OKTOBER
H T Edvard 14 S KaHst V O Terezija 9 18 P Gal, onat *
17	3 Margareta M.
18	N 20. pobink.
19	P Peter Alkant.
20	T Vedelin, opat
21	S UrSnla
22	O Marija Sal.
28 Petek + J 24 S Rafael, nadaag. 21 N 21 pobink. 28 P Evariat 27 T Frummencij
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
G*slo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do smageJ
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski lisi; y
ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 209.
CHICAGO, ILL., ČETRT IK, 22. OKTOBRA — THURS DAY, OCTOBER 22, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Vmešavanje v špansko vojno grozi zanetiti iskro vojne po celi Evropi. — Angleška vlada pritiska na fašistične države, naj se izrazijo. — Angleški laboriti drže z Rusijo. — Kriza v Madridu postaja vsako uro bolj ostra.
London, Anglija. — Tekom prihodnjih par dni se ima v Ejvropi nekaj odločilnega dogoditi; tako se splošno pričakuje in ugibanja gredo do skrajnosti. Drama se vrti zopet okrog nesrečne Španije. Vladnim četam gre tamkaj od dne do dne bolj trda in za nje se zavzema sovjetska Rusija, ki je zadnje čase očitno stopila na plan kot zaščitnica španske vlade in kot taka trdi, da je demokracija cele Evrope v nevarnosti, ako bodo fašistični uporniki dobili zmago. Nevarnost zato obstoja, da bo Rusija izpolnila svojo grožnjo ter pričela pošiljati dejansko vojaško pomoč španski vladi, kar bi utegnilo zanetiti iskro za splošni evropski požar.
Zavedajoč se te grozeče nevarnosti, je pričela angleška vlada pritiskati diplomatičnim potom na Nemčijo, Italijo in Portugalsko, naj nemudoma Pošljejo nevtralnostnemu odboru svoj odgovor na obdolž-be sovjetske Rusije, katera
PAPEŽEV TAJ-NIKJPOTUJE
Prispel bo v Chicago na obisk za en dan.
Chicago, III. — Prihodnji teden prispe semkaj na obisk papežev državni tajnik, kardinal Pacelli, ki je nedavno prišel na razgled v Ameriko. Ostal bo v Chicagi en dan in bo med tem časom gost kardinala Mundeleina. Odpravil se bo nato na obisk še v druge škofije, ker želi, kakor pravi, tekom svojega bivanja tukaj,' ogledati si čim največ Zed. držav mogoče. Kardinal Pacelli je znan ne samo po svojem cerkvenem dostojanstvu, marveč tudi po svoji diplomatski izvežbanosti in podrobno pozna vse evropske afere.
--o-
"OGNJENE KROGLE" PA-
ŽIGOSA UČNI_SISTEM
Sedanji učni sistem bistri samo spomin, a ne razuma.
Chicago, 111. — Predsednik chicaške univerze Hutchins je v torek izrekel ostro kritiko nad učnim sistemom, ki je upeljan po ameriških višjih učnih zavodih, češ, da uri samo dijakov spomin, razuma pa mu ne bistri in mu ne pomaga do samostojnih misli. Sistem se mora predrugačiti tako, da bo dijak iskal resnico zaradi nje same in ne s pričakovanjem, koliko mu bo prinesla materijalnih koristi. Na ta način se utegne počasi priti do tega, da bomo odrastli svoji ljubezni do denarja in se bomo pričeli zanimati za višje vzore.
KRVNIK ODLOŽIL USMRTITEV
Belgrad, Jugoslavija. — Ker je bil krvnik utrujen, se je dvema obsojencema na smrt podaljšalo življenje za en dan. Pripetilo se je to v mestu Za-ječar. Krvnik je opravil svoje delo nad štirimi, ki so bili obsojeni na smrt vsled poštnega ropa, na kar bi imel obesiti še dva morilca. Izrazil pa se je, da se mora to delo odložiti do prihodnjega dne, češ da je truden.
KRIŽEM SVETA
BORBA ZA POKOJNIKOVO ZAPUŠČINO
DALE IZ ZRAKA
Chicago, 111. — Kakor je že navadno, so tudi zdaj, ob smrti illinoiškega državnega 'poslanca Shanahana, ki je
St. dija.
ipreminul preteklo nedeljo, ka-John's, Nova Fundlan- |kor je bilo že poročano, takoj
jih je obtožila, da kršijo nev-' ~ Z^^ttZ ^^	T°j°,gl0'
tralnostni pakt in pošiljajo irm^bWattv^ Frndl^ '	ljub6Zen do P°k°jmkf °
^	;io prebivalstvo Nove Fundlan- tem> da SQ se začeli pravdati
ne~|za njegovo premoženje, ki ga P0ja-|je zapUstii. Pokojni je zapu-jasnemjstn vge jmetje svoji ženi, s
—	Montreal, Que. — Farmarji, ki potrebujejo poljske delavce, si jih lahko preskrbijo na račun vlade. Sami jim morajo dajati le hrano in stanovanje, dočim so delavci plačani po $12.50 na mesec kar prispeva te federalna in provincijalna vlada.
—	San Remo, Italija. — V ponedelje je umrl tukaj vojvoda Borea d'Olmo, ki je dosegel bajno visoko starost 105 let. Kljub tej starosti, pa je1 še do nedavnega aktivno
BOJ ZA ŠKOFA F0GERJA
Zaradi svoje pravičnosti do Slovencev " postal tržaški škof Foger predmet ostrega spora.
Trst, Italija. — Tukajšnji škof Foger je postal zadnji čas zopet tarča silovitih napadov od strani fašističnih oblasti in ta borba je postala tako resna, da je dosegla Vatikan in istočasno tudi Mussolinija ter obstoji možnost, da se bo moral škof zaradi miru umakniti.
Križev pot rudarske družine sicer prišli škocijanski gasilci, Zagorje, 30. sept. — Rudar j ki pa niso mogli oteti drugega FrancePodbevšek se je po pre-'kot nekaj koruze, dočim so vsi
deloval v diplomaciji; v tem
Kakor je bilo že poročano, je škof Foger naklonjen slovenskemu življu v svoji škofiji in je dovoljeval, da se je smel rabiti slovenski jezik V cerkvi. Tržaški prefekt pa je to nasprotno strogo prepovedal, na kar je škof Foger vložil tak silovit protest, da je bil prefekt odstavljen. I Da pa nekoliko zabriše kriv-jdo fašistov v tej aferi in da celo zadevo nekako uravnovesi, je Mussolini stavil zahtevo, da 'se, zdaj še škof Foger odstavi,
H Jugoslavije.
Težavno stanje rudarskih družin v Zagorju je prisililo družinskega očeta, da se je peš podal v Nemčijo za zaslužkom. — Revežu zažgali hišo iz same hudobije. — Smrtna kosa, — Nesreče in nezgode.
Pomoč ' španskim upornikom, priliko> prisostvovati foleg Rusije povzroča angle-1 vadnemu ski vladi skrbi tudi angleška lxm d&
laboritov, ki se .le v
(VU,
so
naravnemu namreč ob
je imel bogate izkušnje, keriin Vatika"' ŽeleČ ".P®??* je bil pomočnik štirih £lijan-|n^emU SPT Z
skih kraliev	vlado- je na to zahteVo pn'	. ,
stal in je naprosil Fogerja, Brez denarja se je odločil, da
sam prostovoljno resigni- peš odrine v Nemčijo. Konec
oziru pridružila Rusiji
'dnevu švigale iz zraka ognje- ;katero Se je skrivaj poročil 5.
ne krogle. Brez dvoma je
stranka tem
in zahteva od vlade, da mora r Qral ekspiodirati kak meteor-takoj kaj določnega ukreniti. |.n g0 njega kogi padali na
Možno je zato, da se bo vsled |zemljo. Nekatere take krogle tega sklicala izredna seja igo padle v vodo in visokj vo_ Parlamenta, kajti vlada se idni gtebri g0 pod ogromnim bržkone ne bo upala, da bi 'pritiskom brizgnili kvišku. Da kaj podvzela v tako važni za-' gg pripetila kje kaka devi na svojo lastno roko. |greva) ng govori nobeno
Istočasno prihaja iz Rusije 'čilo.
ne-poro-
vest, da namerava sovjetska vlada predložiti državam tak Program glede Španije, da bo z njim osupnila in vznemirila CeH svet. V najkrajšem času se pričakuje ta objava in to-
15 LETNI DEČEK PRED POROTO
Chicago, 111. — Porotna obravnava se je v otvorila proti 15 let staremu
oktobra, toda tri njegove se-strične, na katere je bila napravljena v večini njegova prejšnja oporoka, se čutijo prikrajšane.
-o----
aeroplani napadlo pretekli ponedeljek čete Abesincev in jih strojnicami in bombami
časno se izdelujejo le še po- Rolandu Munroe, ki je obto-i
SENATOR COUZENS ZOPET ZBOLEL
Detroit, Mich. — V neki tukajšnji bolnici leži zvezni senatos James Couzens in njegovo stanje je precej resno, kakor se izražajo zdravniki.
, , !2e več let trpi senator na led-ponecieljeK'v.cah
in lani se je moral pod-operaciji vsled tega.
vreči
drobnosti. Pred kako resnimi dogodki stoji Evropa, se da oklepati iz besed nekega višjega sovjetskega uradnika, ki Se je izrazil: "Danes, jutri in P°jutrišnjim so kritični dnevi v evropski zgodovini," ter na-to dostavil: "Sovjetska Unija Podpirala zakonito vlado v Španiji z vso svojo močjo." 0b tem povdarjajo sovjeti tri
namreč, da so se oni sami do pičice držali nevtral-ttostnega pakta in da torej ne njih krivda, ako bo uničen. Dalje,
da so Italija, Nemčija ln Španija kršile ta pakt, in končno, da ste Anglija in ^ rancija sokrivi, ker niste ničesar podvzeli proti kršitelj i-cam.
V Madridu samem pa se nervoznost vsled stalnega pro-diranja uporniške armade od Ure do ure viša. Vlada ne prikriva več nevarnosti, ki mestu Preti; nasprotno, o tem javno °kvešča prebivalstvo in poziva Vse tiste, ki so se še doslej odlikah vojaški službi, naj se takoj priglase v armado miličnikov. v ponedeljek je
Pred nekaj dnevi se mu je
žen, da je 29. avgusto s kladi-1 ^ zQpet poalabgalo
je
m se
vom ubil 65 let staro vdovo^	; — k, pa jo je
'Agn.es Roffeis v njenem domu ^^ ^ ^^ ^ da na 1265 Winona st. Cin izvršil, kot se trdi, iz roparskih nagibov. Deček uboja ne zanika in se nima namena, zahtevati zanj smrtna kazen, -o-
vratu že dvakrat vrnil iz Nem čije s svojo družino v Jugoslavijo. Njegov oče dobo v Nemčiji z več sinovi, ki so pa prišli odslužit vojaški rok v staro domovino. Ob veliki redukciji leta 1932, pa je bil tudi on z ženo in petimi otroki postavljen na cesto. S tem se je pričel križev pot uboge družine. Ob pičlem zaslužku, ki si ga je mož priboril od časa do časa pri javnih delih, je družina nabavljala I borno hrano, da se je vzdržala pri življenju, v glavnem pa so plemenita srca poskrbela, da družina ni utonila v bedi.
Prišla pa je nova pomlad, obenem pa razočaranje v vrstah brezposelnih. Brez zaslužka in podpor so bili prepuščeni lastni usodi. Podbev-šek je ob tem nevzdržnem stanju poskusil zadnje sredstvo, da pride do zaslužka.
drugi letošnji . pridelki, oprava in edini prašič s hišo vred zgo-je že lepo reli. Za stara reveža, ki vendar nista prizadela nikomur nič ža-lega, in sta v zatišju živela le svoji žemljici in Bogu, je nesreča tem hujša, ker nista bila niti zavarovana. Zdaj sta odvisna le od dobrote drugih, ki naj jima olajšajo bedo, v katero ju je pahnila Bog ve čigava hudobija. -o-
Smrtna kosa
V Mariboru je umrl Anton Divjak, uradnik državnih železnic v pokoju, star 67 let. — V Celju je umrla Ana Bandek, vdova po znanem celjskem slikarskem mojstru, stara 87 let. — V Svečah je umrl g. Valentin Wurzer.
Addis Ababa, Abesinija. -Italijansko vojaštvo je z!^— ljubega "miru. Pri- maja je odšel in je res prišel
morski begunci, ki žive v Ju- brez velikih zaprek čez nem-goslaviji, so pa proti temu ško mejo. Pomagalo mu je pač vložili protest na Vatikan in i-to, ker ima očeta v Nemčiji, tako zadeva še ni rešena. 'Kmalu je tudi dobil zaposli-
jtev. toda zaradi devizne zapore nikakor ne more pošiljati denarja ženi v domovino. Ob prvi priliki, tako je pisal bo pa vse potrebno ukrenil, da
vec
pobilo. To je bila nekaka kazen, ker so Abesinci v juliju pobilo 30 italijanskih letalcev, o-
POBEG SE MU NI POSREČIL
Chicago, 111. — V kaznilni-ško bolnico je bil pretekli ponedeljek
palnici si je napravil zasilno vrv in se po njej spustil na-' vzdol iz okna v petem nad-1
odpeljan'stropju jetniškega poslopja.
32
prideio vsi njegovi za njim.
"FIRST LADY"
ROJSTNEM DNEVU
. .zapustil za toliko ca: se ie1	■	•
mogel biti ob sprejemu, ko je
pretekli teden obiskal predsednik Roosevelt tukajšnje mesto, na kar se je takoj zopet vrnil v bolnico.
letni | Vrv pa se mu je utrgala, ko j Ker ^ poteklo že nekaj me-Jos. Andrekovitz, ki se je je prišlel do tretjega nad" j geceV; regitve pa le še ni bilo, se resno poškodoval, ko je skušal | strop j a in od tam je treščil,^ Po'dbevškov I41etni sinko od-pobegniti iz okrajne ječe, kjer'na cementni tlak. Zlomil si Je, j0gji da bo 0četu sledil po stoje bil zaprt. Iz zastorov v ko- desno nogo in levo roko. j pjnjah v Nemčijo. In res je tudi
drobnemu Franceku bila sreča mila, da je prišel peš do nemške meje. Toda tu je bilo njegovega pohoda konec. Obmejni organi no fantička zapodili z nemške meje. Vrnil se je do Dunaja, kjer se je zglasil na našem konzulatu in je dobil en šiling mi-iloščine. Tudi nazaj je deloma
Nesreča pri delu
Bogomir Pasero, 47 letni slikarski pomočnik s Spodnje Ru-dinje pri Celju je bil zaposlen pri trgovcu Gobcu v Gaberju. Pri tem je prišlo do nesreče, da je padel z lestve 12 metrov globoko, si prebil lobanjo, nalomil resno nogo, zlomil tri rebra, iz-bil devet zob in si prebil brado.
-o--
Pod vozom Ko je 57 letni posestnik Jakob Zerak iz Strmca pri [Rogatcu vozil drva iz gozda je po nesreči padel pod voz. Kolesa so šla čezenj in mu zdrobila prsni koš ter ga močno poškodovala po vsem životu. Odpeljali so ga v celjsko bolnico.

PORTUGALSKA KRONA UKRADENA
Lisbona, Portugalska. — Iz historične grobnice, v kateri
počivajo trupla več vladarjev, ^^ bn ugoda treh izginila dragocena krona,
.le
katero so nosili portugalski kralji- Tatvina se je morala izvršiti preteklo nedeljo in na sumu sta neki moški in neka ženska, ki sta pogostokrat obiskovala grobnico in tamkaj klečala, kakor bi bila molila.
predsednik Azana s tremi člani vlade odpotoval iz Madrida v Barcelono in uporniki so razglasili, da je zbežal iz ogroženega mesta. Vlada pa nasprotno trdi, da je odšel le v svrho propagande, da z govori navduši prebivalstvo.
SMRTNA KAZEN NAD MORILCI
Chicago, 111. — Ker je vrhovno sodišče odbilo njih
obsojencev v torek zapečatena in izgubljeno je bilo zadnie upanje, da bi se mogli rešiti električnega stola. Dva od njih, namreč 26 letni Andrew Bogacki in 27 letni Frank Korczykowski, sta imela prestati smrt v sredo zjutraj eno uro po polnoči. Tretji obsojenec, 31 letni Jos. Rappaport, in še neki Peter Krisouslas, star 39 let, pa en dan pozneje ob istem času.
Čitajte oglase m podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški lUt "Amer. Slovenec!"
Ker je ubU mačeho
Pred mariborskim sodiščem se je pred kratkim zagovarjal 48 letni delavec Ludvik Matuša, ker je še meseca maja letos v Adrijancih 'ubil svojo mačeho, 69 letno Ano Matuševo. Obtoženi se je preživljal s prihranki, katere je bil prinesel iz Amerike in ko so mu ti pošli, je naprosil svojega polbrata za streho
prehodil dolgo in hribovito pot, j in hrano, čemur je pa mačeha parkrat pa je imel srečo, da ga nasprotovala in ga je nekega
je vzel k sebi kak avtomobilist. Le nekaj malega se je vozil z železnico. Po lOdnevni avanturi se je znašel pri teti v Celovcu, odtod jo pa spet peš primahal brez zaprek domov k materi. In zdaj spet doma vsi pričakujejo, kdaj jim napoči čas odhoda k očetu, da ho s tem končano njihovo žalostno stanje.
Med tem, ko je spremljala svojega soprogra, predsednika Roosevelta, na njegovem kampanjskem potovanju po zapadu, je Mrs. Roosevelt obhajala svoj rojstni dan in gornja slika jo kaže (na desni), ko so ji z rožami čestitali.
Zlobna roka zanetila ogenj
j Škocjan, pri Mokronogu, 25. j sept. — V noči od nedelje na j ponedeljek okrog polnoči je ne-jnadno zagorfela hiša Mihaela [Bana in njegove žene pri Stari j vasi nad Škocijanom. Vsi znaki ;kažejo, da je ogenj podtaknila zlobna roka, človek, ki tega imena ni vreden. Šele sij plamena je zbudil staro gospodinjo, ki je v grozi komaj pomagala še bo-lehnemu možu, da sta se oba pravočasno rešila. Na pomoč so
dne hotela s silo odstraniti iz hiše, kar je obtoženca tako razburilo, da je udaril mačeho s palico po glavi in ji prebil lobanjo, da je Matuševa za dobljenimi poškodbami podlegla. Obsojen je bil na dve leti robije in dveletno izgubo častnih državljanskih pravic.
-o-
Žrtev avtomobilske nesreče Izdelovalec krtač Franc Sad-
nik iz Most pri Komendi, je večkrat naprosil neko avtno podje-je, da mu prepeljejo nekaj vreč krtač do Vranskega, sam pa se je tja peljal največkrat s kolesom. Enkrat se je vsedel pa kar zadaj na tovorni avto pod plahto, poleg sebe je pa spravil še kolo. Spotoma je pa prišlo do nesreče, pri kateri je nesrečni Sadnik dobil tako hude poškodbe da jim je kmalu po nesreči podlegel.
Stran S1
»AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 22. oktobra 1936 1
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta Za četrt leta
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___________________$6.00
Za pol leta__________________3.00
Za četrt leta _____________________1.75
Posamezna številka _____________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holddv*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________________
For half a year __________
For three months _________
...$5.00 2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ___________________$6.00
For half a year_______________3.00
For three months___________1.75
Single copy ......................3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
S. G.

30!

A K


Sodobni Atila
Huni so bili mongolski narod, ki je pred 1500 leti pri-hrumel iz Azije v Evropo. Pod poveljstvom kralja Atile so hunske tolpe divjale od pokrajine do pokrajine, od mesta do mesta, od vasi do vasi. Njihov pojav je povsod po-menjal pokolj, pustoš, razdejanje, smrt. Zagorele so hiše, ki so stale ob cestah, po katerih je hrumela hunska druhal. Cerkve so postale plen ropa in požiga. Cela mesta so se spreobrnila v kup pepela, kamenja in razvalin. Človeška kultura (prosveta) ni dotlej poznala tako zakletega sovražnika, kot so bili Huni. V našem narodu se je spomin na tega divjaškega razdejalca ohranil v znanem pregovoru: "Kamor stopi kopito hunskega konja, tam ne raste več trava."
Zgodovina človeštva poroča o posnemovalcih hunskega razdiranja, rušenja in pustošenja. Ocenjuje jih po njihovih zlodejstvih ter jih uvršča v razne vrste. Kdor je le količkaj pogledal v zgodovino človeštva, dobro ve, koliko gorja so tekom stoletij prizadeli ljudem in celim narodom taki hunski razdejalci. Ni pa ga bilo — in zgodovina ne pozna — močnejšega, zagrizene j šega in nevarnejšega zastopnika hunizma, kot je sodobni boljševiški komunizem. Ni ga dala Azija — skotil se je v Evropi. Zasnoval ga je po nauku brezbožne nemške filozofije (modro-slovja) nemški židovski pisatelj Karl Marks. Ruski revolucionar Lenin ga je oživotvoril v Rusiji ter ga tako vrnil Aziji, ki je domovina hunizma.
Ta označba za boljševizem ni pretirana. Rusija je dokaz za to. Rusko ljudstvo je mnogo pretrpelo tekom svoje zgodovine od raznih mongolskih plenilcev ter razde-jalcev. Nobenemu pa se ni posrečilo, da bi bil oplenil in osiromašil vse ljudstvo, kakor je to storil boljševizem. Mnogo cerkva so požgali divjaški napadalci. Toda v vsej dobi, odkar je ruski narod stopil v zgodovino, do boljševi-ške revolucije, ni bilo v Rusiji opustošenih, razdejanih ali pa svojemu bogoslužnemu namenu odtegnjenih toliko cerkva, kot v času boljševiškega vladstva. Hunizem je bil morilec tujih ljudi. Boljševizem pa mori otroke lastnega naroda: sama boljševiška revolucija je pomorila 2 milijona ljudi, morda več kot šteje ljudi naš narod. In boljševizem mori naprej, mori celo svoje lastne duševne očete, kot se to dogaja v Rusiji z opozicionelnimi voditelji proti vsemogočniku Stalinu
Kamor stopi v Evropi boljševiško kopito, ovene in pogine kultura, prosveta, civilizacija. To kopito je spremenilo Mehiko v deželo krvi, razdejanja in nesreče. Dokler ne bo ta narod vrgel raz sebe to kopito, ne bo vzcvetela med ljudstvom prosveta, omika in sreča. Kaj more to moderno hunsko kopito napraviti iz države in naroda, osvetljuje sedaj svetu z bengalično lučjo nesrečna Španija. Komunisti so španskemu ljudstvu obljubljali osvoboditev, demokracijo, srečo in napredek. Prinesli pa so mu to, kar je nosilo po Evropi hunsko kopito: požig cerkva, samostanov, šol, bolnišnic in sirotišnic, ropanje, plenitev in mo-ritev.
Evropski narodi so se pred 1500 leti dvignili zoper Hune ter jih končno premagali. Med prvimi, ki se je postavil v bran proti njim, je bil rimski papež. Kakor poroča svetovna zgodovina, je papež Leon Veliki pogumno stopil pred hunskega kralja Atilo ter mu zaustavil pot, da ni dalje pustošil Italije. Tudi sedanji papež se je postavil na čelo gibanja zoper sodobni hunizem. Narode kliče na odpor proti boljševiško-konuVnistični brezbožnosti, ki spreminja ljudi v moreče zverine, katerim ni nič svetega. Hunizem je bil plod poganstva, boljševizem pa je plod modernega brezverstva in brezboštva. Rešitev je ne toliko v fizični sili, ki z njo razpolaga oblast in moč, marveč v duhovnem prerojen ju v Kristusu in njegovem evangeliju. Le pravo in resnično krščanstvo, uveljavljeno v življenju posameznikov, narodov in držav, more ustaviti pot hun-sko-boljševiškemu kopitu.
ODGOVOR NA PROTEST Canonsburg, Penna.
Na redni seji društva sv. Je-ronima št. 153, KSKJ, ki se je vršila dne 4. oktobra, je društvo sklenilo, da se odgovori na PROTEST, ki ga je dalo dr. Postojnska Jama, št. 138, SNPJ, v "Prosveto" v št. 193 z dne 30. septembra, 1936. Vi pravite, da je Grdina iz Clevelanda, Ohio, napadal vašo SNPJ in njeno Glasilo v govoru na slavnosti otvoritve navega doma dr. sv. Jero-nima, in mislil s tem škodovati dr. št. 138, SNPJ in njegovi dvorani. Kar pa društvo sv. Je-ronima odločno zanikuje, da bi bil Mr. Anton Grdina v svojem govoru napadal vašo SNPJ čez vse to, kar je za katoličana svetega. Mi potrebujemo še veliko takih odločnih mož, kakor je Mr. Anton Grdina. CAST MU!
Pravite, da Grdina ni civiliziran in da se klati po tej deželi. Radi bi vedeli, ako ste vi civilizirani? Smo vas že slišali in videli na odru kako se zvijate na odru kakor kača in prvo ko usta odprete, so božja pota k Mariji Pomagaj. Ali niste toliko civilizirani in ne veste, da živimo v deželi, ki nam jamči svobodo govora in tiska. Mr. Grdina je že obiskal vse slovenske naselbine, velike in male. in povsod je bil navdušeno sprejet zato, ker je mož odkritosrčnega značaja in je že veliko dobrega storil za slovenski narod. In on lahko gre v vsako naselbino kamor se mu ljubi. Saj je povsod z veseljem sprejet in narod mu daje kredit za njegov odločen nastop in za njegovo delo, ki ga vrši za vero, dom in narod.
Tisti ljudje pa, ki so dobili Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, za glavnega govornika na proslavi, so bili člani društva sv. Jeronima št. 153, KSKJ in nam nima nikdo diktirati koga smemo dobiti za govornika in koga ne.
In ljudje, ki mislijo na ljubo osebe in še pod protest podpišejo svoje ime, ki niti govora niso slišali, so v resnici vsega pomilovanje vredni.
Za dr. sv. Jeronima, št. 153, KSKJ.
Anthony F. Bevec Jr., preds. John Bevec, tajnik Anton Tomsic, blagajnik.
•-o-
O VOLITVAH
North Chicago, 111.
Volitve so pred nami. Od nas je pa odvisno, kakšno vlado hočemo imeti. Ali hočemo vlado, da bo zastopala vse amerikansko ljudstvo, ali pa samo Wall Street? Ako pogledamo v prejšnjo Hooverjevo in sedanjo Rooseveltovo vlado, pa bomo videli takoj jasno razliko, da se nam ne bo težko odločiti za koga bomo volili. Le pomislimo, kakšna panika je bila v državi pod Hooverjevo vlado. Koliko miljo-nov težko prisluženega denarja je bilo izgubljenega na zamrz-
Pečenih golobov, ki bi sami leteli v usta, pravijo, da že dolgo ni več na svetu.
njenih bankah in v nič vrednih delnicah. Koliko posestnikov in kmetov je izgubilo svoja domovanja. Ali ni bilo to žalostno, ko so morali tisoči zapustiti svoje domove in so bili tako rekoč vrženi na cesto. In kdo je bil temu kriv? Vlada. Ker se ni brigala za revno ljudstvo. Meščanski časopisi kričijo, koliko bo sedanja vlada dolga napravila. Res je, da se je nekaj zadolžila, ampak, ako se je zadolžila ima pa tudi nekaj pokazati. Koliko državnih del je bilo napravljenih, pri katerih so dobili ljudje delo, da so se vsaj skromno preživeli. Pa ni bilo samo tem po-magano, ki so bili brez dela, ampak tudi onim, ki so imeli delo, ker preje so delali po eden ali dva dneva na teden, danes pa delajo pet, šest in tudi sedem dni na teden in tudi po večjem plačilu. Ako pogledamo, koliko, se je moral vsaki posameznik zadolžiti pod Hooverjem, ako je hotel sebe in družino preživeti, pa bomo videli da je dolg, katerega je napravil Roosevelt, prav majhen. Jaz bi rad videl onega, ki bi nekaj iz nič napravil. To-raj, je pred nami vprašanje, ali hočemo sedanjega dobrega demokrata, predsednika Roosevel-ta še nadalje; njega, kateri je rešil državo. Ali se povrnemo k stari gardi pod Hooverjem, katerih je blagobit delavskega razreda deveta briga. Dragi rojaki in državljani: Apeliram na vas, da ako vam je za dobrobit delavskega razreda, pojdite 3. novembra na volišče in dajte vaš glas celi demokratski stranki. Podpirajte delavskega prijatelja Roosevelta, in naredite križ v krogu na vrhu demokratske stranke. — S pozdravom,
John Zalar
narodnih noš. Med temi smo opazili, da je samo ena ženska imela slovensko narodno nošo ki je bila nad sto let stara. Tukaj na zapadu nimamo takih noš, pa bi si jih lahko dali napraviti. Morda sc še to zgodi, kajti dokler živimo je še vse mogoče. — Iskren pozdrav vsem bralcem in bralkam .pošilja
Zapadna Slovenk?..
-o-
KAKO SE IMAMO NA ZAPADU
Oregon City, Ore.
i Celi mesec september in prvih deset dni oktobra, do se-,daj ko to pišem, smo imeli tu-;k.aj pravo poletje in več dni skoro neznosno vročino ter sušo. Tu in tam so se začeli pojavljati tudi požari, kakor je [bilo to poročano že po novicah. Sedaj se nadejamo, da iboino dobili hladnejše vreme jin kmalu osvežujočega dežja. (— Časi se pač spreminjajo na ■zemlji. Lansko leto je bilo ob tem času vse drugače. Vse je bilo že skoro pozeblo in zmrznilo, kot da smo se nagnili prav tja v severno Sibirijo. In poglejte, letos nas je pa stru-,ia potegnila v daljno Južno jAfriko. Tako se vedno nagiba ,ta stara puklasta zemeljska obla, na kateri preživljamo svoje kratko življenje mi revni .črvički in smo vedno v novih preizkušnjah.
I Posebnih novic za enkrat ni. — Podružnica št. 4. SŽZ. jo priredila 10. oktobra veselico, ki se je vršila v obliki starih
ČLANSTVU AMERIŠKE JU-
GOSLOVANSKE ZVEZE V MINNESOTI IN SPLOŠNEMU JUGOSLOVANSKEMU OBČINSTVU
Duluth, Minn.
Dvanajsta redna konvencija Ameriške Jugoslovanske , Zveze * v Minnesoti, in proslava enajste obletnice obstanka Zveze, se bo vršila v mestu Eveleth, Minnesota, v nedeljo dne 25. oktobra t. 1. Pričetek konvencije točno ob 10. uri dopoldne v Eveleth City Auditorium.
Enajsto obletnico bomo lahko z veseljem proslavljali, kajti letos šteje Zveza približno trinajststo članov in članic, torej največ v zgodovini naše organizacije.
Torej je upati, da bo vsak klub Zveze poslal polno število delegatov kot določajo pravila Zveze. Upati je tudi da se odzove splošno Jugoslovansko občinstvo v Minnesoti na to proslavo, katera se bo pričela ob 6. uri zvečer v Eve-■leth City Auditorium, z banketom. Naši evelethski rojaki nam bodo brez dvoma priredili eden izmed najboljših banketov in koncertov, kar smo jih še kedaj videl. Torej ne bo vam žal, ako se vde-ležite banketa in koncerta po zaključku konvencije.
Za lokalne klube je pa zelo važno, da pošljejo na konvencijo dobre delegate, katerim so interesi Jugoslovanskega naroda pri srcu v in kateri bodo delali za napredek naše organizacije.
Dosedaj so se priglasili sledeči klubi z imeni delegatov za 12. konvencijo.
EVELETH KLUB. — Max Vol-kansck, Anton Lenich, John Benchi-na, Jerry Chernogoy, John Debelak, Mike Žalkovich, J. A. Ambrozich, Mrs. J. Ambrozich, John Debelak, Andrew Kvatemik, Frank Masera, Anton Rozinka, Martin Shuklc, Sr., Joe Indihar, Philip Fister, Edward Bayuk, Geo. Brince, John Repar, Matt Usenik, Mike Kobal, John Stibel, Mrs. Joe Kroll, Peter Mourin, Louis Lcs-sar, Mike Mourin, Louis Lushine, Frank Bents, Anton Sterle, Rudolph Peshel, Anton Frits, Mrs. Kerze, Geo. Kotze, Anton Kochevar, Frank Pogorele, Lawrence Peturka, Joe Debelak, John Usnik, Marko Brince, Joe Sus-tarich, Louis Govze, Jr., John Hace, Matt Stukel, Zonimir Martinovich.
BIWAB1K KLUB. — Valentin Be-4ek, Mrs. Valentin Bezek, John Zal-lar, Mrs. John Zaltar, Jeron Krize, Airs. Jeron Krize, L. S. Miloš, Mrs. L. Miloš, Jack Karich, Mrs. Jack Karish, John Kralich, Frank Korenieh, Mrs. Frances Frayter, John Kure, Robert Kulasewicz, Joe Kolasewicz, Edward Zallar, John Steblv, John Topolka.
AURORA KLUB. — Anton Ste-pctz, Mrs. Anton Stepctz, Frank Gla-van, John Korenchan, Eli Smolich, Mrs. Eli Smolich, Joe Krasovetz, Joe Fugina, Mrs. Joe Fugina, John Fugi-na, Peter Fugina, Ignatz Muhich, Mrs. Ignats Muhich, Vincence Mikulich, Matt Turk, Jr.
GILBERT KLUB. — Frank Ambrose, Jr., Joseph' Babich, Nick Ber-gan, John Biondich, Sr., Marco Bion-dich, John Biondich, Frank Bozich,
Fred Bradach, Frank Brula, Joe Bon-bich, Jr., Frank Boitz, Louis Champa, Mrs. L. Champa, Mrs. Fanny Curley, Mrs. Mary Drzay, Jack Brobnick, Frank Erchul, Frank J. Erchul, Joseph Erjovec, Frank Ferkul, John Francel, Jr., Joseph Germ, Martin Godich Sr., Miss Mary Godich, Frank Grahek, John Grahek, Stanley 'Gor-sha, A. W. Indihar, Rose Indihar, Louis Indihar, Julia Indihar, Anton Ipave, Joe Jaklich, George Kobe Sr., George Kobe Jr., Anton Kopiarovich, Leo Kukar, Frank Karish, Rudolph Korosich, George Krompotich, Edward Ken, John Krause, Frank Kosher, John Knause Jr., Anton Kramer Sr., John Koritnik, John Kraker, Peter Kraker, Mike Kraker, Mrs. Cri-stina Kolar, Mike Kochevar, Charles Klancher, Mike Lopp, Frank Lopp, Pauline Lopp, Anton Lopp, Mike Ma-loverh, John Maloverh, Joseph Moren Jr., Matt Majerle, Rose Majcrle, Jacob Muhvic, Matt Mahovlich, Rudolph Maurine Sr., Mrs. Jerry Murphy, Jerry Machek, Joseph Novak Sr., Charles Nagolski, Vinco Nekich, Mrs. John Ocepek, John Ocepek, Jack Omerza, John Pintar, Frank Press Sr., John Press, Ignatz Pouh, Fred Pirtc, Joe Peterlin, John Potochnik, Joseph Po-tochnik, Frank Plesha, Sr., Joe Pike Jr., Peter Paun, Mary Peternel, Frank Rogina, Joseph Russ, Joseph J. Rauh, Pauline Ravnahrib, Anton Strukel Jr., Thomas Simonovich, John Shega, Leo Spanko, Charles Stupca, Louis Sta-ricli, Jacob Shaus, Martin Stephon, Stanley Samson, Mike Sterk, Stephen Zimmerman, Rudolph Shusterich, John Stebe, Charles Samarzia, Anton Shukle, Nick Slabodnik, Sam Sottich, Jos Sitarich, Mike Sternisha, Joe Tom-sich Sr., Frank Tushar, Louis Tanko, Sophine Vessel, Louis Vessel, Frank Verbich, August Verbic, Mrs. August Verbic, Mathew F. Vukelich, Thos. D. Vukelich, Jack Velasich, Mary Ver-tachnik, Frank Yurchich, Mike Zga-njar Sr., Anton Zganjar, Dr. F. G. Zallar, Frank Zgonc, Louis Zgonc, John Zupancich, Frank J. Indihar, Matt Zadnik, Rose Zallar, Dank Lo-pac, Ignatz Kramer, Andrew Zager, Anton Germ, Paul Biondich, John Tomsich Jr., Victor Maloverh, Mrs. Joe Russ, John J. Bradach. Sophie Slavich, Frank Borochan, Miss Mary Borochan, Louis Erchul, Mike Plesha, Louis Prosen, Jake Markun, Louis Prosen Jr., Nick Vukelich, |Mike Malkovich, Jerry Dornick, John Champa, Anton Kauchich, Joe Spitz-j nagel Sr.
] DULUTH KLUB. — Frank Carr, | Mrs. Mary Carr, Louis Zabukover, /Mrs. Louis Zabukover, Joseph Anto-jnich, Mrs. Joseph Antonich, Rude Erjavec, Frances Praprotnik, Ignatz (Fink, Jacob Muhvic, Jennie Skubic, j Geo. Graser, Steve Milosovich, Mary jMilosovich, John Davich, Mrs. Mary IDavich, Math Krompotich, Ann Krom-[potich, Mrs. Mary Zabukover, Sofia Zabokovcr, Frances Baricevac, John Baricevac, Mary Radasovich, John Radasovich, Joe Nyberger, Ann Mo-vern.
CHISHOLM KLUB. — Carl Po-sen, Louis Drebil, Jack Gerzin, John Mihelich, Lucey Miskolin, John Blatnik Sr., John Blatnik Jr. Joe Globokar, Frank Lonchar, Frank Loushine, Mary Smoltz, Mary Novak, Mary Lonchar. Sylvia Detrich, Mary .Zurga, Louis Marn, Matt Vesel, Frank Launch, Mike Arko, Louis Samsa, Mary Samsa, Tony Zurga, George Haradin, Tony Henigtnan, Marko Briški, John Kochevar, Martin Govednik, John Arko, Lawrence Kovac, Jennie Petrich, Jennie Zobitz, Jennie Dukovich, Mary Knaus, Mary Briski, Ana Trdan, Frances Arko, Jack Petrich, Mana Jenko, Frank Jenko, John Rukavina, Martin Matoch, Tony Stanich, Mike Sertich, Frank Blatnik, Frank Trdan, Mary Mlakar, Jack Mlakar, John Kcr-z'e, Angela Kerze, Katz Petrovich, John Novak, Gertrude Novak, Angela Mihelich, Louis Ambrozich, John Mo-drich, Joe Laushine, Mary Mramor, John Mramor, John Korbar, Mary Korbar, Bertha Robnik, Louis Novak, Rose Novak, Tony Vidmar, Katy Cvar, Frank Medved, Paul Bezal Sr., Paul Bezal Jr., Bernard Bezal, Frank Gou-ze, Frank Ruparcich, Frank Gauze, Jack Osbolt, Mary Posen, Mary Tc-kautz, Joe Virant, Mary Virant, John Spcnko, Katy Medved, Jennie Samsa, Ignatz Zamernick, Steve Kasun, Joe Gasper, Frances Arko, Peter Krhin, Martin Zimermancich.
GARY-NEW DULUTH KLUB. — Helen Verbonse, Frank Bovich, Geo. Iiovich, Anton Blatnik, Anton Burlo-vich, Frank Sever, John Novak, Anna Novak. Mike Spehar Sr., Mary Spe-har, Rudolph Panyon, Fred Pryatel, John Bocich Jr., Joseph Sedlar Jr., Alfs. Joseph Sedlar Jr., John Deblak,
tam
Iz zemljepisa. — V Braziliji ste bili, pravite? Saj se vam pozna. Zagoreli ste pošteno.
—	Saj ni čuda, kraj v katerem sem bival, leži komaj dober kilometer od ekvatorja.
—	Proti severu ali proti jugu?
—	Proti severu.
—	Seveda proti severu, kajti če bi ležal proti jugu, bi vas bilo solnce najbrž sežgalo.
* =1= *
Adam in molji. — Papa, ali žro moli obleko?
—	Žro.
—	Ali so bili moli na svetu že za Adama?
—	Bili so.
—	Je res, da Adam ni imel obleke?
—	Res.
—	Kaj so pa moli žrli ta-erat?
* * *
Enako mnenje. — Verujte mi, draga, da napravi moj mož name včasih vtis popolnega norca.
—	Jaz sem tudi mislila tako, ko sem zvedela, da je vas zasnubil.
* -+ *
Pred sodiščem. — Vlomili
ste torej v stanovanje in na-vrtali blagajno, za borih 20 frankov ?
—	Vidijo, gospod sodnik, če presodimo to reč po pravici, moramo priznati, da sem
bil okraden pravzaprav jaz.
* * *
Pri starinarju. — 15.000 frankov za tole posteljo se mi zdi malo preveč.
—	Da, toda pomisliti morate, da je to postelja, na kateri je' umrl kralj T® rivfk XVI.
Alary Deblak, Steve Pepel, Charles Hren, Frank Podgoršek, Anna Podgoršek, Anna Podgoršek, John Pikush, Anna Pikush, Angela Blatnik, Frank Blatnik, Johanna Blatnik, Sophie Ruben, George Tomish, Frances Kaplenk, Alike Dillon, Charles Tomlonovich, John Ivance, Frances Ivance, Mike Spehar Jr., Mike Borovac, Frances Borovac, Frank Gimple, Anna Hren, Paul Anich, Anna Anich, Airs. John Borich Jr., Nick Colich, Mrs. Nick Colich, Frank Burger, Mary Burger, Eli Balich, John Deblak Jr.
HIBBING KLUB. — Alike Shubat, Joe Adamich, Martin Garmakcr, John Povsha Sr., Joe Milovich, John K. Ban, Frank Spanich, William Spolar, Robert Lavern, Alike Miller, Mike Alarinac, Eli Rajavich, Frank Ober-star, John Gerzin, Charles Shubat, Joe Mehelich, Steve Kosovich, George Chrep, Martin Gorence, Tony J. Hran, George Smilanich, Eli Danculovic, John J. Burke, Walter Chopp, John L. Golob, Mrs. Martin Garmakcr, Mrs. Alike Shubat, Mrs. John K. Ban, Airs. Frank Berklich, Airs. Dan Swanovich, Frank Berklich, Dan Swanovich, T. H. Strizich.
GREANEY KLUB. — Marko Bayuk, John Skraba, Joe Skraba, Matt Malerich, Joe Zganor, Ignatz Babich, I'etc Shwaba, Frank Schweiger Jr., Martin Gorence, John L. Babich, Louis Zganor, Matt Krall, Vincent Shute, Joe Grubar, John Kotchevar.
Torej na svidenje v Eve-leth-u v nedeljo dne 25. oktobra.
John Movern tajnik A.J.Z.
>0
O
O. ^
O
^
co
JR c
S ^
g
S
M £1 SS ' H3
•V
S 2 g £
^ S c m
•S * "i ^
C jJ u fl S. S
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice BlllTOUghS

Pod velikim drevesom se je Tarzan ustavil in se sestal z babooni, s katerimi je, kakor smo videli v tej povesti, nedavno sklenil prijateljsko zvezo. Hobash, kralj baboonov ga je nagovoril: "Tarzan hiti kakor veter. Ali je morda v nevarnosti?" —"Ne, sedaj še nisoni," je odgovoril Tarzan HObashu.
"Toda," je nadaljeval Tarzan, "kmalu bom v nevarnosti." — "Hobash bo pomagal!" je odgovoril kralj baboonov. "Vsi babooni, nad katerimi ukazuje Hobash, bodo pomagali Tarzanu, svojemu prijatelju." Tarzan je stresel z glavo in odgovoril: "Ne, Hobashevi podaniki se ne znajo bojevati z ljudmi. —
— Hobash in njegovi močni samci bi bili pokončani od grmečih palic s katerimi se bojujejo ljudje, ki z njimi ubijajo." — Hobash ga je samo gledal. Nato se je Tarzan obrnil in se zopet napotil v dolino. Ob tej priliki je pregledoval teren in spoznal, da če s svojimi suličarji preseneti Garettove čete, jih pokonča.
Ig; ftnalT
Še dalje časa se je Tarzan pomudil v gorah, da je bolj natančno ogledal priprave Garettove bande, ki se je zbirala skupaj, da napade njega in južne Ca-naanite. V svoje začudenje je opazil, da jih. je posebno veliko število. Najmanj dva tisoč jih je, njegovih junaških Canaanitov pa komaj petsto.
'Četrtek, 222. oktobra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
ZAKAJ DREVESA V JESENI ODVRŽEJO LISTE
Pesniki so znašli besedo o u-miranju prirode, pred zimskim časom, a za tistega, ki pozna to naravo malo globlje, je ta beseda najmanj zelo pretirana. Kajti zemlja in njeno življenje ne poznata zimske smrti. Večina višjih živali zimo prav dobro prebije z zimskim spanjem, ali s tem, da se ji umaknejo, kakor ptice selivke, v toplejše kraje, žuželke in druge manjše živali zimo prav tako prespi jo če jim življenje ne poteče že z jesenjo, velik del nižjih rastlin, kakor Mahi, lišaji in glive rasejo baš pozimi najbohotneje, mnoge zeli in trave zelenijo pod snežno odejo. Prav tako ostanejo zeleni iglavci in nekateri listavci. Čemu torej tožba o umiranju prirode? Zato, ker je pretežna večina listavcev in grmov jeseni odložila liste in videti je na zunaj kakor mrtva? To pa delajo mnoga drevesa v tropskih in subtropskih krajih celo poleti, v času, ko si malo odpočijejo.
minja v škrob, tako da so debla od decembra dalje kakor kakšna špecerija napolnjena s sladkorjem, škrobom in beljakovinami. Seveda je tu med posameznimi vrstami dreves marsi-kakšna razlika. Drevesa s trdim lesom, kakor hrasti, javori in bukve, so v pozni jeseni prepolna sladkorja, pozimi pa škroba, drevesa z mehkim lesom (bori, breze, lipe) pa spreminjajo svoj škrob ne v sladkor, temveč v mastna olja, kar ima za posledi co, da baš ta drevesa prenašajo nižje temperature nego prej navedena. V dobi zimskega počitka se izvršijo še neke spremembe natančneje, ki so pa na vsak|| način potrebne, da more drevo >1 pozneje spet rasti. Bržkone se|§ tedaj tvorijo tudi rastni hormoni.
Zanimivo je, če spravimo lesne rastline v zimskeme času v rastlinjak ali v topo sobo. Njih popki se nekaj časa nočejo razvijati — toliko časa pač, dokler
VLADNE ČETE RAZSTRELILE LAD TO
gcro Tabor in se napotil nazaj. Preko Egipta, Tunisa, Al-
č<
žira, Maroka zdaj dospel v
in Španske je Pariz. Veliko
Španske vladne čete so z dinamitom razstrelile ladjo, ki jo kaže gornja slika, da so z njo preprečevale dostop v pristanišče pri mestu Pasajes, ki so ga morale izprazniti.
KAJ SE SL1SI PO SVETU?
se ne izvrši "notranja spre-S tem počitkom dreves pa memba».Tlldi gomolji in čebu-stvar tudi ni tako preprosta. Ce lg ne pričnej-0 v toploti takoj so listavci jeseni odvrgli liste, ni poganjati; k0 smo jih jeseni vze-rečeno, da so to storili zavoljo j H -z zemlje- ysak vrtnar ve, da mraza, saj se to zgodi večinoma ;potrebujejo tulipani, šmarnice, že dolgo prej, preden je pravi ,hiacinte in druge čebulnice ne-mraz nastal. Potem pa dobimo kaj «predbožičnega miru", preden pričnejo v toploti poganjati. To dobo mirovanja lahko
ČE NE VERJAMEŠ, FOSKUSI...
baš v najbolj mrzlih delih zemlje dovolj dreves in tudi zimzelena so med njimi. V Sibiriji, jskrajgam0) toda popolnoma se ji kjer znašajo zimske temperatu- • ne moremo iZOgniti. re do 62 stopinj pod ničlo, živi-' jo breze in razni iglavci. Dolge mesece so ta drevesa trdo zamrznjena, a vendar ne zamrznjena. Potrebno je le, da ni v njih nobene proste vode. Baš zavoljo
Za naše listavce traja ta doba zimskega počitka pet do sedem mesecev. Ce poskusimo z navrta-njem pridobiti sok h breze, se nam bo to redko posrečilo pred sredino marca — v tem času se
pomanjkanja vode, ker je kore-jprične namreg v drevesih v splo-liine pri nizkih temperaturah žnem novi obtok sokov> Rezervne. srkajo, odvržejo tudi našajne snovi se raztopijo in se prič-drevesa v novembru svoje liste. Lej0 pretakati proti popkom, ki
Neštokrat v življenju ste že zganili list papirja, ne da . bi kaj pomislili. Vanj ste zavili karkoli. Toda najbrž niste še nikdar v življenju vprašali, kolikokrat bi ta brezpomembni gib lahko ponovili. Ce bi poskušali, bi videli, da navaden list papirja lahko zganete prav malokrat, potem pa postanejo plasti papirja tako debele, da se ta postopek ne da nič več ponoviti.
Toda predstavljajte si velik list iz posebno finega in tankega svilenega papirja. Ali mislite, da ga boste lahko preganili petdesetkrat? Če vas kdo vpraša, boste gotovo pritrdili in boste takoj pripravljeni svojo trditev dokazati. Stavili bi
lahko pokrili vse žave.
-o-
Združene dr-
vam to posreči.
Toda naj bo že kakorkoli,
„ . . .. 0 . . v v vsakem primeru bi stavo iz-Drugače pa delajo in živijo [se začenjajo razvijati. Sedaj se-	Zak&j. ^ ^ y
dalje. Oglejmo si samo zimske ^ spoznamo pravi pomen zim-Popke. Tu je vse dobro zavito .v.skih zalog. Z njimi se hranijo večkratne plasti pluto vinastej poganjajoči listi in veje. Brez
IZNAJDLJIV! POŠTAR
Francoski državnik in politik Briand je nekoč pripovedoval sledečo resnično zgodbo:
Neki njegov kandidat v nekem južno francoskem okraju ga je prosil za intervencijo, da bi preskrbel svojemu volilcu službo kot poštar v domači vasi. Pokazalo se je pa, da protežiranec ne zna niti pisati niti brati, sicer pa da je na glasu kot pameten in bister mož. Vkljub temu da ni znal pisati in brati, se mu je posrečilo, da je dobil zaželjenc mesto.
Novoimenovani poštar pa je v svojem poklicu razvil či-s komerkoli, da seJsto svojevrstno prakso. Ko je 'prišel s svojo pošto v vas, se je postavil na sredo trga in je vso pošto v velikem loku raztresel po vasi. Vaščani so i si pa iz kupa sami izbrali „„	,	j vsak svoje pismo. Nekega dne
°-„!a.Pir	|pa je hotel nek kmet, ki je
imel v rokah že dve pismi po-
tajnika gospoda Uhlanda naslednji odgovor:
Z ozirom na stavljeno vprašanje Njegovi ekscelenci grofu gospodu Zeppelinu, kako
jc prestal med potjo, a kot veren katolik je Bogu hvaležen za vse izkušnjo. Najprej so ga zaprli v norišnico v lastni domovini. Po prestanem opazovalnem roku je nadaljeval pot brez denarja. Na Bolgarskem so ga napadli razbojniki. Veliko je pretrpel n? Španskem. A zato je bil deležen pomoči vernikov in cer kvenih oblasti ter prejel bla goslov od sv. očeta. Romar bc sklenil svoje potovanje dne 11. novembra na onem griču Aermermeileru blizu Belforta, kje ga je zatekla vest o koncu svetovne vojne. Tu se bc ponovno zahvalil Stvarniku, ki mu je dal moč izpolniti obljubo.
-n-
7. ŽENSKAMI JE KRIŽ
Bernard Shaw je bil neko
Dejal sem ji, da se mi zdi, da je že zelo v letih, vendar, da me pa zelo zanima, ali je njena živahna in sveža rdečica na licih naravna ali umetna. Namesto odgovora je začela drobiti kruh.
Kljub dvojnemu neuspehu sem nagovoril gospo, ki je sedela meni naproti. Na moje vprašanje, ali ima hčerko, je odgovorila, da jo ima, da je hči stara 22 let in da je bila tudi povabljena k tej večerji. Nato sem jo vprašal, ali misli, da se bo hčerki nocoj posrečilo najti ženina, ko je tako malo mladih gospodov povabljenih. No, sedaj pa tudi ta dama ni hotela več govoriti."
-o—
MAČKA SKRBI ZA RAČKE V Flechtlingu pri Magdebur-gu ima neki mizar mačko, ki je za- vrgla mladiče, pa so ji vsi poginili. Ob istem času je mizarjeva kokoš izvalila sedem račk, ki
so jih imeli v kuhinji. Nekoliko dni pozneje so račke izginile, pa povabljen na večerjo in je sedel so menili, da jih je požrla raa-v družbi treh starejših
dam.
Vsi štirje so bili ves večer tiho, čemur so se vsi čudili, ker so bi-
so na zrakoplovu urejene toa- le dame znano gostobesednice, o
naslednjem.
se njegova debelost podvoji.
letne zadeve, vam sporočam, ne da bi se pri tem spuščal v podrobno opisovanje toaletne kabine, da je za take posebne zahteve potnikov vse urejeno in pripravljeno. Dalje sporočam gospodom stalnega omizja, da mirno lahko nadaljujejo s svojimi dnevnimi sprehodi brez dežnikov in drugih sredstev, s katerimi bi se morali oborožiti proti nezaželje-nim pošiljkam iz neba.
--o-
S KRIŽEM PO SVETU
Bavarski kmet Janez Krst-(nik Miler je po svetovni vojni zaobljubil peš ponesti v sv. deželo in nazaj težek lesen križ. Odšel je na pot pred tremi leti. Naredil je že nad 5000 km preko Avstrije, Ogrske, Jugoslavije, Bolgarske in Turčije. Povzpel se je na sv.
čka. Tem večje je bilo presenečenje mizarjeve žene, ko je v podstrešju slučajno odkrila mačko in vseh sedem račk. Mačka jih je bila spravila tja in je skrbela zanje, kakor da so njeni lastni mladiči.
-o--
ELEKTRIČNA SMRT ZA PSE
V Earlefieldu na Angleškem so v neki živalski kliniki zgradili pesjak, ki j3 pomočjo elektrike ubija p-;e brez bolečin. Pes stopi v hišico s kovinskim trakom o-koli vratu namssto z usnjenim in na zadnji nogi ima pritrjeno svoji desni sosedi in ji rekel, da [verigo. Ker je strop kočice elek-je še večino dobro ohranjena in jtrično nabit, se kontakt izvrši
B. Shawu pa tudi gre glas, cla je družaben, čeprav menda malo jedek. Po večerji so ga gospodje izpraševali, kaj je bil vzrok molčanju. B. Shaw jim je pojasnil takole:
Gospodje, mene ne zadene prav nobena krivda. Jaz sem se trudil, da bi se razpletel kak pogovor, toda dame niso hotele." ? ? ?
"Najprej sem se po vseh pravilih lepega vedenja obrnil k
substance, ki je slab toplotni jteg zalog ne bi moglo drevo v
'tem času od nikoder dobivati vKo ga prePnete aruglc\Jf tegniti iz kupa še eno. Ko pa
Prevodnik, po vrhu je popek zaščiten z voščeno in smolnato Prevleko pred dežjem. V globini teh pa čakajo mladi lističi na novo rast. Je tako trda in njena smolnata zunanjost tako grenka, da se je živali ne lotijo — kvečjemu v najhujši sili.
Tako so se drevesa in grmi Pripravili za zimski čas. Zeli, steblikaste rastline in čebulnice so se pa zavarovale spet na drug način. Enoletnice so si uredile tako, da zimo prebijejo v obliki svojih plodov.
Dve in večletne rastline pa se skrijejo enostavno v zemljo, in to v obliki korenin, gomoljev in Čebul, ki jih človek mnoge lahko uPorabi v svoji kuhinji. Prvo le-to skrbijo krompir, pesa in čebula za to, da napolnijo svoje Podzemeljske dele z velikimi žabami hrane. Da se ljudje okoriščamo s temi podzemeljskimi ^eli» je seveda stvar zase, a če ,Ji tega ne storili, bi tem rastli-nain jeseni oveneli listi in pod-Zemeljski organi bi živeli pozimi svoje sočno življenje dalje. V drugi pomladi bi se nato iz njih stvorih novi poganjki z listi, cveti in plodovi.
To kopičenje hrane je nekaj, Poznajo tudi drevesa. Poleti Popravljajo listi vse, kar potre-lmie rastlina za svojo rast in cyetenje. Jeseni pa se to spremeni.Ze jeseni drevesa ne rastejo Vet;- Posledica tega je, da pripravijo listi več hrane in zaloge, nego jo more rastlina porabiti. ; se te hranilne snovi se pričnejo kopičiti v koreninah, ko se te napolnijo v debla in nazadnje v Ve.ie. Jesensko drevo ima tedaj deblo, ki je nabito s hrano, maščobo in škrobom. Kakor živali, 81 tudi drevesa za zimo omislijo takorekoč plast slanine.
Pod vplivom teme se škrob spremeni v tekočino in nato predla v sladkor, voda topi ta sladkor in ga odvaja v korenine ter debk. Tja odide še marsikatera snov, ki si jo je bila pripravila rastlina. Sladkor se spet spre-
hranil za novo rast, vsi brsti bi poginili zavoljo pomanjkanja hrane. Pomladni sijaj živi tako od milosti zimskih zalog.
Zato pa so drevesa sposobna prebiti zimo za zimo in živeti stoletja. Prav redko se zgodi, da kakšno drevo pozimi v našem podnebju popolnoma zmrzne. Zmrznejo pač posamezne veje, toda drevo si je pravočasno pripravilo tudi rezervne popke, ki pričnejo potem spomladi poganjati in popravijo nastalo škodo.
Tako zima za rastline ne pomeni smrti in stiske, temveč le neko drugo vrsto življenja nego poleti in to življenje ni nič manj zanimivo.
debel za štiri prvotne debeline. Ko ga tretjič, se jc debelina povečala osemkrat. Od tu
'je videl to naš poštar, ga je j jezen ustavil in mu rekel: '"Eno pismo, dve pismi, naj
bo! Toda ne več! Kaj bo pa potem ostalo za druge? Za t! I vse enaka pravica!"
IZ MLADIH DNI ZEPPELI-NA
da bi rad vedel, koliko let je že stara. Toda dama me je divje pogledala in se obrnila na desno, tako, da sem precej videl, da do kakega živahnega razgovora ne bo prišlo.
Ker vljudnost zahteva, da moški posveča pozornost poleg sedeči dami, sem nagovoril damo na levi.
avtomatično in smrt nastopi prej nego v sekundi. Uporabljajo tok 2400 voltov in društvo za varstvo psov v Earlsfieldu, kjer so preizkusili to napravo, je izjavilo, da je ta način ubijanja psov najbolj usmiljen.
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeli.
KO SO BILE SANKCIJE V VELJAVI
Po Ženevi kroži anekdota, ki ni le fletkana, ampak tudi resnična. Pri zadnji seji sveta Zveze narodov je Laval imel le malo časa ter je zato samo en dan ostal v Ženevi. Med tisto sejo je angleški minister Eden dobil v roke listič papirje. Razgrnil ga je misleč, da je v njem kaka važna zadeva. Začne brati, a kmalu pa se začne ves začuden ozirati. Pri tem zagleda zastopnika Italije barona Aloisija, ki si je pravkar z vso vnemo s svojim bencinskim vžigalnikom prižigal cigareto ter se ž njim igral. Eden se je veselo nasmehnil, pokimal Lavalu in listič položil v stran. Po seji je uradnik, ki je napeto opazoval ta prizor, našel listič. Na njem je bral tele besede, katere je napisal Laval Edenu: "Predlog za svet Zveze narodov: Dobavo bencina za Aloi-sijev vžigalnik izjemno dovoljujemo."
V Ameriki pravijo, da se dogodi ob torkih najmanj auto nesreč. Morda res, kajti ob torkih gredo ljudje na pogrebe onih, ki se ob nedeljah pobijejo. . .
naprej pa debelost rase s silovito naglico. Pri petem zgiba-nju je že 32 večja, pri sedmem 124, pri desetem pa najtanjši papir postane že tako debel, da si niti ni mogoče več misliti, da bi ga kdo mogel prega-niti z roko. Ce bi tak najfinej- Kc je pred pet in dvajseti ši svileni papir preganili 20 mi leti zrakoplov grofa Zep-krat, bi bil 30 metrov debel, pelina pričel s svojimi vož-če bi ga 24 krat, bi bil 450 njami in je kmalu tudi že za-metrov, pri 30. zgibu pa bi čel prevažati potnike, jc ta njegova debelost dosegla že novost, kar je popolnoma raz-stratosferne višine. Ko bi pa- umljivo, povzročila veliko ob-pir preganili 39 krat, bi bila čudovanje. Ravno tako je ta njegova debelost enaka preme- novica zagrabila tudi goste iru matere zemlje, če bi ga pa stalnega omizja v Hamburgu, mogli 44 krat, bi njegova debe- ki so bili nad zrakoplovom sil-lost bila večja, kakor je razdalja no navdušeni. Le v eni točki od zemlje do lune. Pri 53. so pa naleteli na velike pomi-zgibu pa bi že lahko po nje-sleke. Nikakor niso mogli po-govi debelini prišli iz zemlje gruntati, kako je na Zeppeli-na sonce.	'novemu zrakoplovu urejeno
Ce bi hoteli dobiti papir, ki'vprašanje stranišč. Končno so bi ga bilo mogoče tolikrat se obrnili pismeno na grofa preganiti, ne da bi njegova Zeppelina, naj jim to sporno površina izginila, bi moral bi- vprašanje razloži. Točno so ti tako velik, da bi z njim dobili tudi od Zeppelinovega
in celotno demokratsko listo!
ZAKAJ
DENARNE POŠHJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene *
Dinarji:	Za izplačila v dolar jih:
Za a q 00	... 200 Din Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.7a
v' i 7 40	300 Din Za $10.00 pošljite..........$10.83
7. | i2 00	500 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $ 23 50	1000 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $ 46 00	-2000 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25
ža $H4.00..................5000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir
Za $29.00.........'...................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JEEIC1
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Z AT
—	Zato ker Roosevelt je tekom svojega predsednikovanja dvignil malega človeka — delavca in farmarja.
—	Delavcem je dal pravico do svoboditega organiziranja in velekapitalistom je s posebnimi odredbami zabranil svobodno izkoriščanje delavcev.
—	Dosegel je kar pred njim še nihče ni, da se mora delavca priznati kot človeka in ne kakor le goli stroj iz železa.
—	Za brezposelne In reveže je poskrbel javno zvezno podporo.
—	Sa one, katerim je grozila popolna zguba radi dolgov na domovih in farmah je poskrbel dolgoročne posojila in jih tako rešil propada.
—	Za stare in onemogle je pripravil primerno pokojnino in zavarovanje za brezposelnost.
—	Pod njegovo administracijo so našli mali ljudje, delavci, zaslombo in pravico.
vidite ie dolžnost treznomislečih delavcev in farmarjev, da to na volilni dan ne pozabijo.
NA DAN 3. NOVEMBRA NA VOLIŠČE IN VOLITE ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV
FsmmkMnu B. Rmt&eveMa
in celotno demokratsko listo!
Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 22. oktobra 1936


issnn
........................................•............
......................................................■„■,■•„•..'>■'>. j j
f

USODNA ZENA
Ivan Slivnik.
i.iVMi.mmii


POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
Obrnil se je in krenil počasi po stopnji-cah navzgor. Baš ko je hotel zaviti po hodniku proti svoji sobi, mu je prišla naproti stara Dora.
Ustavil se je, kakor bi ga bila razsvetlila dobra misel. Dora se je približala ter ga spoštljivo in prijazno pozdravila. Odzdravil je, odločil se mahoma in jo zadržal:
"Dora, ali imate minuto časa zame?"
Pogledala mu je v obraz in videla, da je čudno bled in razburjen. "Da, gospod, imam jo. Gospodične itak ni doma."
"Vem, Dora. Vem tudi, da ste ji vdani kakor nihče nikomur."
Starka je pokimala. "Na to se lahko zanesete, gospod. Za gospodično sem pripravljena skočiti v ogenj."
"Dajte, Dora, povejte mi nekaj, kar je morda jako važno za vašo gospodično!"
Dora ga je debelo pogledala. "Vprašajte, gospod."
Viktor je globoko zasopel in se ozrl, ali kdo ne prisluškuje. Toda vse je bilo mirno. Le Kaluta je stal na svojem mestu pred gospodarjevo sobo.
"Ne mislite, Dora, da mi narekuje to vprašanje prazna radovednost. Iz jako tehtnih razlogov bi hotel znati, ali je vaša gospodična snoči po veselici — ali danes, preden se je odpeljala z doma — s kom govorila?"
Tudi Dora je previdno pogledala okoli sebe.
Nato je rekla naglo, gledaje ga proseče s svojimi dobrimi, zvestimi očmi: "Verjemite, gospod, moji gospodični je nekdo nekaj storil. Snoči, ko je prišla z veselice, ni govorila z nikomer več. Slekla sem jo takoj in jo spravila spat, kakor je vajena že od malega. Bila je tako vesela in srečna, da je nisem videla takšne, odkar — nu, kaj bi skrivala — odkar je gospa mačeha v hiši. Zdaj je venomer tako resna in tiha, in to ni čuda, ko nosi tolikšno breme na svojih mladih ramah. A snoči so ji sijale oči kakor dve zvezdi, in rekla mi je, da je bilo na veselici krasno — prekrasno. Drugače ji ni bilo nikoli bogve-kaj do takih stvari. In davi se je zbudila prav tako vesela, zakaj slišala sem jo, da je tiho pela sama pri sebi, ko sem stopila v njeno sobo, in njene oči, ko me je pogledala, so bile spet tako svetle kakor snoči. Nato pa je prišla gospodična Bea-trika in je hotela govoriti ž njo, kar navsezgodaj, ko drugače vendar nikoli ne pride k nama. Nu — ne zamerite, gospod — a nekaj mi je reklo še tisti hip, da bi jo rajši odslovila, zakaj z one strani še ni prišla gospodični prida novica, kar pomnim. In davi tudi ne, stavila bi glavo. Ko je gospodična Beatrika čez pol ure odšla, je bila ubožica—se pravi, Romana— mahoma kakor smrt. V obraz je bila bleda kakor vosek in luč v njenih očeh je bila ugasnila. Mislila sem, da je okamenela; srce mi je hotelo počiti od sočutja. In preden sem utegnila odpreti usta in vprašati, kaj ji je, mi je zaklicala s takšnim trdim, krhkim glasom: Vzemite te rože iz moje sobe, nič več jih nočem videti. To rekši je stekla mimo mene, kakor da me ne vidi, in se zaprla v svojo spalnico. Vsa je bila izpremenjena, sreča in veselost sta
bili kakor izbrisani z njenega obličja; zato pa je imela tak obupan, kamenit izraz in — — tudi to vam moram povedati — — ko sem v svojem strahu in skrbi prisluškovala pred njenimi vrati, sem čula, da ječi kakor ranjena žival. Nato je utihnila, in ko je prišla spet iz sobe, je bila trda in bleda, da bi se je bil kamen usmilil. Brez besede je šla mimo mene ter se odpeljala. Ne zamerite, gospod, da vam toliko pripovedujem. Toda ubožica me skrbi, da vam ne morem povedati kako; posebno še, ker ji ne vem pomoči. Morda veste vi zdravilo za njeno bolezen. Zato vam tudi povem. In — kaj bi tajila — bila sem baš namenjena k vam. Ako sem storila neumnost, Bog pomagaj; nisem si vedela drugega sveta."
Viktor je poslušal njene besede z vročim zanimanjem. Nato je vprašal hlastno: "Katere so bile tiste rože, ki vam je rekla, da jih odnesite?"
Dora mu je trdno pogledala v oči. "Tiste rdeče, ki ste jih poslali po Kaluti in ki jih je bila še snoči tako vesela. Danes je pa rekla, naj jih spravim izpred njenih oči. Toda shranila sem jih dobro, nemara se vendar še skesa."
Viktor je prijel starko za roko. "Hvala vam, Dora, da ste mi povedali vse tako po pravici. Zelo važno je zame."
Dora se je branila. "Pokaj bi me zahvaljevali, gospod! Saj vem, da vam lehko zaupam in da pomorete moji gospodični, ako je količkaj v vaših močeh. Gospodična Romana je ponosna in molčečnega značaja in bi si rajši zgrizla ustnice do krvi nego povedala, kaj ji teži srce. Poznam jo, odkar je na svetu."
Viktor je globoko zasopel. "Poizkusiti hočem, Dora — zakaj —"
Premolknil je, mahnil ji naglo z roko in hitel je v svojo sobo. Dora je opazila, da je silno razburjen, in zdelo se ji je, da se je obrnila s svojimi skrbmi na pravi naslov.
Viktor pa se je vrgel v svoji sobi v naslanjač in se zamislil v Dorino poročilo. Zdelo se mu je dokaj gotovo, da se skriva za Romaninim izpremenjenim vedenjem kaka Beatričina hudobija. Toda kaj ji je mogla storiti?
Na to vprašanje si ni vedel odgovora. Nazadnje se je kratko odločil in vstal, da bi poiskal Beatriko ter zahteval od nje pojasnila, kaj je pomenil njen obisk pri Romani, da je rodil tako hude posledice.
Ko pa je stopil v salon gospe Sibile — sluga mu je bil rekel, da najde Beatriko tam — je dobil obe dami v družbi Beatri-činega zaročenca. V njegovi prisotnosti seveda ni mogel načeti svoje zadeve. Opazil je tudi, da imata ženski z Žitkom'važen razgovor in da ju moti; zato je odšel ter sklenil počakati ugodnejše prilike.
Brez mira se je izprehajal po svoji sobi. Ali bi se peljal v tovarno in poizkusil govoriti z Romano? Toda po njenem da-višnjem vedenju se je moral bati, da ga niti predse ne spusti. Tej sramoti se ni hotel izpostaviti, zlasti ker bi bil spravil takšen dogodek tudi Romano v neprijeten položaj.
(Dalje)
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana _________ 80c
BELE NOČI JUNAK, spisal F.
M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ............................................... 30«
CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton.
Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ......................................... 75c
ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ........................... 65c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver
160 strani ..................................... 75c
Meško, trdo vezana knjiga z
DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 38S str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ...........:............................$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .....-................................$1.00
FABIJGLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c
r-INŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestiee izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
GLAD, S3, zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani .......„...$1.25
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš1 i. Posamezni del stane $2.50, oba skHpaj .............................................$5.00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ___________________________$1.50
IZDAJA VEČ, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ...............—.$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-ljica za mladino ......................... 30c
JAROMIL, češka narodna prav-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz .domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C Doyle, brošura z 233
-Irani ............................................... 75o
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec.
—	Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolair. — Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4 zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek; Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika Deseniška.
KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$100
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$l,00
KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ...........................................„...$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..................................... 60c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga .................$1.00
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega .življenja .................................. 65c
KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.. . 75c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00
ko so hrasti šumeli. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25
15
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo pofit-nine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 w. cermak road,
chicago, illinois
Nekaj sličic.
Iz zapisnika kakega zbora je lahko spoznati, kako je s kako organizacijo, n. pr. tudi s J.S.Z. (Jugoslov. soc. Zvezo,) ki je zborovala začetkom julija v Chicagu. Po številu članov (803) ne pomeni dosti, delo za idejo pa nikakor ni malenkostno. Nič zabavljanja, še sram je lahko nas katoličanov. Skoda je le, da gre to delo za objektivno napačno pojmovanje in usmerjenje, ker socializem ima v programu nekaj neoporečno dobrih in pravilnih točk, ampak njegova idejna podlaga, ,materi-listično pojmovanje sveta in življenja, je zgrešena, in zato nesprejemljiva.- Sami potožijo, da ne gre naprej, pa kolnejo nas klerikalce in se jezijo nad zarukanostjo ljudi, katere obdelujejo. Res škoda moči in dela.
N. pr. Prosvetna Matica cb-sega 12 številk. Priče evolucije in Adami pred Adamom.. 3000 izvodov, Prolet. etika in morala 5000 izvod. Papeževa enciklika raztrgana 4.070 izv. itd., skupaj 31.870 izv. To so številke pri organizaciji 803 možiceljev. Klobuk dol. Seve >rganizacija je pač organizacija, in dva organizirana pomenita več ko tisoč neorganiziranih. Tu v Ameriki je nad 20 miljonov katoličanov, za me, se razume, neorganiziranih. Pa sem naredil poizkus, da bi med te miljone mogel razpečati le 1000 izvodov neke knjige, a ni šlo.
Med Srbi gre zelo šper, med Hrvati pa še bolj šper, vidim, gre vse, kar gre, v komunizem. Ne bo ravno radi razboritosti, posebno ne med Hrvati, ker Slovenci bodo prekašali Srbe in Hrvate, ampak — naravna pot je to, socializem je kakor liberalizem le začasna postojanka. Prosvetno delo. Prosveta, prosveta..to ie šment. Malo postrašiti je treba. "Treba je našim ljudem povedati, da petsto duhovnov in nun tiči v službi papeža med slovenskimi delavci, pa le zato, da se preživijo (Zaitz)." Uh..uh..taka grozna truma., kot kobilic jih je..ni čuda, da se je rešilo le 803 — duš. "Sovražnika moraš premagati, ali Pit bo on tebe (Zaitz)." Ako je to — proletarska morala, ne morem pomagati, ampak naj bo rdeča gospoda brez strahu, da bi jutri prišle nad njo naše nune z dolgim nožem. Ali oni nad — nune ? "Pivnice polne, ne pa shodi.
Če pa pride škof, tedaj pa vse vre v cerkev." Grozno, "..matici dati..finančne pomoči. Naši dohodki se a cerkvenimi kolektami ■ nikakor ne morejo primerjati, kajti slednje daleč presegajo prve." Hudo žalostno, ali pa bo žalostna pač le — prosveta. "Mi moramo priznati,' da klerikalni nauk 1n propaganda obstajata. Otrokom jo utepajo v glavo na razne načine. Zato pa moramo pridobiti mladino na tak način, da bo prišla k lam, kjer bo dobila pozitivno znanje (Mary Jugg)." Nauk )bstaja..od včeraj morda? Že 2 tisoč let obstaja. Pozitivno znanje. Mogočna je ta. Da ni Boga, ne duše, ne posmrtno-sti..da ničesar ni..to je mod za grlo mladine in sladka godba..mi pa moramo — ute-pati. Kako ste srečni pri takem medenem in muzikalnem delu. "Prizna (g. Molek), da kulturni boj ne sme biti surov." Nice and dandy, ampak že s. Zaitz ga flikne s — pre-maganjem.
(Konec prihodnjič)
-o— —
Visoka ajda
1 Na njivi neveljskega župana je zrastla letos ajda. ki je bila tako visoka kot pšenica. Najvišja stebla so bila nad pet čevljev visoka. Ajda je takoimenovana siva ajda, ki pozneje cvete kot navadna črna in ni toliko odporna proti mrazu.
-o-
S kamnjem si je pomagal
Trgovec s perutnino Ivan Vršič od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah je kupil od nekega posestnika" iz 'NadblSeČa 15 piščancev. Vršiču se je zdela golša piščancev nenavadno velika in trda. Živino-zdravnik je ugotovil, da je dotični posestnik krmil piščance s kamenjem v velikosti graha do oreha, samo da so bili težji in jih je potem jih je dražje prodal. Stvar je dobilo v roke sodišče.
Širite amer. slovenca
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR. JOHN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-70G North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
l ZA BIRMANCE V CHICAGO t
* + * + + +
dobite zelo lepa in primerna darila v obliki lepih molit-venikov in rožnih vencev v naši Knjigarni, ki se je založila z novimi molitveniki in krasnimi rožnimi venci nalašč za ta slučaj. Na izbero so vse različne vrste in cene molitvenikov in rožnihvencev.
Tisti, ki med tem tednom ne morejo v naš urad, to lahko store v nedeljo dopoldne med 9:30 in 12 uro, ko bo urad nalašč zato odprt, da bo mogoče tudi takim po-streči, ki med tednom nimajo časa.
Opozarjamo pa, da pridete preje in ne čakajte na zadnji dan, da zaloga ne poide.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
+ * *
t *
*

***************