Medij Mestne občine Ptuj, leto XV, številka 4, ISSN 1318-8550 cena 0,42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj

i


Povabila na prireditve ob 1. maju, 27. aprilu in 5. obletnici vstopa Slovenije v EU
' rs-	%
■	Pogovor s Francem Mlakarjem, ustvarjalcem na področju kulture in dobitnikom velike oljenke
■	Iva Krajnc, dramska igralka: »Zmeraj rečem, da je igra ena sama.«
20 let razstave Dobrote slovenskih
c /V v;irJ,. :: .
Sprejet zaključni račun za
_______jMjLil :L JfJm
Milil
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela 1. maju čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
MESTNA OB&NA PTUJ in Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj
v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Društvom general Maister J tuj. Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in Klubom brigadirjev MDA Ptuj
vabita na
TRADICIONALNO PRIREDITEV OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
T soboto, 25. aprila 2009, ob 10. uri pri Lackovi domačiji v Rovi vasi na Ptuju.
Slavnostni govornik bo Dejan Levanic, poslanec Državnega zbora R. Slovenije.
V kulturnem programu bodo sodelovali: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fledija Simoniča, Vokalni ansambel Mu si ca pod vodstvom Roberta Feguša in Urška Vučak, DPD Svoboda Ptuj.
Ob 11.30
bodo udeleženci prireditve v počastitev 32, obletnice delovanja Kluba brigadirjev ptuj krenili na 13. tradicionalni pohod v Kicar
PO POTEH UPORA IN PROSTOVOLJNEGA DELA,
kjer bodo praznovanje nadaljevali zli. brigadirskim praznikom.
Slavnostni govornik bo Marko Potočnik, podpredsednik Kluba brigadiijev Ptuj.
Za prijetno druženje pohodnikov bo v gasilskem domu Kicar poskrbel narodno-zabavni ansambel.
Vljudno vabljeni.
Mitja Mrgole, dr. mecL, nredsednik Združenji borccv za vnedmate
NOB PtljJ
Ur. Slcfnn Celan, župan Mestne obfine Ptuj
MESTNA OBČINA PTUJ PRVOMAJSKE PRIREDITVE 2009
frtrltk, JI), J. 2MW Prireditveni pnx«t.>r pristanišči ffrJTf .< Ptu/skUMjutru 17,44	iJtjiJt podalmv Aemkluha Ptuj
Ostednjit prostata ob I. nta/n, pnanihi Jala, s tradicionalnim kresovonjem
öijiffiiraiivprireditve. Osnov-ne organizacija Zven* swbodnth sindikatov Slovenije Ptuj, Ji P.'t Ptuj eji flrod on ki t druitvn Ptuj
ob f. obletnici vj tope Sloveni/e v Evropsko vntja Slavnostni ]favomik Aurvlm Jun, poftanee CtT^pjJtrga porla/ntnl-j ösafltMövprtrtditve. TuriMfno dr^tvo Ptuj, Srodartko ifrirffvo F!uj in Mestna fbčina Ptuj Dvijt evropske zasavt n ptujsker« "iwupunfor" Prvomajska zobu m z živo glasbo
Prlhg prvomajskega krtsa t\a Phrjtkmjtifrv
1S.W
19,»
19-3« IO.OO
2 Li»
Petit, 1.5. IIHJV £00
7.00
9.M
IUI»
ID.IS 11.00
I.VM
ivoo
14M Iii»
MÜH 100
äVEL l- MAJ S SWJHTOIH, KKKHfcACUO Vi ZABAVO
Prwmejtka twdnifa po itlrtxiH skvpnostik \fettne občine Ftuj Orgcmaator ¡rbmüevrPdt^mi orte Her Ptttj tn Mesrw občina Ptuf Rekreacijski pokod do Kance Orgmtiator: iJ^irwj Zreli vedel ZhiraliKe ljudski vrt Ptuj
Sprejemanje pnjav m pofiodmke, te teile i.'i toltioq'e tn
spust s falni od Sp Ponoroma
Zakljuitk spusta čolnov vprisianllin Ranča In pričtttk
rekreac ijrke^a in Športnega dein prireditve s fthalnim orkestrom Ptuj
Stari rtkrvacijtiUi tekačev. pohodnikov ifl katmafm
Pričelett turnirja adhajibf in pridelek vožnje J turistično ladja Čigra
Zeiključtk kolesarjenja, pohoda m teka
Rekreativne rožr.jty .t ¿nlni kajaki, runCami, jfsdmieami in motornimi
čolni
Tekmovanje v vlečenju vrvi z rancanzi Animacija nbiskovvlcev v aerobih
Zaključek turnirja v odbojki iii ■. i!h■ ife-.n_,:u1 vr.i ter pričelek zabave z
iivoflatbo
7aključei prireditve
: 7 wexj fvnlwd ni Ii ünd i 31 dveh i ¡£ . i~hj-.t. nn ürjj.iriiail: ¡.l rtuj,
(Chi pngilüi	Piq, Srainitn dmitvn Rmc» Pfui, Ttoidii w drnitn? Pfcqj,
m Iport Pfcjj in MtfHn otiin* Pmj.
2
UVODNIK
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
Ujeti v zanke lastnih misli
Misel je beseda, misel je izhod, misel je klic v stiski, misel je vse, kar nas dela to, kar v resnici smo. Smo pa tisto, kar si sami postavimo za cilj, da bomo. Pot do sebe vodi skozi turbulence, ki so velikokrat tako močne, da v njih izgubimo sebe, svojo lastno vrednost.
Življenje ni nič drugega kot skupek zgodb, ki si sledijo, zdi se, da po natančno zastavljenem redu. A nič ni vnaprej določeno, saj ima vsakdo izmed nas to moč, da lahko spreminja. Spreminja sebe. In ne drugih.
Moč, da lahko spreminjamo sebe, izhaja iz naše notranjosti. Dojemanje sebe je v prvi vrsti dojemanje tistega, kar v resnici smo, in ne tistega, kakor nas vidijo drugi. Kakršno koli pretvarjanje vedno vodi v ujetost, ko na koncu postanemo sužnji samega sebe in svojih notranjih strahov. Vsakdo med nami je doživel kaj hudega. V to sem prepričana, saj na svetu ni takšnih, ki bi jim zmeraj šlo vse kot po maslu. Četudi se včasih zdi, da ima sosed boljši avto, lepšo hišo, boljšo službo. Pa mislite, da je zaradi tega bolj srečen? Nikakor. Mene je zmeraj zanimala »vsebina«. Tisto, kar človek čuti, kar nosi v sebi, in ne tisto, kar ti polaga na pladenj pred teboj. Tisto je ponavadi zlagano, zaigrano. Večinoma tudi nehote. Ker je nepredelano, ker v sebi nosi vse tisto, kar ni dobro, kar je potrebno skriti in kar je treba potlačiti. In ravno potlačitev vodi do nezadovoljstva, do tega, da smo ljudje nesrečni, da iščemo krivdo pri drugih, ne da bi jo prej poiskali pri sebi.
Vzpostavljanje odnosov v družini, službi, krogu prijateljev je vse prej kot lahka naloga, za katero bi si, ko jo enkrat »napišeš«, lahko privoščil, da jo enostavno odvržeš. Zgraditi odnos med kakršnimi koli subjekti že je proces, ki terja nenehno delo. In to delo ni nikoli dokončano. Nihče ne premore vseh modrosti tega sveta, a vsakdo se lahko nauči, kako bo deloval, da bo zadovoljen s samim seboj in s tistimi, ki so mu blizu, kakor tudi s tistimi, s katerimi mora zgolj sodelovati po neki dolžnosti. Vsak si zasluži, da se ga obravnava s spoštovanjem.
Tisto »prtljago« iz preteklosti, ki jo nosite s seboj, postavite na smetišče zgodovine. Ne bo vam več koristila. Spremenite tok svojih misli in ga usmerite v sedanjost, saj je preteklost zgolj bleda senca, ki se bo oddaljevala tem hitreje, čim bolj se boste sami potrudili za to. Postavite si prioritete v življenju, saj bodo tako tudi vaši cilji lažje uresničljivi. Nikar pa ne lažite, ne sebi in ne drugim. Vse prepogosto se namreč zgodi, da se na koncu ujamemo v zanko lastnih laži.
Zapomnite si velja eno — zadovoljni in uspešni so tisti, ki so pomirjeni sami s seboj, ki začutijo sebe, se sprejmejo takšne, kot so. Šele takrat jih na enak način vidijo tudi drugi.
Bronja Habjanič
MISEL MESECA
RESNIČNOST
"Resničnost je vedno prijaznejša od zgodbe o njej."
SPREHOD PO VSEBINI
Ministra Karel Erjavec in Patrick Vlačič
na Ptuju	4
Še vedno odmetavajo odpadke v naravo	4
Ministrica za kulturo na Ptuju	5
Mesečne novičke o možnostih črpanja EU
sredstev	6
20 let državne razstave Dobrote
slovenskih kmetij na Ptuju	11
Intera med 100 najboljšimi v Evropi	12
Primusove vinske zgodbe	13
Dobro obiskani delavnici ZRS Bistra	13
Pogovor z glasbeno terapevtko Ano Delin	14
Franc Mlakar, dobitnik velike oljenke MO
Ptuj 2009	15
Iva Krajnc, dramska igralka: »Zmeraj
rečem, da je igra ena sama.«	17
Dobrodošli v Mestnem gledališču Ptuj	18
303. ponovitev Štefke Valentin	19
Pomladno glasbeno prebujanje	19
15 let Plesnega centra Mambo - 7. del	20
Zakladnica spominov Rozine Šebetič	20
Ženske pa pika	21
Naše mesto je prežela ljubezen	22
Svetovni kongres mladih bo leta 2010 v
Tunisu	22
Odmeven uspeh učencev OŠ Ljudski vrt
in OŠ Olge Meglič	23
Na Ptuju vseslovenski festival mladih
Turizmu pomaga lastna glava	23
Regijski kviz Mladi in kmetijstvo	24
Župani in gasilci podpisali anekse k
pogodbam	24
Kulturno-izobraževalno društvo M	25
Rdeči noski ponovno v ptujski bolnišnici	26
Na zobozdravnika 2.400 pacientov	26
40 let Oddelka za intenzivno terapijo,
nego, anestezijo in terapijo bolečin	27
Člani ptujske podružnice multiple
skleroze ostali brez prostorov?	28
Delavnice jim dajejo občutek vrednosti in
pomembnosti	29
Za varnost smo odgovorni vsi	30
Projekt Solbiopolysy - 6. okvirni program	30
Vadba za mamice z dojenčki, vadba za
nosečnice in tibetanske vaje	31
22. mednarodni pokal Ptuja v judu	32
Uspeh ptujskih nogometašev na turnirju v
Saint Cyru	32
Mladi Ptujčani priplezali do stopničk	33
Razstava Staro mesto - skrbi in
priložnosti v galeriji Magistrat	35
Naslovnica: Naložba v našo prihodnost - rekonstrukcija Potrčeve ceste Foto: Staša Cafuta
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škr-janec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica03@siol. net. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 040 218 895; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
Cykpmsf 3
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
IZ MESTNE HIŠE
Ministra Karel Erjavec in Patrick Vlačič sta se seznanila z odprtimi vprašanji projektov na Ptujskem
Zupani občin s Ptujskega so se minuli mesec v ptujski Mestni hiši sestali z ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem in ministrom za promet dr. Patric-kom Vlačičem. Govorili so o prostorskem načrtovanju, pomembnejših naložbah v cestno infrastrukturo, obeh fazah projekta varovanja vodnih virov podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju in nadaljevanju investicij na območju Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
»Ministra smo s sodelavci seznanili z našimi odprtimi vprašanji,« je po sestanku novinarjem pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan. »Na področju prostorskega planiranja je bilo največ govora o tem, kako pospešiti postopke, da bi lokalne skupnosti lahko hitro odgovarjale na izzive potencialnih investitorjev, kajti znano je, da sprememba prostorskega akta namembnosti zemljišča v Sloveniji traja od tri do pet let. Predlagali smo določene konkretne rešitve in moram reči, da sta oba ministra pokazala pripravljenost s svojimi sodelavci, da bomo na naslednjih operativnih sestankih poskušali to umestiti v zakonske in podzakonske akte, da bodo ti postopki hitreje tekli.« Z vidika investicij v prometno infrastrukturo so se dotaknili predvsem izgradnje avtoceste, tako dela Slivnica-Draženci kot tudi Draženci-Gruškovje. Največ je bilo govora o umeščanju
hitre ceste - ali bo to južna ali severna varianta. O tem je minister za okolje in prostor pojasnil: »Kar se tiče hitre ceste Ptuj-Markovci, je znan problem, kam umestiti to hitro cesto, ali po severni ali južni strani. Stroka meni, da bi morala ta hitra trasa potekati po severni strani, medtem ko lokalno okolje in vsi ostali menijo, da je primernejša rešitev južna trasa. Kot je že bilo rečeno, Natura 2000 ne more biti temeljni razlog, da ceste ne bi mogli umestiti tudi po južni strani.« Minister za promet Patrick Vlačič pojasnjuje: »Ta cesta je sicer bila umeščena v prostor pred Naturo, vendar pred njeno uvedbo ni bila objavljena v uradnem listu.«
Podpora prekategorizaciji CERO Gajke
Pri projektu celovitega varovanja vodnih virov podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju so s strani ministrstva za okolje
m
¿t anj
m \
r^B

i *
Minister Karel Erjavec, župan dr. Štefan Čelan, minister dr. Patrick Vlačič in poslanec Dejan Levanič.
in prostor dobili potrjeno, da so sredstva v rebalansu proračuna zanj zagotovljena, tako da se bodo aktivnosti nadaljevale. »Mislim, da je ta projekt nujen, saj je zlasti na vzhodnem delu Slovenije podtalnica najbolj obremenjena z raznimi nitrati, pesticidi itn.,« je dejal Erjavec.
Sredstva pa so zagotovljena tudi za izgradnjo cestne infrastrukture na relaciji Ptuj-Lenart skozi Novo vas in na relaciji Ptuj proti Murski Soboti skozi Podvince, tako da se te investicije nadaljujejo.
»Veseli me, da je minister za okolje zelo dobro in natančno pogledal našo predloženo dokumentacijo z naslovom Celovito varovanje okolja, kjer smo
dobili z njegove strani zelo pozitivno oceno. Upam si trditi, da bo CERO Gajke kot živeči projekt drugi do tretji najboljši projekt v Sloveniji,« je dejal ptujski župan. Minister za okolje in prostor podpira to prekategorizacijo, tako da bi postal center za ravnanje z odpadki v Gajkah center prvega reda. Ministra sta poudarila pomen ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja ter dobrega sodelovanja med župani in ministrstvi. V prihodnjih mesecih bodo obravnavano tematiko prečesali še po sklopih, tako da bodo hitri in kooperativni pri reševanju problemov, ki še ostajajo na naštetih področjih.
Kljub urejenemu odvozu še mnogi odpadke odmetavajo v
naravo
Majda Murko, komunalna inšpektorica
V letošnjo spomladansko akcijo Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja, ki je 4. aprila potekala na območju Mestne občine Ptuj ob dnevih voda in Zemlje, skupaj s Četrtnimi skupnostmi Breg-Turnišče (90 udeležencev), Center (50 udele-
žencev), Grajena (40 udeležencev), Jezero (30 udeležencev), Ljudski vrt (50 udeležencev), Panorama (50 udeležencev), Rogoznica (50 udeležencev) in Spuhlja (40 udeležencev), se je vključilo približno preko 400 občanov in občank. Všteta so
gasilska društva, razna športna društva, kulturna in upokojenska društva ter njihove sekcije, ribiška in lovska društva, planinsko, brodarsko društvo Ranca Ptuj, razne organizacije, javne službe, cestno in vodnogospodarsko podjetje. Javna služba Komunalno podjetje Ptuj je očistilo 5 divjih odlagališč v ČS Panorama, Ljudski vrt, Center, Rogoznica in Breg-Turnišče, 1 divje odla-
gališče pa Čisto mesto Ptuj v ČS Breg-Turnišče. Cestno podjetje Ptuj je očistilo Dražensko cesto, Puhov in dravski most, kidričev-ski gozd in druge lokacije.
Čiščenje okolja je potekalo na številnih lokacijah in površinah v naštetih četrtnih skupnostih, in sicer v bližnji okolici vsake četrtne skupnosti, ob brežinah potokov Grajena in Rogoznica, ob reki Dravi, ob parkih, poteh
4
IZ MESTNE HIŠE
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
za pešce in cestah, parkiriščih, gozdovih. Zbralo se je 70 m3 mešanih komunalnih odpadkov, kot so plastika, pločevinke, les, odpadna embalaža tetrapaka, papirja, kosovni odpadki, kar skupaj tehta 17 ton vseh zbranih odpadkov.
Zbrane odpadke je takoj po končani akciji odstranilo in odpeljalo podjetje Čisto mesto Ptuj, ki je sodelovalo z desetimi delavci in
šestimi različnimi vozili. Sodelujoče v akciji je oskrbelo z vrečkami in rokavicami.
Akcija čiščenja okolja je trajala do 22. aprila. Vanjo so se aktivno vključile tudi vse osnovne šole in vrtci, ki so in bodo poskrbeli za čistočo v svojih bližnjih okolicah.
Za obveščanje in posledično k dobri udeležbi so tako kot vsa leta tudi letos prispevali mediji in plakati. V veliki meri pa so se za
udeležbo v akciji z ustnimi sporočili oziroma povabili angažirali tudi predstavniki mestnih in primestnih četrti.
Sodelujoči v akciji smo pokazali osveščenost, spoštljivost in odgovoren odnos do narave in prispevek k dvigu kvalitete svojega okolja oziroma življenja. Mestna občina Ptuj takšne akcije še vedno potrebuje.
Uspešen delovni obisk ministrice za kulturo na Ptuju
Vsi projekti žal ne bodo realizirani - boljši časi za dvorec Turnišče
Delovnega sestanka z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom in predstavniki Mestne občine Ptuj ter lokalnih kulturnih institucij in društev sta se 14. aprila udeležila ministrica za kulturo Majda Širca ter vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino Bojan Djuric. Beseda je tekla o pomembnih temah s področja kulture in varstva kulturne dediščine, z željo, da skupaj poiščejo rešitve pri že začetih projektih in zastavijo nove izzive ter izpostavijo možnosti in priložnosti nadaljnjega razvoja.
Mateja Tomašič
Govorili so predvsem o ptujskih projektih ob bližajoči se Evropski prestolnici kulture. Ptuj, ki se je na ta projekt prijavil še s štirimi partnerskimi mesti vzhodne Slovenije, je za svoj del projekta predvidel 42 milijonov evrov. Država ta projekt sicer podpira, a ministrica meni, da je ta vsota previsoko postavljen cilj. Država se je zavezala, da bo podprla programske stroške v višini 40 %. Ministrica je svetovala, naj se Ptuj osredotoči predvsem na pripravo vsebinskih projektov. Za svoje projekte pa se bo Ptuj moral boriti tudi z Mariborom, ki je po mnenju Širčeve zelo ambiciozen partner pri EPK. Ministrica je še poudarila, da vsi projekti ne bodo mogli biti realizirani že leta 2012, saj so ocenjeni na 400 milijonov evrov.
Kaj se seli v objekt številka dve?
Lokalna skupnost se mora ukvarjati tudi s selitvijo zgodovinskega arhiva, ki ga država namerava preseliti v prostore nekdanje vojašnice na Ptuju, in sicer v objekt številka 2. Ministrstvo je za pripravo dokumentacije in adaptacijo z na-
Foto: Aleš Šprah
menom, da objekt uporabljata Zgodovinski arhiv Ptuj in ptujska izpostava Zavoda za spomeniško varstvo, porabilo že 263 tisoč evrov. Ministrstvo je že planiralo 1,3 milijona evrov za zaključek projekta v naslednjem letu. Dr. Štefan Čelan je podal idejo, da bi Zgodovinskemu arhivu Ptuj namesto zgradbe številka 2 v nekdanji ptujski vojašnici uredili prostor na lokaciji sedanje OŠ dr. Ljudevita Pivka. V ta objekt pa bi preselili Regijsko višje in visokošolsko središče Revivis, Glasbeno šolo Karol Pahor in Ljudsko univerzo. Kdo bo na koncu v katerih prostorih, se bosta ministrstvo in MO Ptuj še dogovorili.
Težav pa ne manjka tudi na področju arheologije. Arheološka dediščina namreč za lokalno skupnost ni le priložnost, temveč tudi razvojna ovira. Samo pri izgradnji telovadnice pri OŠ Ljudski vrt bodo arheološka izkopavanja MO Ptuj kot investitorja stala 240 tisoč evrov. Potem so tu še arheološka izkopavanja za vrtec na Osojnikovi cesti, OŠ dr. Ljudevita Pivka in Stara steklarska delavnica. Ministrica je dejala, da se za Ptuj uporabljajo
Ptujski župan je ministrici za kulturo podaril protokolarni kelih.
pravila varovanja arheološke dediščine kot v vseh slovenskih mestih, ki ležijo na območjih antičnih ostalin.
Muzej, grajski grič in grajska konjušnica
Pri projektu preselitve Orfeje-vega spomenika v muzej in postavitve njegove replike stroka še ni podala dodatne analize. O obnovi spomenika je ministrica predlagala, naj najprej obnovijo dominikanski samostan in nato spomenik namestijo v njegovo notranjost, odlitek pa postavijo na njegovem sedanjem mestu. Potekajo pa že pogovori z lastniki zemljišč na Hajdini o odkupu zemljišč, kjer je 3. mitrej. Slišali smo lahko tudi, da ostajajo odprta vprašanja v Pokrajinskem muzeju in s tem povezanim upravljanjem z grajskim gričem, ki je še zmeraj v lasti države, za njegovo ureditev pa stroške nosi kar Pokrajinski muzej Ptuj.
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je
predlagal, naj ministrstvo muzej z odločbo pooblasti, da upravlja celotni grajski grič in da se dogovorijo, kdo mora kaj financirati. Prav tako še ni ocenjena vrednost objektov, ki so v državni lasti, kar onemogoča pridobivanja evropskih sredstev. Nerešeno je tudi vprašanje financiranja treh zaposlenih iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ministrstvo dodatnih zaposlitev namreč ne bo financiralo.
Spregovorili so tudi o grajski konjušnici, ki je v tretji gradbeni fazi. Država bi sicer obnovo že morala končati in poiskati najemnika, zdaj pa je Aleš Arih predlagal, da bi skupaj z občino poiskali primernega najemnika za prostore, kjer naj bi ponovno zaživela grajska restavracija.
Boljši časi pa se obetajo dvorcu Turnišče, kjer je zaključen dena-cionalizacijski postopek, tako da mora zdaj ministrstvo za kulturo dvorec sprejeti v upravljanje, nato pa lahko država pove, kakšni so njeni nadaljnji nameni.
0hw
'rym/f
5
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
IZ MESTNE HIŠE
Mesečne novičke o možnostih črpanja EU sredstev
Predstavljamo vam dva razpisa, preko katerih je možno pridobiti sredstva iz evropskih skladov. Prvi je Javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 - SMER, drugi pa je Javni razpis za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO na nacionalni ravni v okviru prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga, Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 za leti 2009 in 2010.
ZRS Bistra Ptuj
delovanja oziroma je njihovo delovanje omejeno na določeno ciljno skupino (npr. otroci, starejši ipd.) in izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji. Najnižja vrednost zaprošenih sredstev za sofinanciranje projektov je 80.000,00 €, najvišja pa 160.000,00 €.
Rok za oddajo vlog je 8. maj 2009, do 13. ure. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Ministrstva za
javno upravo: http://www.mju. gov.si/si/za_nevladne_organi-zacije/razpisi_iz_strukturnih_ skladov/.
Dodatne informacije lahko dobite tudi na naslovu: Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Slovenski trg 6.
www.bistra.si bistra@bistra.si
Sredstva za Javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 - SMER (Small and Medium sized Enterprises and Research) dodeljuje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje raziskovalno razvojne dejavnosti za izvedbo tehnološko razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij (MSP), usmerjenih v ustvarjanje novih ali izboljšavo že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procesov in storitev, ki s pridobivanjem oziroma uvajanjem novih znanj razvijajo nove oziroma izboljšujejo obstoječe tehnološke značilnosti proizvodov in/ali proizvodnje. Iz sofinanciranja je izključena proizvodnja razvitih proizvodov ter uvajanje procesov in storitev.
Na razpis se lahko prijavijo mala in srednje velika podjetja in samostojni podjetniki posamezniki, ki zadostujejo pogojem, navedenim v razpisni dokumentaciji.
Prijavitelji bodo vloge lahko oddali v dveh rokih. Prvi rok je 8. 5. 2009, do 12. ure, drugi rok pa je 22. 6. 2009. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: http://www.mvzt. gov.si/si/javni_razpisi/.
Javni razpis za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO (nevladnih organizacij) izvaja Ministrstvo za javno upravo.
Predmet javnega razpisa je
sofinanciranje projektov vsebinskih mrež nevladnih organizacij, ki delujejo na naslednjih področjih: sociala, okolje, zdravje, kultura, šport in rekreacija, izobraževanje in usposabljanje, raziskovanje in znanost, človekove pravice in zagovorništvo, mednarodno razvojno sodelovanje, podpora prostovoljstvu. Sofinancirani bodo projekti, ki bodo predvideli izvajanje naslednjih dejavnosti:
a.	informiranje, mreženje, sodelovanje ter povezovanje nevladnih organizacij iz istega vsebinskega področja;
b.	zagotavljanje usposabljanj - izobraževanj za člane mreže ter nevladne organizacije, ki delujejo na istih vsebinskih področjih;
c.	krepitev civilnega dialoga na nacionalni in/ali EU ravni ter vzpostavljanj e podpornega okolja za prenos javnih nalog in pooblastil v izvajanje nevladnim organizacijam;
d.	promocija vsebinskega področja, javnih politik, programov ter skupnih aktivnosti vsebinske NVO mreže z namenom ozaveščanja širše ter posebnih javnosti/ciljnih skupin (mediji, gospodarstvo, javna uprava) o ključnih razvojnih vprašanjih ter vlogi in pomenu NVO;
e.	usposabljanje in izobraževanje za zaposlene in prostovoljce prijavitelja z namenom večje usposobljenosti za izvajanje splošno koristnih nalog NVO.
Upravičeni prijavitelji so nevladne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki povezujejo nevladne organizacije z določenega vsebinskega področja
Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03 in 9/04) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata
R A Z P I S
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj, imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj, zlate plakete Mestne občine Ptuj in plakete Mestne občine
Ptuj
1.	Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje:
-	imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov;
-	zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja.
2.	Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje - plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja.
3.	Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
4.	Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe.
5.	Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 31. maja 2009.
6.	Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj.
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
6
MESTNI SVET / OBVESTILA
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
Sprejet zaključni račun za minulo leto, delovna uspešnost
ravnateljem javnih zavodov
27. redna seja z obsežnim dnevni redom, s kar 25 točkami, je potekala 20. aprila
Milena Turk
Zaključni račun za leto 2008
V aprilu so svetniki na redni seji najprej brez daljših razprav potrdili zaključni račun proračuna MO Ptuj. Prejemki so visoki 29.301.247 EUR, izdatki pa 28.149.323 EUR. Presežek sredstev v višini 3.994.790 EUR se bo porabil za financiranje izdatkov proračuna v letošnjem letu. Lanski proračun je bil sprejet že v januarju 2007, in sicer tedaj v višini 26.112.907 EUR. Nato je bil spremenjen; prvič z rebalansom v januarju 2008 zaradi vključitve novih projektov na podlagi pridobljenih republiških sredstev in spremembe dinamike na projektu celovito varovanje vodnih virov - podtalnice ter drugič z rebalansom v septembru 2008 zaradi sprememb tekom leta tako na strani prejemkov kot tudi izdatkov.
Tako se je na koncu proračun zvišal na 36.413.723,70 EUR.
Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč
Potrdili so Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v MO Ptuj in na predlog Lidije Majnik (LDS) ter Janeza Rožmarina (N.Si) naložili občinski upravi še obvezo za pripravo natančnega ter-minskega plana investicij na pokopališčih. Na območju MO Ptuj imamo dve pokopališči: mestno pokopališče na Dornavski c. 23 in staro rogozniško pokopališče. Z odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč. Ta dejavnost je izbirna lokalna gospodarska javna služba in jo na podlagi koncesije izvaja koncesionar - upravljavec. V odloku so natančno opredeljeni pokopališki red, način in čas pokopa, zvrsti grobov, ureditev grobov, vzdrževanje reda, čistoče in miru, pogrebne svečanosti,
ureditev pokopališča, oddajanje prostorov za grobove v najem in pravice ter dolžnosti upravljavca in uporabnikov.
Delovna uspešnost ravnateljev in direktorjev javnih zavodov
Svetniki so odločali tudi o delovni uspešnosti ravnateljev in direktorjev v javnih zavodih za minulo leto. Predlagano je bilo, da naj bi odločali o vseh 14 predlogih naenkrat, vendar pa je svetnik Miroslav Letonja (SNS) izpostavil aktualno problematiko - gospodarsko recesijo, odpuščanje delavcev, krčenje plač in predvsem vprašanje (ne)upravi-čenosti izplačila delovne uspešnosti zdaj že bivši ravnateljici OŠ Breg zaradi znanih napak pri finančnem poslovanju na tej šoli. Peter Pribožič (N.Si) je pripomnil, da bi se moral mestni svet bolj posvetiti poročilom javnih zavodov, ko jih dobi v obravnavo, potem pri odločanju o delovni uspešnosti posameznih ravnateljev ne bi bilo toliko di-
lem. Kot smo slišali prisotni na seji, so (bili) na Ptuju tudi taki direktorji javnih zavodov, ki so se tej delovni uspešnosti sami odrekli, kot denimo v Centru interesnih dejavnosti in ZRS Bistra. Na predlog Metke Ju-rešič (SDS) so nato glasovali o delovni uspešnosti vsakega ravnatelja posebej. Vsem, razen nekdanji v. d. ravnateljici OŠ Breg Dariji Radičevič, so svetniki podali soglasja k izplačilu delovne uspešnosti. Direktorjem oz. ravnateljem, ki izpolnjujejo vse pogoje po merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti, se je lahko doslej ta izplačala največ v višini dveh osnovnih mesečnih plač, vendar je mestni svet upošteval dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer v času 2009-2010, kjer je zapisano, da se lahko zdaj direktorjem, ki se jim redna delovna uspešnost izplačuje v enkratnem znesku, izplača le 4/12 letnega zneska, do katerega bi bili sicer upravičeni.
Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) in v skladu z Odlokom o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik MO Ptuj, št. 1/97 in 1/98) je Uredništvo Ptujčana na 91. seji, dne 14. aprila 2009, določilo
PRAVILA
o predstavitvi kandidatov, političnih strank in njihovih programov v mediju Ptujčan v volilni kampanji
2009
1.	člen
Vsakemu organizatorju volilne kampanje, ki s svojimi kandidati kandidira na volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament v letu 2009, je za predvolilno kampanjo v Ptujčanu na voljo ena četrtina strani časopisa.
2.	člen
Vsak organizator volilne kampanje, ki s svojimi kandidati kandidira na volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament v letu 2009, si lahko pridobi dodatni prostor v mediju Ptujčan na osnovi cenika oglasov, ki velja za oglaševanje v mediju, vendar največ v obsegu
ene polovice strani medija. Oglaševanje na ovojnici Ptujčana ni predvideno.
3.	člen
Zadnji rok za naročilo objave oglasa in oddajo oblikovanega oglasa je 15. 5. 2009. Osnova za objavo oglasa je originalna naročilnica, ki mora biti pravilno izpolnjena, dostavljena ali poslana skupaj z oglasom na sedež uredništva medija Ptujčan, Mestni trg 1, Ptuj 2250, ali na sedež agencije Lotos, d. o. o., Kerenčičev trg 8, 2270 Ormož. Oglas mora biti označen z navedbo naročnika. Pogoji za objavo oglasov so: oglasi morajo biti v formatih PDF ali CDR. Vse pisave morajo biti v krivuljah, vse bitne in vektorske slike v CMYK.
4.	člen
Uredništvo Ptujčana si pridružuje pravico do razporeditve oglasov in manjše korekcije pri oblikovanju objav v soglasju z naročnikom. Kontakti za oddajo oglasov za organizatorje volilne kampanje so: na sedežu Uredništva Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj, tel. št. 02 748 29 20, in na sedežu Agencije Lotos, d. o. o., Kerenčičev trg 8, 2270 Ormož, 02 741 71 20, 040 218 895.
Uredništvo Ptujčana
Cykpmsf 7
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Pobuda Žige Simoniča: MO Ptuj naj prouči možnost, da vsakemu pobratenemu mestu podari kurentov lik v naravni velikosti (kot je npr. kurent v Mobitelovem centru na Ptuju) in da bi kurentov lik izdelovali v obliki otroške plišaste igrače. Odgovor: O podaritvi kuren-tovega lika v naravni velikosti vsakemu pobratenemu mestu bomo razmislili ob pripravi koncepta za prireditev ob 50-letnici kurentovanja. Potrebno bo tudi zagotoviti sredstva, saj je okvirna cena za kurentov lik v naravni velikosti cca 1.100 EUR neto. Izdelava kurenta v obliki otroške plišaste igračke se nam ne zdi najbolj primerna. Kurentov lik kot etnografski lik se izdeluje v obliki spominka, pri izdelavi kurenta v obliki otroške plišaste igrače pa lahko pride do izrabe lika.
Klavdija Petek
Pobudi Albina Piška:
1.	Občina naj nemudoma pozove državo - lastnika in tudi uporabnika griča Panorama, da takoj sanira in uredi ograjo in njeno zaraščenost.
Odgovor: V zvezi s predlaganim bo Mestna občina Ptuj pozvala Republiko Slovenijo, zanjo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da nemudoma pristopi k sanaciji navedenega.
Nina Majcen Ogrizek
2.	Na Dravi pri mostu za pešce se naj ponovno namesti vodomet.
Odgovor: Pobudo bomo posredovali na Komunalno podjetje Ptuj, d. d., ki je lastnik vodometa.
Zdenka Matjašič
Pobuda Silve Fartek: Občani širšega območja MČ Breg-Turnišče pozivamo MO Ptuj, naj pristopi k sofinanciranju investicijskih projektov na haj-dinskem pokopališču, da bodo grobnine poenotene za vse najemnike grobov.
Odgovor: MO Ptuj v svojem proračunu za leti 2009 in 2010 nima planiranih sredstev za izvajanje investicijskih projektov na hajdinskem pokopališču. Preverili bomo pravno podlago za morebitna vlaganja na hajdinsko pokopališče in v kolikor bo to možno, bomo predlog upoštevali pri pripravi predlogov proračunov v naslednjih letih.
Zdenka Matjašič
Pobuda Vlada Čuša: Ptujsko mestno jedro je naš razvojni adut.
Odgovor: MO Ptuj je v letih od 2006 do 2008 izvedla projekt ADHOC, ki je bil financiran iz evropskih sredstev skozi program INTEREG III B. Namen projekta je bila priprava, vzpostavitev in vpeljava inovativnih pristopov za trajno oživljanje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti. MO Ptuj je k projektu pristopila ravno zaradi zavedanja o nastalem položaju in velike odgovornosti lokalne skupnosti do lastne materialne kulturne dediščine, ki je v veliki meri skoncentrirana v ptujskem mestnem središču in v njegovi neposredni okolici. V sklopu projekta sta nastala interdisciplinarna analiza ptujskega mestnega središča in strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča. MO Ptuj namerava skozi izdelan projekt izoblikovati sistem ukrepov in ga vključiti v lastne planske akte ter druge dokumente, s katerim bi dosegla, da bo ptujsko mestno jedro funkcioniralo kot prvovrstna mestna bivalna površina in kot učinkovito mestno središče.
Asja Stropnik
Pobuda Marjana Kolariča:
Do naslednje seje sveta se naj poda odgovor, kolikšna je na Ptuju cena okoljske dajatve, saj je vendar razlika, če je okoljska dajatev 0,0569 ali 0,0635 evra.
Odgovor: Okoljska dajatev (nekoč taksa za obremenjevanje voda) je davek, ki ga je uvedla
država z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, in sicer za vse uporabnike čiste vode, ki jo onesnažujejo. Komunalno podjetje Ptuj, d. d., je na podlagi Uredbe dolžno okoljsko dajatev zaračunavati, izterjevati in jo v rednih obrokih nakazovati v proračune občin (v vsako občino za območje znotraj posamezne občine). Logika okoljske dajatve je, da je zaračunan znesek višji za tiste, ki vodo bolj onesnažujejo. Zato so zaračunane vrednosti na posameznih področjih različne, glede na to, kako je urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih vod. V MO Ptuj zaračunavamo naslednje vrednosti:
•	objekti, priključeni na javno kanalizacijo, povezano s CČN Ptuj: 0,0569 EUR/m3 (plačujejo tudi ceno kanalščine in čiščenja odplak);
•	objekti, priključeni na kanalizacijo, ki ni povezana z nobeno čistilno napravo: 0,5467 EUR/m3 (plačujejo tudi ceno kanalščine);
•	objekti, ki niso priključeni na javni sistem kanalizacije (greznice): 0,5811 EUR/m3;
•	objekti, ki so navezani na lastne manjše ČN (z ustreznim certifikatom proizvajalca naprave), ki niso sestavni del javne kanalizacije: 0,0713 EUR/m3.
Večjim onesnaževalcem s tehnološkimi odpadnimi vodami okoljsko dajatev določi in zaračunava neposredno Ministrstvo za okolje in prostor in ne Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Marijana Nikšič Zorko, Jernej Šoemen
Pobuda Janeza Rožmarina:
Ugotovi se naj, na kakšen način bi bilo možno narediti JR na Poljski cesti, od hišnih št. 8 in 9, ki je popolnoma v temi. Odgovor: Glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81, z dne 7. 9. 2007), ki govori o varstvu narave pred škodljivim delovanjem svetlob-
nega onesnaževanja, torej tudi o javni razsvetljavi, katere delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti 0 % oz. ne sme presegati 5 %, pripravlja Lokalna energetska agencija - LEA energetski pregled javne razsvetljave. Na osnovi te je potrebno pripraviti načrt in predviden plan zamenjave svetil, ki mora biti zaključen do leta 2016. Na Poljski cesti je potrebna zamenjava kompletne javne razsvetljave (stebri in svetila). Glede na vrstni red zamenjav po posameznih ulicah bo vključena tudi javna razsvetljava celotne Poljske ceste.
Marijana Nikšič Zorko
Vprašanje Mirana Meška: Ali se bo tudi v letošnjem letu na mestnem svetu obravnavalo poročilo o izvedbi letošnjega kurentovanja?
Odgovor: Poročilo o izvedbi projekta Kurentovanje na Ptuju 2009 se pripravlja in bo v maju dano na sejo mestnega sveta. Po končani prireditvi je najprej potrebno zbrati podatke za vsa izplačila in narediti seznam vseh stroškov ter prejeti vsa dona-torska in sponzorska sredstva, da so lahko podatki v poročilu realni in natančni.
Klavdija Petek
Vprašanje Konrada Rižner-ja: Kje bo Surovina Maribor izvajala svojo dejavnost z ravnanjem odpadkov? Ker je vedno več informacij, da je Surovina Maribor dopolnila svojo dejavnost z ravnanjem in odlaganjem odpadkov, nas zanima, kje bo to dejavnost izvajala. Pa tudi krajani Spuhlje sprašujejo, kaj se v tej zadevi dogaja. Zato želijo pisni odgovor o namenih Mestne občine Ptuj in Surovine Maribor, kot lastnika parcele Bolcar.
Odgovor: Glede statusa zemljišč, ki jih je družba Surovina, d. d., Maribor odkupila od zakoncev Bolcar, pojasnjujemo, da MO Ptuj vodi ustrezne postopke,
8
MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
da lastništvo na zemljiščih, ki jih je družba Surovina, d. d., Maribor odkupila od zakoncev Bolcar, preide na Mestno občino Ptuj. Zoper bivše lastnike zemljišč, zakonca Bolcar, je pred upravno enoto uveden postopek razlastitve, vendar je v vmesnem
času zemljiškoknjižno lastništvo na podlagi prodajne pogodbe prešlo na družbo Surovina, d. d., Maribor, s tem pa je bilo potrebno določene faze že izvedenega razlastitvenega postopka ponoviti. Razlastitveni postopek se nadaljuje zoper družbo Surovina, d.
d., kot razlastitveno zavezanko. Poleg razlastitvenega postopka je MO Ptuj na Okrajnem sodišču na Ptuju vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pravnega posla prodaje, sklenjenega med zakoncema Bolcar in družbo Surovina, d. d., Maribor, saj je ta sklenjena
v nasprotju z veljavno zakonodajo. V primeru, da sodišče ničnost ugotovi, se posledice pravnega posla odpravijo, razlastitvena zavezanca pa postaneta ponovno zakonca Bolcar.
Alen Hodnik
ZelerM
Je ptujsko mestno jedro naša zapravljena priložnost?

ZELENI PTUJA IN SVETNIŠKA SKUPINA
Ptujsko mestno jedro naj bi predstavljalo kulturni, turistični, poslovni, prireditveni in upravni center našega mesta ter tudi priložnost za reševanje stanovanjske problematike mladih družin. Žal lahko ugotovimo, da imamo nekaj novih fasad, vendar mesto nima vsebine. Dejansko umira in presenečeni smo, da to najodgovornejših, ki so na zadnjih volitvah dobili tudi mandat ter odgovornost za razvoj mesta, ne skrbi. V mestu imamo nekaj odličnih kulturnih ustanov, ki bi po funkciji tudi lahko pripomogle k oživljanju mestnega jedra, pa jim v regijskem in državnem okviru vladajoča »tiha« mestna koalicija LDS in SDS nista omogočili polnega razvoja.
Tudi gospodarska politika MO Ptuj je bila v zadnjih letih zgrešena, ko gre za mestno jedro. Odpiranje preštevilnih trgovskih centrov na obrobju mesta je dobesedno izpraznilo mestno jedro. Po številu kvadratnih metrov prodajnih površin na prebivalca smo na tretjem mestu v Sloveniji! Korist od tega ima mogoče kakšen prekupčevalec z zemljišči, mestno jedro pa smo tako osiromašili za številne vsebine.
Obrtniki in podjetniki so zaradi takšne politike utrpeli finančno škodo, veliko jih je dejavnost preselilo ali so jo celo zaprli. Ob gospodarski recesiji pa je MO Ptuj na predlog župana v lanskem letu najemnine celo dvignila za skoraj 50 odstotkov. Ali se mestna občina tako zlahka odreka več kot 150 delovnim mestom?
Zeleni Ptuja pričakujemo, da bosta župan in Mestni svet MO Ptuj iz številnih dobro plačanih projektov izluščila nekaj nujnih ukrepov, ki bodo v takojšnji funkciji oživljanja našega mestnega jedra. Zato smo predlagali, da se na naslednji seji mestni svet seznani s problematiko mestnega jedra, pri čemer predlagamo tudi znižanje najemnin.
Verjamemo, da je skupna želja vseh Ptujčanov, da bi bila življenje in urejenost starega mestnega jedra vsem nam v ponos. V tem primeru to ne bo le zaščitni znak mestne občine, temveč tudi naš skupni razvojni adut.
Zeleni Ptuja
DZ ni podprl interpelacije zoper Katarino Kresal in EU volitve
m i nc
Poslanci so zavrnili interpelacijo zoper delo ministrice za notranje zadeve Katarino Kresal. Mnistrica je 3 S i	pred koncem razprave v DZ ponovno zavrnila očitke predlagateljev interpelacije. Nasprotovanje interpelaciji
oz. podporo ministrici pa so napovedale vse koalicijske poslanske skupine. Po mnenju LDS gre pri ravnanju ministrice Kresalove za izvrševanje ustavne odločbe in za pravno državo, pri interpelaciji pa za politični konstrukt, s katerim podpisniki dokazujejo, da niso sposobni priznati napake in popraviti krivice. Odzivi iz koalicije pa so bili, da pomeni interpelacija zoper ministrico Katarino Kresal napad na pravno državo in njeno ustavno ureditev ter sramoto za opozicijo, in da je dežela, kjer kršitelji zakonov postajajo branilci pravne države, čudna.
V Ljubljani se je na slavnostni seji ob 15. obletnici nastanka Liberalne demokracije Slovenije sestal Svet stranke. Članice in člani sveta so potrdili tudi listo kandidatov LDS na volitvah v evropski parlament. Kandidati in kandidatke na listi LDS za volitve v evropski parlament so: Jelko Kacin, Mirjam Muženič, dr. Slavko Ziherl, mag. Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, mag. Darja Mohorič in Aleš Gulič.
Predsednica Katarina Kresal je ob koncu slavnostne seje zaslužnim članom in članicam stranke, ki so s svojim dolgoletnim delom še posebej prispevali k ugledu in uspehu stranke, podelila priznanja LDS za posebne zasluge in uspešno delo v stranki. Med prejemniki priznanj za posebne zasluge je bil tudi nekdanji član LDS Rudolf Moge, ki je ob zahvali za prijeto priznanje povedal, da je še vedno ponosen na svoje dolgoletno članstvo v LDS. »Z mojim odhodom je stranka izgubila enega člana, pridobila pa je zvestega fana,« je poudaril Moge.
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ter ob 1. in 2. maju, prazniku dela.
Saša Lončar,
predsednik MO MLD Ptuj
Lidija Majnik,
predsednica MO LDS Ptuj
itrarka mlad i h Slovenije
27. april, dan upora proti okupatorju, naj bo danes dan spomina in opomina na dogodke, ki nas spomnijo, da je sožitje med ljudmi največja vrednota.
Ob 1. maju, prazniku dela in delavcev, vsem iskreno voščimo prijetne in zaslužene praznike. V dneh, ko naše okolje, tako kot ves svet, prežema gospodarska recesija, naj bo ta dan tudi jasno izražena volja po pravičnem in enakopravnem deležu dobička za vse deležnike v procesu ustvarjanja vsake družbe
Mestni odbor SMS Ptuj
0hw
'rym/f
9
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Praznik dela
Socialni demokrati smo pred velikonočnimi prazniki potrdili kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Nosilec liste je Zoran Thaler, sledijo mu mag. Tanja Fajon, dr. Andrej Horvat, mag. Mojca Kleva, dr. Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič. Borut Pahor, predsednik stranke, je dejal, da je lista dobra in da bo stranko dobro zastopala na volitvah.
Novoizvoljena vodstva občinskih organizacij SD na območju nekdanje občine Ptuj se bodo udeležila pohoda po poteh Lackove čete in praznovanj ob 1. maju, prazniku dela. Ker je to leto še toliko bolj pomembno, da ohranimo delavske pravice in se spomnimo vseh, ki so bili bitke za našo svobodo, vas vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu. Občankam in občanom ob tej priložnosti čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
SD Ptuj
SDS pred 9. kongresom
Janez Janša: »20 let slovenske pomladi je 20 let zgoščenega časa, ki je vsrkaval vase energije deset in stotisočev in iz njihovih sanj, trpljenja in naporov ustvaril to, kar je danes Slovenija.« V MO SDS Ptuj smo 20 let slovenske pomladi počastili tudi tako, da so mladi SDM Ptuj skupaj s svetniki in poslancem v DZ Brankom Mariničem razdelili nešteto semen modrih aster ter tako občanke in občane Ptuja opozorili na »praznično pomlad«. Ženski odbor SDS Ptuj je dobil novo vodstvo.
Vse aktivnosti MO SDS Ptuj pa so usmerjene k majskemu 9. kongresu SDS, ki bo izjemna priložnost, da slovenski javnosti in vladi še enkrat pojasnimo naše videnje prihodnosti in izhoda iz krize. Slovenija je ponovno pred velikimi izzivi. V ta namen smo izvedli tudi javno tribuno Dan za prihodnost.
Želimo vam prijetno praznovanje 1. maja - mednarodnega praznika dela.
Mestni odbor SDS Ptuj
N.Si
Pred nami so zahtevne naloge
Nova Slovenija
KrUtrm(MM* itnmtn
Mestni odbor Nove Slovenije Ptuj je po letni volilni konferenci 23. marca potrdil novi odbor, ki ga bo še naprej vodil predsednik Janez Rožmarin s podpredsednikom Petrom Pribožičem in ostalimi člani, ki so v večini znani, in z nekaj novimi, kot so: Cvetka Pintar, Silvo Kmet, Emil Tomašič, Ivan Jurkovič, Franc Samojlenko, Marija Kušar, Jakob Emeršič, Elizabeta Senčar, Andrej Erbus in Marjan Hrenko.
Z novim odborom in vsem članstvom si bomo še naprej prizadevali za boljši razvoj lokalne skupnosti in podpirali vse projekte, ki prinašajo napredek. Prva naloga, ki nas zdaj čaka, je, da se aktivno vključimo v zbiranje podpisov, da bo stranka lahko svoje vidne člane uvrstila na volitve za Evropski parlament. Stojnico bomo imeli pred Upravno enoto Ptuj, v dneh od 22. do 24. aprila. Dajte nam podporo, da ponovimo uspeh prejšnjih evropskih volitev.
Mestni odbor tudi čestita vsem občankam in občanom ob prazniku dneva upora proti okupatorju in ob 1. maju, prazniku dela.
Mestni odbor N.Si Ptuj
Stranka DeSUS na poti v Evropski parlament
DeSUS
Izvršni odbor stranke DeSUS je svetu stranke predlagal, da bi na junijskih volitvah v Evropski parlament stranka DeSUS nastopila samostojno, nosilec liste pa bi bil predsednik stranke Karl Erjavec. Odločitev je bila sprejeta po polemični in tehtni razpravi in prav zaradi tega, ker je stranka na državnozborskih volitvah v preteklem letu dosegla odličen rezultat.
Prav tako smo ugotovili, da v Evropskem parlamentu ni prepoznavne skupine poslancev, ki bi posebej zastopala interese upokojencev. V vseh članicah EU se delež starejših prebivalcev povečuje in prav je, da se njihov glas sliši tudi v Evropskem parlamentu, saj že sedaj posamezni birokrati vztrajno opozarjajo na nujnost reforme našega pokojninskega sistema. Naši novoizvoljeni poslanci jim bodo lahko obrazložili, da je naš pokojninski sistem dober in daje dobre rezultate ter ga ni potrebno spreminjati.
Območni odbor stranke DeSUS Ptuj se pripravlja na 7. kongres stranke, ki bo 15. maja v Ljubljani. Največ pozornosti so namenili osnutku prenovljenega programa stranke. Iz področja pokrajine Ptuj-Ormož nastopa na kongresu 8 delegatov.
Vodstvo stranke DeSUS se je pred kratkim na Ptuju sestalo tudi s predsednikom stranke Karlom Erjavcem, ko se je ta na Ptuju kot minister za okolje udeležil okrogle mize.
Albin Pišek,
predsednik svetniške skupine DeSUS pri Mestnem svetu MO Ptuj
10 sffyrff/t
KMETIJSTVO
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
20 let državne razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju
V letu 2009 bomo praznovali 20 let organiziranja razstav Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju v mino-ritskem samostanu. Pobudo za organizacijo prve razstave Dobrote slovenskih kmetij je junija 1990 dalo Turistično društvo Ptuj.
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora
% dobroti:
K sodelovanju so pristopile tedanja Občina Ptuj in Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, Kmetijska svetovalna služba Ptuj, ki je od začetka glavni motor organizacije. Organizatorje prvih razstav je vodila želja, da se na Ptuju s prireditvijo spodbudi povezava med turizmom in kmetijstvom. Kmetijska svetovalna služba Slovenije je z organizacijo razstav na Ptuju vzpodbudila razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah širom po Sloveniji.
Kronologija razstav
Že na prvi razstavi je bilo organizirano ocenjevanje krušnih, mlečnih in mesnih izdelkov. Cilj ocenjevanja je bil zvišati kvaliteto dobrot iz slovenskih kmetij, ki je po 20 letih zagotovo na visokem nivoju. Na prvi razstavi je bilo ocenjenih in pozneje razstavljenih 97 dobrot. Z leti se je število sodelujočih kmetij s svojimi dobrotami na ocenjevanjih večalo. Že od vsega začetka so sodelovale kmetije iz Slovenije in zamejstva, kar je ena od posebnosti ptujske razstave. Leta 1997 so bila v ocenjevanja vključena domača žganja, kisi in olja ter leta 1998 vino in suho sadje. Leta 2002 so bili v okviru razstave v ocenjevanja vključeni sokovi in sadna vina, leta 2003 marmelade, v letu 2004 pa še kompoti in konzervirane vrtnine. V sklopu razstave se je v letih od 2002 do 2004 ocenjevala tudi tržna vrednost embalaže. Primerna embalaža igra namreč pomembno vlogo pri uspešnosti prodaje dobrot s kmetij. Na razstavi je bilo leta 2006 ocenjenih že 996 izdelkov, leta 2007 skupaj 1034 izdelkov in v letu 2008 kar 1066 izdelkov iz 13 skupin. Od vseh ocenjenih dobrot je bilo v letu 2008 podeljenih 298 zlatih, 268 srebrnih in 255 bronastih priznanj. Najvišje priznanje - znak
kakovosti za trikrat zapored prejeto zlato priznanje - je prejelo 40 kmetij. Kakovost prijavljenih izdelkov se iz leta v leto dviga, kar nenazadnje potrjujejo prejeta priznanja in podeljeni znaki kakovosti. Zanimanje kmetij za sodelovanje na razstavi je v porastu, kar kaže tudi podatek, da je na jubilejno razstavo v letu 2009 v ocenjevanje prijavljenih kar 1078 izdelkov iz 13 skupin.
V slovenski kmetijski politiki postaja razvoj podeželja vedno pomembnejši. Razvijanje izdelkov in prodaja le-teh v okviru dopolnilnih dejavnosti predstavlja tržno nišo na kmetijah. Kakovost izdelkov, ki se potrjuje na ocenjevanjih dobrot, je v veliko promocijsko pomoč slovenskim kmetijam. Da bi nagrajene dobrote ostale prepoznavne v celotnem slovenskem prostoru skozi vse leto, smo organizatorji razstave v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj razvili znake kakovosti v obliki nalepk, s katerimi lahko kmetije svoje dobrote označijo. Namen takega označevanja dobrot je povečati prodajo in promocijo dobrot. Zaščitena blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij postaja vedno bolj prepoznavna. Organizatorji izvajamo promocijsko prodajne prireditve na sejmih, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, v sklopu prireditev Podeželje v mestu in v večjih Mercatorjevih centrih po Sloveniji.
Razstavo odlikuje bogat in pester kulturni program, predvsem na ljudsko tematiko. Poudarek na razstavi ima vsako leto pokrajina, ki se predstavi celoviteje in obširneje. Letos bo to celjsko območje s Koroško. Razstava je z leti pridobila tudi mednarodno veljavo, saj svoje izdelke na razstavnem delu in na stojnicah predstavljajo tudi kmetije iz sosednjih držav. Na razstavi se razvijata trženje dobrot
in sejemska dejavnost, v okviru katere pridelovalci predstavljajo svoje izdelke domače obrti. Razstavljene dobrote je na dvorišču minoritskega samostana v sklopu vsake razstave na stojnicah mogoče tudi poizkusiti in kupiti. V času, ko je razstava na ogled, so organizirane različne okrogle mize in posveti, katerih aktualne teme se nanašajo na dopolnilne dejavnosti na kmetiji in razvoj podeželja.
Organizatorji želimo na prireditvi združiti in zbližati čim več ciljnih skupin ljudi s poudarkom na razstavljavcih, obiskovalcih, potencialnih kupcih dobrot s kmetij ter vseh ostalih, ki v času razstave pridejo na Ptuj tudi zaradi njegove siceršnje bogate kulturnozgodovinske dediščine. Na predstavitvi vedno sodeluje kmetijsko šolstvo iz posameznega območja, ki se predstavi na razstavišču. Vseh 20 let organiziranja razstav pa aktivno sodeluje tudi Biotehniška šola iz Ptuja. V času 20. razstave bo imela Biotehniška šola Ptuj na posestvu v Turnišču tradicionalne dneve odprtih vrat, kjer bodo predstavili cvetlične aranžmaje in organizirali naravoslovne dneve za osnovne šole.
Okvirni program 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij
Soorganizatorji Mestna občina Ptuj, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije v letu 2009 vabimo na jubilejno, 20. državno razstavo, ki bo od 22. do 25. maja 2009 v prosto-
od da 25, maja 2009
D Kttiihi i* uuirfu« u fhtjt iHjBkon; SODU naoci EU
JiMrL odlLdaEtur* -i «ilulu nI UIKUIT -icdtlio od ^dvl&un ponrtUjik od i.d»t+.un
IH^r l|f nrtihc Vi
' pclTlt 11. min :i»W o> ItL un
A ■■
fr
rih minoritskega samostana na Ptuju.
Slovesno odprtje razstave bo
22.	maja ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana
na Ptuju. Pričakujemo častnega pokrovitelja - ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, župana Mestne občine Ptuj, predsednika KGZS in ostale visoke goste. Ogledi bodo možni po odprtju vsak dan med 9. in 18. uro, razen v ponedeljek, 26. maja, ko bo razstava odprta med 9. in 14. uro.
V	soboto, 23. maja, bo ob
13. uri podelitev priznanj za nagrajene mesne izdelke, suho sadje, vina, sokove, marmelade, žganja, sadna vina, kise, olja, kompote in konzervirano zelenjavo. Med podelitvijo bo bogat kulturni program, obeta se nastop »Suškega okteta« iz avstrijske Koroške. V soboto,
23.	maja, bo ob 11. uri potekal FOLK FEST - revija folklornih skupin v organizaciji izpostave Sklada za kulturne dejavnosti iz Ptuja. Združenje malih sirarjev organizira v soboto, 23. maja, med 10. in 14. uro, tudi praznik sira na Mestnem trgu.
V	nedeljo, 25. maja, bo ob 10. uri sveta maša v minoritski cerkvi, ki jo bo daroval Miha Herman, župnik iz Ponikve. Ob 11. uri bo začetek podelitev priznanj za krušne in mlečne izdelke. Med podelitvijo bo bogat kulturni program, ki se bo nadaljeval tudi popoldan, ko bo srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Radia Ptuj. V ponedeljek, 26. maja, bo ob 12. uri strokovni posvet na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Ôfyprœ// 11
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
Intera med 100 najboljšimi tehnološkimi podjetji v Evropi
Intera, eno izmed najperspektivnejših slovenskih podjetij, tudi članica Tehnološkega parka Ljubljana, ki razvija poslovne spletne aplikacije za podporo poslovanju in optimizaciji poslovnih procesov, je bilo na konferenci Red Herring v Berlinu proglašeno za zmagovalca Red Herring 100 Europe za leto 2009. To je nagrada, ki jo vsako leto podelijo stotim najboljšim zasebnim tehnološkim podjetjem z območja EMEA (Evropa, srednji vzhod in Afrika).
Staša Cafuta
Foto: Črtomir Goznik
Med najinovativnejšimi podjetji na Slovenskem forumu inovacij, nagrada Gospodarske zbornice Slovenije, Štajerske gospodarske zbornice, priznanje MO Ptuj. V začetku aprila v časniku Finance nominacija za finalista naj podjetniške ideje, zdaj Red Herring in uvrstitev na seznam top 100 tehnoloških podjetij v Evropi. Intera je bila tudi uvrščena za svojo razvojno-razisko-valno dejavnost med deset najinovativnejših podjetij po izboru slovenske nacionalne komisije za inovacije. Ob tej priložnosti jim je župan dr. Štefan Čelan v imenu MO Ptuj 24. marca podaril računalniško opremo - strežnik v vrednosti 2.500 EUR. »Vsaka nagrada ima svojo vrednost in je posebna na svoj način, a vendar ima zdaj nagrada Red Herring precej večji pomen za naše podjetje. To je verjetno največje poslovno-tehnološko priznanje, ki ga je moč prejeti v podjetništvu. Priti na seznam 100 najboljših zasebnih tehnoloških podjetij v Evropi je izjemen dosežek. Da gre za pomembno tekmovanje, priča dejstvo, da so zmagovalci iz preteklih let tudi nekatera svetovno znana podjetja, kot so Google, Yahoo, Skype, Ebay in drugi, ki so jih uredniki revije Red Herring napovedali kot vodilne na področju sprememb našega življenja in poslovanja v prihodnosti.«
Povezovanje najboljših svetovnih tehnološko usmerjenih podjetij
Red Herring je vodilna svetovna revija, ki spremlja in povezuje najboljša svetovna tehnološko usmerjena podjetja, podjetnike in inovatorje. Tako predstavlja smernice za nastajajoče tehnologije in izume, ki kasneje poganjajo globalno gospodarstvo iz tehnoloških panog, predvsem iz informacijskih tehnologij, obnovljivih virov energije, bio in nano tehnologije ter mobilne tehnologije. Izbor poteka enkrat letno na treh kontinentih, in sicer v ZDA, Evropi in Aziji. V Evropi je izbor potekal do 20. marca, ko so razglasili finaliste, ki so bili nominirani za nagrado Red Herring 100. »Vseh 210 finalistov nas je bilo nato povabljenih, da pred strokovno komisijo, sestav-
Sodelavci podjetja Intera, d. o. o., so proslavili prestižno nagrado z Red Herring torto.
ljeno iz investitorjev, bančnikov, uspešnih menedžerjev in drugih strokovnjakov, predstavimo vizijo podjetja, inovativnost izdelka, strategijo umestitve na trg in finančne projekcije,« je povedal Davorin Gabrovec, direktor podjetja Intera, in dodal, da je bilo le 12 minut časa za predstavitev. Nato je komisija izbrana podjetja ocenjevala s kriteriji, ki so vključevali finančne kazalnike, vodstveno kvaliteto, izvrševanje strategije, stopnjo inovativnosti in potencial globalne rasti.
Pridobivanje tujega investitorja v času recesije
Po besedah Gabrovca občutijo recesijo v Interi na dva načina. Pozitivno, glede na njihov inovativen način prodaje programske opreme kot storitve, saj čutijo porast prihodkov, ker se
podjetja vse bolj odločajo za najem njihovih storitev. S tem zmanjšajo stroške nakupa in znižajo tveganje ob nakupu. »Prav tako pa mi strankam pomagamo optimizirati posamezne poslovne procese, z vpeljavo posameznih programskih orodij, to pa posledično prispeva k znižanju stroškov in izboljšavi rezultatov,« ter dodaja, da so to ključni koraki, katere morajo podjetja v času recesije še posebej načrtno izvajati. »Glede na našo strategijo in vizijo pa je pridobivanje investitorja, ki ga potrebujemo za našo ekspanzijo izven meja Slovenije, tista negativna plat, ki jo čutimo glede recesije. V tem trenutku tudi skladi tveganega kapitala, ki investirajo v start-up podjetja, ne dobivajo dovolj kapitala s

WINNER
lOO
Virtualni kipec
strani »equity« skladov, bank in drugih institucionalnih vlagateljev. Po nagradi Red Herring smo še bolj prepoznavni v tujini, tako da kljub temu upam, da bomo do konca letošnjega leta zaključili ta proces.«
Kaj dejansko Intrix je, komu je namenjen in kaj je tisto, kar ga dela tako inovativnega?
»Vosnovi z Intrixom pomagamo podjetjem z uporabo najsodobnejših spletnih tehnologij poslovati še bolje. Ponavadi podpiramo različne poslovne procese v podjetjih. Največkrat se Intrix uporablja kot orodje za vodenje projektov in projektnih skupin, za vodenje prodajnih in marketinških aktivnosti, pri izboljšanju pretoka informacij oz. notranjem sodelovanju med sodelavci in izmenjavi informacij. Lahko pa se Intrix uporabi tudi kot orodje pri integraciji različnih aplikacij v en, uporabniku prijazen in na spletu delujoč uporabniški vmesnik. Naša filozofija je, da mora biti sodobna programska oprema preprosta in uporabniku čim bolj prijazna, vse, kar se tiče tehnologije, pa mora biti v ozadju in uporabnik se z njo ne sme ukvarjati.«
12
MESTNI SVET / OBVESTILA
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
Primusove vinske zgodbe so biser v čaščenju vina na Ptuju
v
Sest hodov se je družilo z devetimi vini priznanih slovenskih vinskih kleti. Večer je bil v duhu
čaščenja dobre vinske kapljice in vrhunske hrane.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Gurmani ali po domače ljudje, ki imajo radi dobre, izbrane jedi ter pijače, so ta večer prišli na svoj račun. Že sam ambient, ki že drugo leto zapored gosti Primusove vinske zgodbe, je pripomogel k vzdušju, ki kliče po perfektnosti. V letošnji sezoni se je zvrstilo deset vinskih večerov, na katerih so se predstavili: Vinogradništvo Janžekovič Turčan, Kapela, Verus vinogradi, Ptujska klet, Vipavska klet, Radgonska klet, Dveri Pax, Konzorcij pridelovalcev cvička, Klet Bistrica in Klet Goriška Brda. Svečani zaključek, ki je potekal 3. aprila, pa je med drugim tudi ponujal Pullus sauvignon ter kumarični parfe ob solatnem stolpcu in piščančjimi pralineji. Vodja kuhinje Aleksander Šori in vodja gostinstva Franci Gerdak sta s svojo številno ekipo poskrbela
za vrhunsko postrežbo. Ekipa se je tri mesece usposabljala pri svetovno priznanem kuharskem mojstru Andreju Kuharju,
ki je pripeljal atraktivno lahko hrano, s specifičnimi okusi, ki jo razvija že 35 let. Janez Vrečer, ki že peto sezono vodi projekt, ki nedvomno prispeva k dvigovanju vinske kulture in
poznavanja vina, je napovedal, da bodo prihodnjo sezono večeri le enkrat mesečno (do letos so bili vsakih 14 dni), zgodbe pa bodo posvečene posameznemu vinorodnemu okolišu. Torej se bo predstavilo v enem večeru več vinarjev hkrati, zgodbe bodo namenjene tudi posameznim sortam, tudi avtohtonim slovenskim. »Vzadnjih nekaj letih smo investirali v gradnjo hotela ter ostalih kapacitet, zdaj pa
gredo vse investicije v kader, ki bo povzdignil renome Ptuja in Term na zavidljivi nivo,« je ob vrhuncu večera povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc ter še dodal, da je ekipa Grand hotela Primus kuhala za 150 oseb na nedavnem turističnem sejmu v Berlinu. Slovenija je tokrat stavila oz. predstavljala svoje najstarejše mesto.
Osebje hotela Primus je ves čas skrbelo za razvajanje brbončic. Ekipa je bila deležna trimesečnega usposabljanja pri svetovno priznanem kuharskem mojstru Andreju Kuharju, ki je pripeljal atraktivno lahko hrano, s specifičnimi okusi, ki jo razvija že 35 let.
Spremenjene gospodarske razmere na delavnici ZRS Bistra privabile javni in zasebni sektor
V drugi polovici marca je ZRS Bistra Ptuj izvedla dve delavnici z namenom seznanitve javnega in zasebnega sektorja o možnostih črpanja sredstev iz naslova strukturnih skladov. 18. marca se je v veliki sejni sobi Mestne občine Ptuj odvijala Informativna delavnica o možnostih črpanja sredstev iz evropskih skladov za javne zavode in druge nevladne organizacije, 27. marca pa smo v prostorih Revivisa organizirali delavnico za podjetnike z naslovom Denarna sredstva za spodbude za razvojne investicije v podjetništvu v letu 2009.
ZRS Bistra Ptuj
Prve delavnice so se udeležili številni predstavniki javnih zavodov in društev iz Ptuja in okolice. Pozdravila sta jih župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Dušan Klinar. Sledile so predstavitve programov in razpisov, ki bi bili potencialno zanimivi
za javne zavode in društva. V prvem delu smo predstavili razpise programov teritorialnega sodelovanja 2007-2013 (programi čezmejnega transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja), v drugem delu pa je sledila predstavitev razpisov programa Kultura 2007-2013 in progra-
ma Vseživljenjskega učenja. Na koncu so vsi udeleženci predstavili organizacijo, iz katere prihajajo, in podali informacijo o tem, ali so že sodelovali na podobnih projektih ter kateri programi jih najbolj zanimajo. Prisotni so bili zadovoljni z delavnico in predstavljenimi programi. Izrazili so veliko zanimanje, še posebej za programe Vseživljenjskega učenja in program Kultura. Zaradi pozitivnega odziva udeležencev smo se dogovorili, da bomo podobne delavnice glede na odprte razpise in izražen interes organizirali tudi v prihodnje.
Druga delavnica je bila namenjena podjetnikom. Na delavnici smo predstavili vse aktualne in napovedane razpise za mala, srednja in velika podjetja. Udeleženci so dobili informacije o
razpisih, ki so jih napovedali Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenski podjetniški sklad, Jap-ti, Javna agencija za tehnološki razvoj RS-TIA in Eko sklad. Podjetja so se najbolj zanimala za subvencioniranje tehnološke opreme Podjetniškega sklada RS. Ta javni razpis smo tudi podrobneje predstavili na primeru dobrih praks. Glede na udeležbo delavnice menimo, da je tudi v času spremenjenih gospodarskih razmer veliko zanimanja za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in mednarodnih skladov. Ravno v iskanju novih tržnih priložnostih se lahko podjetja še krepijo in izboljšajo svoje poslovanje. Naslednjo delavnico za podjetnike nameravamo organizirati v maju.
Cykpmsf 13
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
Ptuj bomo spremenili v mesto umetnosti
Glasbeno terapevtko Ano Delin je pred petimi leti pripeljala na Ptuj ljubezen. Z možem Mladenom in ostalimi sodelavci v društvu za glasbeno umetnost Arsana aktivno oblikujeta glasbeno kulturo na Ptuju. V nadaljevanju lahko preberete o glasbeni terapiji, projektu Art Ptuj, solo petju ter o ustvarjalni sprostitvi.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
povezati z glasbo. Zato sem se takoj, ko sem diplomirala, vpisala na podiplomski specialistični program - pomoč z umetnostjo, smer glasba, glasbena terapija (Pedagoška fakulteta v Ljubljani). Vem, da sem dobro izbrala, saj tukaj pridejo prav vse moje izkušnje, tako iz glasbenega, pedagoškega vidika ter tudi duhovna komponenta gre zraven.
Zelo aktivno delaš tudi v društvu za glasbeno umetnost Arsana.
Tam že kar nekaj časa poučujem solo petje. Ponujamo tudi glasbeno izobraževanje za odrasle. Moj najstarejši učenec je star 45 let. Včasih to nekako ni bilo popolnoma izvedljivo, ker je bila glasbena šola samo za otroke, zdaj pa se vedno več ljudi odloča za takšno izobraževanje. Zgodi se tudi, da jim partner ali prijatelji podarijo urice solo petja. Delo s starejšimi je drugačno kot z mlajšimi, saj se prilagodim in ni potrebno slediti nekemu obveznemu programu tako kot v šoli. Sicer pa je največ slušateljev srednješolcev in študentov.
Začela si tudi z Art rekreacijo. Za kakšno rekreacijo gre?
To je program, ki sem ga sama sestavila na podlagi teoretičnih izhodišč in praktičnih izkušenj. Ponuja aktivno sprostitev skozi različne umetnostne medije, kjer kreativna moč glasbe in plesa spodbujata usklajeno telesno gibanje in s tem vplivata na vitalno energijo, čustva, racio-
Ana Delin: »Vpoučevanju petja zelo uživam. Prav tako z veseljem stopim na oder ter ljudem podarim vokalni užitek. Želim pa si delovati kot glasbena terapevtka v kakšni ustanovi.«
Po osnovni izobrazbi si profesorica pedagogike in teologije. Kdaj pa si se srečala s petjem?
Že od otroštva naprej sem se vseskozi ukvarjala s petjem. Najprej v zborih, glasbenih skupinah, nato sem se začela bolj formalno izobraževati, končala nižjo glasbeno šolo, se vpisala tudi na srednjo glasbeno šolo. Nato sem se izobraževala pri štirih različnih profesorjih, med drugim tudi pri profesorici Miomiri Vitas Bogino, ki je srbskega rodu, živi in dela pa v Parizu. Boginova je vse življenje prepevala po celem svetu, tudi v operah. Dala mi je širši aspekt in drugačen pristop ter pogled na glasbo.
Vpisana si na specialistični program. Kateri?
Svoje strokovno znanje iz pedagogike in teologije sem želela
nalni um in duhovne razsežnosti človeka. Gre za aktivno ustvarjalno sprostitev. Se pravi, da gre za spontano gibanje, izraz skozi telo, ob posebno izbrani glasbi, vključuje pa tudi igranje na enostavne glasbene instrumente. Udeleženci se počutijo zelo sproščeno, sveže, prerojeno.
Pred časom si imela v Park hotelu predstavitev mednarodnega humanitarnega projekta umetnostnih terapij, Sarajevo 2008. Lahko poveš kaj več? To je bil mednarodni humanitarni projekt umetnostne terapije, delovanja na povojnem območju. V Sarajevu nas je osem umetnostnih terapevtov iz celotne Evrope nudilo pomoč v obliki umetnostnih terapij, in sicer glasbene, plesne in likovne v petih različnih ustanovah. V dveh sirotišnicah, v Oazi centru za odrasle z motnjo v duševnem razvoju, v šoli za slepe in slabovidne in še v centru Duga, kjer so bili otroci z Downovim sindromom in avtizmom.
Kakšna izkušnja je bilo delo v Sarajevu?
Prvič v življenju sem se srečala z ljudmi, ki so doživeli hude travme, v katerih je bilo zajetih resnično veliko problemov. To sem doživela tako pri odraslih kot pri otrocih. Delo z njimi je bilo zelo drugačno od dela, ki sem ga navajena tukaj, v Sloveniji. Morala sem namreč kar precej improvizirati, se prilago-
diti, jim prisluhniti na drugačen način. Dobila sem bogate izkušnje, ki mi bodo za naprej zelo koristile. Prav tako pa mi je dalo sodelovanje z evropskimi glasbenimi terapevti in primerjava njihovega pristopa širino, veliko povezav, informacije o aktualni tuji literaturi. Lepa izkušnja zame in pa tudi za moj nadaljnji strokovni razvoj.
Kakšne načrte imaš za naprej?
Umetnostna terapija bo v prihodnosti vedno bolj iskana, čeprav moram priznati, da še ni dovolj uveljavljena. V prihodnje nameravam veliko delati na promociji same glasbene terapije, preko delavnic ter ozaveščanja ljudi. Sodelovala bom tudi v preventivi v wellnes ponudbah.
Kje konkretno želiš delati?
V poučevanju petja zelo uživam. Prav tako z veseljem stopim na oder ter ljudem podarim vokalni užitek. Želim pa si seveda delovati kot glasbena terapevtka v kakšni ustanovi (šolah, psihiatričnih bolnišnicah) v smislu terapevtskega procesa, pri čemer je posebej pomembno načrtovanje, sama izvedba, da izbereš ustrezne metode, evalvacija na neki strokovni ravni, ker se glasbena terapija namreč razlikuje od zvočne terapije (z gongi, tibetanskimi posodami ...), ki je tudi vedno bolj popularna.
Kakšna pa je razlika?
Pri zvočni terapiji gre predvsem
Na predstavitvi mednarodnega humanitarnega projekta umetnostnih terapij Sarajevo 2008. Na fotografiji Ana Delin in Katja Kenda, obe specializantki podiplomskega študija pomoči z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
14
PTUJČANI
24. APRIL I MALI TRAVEN 2009
za receptivno (pasivno) obliko prejemanja zvočnih vibracij. Glasbena terapija pa v osnovi vsebuje določeno terapevtsko intervencijo, ki od klienta pričakuje nek aktiven odziv v smislu, da le-ta skozi igranje na instrument, vokalno izražanje ali na kakšen drugi način pokaže, kaj se mu dogaja v podzavesti, kaj čuti in kako doživlja svojo stisko.
Skozi glasbeno improvizacijo, s poustvarjanjem, skladanjem preprostih melodij in poslušanjem klient venomer sodeluje s terapevtom. Glasbeni terapevti pa pri svojem delu tudi uporabljajo gong ali tibetanske posode kot eno izmed različnih metod pri skupni glasbeni improvizaciji ali sprostitvi klienta.
Poleti pripravljate zanimiv festival, ki bo leta 2012 doživel vrhunec.
Društvo Arsana letos prvič v poletnih mesecih pripravlja Festival Art Ptuj 2009, na katerem se bodo predstavili številni domači in tuji glasbeniki, ki bodo skupaj z likovnimi umetniki Art Stays od 25. julija do 1. avgusta Ptuj spremenili v mesto umetnosti.
Prav tako bo potekala mednarodna poletna glasbena akademija s svetovno priznanimi glasbenimi umetniki in pedagogi. Do evropske kulturne prestolnice nameravamo festival seveda razširiti in nadgraditi, da bo lahko mesto Ptuj ponudilo kakovostno izbiro kulturnih in umetniških dogodkov.
Evropska kulturna prestolnica je začetek kompromisa med
starim in novim Ptujem
Franc Mlakar, velik ustvarjalec na področju kulture, dobitnik velike oljenke MO Ptuj 2009
Franc Mlakar je eden najvidnejših ustvarjalcev, ki je s projekti na področju kulture v sodobni ptujski zgodovini močno zaznamoval podobo, utrip, ugled in prepoznavnost najstarejšega slovenskega mesta in regije tako v Sloveniji kot v tujini. Med drugim je spregovoril o svojih začetkih managiranja v kulturi, o projektu oživljanja Haloz, o romarski poti, ki jo je prehodil, ter o energiji, ki se bo pretakala v projektu Evropska kulturna prestolnica.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Kakšni so občutki po prejemu velike oljenke?
Nagrada mi daje predvsem veliko obvezo v prihodnosti. Če se spomnim začetkov mojega managiranja v kulturi, pred dobrimi 16 leti, lahko rečem, da je management v kulturi dobil priznanje. Nagrada je dokaz, da je management potreben, da brez njega ne bo šlo tudi v bodoče, ko bo za kulturo namenjenega manj denarja in ga bo potrebno iskati na trgu.
Kaj sploh pomeni management v kulturi?
Če gledam svetovni pojav ma-nagementa v kulturi, so to ljudje, ki imajo izrazit čut za umetnost, niso pa umetniki. Manager je vedno razpet med umetniki in tistimi, ki odločajo o donatorskem denarju v podjetjih. Ob 10. obletnici delovanja nove generacije gledališčnikov na Ptuju sem v monografiji dal izjavo, ki se mi zdi še danes pristna. Težko je biti umetnik med managerji, še težje je biti manager med umetniki. Vloga managerja v kulturi je ta,
da zna razumeti tiste, ki imajo denar, in tiste, ki za ustvarjanje denar potrebujejo.
Kako se spominjate vaših začetkov v kulturi?
V prvem razredu OŠ sem nastopal na proslavah, v tretjem sem bil član dramske skupine, v kateri sem ostal vse do 8. razreda. V srednji šoli sem imel svojo dramsko skupino v Skorbi, igral sem ljubiteljsko ter tudi režiral. Čut do gledališke umetnosti in petja se je v družini gojil, tako da managiranje v kulturi ni prišlo samo po sebi, ampak je posledica nekih stopenj, torej malih korakov.
Zelo hitro ste pričeli delovati tudi v turizmu.
Res je. V Termah Ptuj sem delal kot tehnični direktor. Turizem in kultura sta se začeli kar hitro povezovati in v meni oddajati ideje in čut, kako jih povezati. Nato sem vodil dobri dve leti novo golf igrišče na Ptuju. Takrat sem nekako začutil, da želim narediti projekt, pod katerega se bom osebno podpisal. Odločil sem se,
da bom obnovil hotel Mitro, predvsem duhovno.
Ste tudi uspešen podjetnik, vaše podjetje Hotel Equipment, d. o. o., je lani praznovalo že deseto obletnico. Kakšni so vaši načrti za naprej? Slišim, da se vračate v hotelirstvo.
V Podlehniku sem odkupil staro vilo, kjer planiram vzpostaviti Haloški razvojni projekt. Haloze so bile v strogi navezanosti s Ptujem in ko so meščanske družine iz Ptuja odšle, so odšle tudi iz Haloz. Stari del Ptuja se da primerjati s krizo v Halozah. Haloško vino in proizvodi tega okolja so se pred drugo svetovno vojno prodajali po celem svetu. Danes so Haloze infrastrukturno solidno urejene, duhovno pa žal daleč za tem, kar so bile. Mislim, da Haloze potrebujejo pionirski turistični projekt.
Lani poleti ste šli na romarsko pot Camino de Santiago v Španiji, kjer ste prehodili okrog 1000 kilometrov. Kakšna (pre) izkušnja je bila to?
S to potjo, ki jo letno obišče 2,5 milijona ljudi iz celega sveta, sem se srečal pred 14 leti, ko sem s skupino prijateljev preho-
Franc Mlakar: »Vloga managerja v kulturi je, da zna razumeti tiste, ki imajo denar, in tiste, ki ga za ustvarjanje potrebujejo.«
dil 100 kilometrov. Takrat sem si rekel, da ko bom enkrat začutil, bom prehodil celotno pot. Osebno je ta pot kot nek mejnik iz enega obdobja življenja v drugo. Tako da sem si, kot se temu reče, »popucal« za nazaj in v 30 dneh v glavi naredil načrt, na kak način živeti še v drugi polovici mojega življenja. Čudovita izkušnja, ki bi jo priporočal vsakemu. S to potjo se odlepiš od vsakdanjika. Vedno pravimo, da ni časa. Tudi jaz sem pot planiral štiri leta, se bal za družino in ali bo podjetje lahko delovalo brez
0hw
'rym/f
15
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
PTUJČANI
M
»EPK vidim kot dvoslojno poslanstvo predstavitve našega mesta navzven in poznavanje mesta navznoter, česar posledica bi naj bila sprememba tranzicijskega duha, ki je nujna za začetek kompromisa med starim in novim Ptujem.«
mene. Enostavno moraš narediti rez in dokazati, da si vladar samega sebe.
Živite v Skorbi, dejavni ste tudi v občini Hajdina. Kot svetnik vodite tudi nek odbor.
Okolje, v katerem živim z družino, mi veliko pomeni. Je neke vrste moje izhodišče in moja sreča, iz katere črpam veliko energije. V občini Hajdina vodim komisijo za odnose z Darsom pri gradnji cestnega odseka na našem hajdinskem področju. To komisijo sem si sam zaželel, ker sem že 6 let v civilni iniciativi za izgradnjo avtoceste Slivnica-Gruškovje. Ta civilna iniciativa je bila zelo dejavna, predvsem v prvem delu, in s ponosom lahko rečem, da smo za 2 do 3 leta pospešili izgradnjo ceste.
Kakšne kvalitete bi naj imel po vašem mnenju direktor Mestnega gledališča Ptuj?
Gledališče spremljam in soustvarjam od samega začetka. Mislim, da bi bilo potrebno v organizacijskem smislu 14-letno obdobje vodenja ljudi, ki zelo podobno razmišljajo o gledališču, na metaforičen način presekati. Gledališče je danes že v zrelem najstniškem obdobju, zato bi si osebno želel, da bi ga v prihodnosti prevzela zrela, izoblikovana osebnost, to pomeni človek nad 50, z bogatimi izkušnjami iz gledališča. Ta oseba bi dala Mestnemu gledališču Ptuj zadnjo popotnico v tisto obdobje, ko pravzaprav skoraj več ni pomembno, »kdo ga vodi«, ampak je institucija sama po sebi tako močna, da kliče prave ljudi in prave projekte.
Kako vidite razvoj starega mestnega jedra Ptuja? Kaj bi naredili vi?
Zdi se mi, da Ptujčani o starem mestnem jedru vemo premalo. O njegovem nastanku in zakaj je staro jedro začelo propadati. Ko bomo naredili to temeljito analizo, si nalili čistega vina, se bo zelo preprosto začelo staro mestno jedro razvijati. Razvoj niso samo investicije, temveč prava struktura ljudi. Če bi jaz odločal, bi najprej vsa podstrešja v mestnem jedru podaril mladim družinam, pa naj si bodo iz Slovenije ali pa iz tujine. Družina
kot takšna je lahko temelj za vizijo mesta. Vsak bi o svojem podstrešju najprej začel razmišljati, kako ga bo uredil, iz tega hitro pride urejanje ulic in na koncu sestavljenko sestaviš v zaključeno celoto, ki se ji reče staro mestno jedro. V tujini so te zgodbe poznane. V Sloveniji pa tega še ni nihče naredil. Prepričan sem, da bi vsaka mlada družina, ki nima začetnega kapitala in si ne more privoščiti lastnega stanovanja, v takšno zgodbo ugriznila. Torej gre za dajanje: ti daš v obdobju, ko on rabi, on bo to zagotovo vračal, ko bo mesto po tem klicalo. Gre za harmonijo, naravni pojav, ki bi Ptuj zelo hitro pripeljal, kamor si zaradi svoje tisočletne zgodovine zasluži.
Na Ptuju ste postali vodja projekta Evropska prestolnica kulture (EPK). Kakšna energija se bo pretakala do in od leta 2012 na Ptuju?
Glede nato, da imam ogromno obveznosti, tako zasebno kot poslovno, sem dolgo razmišljal, ali naj sprejmem ali zavrnem to funkcijo. Po logičnem razmisleku sem ugotovil, da je ta priložnost, ki mi je bila ponujena, logična posledica mojega dela v kulturi in turizmu. EPK je velika priložnost za hitrejši razvoj na Ptuju, z mobilizacijo vseh struktur, dejavnosti in ljudi. EPK vidim kot dvoslojno poslanstvo predstavitve našega mesta navzven in poznavanje mesta navznoter, katerega posledica bi naj bila sprememba tran-
zicijskega duha, ki je nujna za začetek kompromisa med starim in novim Ptujem. Kompromis je nujen za začetek nastajanja nekega novega duha, ki bo nas in naše zanamce popeljal v lepšo prihodnost. Torej priložnosti so in dajmo jih izkoristit.
Zaljubljeni ste tudi v Češko, natančneje v mesto Karlovy Vary.
Leta 1993 sem bil prvič v življenju v Karlovih Varih. Zdravilišče je bilo takrat še zelo zanemarjeno v primerjavi s časom, ko je bilo v največjem razcvetu avstro-ogrske monarhije. Tam sem takoj začutil, da je bilo to obdobje, ko sta bila kapital in umetnost v frontalnem pogledu v harmoniji. To se pravzaprav zelo redkokdaj zgodi v zgodovini, še manj pa v taki obliki, kjer so presežki avstro-ogrske arhitekture v turističnih objektih tako veliki. Vsakemu, ki ima malo čuta za arhitekturo, priporočam, da si mesto ogleda. Redkok-do ve, da je bila večina ruskih romanov napisanih v Karlovih Varih, da je bil Peter Veliki tam na zdravljenju dve leti in vodil takratno Rusijo. Vsi umetniki zlatega obdobja Evrope, kot so Beethoven, Mozart, Goethe in Smetana, so svoje ustvarjalne in sprostitvene trenutke preživljali prav tam.
Kaj vas še navdušuje na Češkem?
Mislim, da se je na Češkem slovanska duša najlepše izoblikovala. Čehi so tudi zdaj v tranziciji dokazali, da imajo
tradicijo, da se znajo zelo hitro odpreti. Takoj po padcu železne zavese so začeli obnavljati stara mestna jedra, v nasprotju od nas, ki razvijamo podeželje bolj kot stara mestna jedra. Elitna sredina se razvija mnogo bolje in drugače kot naša slovenska.
Kaj pa je za vas elita?
Zame je elita pravilno razmerje med kapitalom in osebno kulturo naroda.
Ste mecen v ptujski kulturi, podpirate tudi Ptujski nonet.
Ptujski nonet je tista moja cvetka, na katero sem najbolj ponosen pri mecenstvu. Fantje niso le dobri pevci, v svoje petje integrirajo tudi svojo intelektualno noto, ki je v umetniškem ustvarjanju zelo pomembna. Eno je glas, eno je naučenost, drugo pa je, ko dušo združiš s svojimi talentom. In ko smo bili na turneji po Argentini, sem to spoznanje še bolj poglobil in ponosen sem na to sodelovanje, ki se je začelo v hotelu Mitra. Tam so fantje začutili, da je takrat naša kavarna dala neko drugo noto, da to ni bil prostor, v katerem bi se samo popivalo. Osebno sem težil k temu, da so se v kavarni razvijale dobre debate o individualnih problemih in problemih mesta.
Česa se držite v vaših mecen-skih zgodbah?
Pri vseh mojih mecenskih zgodbah podpiram talente, ki prihajajo iz ptujskega okolja, tako kot je bil denimo Borut Zagoranski v preteklosti. Podpiram pa tudi ljubiteljsko kulturo v svojem okolju, to je dramska skupina v Skorbi, ki ji pomagam z nasveti ali tudi včasih z manjšim denarjem. Nekaj malega sem se začel spogledovati z godalnim kvartetom Feguš in vokalistko Ulo Še-gula, ki veliko obeta. Spoznanje, ki ga je name prenesel profesor Slavko Magdič, ki mi je pred leti dejal, da je v ptujskem okolju posejanih ogromno glasbenih talentov, mi je dalo misliti, kje pa so nadpovprečni glasbeniki, kaj šele solisti in komponisti. In tukaj se pričneta management in mecenstvo v kulturi.
16 sffyrff/!
PTUJCANI
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
r-r	«v	1 ' '
»Zmeraj rečem, da je igra ena sama«
Pogovor z Ivo Krajnc, dramsko igralko
z
Tako mlada, lepa in nadarjena. Domačinka, živeča v Ljubljani. Komaj tridesetletnica, pa že s številnimi nagradami, ki jih ji lahko zavidajo tudi njene starejše kolegice. Čeprav je sprva želela študirati medicino, je potem prevladala želja po igralstvu in zapišemo lahko samo, da smo tega veseli. Od leta 2001 je članica Mestnega gledališča ljubljanskega, poročena z igralcem Aljošo Ternovškom. Igrala je v štirih slovenskih filmih: Varuh meje (2002), Kleščar (2002), Ljubljana je ljubljena (2005) in Prehod (2008) ter v televizijski seriji Čokoladne sanje (2004). Ko sem jo poklicala, se je prijazno odzvala mojemu povabilu na intervju. Ptujčanka pač, ki, čeprav živi v prestolnici, rada prihaja domov, v kraje, kjer je odraščala.
Bronja Habjanič
Po končani gimnaziji ste želeli študirati medicino. Študij igre ste v prijavnici zapisali na drugo mesto. Pa je zmanjkala le ena sama točka in pristali ste na AGRFT-ju. Ste bili takrat žalostni, da vam ni uspelo priti na medicino? Ne, že takrat mi ni bilo žal.
Znano je, da so sprejemni izpiti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo trd oreh za vsakega bodočega igralca. Ste ga naredili v prvo? S čim ste prepričali komisijo? Ah, to je že tako dolgo nazaj ... Da, imela sem to srečo, da sem sprejemni izpit delala samo enkrat. Zakaj so me sprejeli, pa mislim, da je to bolj vprašanje za komisijo, kot zame (hehe).
Ste že kot otrok radi nastopali? Kje vse ste nastopali?
Spomnim se, da sem že v prvem razredu izrazila željo po nastopanju. Želela sem biti igralka in pevka ter mi je bilo zaradi tega prav nerodno. Vem, da sem zelo zgodaj hodila na »ritmiko«, no, in tam se je vse začelo. Kasneje sem nastopala na raznih šolskih proslavah, ob koncu osnovne šole pa sem postala članica gledališke skupine Teater 3, pod vodstvom Branke Bezeljak. Imeli smo se odlično in naredili kar nekaj predstav. Posebej mi je ostala v spominu Psiha Emila Filipčiča.
Po končanem študiju ste dobili zaposlitev v MGL, ki mu
Foto: Mimi Antolovič
ostajate zvesti še danes. Katera je bila vaša prva vloga kot profesionalne igralke?
Mislim, da je bila moja »prava« profesionalna vloga prav v ptujskem gledališču, in sicer v predstavi Triko v režiji Matjaža Latina. Bili smo majhna ekipa štirih igralcev: Tadej Toš, Nešo Tokalič in Mojca Fatur. Spomnim se navdušenja in veselja ter zabave ob tem študiju.
Koliko vlog je že za vami? Jih še štejete? Katera vam je najbolj ostala v spominu?
Res ne vem, jih ne štejem, mislim pa, da nekje okrog 40, seveda mislim s filmom in televizijo skupaj. Zelo težko je govoriti o najljubši vlogi, predvsem mi ostajajo v spominu dobri projekti, ekipa, predstava. Težko bi izpostavljala same vloge, ker brez mojih kolegov le-teh ne bi bilo. Verjetno pa so to Olga iz Ognjenega obraza, Saša v Ivanovu, Simona v Varuhu meje, Marjana v Ljubljana je Ljubljena, Klara v Bolje tič v roki, Sally Bowles v Kabaretu, Columbina v Beneških dvojčkih, Lolita v Loliti in Isabela v Milo za drago in nenazadnje Lea v Besi Srdjana Karanovica ... Vidite, kako se je težko odločiti (smeh).
Preizkusili ste se tudi v filmih. Kakšna je razlika med igranjem v filmu in igranjem na gledališkem odru? Bi lahko izbrali, kaj vam je ljubše, ali je to res preprosto nemogoče?
»Zelo težko je govoriti o najljubši vlogi, predvsem mi ostajajo v spominu dobri projekti, ekipa, predstava. Težko bi izpostavljala same vloge, ker brez mojih kolegov le-teh ne bi bilo.«
Zmeraj rečem, da je igra ena sama. Občutja, raziskovanja vloge in ukvarjanja s tekstom so pri obeh zelo podobna. Pri filmu je vse bolj »navznoter«, težko je razložiti, mogoče bi izbrala izraz bolj intimno. Pravim, da je gledališče moj kruh, film pa smetana.
Kakšno je vaše mnenje o slovenskem filmu?
Glede na stanje, v katerem se je znašla slovenska filmska produkcija, bi rekla, da nič kaj rožnato. Mislim, da ga čaka še dolga pot do neke lastne identitete.
Glede na to, da je domače produkcije malo, ste sami dobili veliko ponudb za delo. Vam to laska?
Ne, ne laska mi, seveda je film pri nas prej redkost kot pravilo, zato sem verjetno imela tudi nekaj sreče. Bomo videli, kako naprej.
Kakšne vloge so vam blizu?
Blizu? Nimam posebej določenega cilja vlog, ki bi ga želela preigravati. Predvsem me zanimajo projekti, ljudje, s katerimi delimo ideje, želje in razmišljanja.
Če zvečer ne delate, kaj počnete?
Ponavadi počivam, gledam TV, se ukvarjam s športom, grem v kino. V glavnem sem pa rada doma.
Si radi ogledate tudi predstave svojih igralskih kolegov in kolegic?
Oh, seveda, to me zmeraj zanima. Ponavadi grem na premiere, ker se drugače težje odpravim.
Letos vas bomo lahko videli še v treh filmih - »Besa«, gre za koprodukcijo v režiji veterana Srdjana Karanovica, v prvencu Blaža Kutina »Nikoli nisva šla v Benetke« in v filmu »Resničnost«, ki je nastal pod taktirko režiserke Dafne Jemeršič. Kakšne like boste zaigrali?
Imela sem srečo, da sem v tako kratkem času lahko sodelovala pri žanrsko tako različnih filmih. Od učiteljice plesa in ritmike v času prve svetovne vojne, do matere, ki izgubi otroka, in nenazadnje Ukrajinke, ki bi vse storila za denar ...
Ponudb za igranje v filmih vam ne manjka. Ste kdaj kakšno vlogo tudi zavrnili?
Ne spomnim se, ampak mislim, da sem, predvsem zaradi časovne stiske. Redko se to zgodi, še posebej, če si mlad in si na začetku kariere in preprosto ne upaš reči ne.
Leta 2006 ste dobili nagrado Shooting Star za obetavno mlado igralko na 56. berlinskem filmskem festivalu za vlogo Marjane v filmu Ljubljana je ljubljena. Ste zaradi te nagrade bili deležni več pozornosti, več
ffin/rw 17
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
PTUJČANI / KULTURA
ponudb za igranje v filmih?
V slovenskem prostoru? Kjer se skoraj nič ne snema? Hehe, ne. Je pa ta naziv v tujini veliko bolj privlačen in je odlična priložnost predvsem za CV, ki je obvezen za vsak casting.
Vas mika tudi tujina?
Lagala bi, če bi rekla ne, predvsem me zanima film, evropski film.
Ste kdaj »zaigrali« tudi, ko niste igrali?
Prav gotovo, kdo pa ni, za to ne rabiš biti igralec.
Delo igralca je specifično. Delovnik ne traja od sedmih do treh oziroma od osmih do štirih. Kako vam ustreza takšen način dela in kako pravzaprav poteka vaš delovni dan? Pred katero dopoldansko uro ne želite, da vas zbudijo?
Ne poznam drugega načina, je pa res nekoliko specifičen, predvsem zato, ker se zaključi pozno. Če ne drugega, predstava traja vsaj do 22. ure in nato sledi še »abšminka«, pa tuš in kakšna pijača ... Zjutraj pa vaja od 10. do 14. ure in nato pavza do 18. ure, zatem predstava ali večerna vaja. Res deluje naporno, ampak se navadiš, imaš določen bioritem, s tem živiš. Delo pa se
tako nikoli ne konča. Aja, zelo rada spim ...
Kako skrbite zase, za svojo sprostitev?
Tečem, pozimi pa rada obiščem savno ali grem na masažo.
Imate kakšno vzornico - v filmskem in gledališkem svetu?
V slovenskem svetu je veliko odličnih igralk, katero koli izpostavim, bom naredila krivico drugi, v svetovnem merilu pa sta mi zelo všeč francoska igralka Isabelle Hupert in Kate Blanchet.
Kako gledate na domače, ptujsko gledališče? Ste zadovoljni z njegovo prenovo?
Zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da ga bodo končno obnovili, ko pa sem videla njegovo notranjo prenovo, sem bila precej razočarana, govorim predvsem o dvorani, stolih, akustiki. Slišim, da bo sedaj spet potrebna obnova prenove. Res, nimam besed.
Ali kot igralka menite, da bi moralo imeti zaposlenih več igralcev ali naj bo zgolj gledališče projektnega tipa?
Nasploh je celotno ptujsko gledališče postalo neke vrste farsa. Vodstvo, ki konstantno poudarja, da je država namenila nekaj manj sredstev in nenehno govori o fi-
nančni podobi gledališča, ni nič drugačno od podjetij, ki izrabljajo trenutno stanje recesije kot izgovor za lastno ukrepanje. Gledališče bi si moralo želeti kaj več od finančne bilance. Umetnost je na žalost drugotnega pomena. Tako pač je, žalostno ... Kar se pa ansambla tiče, se mi zdi, da je projektni tip teatra korak nazaj. Vsa hotenja prejšnjih direktorjev so bila usmerjena ravno v pridobitev majhnega ansambla, v pridobitev novih delovnih mest. Še posebej po zadnjih sezonah, kjer je ptujsko gledališče ustvarilo kar nekaj pomembnih predstav,
ki so bile nagrajene, in se s tem postavilo ob bok drugim večjim gledališkim institucijam. Pa še to, nikoli nisem razumela, zakaj neko gledališče vztraja na čim manjšem številu predstav mesečno. Če že govorijo o slabšem finančnem položaju, je ravno tukaj del rešitve; pa s tem ne mislim zgolj otroških predstav, ki vemo, da se lahko odlično prodajajo šolam in drugim. Niti ne govorim o vseh prireditvah, pevskih zborih, pač pa o lastni igrani produkciji. Ne razumem, no, ja, farsa pač.
2000	- Severjeva nagrada za vlogo Ismene v Cidu P. Corneilla, AGRFT
2001	- nagrada Veljka Maričica za najboljšega mladega igralca/ko na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki za vlogo Olge v Ognjenem obrazu M. von Mayenburga, MGL. Nagrado si delita s Tadejem Tošem.
2002	- Stopova obetavna igralka leta za vlogo Simone v filmu Varuh meje
2002 - nagrada za najboljšo igralko na Festivalu slovenskega
filma v Portorožu za vlogo Simone v filmu Varuh meje 2006 - nagrada Shooting Star za obetavno mlado igralko na 56. berlinskem filmskem festivalu za vlogo Marjane v filmu Ljubljana je ljubljena 2006 - žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju za vlogo
Colombine v komediji Beneška dvojčka C. Goldonija, MGL 2008 - Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev v sezoni 2007/2008 za vlogo Lolite v predstavi po istoimenskem romanu Vladimirja Nabokova
Dobrodošli v Mestnem gledališču Ptuj
Peter Srpčič
Ob pričetku mojega mandata, ki se je pričel s 1. aprilom - na dan šaljivcev, bi se rad najprej zahvalil predstavnikom mesta, ki so mi zaupali to odgovorno nalogo. Tega dne se je zame končala šala in začelo obdobje petih let, ki bodo neločljivo povezana z MGP.
Kot sem zapisal v programu, bom v tem času predano služil gledališču, kot bo gledališče služilo mestu in njegovim prebivalcem. Delo gledališča bom usmeril najprej na Ptuj, na oder postavljal predstave in izbiral teme, ki bodo blizu mestu in njegovim prebivalcem. Ustvarjali bomo kvalitetne, komunikativne predstave, s predstavami se bomo podali tudi v mesto, na
njegove ulice in trge, v gledališču bomo obudili dejavnost gledališkega studia, stopnišče bomo nadgradili v galerijo, v dvorani in pred stavbo gledališča bomo organizirali množico zanimivih kulturnih in družabnih prireditev, ki bodo lepe priložnosti, da pridemo skupaj in prebudimo naše mestno jedro. Na naš oder bomo pripeljali tiste najžlahtnejše umetniške ustvarjalce, predvsem pa se bomo trudili pripeljati tiste, ki so in so bili od tukaj doma. Še naprej bomo razvijali festivale, kot sta SKUP in festival Monodrama Ptuj. Skupaj s partnerji bomo poskrbeli, da bo poletje na Ptuju postalo še bolj pestro in da bodo dogodki v gledališču še bogatejši.
Skupaj lahko zrastemo, se razvijemo v to, kar bi radi bili.
Gledališče bo odprto za vse tiste, ki želijo vanj prinašati pozitivno energijo, pobude, predloge. Zanima nas, kaj vi mislite, želite, pričakujete. Odprti smo za povezovanje in sodelovanje pri uresničevanju preprostega jasnega cilja: narediti mesto Ptuj znano po umetnosti, bogati kulturi in prijetni družabnosti. Mesto, v katerem je prijetno živeti, ki si je zasluženo nadelo naziv prestolnica kulture. Naslednjih pet let svojega življenja bom posvetil izključno temu, da bodo imeli Ptujčani gledališče, s katerim bodo zadovoljni in na katerega bodo ponosni. Hvaležen bom za vašo podporo pri tej nameri in veselim se sodelovanja pri uresničevanju skupnih ciljev.
MGP je v preteklosti bilo sveže in moderno gledališče, ki je
bilo zgled drugim na mnogih področjih. Pot v prihodnost bo preprosta. MGP bo vedno korak pred drugimi. Postalo bo več kot samo gledališče. Postalo bo moderna, fleksibilna, vedno učeča in razvijajoča se organizacija, ki ves čas odkriva potrebe mesta in jih zadovoljuje, obenem pa presega meje svojega okolja in ga ponosno predstavlja navzven. Gledališče je zdaj prenovljeno. Na nas je, da ga napolnimo, da ga vzamemo za svojega, da mu vdahnemo dušo in življenje. Skupaj lahko prebudimo srce našega mesta. Zato vas vabim: »Vade mecum, pojdite z nami na popotovanje v čarobni svet umetnosti, gledališča, druženja, zabave ...«
Dobrodošli v Mestnem gledališču Ptuj!
18 -yfywst
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
v
303. ponovitev Štefke Valentin
Ob nastopu Petra Srpčiča na funkciji direktorja Mestnega gledališča Ptuj je Talijin hram gostil odlično Alenko Tetičkovič v monodrami Štefka Valentin. Predstava bi morda šla neopaženo mimo, če nas ne bi nanjo opomnila številka že odigranih ponovitev. Igralka je na ta večer namreč predstavo odigrala že 303., kar pa je v slovenskem gledališkem prostoru svojevrsten fenomen. Igro je režiral Peter Srpčič.
Bronja Habjanič
Po desetih letih se je na domači gledališki oder vrnila uspešnica Štefka Valentin, v kateri blesti Alenka Tetičkovič. Po knjižni predlogi je bil posnet tudi film. Štefkino življenje se je spremenilo v povsem enolično in nevznemirljivo avtomatizirano opravljanje gospodinjskih opravil, njena, praktično edina sogovornica je postala kuhinjska stena, s katero deli svoje spomine. Sanjari o potovanju v Grčijo in ko ji prijateljica podari letalsko
Foto: Sandra Požun
karto, se njene sanje začnejo uresničevati. V deželi oliv in vina, toplega sonca in morja spozna, da je življenje predragoceno in prekratko, da bi mu dovolila zbežati mimo. In takrat postane spet ona. Štefka Valentin.
Predstava je čudovit portret ženskega hrepenenja, humor-na ogrlica ganljivih zgodb o vsakdanjem življenju, sanjah in priložnosti, ki ti jih življenje ponudi samo enkrat. In Štefka se iz gospodinje prelevi v super
Alenka Tetičkovič v vlogi Štefke Valentin.
Štefko, pogumno stopi sanjam naproti, doživi katarzo in odkrije skrivnost sreče. Igra je prava poslastica za vsako žensko dušo, za vsakega moškega pa priložnost, da spozna, kaj se skriva v njej, ter se svoji najdražji s povabilom na predstavo prikupi in odkupi za kakšen spodrsljaj iz
preteklosti.
Predstava je bila hkrati svojevrstna dobrodošlica novemu direktorju Petru Srpčiču, ki se je pred desetimi leti v MGP podpisal pod režisersko taktirko, tega dne pa je nastopil svoj petletni mandat.
Pomladno glasbeno prebujanje
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je ptujsko javnost v zadnjem mesecu razveselilo s kar dvema odličnima glasbenima dogodkoma. 27. marca so v dvorani Gimnazije Ptuj gostili jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, 17. aprila pa so zaželeli dobrodošlico pomladi s koncertom pianista Mladena Delina in violinistke Doris Šegula. Članov Arsane se pomladna utrujenost sploh ni dotaknila, saj do konca pomladne sezone pripravljajo še dva glasbena dogodka, pospešeno pa potekajo tudi priprave na poletni festival ArtPtuj 2009.
Mateja Lapuh
Zborovska zasedba Perpetuum Jazzile pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja je občinstvo navdušila s pestrim programom, vrhunskim petjem in svojevrstnim uživaškim nastopom. Približno trideset vokalistov je brez instrumentalne spremljave zapelo odo lepoti človeškega glasu. Z odličnimi solisti in neverjetnimi vokalnimi instrumentalisti so poslušalcem ponudili zanimiv splet harmonij in ritmov, ki je občinstvo postavil na noge in izzval bučne aplavze.
Mlada, a izjemno nadarjena
1 1
«■A \m
i ' I i
c	t i
- Ji* t»
c k " r 1
- f:	—j» \ i i'	t
fefi J i;
umm
Foto: Andrej Lamut
violinistka Doris Šegula in Ptuj-čanom že dobro znan pianist Mladen Delin sta pomlad pozdravila s koncertom romantične glasbe, naslovljenim V objemu pomladi in plesa. Zaigrala sta dela Beethovna, Dvoraka, Bartoka in Bollinga, ki so zrcalila tematiko, napovedano v naslovu koncerta. Priča smo bili živahnemu in mladostnemu repertoarju v vrhunski interpretaciji mladih umetnikov.
15. maja društvo Arsana vabi na koncert zasedbe ArsTango, 5. junija pa na debitantski solo
■ I— r
"T
Zborovska zasedba Perpetuum Jazzile je občinstvo navdušila z vrhunskim petjem in svojevrstnim uživaškim nastopom.
koncert perspektivne mlade so-pranistke Teje Letonja s številnimi glasbenimi gosti.
Člani društva Arsana so te dni že zelo zaposleni s pripravami na festival ArtPtuj 2009, ki ga v času od 24. do 31. julija pripravljajo v sodelovanju s KUD Art Stays. Za osem dni bodo ptujske ulice in prireditvene prostore preplavili z glasbeno, likovno, plesno in gledališko umetnostjo. Ker je Ptuj mesto bogate zgodovine in kulturne dediščine, ponuja nadvse primerno kuliso za
umetniško dogajanje. V okviru festivala bo Arsana organizirala mednarodno glasbeno akademijo pod vodstvom starega znanca in pomembnega promotorja Ptuja, maestra Konstantina Bogina. Delavnice v okviru akademije bodo razen Bogina (klavir) vodili mednarodno priznani umetniki Miomira Vitas (solo petje), Elena Denisova (violina), Alexei Kornienko (klavir, komorna igra) in Damjana Zupan, ki bo vodila delavnice za premagovanje treme Čar nastopanja.
19
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
15 let Plesnega centra Mambo - 7. del
Plesni center Mambo je kot družba za izobraževanje in organizacijo prireditev ob izvajanju plesnega izobraževanja za ljudi vseh generacij tudi uspešen organizator najrazličnejših prireditev.
Metod Peklar
Za osnovne in srednje šole organiziramo kulturne in športne dneve s plesno tematiko, valeto ob zaključku osnovne šole ter maturantski ples ob zaključku srednješolskega izobraževanja. Organiziramo in izvajamo izobraževalne seminarje za plesalce in plesne pedagoge. Kot soorganizator s Plesnim klubom Mambo smo vedno prisotni ob organizaciji plesnih tekmovanj v okviru Plesne zveze Slovenije, kjer smo znani kot odlični organizatorji kvalifikacijskih tekmovanj in uradnih državnih prvenstev.
Ob plesnih prireditvah organiziramo seminar, otvoritev, predstavitev ali drugi dogodek
Fotoarhiv PC Mambo
tudi za zunanje naročnike, ki jim uredimo od scenarija do tehnične izvedbe in vse potrebno za uspešno izpeljavo prireditve. Do konca letošnje jubilejne sezone bomo izvedli še tri velike prireditve.
Ob razmišljanjih, kako obeležiti letošnji jubilej, smo se odločili, da 8. maja organiziramo Ples pomladi, ki nas bo popeljal v obdobje, ko so se na Ptujskem redno odvijali plesi z odlično plesno glasbo, izbranim menijem jedi in bogatim spremljevalnim programom. Ob pomanjkanju prireditvenih prostorov na Ptuju bomo ples izvedli v veliki dvorani Pan v Kidričevem. Z nami bo primorski ansambel Best Company,
Prireditve so vedno dobro obiskane.
ki je znan po kvalitetni plesni glasbi, v spremljevalnem delu pa bomo uživali ob bogatem plesnem programu.
Letos je pri Plesni zvezi Slovenije registriranih kar 86 tekmovalcev iz Plesnega kluba Mambo. Skupaj bomo 20. junija organizirali mednarodno tekmovanje v street plesih za Pokal
Ptuja, ki bo v Športni dvorani center Ptuj.
Po vsaki zaključeni plesni sezoni Plesni center in Plesni klub Mambo skupaj pripravita zaključno produkcijo, kjer se predstavijo vsi plesalci, ki so v sezoni obiskovali celoletne plesne programe. Tako se vsako leto predstavi blizu 300 plesalcev.
Zakladnica spominov Rozine Šebetič
Ptujska slikarka Rozina Šebetič je 5. februarja dopolnila častitljivih 82 let. Kot pravi, bo slikala do konca, saj se ustvarjanju na platno ne bo odpovedala, vse dokler ji bodo služile roke in oči. 25. marca so v Salonu umetnosti na Prešernovi ulici odprli že njeno 78. razstavo. Rozino Šebetič zaradi njenega izjemnega dela in ustvarjanja na likovnem področju poznavalci štejejo za eno izmed najplodnejših ustvarjalk v našem okolju.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Šebetičeva tokrat razstavlja akvarele in pastele naše tradicionalne stavbne kulturne dediščine, ki jo je upodabljala v Halozah in Slovenskih goricah v 80. letih 20. stoletja in je danes več ni, ker so jo lastniki bodisi podrli ali je preprosto propadla. Ostala pa je upodobljena v slikarskih upodobitvah Rozine Šebetič. Pri postavitvi razstave ji je pomagala Stanka Gačnik.
»Na slikah upodabljam stare hiše, ki so nekoč naglo izginevale, saj so bili pogoji za življenje in delo v Halozah in Slovenskih
goricah slabi. Ljudje so odhajali v mesta, kjer so bili pogoji za življenje boljši, njihove hiše pa so bile prepuščene zobu časa. V teh hišah nisem videla le lepega motiva, ampak se v njih skriva zakladnica spominov na prejšnje generacije, prejšnja obdobja; nanje pa so vezane tudi številne zgodbe ljudi, ki so nekoč v njih živeli,« o zadnji razstavi pove Šebetičeva.
Slikarka je svoje otroštvo preživela v Vodrancih pri Kogu, v občini Ormož. Kljub bolezni, ki jo je spremljala, in kljub marsi-
kateri oviri, ki jo je prečkala na svoji življenjski poti, je Rozina uspešno prebrodila vse, kar ji je na pot prineslo življenje. V najhujših trenutkih ji je največ dala narava, ki je zanjo že vse od otroštva imela poseben čar. Svoje občutke do narave je sprva »zlila« na papir, nato pa jih je začela slikati.
Diplomirala je na Šoli za umetno obrt, smer slikarstvo, pri akademskem slikarju Zoranu Didku. Po končanem šolanju je poučevala likovne predmete v čipkarski šoli v Idriji, po njeni ukinitvi pa je prišla na Ptuj poučevat najprej v nižjo gimnazijo,
»V hišah nisem videla le lepega motiva, ampak se v njih skriva zakladnica spominov na prejšnje generacije, prejšnja obdobja; nanje pa so vezane tudi številne zgodbe ljudi, ki so nekoč v njih živeli.«
20
KULTURA
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
potem pa v osnovno šolo Tone Žnidarič, sedanjo Mladiko. Od leta 1958 do 1962 je bila celo okrajna inšpektorica za likovni pouk in strokovna sodelavka Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Ptuj. Ob delu pa ji je uspelo dokončati študij na Pedagoški akademiji v Mariboru pri akademskem slikarju Maksu Kavčiču. Hospitirala je učitelje,
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Ženski svet skozi ženske oči, skozi oči vsakdana. Zakonske težave, težave z otroki, gospodinjska opravila, težave v postelji in nenazadnje težava, kje sploh najti ustreznega partnerja. Je samo lepota dovolj ali je potrebno še kaj več? Tisoč in eno vprašanje, pa le nekaj odgovorov, pa še za njih se je potrebno vprašati, če vzdržijo.
Besedilo in režija sta delo Mojce Rimele, ki je odigrala tudi vlogo Neže, v vlogi Karle nastopa Katja Križe, v vlogi Zale Vanja Kampl, Mance Maja Novak in v vlogi Andreje Anita Vamberger. Kot asistentka sodeluje Irena Vrabl, za sceno sta
ki so poučevali likovni pouk, pa tudi študente Pedagoške akademije.
Prvič je samostojno razstavljala v dvorani ptujske bolnišnice, leta 1979. Druga pomembnejša razstava je sledila v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra, leta 1981. Na njeno željo so se ji tukaj pridružili še njeni nekdanji učenci s svojimi slikami in kipi.
poskrbeli Nataša Kostanjevec in Tina Holobar, za kostumo-grafijo Martina Pajnkiher in Vesna Vargič, za razsvetljavo Jolanda Murko in Nataša Vin-diš, za tehnično izvedbo Janez Veselič, za masko pa Marjanca Križaj.
Dramsko-lutkovna sekcija Vrtca Ptuj deluje v sklopu Društva kulturnih dejavnosti Vrtca Ptuj. Ustanovljena je bila septembra lani in združuje 23 članic. »Sekcijo smo ustanovili z namenom, da izvedemo lutkovne in dramske predstave za predšolske otroke in otroke prve triade OŠ. Premiera lutkovne predstave za otroke bo predvidoma meseca
Za svoje izredno plodno slikarsko udejstvovanje je prejela več priznanj in nagrad. Največ ji pomenijo oljenka Mestne občine Ptuj, ki jo je dobila leta 1994, leta 1997 je prejela pečat mesta Ptuj z likom sv. Jurija, istega leta pa tudi srebrno plaketo Zveze kulturnih organizacij Ptuj. Leta 1998 je dobila tretjo nagrado na mednarodnem ex-temporu v
TT
junija,« pojasnjuje vodja sekcije Mojca Rimele.
K temu, da pripravijo predstavo tudi za odrasle, jih je vzpodbudila ravnateljica Božena Bratuž, ki jih pri njihovem ustvarjanju podpira že od samega začetka. »Zelo smo ji hvaležne, da si kljub vsem obveznostim, ki jih ima kot ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica Skupnosti Vrtcev Slovenije, vzame čas še za nas, saj nas spremlja na mnogih vajah in predstavah. Hvaležne smo tudi
Ljutomeru, leta 1999 pa certifikat Zveze kulturnih društev Slovenije za likovno področje. Je članica Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj in mentorica Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. V vseh ustvarjalnih letih svojega delovanja je sodelovala kar na tristotih slikarskih kolonijah in razstavah, tako doma kot v tujini.
vsem sodelavkam in sodelavcem, ki nas podpirajo in nam s svojim delom pomagajo,« se Mojca Rimele za podporo zahvali vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešnosti predstave. Vseh pet igralk je zaposlenih v Vrtcu Ptuj. Za pripravo in izvedbo predstav porabijo veliko prostega časa, česar ne bi zmogle, če jih ne bi podpirali tudi njihovi partnerji, družine in prijatelji.
Knjiga Master Key System
V marčevski številki Ptujčana je bil na strani 21 objavljen članek o knjigi »Master Key System - tečaj samouresničitve« avtorja Charlesa F. Haanela, ki jo sedaj lahko dobite tudi v slovenskem jeziku. Dodajamo še naslov spletne strani, kjer dobite več informacij o knjigi in brezplačnem e-tečaju http://www. masterkeysystem.si. Kontakt za dodatna pojasnila: Katja Bede-nik, e-mail: info@masterkeysystem.si.
Bronja Habjanič
Popravek
V marčevski številki Ptujčana, ki je izšla 27. 3. 2009, je bil na strani 10 pri sporočilu politične stranke SDS pomotoma napisan neustrezen naslov Volilni kongres SDM. Obvestilo je avtor poslal brez naslova. Za pomoto se opravičujemo Mestnemu odboru SDS Ptuj in bralcem Ptujčana.
Uredništvo Ptujčana
//
21
v
Ženske pa pika
Le kaj bi ženske brez moških in kaj bi moški brez nas, žensk. Čeprav smo včasih tako kot psi in mačke, pa drug brez drugega enostavno ne (z)moremo. Predstava Dramske skupine Vrtca Ptuj z naslovom Ženske pa pika je doživela že nekaj ponovitev. Sama sem si jo ogledala nedavno in zapišem lahko, da je odlična. Kljub temu da gre za amaterske igralke, ki se z gledališčem ukvarjajo ljubiteljsko, so nas nasmejale in nam še enkrat več povedale, da so moški z Marsa, ženske pa z Venere. Bo torej že držalo.
Iz predstave Dramsko-lutkovne sekcije Vrtca Ptuj Ženske pa pika.
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
MLADI ZA MLADE
Naše mesto je prežela ljubezen
Festival ljubezni je lani, v svoji krstni izvedbi, gostoval na gradu Svečina, letos pa so z ljubeznijo preželi mestno jedro Ptuja, najstarejšega in enega najlepših slovenskih mest. Osnovno vodilo festivala je vrhunska kakovost, tako pri izbiri lokacije, partnerjev, vsebin in nastopajočih, kot tudi pri tehnični izvedbi, kar obiskovalcem zagotavlja celovito izkušnjo.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Festival ljubezni je prvenstveno festival literature in poezije, vendar je koncept zastavljen tako, da se različne umetniške zvrsti in prakse povezujejo. To je torej glavna rdeča nit - povezovanje literature, poezije z vizualno umetnostjo, sodobnimi interme-dijskimi umetnostmi in glasbo ter tudi s kulturno umetniškim programom za otroke. Ideja festivala sega tri leta nazaj, ko se je v priprave mesta Maribor za Evropsko kulturno prestolnico leta 2012 s tem konceptom festivala vključila KID Kibla. V koncept so vključili vseh pet partnerskih mest v tej kandidaturi. »Moto festivala je namreč, da potuje po tej regiji. Zastavili smo ga
na ta način, da ga uprizarjamo na gradovih, starih palačah in starih mestnih jedrih, saj tako na nek način poskušamo oživljati nekatere mrtve zidove. Za Ptuj sicer tega ne bi mogli reči, vemo pa, da je zelo veliko gradov in kulturne dediščine v Sloveniji v zanemarjenem stanju,« je povedal Dejan Pestotnik vodja festivala. Pri sami izvedbi festivala jim je bil v veliko pomoč Pokrajinski muzej na Ptuju. Pestotnik še dodaja: »Mislim, da so bili tudi obiskovalci zadovoljni. To je glavni motiv tega festivala, ki naj bi se renomiral do leta 2012. Je pa zelo pomembno, kaj se bo s tovrstnimi projekti dogajalo tudi po letu 2012.« Na tokrat-
Na nedeljskem literarnem zajtrku so se družili z glasbenico Niko Perunovič iz Ruš.
nem festivalu so poskušali zbrati reprezentativno kombinacijo različnih umetnosti z literaturo in glasbo na čelu ter vizualne in intermedijske umetnosti. Po drugi strani pa so izbrali posrečeno kombinacijo avtorjev. Nekaj je bilo že uveljavljenih slovenskih ustvarjalcev, kot so Rok Vilčnik, Desa Muck, Milan Vincetič in Erika Vouk, ob njih pa so nastopili še mladi avtorji, ki so v
slovenskem prostoru sicer manj prepoznavni, vendar niso nič manj kakovostni, na primer kan-tavtor Matej Krajnc, pesnica Tjaša Koprivec ter dva mlada prozna avtorja Nejc Gazvoda in Nataša Kramberger. Z obiskom letošnjega festivala so bili organizatorji zelo zadovoljni, saj to pomeni, da so izbrali dobre izvajalce in da je festival tudi vse bolj prepoznaven.
Svetovni kongres mladih bo leta 2010 v Tunisu
Proračun za mlade ne bo zmanjšan zaradi finančne krize
Robert Križanič
Citata iz naslova sicer na žalost ni izrekel slovenski minister za šolstvo in šport, ki pokriva tudi področje mladine v Sloveniji, ampak njegov kolega iz tunizij-ske vlade. V Tunisu je bila 18. in 19. marca mednarodna konferenca z naslovom Sodobni izzivi mladih v svetu. Simpozij je sklical tunizijski predsednik Zine El Abidine Ben Ali z namenom, da se pripravijo program in izhodišča za svetovni kongres mladih, ki bo leta 2010 v Tunisu. Tunizijska vlada je ob podpori Združenih narodov razglasila na-
slednje leto za leto mladih. Vrsto dogodkov in projektov, ki bodo izpeljani ob tem, bo zaokrožila globalna konferenca mladih. Na tokratnem simpoziju je sodelovalo tristo gostov z vsega sveta, od tega dvajset udeležencev s področja Evropske unije, ki so bili povabljeni, da svetujejo in pomagajo pri vsebinski pripravi svetovne konference. Iz Slovenije sem bil k sodelovanju povabljen v imenu društva Povod iz Ptuja, ki ima izkušnje z razvojem mladinskih politik ter mednarodnimi programi in projekti za mlade.
4. mednarodni festival kitare
od 2. do11. aprila 2009, so omogočili:
Mestna občina Ptuj, Občina Dornava, Občina Hajdina, Komunalno podjetje Ptuj, Saubermacher Slovenija, VGP Drava Ptuj, DIW service, Terme Ptuj, Hotel Mitra, Mimeo, Lekarna Top-Lek, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, Ilkos, Tisto, Nizke gradnje Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne, Pokrajinski muzej Ptuj, Design studio K, Nova Ljubljanska banka, Samobor & Ilec, Radio Tednik, Radio Center in Radio Grom.
Organizatorja: Center interesnih dejavnosti Ptuj in Klub ptujskih študentov
22
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
v	v
Odmeven uspeh učencev OS Ljudski vrt in OS Olge Meglič
Da bi čim učinkoviteje vplivali na zmanjšanje avtomobilskega prometa v neposredni bližini šol, so se na ptujskih osnovnih šolah Ljudski vrt s podružnico Grajena in Olge Meglič vključili v evropski projekt CONNECT, ki ga na območju Slovenije vodi mag. Sebastian Toplak iz Inštituta prometnih ved Univerze v Mariboru.
Mag. Sebastian Toplak, nacionalni vodja projekta
projekta.
S tem so učenci dokazali, da lahko v evropskem merilu, sicer majhne osnovne šole, občine in fakultete iz Slovenije sooblikujejo kvalitetne projekte, ki na evropski ravni dosegajo odmevne rezultate.
Iskrene čestitke učiteljem, ki so opravili izjemno kvalitetno delo,
nili projektu in sodelovali pri igri Prometna kača.
Zahvala ravnateljicam OŠ Ljudski vrt Tatjani Vaupotič in OŠ Olge Meglič Diani Bohak-Sabath, ki sta podprli vključitev njihovih šol v evropski projekt.
Posebna zahvala tudi županu dr. Štefanu Čelanu in MO Ptuj, ki je z izdanim Pismom podpore
Osnovni namen projekta je razvoj in širjenje ukrepov na področju upravljanja mobilnosti za mlade s ciljem povečanja uporabe do okolja prijaznih oblik prometa na poti v šolo in iz nje. V ospredju je predvsem zmanjšanje izpustov CO2, ki jih povzroča motoriziran promet.
V okviru projekta, ki traja 3 leta, je bila razvita igra Prometna kača, ki so jo učenci prvič izvedli v preteklem šolskem letu. Pod mentorstvom Božene Papež, Irene Pukšič in Igorja Majcena ter vodstvom učiteljev so učenci ptujskih osnovnih šol dosegli odlični rezultat v okviru 7 modelnih šol v Sloveniji (glej tabelo) in se po deležu okolju prijaznih potovanj med in po izvajanju igre zavihteli tudi v sam vrh na evropski ravni, kjer sodeluje preko 100 šol iz 9 evropskih držav (Avstrija, Belgija, Grčija, Bolgarija, Madžarska, Velika Britanija, Nizozemska,
Doseženi rezultati v posameznih osnovnih šolah v šolskem letu 2007/2008.
Nagrada Generalnega direktorata za energijo in promet Evropa trajnostne energije 2009 (Sustainable Energy Europe Award 2009).
Italija). To je glede na siceršnje potovalne navade v Sloveniji izjemen dosežek.
Projektna ideja in doseženi rezultati so očitno prepričali tudi Evropsko komisijo, saj je projekt CONNECT s strani Generalnega direktorata za energijo in promet prejel prestižno nagrado Evropa trajnostne energije 2009 (Sustainable Energy Europe Award 2009). CONNECT je zmagal v kategoriji izobraževalne, komunikacijske in promocijske aktivnosti, kjer je sodelovalo več kot 256 projektov s področja celotne Evrope. Namen vsakoletnega nagradnega tekmovanja je nagraditi in izpostaviti najboljše dosežke na področju trajnostne energije v Evropi. Žirija nagradnega tekmovanja je zmago argumentirala predvsem z inovativ-nostjo zamisli, ki učence in dijake postavlja v središče dogajanja ter z doseženimi rezultati v uvodnem letu izvajanja
saj so poleg projektnih aktivnosti tudi sami potovali okolju prijazno in s tem učence še dodatno motivirali k sodelovanju.
Čestitke prav tako učencem in njihovim staršem, ki so prisluh-
projekt podprl že v fazi prijave in s tem znatno prispeval k temu, da je projekt sploh uspel na evropskem razpisu in se pričel izvajati.
Na Ptuju vseslovenski festival mladih Turizmu pomaga lastna glava
Albin Pišek
Pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za šolstvo in šport sta Turistična zveza Slovenije in Mercator, d. d., na Ptuju organizirala festival mladih na temo Voda - zdravje - izziv za prihodnost. Festival je potekal v centru Mercator na Špindlerjevi ulici. Sodelovale so naslednje šole: OŠ Odranci, OŠ Razkrižje, OŠ Veržej, OŠ Križevci, OŠ Mala
Nedelja, OŠ Sv. Jurij ob Ščavni-ci, OŠ Kuzma, OŠ Ljudski vrt, OŠ Desternik-Trnovska vas, OŠ Martin Kores - Podlehnik in OŠ Hajdina.
14. aprila je bilo v trgovini Mercator centra zelo živahno, saj so učenci posameznih šol na turističnih stojnicah prikazali veliko svojega znanja o vodi, zdravju in izzivih za prihodnost. Ob koncu je bilo podeljenih več priznanj in nagrad.
23
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
GOSPODARSTVO
Regijski kviz Mladi in kmetijstvo
Zmagala domača ekipa Društva podeželske mladine Ptuj
Na Ptuju se je 27. marca odvijalo regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Gre za tradicionalni dogodek pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki poteka na treh nivojih, in sicer najprej na občinskem, nato na regijskem ter končno še na državnem nivoju.
Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Letos so na regijskem tekmovanju sodelovale štiri ekipe, saj se kljub predhodni potrditvi udeležbe ena ekipa tekmovanja ni udeležila. Med seboj so se tako pomerile ekipe DPM Ormož, DPM Lenart, DPM Slovenske gorice in domača ekipa DPM Ptuj. Vsebina letošnjega tekmovanja je bila razdeljena na tri tematske sklope. Prvi sklop je bil na temo Vrednotenje okroglega lesa, drugi sklop Odnosi z javnostmi, tretji sklop pa na temo Navzkrižna skladnost. Tekmovalce in njihove navijače so razveselili Štajerski frajtonarji
- deset harmonikarjev, ki je zaigralo nekaj poskočnih melodij ter po končanem tekmovanju poskrbelo tudi za dobro razpoloženje.
Tekmovanje se je za domačo ekipo DPM Ptuj razpletlo zelo ugodno, saj je le-ta zmagala in se bo tako udeležila državnega tekmovanja, kjer bo zastopala ptujske barve. Na drugo mesto se je uspelo uvrstiti ekipi DPM Ormož, na tretje DPM Slovenske gorice in na četrto ekipi DPM iz Lenarta. Na razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad je predsednik DPM Ptuj Boris Medved
Zmagovalna ekipa DPM Ptuj s predsednikom.
povedal tudi, da ga zelo veseli uspeh domače ekipe, saj je znano, da je društvo kar nekaj časa mirovalo in bilo nedejavno, z novimi idejami in zagonom ter z mlado močjo pa so ga spet uspeli zagnati v mnoge dejavnosti. Poleg omenjenega kviza namreč mladi iz DPM Ptuj z veseljem sodelujejo še na raznih kmečkih
igrah, tekmovanju oračev, raznih povorkah, prireditvah občinskega značaja in demonstracijah kmetijske mehanizacije.
Državno tekmovanje je bilo 18. aprila v Litiji, saj je lani drugič zapored zmagala ekipa iz Metlike, zato naslednje tekmovanje organizira na državnem tekmovanju drugo uvrščena ekipa.
Župani in gasilci podpisali anekse k pogodbam
Letos je bil v prostorih restavracije Gastro slovesen podpis aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe v Mestni občini Ptuj, kjer so se zbrali župani in gasilci iz petih občin. Ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu so se pri podpisu pridružili župan občine Hajdina Radoslav Simonič, župan občine Markovci Franc Kekec, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in podžupan občine Zavrč Peter Vesenjak. V nagovoru so se jim pridružili še vodja Urada župana in splošnih zadev MO Ptuj, sicer tudi podpredsednik GZ Slovenije, mag. Janez Merc, regijski poveljnik Janez Liponik in predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič.
Mag. Janez Merc, Tatjana Mohorko
Letošnji proračun OGZ Ptuj bo nekoliko večji od lanskega, kar je na nek način posledica lanske ujme in predvsem zavarovanih gasilskih objektov, so poudarili v vodstvu območne zveze. Z 916.000 evri bo za gasilce v OGZ Ptuj to tudi eno »najbogatejših« let, prav gotovo pa tudi zelo delavno, naporno in leto, ko bodo spet na preizkušnji.
Foto: Tatjana Mohorko
Za občine je denar, namenjen gasilcem, dobra naložba
Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, je ob podpisu aneksov dejal: »Gasilcem ta podpis prav gotovo pomeni veliko. S strani županov in lokalnih skupnosti pa je to za nas priznanje predvsem za naše delo, na drugi
Podpisniki aneksa k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe iz društev povezanih v OGZ Ptuj.
strani pa je tudi zahvala gasilcev županom za vsa sredstva, ki nam jih namenjajo, za vso podporo, ki jo imamo v lokalnih skupnostih in OGZ skozi celo leto. V našem primeru se recesija še ne pozna in načrtujemo, da se bo v letošnjem letu zbralo nekaj več sredstev v primerjavi z lanskim,
torej bomo imeli na razpolago več investicijskih sredstev, kar je dober podatek. V vseh petih občinah bomo skupaj zbrali preko 900.000 evrov. V ospredju so med investicijami prav gotovo nabave nekaj novih gasilskih vozil: v PGD Zavrč, največja investicija je v občini Markovci,
24
DRUŠTVA
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
v PGD Prvenci - Strelci. Investicija je vredna okrog 195.000 evrov, nabavili pa bodo gasilsko vozilo GVC 16/25. Omenil bi še nakup vozila za prevoz moštva v PGD Hajdoše in PGD Pod-vinci. Del sredstev bomo vložili tudi v obnovo gasilskih domov. Tukaj bi omenil predvsem obnovo gasilskega doma na Ptuju in pripravo na izgradnjo novega gasilsko-vaškega doma v Sobe-tincih.«
Ptujski župan dr. Štefan Čelan
je ob podpisu poudaril, da se je vredno posvetiti gasilcem, ki znajo z malo denarja narediti
veliko, prav z gasilci pa ima tudi ves čas pristne odnose. Župan Hajdine Radoslav Simonič je dejal, da s temi podpisi občine iz leta v leto zagotavljajo sredstva za redno dejavnost, kar zelo podpira, verjame pa tudi, da bo letos zbrani denar v gasilskih vrstah dobro naložen. Župan Markov-cev Franc Kekec in podžupan Zavrča Peter Vesenjak sta pohvalila predvsem dobro delo gasilcev, poudarila, da jih meje ne omejujejo, saj pomagajo tam, kjer njihovo pomoč tudi najbolj potrebujejo. Završki podžupan je še menil, da naj gasilci za
svoje delo in požrtvovalnost dobijo svojo ceno, predvsem pa pomembnejšo vlogo v državi.
Pričakovanja gasilcev iz Mestne občine Ptuj
Ena največjih investicij, ki bi se naj začela, je adaptacija in dograditev gasilskega doma na Ptuju, ki bo s svojo finančno realizacijo trajala naslednjih deset ali petnajst let. Skupna vrednost investicije je v prvi fazi 700.000 EUR in v drugi 600.000 EUR. Prav tako bo PGD Ptuj v letu 2010 praznovalo 140-letnico, kar pa pomeni tudi posodobitev
voznega parka. MO Ptuj sofinancira večjo gasilsko avtocisterno. Ob vsem tem ne moremo mimo nabave orodnega vozila za PGD Podvinci in že v naslednjih letih planirane nabave vozil pri PGD Turnišče. PGD Velovlek še ima nekaj kreditnih obveznosti za obnovo gasilskega doma, PGD Turnišče pa zaključuje reševanje dokumentacije, kar pomeni, da bi se naj začela izgradnja oro-dišča. Če ob tekočih obveznostih dodamo še potrebo po gasilski avtolestvi, bi gasilci potrebovali skoraj cel proračun.
Kulturno-izobraževalno društvo M
Doživite blagodejnost naravne sprostitve
Društvo je bilo ustanovljeno konec lanskega leta z namenom, da širi moč in blagostanje sprostitve. Vodi ga Irena Murko, trenutno združuje 15 članov. Trening sprostitve podpira kontinuiran posameznikov razvoj, pri čemer mu pomaga usposobljeni trener. Izhaja iz osnove, da je vsak posameznik drugačen, zato so tudi rešitve za njegove poslovne in zasebne težave edinstvene in morajo biti prilagojene njegovi osebnosti, potencialu ter okolju, kjer deluje.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Danes je življenje zaradi hitrega tempa, vse večjih zahtev, onesnaženosti, podnebnih sprememb in gospodarske krize postalo vse težje in nepredvidljivo. Veliko ljudi živi v nenehni napetosti, kar sproži stres. Ta pa je povzročitelj številnih bolezni (obolenja srca, visok krvni pritisk, glavobol, nespečnost, bolezni ščitnice, razne alergije, astma, vrtoglavice, strahovi, nervoze ...), razdorov v družini, slabih odnosov na delovnem mestu, težav z odvisnostjo. S treningom sprostitve dosežemo duševno in telesno ravnovesje, postanemo bolj optimistični, na svet začnemo gledati s pozitivnimi očmi, s tem pa tudi pozitivneje vplivamo na okolico.
Za trening sprostitve se večinoma odločajo ljudje, ki si želijo doseči ravnovesje v življenju, hočejo postati samozavestnejši,
izboljšati odnose z nadrejenimi in podrejenimi, z družino, z okolico. Naučijo se bolje ravnati s časom, postavljati strategije in vizijo, naučijo se, kako se pravilno postaviti zase in reči ne, naučijo se tudi bolje predstaviti svoje mnenje in izboljšati motivacijo pri delu. Treningi so lahko individualni ali skupinski.
Trening sprostitve vsako sredo ob 19. uri v Park hotelu
Gre za energetski trening pod vodstvom izkušene terapevtke s 15-letnimi izkušnjami doma in v tujini Irene Murko. Murkova ima sposobnost, da kreativno energijo dovaja v telo in ga s tem očisti vseh negativnosti. Ljudje se notranje umirijo, postanejo bolj sproščeni, srečni in zadovoljni sami s seboj. Hitreje se jim izpolnijo tudi želje, ki so
zakoreninjene nekje globoko v njihovih mislih. »Najbolje je, da je trening kontinuiran. Šele takrat se zavest moči in blago-dejnosti te sprostitve začutita v celoti. Vztrajajte vsaj kakšen mesec ali dva, pa boste sami začutili, kako se vam bo življenje obrnilo na bolje. Korak za korakom raste tudi zavedanje, da lahko dosežeš vse, kar si želiš. Da v resnici ni onih, da si sam sebi največja ovira s svojo skepso, strahovi. Veliko delamo na posameznikovi samopodobi in premikamo okvirje, meje nemogočega,« pojasnjuje Mur-kova. Na trening sprostitve so vabljeni vsi, tako mladi, starejši (pomaga denimo tudi ženskam v menopavzi; če se znajo pravilno sprostiti, vročinskih valov ne čutijo več), osamljeni in tisti, ki mislijo, da jim v življenju gre zmeraj vse narobe.
Energetske sprostitvene masaže
Murkova se je specializirala tudi za lepotno zdravilno masažo za ženske. Pravi, da je za večino izmed nas že sam dotik prijeten, naravna olja pa dodajo piko na i. Ob masaži se sproščajo mišice,


Irena Murko, predsednica kulturno-izobraževanega društva M.
odvajajo strupi iz telesa, izboljša se cirkulacija krvi, blagodejno pa vpliva tudi na telo in duha. Zaradi njenih energetskih sposobnosti pa je masaža še toliko bolj posebna.
Res je, da se ljudje včasih premalo zavedamo, kako pomembno je naše zdravje. Ko smo zdravi, niti pomislimo ne na to, kako bi bilo, če bi zboleli. Ko pa enkrat zbolimo, je naša edina želja, da bi bili spet zdravi. Pa je to tako preprosto? Zato naredite že danes nekaj zase in se ne ozirajte na tiste, ki se jim skrb za lastno telo in dušo zdi še zmeraj nepotrebna.
Več o društvu najdete tudi na njihovi spletni strani http://www. drustvo-m.si.
Cykpmsf 25
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
ZDRAVJE
Rdeči noski ponovno v ptujski bolnišnici
Rdeči noski - klovni zdravniki, ki delujejo v Društvu za pomoč trpečim in bolnim, so se letos odpravili že na četrto turnejo po slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki. Poleg ljubljanske in mariborske, kjer so redni tedenski obiskovalci malih bolnikov, so klovni zdravniki obiskali še Izolo, Jesenice, Novo Gorico, Celje, Slovenj Gradec, Mursko Soboto, Trbovlje, Brežice, Novo mesto in 31. marca še Ptuj. Vsako od omenjenih bolnišnic sta obiskala dva hudomušna klovna zdravnika. Turnejo so omogočili sponzorji Lek, Generali in Mobitel.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Letos Rdeči noski praznujejo že pet let, odkar prinašajo smeh in veselje v vsako slovensko bolnišnico z otroškim oddelkom. Ptujsko bolnišnico obiščejo dvakrat letno - spomladi in jeseni. Trenutno je v društvu sedem aktivnih članov, nedavno so pripravili avdicijo za sprejem novih, tako da je zdaj na usposabljanju še dodatnih 6 klovnov zdravnikov.
Že v začetku 20. stoletja so posamezni zdravniki in terapevti poskušali pacientom v bolnišnicah nuditi duševno oporo s pomočjo humorja in klovnovske maske. Prvi profesionalni program s klovni v otroških bolnišnicah je bil ustanovljen leta 1986 v ZDA - tam sedaj nanj gledajo kot na samoumevni sestavni del bolnišničnega vsakdanjika. Ideja se je kmalu prijela tudi v Evropi, kjer v več državah paciente
v bolnišnicah obiskujejo za to posebej usposobljeni klovni. Posvetijo se vsakemu pacientu posebej - primerno njegovemu individualnemu zdravstvenemu stanju. V Avstriji je bilo poleg društva Rote Nasen, ki je v letu 2004 praznovalo deseto obletnico obstoja, leta 2003 ustanovljeno še društvo Rote Nasen International, ki pomaga pri ustanavljanju podobnih društev po vseh državah v Evropi. V Sloveniji je veliko zanimanje za projekt klovni zdravniki pokazala naša edina diplomirana klovnesa Eva Škofič - Maurer. Z avstrijskim društvom se je povezala že pred leti, z njeno pomočjo ter s pomočjo Rote Nasen International društva iz Avstrije pa je projekt Rdeči noski - klovni zdravniki v Sloveniji pred petimi leti tudi zaživel.
Pred samim nastopom se čla-
Hudomušna klovna zdravnika med pihanjem milnih mehurčkov
ni društva preoblečejo v vesele zdravnike, se naličijo in pripravijo rekvizite: improvizirane zdravstvene naprave, balone, žonglerske in čarodejske rekvizite, glasbila ipd. Klovni zdravniki tesno sodelujejo z bolnišničnim osebjem, ki jim posreduje vse nujno potrebne informacije o malih pacientih. Tako klovni že vedo, na čigava vrata trkajo, kako hudo je otrok bolan (koliko je občutljiv na zunanje vplive), koliko je star (s čim ga bodo najprimerneje zabavali), njegovo ime (za bolj pristen odnos) in posebnosti (ima mogoče rojstni dan, si česa posebej želi, ga je česa strah ipd.) Vstopijo šele, ko jih mali pacient povabi v sobo
- tako je otrok v poziciji tistega, ki odloča. Glede na široko paleto znanja in izkušenj se izmenjujejo ples, glasba, žongliranje, čaro-dejstvo in pantomima, odvisno od vsakega posameznega otroka in njegovega odziva.
Smisel »smehoterapij« tiči v dejstvu, da klovni otrokom obarvajo tiste temne dneve, ki jih morajo preživeti v bolnišnični oskrbi in da pripomorejo k čim prejšnji ozdravitvi. Po besedah Andreja Levaniča, predstojnika otroškega oddelka, otroci pri njih ležijo v povprečju le dobre tri dni, saj se trudijo, da bi jih čim prej pozdravili in jih vrnili v domačo oskrbo.
Na vsakega zobozdravnika 2.400 pacientov
Zobozdravniki proti novemu načinu financiranja zobozdravstva
Glavarinski model financiranja zobozdravstvene dejavnosti (plačilo zobozdravstvenih storitev po številu bolnikov), kot sta ga izbrala ZZZS in Ministrstvo za zdravje, bo po mnenju zobozdravnikov poslabšal dostopnost ter znižal kakovost in varnost zobozdravstvenih storitev. O tem so spregovorili zobozdravniki koncesionarji na okrogli mizi, ki se je odvijala na Ptuju. To pa je le ena izmed vladnih odločitev, ki po njihovem mnenju vodijo v sistematično slabitev zobozdravstvenega varstva državljanov.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Zobozdravniki so prepričani, da financiranje in nova organizacija zdravstvenega varstva izničujeta
možnosti ustreznega dela slovenskih zobozdravnikov. Po novem naj bi vsak zobozdravnik z ena-
kimi finančnimi sredstvi oskrbel 2.400 odraslih bolnikov, kar je preveč, so prepričani zobozdravniki, saj strokovna merila opredeljujejo največ 1.600 odraslih pacientov na zobozdravnika ter 800 mladostnikov. Trenutno je v Sloveniji povprečno na zobozdravnika vpisanih 1.850 odraslih pacientov. Zdravnik lahko zavrne pacienta, če presega 110 odstotkov vpisanih pacientov v regiji. Čakalne dobe pa so: zdravljenje (2 meseca do enega leta) in protetika (6 mesecev do treh let).
Glavarinski sistem prinaša točkovno ovrednotenje državljanov; odrasel zavarovanec ima 18,15 točk ali 44 EUR, otrok pa 23,60 točk ali 65 EUR. To zadošča za en pregled in dve zalivki na posameznika letno. Po mnenju podpredsednice Zdravniške zbornice Slovenije Sabine Markoli novi sistem financiranja ne bo skrajšal čakalnih dob brez dodatnih sredstev: »Čakalne dobe bodo ostale enake ali se bodo celo podaljšale.« Z uvedbo novega sistema se lahko poveča številko konfliktnih situacij, pa tudi
26	■ '/ftt/tW
ZDRAVJE
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
Okrogle mize o spremembah v zobozdravstvu so se udeležili zobozdravniki koncesionarji iz Sp. Podravja in predstavniki ZZZS OE Maribor in Zdravniške zbornice Slovenije.
nezadovoljstvo med pacienti in med zobozdravniki. Na območju izpostave Ptuj je 54.115 zavarovancev, od katerih jih 11.510 še nima svojega zobozdravnika.
V Sloveniji je še vedno v veljavi t. i. Zelena knjiga iz leta 1982, ki služi za načrtovanje, evidentiranje in obračunavanje (zobo) zdravstvenih storitev. Pri tem pa za postopke zdravljenja niso upoštevani časovni normativi iz Zelene knjige, kar še poveča zahtevani obseg storitev. Zobozdravniki in zobozdravstvene organizacije politične odločeval-ce opozarjajo, da je za kakovostno zobozdravstveno varstvo državljanov ključna organizacija zobozdravstvenega varstva na strokovnih temeljih, ne zgolj na finančno-političnih. Menijo, da je čakalne dobe in dostopnost bolnikov do zobozdravstvenih storitev mogoče optimizirati le z dodatnimi sredstvi in programi, česar glavarinski sistem ne prinaša, da je potrebno zo-bozdravniškemu delu priznati ustrezno ceno in da je potrebno bolnike pošteno in transparentno
seznaniti z dejanskim obsegom njihovih pravic.
Glavarinski sistem omogoča zobozdravnika vsem državljanom Mag. Rosvita Svenšek, direktorica ZZZS OE Maribor, pojasnjuje, da je namen gla-varine, da si vsi pacienti izberejo zobozdravnika. »Število opredeljenih zavarovanih oseb se med izbranimi zobozdravniki zelo razlikuje. Na podlagi pritožb in informacij zavarovanih oseb na ZZZS ugotavljamo, da si neopredeljene zavarovane osebe težko izberejo zobozdravnika, saj jih le-ti odklanjajo, tudi tisti zobozdravniki, ki ne dosegajo povprečja v številu opredeljenih zavarovanih oseb (ZO) na zobozdravnika. Sistem financiranja, ki bi upošteval tudi število ZO, opredeljenih za posameznega izvajalca, bi pripomogel, da do takšnega odklanjanja ne bi prihajalo.« Več kot 90 % zobozdravstvenih storitev je za zavarovane osebe brezplačnih, če imajo urejeno svoje obvezno
in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. O tem, koliko denarja se namenja zobozdravstvu, pa skupaj odločajo ZZZS, Ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije ter še nekatera druga združenja in organizacije izvajalcev zdravstvenih storitev. Glede čakalnih dob v zobozdravstvu pa zavarovanim osebam svetujejo, da pred izbiro svojega osebnega zobozdravnika preverijo dejan-
ske čakalne dobe pri posameznih izvajalcih (npr. preko spletne strani www.zzzs.si), saj se le-te lahko med posameznimi izvajalci zelo razlikujejo. Trenutno so pri večjem številu izvajalcev čakalne dobe za zobno protetiko ali prvi pregled za zdravljenje v zobozdravstvu manj kot od en do dva meseca, še sporočajo iz ZZZS.
40 let Oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in
terapijo bolečin
Ptujska bolnišnica je bila tretja, po mariborski in celjski, kjer so odprli samostojni oddelek za intenzivno nego z anestezijo. Največ zaslug za to je imela dr. Lučka Toš, prva specialistka anesteziologije, ki je kasneje svoje delo nadaljevala v ljubljanskem kliničnem centru. Na prijetni slovesnosti, 2. aprila, so se zaposleni spomnili dr. Lučke Toš, prve predstojnice oddelka.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Ob tej priložnosti so v spomin nanjo v jedilnici bolnišnice odkrili njeno fotografijo. Štiri desetletja delovanja samostojnega oddelka, ki je skupaj s širitvijo spreminjal tudi ime in je danes poznan kot oddelek za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin, so v ptujski bolnišnici združili s srečanjem veteranov slovenske anesteziologije. Srečanja se je udeležil tudi eden prvih slovenskih anesteziologov
prof. dr. Stojan Jeretin.
Razvoj oddelka
Po pisnih virih je bil po zaslugi kirurga prim. dr. Aleksandra Kuharja prvi anestezijski aparat tipa Drager kupljen že davnega leta 1927. 1955. leta je bolnišnica kupila drugi narkozni aparat Sutjeska, s čimer je bila dana možnost za endotrahialno anestezijo, ki so jo 26. 4. 1955 tudi prvič izvedli na kirurškem
oddelku. Takrat so bile takšne anestezije še redke.
Leto 1959 je pomembno za razvoj anestezije tudi v tem, da so v bolnišnici začeli resno razmišljati o strokovnem kadru. Tako so na delovno mesto anestezijskega tehnika razporedili dotedanjega RTG tehnika Metoda Babiča, ki se je po končanem šestmesečnem usposabljanju v Mariboru posvetil izključno anesteziji in imel pri nadaljnjem razvoju oddelka za anestezijo neprecenljive zasluge. Leta 1961 je zasedla novo sistemizirano delovno mesto zdravnika anesteziologa dr. Lučka Toš, ki je šestmesečni tečaj opravila v Ljubljani. V leto 1961 segajo tudi začetki sodobne anestezije. Leta 1962 je že bil formiran odsek za anestezijo in s tem anestezijska služba že dobi formalno potrditev svojega
obstoja.
Maja leta 1968 je bil po sklepu tedanjega sveta bolnišnice odprt samostojni oddelek za intenzivno nego z anestezijo. Že takrat je bil oddelek osnovan kot centralna intenzivna enota interdisciplinarnega tipa in v takšni obliki deluje tudi danes. V začetku leta 1968 je dr. Lučka Toš kot prva specialistka anesteziologije postala tudi predstojnica anestezijskega odseka kot samostojne enote. Novembra 1968 prične enota poskusno obratovati in leto 1969 je tako prvo leto oddelka kot celote. Leta 1973 je kot druga specialistka anesteziologije pričela delati Marija Krajnc, ki je po odhodu Lučke Toš, leta 1977, prevzela vodenje oddelka. S krajšimi prekinitvami je opravljala to delo vse do upokojitve, leta 1997. Danes oddelek uspeš-
27
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
ZDRAVJE / SOCIALNO VARSTVO
no vodi prim. Majda Šarman,
dr. med., spec. anesteziologije.
Današnji oddelek
Opremljenost oddelka in operacijskih dvoran se je v zadnjih dvajsetih letih postopno posodabljala in tako danes omogoča varno in dobro nadzorovano delo anesteziološkega tima. Letno se opravi okrog 2.500 anestezij, večinoma splošnih. Strokovno znanje in sposobnost uravnavanja življenjsko pomembnih funkcij postavljata anesteziologe tudi v osrednjo vlogo pri izvajanju intenzivne terapije in oživljanja. Za zdravljenje kritično bolnih je na voljo 10 postelj, vendar so le štiri namenjene zdravljenju najtežjih, življenjsko ogroženih bolnikov. Vseh 10 postelj je opremljenih s sodobnimi EKG monitorji za nadzor življenjskih funkcij. Na oddelku so tudi štirje ventilatorji za umetno predihavanje, ki ustrezajo sodobnim zahtevam
zdravljenja dihalne stiske. Osebje oddelka, ki šteje ob petih ane-steziologinjah še enajst višjih in diplomiranih medicinskih sester ter trinajst srednjih medicinskih sester, izvaja intenzivno terapijo in nego težkih kirurških bolnikov pred operativnim posegom in po njem ter življenjsko ogroženih bolnikov z drugih oddelkov bolnišnice, zlasti internističnih bolnikov. Pri zdravljenju slednjih redno sodeluje specialist internist, ki večinoma tudi vodi zdravljenje.
Ambulanta za zdravljenje bolečin
Od 1. julija 1992 v bolnišnici deluje tudi ambulanta za zdravljenje bolečin, ki jo vodi prim. Majda Šarman. Od leta 2002, ko se je tudi Karmen Pišek Šuta, dr. med., spec. anest., začela poglobljeno ukvarjati s terapijo bolečine, se je dejavnost razširila tudi znotraj bolnišnice. V zadnjih letih se vse večja po-
Kolektiv oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin.
zornost namenja lajšanju bolečine, tako akutne kot kronične. »Ambulanta dosega mednarodno primerljive rezultate, pri tem pa ostaja prva skrb pomoč bolnikom. Število pregledov v ambulanti za zdravljenje bolečin vsako leto narašča, pomagati pa poskušamo prav vsem bolnikom, ki trpijo iz kakršnih koli
vzrokov, pa naj gre za akutno pooperativno, kronično, maligno ali nemaligno bolečino,« je na slovesnosti ob srečanju pionirjev slovenske anesteziologije povedal direktor bolnišnice Robert Čeh, dr. med., spec. radiologije.
Ali bodo člani ptujske podružnice multiple skleroze ostali
brez svojih prostorov?
Združenje multiple skleroze Slovenije (v nadaljevanju Združenje) je reprezentativna invalidska organizacija bolnikov z multiplo sklerozo. Ustanovljena je bila 15. maja 1973 v Kočevju. Deluje na področju celotne Slovenije.
Jolanda Šoštarič, predsednica Ptujske podružnice MS
Med zastavljenimi cilji Združenja so tudi izboljšanje pogojev zdravljenja, pomoč obolelim, informiranje in osveščanje članov ter predvsem zmanjševanje osamljenosti. Dosežki so vsi rezultat lastnega prostovoljnega dela članov, ki to še zmorejo. Združenje združuje osebe, ki imajo klinično potrjeno diagnozo multiplo sklerozo. Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji 1.975 polnopravnih članov.
Podružnice, ki jih je sedaj 16, teritorialno pokrivajo celotno Slovenijo. Vodijo jih predsedniki podružnic skupaj s podružničnim odborom. Podružnice niso samostojni pravni subjekti.
V	ptujsko podružnico multiple skleroze je trenutno včlanjenih 76 članov, vendar pa članstvo neprestano narašča. Ptujska podružnica samostojno deluje 13 let, pred tem je bila v sklopu mariborske podružnice. Prevladujejo ženske, saj je kar 70 % članstva tega spola. Starost članov se giblje od 16 do 74 let. Šest članov je v domu starejših občanov: 2 na Ptuju, 2 v Muretincih in 2 v Ormožu. Žal je kar tretjina članov nepokretnih in težje po-kretnih s pomočjo pomagal.
V	ptujski podružnici se trudimo, da našim članom olajšamo življenje. Med ostalimi aktivnostmi prirejamo srečanja in piknike.
V ptujsko podružnico multiple skleroze je trenutno včlanjenih 76 članov, vendar pa članstvo neprestano narašča.
Smo tudi športno aktivni, predvsem tisti, ki to zmoremo, sodelujemo pa v naslednjih športnih panogah: plavanju, balinanju, pikadu, streljanju z zračno puško in kartanju. Osvojili smo tudi nekaj državnih naslovov, drugih mest in še več odličnih rezultatov skoraj v vseh panogah.
Dokler je obstajalo podjetje Reha, smo uporabljali enega
izmed njihovih prostorov za naše redne tedenske sestanke v dopoldanskem času za dve uri. Uporaba njihovih prostorov za omenjeni čas je bila zastonj, brez najemnine. K temu sta s svojim razumevanjem naših potreb odločno prispevala prejšnji župan in direktor Rehe.
S prenehanjem delovanja podjetja Reha pa so se pričele naše
28
SOCIALNO VARSTVO
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
težave. Pristali smo na cesti in ker nas na težave v Rehi ni predhodno nihče obvestil, je vsa naša lastnina, ki smo jo lahko imeli v tem prostoru, prešla v stečajno maso podjetja Reha. Kar nekaj težav smo imeli, da smo prepričali odgovorne, ki so vodili stečajni postopek, da nam vrnejo našo lastnino.
Prosili smo za pomoč odgovorne v občinski upravi, naj nam pomagajo pridobiti za nas tako pomembne prostore. Kar nekaj časa so nam zagotavljali, da za nas ni ustreznih prostorov. Potrebujemo dostop v prostor brez stopnic in invalidski WC. V začetku so nam priskočili na pomoč v ptujskih Termah. Redne tedenske sestanke smo prirejali v
restavraciji Zila. Vendar smo se zavedali, da to ni primeren kraj za invalide, čeprav so nas vedno sprejeli z dobro voljo in nam pomagali. Tudi resno delo, ki je sestavni del takšnih tedenskih srečanj, v gostinskem obratu ni možno. Bili smo brez našega arhiva in vse ostale pisarniške opreme, ki jo potrebujemo za svoje delovanje.
Zaradi vse večjih težav in nezmožnosti delovanja smo poiskali pomoč pri županu MO Ptuj, ki nas je napotil k Marjanu Selinšku. Le-ta je najel prostore bivše Rehe. Po razgovorih smo se dogovorili za najem pisarne. Tedaj pa je nastopil nov moment in prostori, ki so nam bili namenjeni, so imeli mesečno svojo ceno.
Najemnina s stroški ogrevanja, čiščenja in varovanja znašajo mesečno 240 EUR. Združenje, ki razume našo zadrego, nam je v stiski omogočilo koriščenje teh prostorov in plačuje tako visoko najemnino za uporabo prostorov tri ure tedensko. Pripravljeno bi bilo tudi odkupiti prostore, vendar dogovora v tej smeri ni.
V času recesije smo tudi invalidske organizacije primorane varčevati in Združenje ne bo več zmoglo tako visokih stroškov za delovanje naše podružnice. Moram omeniti, da nobena podružnica v Sloveniji ne plačuje tako visoke najemnine. Takšno vsoto, kot jo plačujemo mi mesečno, posamezne podružnice nakažejo za letno najemnino. Za nas člane
so ta tedenska srečanja izjemno pomembna in potekajo vsak torek od 15. do 18. ure.
Naši prostori so za naše člane kot dnevna soba, v kateri se redno srečujemo, in zelo žalosti smo, ko pomislimo, da se lahko zgodi, da jih bomo izgubili.
Apeliramo na odgovorne v Mestni občini Ptuj kot tudi na vse institucije, ki se ukvarjajo z življenjem in delovanjem invalidskih organizacij na območju Ptuja, da nam priskočijo na pomoč in z dobro voljo skupaj rešimo težavo, ki je za nas izjemno velika.
Prepričani smo, da s skupnimi močmi in dobro voljo ne bomo ponovno pristali na cesti.
Delavnice jim dajejo občutek vrednosti in pomembnosti
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava je v okviru OE Centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji v aprilu organiziral dve likovni in kreativni delavnici, na katerih so obiskovalci nakupovalnega centra Qlandia Ptuj lahko preizkusili svoje spretnosti v slikanju na platno, izdelovanju modnega nakita ter pripravljanju velikonočnih aranžmajev.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
»V teh aktivnostih so se predstavili tudi uporabniki naših delavnic ter se družili z obiskovalci, ki jih je pritegnil tudi naš spremljevalni program, in sicer igranje na citre ter predstavitev avtorskih literarnih del. Že vse od 16. marca pa je v NC Qlandia na Ptuju na ogled naša likovna razstava,« je povedala Irena Oblak, vodja OE Centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
Uporabniki OE Centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji se s svojimi izdelki z veseljem predstavijo širši javnosti, zato se tudi udeležujejo vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki poteka na Ptuju, kot tudi najrazličnejših razstav in prodajno-razstavnih stojnic, ob tem pa še sami organizirajo razstave po različnih na-
kupovalnih centrih ali prodajne stojnice. Še posebej so ponosni na dolgoletno druženje z dijaki ptujske ekonomske šole, saj ob različnih priložnostih skupaj organizirajo prodajno stojnico.
»Sicer pa je v OE Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji vključenih 130 uporabnikov, ki z veseljem obiskujejo naše delavnice, saj jim delo pomeni priznanje njihovih sposobnosti, občutek pomembnosti in vrednosti in ne nazadnje tudi participacijo družbi,« dodaja Oblakova.
Seveda pa najdejo tudi čas za prijetno druženje, prijateljevanje, vključevanje v najrazličnejše aktivnosti, ki bogatijo njihovo življenje, prepleteno z glasbo, likovno ustvarjalnostjo, športno aktivnostjo ter spoznavanjem sveta skozi prizmo popotnika.
(z leve) Uporabnica delavnic Silva Šeruga, delovna inštruktorica Sonja Brodnjak Pihler in uporabnica delavnic Katja Gojkošek so mimoidoče vabile k izdelovanju nakita in velikonočnih aranžmajev.
V centru tako izvajajo program vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji. Delujejo pa na treh delovnih enotah, in sicer VDC Ptuj, Dornava in Ormož.
Izdelujejo številne uporabne in zanimive izdelke
Načrt zaposlitev se realizira v zaposlitvenih celotah, to sta lastni program, ki zajema izdelke iz lesa, tekstilni program, umetniška dela, izdelki
iz papirja, sitotisk, vezenje, okvirjanje, izdelava ključev, delo na računalniku (izdelava vabil, voščilnic, koledarjev) ter koo-peracijski program, ki zajema sitotisk, robljenje prtov, šivanje tekstilnih izdelkov, sestavljanje žebljev, zlaganje, pakiranje krp ... Ponudbo njihovih izdelkov najdete v njihovi trgovini v Dor-navi, uspešna je tudi komisijska prodaja v različnih turističnih agencijah, trgovinah, darilnih bazarjih, pa tudi možnost nakupa preko spletnega naslova.
0hw
'rym/f
29
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
VARNOST / OKOLJE IN PROSTOR
Za varnost smo odgovorni vsi
Zadnji dan marca so se sestali člani varnostnega sosveta na svoji prvi letošnji seji. Razpravljali so o poročilu o delu v letu 2008, ocenili trende varnostnih pojavov v Mestni občini Ptuj, sprejeli plane dela za leto 2009 ter se opredelil do nekaterih aktualnih nalog. Naj ob tem dodam, da je bila na seji relativno slaba udeležba članov kot tudi drugih. Po tem bi se dalo sklepati marsikaj, pa prepuščam ugotovitve vsem, ki se jih to dotika. Če bomo naredili vse, kar je za našo varnost potrebno, bomo podali pozitiven odgovor. Če pa se bomo od problemov oddaljevali, pa je prav, da razmislimo o svoji odgovornosti.
Mag. Janez Merc
Ob pregledu plana dela velja poziv vsem, da se realizacije svojih nalog lotijo resno, saj prinašajo zamujene priložnosti tudi posledice, ki jih je še težje razrešiti. Varnostna problematika mladih je vedno v ospredju prizadevanj različnih dejavnikov. Področje varnostne problematike mladih je zelo obsežno, saj zajema kar nekaj večjih sklopov različnih problemov, med katerimi prevladujejo področja nasilja med mladimi, uporaba prepovedanih drog, razne oblike vandalizma
in podobno. O problematiki nasilja med mladimi so se ukvarjali mladi v okviru projektov, ki so se izvajali v šolah in ob sodelovanju CID-a, LAS-a, CSD in mnogih drugih strokovnih institucij. Jasno je bila izražena potreba po povečanem sodelovanja šol, CSD in različnih strokovnih služb, ki bi morale pomagati mladostnikom v težavah. Poseben poudarek je bil na projektu varnih točk, ki bi omogočile priložnost za zaščito mladih in vseh šibkih.
Pozornost pri delu varnostnega sosveta je bila posvečena prometni varnosti, delu SPVCP in ciljem, ki so zajeti v lokalnem programu prometne varnosti. V poročilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je nakazano stanje prometne varnosti na posameznih kritičnih točkah, župan dr. Štefan Čelan pa kot spodbudno podaja ugotovitev, da se na vseh najbolj kritičnih odsekih cest ukrepi za povečanje varnosti že izvajajo ali so tik pred izvedbo.
Primeri, v katerih se pojavljajo
zavedni občani kot preganjalci kršiteljev, kar bi naj sicer naredile pristojne službe, negativno vplivajo na detekcijo problemov in celo stimulirajo povzročitelje. Mestna občina bo del varnostne problematike v bodoče zaupala tudi redarjem, pričakujemo pa tudi, da odgovorni v policiji mislijo enako - tj. da število problemov narekuje nove okrepitve, ne pa že nekajletno zmanjševanje kadra. Zelo bo narobe, če bomo na probleme odgovarjali z zamudo.
Varnostni sosvet kot projekt partnerskega sodelovanja je bil ustanovljen leta 2003 na osnovi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi in 21. čl. Zakona o policiji. Člani varnostnega sosveta aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa, dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov, izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli, in delajo v korist splošne varnosti. Varnostni sosvet obravnava in analizira varnostne razmere s področja varnosti mladih, vandalizma, klasične kriminalitete, javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu, zaščite in reševanja ter druge varnostne problematike, predlaga ukrepe za zagotavljanje prijaznejšega in varnejšega življenja ter bivalnega okolja, predlaga sporočila s preventivno vsebino.
Projekt Solbiopolysy - 6. okvirni program
Izraba deponijskega bioplina in sončne energije na deponiji Brstje za poligeneracijo
električne in toplotne energije
Solbiopolysy (akronim) je projekt, ki ga sofinancira Evropska skupnost v okviru 6. okvirnega programa, vrsta projekta »Specific Targeted Research or Innovation Project«. Projekt, v vrednosti 10 mio. EUR (EU sofinancira 4,2 mio. EUR), se je začel januarja 2008 in traja tri leta. V projektu sodeluje sedem projektnih partnerjev iz štirih evropskih držav. Projekt koordinira GE.IN.CO iz Slovenije, vanj so še vključeni ekspertni partnerji Shap iz Italije, Helbio iz Grčije, Fakulteta za znanosti o okolju - Univerza v Novi Gorici in Čisto mesto Ptuj, d. o. o., iz Slovenije, diseminacijski partner Ineti iz Portugalske in menedžerski partner ZRS Bistra Ptuj iz Slovenije.
Dr. Klavdija Rižnar, ZRS Bistra Ptuj
V Mestni občini Ptuj je 10. marca 2009 potekala tiskovna konferenca z namenom informirati javnost o projektnih aktivnostih, ki se bodo odvijale naslednji dve
Fotoarhiv Čisto mesto Ptuj, d. o. o.
leti na področju proizvodnje čiste zelene energije iz obnovljivih virov v ptujski občini. Doc. dr. Dušan Klinar iz ZRS
Bistra Ptuj, kot vodja manage-
Stara deponija Brstje (orto-foto).
menta na projektu, je predstavil inovativno tehnologijo za razvoj poligeneracije, ki bo dajala električno in toplotno energijo s
pomočjo deponijskega bioplina in sončne energije. Solarni sistem bo omogočal zajem sončne toplote, ki se v procesu pretvor-
30
OKOLJE IN PROSTOR / REKREACIJA
DRUŠTVA	24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
be metana kot glavne sestavine deponijskega plina pretvarja s pomočjo vodne pare v sintezni plin. Da metan in voda reagirata v ogljikov monoksid in vodik, je potrebnih 700 °C. Nadalje se bo sintezni plin v motorju z notranjim izgorevanjem pretvoril v električno energijo (pribl. 35 %) in toploto (pribl. 65 %). V kWe enotah to pomeni, da bo pilotni obrat omogočal moč 150 kWe električne energije (50 kWe iz sinteznega plina in 100 kWe iz deponijskega plina) ter preostanek toplote. Predvideva
se letna proizvodnja električne energije v višini približno 850 MWhe in 410 MWh toplotne, ki bi zadostovala za ogrevanje deset družinskih hiš. Prednost projekta je v zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida ob hkratnem onemogočanju izhajanja metana, ki 21-krat bolj prispeva k ustvarjanju učinka tople grede kot ogljikov dioksid. Učinek odstranitve metana in njegove koristne izrabe bi bil tako največji.
Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je poudaril pomen pilotnega projekta v tehnološkem
razvoju in uvajanju inovativnih tehnologij z uporabo obnovljivih virov energije iz lokalno dostopnih virov ptujske občine, ki je dala na razpolago zemljišče. Obrat bo lociran na območju stare deponije Brstje. Po besedah direktorja Čistega mesta Ptuj, d. o. o., Andrije Koterja, kot končnega uporabnika, je projekt v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in služnostne pravice. Spomladi se bodo začela gradbena dela projekta in avgusta naj bi celotno postrojenje projekta poskusno zagnali. V času
delovanja obrata (2009 in 2010) bi preučevali ekonomičnost investiranja in energetsko izrabo deponijskega bioplina. V kolikor se bi izkazalo, da je pilotni obrat ekonomsko upravičen, bi ga lahko kasneje razširili na CERO Gajke.
Vadba za mamice z dojenčki, vadba za nosečnice in
tibetanske vaje
Vse našteto poteka ob ponedeljkih popoldan na OŠ Breg, pod vodstvom Ane Španinger, babice z dolgoletnimi izkušnjami pri delu z bodočimi mamicami, zaposlene v ptujski bolnišnici.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Ana Španinger je svoje strokovno znanje babištva nadgradila z diplomskim delom o izobraževanju bodočih staršev v materinski šoli. S podiplomskim izobraževanjem je postala vaditeljica telesne aktivnosti za nosečnice ter vodi skupino nosečnic in mladih mamic z dojenčki. Je tudi mednarodna svetovalka za dojenje in laktacijo. Nazadnje si je pridobila certifikata za pripravo bodočih staršev na porod po PNPA metodi (prenatalna psihoanalgezija) ali t. i. metodi smejočega poroda in za masažo dojenčkov, kot zadnjega pa še certifikat za inštruktorico tibetanskih vaj.
Vadba za mamice z dojenčki
Namenjena je vsem mamicam in njihovim malčkom od 3. meseca naprej. Mame si pri vadbi krepijo mišice medeničnega dna, ki so med nosečnostjo in porodom oslabele, nenehen stik z otrokom ob vadbi pa jim omogoča, da se z nežnimi gibi in masažo z otrokom še bolj povežejo. Mamice delajo različne vaje za razstrupljanje in razgibavanje, dojenčki so njihove »uteži«.
Španingerjeva jih uči tudi masaže dojenčkov, kako se malčka umiri, kako pomiriti krče. Vadba se začne ob 17. uri.
Vadba za nosečnice
V času nosečnosti je gibanje zelo pomembno, tako za otroka kot za bodočo mamico. Vadba med nosečnostjo blagodejno in pomirjujoče vpliva na dobro počutje obeh. Vaje so prilagojene nosečnicam, precej je vaj za krepitev mišic medeničnega dna, za moč, velik poudarek pa se daje tudi vajam za raztezanje presredka. Vadba se začne ob 18. uri.
Možno je opraviti tudi tečaj t. i. smejočega poroda - gre za individualno pripravo bodočih staršev na naravni porod, na porod s čim manj bolečinami. Nosečnice uči, kako se pripraviti na bolečino in kako jo obvladati. »Smejoči porod je izkustvena metoda španskega kirurga in porodničarja dr. Escudera, ki je ugotovil, da že enkratno pozitivno miselno programiranje in aktiviranje določenih točk v mi-šično-vezivnem tkivu v trenutku povzroči dolgotrajno neobčutljivost na bolečino. Otroci, rojeni
Tibetanske vaje
po tej metodi, so po ugotovitvah strokovnjakov bolj samozavestni, se hitreje motorično razvijajo, ker ob porodu ne doživljajo psihičnih travm,« pojasnjuje tovrsten porod Španingerjeva. Tečaj se izvaja po dopolnjenem petem mesecu nosečnosti.
Tibetanske vaje - vrelec mladosti
Tibetanske vaje so napredna tehnika joge, t. i. krya joge. Gre za skupinsko vadbo, pet osnovnih vaj, ki so primerne za ljudi po 25. letu starosti. Pri vadbi se aktivirajo vsi hormonski, fizični in psihični dejavniki. Tako se stimulira delovanje žlez z notranjim izločanjem na njihovo optimalno izločanje hormonov ter medsebojno uravnoteženje. S pomočjo vaj se vrača v telo tudi energetsko ravnotežje s sti-
mulacijo čaker, kar pripomore k temu, da se naše telo stara veliko počasneje. Vaje imajo močan energetski učinek, kjer se groba življenjska energija preoblikuje v energijo zdravljenja, vse skupaj pa deluje na pospešitev presnove v celicah, kar deluje na telo pomirjevalno. Pozitivni učinki tibetanskih vaj so naslednji: samozdravilnost, dobro fizično in psihično počutje, dober spomin, zviševanje tolerance za stres, umiritev, pravilno dihanje, krepitev mišic medeničnega dna, izboljšanje presnove in pomlajevanje. Vaje so še posebej namenjene tistim, ki imajo težave z zadrževanjem vode. Lahko se delajo le 2- do 3-krat tedensko, saj so energetsko zelo močne, rezultat pa je viden že po treh mesecih. Vadba se začne ob 19. uri.
Cykpmsf 31
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
ŠPORT
22. mednarodni pokal Ptuja v judu
Ptuj, Športna dvorana Center, 21. in 22. marec. V organizaciji Judo kluba Drava iz Ptuja se je končalo letošnje mednarodno tekmovanje v judu za Pokal Ptuja, ki ga je dobil JK Sankaku, drugo mesto pa je pripadlo lanskim zmagovalcem, domači Dravi. Tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal, je odprl predsednik organizacijskega odbora Pokala Ptuja Vlado Čuš.
Sebi Kolednik
Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 472 tekmovalcev iz slovenskih klubov in držav Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške in Češke, ki so prikazali kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših kot starejših judoistov in judoistk. V starostni kategoriji kadetov in kadetinj (U17) so se slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za osvojitev norme za Olimpijado mladih, Evropsko prvenstvo in Svetovno prvenstvo. Tekmovanje med kadeti je štelo kot evropski C-turnir.
Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri mlajših dečkih in deklicah JK Sankaku, pri starejših dečkih in deklicah prav tako JK Sankaku, JK Drava je bila druga, pri kadetih JK Impol ter pri kadetinjah JK Sanakaku, JK Gorišnica je bila tretja. Drugi dan tekmovanja so za slovenski pokal nastopali mladinci in mladinke ter za Pokal Gill sportsa
cicibani in cicibanke. Za Pokal Gill sportsa pri cicibankah in cicibanih je prepričljivo s 124 točkami slavil JK Koroška, JK Drava je bila tretja s 44 točkami, med mladinci je bila najboljša ekipa JK Olimpija, med mladinkami pa JK Duplek. Vseekipno je v dveh dneh največ točk zbral JK Sankaku (241 točk), drugo mesto JK Drava Ptuj (200 točk) in tretje mesto JK Lendava (190 točk). Četrto mesto je osvojil JK Impol (166 točk), peto mesto pa JK Duplek (139 točk).
Priznanje Gill sportsa iz Kanade za najboljšega kadeta je dobil tekmovalec ptujske Drave Tilen Vidovič, ki je prepričljivo ugnal vse svoje nasprotnike. Med ka-detinjami je ta naziv dobila Monika Babič iz JK Marezige. Prav tako je priznanje Gill sportsa za najboljšega domačega tekmovalca dobil mladinec Andrej Čuš.
Izmed Ptujčanov so prva mesta osvojili Nika Šlamberger med cicibankami, Maruša Hribar
Andrej Čuš (levo) in Bojan Ljubec (desno) med borbo, oba JK Drava Ptuj.
in Lara Ivanič med starejšimi deklicami, Tilen Vidovič med kadeti, Urška Urek med mladinkami in Andrej Čuš med mladinci; druga mesta so osvojili Niko Rakuš med cicibani, Sonja Lisjak, Jasmina Reskovič, Vita Lesjak in Larisa Čerček med starejšimi deklicami, Matic Horvat in Urban Ilec med starejšimi dečki; tretja mesta pa so osvojili Jaka Komloš in Luka Šlamberger med cicibani, Bri-gita Zupanc, Mihaela Elano-vič, Mateja Lah, Lina Trebuš-njak in Tjaša Brumen med starejšimi deklicami, Teodor Rotvajn med mlajšimi dečki, Martin Ovčar in Vid Kmetec med starejšimi dečki, Barbara
Rižnar med mladinkami, Blaž Klajderič in Bojan Ljubec med
mladinci.
Rezultati vseekipno: 1. JK Sankaku - 241 točk, 2. JK Drava Ptuj - 200 točk, 3. JK Lendava - 190 točk, 4. JK Impol - 166 točk, 5. JK Duplek - 139 točk, 16. JK Gorišnica - 51 točk, 23. JK Union Leibniz (AUT)
-	29 točk, 27. SV Karuna (AUT) - 19 točk, 28. Creativ Graz (AUT) - 18 točk, 29. Yama Arashi Udine (ITA)
-	17 točk, 31. Hranice (CZE)
-	12 točk
Uspeh ptujskih nogometašev na turnirju v Saint Cyru
Vse se je pričelo, ko sem dobil telefonski klic iz občine, če bi spremljal mlade ptujske nogometaše na že tradicionalni velikonočni nogometni turnir v naše pobrateno mesto Saint Cyr sur Loire. Povabilo je bilo zelo mikavno, saj sem vedno poslušal razne zgodbe (pozitivne, da ne bo pomote) o tem francoskem mestu.
Dejan Klasinc
Začetek je bil po planu pred mestnim stadionom: naši mladi nogometaši, natovorjeni s sladkarijami in »igricami« za krajšanje poti, občinarji z vsem propagandnim materialom in darili, trener, fizioterapevt in predsednik nogometne šole s skrbmi,
če je vsa oprema (da niso slučajno kaj pozabili), predstavnika staršev, dvomi, če imamo dovolj hrane.
Sledila je nočna vožnja in naša prva prava postojanka - Pariz z ogledom Eifflovega stolpa. Ob prihodu so se otroci veselili in
Ptujski nogometaši s svojimi francoskimi prijatelji.
čudili temu okrog 300 metrskemu kupu železja. Ko smo pred stolpom videli vse te čakajoče
kolone, smo si premisli, da bi odšli na vrh, saj bi potrebovali minimalno tri ure, da bi prišli
32
ŠPORT
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
do vhoda. Ob stolpu so se dečki seveda naučili, kako se baranta, saj je okoli nas mrgolela horda prodajalcev s spominki - miniaturnimi stolpi, na koncu pa so že hoteli prodajati ure. Po 26 urah potovanja in lomljenja kosti na avtobusu nam je uspelo prispeti v St. Cyr. Naše nogometne upe so pričakale družine, mi pa seveda v hotel. Naslednji dan pa se je pričel težko pričakovani turnir, na katerem je sodelovalo 32 ekip, kar pomeni osem skupin po štiri ekipe. Izmed tujih držav sta se na veliko presenečenje udeležili le dve. Po pogovorih je vsako leto bila velika mednarodna udeležba. Na prvi tekmi so naši nogometaši zmagali, kar nam je vlilo novega elana za nadaljnje tekmovanje. Fantje so se tudi morali sprijazniti, da tukaj žal ni veliko časa za razvijanje neke težke igre, ker je šest minut za en polčas žal premalo. Ravno ko pričneš igrati, je namreč že konec polčasa. Ta dan so se nam tudi pridružili nekateri starši, ki so prišli v lastni režiji, tako da se je število navijačev zvišalo. Žal se tistega dne nisem uspel
udeležiti tekme, saj smo imeli predstavniki občine razna protokolarna srečanja. Drugi dan je sledil poln urnik. Našo ekipo je čakalo pet tekem. Najhuje je bilo to, da so že v prvi jutranji tekmi doživeli poraz. Vendar se je fantom uspelo pobrati in sledila je zmaga. Uvrstili so se med prvih 16 ekip. Nadaljnje tekmovanje je potekalo ponovno po skupinah. Za prvih 16 mest so bile sestavljene štiri skupine po štiri ekipe. Celotna ptujska nogometna zasedba je vedela, da morajo nogometaši doseči prvo mesto v svoji skupini, če želijo priti vse do vrha. Ob predhodnih ogledih ostalih tekem smo ugotovili, da je žreb namenil našim nogometašem ene izmed najtežjih nasprotnikov. Po besedah trenerja in njegove ekipe smo bili dodeljeni v skupino smrti. Pred nami so bile nove tri tekme in napetost se je stopnjevala.
Fantje so pričeli nadaljnje tekmovanje s smolo in izgubili prvo tekmo z 1 : 0. Naši mladi upi so bili sprva razočarani in žalostni, kar je vodilo k nadaljnjemu mo-tiviranju ekipe, da še vendar ni
vsega konec in je še upanje za sam vrh. Nogometaši so očitno bili dovolj motivirani, saj so suvereno premagali obe naslednji ekipi. Sledila je cela drama, saj je za nadaljnjo uvrstitev bila v igri kombinatorika. Sreča se je le nasmehnila in naši so se uvrstili v polfinale.
Naslednji dan se je pričel s polno mero pričakovanja in upanja. Dečki so bili pripravljeni in spočiti za končen obračun. Vendar očitno ponedeljek ni bil naklonjen naši ekipi, saj so v polfinalni tekmi izgubili z 1 : 0. Preostala nam je le še tekma za tretje mesto. Trener in ekipa sta imela težko nalogo, saj je bilo potrebno fante ponovno motivirati. Po hladnem tušu v polfinalu se je ptujske zasedbe držala smola, saj so v boju za tretje mesto igrali neodločeno. Sledila je loterija oziroma streljanje kazenskih strelov. Pritisk je bil zelo močan in naši so izgubili s 5 : 6. Dečki so odšli s sklonjenimi glavami z igrišča, navijači pa so jim ponosni in zadovoljni z njihovim uspehom in igro odšli naproti do našega avtobusa. Sledila je razglasitev
rezultatov in podelitev priznanj. Nas pa je čakala še dolga pot domov, kjer so ekipo pričakali zadovoljni starši. Potrebno je poudariti, da je 4. mesto na takšnem turnirju velik uspeh za naše bodoče nogometne upe. Lahko bi tudi rekli, da je bila včasih sporna tudi kakšna sodniška odločitev, ki ni bila v prid naši ekipi. Dečkom lahko samo rečem »kapo dol«. Igra je bila zelo dobra, tekme so bile napete in iz njih je bilo razvidno, da fante s trdim delom in trudom čaka svetla športna prihodnost. Zahvala gre vsem gostiteljem za dobro organizacijo turnirja in za gostoljubnost, ki smo se je nadejali s strani občine St. Cyr, družinam, ki so gostile naše nogometaše, in tudi naši posebni kuharski ekspediciji. Nogometna šola pa se zahvaljuje Mestni občini Ptuj, Perutnini Ptuj, d. d., Elektro Maribor, Galej Andreju, s. p., urarstvu Tik tak Miran Šalamun, s. p., Podjetju za stanovanjske storitve, d. d., krovstvu Lah Janez, s. p., MKV, d. o. o., Prednosti, d. o. o., in jim sporoča, da jim brez njih ne bi uspelo doseči tako visokega uspeha.
Mladi Ptujčani priplezali do stopničk
Mladi ptujski športni plezalci v letošnji sezoni beležijo izjemne uspehe. Eva Zmazek se bo aprila potegovala za skupno prvo mesto Vzhodne lige v kategoriji starejših deklic brez licence, Miha Kostanjevec pa si je na tekmi v Mozirju priplezal odlično tretje mesto v kategoriji mlajših dečkov z licenco. Plezalni klub 6b Ptuj ponovno prireja tudi začetni tečaj športnega plezanja za odrasle.
Mateja Lapuh
Odlični uspehi mladih plezalcev
Na Ptuju pod okriljem Plezalnega kluba 6b Ptuj in budnim očesom trenerja Andreja Žitnika pridno trenirajo štirje perspektivni mladi tekmovalci Eva Zmazek, Eva Žnidarič, Miha Kostanjevec in Rok Stubičar. V zadnjih mesecih se je njihov celoletni trud okronal z nekaj
odličnimi uspehi na tekmovanjih Vzhodne lige. Vzhodna liga je prvenstvo v športnem plezanju, namenjeno mlajšim kategorijam, ki ga že tretje leto zapored organizirajo plezalni klubi iz vzhod-noslovenske regije. Tekmovalci so razdeljeni v tri starostne kategorije s podkategorijama z licenco in brez licence. Na četrti tekmi letošnje lige v Mozirju je Eva Zmazek, ki tekmuje v
kategoriji starejših deklic brez licence, suvereno priplezala na prvo mesto, Miha Kostanjevec pa si je priboril odlično tretje mesto v kategoriji mlajših dečkov z licenco. Eva je izjemen uspeh ponovila teden dni kasneje v Celju, s čimer je potrdila, da je v zares odlični formi, in si z le 15 točkami zaostanka zagotovila napet boj za prvo mesto v skupnem seštevku. Sezona bo odločena aprila, na zadnji tekmi Vzhodne lige, ki bo organizirana v Slovenski Bistrici.
Ponovno tečaj športnega plezanja
Priljubljenost športnega plezanja v zadnjih letih na Ptuju strmo raste. V celoletno plezalno šolo za osnovnošolce je letos vključenih že več kot 30 otrok in vsako leto se med njimi najde tudi kak
izjemen plezalni talent. Sicer pa plezanje ni privlačno le za malčke, saj v Plezalnem klubu 6b dvakrat letno organizirajo tudi začetne tečaje športnega plezanja za odrasle, namenjene vsem, ki so že dopolnili 15 let.
Naslednji začetni tečaj športnega plezanja se bo pričel 13. maja, potekal bo ob sredah in petkih zvečer, vse dodatne informacije pa lahko interesenti dobijo na spletni strani kluba www.pk6b.si. Športno plezanje je vsestranski šport, ki razgiba in učvrsti telo, izboljša koordinacijo in koncentracijo ter ponuja možnost za kvalitetno preživet čas v naravi in dobri družbi. Na tečaj so vabljeni vsi, ki jih mika plezanje, kakršno koli predznanje ni potrebno - pomembna sta le volja in veselje.
Mf/rasf 33
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
PRIREDITVENI VODNIK
PIHIILMI ORKESTER PTUJ VABI HA IETH1
KONCERT
DIRIGENT:
FREDI SIMONlC
ROMANA ZELENJAK. uokat NIMA ROGINA. saksofon
V PETEK. za. APRIUI2009. OB 20. OB I V MESTNEM GLEDAllSOO PTOI
Vstopnic d v nredpratfali na grettališKi blagalitl (ona v&toanlc« s EUR).
PROGRAM UlFäii GLEDALIŠČE 02 749 32 50
PTUJ	mjoQvmgp.si
maj
www.mgp.si
ZA OTROKE IN MLADINO
19. 5., ob 18.00	Romana Ercegovič: TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE ZA IZVEN
12. 5., ob 10.00 in	Plesni center Mambo Ptuj: PLESNA PREDSTAVA
12.00	SESTAVLJANKA
15. 5., ob 20.00 Paula Vogel: MAMA NI ENA SAMA
,, ^ m™ OI JSKD PTUJ: REGIJSKA REVIJA PLESNIH 22. 5., ob n.oo SkupiN
„r r . „r. nr. Slovenska prosvetna zveza Celovec, Avstrija: PARTI-25. 5., ob 20.00
ZAN, predstava proti kriminalizaciji antifašizma
29. 5. in 30. 5., OI JSKD PTUJ: REGIJSKA REVIJA ODRASLIH ob 17.00 in 20.00 GLEDALIŠKIH SKUPIN
NA GOSTOVANJU
6. 5., ob 20.00 , n„T™T -»T A T TTKTT rokgre: SMETI NA LUNI
Kranj
£ U.VOO W lAlfOKT	V Športne prireditve - MAJ
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 16. 5.	KBV, državno prvenstvo v kickboksu
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 9. 5. 8.00 - 16.00 Sobota, 23. 5.	Badminton turnir Turnir Nogometne šole Poli Drava Ptuj
MESTNI STADION PTUJ	
Sreda, 6. 5.	Nogomet, 1. SNL, Labod Drava : Interblock
Sobota, 16. 5.	Nogomet, Nogomet, 1. SNL, Labod Drava : Rudar Velenje
Sreda, 20. 5.	Nogomet, 1. SNL, Labod Drava : Primorje
Program v maju
KLUBSKI PROGRAMI
Petek, 8. maja, ob 19. uri
POTOPIS: TIBET - DEŽELA, KI NIKOGAR NE PUŠČA RAVNODUŠNEGA
Mistične himalajske gore, svete doline in jezera, divje reke in nežne cvetice, vmes pa molilne zastavice. Z obsežno projekcijo fotografij in nav-dušujočo pripovedjo ob tibetanski glasbi bo to čarobno deželo predstavila Maja R. Mrevlje, popotnica in Tibetanka po duši.
Petek, 15. maja, ob 17. uri
REGIJSKA SLOVESNOST NATEČAJA »EVROPA V ŠOLI« Na regijski slovesnosti bomo podelili priznanja vsem učencem in dijakom, ki so na natečaju sodelovali s svojimi literarnimi, likovnimi, fotografskimi, video in raziskovalnimi deli, ter njihovim mentorjem.
Sobota, 16. maja, ob 20. uri
DVŠ WINDSURF PARTY Društvo vodnih športov Ptuj organizira prvi družabni večer. Predstavili bodo jadranje na deski, t. i. »windsurfing«. Vabljeni vsi ljubitelji vode in vodnih aktivnosti, vstopnine ni!
Petek, 22. maja, ob 19. uri
POTOPIS: ČILE - DEŽELA NA ROBU SVETA Na poti od severa proti jugu države, ki obroblja na zahodu celino v razdalji več kot 4.000 km, je geograf in popotnik Viljem Podgoršek spoznaval najbolj sušne kraje na svetu v puščavi Atakama, gejzirje in druge vulkanske pojave v Andih na višini okrog 4.000 metrov in številna mesta ob obali in v dolinah, ki se vijejo od pacifiške obale v notranjost gorovja.
Sobota, 23. maja, ob 20. uri
METAL BLAST
Po nekaj več kot pol leta bo na Ptuju ponovno grmelo. Prijave nastopajočih skupin se še zbirajo preko spletnih strani www.metalblast.si in metalblast@metalblast.si. Vstopnina je 4 EUR.
Petek, 29. maja, ob 20. uri
KONCERT MESECA: OLALA Glasbena skupina OLALA je skupek jazzovskih glasbenikov, katerih repertoar sestavlja čista brazilska glasba.
V maju je na ogled razstava
EVROPA V ŠOLI. Pregledna razstava izbranih likovnih in fotografskih izdelkov, ki so jih osnovne in srednje šole poslale na letošnji natečaj.
PROSTOVOLJSTVO V POLETNIH POČITNICAH
Vabimo mlade, ki jih zanima vodenje ustvarjalnih delavnic za otroke, da postanejo del ekipe animatoijev na uličnih delavnicah med počitnicami. Delavnice bodo potekale od 29. junija do 31. julija vsak dan od 10. do 12. ure. Vabljeni izkušeni in manj izkušeni prostovoljci!
SKUPNOSTNI PROGRAMI
Pripravljamo programe za osnovnošolce v poletnih počitnicah in vabimo vse javne in civilnodružbene organizacije na Ptuju, da jih pripravijo tudi
sami.
Nedelja, 10. maja, ob 10. uri v mestnem parku
PRIREDITEV Z ZAHVALO DONATORJEM NA OBNOVLJENEM OTROŠKEM IGRIŠČU Največja pridobitev za ptujske otroke v zadnjem letu je gotovo sodobno otroško igrišče v mestnem parku, ki ga je s pomočjo Mestne občine Ptuj, Društva prijateljev mladine Ptuj in mnogih donatorjev uredila Stanislava Vauda Benčevič. 15. maj je mednarodni dan družin, zato je zahvala otrokom prijaznim podjetjem iz Ptuja umeščena prav v ta čas.
Od 28. do 30. aprila 2009 je CID odprt od 9. do 13. ure. V dela prostih dneh CID ni odprt. Podrobnejše informacije na www.cid.si Programe CID Ptuj financirata Mestna občina Ptuj in Urad RS za mladino.
cSD
p I U j
34
ZANIMIVOSTI
24. APRIL / MALI TRAVEN 2009
Razstava Staro mesto - skrbi in priložnosti v galeriji
Magistrat
Do konca aprila je v Mestni hiši na ogled postavljena informativno-dokumentarna razstava Staro mesto - skrbi in priložnosti. Obiskovalci si lahko ogledajo predstavitve starih evropskih mest, ki so se lani septembra na Ptuju udeležila in predstavila na simpoziju z enakim poimenovanjem. Besedila na panojih so sicer v angleškem jeziku, vendar bo tistim, ki jim angleščina ni ravno domača, v pomoč katalog, ki smo ga izdali ob odprtju razstave. V njem so namreč vsa mesta, kakor tudi srečanje, predstavljena v slovenščini. Katalog in razstavne panoje je oblikoval Damijan Plajnšek.
Milena Turk
Simpozij Staro mesto - skrbi in priložnosti in prvo tovrstno srečanje nasploh je potekalo na več lokacijah v mestu. Tedaj je bila v hotelu Primus tudi prvič postavljena razstava z dokumentarnim in slikovnim gradivom ter pomembnimi - ključnimi podatki o udeleženih mestih. V Mestni občini Ptuj smo razmišljali, da bi bilo zelo smiselno, da razstavo postavimo na ogled tudi širši javnosti, saj so jo v času srečanja lahko videli le udeleženci le-tega in naključni gostje hotela. Torej smo se odločili, da jo ponovno postavimo, kje drugje kot v ptujski Mestni hiši, v katero vsakodnevno prihaja veliko prebivalcev tega mesta in obiskovalcev iz drugih mest in držav. Drugi namen postavitve razstave, prav v tem času, pa je poziv, naj se srečanja starih evropskih mest zaradi skupnih interesov, kot so obnova mestnih jeder in skupno iskanje finančnih virov, nadaljujejo, kar je bil tudi
Foto: Staša Cafuta
eden od pomembnih zaključkov septembrskega srečanja. Letos bi srečanje naj bilo v Cetinju v Črni gori. Organizacija takšnega dogodka, ki se ga je Mestna občina Ptuj lotila prva in je bila tudi njegova pobudnica, zahteva kar velike napore strokovno usposobljene ekipe. Iz MO Ptuj so pri organizaciji srečanja sodelovali Franc Vreže, Klavdija Petek, Damijan Plajnšek, Brigita Tetičkovič, Simona Kašman, Iva Ferlinc in Tanja Ostrman Renault kot zunanja sodelavka ter Ivan Vidovič kot vodja projekta, ki je med drugim povedal, da je bilo najtežje vzpostaviti prve kontakte z mesti ter predstavnike navdušiti za udeležbo in sodelovanje na srečanju ter potovanje na Ptuj. Na razstavi so predstavljena naslednja mesta: Ptuj iz Slovenije, Sozopol iz Bolgarije, Burghausen iz Nemčije, Gniezno iz Poljske, Sibiu iz Romunije, Cadiz iz Španije, Tongeren iz Belgije,
Razstava Staro mesto - skrbi in priložnosti na ogled do konca aprila.
Esbjerg iz Danske, Nagykanizsa iz Madžarske, Birgu iz Malte, Ponte de Lima iz Portugalske in Trnava iz Slovaške.
Seveda so predstavljena tudi stara mesta, pobratena s Ptujem, in stara mesta iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavi-
je, ki so se prav tako udeležila srečanja, in sicer: Varaždin iz Hrvaške, Ohrid iz Makedonije, Banja Luka iz Bosne in Hercegovine, Arandelovac iz Srbije in Banska Štiavnica iz Slovaške.
V našem centru tudi ULTRAZVOK - KAVITACIJA
^Z	najsodobnejša metoda za
¿s odstranjevanje celulita in maščob!
Center za hujšanje in oblikovanje telesa Linea Snella sedaj tudi na Ptuju!
v.llneasnella.s
Brezplačen pregled
Pokličite 05 992 77 OO
Linea Snella - Ptuj, Antares linija d.o.o. / PSC Mlekarna, Čučkova ulica 5, 2250 Ptuj
plesSpente.1' i- m!,- p ¡.Ulj
Piffi/nuiia P) pomladi
Ob jubileju organiz mo ples pomladi, gala plesni večer, z odlično plesno glasbo, nastopom plesalcev In plesni' skupin te obranim menijem . _dl in napitkov.
Rezervacije in prodaja vstopnic (35 EUR z večerjo): PC Mambo, Volkmerjeva 26, Ptuj (vsak delovnlk med 16.00 in 20.00) mambo@slol.net £ jS748 14 46
Zaplešite v pomlad!
8. maj 2009, 20.00 Dvorana Pan Kidričevo plesni ansambel Best Company bogat plesni program
PLESNI CENTER
(HMwtXi)
www.mambo-ptuj.com
0hw
'rym/f
35
N
Za vas smo tukaj:
moatadneth tda. dois. ur» pbDUeisji ude. de 12. u*
^ LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKDVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01
dežurstvo: maj 2009						
paiedOjeK	tofeK	sr«)a	cemeK	pele*	SOtMtfl	nedela
4	5	e	.7	8	9	10
Označeni dni delur« naia letahnt In sicer:
cfc delavnikih	od 20. do 7. ure
0&wtKi1an	od 14. do 7 ure
oc ledclin n pf4L."nHh	24 \h
POTRČEVA Z3, 2250 PTUJ, TfcL. 03 787 Bi 90
www. tekarna-loplelc.si
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00
dežurstvo: MAj: 1.5.2009 - 3.5.2009
1 1.5.2009 - 31.5.2009
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|0 OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH □ D 14, DO 7. URE, V NEDELO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE zjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 In 14.00.
ttRDIOQROm 92,3 ...WO ^ F-hjj.
r www.radiogrom.si
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
■ 02 749 21 50 R luptui@5lol.net
NakobivTaSoprikidmst
0
tenzor
olnoma
■	v« v •
brezzicni larmni sistem
Enostavno upravljanje in udobje brez »žic«
vse informacije na 051/665 950 aLi WWW.tenzor.si
Tenzor, d.0.0.. Mariborska c. 13, Ptuj 0)lNTELLIGENTSECURITYSOLUnONS
Vse fotografije so simbolične. Cena vsebuje DDV 8,5%, ki velja ob predpostavki, daje izvajalec montažnih del podjetje Tenzor; ob samostojni montaži sistema je stopnja DDV 20%. Cena montaže se obračuna po dejansko porabljenem času. Akcija velja od 1.4.2009 -15.6.2009 oz. do odprodaje zalog.
Na Ljudski univerzi Ptuj vas vabimo k vpisu ob pričetku novih skupin:
DIETNA IN ZDRAVA PREHRANA - pričetek v maju 2009
Namenjanja vodjem kuhinj, vodjem prehrane, kuharjem in vsem, ki se ukvarjajo s prehrano ali pripravljajo hrano v bolnišnicah, zdraviliščih, hotelih, šolskih kuhinjah, vrtcih, domovih za starejše občane in drugih ustanovah.
SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA - pričetek v maju 2009
Program Je namenjen vsem, ki se želite usposobiti za Izvajanje pomoči na domu.
VILIČARISTl - pričetek v maju 2009 KNJIGOVODSKA DELA - pričetek maj 2009
SOBARICA - pričetek v maju 2009
Usposabljanje poleg sistematično pridobljenega znanja pomeni tudi možnost preizkusa kandidalVIcandidatov, ali izpolnjujejo pričakovanja delodajalca ter pomeni tudi možno ponudbo iskalkam zaposlitve ženskega spola z nižjo izobrazbo.
www.cvzu-podravje.si
i
www.iu-ptuj.si
Dvojčki Bratje Reš
Le 1 km od Ptujskega gradu
/"Mi
invest
A3, družba za investicije, d.o.o.
Q 041 298312