgrajen, da bi lahiko zdržal tudi celo vožnjo pod vodo, kar bi pa bilo za pasažirje vse prej ko prijetno. Nad vodo ženejo moderne podmornice dieselski stroji, pod vodo pa električni motorji, ki se napajajo iz akumulatorskih baterij. Pri neki določeni obtežbi in hitrosti lahko zdrže pod vodo samo omejen čas, potem pa je treba akumulatorje iznova napolniti, čim hitrejša je vožnja, tem preje se izčrpajo baterije. Izkušnje so pokazale, da je naj-ekonomičnejša brzina podvodne vožnje 4 do 5 angleških milj na uro. Za raziskovalne vožnje je ta brzina baš primerna, ker bi podmornica ravno še zdržala sunke v primeru, da bi sem pa tja zadela ob led. Na podmorsko vožnjo, ki lo pripravljam za poletje 1930., se bomo seveda v vsakem pogledu temeljito pripravili, upoštevajoč vse nevarnosti, ki nas čakajo. Vozili se bomo v podmornici tipa »Lake«, ki je opremijena z vsakovrstnimi varnostnimi napravami. Del podmornice je predeljen v dve zračni celici, ki ima ena izmed njih v tleh vratca, skozi katera lahko potapljač med vožnjo zapusti ladjo, ako ima opravka izven nje. Celici sta napolnjeni z zrakom, čigar pritisk mora biti vselej enak vna-njemu pritisku vode. Ako plava podmornica 30 m pod vodo, mora znašati zračni pritisk 3 atmosfere, kar človeškemu organizmu še ne škodi. Kadarkoli bo- nanesla potreba, bodo mehaniki lahko kar med vožnjo zapustili podmornico, da iz-vrše mojebitna popravila. Nemara bo kdaj treba osnažiti in popraviti gonilni vijak, ali pa preiskati spodnje plasti ledenih plošč, pod katerimi bomo plavali. V plitvih vodah bomo lahko preiskovali tudi ustroj tal polarnega morja. Omenjeni zračni celici z vratci pa nam bosta služili tudi v primeru, da nam bo kdaj pod ledom zmanjkalo zraka pa bo treba prebiti led, da pridemo do njega. Potapljač bo splaval iz podmornice pod ledeno Skorjo, ki jo bo podminiral s primernimi podvodnimi razstrelivi. Pred eksplozijo se bo morala podmornica seveda umakniti v zavetje, potem pa se bomo pri nastali prebitini v ledu dvignili na površje, da obnovimo zaloge zraka. Poleg razstreliv bomo vzeli s seboj tudi priprave za talenje ledu s termitom in s silno vročim plamenom ace-tilena, s katerim bomo lahko pretajaK tanke ledene plasti, ali pa vrtali vanje luknje. Led je lahko mestoma do 5 m debel, a pozno poleti, mislim, da nikjer ne bo imel preko enega metra. Od spodaj se led mnogo laglje prebije, kot s površja. Poleti, ko je temperatura vode ponavadi precej visoko nad zmrzovali-šlčem, se mi zdi, da bo čisto lahko pre-tajati skozi ledeno skorjo tako široko luknjo, da bo šel skoznjo mali poveljniški stolp podmornice. Za določevanje debeline ledu bomo uporabljali nekakšno zelo občutljivo električno ročico, pritrjeno na sprednjem delu podmornice, tako da bo molela kakih 10 do 12 m navpično navzgor. Ta ročica bo skrbela za to, da se podmornica, ki neprestano sili kvišku, nikoli ne bo mogla preveč približati ledenemu stropu nad nami. Ne domišljamo si sicer, da bi bila spodnja ploskev le- dene skorje popolnoma gladka, a tudi ne pričakujemo, da bi bila tako razčlenjena in nagrbančena, da bi se podmornica utegnila zadevati od posamezne globoko v vodo štrleče izrastke, ali se pa celo zagvozditi mednje. Varnostne drsalke Da podmornico za vsako ceno obvarujemo dotika z ledom, smo jo zunaj trupa opremili z nekakšnimi drsalkami. V primeru, da bi odpovedala omenjena električna ročica, se bodo prve dotek-nile ledu drsalke, in podmornica bo z njimi drsala po ledenem stropu, dokler je ne bomo s krmilom potisnili niže. Poleg tega imamo v načrtu tudi priprave za dovajanje svežega zraka, kadar se ne bomo nahajali globlje kot 7 m pod ledom. Uporabljali bomo dva svedra, enega na sprednjem, drugega na zadnjem koncu podmornice, ki bosta navpično navzgor vrtala po 18 om široke luknje v led. Ko bo led prevrtan, bomo iz svedrov potegnili jedri, da bomo skozi nastali cevasti odprtini lahko izmenjavali zrak. Tako bomo. kakoir muha na strupu počivali pod ledeno skorjo in v miru polnili baterije za nadaljnjo vožnjo. Na vsak način bo tako bolj varno in prikladno, kakor če bi morali za vsako polnitev prebiti toliko ledu, da bi mogli s celo podmornico splavati na površje. Ljudje mislijo, da je podmornica »slepa«, kadar je pod vodo ali ledom. Izkustva pa so pokazala, da je v čisti vodi — in v polarnih krajih je morje n^pe-vadno čisto — moči videti podnevi vsaj 50 m predse. Poleti pa je v Arktidi noč in dan svetlo; solnce tamkaj v tem času nikoli ne zaide. Vrhu tega pa bomo zaradi večje varnosti uporabljali tudi močne reflektorje, ki bodo svetili s konice in z vrhnega krova podmornice. Na ta način bomo lahko še bolj razsvetlili predmete, ki bi nas utegnili zanimati. Ne glede na gospodarski pomen naše ekspedicije, ki ima namen dokazati možnost trgovinske plovbe z velikimi podmornicami po polarnih morjih, se nam obetajo tudi važna odkritja, ki utegnejo zanimati znanost. Zaradi tega bomo vzeli s seboj raznovrstne merilne instrumente. Aparati za merjenje globine in zemeljske privlačnosti bodo koristili tudi nam samim. Več kompasov za merjenje zemeljskega magnetizma, o katerem je še mnogo spornih vprašanj, bo izpopolnjevalo našo zbirko. Opazovali bomo smer, jakost in temperaturo polarnih morskih tokov in zbirali živali in rastline, ki jih bomo našli. Kdo ve kakšna čudna bitja utegnejo živeti pod ledeno skorjo? V ostenkih podmornice so vdelana okenca, skozi katera bomo lahko opazovali in fotografirali žitje in bitje polarnega rastlinstva in živalstva. V odmorih pa, kadar bomo polnili akumulatorje, bomo lahko z astrono-mičnimi metodami določili svojo pozicijo. Sicer bomo pa s pomočjo lastne brezžične postaje itak v stalni zvezi z vsem svetom. Ni izključeno, da se borno kdaj itzpod ledu brezžično pogovarjali s komandantom Byrdom na južnem tečaju. Pa tudi vremenska opazovanja bodo naš posel, s čimer upamo neizmerno koristiti meteorologom. Toda predvsem bomo dokazali, da je človeški duh spet podrl eno izmed neštevilnih prirodnih zaprek. DANAŠNJA TURKINJA Američan Harold Armstrong, ki je prebil vso vojno v Carigradu in na Balkanu, je doma izdal zanimive zapiske o preobrazbi turškega naroda in dežele. Poznal je Tur-kinje, skorai ujetnice na videz, a v istini zelo svobodne pod inkognitom njihovega zagrinjala in čarčafa. Potovalcu, željnemu slikovitosti, se kajpada toži po preišnji noši. V celoti prekucija ni zatela večine ženskih. V notranjosti države hodi nežni spol še vedno zakrit in irna malo stikov z moškimi. A po mestih, osobito Carigradu, so se toli naglo poevropščile. da so »nevernej-še od nevernic«. kakor je izrazila neka turška gospa. Oblačijo se po zapadnjaško in tudi žive tako. Učinek ie po Armstrongu razočarljiv za oko. Čistega plemena med Turki ni: preveč so se v stoletjih pomešali domala z vsemi narodi sveta. Razen nekaterih Čerkesk Turkinje niso lepe. Njih prejšnji kroj se jim .ie bol.ie podal. Ovijal iih je v tajno. Poudarjal je to. kar imajo prikupnega: oči, ter zakrival nekam okorno postavo. Evropska moda se jim toliko ne prilega. Posledica je takšna, da ne vzbujajo nobene pozornosti več. Najmanjša naklonjenost od njihove strani je bila za tujca in domačina pravcati dogodek. Na mohame-danko v pariški opravi pa se jedva kdo še površno ozre. O O O ■Ferdinand Osen~dowski Iz šimpanzkinega dnevnika Kako sem odkril Kittyn dnevnik Nekega dne, bilo je v Afriki, sem dobil od prijatelja redek dar: prekras« 110 opičico, šimpanzko. Ime ji je bilo Kitty. Mala Kitty je bila v svojem življe« nju prestala nenavadne prigode. Pripovedovala nam je o tem. Vendar si njenega hehetanja in go« drnanja nismo vedeli tolmačiti. Opice umejo govoriti.' A njihovo govorjenje ni lahko razumljivo. Le malo je besed, ki ž njimi razpolagajo. Ali pa se nemara človeku Ie zdi, da je tako? Opičje besede so si zelo slične med seboj. Razlikujejo se med seboj le v tem, da so nekatere zamolkle, druge glasne, te počasne, one nagle. Toda povedal sem že, da je imela naša Kitty že mnogo prigod za seboj. Doživljaje naše šimpanzke smo zvedeli šele pozneje. Zgodilo pa se je takole: Rad pišem ponoči. Iznenada opa« zim, kako se naša Kitty zdrami in vzravna in jame dolbsti znamenja v košček skorje. Mislil sem, igra se. Kmalu pa sem spoznal, da je naša opis čica pisala. Potem sem jo učil pisati s svinčni« kom na papir. Delala je svoja znamenja. Prečudno zamotana znamenja, kakršnih nisem še videl... . Zloben dečko je ukral našo opičico. Po dolgem potovanju se je Kitty vrnila k nam. Prinesla je s seboj kar cel zavoj popisanih papirnih odrez« kov. Pozneje je spet šla od nas in se ni več vrnila. Ob letu sem odkril v svoji pisalni mizi njene zapiske. Dolgo ni* sem vedel, kaj naj storim ž njimi. Tedaj pa me je posetil znanec, zelo učen mož, ki ume čitati napise na kamnih, pergamenih in ruševinah: raz« vozla celo znamenja, ki so nam jih ostavili že zdavnaj izumrli človeški rodovi. Prastare napise izza tri tisoč, štiri tisoč let... Ta učeni gospod je pregledal papirje naše Kittv, nagrban« čil modro čelo in vzkliknil: »Čudno, zelo čudno!« Potlej je vzel pole, po« čečkane skorje, in šel domov. Nedavno mi je vse to poslal nazaj s pismom, v katerem je pisal: »Dragi prijatelj! Vrnem ti Kittyn dnevnik. Razvozljal sem znamenja, ki jih je na« čečkala uporna tačica male šimpanzke, in jih prevel v naš jezik... Zelo zani« miva povest!...« Nevaren dan Trudna po neprespani noči sem se šla k vodi napajat. Niti striček, ki je neprestano uganja! svoje burke, me ni mogel razvedriti. Prišli smo na breg ravno, ko so se antilope odpravljale. Vedeli smo že, da ni sovražnika v bli« zini. Budne rdečkaste antilope bi ga bile sicer zavohale. Tako smo ostali delj časa ob vodi. Starejši šimpanzi so stopili v vodo in se okopali v top« lem toku. Mama je veselo čopotala med kamni in se hehetala od veselja. Porabila sem trenutek, ko ni nihče pazil name, in sem skočila v goščo. Spustila se potem z visokega brega nizdol in stekla k reki. V vodi je ležal nekaj korakov od mene mogočen štor. Sivkasto zeleni les je bil pokrit s tra« vo in glenom. Štiri vrste izrastkov so molele iz njega. »To so gotovo ostan« ki vej,« sem si mislila. Jela sem metati kamenčke v vodo in stregla po metuljčkih. Potlej sem po« gledala po malih rdeče in granatno ma« rogastih rakovicah. ki so pohajale, iščoč hrane. Iz vode so poskakovale majhne ribice proti bregu. Smešno, kako so se fibale v skoku, opiraie se na plavuti. Nekaj med njimi se jih je pognalo celo čez nobešene veje grmi« čevia na bregu. Zabavala sem se na moč lepo. Ko sem pa spet pogledala proti bregu, sem se zdrznila: sivkasto zeleni štor se je počasi dvigal iz vode. Valil se ie proti meni. Še nikoli prej nisem videla takšne pošasti. Tmela je dolgo žrelo, v katerem so se lesketali ostri zobje. Rep, ki je bil sestavljen iz sam'"h obročev. ie šopirila in sa leno vlekla za seboj. Kam nai zbežim? Pošast je bila že na obali in se mi je približala. Tisti mah je planil iz grmovja Ori« Ori. Zgrabil me je za roko in planil z menoj v velikih skokih proti dreve« som. Tako sem bila kmalu na varnem. Sedela sem pri stričku na visoki veji. Ori«Ori je rekel: »Temu plazilcu je ime krokodil. Zavraten in požrešen sovražnik! Na tvojo srečo je bil breg strm, ker bi te bila drugače nakaza požrla.« »Saj res, videla sem, kako sta po« ginili Mi«Ri in njena hčerkica,« sem šepnila med solzami. »Kdo ju je po« žrl?« »Lepa, velika žival z žolto, črno marogastim kožuhom,« sem odgovori« la. »Aha,« je zagodrnjal striček, »leo« pard; mogočna, ropaželjna mačka!« Ljubi striček mi je danes rešil živ« Ijenje. Vroče sem se mu zahvalila. Za« 6mejal se je in rekel: »Lepemu vra« žiču sem rešil življenje. Krokodil se Lesorez po originalu C. O. Petersena (E. Justin) kla sem za njo; ne preveč blizu, da me ne bi zavohala. Vem namreč, da bi mi drugače ukazala, naj se vrnem. Razumela sem, da se je moja uboga mamica odločila iti za dolgogobčarji. Hotela se je vrniti v taborišče z mno» go, mnogo hrane zame. Saj je vedela, da sem zvečer često legla brez večerje in da ponoči nisem spala, ampak samo jokala. V gozdu sem videla velik travnik Črnci so bili na tistem kraju požgali džunglo in si napravili polje, ki so ga zdaj dolgogobčarji pustošili. Pulili so mi je smilil. Če bi te bil požrl, bi bil stekel in bi namestu po nogah hodil po repu.« Dan, ko sem postala sirota in ujetnica ,.. Neko jutro nas je prestrašil silen hrup. Planili smo iz votline. Cela ko« pica dolgogobčarjev je skakala na tleh in po drevesih. Sivolasi Bo=Bo je razumel njih jezik. Dolgo je prislu« Skoval. Naposled se je vrnil v votlino :n rekel: :Na poljih črnih ljudi rase ie mandioka in turščica. Dolgogobčar« ji si gredo iskat hrane.« Začeli so govoriti o odpravah, ne« varnih za dolgofiobčarje, in so omenili dogodke zadnjih let. Mama je pozor« gal svoje zdravlienie. Mnoge liudi je varliiva nada, da bodo ozdraveli s telo« vadbo, dijeto. kopanjem jn podobnimi merami, zapeljala k temu, da so zane« marili smotreno zdravlienie. Taka sHrf» stva so koristna, vendar ne dajejo tele« 6u toliko moči, da bi samo zatrlo so« vražne kali. Kdor zboli za legarjem, škrlatinko, ošpicami, pljučnico in za drugimi nalezljivimi boleznimi, more upati, da bo ozdravel tudi brez zdrav« ljenja, zgolj s silo obrambnih telesc svojega organizma. Pri sifilis pa tega ni: obrambna vojska našega telesa (krvna telesca, antitoksini i. dr.) je tu preslabotna. Sreča je za nesrečneže, ki zbole za to boleznijo, da danes skoraj ni bolez« ni, pri kateri bi medicinska veda tako napredovala kakor pri sifilis. Hvala gre predvsem poizkusom z živalmi; tu so preizkusili droge, ki odstranijo sifilis v njenem zgodnjem stadiju, v nekaterih primerih pa celo v kronič« nem stanju. Pri ostalih ta zdravila na« vadno uničijo toliko kali, da je posih« mal lažje držati bolezen na vajetih tja do smrti; zniža ali dokončno odstrani se tudi nje nalezljivost. Toda — ni ga sredstva in zdravlje« nja, ki bi hitro končalo to usodno nad« logo. Zdravljenje zahteva v zgodnjem stadiju najmanj dve ali tri leta; temu še prištej eno ali dve leti opazovanja, ko ne sme bolnik kazati nobenih bole« ženskih znakov in njegova kri mora dajati negativne reakcije. Temeljito zdravljenje, ki ga izvršuj samo vešč, dober zdravnik s pomočjo bolnika sa« mega, vodi v veliki večini primerov k popolnemu ozdravljenju, tako da se lahko brez škode oženi ali omoži. Daljše in skrbnejše zdravljenje in opa« zovanje zahtevajo kronični stadiji; pa tudi v tem pogledu zaznamuje medi« cinska veda lep napredek. Mnogemu lahko pomaga; tudi če ne more doseči popolnega ozdravljenja, se vendar lah« ko bolezen znatno ublaži in olajša celo v primerih, ki so se videli še pred ne« kaj leti popolnoma brezupni. H. H. Skozi Veliko Syrto v Tripoli S čolni so nas prepeljali na »Bulga« rio« in zdaj se poslavljamo od Bengha« sija in Kyrenaike. Sobotni večer je in topel veter veje, ghabli mu pravijo domačini. Zrak je težak in suh, da naravnost čutiš, kako je nabit z elektriko. V meteorološkem pogledu smo še vedno v tajnem pasu med ekvatorijalnim in polarnim zra« kom. Seveda zaznavamo v tem polo« žaju vse sunke ali umike toplih in hladnih zračnih struj. Plovemo v zapadnem pravcu. Ben« ghasi, malo mesto, ki šteje 30.000 pre« bivalcev, Arabcev, Berberov, Zidov in Italijanov, mesto s sijajnimi čistilci čevljev in kočijaži, s fiksnimi tarifi in čvrsto zdravo vodo na dvokolnicah od hiše do hiše, to mesto ostaja za nami. Z dimom prepreženi večer lega na mirno morje. Benghasi se pogreza, Kv« renaika z njim. Rdeči prah. ki mi je na dveh izletih legel na oblačila in na pokrivalo, sem otresel s sebe — a srce ostane zaznamovano na večne čase. Še vedno je zrak vroč, neprodiren, težak in suh, nasičen z elektriko. Sa« mo v zenitu se zdi, da gleda doli na zeml jo zvezda, zvezdica ... Drugače nikjer zvezde, nikjer trojice Venere, Jupitra in Lune, ki je še včeraj stala v nenavadni konjunkturi nad morjem — tudi to je nepozabna posebnost Benghasija. Morda je že kdo opazoval sestanek teh treh nebesnih teles z do« mače zemlje — tukaj, v deželi polurne« sca, pa sem imel občutek prav poseb« neaa srečanja s kozmosom. Pozno ponoči, ko smo bili že precej oddaljeni od kopna, se je pogrezal kr* vav mesec v morje. Naslednji dan se je zrak očistil; potegnil je drug veter. Ladja je krenila '»roti zapadu. Sledi« la je skrajnemu r Velike Syrte, ki je bila v starem vtku tako razupita. Ležala je med nami in med kopnino kakor potopljena dežela, nad katero se zgrinjajo valovi. Iz obrobnega košč« ka puščave je postala pravljična de« žela, ki jo zalivajo morske struje. Kv« renaika pa se je izpremenila v otok. A dolgo je že temu; že Odisej se je potikal tod okoli in je preizkusil vso zavratnost Velike Syrte. Tudi nam ni prizanesla. Že zvečer se je začela ladja zibati. Posoda je le« tela na kupe — k večerji ni prišel nih« če, celo izkušeni pomorski potniki so izostali in se tiho umaknili v zavetišča. Vendarle vsi nismo še bili premagani. Trije ali štirje smo kljubovali in sedli za mizo kakor običajno. Na krovu in v Jedilnici je bilo prazno kakor bi na ladji vse izumrlo. _ Ampak dobiti ni bilo jedi ne pijače. Kuhar se je nekam izgubil, voda se je na ognjišču prekucnila, ogenj ni hotel oreti. Natakar nam je prinesel mrzlo uretino kar v celem kosu. Ampak imel je smolo. Šlo je za to, kaj bo pri« letelo ob steno, kura ali njegova glava. In seveda je rajši žrtvoval kuro, da je očuval glavo, dočim je kura ostala v kotu ob steni. kalo, da niso ponoči izkrcali potnikov v čolne ... No, vsekakor smo imeli srečo in zdaj smo v Tripoli. Ogledali smo si kraj, kakor se spodobi. Videli in sli« šali smo mnogo, čeprav nam je marši* kaj ostalo nepojasnjeno. Opazili pa smo, da je Tripoli dvakrat tolikšen kakor Benghasi in da ni tako neoskru* njen. Zapadna civilizacija se tukaj že čuti, celo v arhitektoniki in — v be« račenju. Leptis Postali smo žoga Sredozemskega morja, majali so nas valovi, ki so šli po strani z ladjo in jo venomer dvigali tako, da jih ni mogla rezati Preostalo nam ni nič drugega nego to, da se po« tuhnemo in skrijemo še mi, ki smo ne« kaj časa prodajali korajžo po palubi. A zadremati, kaj še zaspati, nismo mo« gli; v trupu ladje so se nenehoma pre« kucavali tovori, vrata so se odpirala in loputala, če pa je kdo po sili zašel na hodnik, ni imel lepe besede za to. če« mur je bil izpostavljen. Kmalu je b>'lo na ladji vse polno čreoinj — potniki pa so po'egali kakor bolniki v lazaretu. Že je bila minila polnoč, a premeta« vanie se ni hotelo končati. Nihče med potniki ni bil pričakoval takšne vož« nje, a le malo si jih je bilo svestih. da smo v resnični nevarnosti. Zjutraj zarana smo k sreči dosegli pristanišče v Trinoli. kjer nam je neki vseznalec povedal, da ni mnogo manj« V Tripoli živi kakih 15.000 Italija« nov ter 20.000 domačinov, Arabcev. Berberov in Kulughlijev. Tripolitanija sama na sebi ni bila nikoli sedež kak« šne kulture, bila je kvečjemu dežela, ki je služila za prehode. Sabrathanske razvaline, ki leže 70 km zapadno od Tripolia in ostanki Leptis Magnae, ki leže 100 km od naznačene« ga kraja, jasno kažejo, da so bila tukaj nekoč tri mesta (o tem pričuje tudi ime Tripolis). Tu je bila nekoč doma rimska kultura, pod rimskimi razva« linami pa leže ostanki Feničanov in Karta^incev. Ze Kartago je tedaj na« seljevala to obalo, o čemer pričajo n;1: r v-iJii «o namreč stare stiskal« niče za olje, kar govori za to, da je bila ta. danes docela pusta pokrajina, nekoč "oraščena z oljkami. Ko pa je propadlo rimsko cesarstvo, je izginil tudi sijaj Tripolitanije. Narava si je torej končno priborila nazaj zopet ono, za Icar jo je bila nekoč prikrajšala kultura. Šele v letih 1923/24 je mogla Italija začeti s sistematičnim kulturnim de* lom v Tripolitaniji. Dežela ima danes lepe ceste, nekaj železniške mreže in v prvi vrsti potrebni mir. Kolonija bo torej začela procvitati. Vzdolž morja v Leptis Magno Nekega dne zjutraj ostavimo Tri* poli, veliko mesto zelenic, in se od* peljemo proti solncu, vzdolž obale. Vi čedalje večjih presledkih se ponavlja* jo oaze. Največja med njimi je" vse* kakor Tripoli sam. Tukaj so našteli nad četrt milijona datljevih palm. Med Tripolijem in naslednjima oazama Soukh el Džumajo in Tadžuro se jedva opazi nekaj stepe. Kvečjemu solina pri Tadžuri te opozarja na to, ker pa se pridobiva sol, vidiš pred seboj samo 20 km dolg pas, ki se vleče ob robu ve* Iikanske ravnine. To je enolična, zelo razčlenjena slana stepa Džefara, ki se neopazno razteza od morja in se dvi* ga do vznožja južno ležečega pogorja. Te planine, imenovane Džebel Jefren in Džebel Garian, se vlečejo od tune* ziške meje v dokaj prehodni zapadno* vzh-odni smeri do Homsa in se doti* kajo tukaj, 120 km vzhodno od Tripo* lija, morja. Pred tem Džebelom torej stoji Džefara in se razteza kot pravo« kotni trikot, katerega najdaljša kateta sega proti Tunisu. Ta neizmerna pri* morska planota pada v deset do dvaj* set metrov globokih čereh v morje. Samo tam, kjer je veriga kleči preki* njena, je mogoče zgraditi pristanišča. Tudi Tripoli leži na takem srečnem prostoru. Nič ni lepšega kakor voziti se skozi tako jutro pod palmami, med vrtovi in vodnjaki in sadnim drevjem. Sa* dovnjake obdajajo visoki okopi, za ka« terimi rasto mogočne opuncije in aga* ve. Ne, tistih 30, 40 cm dežja, ki pade med oktobrom in marcem, ne bi zado* stovalo za bohotnost tega kulturnega pasu, za vse te palme, oljke, za vse te vinske trse in druga drevesa, kajti tu najdeš tudi smokve in granatna jabol* ka, mandlie. breskve, murve, žito in zelenjavo. Res je, tistih par centime* trov dežja ne bi dajalo pokrajini po* dobe raja. Pač pa imajo na tem para* dižu zasluge za njecovo cvetočo po* dobo vodniaki, ki jih je tukaj okoli celih pet tisou. Od Tadžure do morja segajo rumen* kastordeče kontinentalne dune, ki se raztezajo tja do zalivov. Ko pa izgine cona dun, začne stepa z nizkim grmi* čevjem. Trnaste zelenjadne rastline oznanjajo aridna tla. In kar posebno razveseli popotnikovo oko: tukaj vidiš rastline, ki v enem predelu še cveto, v drugem pa že rode zrele sadove. Življenje kipi vsepovsod in veliki, pi* sani hrošči se ženijo in svatujejo v pesku... Dosegli smo točko, kjer se iztekajo najvzhodnejši grebeni Džebel Gariana v morje. Cesta se dviga, pada, gre skozi struge izsušenih rek in se zopet vzpenja. Te struge so suhe, popolno* ma suhe in njih bregovi so strmo na* vpik zarezani v pesek. Njih robovi spominjajo na nek poseben način na kitajske pokrajine in se neverjetno pri* ljubijo srcu. Prah, ki pokriva skalovje tod okoli, je podoben rdeči snežni sipi, v katero ga je zmlel tisočletni ghebli. Kakor iz* ravnava v naših krajih neenaka tla po* krajine sneg, tako leži tukaj ta rdeča sipa. Čuden materijal! Podoben je pe« sku, če ga vzameš v roko je vroč, če pa stisneš dlan, ostavi svoje sledove na sleherni črti. Če pa zapiha veter, odnese prah, kakor bi se povila -Kurji rdeča zastava. Ta materijal je iz neolitske dobe in leži nakopičen do 15 m visoko. Stare, kristalne plasti ležijo daleč v notra* njosti puščave, kjer jih lomijo in drobe temperaturne razlike. Kar ostane na vrhu in je lahko, dvigne in odnese ve* ter, težja zrnca pa zaostanejo, da jih narava s svojimi elementarnimi silami še naprej razpolavlja in melje dokler ne postanejo tudi ona godna za »pre* nos« po zraku. Včasi odneso viharji ta prah celo na evropske gore. Tak dogodek ni nič po* sebnega. Veter, ki ga prenaša, se ime* nuje v južni Evropi, na italijanskem ozemlju in v bližnjih primorskih kra* jih široko. Naravno, da je v Džebelu druga sli* ka vegetacije. Če premerimo strugo re* ke. naidemo v njej zelenie, celo ole* andre. Če se dvignemo višje, se pono* vi slika puščave. Poleg različnih trav uspeva v miocenu tudi nam znani rož* marin. V Homsu se lahko preverimo, čfa uspevajo oljke tudi brez umetnega zas livanja. Apnenčeva tla ji očividno sil* no ugajajo. Priroda ji daje dovolj mcx= če sama od sebe. Toda v Homsu se ne ustavimo, ker smo namenjeni naprej v Leptis Mag« no, ki jo poznamo iz zgodovine kot rojstni kraj cesarja Septima Severa. Tudi kar se tiče arheologije je videti, da Italija ne drži križem rok v tej koloniji. Ne bo trajalo dolgo, pa bo nekdanje rimsko mesto izkopano iz peska. Popolnoma obnoviti se seveda ne bo dalo, slavolok so rekonstruirali. Terme popravljajo, stebre bazilik po« stavljajo pokonci. Toda ruševine osta« nejo vedno ruševine. Zgodovina govo« ri pač iz njih, a za sedanjost nima po« sebnega pomena. Starinoslovci vedo danes že trdno in sigurno, da inia Leptis Magna feničan« ske temelje. Vse, kar se je zgradilo pozneje v tem kraju po Rimljanih, je bilo prvotno feničansko in kartagiru sko, vse bizantinsko pa grško. Leptis Magno krasi danes kararski marmor in granit iz gornjega Egipta. In vse, kar vidim, mi kliče v spomin besede: »Zidajo, kakor bi večno ži« veli, jedo pa, kakor bi imeli jutri umre« ti!« Zatorej le na dan s tem, kar se skriva pod zemljo! Pokoj vsenaokoli. Samo morje šumi. Čriček se je oglasil. Odprem dlan in zagrabim polno perišče belega mor« skega peska, ki se siplje skozi prste kakor pesek v starinski uri. To je mor« ski pesek, ne pesek iz puščave! Čudno! Kar je pokril, je ostalo ohranjeno, vse drugo je izginilo. Tako živi to, kar ostane, preko svojega časa, ker je ele« mentarno in večno. To je element vseh elementov, ki brez njega ne obstane nobena stvar, nobena reč. KOVINSKA »BAJALNICA« V Plvmouthu na Angleškem so v muzeju napravili poskuse s Francisoin Stoneom, ki odkriva zlato, zakopano v bližini. Seta se in pri tem drži v roki jekleno vzmet in ta vzmet se mu tolikokrat zvije v roki, kolikor čevljev je oddaljen od njega zagrebeni predmet. Stone pravi, da je to delo zanj zelo naporno. V danem trenutku je nena. doma objel drevo. Čutil je baje potrebo ^dotakniti se lesa«, da se iznebi električnih sil, ki jih čuti v sebi. Govorilo se je o tem. da bi šel Stone v južno Afriko, kjer bi mogel zlatosledom dosti koristiti. Toda mož je že 2.0 let bolan, imajo ga za božjastnega. Nosi vsikdar podplate iz debelega kavčuka in na desni nogi samilo iz vulka-nita. to pa zato, da se ogne premočnim električnim stresom ob navadnem času. A kadar dela poskuse, mora sneti izolirni vložek. Menda ie izredno dovzeten za najmanjšo sprožitev električne mašine. Telefon rabiti mu ie nemogoče. Sicer vodi svoj avtomobil, vendar takrat obdrži na nogi osebilo. Današnja umetniška priloga 'Aljažev stolp vrh Triglava po originalu Ivana Bonača »ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din, polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno S Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA četrtletno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol dot /ar/a na leto. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za »Narodno tiskarno d. -d.« kot tiskarnarja Fran J.ezeršek. — Vsi v Ljubljani, ,