185. številka. Ljubljana, v torek 14. avgusta. XVI. leto, 1883. Ishaja vsak dan «>fi»r, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vst r ij sk o-o gersk e dežele za too leto 16 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., va* jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poćilja-ije na doro računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofttnina znata. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Tjjubljani v Prana Kolmana miši fGledali&ka stolna*. 1.1 p ravni {.t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativi'« stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v četrtek. Zborovanje v Sevnici. (Dalje.) Na poziv dra. Radeja, naj vsakdo objavi svoje želje, oglasi se gosp. Alojzij Len ček, da bi živinska sol bila ceneja, posestnik K1 u n iz Senova želi, da bi se proti tatom in hudodelnikom strožje postopalo, Janez Hlebec z Blanice pa, da bi se omejila sedanja prosta ženitev, ki pospešuje samo kradež in revščino. Dr. Vošnjak razjasni položaj zaradi živinske soli in pove, da je država razpisala darilo 1000 ce-kiuov tistemu, ki bi znašel način, kako izdelovati živinsko sol, katera bi se v kuhinji rabiti ne mogla. Oglasilo se je več nega 100 osob in upati se sme, da dobomo v kratkem dober kup živinsko sol. Druga točka dnevnega reda je odpata, ker je bilo poslanca g. Žnideršiča iz Brezi'1, menda groza, govoriti vpričo okrajnega glavarja in v tako odločno narodnej družbi. Namestu Žnidaršiča poprime tedaj zopet be Bedo gosp. dr. Radej in se v živih besedah spominja bivanja predobrotljivega cesarja na slovenskih tleh in kako se mu je kmetska deputicija za mnogoštevilne dobrote zahvaljevala. Omenja na dalje, da se slovenski poslanci v deželnem /boru v Gradci že sprožili predlog, da bi se omejila prosta ženitev, a liberalci bili so nasprotni in doseglo se ni nič. Sploh pa pri sedanjem volilnem redu ne moremo nič, kajti 14000 Nemcev ima že svojega poslanca, pri Slovencih pa prid« na 50.000 duš še le jeden poslanec. Stavil se je tudi letos predlog zastran pre-membe voliluega reda, a ni šlo, ostali smo v manjini. Naposled omeni govornik znanega dogodka pri Brežicah, kjer je bil jeden kmet ubit, več pa ranjenih, kako so slov. poslanci stavili interpelacijo, kako je g. namestnik odgovoril itd., o čemer vsem bi bil poslanec Žnidaršič imel govoriti. A ker ga* ni, odpade ta točka, govornik pa zagotovlja kmete, da ne bode tako hudo, kakor ljudje mislijo. G. dr." V o š n j a k poseže v tej zadevi v besedo in naznani zboru, da so možje iz Sromelj in Bizelj-skega prišli danes k njemu s prošnjo, da jim v tej zadevi pomaga. On (dr. Vošnjak) bode tedaj takoj jutri odposlal prošnjo na presvitlega cesarja naj bi s« onih 11 kmetov, ki so v zaporu v Celji, izpustilo, ker kot posestniki itak nikamor ubežati ne morejo. Ta objava se z živahnimi dobroklici vzame na znanje. Gr. Fran Lenček iz Blanice poudarja v krepkem govoru korist sadjereje in važnost sadjerej skega društva v Šent Juriji in predlaga potem naslednjo resolucijo: I. Tržanom Št. Jurija na južni železnici izreka zbor Slovenskega političnega društva v Sevnici zahvalo, da so z veiicimi stroški napravljeno občinsko sadno drevesnico brezplačno prepustili sadjerejskemu društvu. II. Slovensko politično društvo naj se poleg političnega delovanja v prcGpeh narodnega gospodarstva prizadeva: 1. da se v šoli otroci za sadjerejo navdušujejo in da se v šolskih vrtin v sadjereji obširno poučujejo; 2. da se za slovenski Štajer nastavijo potovalni učitelji, kateri znajo slovenski poučevati, ali da se za ta posel imeuujejo ljudski učitelji, k.iteri so za pouk v sadjereji sposobni; 3. da se upelje napredovalni pouk v poljedelstvu kjerkoli mogoče in 4. da vsi okrajni zastopi vsako leto odločijo primerno svoto v korist sudjereje. III. Slovenskemu društvu se nalaga: 1. da visokemu c. kr. ministerstvu za polje delstvo predloži prošnjo, da naj blagovoli podpirati izdavo slovensko pisanih knjig za kmetijski napredovale i pouk, in 2. da izroči centralnemu odboru kmetijske družbe v Gradci prošnjo, naj Živahno podpira cesar-jeviČ Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer, in da naj priredi sadjerejske razstave. Resolucija vsprejme se jednoglasno. Pri prihodnjej točki nastopi g. inženir Mihael Vošnjak, predsednik zveze slovenskih posojilnic, ter razpravlja v jako poučnem govoru pomen in koristi posojilnic^ katerih se je v treh letih 7 na novo osnovalo, tako da šteje zveza slovenskih posojilnic 13 posojilnic (8 v Štajerskej, 4 v Kranjskej, 1 v Koroške]), ki bi se pa lahko še pomnožile. Povedal je nadalje, da se je za slavnostnih dni j pokloni! minister-skemu predsedniku grofi) TaalVe-ju, proseč, da bi vlada ukrenila, naj bi hranilnice dajale podporo posojilnicam s tem, da bi jim iz reservnih zakladov dajale posojila no 2 do 3%. Po tem načinu, ki ima nmo^o upanja, da se uresniči, bilo bi možno, kmetskemu posestniku dajati posolila za še nižje obresti nego sedaj, in še bolj razširiti dobroto posojilnic. Ta govor, kakor prejšnji bil je vsprejet z obilimi dobro- in živžoslici in vidno je bilo, da občinstvo dobro razumeva korist posojilnic, nič manj pa tudi izredne zasluge g M. V oš n jaka v tej zadevi. (Dalje prih.) Miklošič in Hrvati. Dalj«-. Šovinizma pa hi se naj Hrvati varovali, ker jim ga ni treba kakor n. pr. Mag jarom in ker njim ne bo nič koristil, pač pa škodil. Meni je sicer razumljivo, zakaj se Hrvati toliko branijo nekaterih trditev slavistov. Ko se borijo za samostalnost in eelokupnost svojo domovine, ki jo pa postala tudi domovina mnogim Srbom, mislijo, da jim je vsakdo nasprotnik, ki le količkaj trdi, kar se po njih mnenji ž njihovimi težnjami ne sklada. Ali to jo neopravičeno in celo smešno. Nikdo noče Hrvatom njihove slavne samostalnosti odrekati, ako jim pove, da je ime „ban", znak te samostalnosti, prišlo iz LISTEK. Zemljepis za II. in III. razred srednjih šol. (Spisal in založil J. Jesenko.) Tako je naslov novi šolski knjigi, ki jo je ravnokar na svitlo dal profesor J. J es e n k o. Zopet nov korak na polji šolskega slovstva. fS tem pa ni rečeno, da bi tudi brez te knjige ne bili mogli v j naših srednjih šolah slovenske mladine v zemljepisu j slovenski poučevati; kajti ravno isti pisatelj nam je že pred leti za to stroko prijavil obširni „Občni zemljepis",' ki bi po vsem lehko ustrezal zemljepisnemu pouku v II., III. in IV, razredu naših gimnazij. To knjigo, od nt urnega ministerstva v Beči potrjeno, mislili so naši šolniki sedaj „de teeto" vpeljati. Spisatelju prof. Jesenku, ki svoje knjige tudi z lastnimi novci zaklada, bilo bi gotovo po godu, vsaj bi tako razprodal knjigo, ki jo je bil za časa ministerstva II o h en \vart-/ ir eček o v e ga spieal in za rečeni namen založil. A ko je to mi-nisterstvo odstopilo, nikdo v uradnih krogih ui za časa Lasser-Auerspergo vega gospodovanja mislil na slovensko poučevanje v srednjih šolah po slovenskih pokrajinah. Tako še sedaj najbrž na stotine iztisov te šolske knjge počiva v zabojih spi-satelj-založnikovih. Navadna osoda slovenske naučne knjige, katerej je bilo ministerstvo po volji zagrizenih ljubljanskih nemškuturjev pot v šole zaprlo! Nenaravna sila nikoli večno ne trpi. Tako je tudi pogiuilo ono ministerstvo, ki je strastno črtilo vse, kar je bilo slovanskega, ki je načeloma zaviralo in zatiralo vse, karkoli bi hasnilo slovanskemu življu. A boj za zdravi nurodni napredek ni bil in ni nikjer tako dolg in hud kot po slovensk h pokrajinah, kjer so strastni in sebični Nemci pa zagrizeni nemšku-tarji v predolgih letih nemškega gospodovatija zasedli vsa veljavna in merodajna mesta ter na teh mestih obračali vse tako, kot je njim hasnilo, naj je slovenski narod pri tem trpel še večo škodo. Glede* na te žalostne razmere PO pač ne bodemo čudili, da je sedanje ministerstvo le polagoma od-jenjalo od prejšnje .ostrosti zoper slovensko narodnost. Tako je naučni minister še le 18. sušca 1882 (št. 19277) prijavil, da je vsem za Slovence upisanim dijakom slovenščina obligatni učni predmet! Četrt leta pozneje pa je prišel na dan drugi ukaz, ki ga je pred letom dnij rSlovenski Narod" nad črto v uvodnem članku prijavil in razpravljal. Ta zanimljivi ministerski ukaz od 22. julija 1882 št. 10820 določuje izrecno, da je a) v prvem in druge01 razredu slovenski učni jezik vsem predmetom (deloma izključena je le nemščina); b) da se v tretjem in četrtem razredu le predmeta nemščina in grščina poučujeta z nemškim učnim jezikom; samo Caesar (bellum gallicum) naj se prelaga sedaj slovenski, sedaj pa nemški. Drugi predmeti se v teh dveh razredih po takem imajo poučevati slovenski; c) tretja določba govori o oziroma obligatnih predmetih itd. Na zadnje pa ta ukaz naučne^a ministra dostavlja: te določbe se imajo zvršili, ko hitro se spohiijo vsi potrebni pogoji, ko hitro namreč se dobe od noučnega ministerstva potrjena učila — orijentalskih jezikov. Nikdo ne odreka Hrvaticam in Srbkinjam njihove spretnosti v ženskih ročnih delih, ako trdi, da čilimi in sagovi in še mnogo njihovih izdelkov nosi tuja imena. Kavno tako neče noben filolog Hrvatov in Srbov sleči s trditvijo, da so njih izrazi za obleko večinoma tuji, posebno turški; naj le gledajo, da jih drugi elementi ne slečejo. In Turkorili še nlologi zaradi tega tudi neso, ako dokazujejo, da je še mnogo več turških besed v balkanskih jezikih, nego si celo naobraženi ljudje mislijo. Zanimljivih primerov zato bi se dalo navesti celo kopico, naj zadostuje le še jeden. Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari, niaccdonski Rumuni, Albanci in Grki se še zaradi tega budal in budalosti neso odkrižali, ako jih filolog; razveseli z iznajdbo, da so si tudi to besedo od Turkov izposodili. Mnogo ljudij in celo hlologi hranijo se tujstva nekaterih besed, da Bog pomagaj. Ali kaj je na tem? Ravno take besede dokazujejo veliko resnico, katero je Miklošič tako lepo izrazil v svoji razpravi ,,die slavisehen elemente im Magvarisehen str. 10 (Denkschriften der Academie IX): „und doch vvird kein kcnner der entvvieklung der menschheit daran zvveifoln, dasz unsere gcsainnitte civilisation, ver-schieden von der nationalen sitte, die frdlier das tier im inenschcn ziigelte, vom christentum bis zu den alltiiglichen bequeinlichken des lebens die frucht der arbeit vieler viilker ist, die sich allerdings nicht in gleich hcrvorragender \veise daran beteiligt ha-ben." In da smo mi Slovani bili taki kulturni narod, je ravno Miklošič odločno in neovrgljivo dokazal v omenjeni razpravi kakor tudi v drugih: „die slo-venichen elemente im Runmnischen, iui Albanischen, im Neugriechischeu". Magjari imajo po Miklošiču Jedno sredstvo se še v Evropi ni poskusilo. Cesar Kienlung dekretiral je v 1. 1771 objavljenem Mandžu-slovarju 5000 „domaćih" izrazov namesto do te dobe rabljenih kineskih z zažuganjem, da jih dobi vsakdo s palico, kdor se jih ne bo posluževal. (Te kazni se filologom gotovo tudi na Hrvatskem ni več bati, ker so časi pandurskoga gospodstva prešli, ali za dekret, da Srbi hrvatski govore, še že ostane upanje.) Vedenje Magjarov, Rumunov in cesarja Kienlunga je gotovo smešno, ali ni nič različno od tega, ako se Hrvati branijo rezultata filologije, namreč slovenstva kajkavcev in Miklošičeve trditve, da hrvatski in srbski jezik s prva nesta jeden jezik; da pa Hrvati in Srbi neso bili in še neso jeden narod, tega pa itak ne bo nikdo trdil, ki ima oči, da vidi. Dobro in lepo je sicer od sovražnikov se učiti, ali vender prosimo Hrvate, naj ne posnemajo „viteških" Magjarov v tem slučaji. To je kriv narodni ponos! Naj čakajo mirno, da se tilologi mej seboj pogode. Hrvaška zaradi tega ni za las ne na boljšem ne na slabšem, ako še Miklošičevo mnenje o razmeri mej hrvatskim in srbskim jezikom obvelja. Koliko so se Nemci o svojem času hvalili, da je gotika njihova iznajdba in kaj vse nam je sam Goethe in kaj so nam romantiki o tem napisali. Dandanes ne vedo več samo strokovnjaki, ampak že tudi drugi omikanci, da gotika ni prvotno nemška in vender je pri vsem tem ostal nemški narod, kar jo in na svoj Kolonjski dom kakor na druge gotične stavbe sme tako ponosen biti, kakor poprej. Pri Čehih še pred nekaterimi leti tudi ni smel nikdo nepristnosti nekaterih staročeskih spomenikov biti „rodoljub". Danes ko je v 55. seji gosposke zbornice (11. febr. 1882) o resoluciji, katero je celo mnogo najuplivnejših konservativcev predlagalo, naj se od vsakega uradnika zahteva znanje nemškega jezika, tako odločno se izrazil, da bi bil taki zakon v Dalmaciji neiz-vršljiv, da je zaradi tega nemir nastal itd. Takih neprijateljev bi mi Hrvatom še več želel'. (Dalje prih.) dokazu- j dokazovati, kdor je hotel od nas 95(> »elementov" za svoj jezik, ki jejo, da so Slovani v socijalnom, cerkvenem in je že vse drugače in Čehi ostanejo vse, kar so bili in so, ako se še celo Kraljedvorski rokopis zavrže. državnem življenji bili njih učitelji, ravno tako Ru-munom, ki imajo po Miklošiču 1084 naših „elemen-tov" (ne besed!). In kako, smešno se vedejo Magjari nasproti tem rezultatom! Njihovi učenjaki, ki to ime zaslužijo in tudi ne, trudijo se skoro vsako besedico rešiti ter kličejo na pomoč vse ugroaltajske jezike ; ako pa že to nič ne pomaga, izposodili so si Slovani take besede od Magjarov. Da je pa vsak ma-gjaiski „rodoljub'1 tega mnenja a priori, to se itak samo ob sebi razumeva. Toliko za dokaz, premda bi se še mnogo dalo povedati, da je vedenje hrvatske akademične mladeži na Dunaj i, kar se stvari tiče, ža 1 ost nosnic šn o. Le nevedneži mogli so iz Miklošiča neprijatelja Hrvatov vstvariti. To je res ironija, posebno ako se še pomisli, da je Miklošič od mladih nog v neki posebni zvezi s hrvatstvom. V mladosti je čital stare kajkavske knjige iz Hrvatske, študiral gimnazijo v Varaždinu, njegovo ime še nosi stari hrvatski pravopis — nekim neumnežem zdi se sicer Rumuni pa so še bolj „kunštni". Proč s slo- kaj takega tudi pregreha — bil je jeden najboljših vanskimi besedami, ker drugače nesmo slavnih Rimljanov slavni potomci! In tako so začeli zamenjavati slovanske besede s takimi, ki so jih po drugih romanskih jezikih skovali: dobitok z „anhnale', kraj z nrege", nadejdea (nadeja) s „sperantia", de obsce .s „eomunu, robia s „selavia", scump (skop) z „avar" itd. (gi. M. die slav. elem. im Rumun. v uvodu). Samo škoda, da bi Rumuni po takem blizu dve petini (vsaj po (Jihaeovem, Dictionnaire daco-roumaine etymologique) svojega slovarja izgubili in potem je Se pitanje, bodo se li naroda prijele novo skovane besede. prijateljev St. Vraza, da mu je še ta celo jednega svojih umotvorov posvetil — in taki spomini bi ven der Hrvatom morali hiti nekoliko sveti, — tudi mej Hrvati šteje mnogo učencev in najboljše može hrvatske za svoje prijatelje, on je član jugoslovenske akademije v Zagrebu; mej vsemi slovanskimi jeziki je hrvatski jedini, v katerem je pisal, kar ni kaka malenkost, pri občevanji s slovanskimi učenjaki on govori in piše ta jezik, njegova zasluga je točka v organizacijskem načrtu za avstrijske gimnazije, naj se na njih uči tudi hrvaščina, in lani še je pokazal, kako dobro tudi razume sedanje hrvatske razmere, Politični razgled. Hotraiije rei izvoljenih je 450 republikancev, 220 konservativcev. Izid je republikancem juko ugoden. Na deželi pridobili so precejšnje števdo (58) sedežev, v mestih pa so izgubili nekoliko sedežev, ker so republikanski volilci si stali nasproti in so se glasovi cepili. Grof C ha m bord je jako nevarno bolan. Moči vidno pojemajo. V osmih dneh shujšal je za sedem funtov. Upanje, da okreva, gineva vedno bolj. Kakor piše „Nat. Ztg", prizadevajo si princi Orleanski mej tem pridobiti si tal na dvorih vnlevlastij ; zlasti je Duc de Churtres svoje bivanje v Peterburgu vporab-Ijal v to, da bi pridobil naklonjeuost carja ruskega. Preteklo nedeljo blagoslavljal se je v Cour-bevoie spomenik obrambe Pariza. Pri tej priliki kričali so Alzasijanci, ki so nosili rrno zastavo pred seboj: Živela osveta (revanehe)! Neki socijalist govoril jeo splošnej republiki in menil, da je s tega Btališča prebivalstvo v Parizu jedne misli s prebivalstvom v Berolinu. spanja k i uittaši objavljajo v I \< bonskih listih svoj program: Proglašenje španjske republike. Ustav z leta 1869., kakor ga zahtevata Ruiz Zoiilla in Satmeron. Robstvo na otoku Kubi se odpravi. Splošna brambena dolžnoBt in veliko število upravnih reform. Ustanek je večinoma ukroten. Duševni vodja ustašev Ruiz Zorilla zapustil je pred par učila — razne knjige. Tu odlok je jasen, da mu pač ni treba tolmaču! Z ozirorn na ta ministrov ukaz bi bili pač že minoio šolsko leto morali zemljepis in zgodovino tudi v II., III. in IV. razredu poučevati slovenski. Vse za ta pouk potrebne knjige smo že lani imeli — in vse so tudi za ta pouk od naučnega ministra potrjene bile. A nemška mora nas tlači še povsodi in lam nas je še bol) tlačila v deželnem šolskem Bvetu, v katerem so Nemci in zagrizeni nemškutarji imeli večino ter tako očitno gospodovali zoper jasni ministrov ukaz! Kaj še? „Nebeski mliui meljejo počasi pa drobno", naglašal je pred dvema letoma glusovit članek v nekem oficijomem slovenskem listu! Le počasi naprej! Naglica ni dobra, rekel je polž. A kaj ima, vprašal bode blagovoljni čitatelj, vse to opraviti h knjigo na čelu naznanjeno V Z oceno knjige gotovo nič; a tega tudi ne namerava ta listek. Pokazuti sem hotel Slovencem le z nova, koliko ovir ima pri nas premagati narodna ideja. Napenjajo se po nepotrebnem duševne Bile, troBijo se po nepotrebnem novci, da bi le pobili vse ugo-1 vore naših nasprotnikov. Ko bi bil že lani po jasnem ministrovem ukazu deželni šolski svet u peljal slovensko zgodovino in slovensko geografijo v II. in 111. (pa deloma v IV.) razredu, gotovo bi profesor Jesenko ne bil »pisal in pred par meseci založil prav nove zgodovinske knjige; tiko bi tudi sedaj ne bil spisal in založil te nove zemljepisne knjige. Zato pravim, da se tako po nepotrebnem kratijo narodne duševne moči in trosijo novci. In to je narodu tudi v izgubo. S tem pa ni rečeno, da nam je ta knjiga nepotrebna. Služila nam bode jako dobro. Pri sestavi te nove zemljepisne knjige se jo profesor J. Jesenko natanko držal sedaj veljavne ministarske uredbe, ki je močno prenaredila učni načrt za zemljepisni pouk na nižjih gimnazijah. Zato je tej knjigi vse gradivo drugače razvrsteno in ob-ravnano; podaje nam namreč „potanki zemljepis peterih zemljin". Začenja z Azijo (str. 2 do 39) in nadaljuje z Afriko (str. 39 do 59), potem prestopa v Evropo ter popibuje najprej (atr. 59 do 87) nje splošne razmere; za temi se vrsti potanki zemljepis evropskih dežel [a) Južne Evrope str. 87 do 106; — b) Zahodne Fvrope Btr. 107 do 117; — c) Osrednje Evrope str. 117 do 140; — d) Severne Fvrope str. 140 do 149 in e) Vzhodne Evrope str. 149 do 158]. Na to obsega Še potanki zemljepis Amerike (str. 458 do 189) in Avstralije (str. 189 do konca). Vse to tako kot zahteva učni načrt („potanki zemljepis Azije in Afrike, pravi učni načrt, naj se poučuje v II. razredu, potem podrobno navpično in porazno razredbo Evrope in nje porečij pa potanki zemljepis južne in zahodne Evrope; v III. razredu naj se nadaljuje potanki zemljepis ostalih evropskih držav (razen avstrijsko-ogrske monarhije) pa Amerike in Avstralije"). Knjiga obsega 13 tiskanih pol, ter po učnem načrtu podaje povsodi le bistvene stvari; na VBakej strani ae jej vidi, da jo je spisal strokovnjak, ld mu je znano tudi najnovejše zemljepisno gradivo; vidi se jej na vsakej strani, da jo je sestavil mnogo-izkušeni šolnik, ki jej je odbral res zanimivo gradivo ter odstranil vse nepotrebne malenkosti. Naj- dnevi Pariz. Da ni brez vse nevarnosti, razvidi se iz tega, ker je general Quesada pri Vittoriji končen-trovtd 22.000 vojakov in se je bati, da se zopet prične gibanje Karlistov. Dopisi, /i CiorcMiJsliefra 13. avgusta. [Izv. dop.] (IX is kup Strosamajer na Bledu.) V petek zvečer raznesla se je novica, da namerava veliki jugoslovanski rodoljub, prevzvišeni vladika Stross-majer obiskati našo prelepo gorenjsko stran. Deževno je bilo, gosti oblaki zakrivali so sive vrhove naših snežnikov, ali kljubu silnemu dežju zbralo se je na kolodvoru v Lescah precejšnje krdelo Slovencev in Hrvatov, da počaste odličnega gosta. Ob B/* 9-ga v istini pripelje vlak in živahno sprejet od svojih čestilcev, se poda vladika z g. dr. Račkijem in drugim spremstvom na romantični Bled, kjer mu je bil njegov rojak, odvetnik g. dr. M azur a v domačej gostilni pri Petranu preskrbel primerno stanovanje. Tudi v soboto nagajalo je vreme in s težkim srcem ozirali smo se na baiometer, željno pričako-vaje, kako se bode obnašal Jupiter pluvius v nedeljo. In glej, prizauesel nam je Smerni starec! V nedeljo se je začelo jasuiti in vse je kazalo na ugodno vreme. Ob 9. uri bila je napovedana sv. maša na otoku in od vseh stranij prihajalo je praznično opravljeno ljudstvo v božji hram, kjer je maševal preuzvišeni gospod. Naši Gorenjci se neso mogli dovolj načuditi preljubeznjivemu vedenju tako visocega gosta, vladika sam pa se je srčno radoval nad po-nosno-krepkim narodom, kateri ga je obdajal. Po končanej sv. maši obiskoval je vile neka t nh narodnih rodbin ter je povsod očaral s svojo ljube znjivostjo. V spomin upisal je svoje ime v spominske knjige, katere so mu ponujali, ter pristavljal nekoliko lepih izrekov. Tako na pr. je pri narodnem veletržci g. Souvanu zapisal besede: „Blagor ovomu domu i svakomu, tko v njem prebiva." Po tem se je podal v prijaznih razgovorih s svojimi sprem ljevalci v prelepo dolino, kjer šumi bistra Bohinj ska Savica mej zelenimi bolmi, Savi v naročje. Obedoval je pri Petranu, sredi svojih hrvat skih rojakov in nekaterih Sloveucev, kateri so se bili pridružili. Proti koncu obeda začel je govoriti In kako ju govoril! S t r o s s m a j e r združuje v sebi vse lastnosti odličnega govornika: lep organ, plo menite ideje, prekrasno obliko. S pesniško navdušenostjo proslavljal je krasoto gorenjskega raja, poudarjal, da tu prebiva zavedni slovenski narod ter končal svojo lepo napitnico s srčno željo, da se drugo leto zopet snidemo v tem blaženim kraji. V imenu Slovencev zahvali se dež. poslanec g. profesor Šuklje, naglasa v daljšem govoru idejo jugoslovanske sloge, ter napiva najodličnejšemu zastopniku naše bratovske ljubezni, preuzvišenemu vladiki. Krepko ko zažvenketali kozarci na čast našemu ljubljencu, potem pa sta domači naš umetnik gosp. prof. Gerbic s svojo soprogo razveseljevala dru- štvo z narodnimi pesnimi, pri katerih smo občudovali krasna glasova in dovršeno umetnost. Mej tem je ura kazala štiri, kar se začuje od jezera sem lepoglasno petje in bregu se približuje velika ladija z ljubljanskimi pevci. Vidno ganjen stopi vladika na breg, v imenu pevcev ga pozdravlja podpredsednik Klein v krepkih, jedrnatih besedah in burni klici: „Živio Strossmajer! živela hrvatska !u razlegajo se po zraku. Hrvatske kraso-tice razdele mej pevce šopke iz planink in pri ruj nem Sremcu radujeta se Hrvat in Slovenec! Nebo se je bilo proti večeru po polnem zve-drilo, stare Karavanke razkrivale so vso svojo divno iepoto, tudi očak Trigl»v otresel je svojo megleno odejo, od otoka sem vabilo je milo zvonenje in pevci hiteli so zopet na ladijo. Kmalu zadone njih čvrsti glasovi na Marijinem otoku in Strossmaver sam se poda na jezero. Hipoma se je okrog njegove ladije zbrala cela rlotila in bil je prelep prizor, sredi rajske krasote videti dolgo vrsto okinčanih čolnov, polnih unetega ljudstva, katero je spremljalo prvega Jugoslovana. Navdušenost pa je prikipela do vrhunca, ko se v mraku pripelje več ladij z narodnimi pevci iz Gorjan. Bili so kmetski fantje, katere je v petji izuril zaslužni nadučitelj g. Žirovnik, sami gorenjski korenjaki, prav orjaške postave. Ta dokaz narodne ljubezni ganil je preu>,višenega gospoda in s toplimi besedami izraževal je svojo hvaležnost in zadovoljnost gorjanskemu pevovodji. V istini, Gor-jani se smejo ponašati s takim priznavanjem! Na večer, mej tem, da je vladika v Petranovej dvorani užival svojo skromno večerjo (juho in jedno jajce), napravili so ljubljanski pevci krasno podoknico, potem pa so zopet šli na jezero in vrstilo se je ubrano petje ljubljanskega zbora z domačimi narodnimi napevi vrlih Gorjanov tako dolgo, dokler se mili nam gost ni podal k spanji, iskat si potrebnega počitka. Diugo jutro bilo je namenjeno odhodu. Rad bi ostal prevzvišeni vladika še nekoliko dnij v kraji, kateri se mu je toliko priljubil, ali dal je drugam svojo obljubo m tako zrno se zopet zbrali na Leškej postaji, da se poslovimo od visokega gospoda. Na kolodvoru videli smo vso hrvatsko naselbino, izmej Slovencev bili so navzočni gg. dekan Keše in žup nik Raz bor šok, deželna poslanca dr. Moše in Š u kije, veletrgovec So u van itd. in dr. Na nagovor prof. Šukijeja, kateri se je vladiki zahvaljeval v imeni slovenskih rojakov za odlikovanje, katero je skazal deželi Kranjskej s svojim pohodom, odgovoril je Strossmaver, „da nikdar ne pozabi krasnih dnij, katere je preživel na Bledu, da on sicer odide, da nam pa pusti svoje srce in da drugo leto, ako mu Bog zdravje da, gotovo zopet pride in sicer ne na kratke trenutke, temveč vsaj na 5 — 0 tednov." S to obljubo se je poslovil naš ljubljenec, gosti živioklici pa, s katerimi smo spremljali premilega nam gosta, pričali so jasno, koliko ljubav da si je on pridobd mej hvaležnim narodom slovenskim. Pustil je v naših srcih le jedno iskreno željo, očitnejše se to kaže pri topografiji, če jo primerjamo b topografijo v „Občnein zemljepisu" od leta 1873. Skratka če to novo slovensko šolsko knjigo primerjamo z zemljepisnimi nemškimi knjigami, v avstrijskih gimnazijih vpeljanimi, odlikuje se ta slovenska učna knjiga močno po obravnavi in sestavi. Ko bi temu podlistku bilo odločenega več prostora, dokazal bi podrobneje na koliko straneh naša slovenska knjiga prekosiva dotične nemške zemljepisne šolske knjige. DeBeda jej je povsodi lehko umevna in gladka. Pisava lastnih imen jej je izvirna in le pri onih tujkah domača, ki so že davno vdomač.ene v slovenski knjigi. Tuja imena piše po tuji, njim lastni izvirni obliki, po istem načelu, po katerem mi neprestano zahtevamo od nemških uradnikov in pisateljev, naj slovenska imena pišejo slovenski. To zdravo načelo se sedaj pri zemljepisu tem bolj priporoča, ker razen malo rabljivih matičnih zemlje-kazov nemarno drugih domačih, ker smo tako primorani rabiti nemške atlante in nemške zemljekaze. Tako se vjemajo oblike imen v knjigi in v zemlje-kazu. Cena knjigi, ki se rabi v II. in 111. razredu, je 90 kr. Ta cena gotovo ni previsoka, Če pomislimo, da so dotične nemške knjige dosta dražje. Po avstrijskih gimnazijah se v II. in III. razredu rabite dve knjigi namreč ali Herr (Lehrbuch der Erdbe-Bcbreibuug ; II. Cursus) ali pa K o z e n n (Leitfaden der Geographie fiir Mittelschulen; II. Teil); po kranjskih gimnazijah pa Suppan (Geographie) že zarad tega, ker jo je spisal glasovitega nemškutarja nemškutarski brat. Herr velja 1 gld. 40 kr., Ko zenn 1 gld. 30 kr., Suppan pa 1 gld. 20 ki Nemške kujige so tedaj 30 do 50 kr. dražje od naše slovenske. In kolik razloček je to, če pomi slimo, da se nemške knjige tiskajo za premnogo šol v mnogo tisoč iztisih — in bo že leta in leta upeljane Potem pa naj še pravi kaki mrzel našinec, kateremu je narodnost le za parado, da so slovenske učne kjige predrage, draže od nemških! Pa dosta o tej novej knjigi. Mi jo toplo pri poročamo vsem čitateljem tega lista in sploh slo venskemu razumništvu. Vsak bode nadel v njej obilo zanimivega, prav novega gradiva. da bi se prihodnje leto zopet mogli ua Blejskem jezeru radovati najmilejšega nam gosta, gospoda biskupa Strossmayerja. Iz Hrastnika 12. avgusta, [izv. dop.j Mej ludnikoma v Trbovljah in Hrastniku kupil je pred malo leti Dunajčan C. A. Sarg zapuščene premogove jame v Ostrem ter od tu napeljal čez precej visok grič na leseuih stolpih in železnih žicah zračno progo, po katerej v za ta namen narejenih tružicah s pomočjo parnega stroja vozi svoj premog skoraj jedno uro hoda daleč. V svojo nesrečo dobil je Sarg za ravnatel|a prusaka Ihneta, ki je bil za ta posel popolnem neveden in nesposoben, lhne je vrhu tega za svojega namestnika v jami postav d priprostoga delalca, ki niti sekač (hauer) ni bil. Ta dva sta jame tako pokvarila, da sta pozneje že dva ravnatelja Blužbo pustila, uvidevši, da ni možno v kratkem času jam /boljšati. Prusak lhne, ki bi se bil moral v treh tožbah zagovarjati, popihal jo je v Ameriko. Sedanji ravnatelj Ruprecht je nevednemu, po Ihuetu nastavljenemu nadzorniku in drugim paznikom, ki neso bili svoji službi kos, precej trdo ua prate stopil in ko je preračuuil, da baje Sargu še vedno izguba kaže, določil je tudi premogokopom ua pogodbo (geding) tako nizko plačilo, da so takoj iz-prevideli, da v tacih spridenih in vročih jamah po tej pogodbi ne zaslužijo toliko, da bi sebe in svoje družine preživili. Nekaj zaradi tega, nekaj pa od gori imenovanih nahujskani, ustavili so delo. To je uzrok „štrajka" v Ostrem, ob jednem pa tudi vedno »e ponavljajoč opomin onim gospodom, ki imajo osodo delniškega ali tako imenovanega četrtega stanu v rokah, naj bi skoraj kaj storili zu zboljšuuje pre-žalostnega stanja rudokopOV. Ali ni mar dovolj žalostno, da mora rudokop delati v delavnik in praznik, v nekih krajih še v nedeljo, celo 18 ur na dan in v jamah in rovih, v katerih je često do 3 6 stopinj Reauni. toplote, v spridenem, vedno z dina-mitovim dimom pomeSaaem zraku a naposled vidi, da pri tem svojem trpljenji ne zasluži toliko, da bi sebe, ženo in otroke gladu obvaroval? — Skrajni č:as je. da bo kaj stori, kajti rudokopi trpe več, nego črna živina. (Od druge strani ae nam poroča, da ni bilo prav za prav nobenega izgreda, ampak le navaden „štrajk". Devetorice odpeljali so v Celji, drudi poprijeli so se večinoma zopet dela in trpljenja. Uredn.) X \ rliulii«' 12. avgusta. [Izv. dop.] Ht-dko se kdaj kdo oglasi v „Slov. Narod" o naših razmerah, zato sem se danes namenil v kratko poročati o družili nadlogah, katere napravlja ubozemu tmetu brezdušni gozdni volk in medved, kateri se sedaj, odkar je malo prestala mahati in gospodariti neusmiljena sekira, po uaših gozdih klati. Samo v naš« bližnji okolici je ta požrešni priklatež končal 4 goveda, 4 je pa hudo poškodoval. Kakor znano gonijo pri nas živino, dokler otave ne pokose, večinoma v gozd na pašo, ter jo puste po več dnij brez vsacega pastirja v gozdu; le redko se pošlje naj slabeji od hiš, da gre za živino pogledat, kje je in kaj ž njo. Mnogokrat se ne ljubi takemu pastirju hoditi in iskati po gozdu, ter se raje vsede v senco, na večer, ko se vrne pa gospodarja debelo nalaže, da je vso živino dobil tukaj ali tam. Gospodar je brez vse skrbi, dokler mu kdo ne naznani, da je po naključji našel njegovo goved od volka ali medveda raztrgano. Tako se je dogodilo, da je minoli teden ta gozdni ropar neki vdovi raztrgal jako lepega pri 8 centih težkega vola, katerega ne bi dala za 150 gld. Kakor je po sledu soditi bil je napadnik medved. Borba mogla je biti huda, ker zemlja na bojišči je na široko razkopana in okrvavljena. Prednji del, kateri je požrešnežu ostal je ves razmesarjen OBobito ua vratu in smrčeku. Grdi priklatež mislil jel plen, kar ga ni mogel požreti, mladim ali pa v varneji kraj preneBti, pa mu je kakih 15 Bežnjev od bojišča obtičal med drevesnimi koreninami, da ga zdaj hodijo naši lovci gledat in duhat. Pred volkom ali medvedom jih je pa menda strah, za to raje pozabijo doma krogle in vzamejo samo ptičarje seboj. Naj bi se tudi zdaj zbrali vsi lovci, kakor smo jih videli nekdaj na predpustni veselici — vsaj jih je bilo lepo Število in grda zver bode naša, naj bo volk ali medved. Domače stvari. — (Čitalnica Ljubljanska) priredi v nedeljo 19. t. m. v prostorih restavracije besedo. Pri tej svirala bode vojaška godba domačega peš-polka in sodelaval čitalniški pevski zbor. K besedi vabljeni bodo društveniki. Tudi nečlanom dovoljen bode vstop proti malej vstopnici. Nadrobni program tej veselici priobčimo prihodniič. — (Gg. pevcem!) Danes zvečer pevska vaja. — (Pozor!) Jutri, t. j. 15. t. m.t je v Kranji dijaška veselica, katere čisti dobodek namenjfn je „Narodnemu domu" v Ljubljani. Ker je program zanimljiv in namen blag, opozarjamo vse na to veselico. — (V Šiško!) Prihodnjo nedeljo zaključi se kegljanje na dobitke v korist Šišenske pevske blagajnice s pevskim večerom. Kdor želi udeležiti se kegljanja in položiti svoj prispevek za pevske potrebe, ali kdor želi pridobiti si par cekinov, naj porabi kratke dneve, ter počasti dobro gostilno pri Čadeži v Spodnjej Šiški. — (Čebelarski somenj) na Igu na sv. Lorenca dau je bil prav dobro obiskan. Čebelorejci so imeli mnogo panjev na prodaj. Tudi kupcev je bilo mnogo, posebno iz drugih dežel. Cena je bila za par boljših panjev 3 gld. 70 kr. Tudi ljubljanski čebelarji in iz okolice so bili jako številno zastopani, pa neso zaradi visokih cen ničesa kupili. Jutri je na Igu drugi somenj za čebele. — (Zgradba cerkve v Bohinjske j Bistrici), katero je prevzel g. Faleschini iz Ljubljane, hitro napreduje. V kratkem bode vee poslopje pod streho. Drugo leto bode cerkev zunaj in znotraj dogotovljena ter blagoslovljena. — (Požarna kronika.) V nedeljo 12. t. m. popoludne ob 1/34. uri pogorelo je v Velikem Trnu, Krške občine, 5 hiš s 15 gospodarskimi poslopji, vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Škode je nad 10000 gld. Zavarovan je bil samo jeden gospodar, Jožef Pire, za 1500 gld. Ogenj je nastal po G letnem otroku, ki si je pod kozolcem z žveplenkumi igral. — (V 182. štev. našega lista) objavljena obsodba popraviti je tako, da M. Spetzler ni bil obsojen na dva dni zapora, eventuelno 10 gld. globe, ampak na 10 gold. globe, eventuelno 48 ur zapora. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 14. avgusta. Cesarjevo ročno pismo, dano v Ischlu v 24. dan julija, čestita kardinalu Sclnvarzenbergu najsrčneje povodom petdesetletnice ter mu izreka ponavljaje popolno priznanje za zasluge za cerkev, javni blagor in za udanost cesarju in cesarskej hiši, želeč, da mu bodi večer življenja dolg in srečen v slavo cerkvi, v blagor državi, zagotovlja kardinalu nepremenjeno naklonjenost cesarja. Rim 13. avgusta. »Moniteur de Rome" ima telegram iz Pariza, po katerem se v pismu predsednika Grevy-ja izraža papežu popolna povzdanost in naglasa predsednika osobna sprav-Ijivost glede svobode cerkve. Vender daje predsednik Grevy razumevati, da sprva duhovščina ni imela prav a ogiblje se, podrobneje se pečati z uprašanji, v papeževem pismu stavljenimi Pariz 13. avgusta. „Tempa" objavlja osobna poročila, po katerih ustanek v Katalonije še traja. Jeden polk se je spuntal. V Urgel-u in v Figueras se še bijejo. Pariz 13. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Saigona: Parobrod s 700 vojaki, ki se stavijo admiralu Courbet-u na razpolaganje, odpluje danes v Turon. Naskok na Mue se pričakuje. Madrid 14. avgusta. Kralj imel je danes revne-j o 12000 vojakov ter bil živahno nazdravljali. Kralj odpotuje v kratkem in obišče Valadolid, Vitorio, Saragoso, Barcelono, Valen-cio, vkrca se potem na ladijo in potuje v Havre, od tam preko Pariza v Nemčijo in Avstrijo. "VABILO v izredni občni zbor telovadnega irnStra „Sokola" v četrtek dne 16. avgusta t. 1. točno ob 8. url zvečer v telovadnici c. kr. višje realke. Spored razpravam: 1. Nagovor podstaroste gosp. Srečko Nolli-ja. 2. Volitev staroste. 3. Volitev tajnikovega namestnika in jednega odbornika mesto odstopivšega gosp. May er-j a. 4. Posamični nasveti društvenikov. Častiti gospodje člani društva „Sokola" prosijo se najuljudneje, naj se blagovolijo v mnogobrojnem številu udeležiti omenjenega zborovanja. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1883. Odbor „Sokola". V eteorologično poroči I o. Dan 3L C-as opazovanju Stanje barometra v urni. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokri na v mm. s" 1 T—I 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 785*36 mm. 737-*i8 mm. 738 24 mm. + 16 2*0 + 17-3JC -4- 16' 7o C si. vzli. si. m v/.. fll. bvz. obl. obl. obl. 390 mm. dežja. bh t* (m 7. zjutnij 2. pop. B. zvečer 740-08 nun. 740 (Hinim. 741 '19 nun. + 14-2° C + 20 0" 0 + 15-3° C si. s/.h. si. jvz. si. svz. obl. d. jas. jas. 000 ram. dežja. 13. avg. 7. zjutraj 2. pop. 5». zvečer 749*84 mm. 740-16 mm. 73!)-18 mm. + 11-8°C + 22-2°C + 17-4» 0 brezv. si. vzh. brezv. megla jas. jas. 0 00 mm. dežja. 11. t. m. deževno. 12. t. m. zjutraj oblačno, pozneje se zjasnilo, svetla noč. 13. t. in. zjutraj megla" krasen dan, brez meglice; svetla noč, vzduh čist, brez sape. Srednja dnevna temperatura + 16 4°, + 165°, + 171°, za 3\t°, 3 3°, B'5* pod normalom. XDux&8tđflnQC8l< "borsBd dne 14. avgusta t. i. Papirna r^nta..........78 gld. 85 Srebrna renta .... . ZlatA renta ... .... 5u/0 inarcua rent;1........ Akcije d aro dnu banke .... Kreditno ukt Ho...... Napol. . ......... G. kr. cekini . ...... Nemško marko .... 4°/0 državno srečk«', iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1.1864. 100 gld. 4n/0 avHtr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta (i°/0...... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava rog. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obe. avfltr. 4V»70 zbiti zast. listi . Prior, oblig. Bllsabenne zapad, železnice Pri*»r. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. 78 gld. 85 ki. 79 55 99 , 80 n 93 , 50 889 . — n 298 , 75 119 , 85 i n 49 n K. n 66 n »S8 „ 85 n 120 , 50 n 170 ,, 50 - 99 „ 80 n 119 n 85 n 88 r 90 n 87 „ 85 103 „ — n 114 „ 50 n 118 „ — n 107 „ 85 n 105 „ 50 n 173 „ 50 71 Iv. GIONTINI v Ljubljani priporoča najudanejše kompozicijo V. Parme za glasovir: Milica-polka 40 kr., Pesnij venec 90 kr., Slavnostna koračnica 75 kr., zadnja uglasbena povodom Najvišje navzočnosti Nj. Veličanstva ob 600 letnici Kranjske. Vsi ti umotvori so bili izvrstno ocenjeni ih torej naj bi si je omislil vsak razumnik. (539—3) Notarski koncipijent, v vseh notarskih in pravnih zadevah popolnem izurjen, jednajstletne nepretrgane prakse, zmožen tudi v slovenskem uradovanji, želi prememho službe na Kranjskem kot notarski koncipijent. — Oglasila naj se oddajo pri administraciji tega list:.. (536—2) ki ima dobra spričevala in zna slovenski in nemški, nastopi lahko precej službo v trgovini s Npeeeri lami in želes-nlno na deželi. Adresa zve se pri administraciji „Sloven-skega Naroda". (538—3) ♦ Umetne (234—34) I zobe in zobovja J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu :brez vsakih bolečin ter opravlja plonibovanju in vse sobne operacij <> j zobozdravnik A. Paichel, | * poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. * J V želi se liiK«, 6—8 sob, s pristranskimi poslopji in poleg ležečim vrtom ali njivo (okoli orala), na Dunajskej cesti, na Poljanah ali pa v Gradišči, od meseca junuvarja ali od sv. Jnrja 1884 naprej na 10 do 12 let. — Kap nI Isključen. (543—2) Ponudbe z naznanilom ulice, hišne številke, lege, velikosti itd, naj se pošljejo: K. lljbeu-iNiliilzii, pošta Nv. Rok na Dolen jske m. I G. PICC0LI, lekarnar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, prodaja: Rudninske vode. Carlsbader Muhlbrun, 1 stekleniea . „ Sprudelaalz, 1 steklenica Franz Josef Bitterwasser, 1 steklenica ............. Friedrichshaller Bitterwasser, 1 steklenica.....•..... Criesshubl-Puohsteiner Sauerbrunn 1 steklenica.......... G-lelehenberger Conatantinquelle, 1 steklenica.......... Krondorfovski cesarjevičinje Štefanije vreleo sa bolezni želodca, pljuč in grla, 1 steklenica po . . . Maricnbader Kreutzbrunn, 1 stekle- gld. —.40. 1.—. —.26. —.35. —.30. —.25. —.24. —.35. Meerwassor-Mutterlaiig;e, za pripravo morskih kopel, 1 steklenica . . . Ofner Rak6ezyquelle, 1 steklenica . Preblauer Sauerbrunn, 1 steklenica Selters-Wasser, 1 steklenica . . . Naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. (291—5) —.40. —.22. —.20. —.28. -&.1TT01T ElSiaSp i čevljarski mojster, Židovske ulice št. 8, S naznanja častitemu p. n. občinstvu, da je prevzel pod lirmo Sedlar & Reioh ^ obstoječo £ čevljarsko delalnico -sat t na svoj račun, ter se zahvaljujte za prej tej fi riti i izkazano zaupanje iu priporoča *^ tudi novo firmo in svoje čevljarske izdelke Častitemu p. n. občinstvu. — (Jene so rff jako nižje, kakor so bile do zdaj, delo pi dobro. i Zunanja naročila t'ziT renta. &t. 1Q. |»riilieno. (508—16) Izdatelj in odgovorni urednik iVlakno. Armic. Lubtninii in tisk „Narodne tiskarne1 M4