Izhajajo 1. in lô, v&acega meseea. Ccua jim je za celo Kdor čeli kako ostnaollo v ^Dolenjske Norice" iift< leto I gid,^ aa pol leta W) kr, — Nanjèuino in dopise tisniti dati, plafa za dvostopno petit-vrato 8 kr. za iiprejema j. Kra)ec v Ni>veni mestu. eokrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gfospodarske stvari. Mislimo zopet na kmeta. „Kmet je revež". Kdo tabo pravi? Kmet sam. Ali še kdo? Ali se mar brnet tudi gospôdi Emili? Gotovo je pri veliki večini slovenske gospode, zlasti pri slovenskih domoljubih, kmet večkrat Da mislih, gotovo se vsem omikanim Slovencem v resnici smili. Kaj bi tudi ne! Vsaj je slovenski gospod kmeřke korenine, navadno sin trdih slovenskih kmetov, ki so veliko potrošili, da se je izšolal in postal ali uradnik, duhovnik, uiitelj, trgovec itd. Vsaj omikani slovenski domoljubi čislajo kmečki, slovenski jezik ter ga rabijo od dne do dne bolj v govoru in pisavi, v uradni pisarni in v domačem krogu. Taki domoljubi se pri svojih pogovorih večkrat spominjajo kmeta, ko vidijo, kako mora trdo delati, velike davke plačevati, ko vidijo, kako mu âkodo dela zdaj dež, zdaj suša, zdaj mraz, zdaj toča, ko vidijo, kako mu trtna nš vinograde razjeda, kako mora pridelke za nizko ceno prodajati. In pri takih prilikah marsikdo izmed slovenske gospôde vzdihne: „Kmet je revež". Ali to je premalo ; s takimi vzdihi in pobožnimi željami kmetu ni pomagano. Zato morajo domoljubi priskoĚiti na pomoČ kmetu z dejansko podporo. — Gospňda stori za svoje razveaeljevanje skoro dá preveč. Le poglejmo, koliko se snuje društev v zabavo gospôdi. Bralna društva, čitalnice. pevska, godbena, telovadska, strelska društva, imajo sicer namen, buditi narodni duh, ali ob enem HO tudi gospodi v zabavo ; naš kmet nima od tega nič posebnega — seveda tudi k stroškom niČ ne pripomore. Nočemo svetovati da bi ae taka društva čisto opustila; ali svojo pozornost naj bi slovenski domoljubi v novejšem času obračali še na druga, koristnejša društva. To po kmetijske podružnice. Glejte, vrli domoljubi; ta društva spé skoro po vsem Slovenskem, posebno pa po Dolenjeken). Malo je o njih slišati. Človek bere, kako zboruje to pa to zabavno društvo; o kmetijskih podružnicah pa sborej ni sluha ni duha Za razne veselice se nabira in nabere ter potroši veliko denarja; za kmetijske družbe se niti vinar ne daruje. Ne, tako ne sme vei biti I Kmetijske podružnice moramo zopet oživiti; omikani domoljubi se jih morajo z veseljem poprijeti, skli-covati shode, v njih podučevati kmeta in zlasti nabirati darove, da se denarno opomorejo te k m e-tijske podružnice. Vsaj je silno sramotno, da so vse kmetijske podružnice v gmotnem obziru kaj uboga društva. Ce se je v kratkem času nabralo tu pa tam za kakošno veselico več stotin, zakaj se ne bi še za kmetijsko društvo. Kedar bode eno imelo kaj novcev na razpolaganje, potlej lehko deliýe. In to delovanje kmetijskih podružnic naj bi bilo v tem, da revne posestnike, ki so bili po nesrečah zadeti, denarno podpira. N. pr. revnemu kmetu je toča pobila, malemu vinogradniku je trtna uš edini vinograd ukončala, kočarju je cerknila edina kravica. V takih, v resnici usmiljenja vrednih slučajih naj bi se pomagalo. V obče bi ae morale kmetijske podružnice bolje gibati. Recimo: Kranjska hranilnica daruje raziiim zavodom in društvom leto za letom podpore, za katere so prosili. Se nikdar pa nismo brali, da bi bilo kateremu kmetijskemu društvu darilo naklonjeno. V obče so pač ne sUši, da bi dohajali znatni zneski kmetijskim podružnicam. Domoljubi slovenski, dolenjski ! Oklenimo se tedaj teh društev, okrepčajmo jih in skrbimo, da bi po tem potu došla našemu kmetu kabošna pomoč. 1. Vinnka poknànja. Kakor je obče znano, priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v zvezi a sadno razstavo od 18 do 21. oktobra t. 1. tudi vinsko pokuš-njo v Ljubljani. Mnogo najboljših pridelovalcev vinskih se je uže oglasilo in obljubilo dati svoja vina na pokušnjo. S te strani je vinska po-kušnja torej zagotovljena. Zavedni vinarji dolenjski in notranjski so vsaj po nekaterih okrajih izpolnili dolžnojt svojo, sedaj le še preostaja, da bfide imela vinska pokuSnja tudi tisto korist, katere želi kmetijska družba. Katera je pa ta korist? Korist bodita, da pridejo vsi tisti. kateri potrebujejo dobrega vioa, na pokašnjo, da 86 prepričajo, da rodi tudi na Kranjskem dobro, celo izvrstno vino. Vinska pokušnja bode tako prirejena, da bode mogoče na podlagi pokušenj tndi kupiti veČe množice vina ter naj bode ta po-kušnja nekak začetek vinskega semnja. Gorenjci in Korošci ! Vi ste se odvadili sami hoditi po vino na Dolenjsko in v Vipavo, ampak kupujete ga od prekupcev in zato dobirate le slabo iu drago blago. Še tisti, ki gre sam po vino, pride navadno vinskemu mešetarju v roke, ta ga pa tje pelje, kjer 80 ga najbolj podkupili. Vinskega mešetarja pa podkupi najbolj tisti, ki bi se rad iznebil slabega vina po visoki ceni. Pri vinski pokuSnji v Ljubljani pokusil bode lahko vsak earn mnogo vrst vina in izbral si bode tistega, ki n)u na^jbolj ugaja. Na ta način bode dobiček dvojen; gorenjski in koroški gostilničarji dobili bodo dobrega in poštenega vina, Dolenjci in Vipavci bodo pa lahko prodali svojo izvrstno kapljico. Ker ima itako vsak Slovenec mnogokrat opravila v Ljubljani, zato naj vsak tako uredi, da pride ob času od 18. do 20. okt. v Ljubljano na razstavo in da se ude-Ifži vinske pokušnje. Iz kranjskega deželnega zbora. Za Dolenjce utegne biti delovanje letošnjega zbora kaj koristno. Za dolenjsko železnico u. pr. se bode precej velika svota dovolila iz deželnega zaklada. Do zdaj se je potegnil deželni zbor zlasti za olajSave glede daca na žganje. Najprvo so se poslanci potegnili za to, da ne bi fie državni davek pobiral že s 1, sept., ampak še le s 15. okt. t. 1. V drugo so se pa za to pognali, da ne bi bilo deželne naklade od žganja, doma pridelanega iz domačega blaga za domačo porabo. Prostih naj bi bilo namreč 56 litrov ; kakor velja to pri državnem dacu. Taka postava utegue obveljati s januarjem prihodnjega leta; vsaj upanje imamo. Morebiti bodo gg. poslanci Ěe več dosegli. Zavoljo tega bi lehko ljudje slive letos namočili; drugo leto pa, če bo postava od cesarja potrjena, pa bodo začeh kuhati žganje tndi za domačo rabo. Za tako koristno postavo, za to potrebno olajšavo, potegnila sta se posebno gg. poslanca Pfeifer in Šuklje, kterih govora bi kaj rade prinesle „Dol. Nov.", pa zaradi malega prostora ni mo^če, skrajSana pa bi one vrednosti ne imela. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Presvetli cesar je bil z vojaškimi vajami v Belovaru jako zadovoljen. Cesarski minister K a I n o k i je obiskal nemškega kancelarja Bismarka, Vgiba se zakaj P Splošna misel je, da sta se pogovarjala o Bolgariji. Nemški cesar pride v kratkem obiskat našega cesarja na Dunaj in laškega kralja ter svetega očeta papeža v Rim. Sploh se misli, da si bode prizadeval poravnati Avstrijo z Kusijo gledé Bolgarije. Pred nekim časom je obiskal pa ruskega cesarja. Deželni zbori še zborujejo. Kar se je do zdaj v kranjskem zgodilo, o tem smo poročali nekoliko na drugem mestu. V štajerskem deželnem zboru je hotel Nemec Slovencem zabavljati, pa ga je zavrnil najprvo nemški tovariš in potem ëe dva slovenska poslanca. Ti liberalni Nemci bi nas najraje v žlici vode potopili ! V (stri sedi v deželnem zboru poleg Italijanov, ki imajo večino, tudi 6 slovanskih (hrvatstíh in slovenskih) poslancev, ki se hrabro potegujejo za svoje volilce in za čast svojega jezika. Govoré v hrvatskem in slovenskem jeziku, kar pa LaJione silno jezi. Moteli so jim to ubraniti, ali vlada je morala vendar izreči, da imajo Hrvati in Slovenci pravico, govoriti v svojem jeziku iu da se morajo sprejemati tudi slovansko pisane vloge. Deželni glavar ViduUč je bil zaradi tega tako jezen, da je odstopil. Staročetii iu Mladočeiii so imeli velike shode. Prvi so dokazovali, da so za svoj narod veliko pridobili in da bodo sedaujo vlado podpirali, dokler jim ne bo sovražna, drugi so pa obema, svojim tovarišem in vladi zabavljali. Dobrega sadu to pač ne more roditi bratskim Čehom. Mladi bi morali to misliti, da se z glavo ne more skozi zid — in da prevelika vročina škoduje. Na Dunaju bode 26. do 29. nov. splošni avstrijski katoliški shod. Pogovarjal se in sklepal bode o deuašnjih potrebah katoliške cerkve. Kaj je novega po širolcem svetu 7 Srbi so praznovali stoletnico rojstva velikega svojega pisatelja Vuka Štefanoviča Karadžiča, ki je storil jako veliko za lepi sedanji jezik srbski, ki se glasi jako podobno slovenščini, pišejo pa z drugimi črkami, s cirilico. Sicer pa Še v Srbiji ni pravega miru. Pa kako? — vsaj kralj sam daje čudeo zgled, ko se hoČe ločiti od svoje zakonite žene! Na Nemškem je bil pri vojaških vajah avstrijski nadvojvoda Albrecht. V Rumuniji bodo imeli nove volitve v državni zbor. Vlada vse lepo in dobro obeta, da bi dobila zopet veČino. Na bolgarskega ministra Načeviča je neki hudobnež večkrat ustrelil z revolverjem. Minister je bil samo lahko ranjen. Knez Ferdinand pa pridno ogleduje in hvali vojsko, če mu bode kaj koristila? y vročej Afriki, južno od Egipta, v deželi Sudan ^e vedno ni miru. Vstaši stiskajo posebno mesto Suakim. Dve angleški ladiji ste odpluli tjekaj in eden egiptovski polk je odšel, da tamo pomnoži posadko. Plge se uam: Iz Krške doline. — (Vozniki imejte usmiljenje s živino.) Kteri ljudje so najbolj neusmiljeni? Pred nekaj iasoni bi bil krivo sodil neko posebno vrsto rokodelcev; zdaj prišel sem do druzega prepričanja. Vozniki so oni ljudje. Oni nimajo prav nič usmiljenja z živino; kar groza obhaja človeka, ako vidi, kako ravuajo ti ljudje 2 živino. Kako koristna mu je domača živina, kako zvesta, delavna ; za vse plačana je z biČem. Skoraj bi Človek moral dvomiti o tem, ako ne bi sam takib prizorov gledal dan na dan. Ne daje se ji potrebne hrane, nalaga pretežko, v klancih ne išče priprege. Ako pod težo revno živinče omaga, ali ne stori svojimu vodniku, pa ne vod-uiku ampak mučitelju, po volji, preklinja jo, pretepa, suje, da je groza. To se godi posebno takrat , kadar pretežko naklada in hoče, da živina stori več, kakor ji moči dopuščajo. — Kako nečastno, sramotno in škodljivo je to. S tem ka-žeě svojo surovost in neotesanost, brezsrčnost. Koliko škode si s tem nakoplješ? Če nakladaš prt težko, kaj pridobiš s tem? Ne na času in tudi ne pri plačilu; predno enkrat težko pripa-IjeS, pripelješ polagoma lahko dvakrat, trikrat. Ce živini težko nakladaš, spridi se ti, posebno konji, popada ti na tla, odere se. Kakšen dobiček imaš od svoje trme ? Gospodarji, vozniki! preračunite škodo, ktero imate po takej nespametnej vožnji. Varujte svojo živino, posebno pazite na svoje hlapce. Brezvestnega, neusmiljenega hlapca ne trpite pri hiši za nobeno ceno, en dan stori vam več škode, kakor vam celo leto prisluži. Vedno mislite, da Bog vam živine ni vstvaril, da bi jo mučili, ampak da vam pomaga pri delu, če pametno raiinate ž njo. Uboga živina čuti udarce, prenapeto delo, kakor človek in je toraj tudi usmiljenja vredna. Iz Sent Vida pri Zatičini 12. septb. — IVtarsikdo je čodé gledal dné 5. t. m. pop., ko so ŠentvidČaui začeli razobešati cesarske in narodne zastave, po oknih p» nastavljali transparente z napisi in cesarskimi podobami itd. V sredi vasi pa se je postavil močan steber okrašen z mnogimi lučmi, cesarsko podobo in napisom: „Živi cesar, domovina, večna bode Avstrija", in na vrbu krasila je vse to velikanska krona. Cela vas bila je okrašena, kakor še nigdar tako. Ob 4. uri pop. začeli so grometi možuarji^ v zvoniku pa pritrkavati, vae je kazalo, da se vas pripravlja za imeniten praznik, in res pripravljala se je za praznovanje 401etnice Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franc Josipa I. ; s tem hoteli so pokazati Šeutvidčani, da nočejo zaostati, ampak pokazati ljubezen do svojega milega vladarja. Po „Ave Mariji" so se po hribih užigali kresovi, po vasi pa luči in kmalo bila je vsa vas razsvitljena ; vaak si je prizadeval svojo hišo lepše okinČati, omenim posebno hišo g. Slivnika in gospe Podobnik ove; prvi si je tudi mnogo prizadeval, kako slavnostni dati polepšati. Za vredbo slavnosti se je tudi mnogo potrudil tukajšnji gospod kaplan Kregar. Krasno je bilo viditi, ko je ob 8. uri stopala požarna hramba z lampijoni po vasi okoli in dospěvši nazaj pred slavnostni steber na povelje napravila Štirivogel, v sredo pa stopili pevci ter zapeli : Cesarsko himno, Jadransko morje in Nočni mir. Med petjem prižigal se je umetalui ogenj. Po petji podala se je požarna bramba in ljudstvo na bližnji griček za vaE^jo, na kojem so se z lampijoni sestavile črke F. J., tam so se spuščale rakete, vmes pa streljalo z možnarji. Drugi dau na vse zgodaj nas zbudi mogočno streljanje in pritrkavanje zvonov, ob 9, uri bila je slovesna sv. maša, katere se je vđeležila mladina iz Šentvidške in Velikogaberske šole, požarna bramba in med drugimi odličnimi gospodi tudi gosp. okr. glavar Matija Grill, katerega smo opazili že zvečer pri razsvetljavi. Po sv. maši so šli šolska mladina in požarna bramba ter mnogo druzega ljudstva na lepo czal-Šan vrt, kjer so se šolski otroci obeh Šol pogostili s pečenko kruhom in vinom, ob enim se je razdelilo 200 knjižic „Naš cesar" ; ostalim pa so se delile podobe cesarja in cesarice. Knjige in podobe delil je gosp. okr. glavar sam. Ob 1. pop. je bil skupen obed pri gostilničarju p. d. Oblčanu v lepo okrašeni poletenski hiši na vrtu, katerega so se vdeležili g. okr. glavar, g. sodnik Jenčič in g. davkar Lilek iz Zati-čine, domači in nekaj tujih duhovnov, učitelji, voditelji in namestniki požarne hrambe ^entvidške, in še nekoliko drugih faranov. Napitnic je bilo mnogo ; prvo napil je domaČi gosp, župnik pre-svitlemu cesarju, nadalje pa se je g. okr. glavar prav zadovoljuo izrazil, da Šentvid sme biti ponosen na današnji dan in slavnost. H koncu tudi jest kličem: Bog nam ohrani presvitlega cesarja še mnogo let. A. K. Iz Mokronoga. — Z veseljem smo pozdravili veselo vest, da se je v našem trgu osnovala posojilnica za Mokronog in okoUco, kjer se bo za male obresti dobival na posodo denar, s čimur bo vstreženo vsakemu, kateri rabi posojila. Vstáno- TÎti tako posojilnico bila je uže živa potreba, kajti nahajalo se je par oderuhov, ki so na prav izvoljen način znali odirati vbozega kmeta. Koliko poStenih gospodarjev Ëlo je na kant, ko so njim v roke prišli, ali sedaj se bodo menda vendar toliko spametovali, da bodo namesto k oderuhom hodili v posojilnico po denarja. Pristopite toraj v obilem številu k teuiu plemenitemu podjetju in videli bo-dete, da se ne hote varali, kajti imeli bote opraviti s poštenimi ljudmi, ki ne tirjajo oderuških obresti j. — Slavnost povodom 40 letnega vladanja presv. cesarja morala se je odložiti, kajti ravno nekaj dni prej nam je toČa uoičila skoro vse pridelke. Nekatere reči so se zopet obrasle, le po vinogradih je slabo. Najboljši gori Markovec in Bojnik pa niste tako hudo prizadeti in tam se je nadejati dobre kapljice. Toča je letos dobro obiskala uaše kraje, posebno pa po Sentrupereki fari. Pa si ljudje ne dado povedati, da bi tako gladko ne izsekavali gozdov, kateri so tolika hramba proti toči. Kolikor manj bo pri nas gozdov, toliko več bndemo imeli toče. Iz Velikih Lašč. — Kakor marsikje, obhajali smo tudi pri nas dne 16. septb. prelepo slavnost v spomin 401etnega prevspešnega, plodovitega vladauja preavitlega cesarja Franc Jožefa I. Vse je tekmovalo ta dan prirediti lepše, dostojniše zunanje znake, kot izliv notranjih čutil neomahljive vdanosti in goreče ljubezni do najvišjega Gospoda in vladarja. In kaj bi tudi ne ! Saj očetovska ljubezen do nas, ktera je vsajena in Živo tli v blaženem, plemenitem srcu predobrega cesarja, ktera dan za dnevom oživlja in ozdravlja, leto za letom podpira in vzdiga potrta srca državljanov, ktera po vseh krajih prostrane Avstrije vzbuja novo življenje in polajšuje trpljenje, mar tako srce, taka ljubezen ne bode rodila tudi nasprotno: ljubezen, najglobokejo, srčno hvaležnost pri zvesto udanih podložnikih? Vsikdar! Zato pa je bilo pri nas ta dan vse tako ljubko, tako prijetno in lepo, kakor nik^r poprej. Že na predvečer goreli so po bljižnjih hribih kresovi, vas je bila čarobno razsvetljena, gromeli so močni streh topičev, svirala je godba, kar je napravilo globok, prijeten vtis na zbrano množico ljudi. Manjka mi besed in vem tudi — prostora v listu —, da bi deloma opisal, kar je bilo viditi lepega, hvalevrednega. Transparentov po hišah, lampijonov, lučíc, umetnega ognja, mlajev^ zastav in druzega okrašenja ni manjkalo. V jutro slavnostnega dné zbudilo nas je bobneče streljanje in vesela godba. Ob. 10. uri obhajala se je slovesna sv. maša z asistenco, pri kterej je iz tisoČ in tisoč src plamtela goreča molitev za srečo in zdravje predobrega očeta vladarja k Vsegamogočnemu, V. č g. župnik Gerjolj govoril je krepko, slavnosti primemo in v srce se- gajoče. Po sv. opravilu pela se je zahvalnica in i za sklep: ,Cesarska himna". Precej potem blagoslovila se je v navlašČ prirejenem, z vencem ople-tenem in okusno bogato okinČanem slavnostnem prostoru prelepa šolska zastava iz čiste bele svile, okraŠeua s pozlačenimi franžami in slikama M. Božje in sv. Alojzija in stane 90 gl., ktero so podarile radodarne roke šoli v étalai spomin. Po blagoslovi j eu ji zastave pomikalo se je vae v procesiji med sviranjem godbe na kraj nove občinske hiše, kjer se je med vbranim petjem vložil in blagoslovil temelmi kamen. Zbrana je bila velika množica ljudi i nazoČa bila je vsa gospoda domača in iz okolice, njej na Čelu pa c. kr, okr. glavar pl. g. Dr. Thomati. Po 1. uri popoldne bil je banket pri županu M, Hočevarju, Dolge mize v okrašenem kegljišču bile so napolnjene s křepčili, a krog in krog vse zasedeno z najodličnejSo gospôdo, s zastopniki do-maiih in zunanjih občin. Uradne napitnice bile so tri. Prva, županova, vfiljala je presvitlemu cesarju Franc Jožefu I. ; druga, n adu 5i tel jeva, c, kr. dež. predsedniku baronu A. "Wínklerju; zadnja, c. kr. okr. glavarja, občini Velike-Lašče in celemu sodniškemu okraju. Pri vsakej odmevali so burni „živijo* „slava" klici spremljani s cesarsko himno. Vladala je srčna navdušenost. Med prosto zabavo prevladal je duh zgovornosti. Napivalo se je ré-doma duhovito g. c. kr. okr, glavarju, c. kr. notarju, g. Gavdiju, itd. itd. G, župan Matija H. nazdravil je g, sod. Suflaju prav laskavo, dovtipno. Povdarjajoč zaslage vrlega možaka omenil je, kako so se sodniške razmere v sedajnosti zboljšale, kako so odpravljene pogosto pridrdrajoče kočije predra-zih zagovornikov iz središča dežele Kranjske, kako sedaj lepo vlada zaupanje itd. itd., kar je nam kmetom in vsim v prid in polajšanje. Pritrjevíye temu govoru zaori brezkončni „živijo" „slava" in veselega breuka ni bilo ne konca ne kraja. Enako napivalo se je nazočim in nenazočim pospešiteljem slavnosti, zasluženim in merodajnim osebam. Z eno besedo : vse je bilo vneto, veselo in zadovoljno pozno v noč, — do ranega jutra druzega dné. Vsklik: „Bog živi presvitlega cesarja Franc Jožefa I. mnogo let" pa še danes doni po ušesih in prelepe slavnosti pozabili ne bomo nikdar. Letnica 1888 in dan 16. sept, pa ostaneta zapisaua s zlatimi Črkami nam samim v čast iu ponós, a potomcem našim pa v veseli spomin in v posne-mo. Bogi L Pavčič. Iz Karlovca. — Velečastiti goap. O. Gilbert Gravi je praznoval due 25. sept, redko slavnost, namreč 50 letnico vstopa v ređ Sv. Frančiška. Na rojstni dan 2. vinotoka doživel bo TOletui dan svojega bogoljubnega in zaslužnega življenja in 4. t. m. spominjal se pak bo sedemdesetega dneva svojega krstnega imena sv. Frančiška Seraiinskega. — V Karlove je přišel za učitelja ic kateheta na mestno narodno šolo 1. 1847 ia je tam do L 1853 neutrudljivo t blaženi prid mladine služboval. Mnogi Ěe zdaj živeči odlični meščanje so bili njegovi učenci. Velečastiti gospod jubilant pridobil si je 0 svojo prijaznostjo in uljuduostjo mnogobrojnih prijateljskih src in veliko spoStovanje. Iskreno tedaj čestitamo njegovi nekdanji dijaki. Živio! živio! ' M. B. Domaće restí. (Premembe při duhovnikih.) Č. g. A. Šmidovnik, kaplan v Žužemberku, je postal župnik v Prečini ; od koder gre č. g. administrator Av. ŠČinkovec v Žužemberk. Č. g. Golma-jer je dobil župnijo Javorje pri Litiji, (Za notarja vŽatičiai) je imenovan g. Stanko Pirnat iz Brežic, vrl domoljub. (Učiteljske premembe.) Stalno nameščeni so naslednji začasni učitelji: M. Verbič v Sodražici, A. Pire v Borovnici, Fr. Črnagoj v Šmartnu pod Šmarno Goro, Martin Judnič v Vavti Vasi, L. Blejec v Trzini, Marija Clar i C i v Moravčah, L. Fettich-Frankheim in M. Mežau v Knežaku, M. Mežan na Slapu. Gosp. J. Raktelj, doslej v Ribnici, imeuovan je učiteljem pri sp. Gregorji, 3. učiteljsko službo v Krškem dobila je gspdč. Mar. Michel, 4. gapdč. Ana Schmidinger. G. Fr. Kozjak v Ško-cijanu 3. službo v Borovnici, g. Fr Trost, nad-učitetj na Vinici, dobil je nadučiteljsko službo na Igu. Nadučitelj L. Ar k o v Sodražici je umirovljen. (V Dragi) je voljen za občinskega predstojnika zopet g. P. Turk, svetovalca sta gg.: Vesel in Mihelič. (Zadruga krčmarjev) v Kostanjeviá volila si je za načelnika g. I. Kuntariča, za namestnika g. Fr. Bučar-j a. (f Franc Ilovski), občespoátovani me-Ičan, umrl je přetečeni petek zjutraj nenadoma, 74 let star, Ranjki je bil eden onih vrlih mož, ki res zaslužijo spoštovanje. Naj počiva v miru I (f Umrl) je v Ljubljani c. kr. davčni kontrolor Suhadohnik. Nekdaj je pisaril slovensko ter 2I0ŽÍI tudi nekaj pesmic. Zadnjič se je pokazal na slovstvenem polju kot vrednik lista: „Ljudski glas". (Zlato sv. mašo) obhajal je z veliko slovesnostjo 25. sept. t. 1. v Ljubljani preč. g. O. Evstahij Ozimek, provincijal reda sv. Frančiška. Rojen 24. jan. 1817 v Št. Vidu pri Zatičini, stopil je v 21, letu svoje mlađeniške dóbe v samostan ter bil 12, marcija 1842 v mašnika posvečen. Skoraj 40 let služboval je neutrudljivo na gimnaziji v Gorici; od 1. 1859. bil je tudi vodja tej gimnaziji. V letu 1884 preselil se je v Ljubljano; tukaj je bil precej v prihodnjem letu za provincijaltiega vikarija in v 1886. letu pak za provincijala izvoljen. O. Ozimek, kateri si je pridobil brezštevilne zasluge po svojem neumornem delovauji za blagor in čast kranjsko-hrvatske provincije reda sv. Frančiška, je še sedaj, v popolnem telesnem in duševnem zársLvjn.^ (Praznovanje) cesarske 40 letnice Žužemberku se je 23. septembra posebno svečano vršilo, kakor se navadno le po mestih napraviti zamore. — Vse to kaže, da imajo Žužemberčani prave može v svoji sredi. Živili! (V Velikih Laščah) so praznovali 40-letnico cesarjevega vladanja z lepo slavnostjo ; med drugim so blagoslovili novo šolsko zastavo in položili temelj novi občinski hiši. (V Litiji) so imeli cesarsko slavnost 23. septembra. (Slavnost) v spomin 40letnega vladanja Nj. VeieČaatva cesarja Franca Jožefa I. priredi mokronoSka občina dné 6. in 7. oktobra t. 1. sè sledečim vsporeiom; Daé 6. okt. na večer sijajna ra^isvitljava âe zastavami okrašenega trga, kresovi ua bližnjih gričih, umetalni ogenj, mirozor z po domači požarni brambi skozi trg do občinskega urada prirejeno bakljado. — Dné 7. okt. zjutraj ob 5. uri budnica. Ob 8. uri razdelitev zneska 50 glđ. med obČLUske siromake. Ob 10. uri slavnostna sv. maša. — Ob 1. uri popoludoé banket, pri kterem, kakor tudi pri druzih muzikahčnih točkah svil a uniformirana godba meščanske garde Novomeške. Ob polu 4. uri izlet na bližnjo „Ža-lostnognro", kjer se bode pogostila Šolska mladina in razdelile med iato knjižice „Cesar Franc Jožef L". Ondi sledi prosta zabava z godbo ia petjem. — Na večer sijajni ples. (Vabilo) k slavnosti, katero priredi šmar-tenska občina združena s požarno hrambo i« pevskim zborom v proslavo 401etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I., v nedeljo 7. okt. v Šraartnem pri Litiji. Vspored: 6. okt. zvečer ob 7. uri razsvetljava, streljanje s topiči, v okoliških hribih kresovi, 7. okt.: zjutrfy ob 5. uri budnica, streljanje, godba; ob 9. uri bla-goslovljeiye nove zastave požarne brambe, poten» slovesna sv. maša z asistenco, ob 12. uri slovesoi sprevod šolarjev na primerni travnik, kjer bode obed šolarjev, po obedu „tombola". Odbor. (Iz Prečine) se poroča, kako ginljivoje bilo poslavljenje preč. g. župnika Bačnika, ko je zapustil tamoŠnjo faro sredi avgusta. Ni Čudo, da ni ostalo suho nobeno oko, ko je dal blagi gospod zadnjič blagoslov z Najsvetejšim — vsaj je visoko-častiti župnik vodit Prečinsko faro nad 40 let z ljubeznijo in modrostjo, ki mu je naklonila vsa srca. Sedaj biva blagi starček v Novem mestu t pokoja. Njegoy naslednik g. Šmidovcik je bil v Ljubljani inštaliran pred nekterími dnevi. (Obrtnijska šola) t Ljubljani se bode kmalu odprla. V Virantovi hièi pri sv. Jakobu bodo učne sobe. Beg daj dober Tspeh ěoli, katero jako potrebujemo in bode imela brez dvoma Teliko korist za našo deželo! (Posojilnica t Ilibnici), zadruga z omejenim poroštvom, začela bo svoje poslovanje. V načelstvu so gospodje Fr. ViŠnikar, c. kr. sodnik in deželni poslanec, Mat. Skubec, dekan, Jan. Lovšin, trgovec in Fr. Erbovnic, notar. (V StopiČah) so popravili in razširili cerkev, da je veselje. Přetečen ttden pa smo gledali v tukajšnjim samostanu prekrasno podobo „Lureke mateie fcožje", kojo je dobil vrli gospod îïupnik iz Tirolskega za stopiško cerkev. Več o tem bodemo še pisali. (Dolenjce) pozivlje kmetijska družba, naj se obilno vdeleže vinske pokušnje v Ljubljani ob priliki sadne ràzsiave 17. oktobia, ker jim bode B tem dana prilika, da dobcdo za svojo starino kupcev ter da pokažejo, da je tudi na Dolenjskem a ne samo »a Hrvatskem izvrstnih vin. Uže ve6 gorenjskih gostilničarjev je izrazilo, kako veseli so pokušnje, ker menijo, da dobodo na ta način brez velikega truda dcbre kapljice za prihodnje leto. Na delo torej, Dolenjci I (Prodaja plemenskih bikov na Kr-ëkem.) C. kr. kmet. družba kranjska prodajala bode v torek 16. okt. dopoludne ob 9. uri na Gregoričevtm dvorišči na Krhkem bike muricodol-ske (sive) pasme. Ti biki eo »akupljeni z državno podporo ter bodo predani na javni dražbi onim kranjskim gospodarjem, kateri dado največ za nje. Na dražbo bodo postavljeni biki za polovično kupno cftuo. (Oglasila za kuhanje žganja), davka prostega, iz dontačih pridelkov (sliv, tropin itd.), je treba do 15. oktobra vsakega leta vposlati t smislu neke stare postave. Taka oglasila naj bi se pri županstvih vlagala, da ne bi ljudje daljnih potov imeli. Tako proËnjo od strani Viničanov bode predložil gosp. poslanec Pfeifer deželnemu zboru; kajti do zdaj velja, da je treba oglašati se pri finančni straži. (E a glas.) Da bi c. kr. okrajno glavarstvo zamoglo vinorejcem prejem reznikov ameriških trt : vitis riparia, vitis solonis in York Madeira, vse tri za podlogo pri požlahtnenji, York Madeira pa porabo brez požlahtnenja — iz vrta z ameriškimi trtami v Kostanjevici na pomlad leta 1889 omogočiti, so pri dotičnih občinskih uradih napovedalne pole razpoložene, v katere naj vinorejci svoje ime, stališče, hišno št., potem vrsto gori imenovanih trt, in številko reznikov — do konca meseca oktobra 1888 vpišejo. Cena za 100 komadov reznikov se bode razglasila, kadar bode dotični odloČek C. kr. visokega ministerstva za poljedelstvo tu sem dospel. C. k. okr. glavarstvo v Krškem, (Pri konjski premivanji) v Novem mestu, 12. sept, bo dobili sledeča darila : 40 gld. J. Kuntarič iz Kostanjevice, 25 el. Ivan (Jorenec z Vrha, 20 gld. A. Earborič iz Cadreža, 50 gld. Anton Planinšek iz Mirne, 30 gld. Al. Volk iz Zbur, dvakrat po 20 gld. Ant. Majzelj iz Št. Jerneja, 15 gld. J. Marinšek iz Cerkelj, 10 gld. Martin lianguš iz Sel, 15 gld. J. Strojen iz Ostroga. Po 10 gld. na dalje: Fr. Strgar iz Les-kovca, Jos. GriČar iz Malene, Fr. Vide iz Svabov. Sreberne svetinje so dobili : Ant. Strauss iz Kostanjevice, Fr. Nečimer iz Tomaževega, baronica Borë iz Pleterij, Ant. Smola iz Grma, Ivan Ma-rinëek iz Cerkelj, Avg. Luzer iz Novega mesta, Florijan 2orko iz Bele cerkve in Fr. Zupančič iz Prekop. Priznanih je bilo 36 konj. (Trtna uš) v Čmomeljskem okraji strašno naglo napreduje. Znova je konstatovana v kata-straliiih občinah: Božakovo, Mavri, Petrova vas, Dobliče, Bedenj in Sodji Vrh. Trtne uŠi je žali-bcg že vse polno, tudi drugod po Dolenjskem, in Spcdnjem Štajerskem. (Trtna uš.) Deželni odbor kranjski predlaga v tej zadevi zbornici: Slavni deželni zboruaj sklene: 1. Izdaja pouíiie knjižice: „Nauk, kako zadajati vinograde z ameriškimi trtami" jemlje se ca znanje in odobruje; 2, deželni odbor se po-oblaščuje: a) da cddaje iz deželnih trtnic brezplačno ameriške rezanice in ukoreninjene trte, kolikor jih je na razpolaganje, malim neimovitim vinogradnikom, in b) da takim malim vinogradnikom , kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, dovoljuje darila v denarjih do najvišjega zneska 50 gld. 3. V ta namen se za 1. 1889. dovoli kredit 500 gld. iz deželnega kulturnega zaklada. 4. To poročilo se izroča upravnemu odseku v pretres in nasvetovanje. (Uravnave Krke.) Deželni zbor kranjski je v seji dne 21. januarja 1887. bil sklenil, naprositi ministerstvo notranjih zadev, da bi po svojih tehnikih preiekavalo vpraSanje uravnave spodnje Krke ter potrebno vkrenilo, da se zabra-nijo vedne povodnji ob dolenjem teku te reke. Notranje ministerstvo je sicer z ukazom z dne 16. maja t. 1. dovolilo, da državni tehniki preiskujejo Krko, toda stroške, ki so proračunjeni na 2300 do 2500 gld., morala bi plačati dfžela. Napraviti bi se moral poseben zemljevid za reko, na katerem bi bil narisan sedanji vodotok Krke z mostovi, brodovi, jezovi itd. ter na vsakih 200^ po močnih kolih zazoamovati visokost vode za navadni řas in za povodnji. Pri Dragi in Kostanjevici bi se postavila dva pegelna, ua katerih hi fle, kakor zdaj že v Novem mestu in Jesenicah zaznamovala visokost vođe. Delo bi trajalo polu leta in toliko ćasa bi trebalo za izdelovanje naôrta. Ker gre tu ne samo za interese tamošnjih prebivalcev, temveč je tndi država zadeta, upati je, da bode del stroškov prevzela država. (Pri zadnjem žegnanji) pri treh farah pri Metliki 27. avgusta t. 1. je bilo 170 skopcov zaklanih in pojedenih, zraven tega pa še precej veliko govedine in perutnine povžito. Za žejo pogasit zadostovalo pak je komaj 6020 litrov trttie kapljice. Tone: „Kdaj so tndi najnemirnejši možje krotki? Miha: Menda takrat, kadar so v briv-Čevih rokah. Žitna cena v Novem mestu 24. septembr. 1888. Domače pšenice merDik 1 gld. 80 kr., Debelaée (koraze) 1 gld. 50 kr., Soršico 1 gld. 50 kr., Rži 1 gld. 50 kr., Jeômena 1 gld. 30 kr., Ajde 1 gld. 33 kr., Ovaa 65 kr., Krompirja 70 kr. Loterijske srečke. Gradec 15. septembra 5 57 58 17 49 Trst .22. „ 86 49 28 29 64 Za popravo hlSe katolfSke družbe rokodelskih pomočnikov v RudolfovBRi 80 darovali: Neimano^fln gospod iz Kudolfovoca 5 gld , gg. držnvni prftvdnik Schwinger 5 gld., Mut, Prijatelj 2 gld., J. Dobiiikur 8 gltahtuvajo ćastiti naročniki. Kdor vzame veřje število knjižic, dovolim mu pritnorno zuiiEanje eene (rabat). Častite naročnike prosim, da naj ar kar naravnoHt na mé obračajo. Cenilnik pošljem aa zahtevanje brezplačno in franko. Dalje opozarjam svojo p, n. naroćnike in kupovalce, da se že nekoliko časa prodajajo in širijo med ljudstvom slovenski raolitveniki, ki niso ua KraNjskem prišli na »vitlo, katerih ni spisal kaki gospod duhovnik iu ki tudi nimajo kncztiskofijskega potrjenja. Na teh knjigah se daljo nahajajo tudi taki napisi, kakor jib imajo knjige, ki so v moji zalogi in so celo trije različni napisi, med tem ko jo vsebina pri vseh knjigah enaka. tua-SJ Dobivajo se po vseh knjigarnah. "VS T IJot^U^H'? Barij in trg il, EoBceBÍonirsiii glavDÏ agent za potnike V Amerlto. Na Stopnem pri Skocijanu [140—2] daje 86 V najem ali ee pa prodá lepo poslopje, obstoječe iz: hiše in hleva, 18 parcel zemlje, pri tem ja vinograd iii íez 17 johov boste. — Cenjeno je 1865 gl, VeťS pové pneestniea Julija Kobe v Eudolfovem st. 104. Prodaja -»oínjo karto b polno garancijo od Ljnbljano po najbliinji poti in naratuoBt do VHakoríotga kraja v Ameriko, po najnižji ceni in poMeci pottteibi, „Cena od Ljubljano do Amerike od 60 gld. naprej". Kdor Želi po ceni, dobro, hitro in srečno potOTatî, nM ae zaucsljivo obrne name in naj paxi, da bo ne pusti ttýim »gen ton zapëljflti. Za Sracjoe, Spodnjo Btajeroe in Hrvate jo pot