poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V torek, dne 30. avgusta 1927 Št. 194. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja eelole.no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. peUt-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D, vet JI oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem dela vrstica po 10 Din O Pri večjem □ naroČilu popust
Izide ob ■« zjutraj
rožen pondelJKo ln dneva po prnznlKu
Uredništvo /e v Kopltaricvl ulici SI. a lil Kolcoplsl se ne vračalo, nelranlilrana pismo sk ne sprejemalo ^ Uredništva telefon št. 20S0, iMpravnlšlva št. 232S
Poli/ičen lisi zzu slovensld norod
Uprava le v Kopita rieol ul.št.O ' Cenovni račun: Cluhllann štev. lO.K.IO ln JO.,149 iu Inserale, Saralcvošl. / Sb 3, Zagreb št. 30.011. Praga in Dunal št. 2 1.797
Nepoštena politika.
Ugotavljamo predvsem nesporno dejstvo, da je SDS med slovenskim ljudstvom najbolj zasovražena strank*. Ta zasovraženost ima svoje vzroke. So stranke, ki jih ljudstvo ne mara bodisi radi njihovega programa, bodisi radi nesposobnosti in neznačajnosti voditeljev ali pa radi pomanjkljivosti njihove organizacije in propagande. Vendar se vse to ne da primerjati z zaničevalno sovražnostjo, s katero slovensko ljudstvo nastopa proti SDS. Zato morajo vzroki tega tako splošnega odpora proti SDS biti vendar le globlji in težji. SDS je v diametralnem nasprotju z vsem mišljenjem, čustvovanjem in hotenjem ogromne večine slovenskega naroda. Zato je ta stranka morala s svojim delovanjem na izredno učinkovit način žaliti mišljenje in čustvovanje tega ljudstva.
In res! SDS označujejo predvsem tri poteze, ki so slovenskemu ljudstvu docela tuje. To je predvsem njena nasilnost. To je dokazala v zvrhani meri tedaj, ko je bila na vladi ter je kot šiba božja bičala slovenske ljudi. Druga poteza, ki je še bolj odvratna, tiči v njenih gospodarskih pojmih in delovanju, ki je prizadejala slovenskemu narodu ogromne gospodarske izgube. Tretja odurna poteza pa je lažnjivost in cinizem, ki je glavna črta njenega časopisja.
Nasilje je navadno znak strahopetnih ljudi. Kadar tak človek pride do oblasti, se za oblast boji ter jo skuša vzdržati z nasiljem. Strahopetec svojih zlih činov ne bo priznal, če ga kličejo na odgovornost, ampak bo odgovornost za nje valil na druge. Zato pred sodiščem ne vzbuja simpatij, ampak v ljudeh se budi moralen odipor proti takemu značaju. Nasilje, korupcija, laž — to so navadno ena logična veriga v značaju takega človeka. Kar velja za posameznika, pa velja tudi za stranko.
Zal mora biti vsakomur, ki drži na čast in poštenje v slovenski javnosti, da se med Slovenci nahaja tip take stranke, ki nosi na sebi vse opisane znake nemoralne politike. S slovenskega staliSča kakor s stališča javnega poštenja je treba globoko obžalovati eksistenco te stranke s takimi breznravstvenimi pojmi v politiki.
Ostre so besede, ki jih rabimo, in neradi jih rabimo. Toda še težje pa je človeku, pečati se s tako javno tvorbo. In vendar je to potrebno v interesu ozdravljenja naših političnih razmer.
Kdor je bral v nedeljskem »Jutru« članek »Davkoplačevalcem Slovenije«, nam bo pritrdil, da našo besde niso preostre, da pa je žalostno, če ima narod v svoji sredi stranko, ki v naše javno življenje s takim cinizmom zanaša svoja nemoralna načela. Ali ni skrajni cinizem, če v tem članku SDS hiti zatrjevati, da je vojni davek upeljala SLS, ko je zgodovinsko dejstvo, da je zanj glasovala ravno_ SDS? Ali ni podobna humorju zločinca pod' vešali trditev, da je za komorno doklado odgovorna SLS, ko pa zgodovina priča, da je za ta davek glasovala SDS? Ali se ne pravi ubijati v ljudeh vsak čut za poštenje, če se piše, da je davek na ročno delo prinesla SLS, ko pa zgodovinska resnica priča, da ga je so-podpisal dr. Žerjav? Vse svoje grehe in grehe drugih valiti na SLS — to je cinizem, ki ga pri nas nismo bili vajeni, ki pa priča o moralni manjvrednosti stranke, ki se poslužuje takih sredstev iz strahopetnosti.
Ali pa če kdo piše, da je dr. Gosar začel krhati soc. politično postavodajo, ko pa vsak človek, ki količkaj zanima za javno življenje, ve, da je ravno on ta resor rešil in v njem prvi po tolikih letih začel velikopotezno akcijo v prid delavskemu stanu. SDS dobro ve, da je temu tako, in da so bili ravno njeni ministri tisti, pod katerimi je začel ta resor propadati ali pa so vsaj veliko k temu pripomogli — pa njen tisk laže, dobro vedoč, da laže. Kajti laž je načelo te stranke.
SDS je prva uvedla take nemoralne metode v naše javno življenje. Na nemoralnih temeljih nasilja, gospodarske nesolidnosti, lažnjivosti in cinizmu sloni vsa politika SDS. Zato je ta stranka tako zasovražena. Da je zasovražena tako splošno in res iskreno, to je veselo znamenje. To dejstvo dokazuje, da je meti Slovenci poštenjakov še ogromna večina in da bo politika, kakor jo razume in vodi SDS, ostala vedno osamljena.
Marinkom ocJSocno odklanja Pribicevica.
r Belgrad, 29. avg. (Izv.) Današnje časopisje zopet prinaša govore političnih prvakov, ki so jih imeli na včerajšnjih shodih. Zanimivo je, da je bila večina prvakov zelo umerjena, z izjemo Pribičeviča. Politični krogi so posebno podčrtavali dejstvo soglasja v presoji političnega položaja po volitvah, ki so ga opazili v govorih voditelja SLS dr. Korošca in prvaka demokratske zajednice dr. Marinkoviča.
V glavnem sta oba poudarjala, da bo po novih volitvah ostala ista vladna večina, pomnožena s SLS in da bo izvedla program, ki smo ga mi že ponovno navedli kot vzrok, zakaj se je narodna skupščina razpustila, in da so nade nasprotnikov brez vsake podlage.
Zanimivo je, da je v vseh krogih vzbudilo pozornost dejstvo, da je zunanji minister Marinkovič v svojem govoru zelo ostro napadal Pribičeviča in njegove pristaše radi volivnega terorja 1925 in jim tudi skoro direktno dejal, da so izgubili pravico nazivati se poštene politike.
To dejstvo se posebno naglaša radi tega, ker so samostojni demokrati v zadnjem času poskušali ponekod delati za sebe s tem, da so razširjali vesti, da bodo po volitvah šli zopet skupaj z demokrati. Odločne odklonilne besede Voje Marinkoviča so jasen dokaz, kako mislijo inerodajni demokratski prvaki o teh nadah samostojnih demokratov.
Govor dr. Marinkoviča v Nišu.
Belgrad, 29. avg. (Izv.) 28. t. m. je imel zunanji minister dr. Voja Marinkovič volivni shod v Nišu. V svojem govoru je dejal, da bo 11. septembra dan, ki bo pomenil znamenit datum v politični zgodovini naše države. Potem je razlagal, zakaj jc bila narodna skupščina razpuščena. Razpuščena je bila zato, ker ni mogla dati državi tak režim, kakor ga država v interesu svoje bodočnosti potrebuje. Skupščina je bila izvoljena 1. 1925. s pomočjo največjega terorja. Kljub temu, da opozicija ni preprečevala njenega dela, ni ničesar realnega naredila. S to skupščino ni bilo mogoče delati. Vlada, v kateri sodeluje sedaj demokratska stranka, predstavlja popolnoma novo orientacijo v državni politiki. Narod se mora odločiti, ali želi nazaj čase, kakor so bili do sedaj, ali pa hoče delasposobno skupščino. Demokrat-
ska stranka je tudi zato šla v vlado, da omogoči svobodne volitve. Razmere se ne morejo čez uoč spremeniti, vendar se more reči, da bo razlika med temi volitvami in prejšnjimi volitvami, kakor noč in dan. Svoboda bo tolika, da bodo državljani lahko glasovali po svoji volji, da se stvori narodna skupščina, kakor si je želi sam narod. Kar se tiče pritožb zoper nasilja, ki jih sprejema Ljuba Davidovič, prihajajo te pritožbe od pristašev radikalne stranke, in sicer od takih, ki so bili najbolj udeleženi pri terorju ob zadnjih skupščinskih volitvah. Marinkovič je označil kot eno glavnih točk programa bodoče vlade, da se reformirajo samouprave, kajti te, ki so sedaj ustvarjene, so samo karikature samouprav. Končal je z narodno prislovico: »Kad ima zore, doči če i dan.«
r Belgrad, 29. avg. (Izv.) Kar se tiče razkroja SDS, o katerem smo že obširno poročali, je zanimivo poudarjati, da Pribičevič o tem previdno molči in ne poroča v »Reči« niti bcsedicc. To je razumljivo. Na drugi strani pa izstopivši člani glavnega odbora SDS v javnih izjavah napadajo Pribičeviča. V proglasu, ki so ga izdali in podpisali nekateri člani glavnega odbora SDS, se v glavnem naglaša sledeče:
Sedaj, ko se bo moralo ljudstvo odločiti, komu bo poverilo državno krmilo v roke, smo po dolgem razmišljanju sklenili obrniti se na vse naše prijatelje, da se vrnejo v demokratsko stranko. Danes je Davidovičeva demokratska stranka edini branitelj naših temeljnih pravic in državljanskih svoboščin, ki se tako kruto gazijo. Potrebe, radi katerih smo se pred dvema letoma s Pribičevičem odcepili od demokratske stranke, so zgubile svoj pomen, ker je Stjepan Radič že davno priznal to državo,
C8
kakršna je. Njegovi ljudje so bili celo ministri. »Radičeve nevarnosti« ni več.
Pribičevič, ki se je odločno boril proti Radičevcmu nacionalnemu ekskluzivizrou, jc sam postal ekskluzivist. Najboljši dokaz je to, da ima Pribičevič največ uspehov v tistih krajih, kjer lahkoverni svet misli, da je srbstvo ogroženo. V poslednjem času se Pribičevič javlja kot nacionalni ekskluzivist in kot po-bornik za prečansko fronto.
Ko smo tako premotrili razmere, smo prišli do sklepa, da SDS zgublja svoj namen. Sedaj je najboljši trenutek, da se osnuje močna ialanga, ki bo odločno odbila napad reakcije. V tem imenu poživljamo vse naše prijatelje, da pristopijo k demokratski stranki. 11. septembra pa naj zanjo glasujejo.
Nato slede podpisi 40 uglednih samostojnih demokratov, med katerimi so 3 člani glavnega odbora SDS.
Atene, 29. avg. Venizelos je definitivno odklonil vodstvo grške delegacije za Društvo narodov. Drugi člani, razen finančnega ministra Kaphandarisa, so že odpotovali. Ali bo zunanji minister Michalokopulos in guverner narodne banke Diomedes Drossopulos se seje udeležil, še ni gotovo.
Stokholm, 29. avg. Na Finskem se razmo-triva vprašanje, ali naj se Finska pri tem zasedanju Društva narodov da voliti v svet, kakor prigovarja Anglija in kar bi praktično pomenilo nadaljevanje angleškega protisov-jetskega bloka. Nasprotniki te politike se sklicuje na to, da ima Finska enako malo kot Švedska interes na političnih kombinacijah velesil. Z vzhodnim sosedom je najboljše živeti v strpljivih odnošajih.
Berlin, 29. avg. Jutri se vrši zadnja seja kabineta pred odhodom v Ženevo, kalere se
pa udeleže le nekateri ministri. Na seji se bodo obravnavala izključno zunanjepolitična vprašanja. Zadevo nove razdelitve mandatov ne bo urgirala, a določil se bo nemški kandidat v mandatno komisijo. 1. sept odpotuje delegacija z ministrom dr. Stresemannom in drž. tajnikom Schubertom v Ženevo.
Sofija, 29. avg. Delegacijo vodita zunanji in finančni minister Molow. Ministrski svet je odobril ekspoze Molovva glede gospodarstva v Bolgariji, kakor ga namerava vlada predložiti svetu Društva uarodov. Gre za večje inozemsko posojilo. Molov/ je odpotoval v nedeljo; zunauji minister Burow bo po zasedanju obiskal glavua mesta zapadue Evrope. Delegaciji je prideljen i guverner narodne banke Iwano\v in načelnik instituta za bolgarske begunce Saratow, ki bo o teh beguncih na seji podal ustmeno poročilo.

rujie za Ljudski sklad SLS!
——
Upepeiifev Sacca In Vanzettsfa.
V BOSTONU DEMONSTRIRA 200 000 LJUDI. — MOSKVA IZOBESILA ČRNE ZASTAVE IN ORGANIZIRALA SPLOŠNA PROTESTNA ZBOROVANJA. — FRANCIJA IZGANJA INOZEMSKE NEMIRNEŽE — PEPEL TRUPEL V EVROPI.
v Pariz, 29. avg. (Izv.) Z ozirom na krvave spopade pri demonstracijah radi usmrtitve Sacca in Vanzettija so v Franciji izredno pomnožili policijo, posebno pa v Parizu. Prefekti v obmejnih departementih so dobili pooblastilo, da lahko samostojno poženejo preko meje neljube inozemce. Pariški policijski prefekt pa sme izganjati inozemce samo s podpisom ministra za notranje stvari.
v Newyork, 29. avg. (Izv.) Povodom sežiganja trupel Sacca in Vanzettija je bila v Bostonu velika demonstracija, katere se je udeležilo 200.000 ljudi. Sodelovala jc tudi ognje-gasna straža, katero pa so demonstranti zvabili v drugo smer s tem, da so vprizorili napačne alarme radi ognja. Pogreb je bil po policiji tako strogo zavarovan, da so se smeli krstama pridružiti samo sorodniki in zastop-
niki raznih korporacij, dvesto po številu. Pokopališče jc bilo popolne na zastraženo po policiji. Pepel pokojnih jc bil danes razstavljen v Newyorku in ga bodo prepeljali v Evropo.
v Moskva, 29. avg. (Izv.) Moskovski odbor komunistične stranke je o priliki vpepe-litve sklical protestna zborovanja po vseh večjih trgih v Moskvi. Po mestu vise črne zastave.
v Pariz, 29. avgusta. (Izv.) V raznih francoskih mestih je ponovno prišlo do spopadov in do protestnih manifestacij radi usmrtitve obeh Italijanov v Bostonu. V Brestu so imeli komunisti veliko zborovanje, nakar so hoteli prodreti proti ameriškemu konzulatu. Policija na konjih jc, pomnožena z žanclarmerijo, množice razgnala. Pri tem je bilo na obeh straneh veliko ranjenih. Do sličnih dogodkov je prišlo tudi v Nizzi. Kljub policijski prepovedi so komunisti imen zborovanje. Policija jih je napadla in po enournem boju so se morali komunisti umakniti. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih in policija je inozemce takoj pognala preko italijanske meje.
v Pariz, 29. avg. Bojkot proti ameriškemu blagu, ki so ga proglasilo francoske strokovne zveze, se že zelo čuti. Tako so se delavca v pristanišču Pori de Bouc branili izkrcati ameriški pamik, ki je prispel tja v sol >oto.
Iz radikale stranke.
r Belgrad, 29. avg. (Izv.) Za ianes popoldne sklicana seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke se je pričela pop. ob 6.
V	odsotnosti Ace Stanojeviča je predsedoval Marko Trifkovič. Stanojevič, ki se zdravi v Vrnjieah, je poslal Trifkoviču pismo, v katerem ga prosi, naj on predseduje seji. Kar se njega tiče, se bo strinjal s sklepi, ki jih bo večina napravila. Seji so prisostvovali sami izraziti pašičevci. Razpravljalo se je o potrditvi kandidatnih list in o volivnem proglasu, ki ga bo izdal ožji glavni odbor na volivce radikalne stranke. Debata je bila zcl(» živahna. Ob 8. zvečer so sejo prekinili in se je nadaljevala ob pol 10. Ni verjetno, da bi danes prišlo do končaoveljavuih sklepov. Zato se bo jutri seja nadaljevala.
Naše Setalo ponesrečilo?
v Monakovo, 29. avgusta. (Izv.) V soboto je iz Diibendorfa pri Curihu odletelo šest jugoslovanskih letal, ki so se udeležila tamoš-nje letalske prireditve. Dve letali sta se pri poletu preko Arlberga zgubili, ker sta zašli v meglo. Ostala letala so srečno dosegla Ino-most. Eno letalo se pogreša in se smatra, da je trčilo ob skale in se ponesrečilo. Podpolkovnik Petrovič je s podporo tirolske žanaar-merije takoj uvedel iskanje za ponesrečenim letalom.
Brock ?n Shlee preletela Ocean.
v London, 29. avg. (Izv.) Letalca Viljem Brock in Edvard Shlee sta na letalu »Ponos Detroit« prispela v Croydon v 23 urah 19 minutah. Od Nove Fundlandijc sta po treh urah prišla v hud vihar, ki pa je pospešil njun polet, ker je pihal v njuni smeri. Blizu angleške obale sta zašla v meglo, tako da sta zgubila smer poleta. Nad Davonshire sta metala listke, naj jima ljudstvo v obrežnem pesku z velikimi črkami napiše kraj, kjer se nahajata.
V	nekem mestu so prcbivalci dvigali angleške zastave, tako da sta letalca dobila prepričanje, da sta res v Angliji. Ko sta letalca pristala, ju je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Policija jc komaj vzdrževala red. Letalca sta imela s seboj 355 galon bencina, porabila sta ga pa komaj polovico. Letalo je enokrilno sistema Stinson. Letalca sta davi ob 8.31 zopet odletela proti Monakovcm, odkoder bosta jutri nadaljevala polet.
v Newyork, 29. avg. (Izv.) Radi izredno goste megle sta se londonska letalca z letališča pri Ontrriu vrnila. Po dosedaj nepotrjeni vesti je Redfere pristal v Braziliji.
VPRAŠANJE NASLEDSTVA V ROMUNSKEM REGENT,SKEM SVETU.
v Bukarešta, 29. nvg. (Izv.) »PoMica« poroča, da ministrski predsednik Bnatianu izdeluje statut, s katerim se ureja vprašanje nasledstva članov regentskega svota. Romunski regentski svet jo imenoval kralj Ferdinand, ne da bi bilo svoječasno urejeno tndi vprašanje nasledstva njegovih članov. Brati-anu hoče v tem poglodu predložiti parlamentu poseben predlog in upa, da bo aa svoj načrt dobil pritrdilo vseh strank.
Tabor SLS v Uufomeru.
NAD 3000 ZBOROVALCEV.
VELIKE MANIFESTACIJE ZA DR. KOROŠCA. — MED-JIMURCI ZA SLS.
V nedeljo se je vršila v središču Prlekije, v Ljutomeru, veličastna manifestacije za Slovensko ljudsko stranko. Ogromne množice ljudstva iz Murskega polja, Slov. goric in Prekmurja so se zbrale, da javno dajo priznanje SLS za njeno delo ter ji dokažejo svoje zaupanje. Ljudje se niso ustrašili nobenih ovir, niti to ni pomagalo, da so na progi do Gorenje Radgone do Ljutomera diferirale železniške ure po 10 minut od navadno običajnega časa ter je zato vlak 10 minut prej odhajal s postaj. kakor so ljudje navajeni.
Prihajali so ljudje peš, na okrašenih vozovih, ceste so bile polne ovenčanih kolesarjev.
Na Glavnem trgu v Ljutomeru je došlece pozdravljala godba. Po službi božji, ki se je vršila na prostem, se je Glavni trg izpremenil v mravljišče. Množice so se zgrnile okrog govorniškega odra, ki je stal pod mogočno slovensko trobojnico pred mestno hišo.
Shod je otvoril podpredsednik mariborske oblastne skupščine g. Jakob Rajh. Po pozdravnem nagovoru je podal besedo dr. Korošcu, ki je burno pozdravljen govoril.
GOVOR DR. A. KOROŠCA.
Naše zunanjepolitične smernice.
Vsaka politična stranka mora imeti jasno začrtan program ne samo v notranji, temveč tudi v zunanji politiki. To je dvojno: Prvič: ohraniti mir, a drugič gledati, da radi tega z vsemi sosedi živimo v dobrih odnošajih. Zato smo se vedno ogibali, da bi hujskaii proti drugim državam in ako je bilo treba, odbijati napade drugih, smo vsakokrat vedeli držati se pravih mej. To se je osobito vedno pokazalo, kadarkoli nas je izzivala Italija. Da poudarjamo Italijo, je pač samoumevno, ker je naša najbližja in najnevarnejša soseda. Toda ista načela v zunanji politiki veljajo tudi za druge naše sosede, naj nam bodo blizu ali daleč. Mi se brigamo za državne interese povsod, a ne samo na eni meji.
Zelo čudno se nam mora vsled tega zdeti, da so se po mojem govoru v Ptuju v belgraj-ski javnosti pojavili glasovi, ki nam ne dovoljujejo, ga govorimo o vsej naši zunanji politiki. In zopet se je čul glas, ki so ga zanesli naši »napredni« slovenski obrekovalci v Belgrad: Slovenska ljudska stranka je separatistična stranka, je ozko-slovenska stranka, zato naj ne govori o zunanji politiki cele države.
Toda kakor so Slovenci državni narod, sestavni del vse naše države, tako je tudi Slovenska ljudska stranka državna stranka, ki sc briga za dobrobit ne samo Slovenije, ampak vse države. In tako si tudi ne damo vzeti pravice, da govorimo o zunanji politiki napram vsem našim sosedom, in to tudi napram Bolgariji in Madjarski, dobro vedoč, da tudi naša službena zunanja politika dandanes zasleduje v zunanji politiki ista miroljubna načela, kakršna mi vedno in povsod v javnosti nagla-žamo. Bedasto pa je stališče, katero zavzemajo naši protivniki nam nasproti: ako ne govorimo o vseh skrbeh naše države, smo separatisti; ako pa govorimo, se nam zameri, ker smo separatisti. Ker se z bedastočo baje celo bogovi zaman borijo, se mi tega posla niti lotiti nočemo, ampak rečemo le: Slovenska ljudska stranka ne bo nikogar prosila za dovoljenje, da li in v koliko se sme baviti z zunanjo politiko, ampak bo storila vedno to, kar je v prid vsej državi. In naša miroljubna politika je, to lahko iz polnega prepričanja zatrjujem, v prid cele države in vseh narodov. Italija se zopet pomirjuje, razmere z našimi sosedi, z Bolgarijo in Madjarsko, niso več napete, z Nemčijo smo si vidno vsak dan boljši, 8 Francijo nas veže iskreno prijateljstvo. Hvala Bogu, trenutno ni nobene nevarnosti za naš mir. Moramo tudi iskreno priznati, da to našo politiko omogočujejo in povsod podpirajo naši najožji zavezniki iz Male antante.
Ogromna važnost sedanjih volitev: gre za parlament.
V naši notranji politiki pa nam mora biti najvišje načelo: vse urediti tako, da bo enakomerno v dobrobit vsega prebivalstva v državi. Da to najvišje načelo izpelje in izvede, poklican je državni zbor ali Narodna skupščina. Ravnokar je državni zbor razpuščen, ker se mu je očitalo, da ni dovolj sposoben in dela-zmožen in mi stojimo v sredini volitev za novi državni zbor. Zakaj naš državni zbor ni na višku, za to so dvojni vzroki: Ker pridejo v parlament vsled sedanjega volivnega reda zares tudi popolnoma nesposobni ljudje, in drugič, ker parlamentov dosedanje vlade tudi niso znale voditi.
To se mora spremeniti in to od tal spremeniti: kajti če bi tudi naš parlament bil samo za to tukaj, da se stranke med seboj kregajo in svajajo, da vlade prihajajo in odhajajo brzo kakor megle ob nevihti, da ni nikdar časa za delo, da se poslanci pošiljajo na počitnice, namesto na delo, ako parlamentarni mlin ne iz-melje več nobene zakonske moke, potem se bo začel narod izpraševati: Zakaj mi pa je tak parlament?
Toda tako vprašanje je že prvi korak k diktaturi, je prvo rahlo dovoijenje za diktaturo. Gotovo je, da nihče danes ne misli v naši državi na diktaturo, a je nihče ne želi
in nihče ne zahteva, a isto tako pa je tudi res, da je prva naloga parlamenta zakonodajno delo, dobrobit vsega prebivalstva, in ako on tega dela noče vršiti, potem si sam izpodko-pava tla pod svojimi nogami. Zato pa so sedanje volitve velikanske in odločilne važnosti. Kajti narod sc mora izjaviti, ali hoče delaven, priden, sposoben parlament, ali pa hoče samo parlamentarno igrališče, kjer se igrajo neresni in nezmožni poslanci večino in manjšino, kjer jim ni za delo, ampak le za parlamentarne besedne boje in krege.
Slovenska ljudska stranka je vsakokrat, kadar je bila pozvana na vlado, pokazala, da je vneta za delo in sposobna za delo, da ji je parlament resna ustanova, katero mora narod čuvati tudi s tem, da vanj pošilja resne in dela-zmožne poslance,
Ako pogledamo na dosedanji volivni boj v državi, potem ne moremo ostati brez strahu za bodočnost parlamenta. Večina strank ne govori o programu bodočega državnega zbora, ne govori o tem, kaj se naj v njem dela ali ne dela, ampak že sedaj ustvarja gradivo za bodoče parlamentarne praske in boje, kateri ne bodo za državo nič koristnega donesli. To je zelo nevarno početje!
Nasilstva Radičeve stranke.
Mnogo se govori v tem volivnem boju tudi o nasilju. V Sloveniji, kjer bomo po volitvah tudi mi nosili svoj del odgovornosti, ni nobenega nasilja, vsaj od strani uradov ne, isto-tako pa tudi od strani nase stranke ne. S tem večjim ogorčenjem pa moramo opozoriti na to, kar se godi na Hrvatskem. Tam je prej Radičeva stranka proglašala načelo: Kmet kmeta voli! Sedaj pa izgleda, da ji bo veljalo načelo: Kmet ubijaj kmeta! Kajti izdala je razpis, da se naj z nasiljem tudi v družabnem življenju nastopa proti vsakemu, ki noče voliti Radiča. In res, prvi sad je že tukaj. V čučerju so ubili radičevci pučkaša Talana. Ne samo proti morilcu, ampak tudi proti onim, ki pozivajo k nasilju, nestrpnosti in s tem k umorom, je treba postopati z najstrožjimi merami. Tudi narod je pozvan, da o tej stvari sodi in presodi. In ako je pozvan, jc treba, da pokaže svojo zrelost in res sodi in obsodi. Kakor je izginila v masah Pribičevičeva diktatura, tako mora tudi izginiti Radičeva diktatura!
»Nasilja« proti SDS.
Pri nas v Sloveniji se govori o nasilju proti Mestni hranilnici v Mariboru. To je baje najnovejše nasilje. Ali je nasilje, ako se odstrani odbor hranilnice, kateri ni znal gospodariti, tako da so se morale zadeve Mestne hranilnice izročiti državnemu pravdniku? To ni nobeno nasilje, temveč to je skrb za red in zakonitost, kateri se mora pokoriti tudi samostojna demokratska stranka.
Naš sporazum z radikali.
V prihodnjem parlamentu se bo delalo, ako pa bi stranke mislile, da ni treba delati, potem pa nastane velika nevarnost za parlament, kajti država potrebuje dela. Mi smo se že sedaj zvezali z radikalno stranko, da bomo ž njo skupaj po volitvah delali. To je naš pakt z radikali. Nam očitajo, zakaj smo se zvezali z radikali. Sam. demokratska stranka je bila šc pri zadnjih in po zadnjih volitvah skupaj z radikali, sam. kmetijačka stranka vse do letošnjega februarja. Na to so pozabile stranke, zapravo nočejo več znati, da varajo narod. Mi gremo v zvezo s prečiščeno radikalno stranko. To je bistveno druga stvar. Siccr pa sami nimamo večine, nihče pa nas nc bo silil, da idemo z Radičem in Pribičevičem. Obe stranki sta izključeni od vlade, a mi moramo narodu nekaj prinesti.
Program bodočega parlamentarnega dela.
Mi moramo olajšati davčna bremena. To bo velik in težak problem, ker letošnja žetev ni na višku in je suša nekaterim krajem hudo naškodila. Mi mu moramo izenačiti zakone, da nc bo nobeden neenakopraven v dejanju in prejemanju. Moramo mu dati več svobode v samoupravi. Državno upravno oblast moramo izboljšati in demokratizirati. Naloge, ki jih ima državni odbor, da zboljša našo administracijo, se morajo izvršiti. Mi Slovenije nismo pozabili, to je bil ta greh in so nas vse druge stranke tožile in obrekovale.
Če vse to ne bo mogoče izvršiti, ako bo strankam več do praznih prepirov in do pogostih počitnic, potem pa bi bilo najbolje, da se sklene vsaj novi volivni zakon, in sc ž njim napravi vsaj še en poskus, da se reši parlamentarizem.
Slovenska ljudska stranka bo z delom za državo in Slovenijo varovale r lamentarizem in ljudska prava. Zato pod njeno zastavo!
Govor voditelja SLS je bil sprejet z ogromnim navdušenjem, ki je še porastlo, ko so stopile na oder gojenke gospodinjske šole v Svetinjah, oblečene v ljubke narodne obleke ter predale dr. Korošcu šopek svežega cvetja. Gojcnka Angela Poštrak jc naslovila na voditelja SLS kratek nagovor.
GOVOR ZASTOPNIKA MEDJIMURCEV.
Na shod so prišli tudi številni Medjimur-ci pod vodstvom nekaterih idealnih mladih
I delavcev bratske hrvatske pučke stranke.
Eden glavnih voditeljev HPS v Medjimurju, I zdravnik dr. Juraj R e b o k, se je javil k be-; sedi ter pozdravil zborovalce v imenu Medji-| murcev. Naglašal je skupne zveze, ki vodijo SLS in HPS k istemu cilju. Hrvatska pučka stranka se je med hrvatskim narodom globoko vsidrala. Narod je spoznal, da je to edina stranka, potom katere bo mogoče res doseči boljše čase; ljudstvo je uvidelo, da ga je Radič vodil dolga leta le za nos in danes se že vse oklepa pučke stranke, kjer se pojavi puč-kaš, se ga vse oklepa s simpatijo. Radičevci so uvideli nevarnost, ki jim preti od HPS in
zato so izdali oni proglas, v katerem pozivajo narod na teror. Toda kri mučencev je kakor seme, ki bo tisočero obrodilol Pristaši Hrvati ske pučke stranke se ne boje terorja, še bolj vneto delajo, da ljudstvu odprejo oči.
Med govorom je prišlo često do ▼zneSe-t šenih vzklikov in odobravanja, vse je pozdravi ljalo vrle Medjimurce.
Predsednik shoda g. Rajh je nato zborovanje zaključil s pozivom, da se vsi na dan volitev odzovejo klicu Slov. ljudske stranke«.
Po zborovanju so si predsednik SLS dr« Korošec in velika množica ljudstva ogledali novozgrajeno krasno poslopje Katol. doma.
Gospodarska in politična manifestacija prekmurskih Slovencev.
Črensovci, 28. avg. 1927.
Današnji dan je bil za Črensovce in za vse Prekmurje ne le dan narodne manifestacije in govorjenja brez dejanj, ampak dan proslave dosedanjega dela SLS za dobrobit Prekmurja.
Dopoldne je bila prva letna skupščina Agrarne zadruge v Črensnovcih. Zadruga šteje do 2000 članov in skupščine se je udeležilo do 1500 ljudi. Po poročilu načelnika gosp. poslanca Klekla je zadruga imela do zdaj 200 tisoč dinarjev prometa. Vplačanih deležev je dosedaj do 100.000 Din. Sila, da so nekateri krogi zahtevali, da naj Prekmurci takoj odkupijo graščinsko zemljo, sicer jo po dveh mesecih izgubijo, je spravila skupaj teh 2000 interesentov, ki so se pod vodstvom g. Klekla organizirali v zadrugo, katera je spretno odbila ono zahtevo po takojšnjem odplačilu zemlje. Tekom enega leta se je isti obseg zemlje pocenil za 25 milijonov dinarjev. Zadruga je I tekom enega leta prihranila agrarnim intere-i sentom veliko vsoto 25 milijonov dinarjev. Zato ni čuda, da je med članstvom zadruge vladalo na občnem zboru veliko navdušenje in hvaležnost do onih, ki so jih obvarovali pred nepotrebnimi previsokimi izdatki za graščinsko zemljo. Enako pa je na skupščini vladalo upravičeno ogorčenje zoper one kroge, ki se kažejo prijatelje ljudstva, pa so jih dejansko hoteli za teh 25 milijonov oškodovati.
SHOD SLS POPOLDNE.
Četudi so nad Prekmursko polje legli oblaki in je začelo pršiti, je vendar v popoldanskih urah po vseh cestah prihajalo ljudstvo ter se zbiralo okrog veličastne cerkve v Črensovcih. Velika množica do 2000 ljudi je navdušeno pozdravila voditelja slovenskega naroda
G. DR. ANTONA KOROŠCA,
ki je prišel v spremstvu g. Klekla in kandidata g. Jeriča ter drugih odličnih prekmurskih kulturnih delavcev. V svojem živahnem govoru, ki se je mestoma razvil v navdušen dialog z posameznimi, ki so hoteli dati duška svojemu prepričanju za našo dobro stvar, jc g. dr. Korošcc predvsem poudarjal, kako prav
je, da Prekmurci ne marajo več Radiča, zaradi katerega je bila marsikatera intervencija otežkočena, ker je Radič vedno trdil, da je Prekmurje — njegovo. Neki udeleženec je glasno dostavil, da so ga zadnjič iz Dolnje Lendave s papriko nagnali, kar je vzbudilo splošen smeh.
Silno je bilo ogorčenje med ljudstvom, ko je dr. Korošec povedal o strašnem zločinu radičevcev v čučerju pri Zagrebu. Kmetje so dvigali roke! Odločno je zavrnil one zlobne agitacije, ki ljudi brez potrebe razburjajo, češ, da se bo izvršila kaka nova razmejitev z Madjarsko. SLS se takega nikdar ni posluževala in tudi sedaj iasno pove, da hoče čuvati mirovne pogodb« in ohraniti državi mir in red, ker SLS, ki bo v vladi, bo delala za dobrobit vse Slovenije in vse države. Enako je vse zbrano ljudstvo odobravalo odločen nastop zoper tisto SDS, ki je hotela iz Prekmurja napraviti — slovensko Makedonijo. Kdor hoče, da bo Slovenija močna, da bo tudi Prekmurje svobodno v svobodni Sloveniji, bo glasoval za SLS v prvo skrinjico. To je bil odmev dr. Ko-roščevega govora, ki ga je ljudstvo z navdušenimi vzkliki sprejelo in odobravalo.
iZa g. dr. Korošcem je govoril še kandidat g. Jerič, za njim je urednik g. Kantler v madjarščini razložil govor g. dr. Korošca in so tudi navzoči Madjari izjavljali, da bodo skupno s svojimi sosedi in tovariši Slovenci volili SLS. Končno je nastopil voditelj prekmurskih Slovencev g. Klekl, ki je kljub temu, dd še ni popolnoma okreval, vendar ognjevito ožigosal nasprotnike Prekmurja in Škodljivce njegovega blagostanja ter dokazal z dejstvi, da je za Prekmurje kaj dosegla Ie Slov. ljudska stranka.
Shod je ob glasovih »Lepe naše domovine«, ki jo je zaigrala godba in jo je ljudstvo odpelo, končal in so se ljudje razšli na domove, kamor so mnogi imeli pa tri do pet ur daleč, in po njih pojde glas po Prekmurju:
Kdor hoče, da ne bo Prekmurje slovenska Makedonija, za katero so jo napravili demokrati in jo hoče imeti Radič, to bo volil Slovensko ljudsko stranko I
r
VELIČASTNE MANIFESTACIJE ZA SLS IN DR. KOROŠCA. — NAJVEČJI LETOŠNJI SHOD V MARIBORU. — NAD 1500 UDELEŽENCEV. — BLAMAŽA SOCIALISTOV.
c Maribor, 29. avgusta. (Izv.) Današnji shod SLS se je spremenil v veličastno manifestacijo za SLS in njenega voditelja dr. Antona Korošca. Shod se je vršil v dvorani ; Zadružne gospodarske banke. Obisk je bil nad | vse pričakovanje sijajen, tako da je ta shod | največji shod, kar se jih je v Mariboru letos
I sploh vršilo. Velika dvorana je bila nabito polna. Ljudje so napolnili vežo, stopnišče in glavni vhod. Velika množica je šla na dvorišče in tam zasedla vsa odprta okna dvorane. Bili so pa v ogromni večini samo pristaši SLS.
Shod je sijajno dokazal, kakšno pozicijo bo SLS zavzela v Belgradu in da so vse govorice nasprotnikov, da bodo na glasovih pridobili, brez podlage, ampak da bo ravno nasprotno, to je, da bodo nasprotne stranke letos še bolj poražene kot pri zadnjih volitvah.
Incidenta na shodu skoro ni bilo, ker je bilo nasprotnikov le malo. Med govorom dr. Korošca se je par socialistov ojunačilo. Dr. Korošec jih je mirno pustil delati medklice o Zaloški cesti in TPD. Potem so pa od dr. Korošca dobili tak odgovor, da so morali utihniti. S tem se je silen vtis dr. Koroščevega govora samo povečal. Pristaši so se razvneli in navdušeno prirejali dr. Korošcu ovacijc, kakršnih ni v Mariboru doživel še noben politik. Takšnega uspeha ne more beležiti nobena druga stranka v Mariboru.
Shod je otvoril mestni župan dr. Lesko-var. Po kratkem pozdravu je dal besedo dr. Korošcu, katerega govor so navzoči neprestano prekinjali z navdušenimi ovacijami. Njegov govor priobčimo jutri.
Za dr. Korošcem je govoril poslanec Fr. Z e b o t. V svojem govoru se je spomnil predvsem volitev 1. 1925., kakšen teror so uganjali takrat demokrati. Navedel jc dokaze, kako so nam takrat v Mariboru ustavljali časopise. Niso pa ustavili socialističnega časopisja, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Preganjali so osebe. Desetine in desetina jih je šlo iz Maribora na jug. Posebno je vlada takrat terorizirala Slovence z davčnimi nasilji. Sedaj nam očitajo, da smo mi krivi zla, katerega so nam oni napravili. Nato je razkril zvezo med socialisti in demokrati, kako si med seboj pomagajo. Poudaril je, da je SLS tista stranka, pod katere zastavo se moramo vsi zbrati.
Njegov govor so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem in mu izrekli za njegovo dosedanje delo zaupnico in mu dali besedo, da bodo vsi volili prvo skrinjico. Dr. Leskovar se je ponovno zahvalil in pozval navzoče, da kdor želi Sloveniji v prihodnje dobro, ta naj voli SLS.
V splošnem navdušenju sc je shod zaključil. Zborovalci so se mirno razšli.
Zakaj je glasilo SDS »Jutro« v največji kruhoborbni stavki rudarjev lela 1923. tako vneto zagovarjalo velekapitalistično TPD in napadalo stavku j oče delavstvo, in zakaj se dela danes, ko ie rudarsko delavstvo pobito od velekapitala na tla, tako vnetega zagovornika rudarskih interesov?
Zakaj je glasilo SDS »Jutro«, ob tragičnem spopadu 1. junija 1924 tako vneto zagovarjalo »orjutiaše«, rudarski revir pa slikalo kot komunistično gnezdo in rudarje denunci-ralo kot protidržavne elemente?
Zakaj bivši SDS minister za šume in uide dr. Žerjav, iko je izdal pravilnik Bratov-
skili skladnic, ni skrbel za zadostno finančno I>od]ago, radi česar je sedaj skladnica s 400 milijoni dinarjev v deficitu? Zakaj kot minister ni zahteval podporo od vlade ali TPD za Bratovske skladnice?
Zakaj SDS poslanci in ministri niso nastopili za pravice rudarskega delavstva, za izboljšanje socijalne zakonodaje, za striktno izvrševanje zakona o zaščiti delavstva? Zakaj SDS ni nastopila proli temu, da so se preganjali delavski voditelji ob stavkah in v borbi za izboljšanje gmotnega položaja? Zakaj je SDS takrat zagovarjala velekapital?
SDS ožigosana za svoje nesocijalno
delovanje.
Zadnje čase doživljamo iz »Jutrovega« uredništva dolgovezna zagotovila, kako veliko srce ima SDS za delavca. Obenem pa se m nože napadi na SLS in dr. Gosarja. Vsakdo ve, kaj je SLS storila za delavstvo. Zato »Jutro-ve« lamentacije vzbujajo le pomilovalen smeh pri delavcih, ki vedo, da ima SDS delavca »rada« le 11 septembra, dokler ne oddajo kroglic.
Radi tega, da se osveži spomin na zgodovinska dejstva, prinašamo v naslednjem dr. Gosarjev razgovor z urednikom »Pravice«.
Zakon o zaščiti države ~ delo SDS.
Na opozorila urednika, da »Jutro« očita poslancem SLS, zakaj niso odpravili zakona o zaščiti države, je dr. Gosar odgovoril:
Res je. Tega nismo storili, kakor nismo storili še marsičesa drugega ne. Toda ali tako kritikovanje je prav toliko vredno, kakor če bi kdo marljivemu in vestnemu gospodarju, ki pa v težkih razmerah komaj še rine s svojim gospodarstvom naprej, očital, da si še ni pozidal novega hleva, da si ni hiše popolnoma preuredil, zanemarjenega sveta ameljoriral L t. d.? Pa to le bolj mimogrede. Zanimivo pri celi stvari je najbolj to, da so zakon o zaščiti države napravili kljub ostrim našim protestom baš samostojni demokratje, ki nam sedaj očitajo, zakaj nismo tega zakona odpravili! Mar so hoteli s tem priznati, da je bilo to njihovo delo res tako slabo, da smo sedaj mi največji grešniki, ker nismo tega takoj v prvih deset tednih svojega sodelovanja v vladi porušili? Tudi za to bo še prišel čas, samo da desetih tednih svojega sodelovanje v vladi poklicani soditi naše krivde v tem pogledu.
Davek na ročno delo - zasluga SDS.
Na »Jutrovo« pisanje, zakaj SLS ni odpravila davka na ročno delo, je med drugim izjavil dr. Gosar:
»Ali naj o tem z»pet in zopet ponavljam staro resnico, da je ta davek prva uvedla vlada, v kateri je sedel g. dr. Žerjav in da je davke mnogo lažje uvajati, kot pa odpravljati. Ce mi pride kdo na shodih s to stvarjo, povem tole priliko: Malopridnež zažge ponoči kozolec, se skrije v grmovje in čaka. Ko pridejo gasilci — ker je ponoči, se zgodi to malo pozno — pa zleze lopov iz svojega skrivališča in prlčpe gasilce oštevati, zakaj so tako pozno prišli, da ne znajo gasiti itd. Kaj pravite k temu? — Na nekem shodu so mi odgovorili: Na ogenj z njim, ker drugega tak zloben človek pač ne zasluži! — Primera je brez dvoma Dekoliko huda, ali kar se tiče nesramnosti, ki tiči v tem, da človek svoj lastni greh očita drugim in jih dela odgovorne zanj in za njegove posledice, je gotovo popolnoma točna.
Podpora za delavsko zavarovanje znižana.
Na grdi in nesramni očitek, češ da ]e dr. Gosar zavodu za zavaravanje delavcev skrčil dosedanjo zakonito podporo dveh milijonov na pol milijona — je dr. Gosar povedal sledeče:
»Zal, da nimam pri rokj vseh finančnih zakonov, da bi mogel natančno povedati, kdaj, v katerem finančnem zakonu je bila ta podpora prvič znižana na pol milijona dinarjev. Zato je nevednost ali pa laž, če kdo govori o dosedanji dvomilijonski podpori, ker te ie dolgo, dolgo ni bilo. Vem pa to, da takrat, ko se je ta podpora prvič znižala, nismo bili mri v vladi; precej verjetnosti pa je, da so sedeli takrat v vladnih klopeh ali naši samostojni demokratje ali pa samostojni kmetje.«
Zlata maša goriškega nadškofa.
Gorica, 26. avgusta. Za trenotek so se oblaki razgrnili, naliv je ponehal, le nalahko še rosi. Iz škofije se vije dolga bela procesija: kapucini iz Gorice in iz Križa, frančiškani b Kostanjevice in Sv. gore, jezuitje, bogoslovci, duhovniki... dva, štiri, šest... deset, dvajset, petdeset... vsa goriška nadškofija, Slovenci, Furlani in Italijani, nobene razlike ni med njimi. Katoliška cerkev! Kam so se skrili tisti, ki prav te dni besnijo proti njenemu vesoljstvu, ki se do danes tako jasno kaže prav tu ob Soči? Trideset mlečnozobih miličnikov dela špalir. Prihajajo kanoniki v škrlatni obleki, škofa tržaški in poreški, pod baldabinom jubilar; njegov korak je lahek, a svečan. Kje je težko breme 73 let? Visoka pesem se dviga proti nebu iz grl Gospodovih maziljencev, moti jo bobnenje topa tam izpod Sv. gore. Po lahkem ovinku zavije sprevod v cerkev na Travniku. Iz mračnih in izpranih zidov, ki so videli vse vojne grozote, je zadihalo življenje. Tisočglava množica se umika in daje prostora, s kora za-doni mogočni »Ecce sacerdos.« Sv. opravilo gre hitro od rok. Z zvonkim mladeniškim glasom zapoje zlatomašnik »Glcria in excelsis< Deo« kakor bi bilo pred 50 leti. Skoči veliko okno je za hip posijalo solnce, a samo za hip; močan piš že sili skozi slabo zamašene zido-
Socialne institucije ukiniene. -Posledice politike SDS.
Urednik »Pravice« je prašal dalje: »Dalje Vam na podlagi Vašega ekspozeja o proračunski razpravi očitajo, da so bile pod Vašim ministrovanjem ukinjeno vso borze dela, izso-ljeniški komisarji v Newyorku, oddelki za socialno politiko v Ljubljano, Sarajevu, Zagrebu in Splitu, krajevne zaščite deco v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, ortopedski zavod v Tre-binju itd.«
Dr. Gosar je odgovoril:
»Vse to je resnično na papirju, v resnici pa je marsikaj drugače. Kdor ve količkaj, kako stvari stoje, bo namreč priznal, da ni bila ukinjena v vsej državi nobena borza dela. Nasprotno, ravno zadnji čas smo čitali, da jo minister za socialno politiko otvoril nekaj novih borz dela na sedežih delavskih zbornic. Tudi izseljeniski komisarijati v resnici niso bili ukinjeni. Verjetno je, da se bi vse to točno tako zgodilo, če bi sedel na mojem mestu g. dr. Žerjav ali kdo drugi; ker pa je sedel v ministrstvu za socialno politiko zastopnik delavstvu tak0 silno nenaklonjene SLS, je znal preprečiti, da bi so to prevažne socialno ustanove v resnici odpravile. Še več, treba je samo izčrpati pooblastila, ki sem si jih v finančnem zakonu izposloval, pa bi so poleg izpopolnitve delavskih posredovalnic smotreno organiziralo tudi izdatno podpiranje brezposelnih in kar je po mojem šo važnejše, v vseh treh glavnih mestih bi so šo letos zgradila po ena velika delavska kolonija, kjer bi pridni in marljivi delavci lahko polagoma postali samostojni in neodvisni lastniki svojih domov.
Kar se tiče ukinitve oddelkov za socialno politiko v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu in treh krajevnih zaščit dece, pa mi dovolite tole pripombo: Oddelki za soc. politiko so obstojali samo v navedenih krajih oziroma oblasteh. Drugod teh ustanov ni bilo. Sedaj mi pa povejte, ali sem jaz kriv, da je država razdeljena na 33 oblasti, ko so ta zakon izglasovali samostojni demokratje. In povejte mi, ali ni popolnoma po programu samostojnih demokratov, da je tudi socialna politika v vseh oblasteh enako organizirana. To se pravi: ali ni ukinitev oddelkov za socialno politiko in krajevnih zaščit deco v teh par oblasteh samo nujna posledica brezmiselnega razkosanja države v toliko množico oblasti. Ce bi obveljal naš program in bi bila država razdeljena v malo število pokrajin, potem bi vsaka izmed njih lahko imela ne samo tak oddelek za socialno politiko, kot je obstojal sedaj ob koncu v Ljubljani, marveč bi lahko ohranili velik del socialno političnih ustauov, ki smo jih svoj čas pod pokrajinsko vlado imeli.
Invalidski zevod v Trebin?y -vzor SDS-arske soc, politike sn gospodarstva.
Ker srno že pri tem in mi, kakor pravite, »Jutro« očita ukinitev ortopedskega zavoda v Trebinju, naj povem eno zanimivost. Ko je šlo za to, da se ta zavod ohrani, sem se hotel za to borbo oborožiti. V ministrstvu sem si dal izpisati natančen pregled vsega, kar se je v tem zavodu od njegovega obstoja, menda od leta 1922 naprej, proizvedlo. Slika je tale: Nad tri četrtine vseh izdelkov so bili to navadni čevlji, odnosno popravila čevljev. Komaj pičla četrtina jc- bila protez, oziroma popravil protez. Povprečno pa je stal državo en komad teh izdelkov okroglo 1200 Din! Pa naj mi kdo reče, da je čudno, če vrag vzame tako socialno politiko. Pa ni to edini primer te vrste, lahko bi jih še navedel. Tega
ve zadaj za velikim altarjem, vedno bolj in bolj, dokler se ne razvije v grozeči vihar. Solnce, vrni se vsaj danes po tolikih letih viharja! Daritev je končana. Verniki čakajo besed svojega pastirja. Zlatomašnik jim ustre-že, in razvije tele misli:
Vsakih 50 let je bila v stari zavezi doba osvoboditve in pregledovanja. Tudi on hoče pregledati račune svojih 50 let. V kratkih besedah popiše nadškof Sedej svoje življenje, se zahvali svojim staršem, vzgojiteljem in profesorjem ter drugim dobrotnikom za vse dobrote, nakar preide na popis zgodovine svoje nadškofije v zadnjih letih. Poda pretresljivo sliko razdejanja vojne vihre, ki je šla preko dožele, razpršila goriško ljudstvo in njegove pastirje po vsem svetu in pomela cerkve, župnišča in domove. Kmalu po povratku nesrečnega ljudstva v domovino je njegova vztrajna roka s pomočjo vojne odškodnine postavila domove, župnišča in cerkve. Dobre duhovnike je čakalo delo duhovne obnove. Danes se že vidijo sadovi njihovega dela v cerkvi, v Marijinih družbah, bratovščinah in katoliških prosvetnih društvih. Zato naj gre hvala njim in stolnemu kapitlju, ki je stal prevzvišenemu zvesto ob strani. Zlatomašnik omenja posebno svoj trud za vzgojo duhovske-ga naraščaja, ki je bil venčan z zgradbo novega semenišča, škof se zahvali tudi zastopniku vlade, goriškemu prefektu, za njegovo prisotnost.
Nato je sledil blagoslov, z visokim glasom
pa nam vendar ne bo nihče očital, da smo te vrste socialno politiko v državi uvedli mi, ki smo imeli ministrstvo za socialno politiko p« dolgih, dolgih lotih sedaj na koncu enkrat dva meseca v rokah, (ločim so sedeli na tem stolcu ravno samostojni demokratje ne samo mesece, marveč kar leta.
Bankerot socijalne politike ~ zaključna bilanca politike SDS.
Zato pa »Jutro« popolnoma neupravičeno piše o bilanci klerikalne socialne politike, kajti to, kar se je v zadnjem proračunu zgodilo, ker se je moralo zgoditi, jo v resnici samo zaključna bilanca nesmiselno socialne po-
V poslednji številki smo poročali, da je bila z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece junij—december 1921, ki ga je podpisal tudi zastopnik slovenskih demokratov, zvišana zemljarina štirikratno, hišna razredarina pa trikratno. Ta zvifeanja in vse drugo trdote omenjenega zakona, kakor odprava plačilnih nalogov, co bile podaljšane tudi za davčno leto 1922 in sicer s 61. 2. zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca januar in februar 1922. Ta zakon nosi podpis tudi takratnega ministra zn socialno politiko dr. Žerjava.
Nadaljnji zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april 1922 je prinesel za Slovenijo nov udarec, ki jo je veljal težke milijone in ki je v temeljih pretresel vsa "o^odarska podjetja. S členom 3 b tega zakona j? bil davek na vojno dobičke razširjen m leto llJ20. Ta določba je bila tem krutejša, ker je prvotni zakon o davku na vojne dobičke izrecno določil leto 1919. kot zadnje
Grška šteli novo pogodbo.
v Pariz, 29. avgusta. (Izv.) Po poročilih, ki so dospela na Quai d'Orsay, namerava grška vlada potem, ko je grški parlament odklonil jugoslovansko- grško pogodbo, uvesti nova pogajanja za novo pogodbo med obema državama, ki naj varuje grške interese, obenem pa Jugoslaviji glede njene trgovine dovoli vse zaželjene olajšave.
GRŠKE MELIJORACIJE V MAKEDONIJI.
v Atene, 29. avgusta. (Izv.) Grški parlament je odobril osnutek zakona, da se sprejme velika fundacija v Newyorku za izvršitev melijoracij na ogromnih močvirjih v Makedoniji. Zato potrebni denar 19 milijonov dolarjev Lo preskrbela newyorška družba potom grške vlade. Dela se bodo takoj pričela.
Rothermere še vedno ne miru?e.
v London, 29. avgusta. (Izv.) »Weekly Dispatch« nadaljuje akcijo »Daily Maila« v korist madjarskih manjšin v Češkoslovaški in v Romuniji. List izjavlja, da bo imel Cham-berlain na prihodnji seji Sveta Društva narodov pri razpravi o madjarskih manjšinah lepo priložnost dokazati svoj sloves ustvaritelja miru v Evropi. Trpljenje madjarskih manjšin v Romuniji in na Češkoslovaškem kriči po odločitvi. Če bi Chamberlain mogel izvesti revizijo glede krivic, ustvarjenih po trianonski pogodbi, bi stabiliteto in red v centralni Evropi vzpostavil in svetovnemu miru napravil historično uslugo.
London si žela trgovine z Moskvo.
v London, 29. avgusta. (Izv.) Baldwin je včeraj v nekem govou na Škotskem poudarjal, da je Anglija pripravljena tudi v bodoče trgovati z Rusijo, vendar pa zloraba trgovin-
je zlatomašnik zapel »Te Deuin laudamua«, »Te Deum ... je odpela mogočno vsa duhovščina in z njo verniki. Bil je pretresljiv trenotek. Iz vseh je kipela hvala proti nebu, a tudi molitev, da bi Bog ohranil domačega dobrega in odločnega pastirja preizkušeni Goriški še mnogo let.
Vihar je med tem polegel, le dež je. še lil, suha zemlja je željno srkala blagodejno vodo. Okoli poldne se je nebo zjasnilo, Gorica se je prikazala v vsej svoji lepoti, odeta s svežim zelenjem. Od Solkana sem je prihrumel bataljon bojno opremljene konjenice na vojaških vajah in se podil mimo cerkev na Travniku. »Dov' e il ponte di Lucinico?« Nekje za Solkanom prisostvuje Mussolini zaključnim manevrom. Oj Gorica, mesto soluca in viharjev!
* * *
Goriško ljudstvo je poklonilo svojemu pastirju nadškofu dr. Frančišku Sedeju, zlato-mašniku, dar, ki mu je bil gotovo nad vso ljub. Goriško ljudstvo pozna skromnost prevzvišenega in ve, koliko skrb on posveča za vzgojo duhovskega naraščaja, koliko on žrtvuje od svojih dohodkov za nadškofijsko semenišče. Radi tega je vso miloščino ene nedelje, kateri je dodalo še posebne darove, poklonilo v dar zla to maš n i ku za pomoč k vzdrževanju, semenišča. Duhovniki so še posebej prispevali k zbirki. A še lepši dar je nadškof prejel od prosvetnih društev Prosvetna zveza je
litike naših samostojnih demokratov. Poudarjam le šo to, da bi brez nas bila ta bilanca še neprimerno slabša, kor bi končala s popolno odpravo ministrstva za socialno politiko, ki smo jo ravno mj rešili, ker smo s svojim kratkotrajnim delovanjem v vladi pripravili celo vrsto dalekosežnih reform naše socialne politike.
Mislim, da je vse to za vsakega treznega človeka dovolj jasno in razumljivo in zato sem tudi prepričan, da bodo delavci baš ob teh volitvah spoznali, da jim hoče in more nuditi potrebno zaščite v obstoječih razmerah samo Slovenska ljudska stranka ter bodo oddali njej svoje glasove.«
vojno leto in so torej gospodarski krogi upravičeno računali, da se ta davek, ki je zadel najbolj v živo, po letu .1919. ne bo več odmerjal. Razumemo takratno ogorčenost onih davčnih zavezancev, ki so v letu 1922. — po preteku dveh let — prejeli od davčnih uradov pozive, da morajo plačati še vojni davek za leto 1920., ki je znašal 70—75 odstotkov vseh dohodkov. Kje so bili takrat naši demokratski glasniki davčno pravičnosti? Soglasno so glasovali za gornji zakon, ki nosi tudi podpis dr. Žerjava.
S sodelovanjem te gospode je bil sprejet tudi finančni zakon za leto 1922-23, ki je uvedel za Slovenijo in Dalmacijo novo zvišanje s tem, da se je na podlagi lega zakona jx>-biral invalidski davek tudi od dohodnine brez ozira na to, ali se je nalagal invalidski davek že na posamezne dohodninske vire, kakor na zemljiški davek, hišni davek, obrtni davek itd. ali no. Tudi te določbe je podpisal dr. Žerjav.
ske in diplomatičnc misije v politične svrhe greši proti metodam civiliziranih vlad. Izgon ruske trgovinske delcgacije iz Anglije pa ni nepremostljiv zadržek proti trgovini med Anglijo in Rusijo. Če je ruska vlada pripravljena opustiti sovražno delovanje in dati zadostno varstvo, da ne bo uganjala nobene propagande v Angliji, ni vzroka, da se ne bi obnovili trgovski odnošaji.
Turčija se odvrača od Moskve 1
Carigrad, 29. avg. Sovjetska vlada je hotela obstoječo pogodbo z Angoro, zlasti glede vzhodnih vprašanj, deloma obnoviti, deloma spopolniti. Turška vlada je ta predlog odklonila z utemeljitvijo, da že itak obstojajo težave za turško posojilo v Londonu in Parizu. Diplomati pravijo, da se Turčija, odkar ji je London priskočil z denarjem na pomoč, sploh odmika od sovjetov.
Socijalni demokratje nazadujejo.
Dunaj, 29. avg. Delavska zbornica objavlja statistiko strokovno organiziranih delavcev. Po njej so socijalni demokratje od leta 1921., ko so dosegli višek, do danes nazadovali za 30 odstot. Dočim jo njihov stalež leta 1921. znašal 1.079.777, znaša letos lo še 758 tisoč 392 članov.
POGAJANJA MED BUDIMPEŠTO IN RIMOM v Budimpešta, 29. avg. (Izv.) Kakor poroča »Magyar Orszag«, se lx>do tekom oktobra začela v Budimpešti pogajanja glede vprašanj, ki so v zvezi z madjarsko-italijan-sko trgovinsko pogodbo. Mussolini je poveril Venturija, ministra novo anektiranih italijanskih dežel, da vodi na čelu velike delegacije v Budimpešti vsa ona pogajanja, ki so v zvezi z reško luko in z italijansko-madžarsko trgovinsko pogodbo.
Prevzvišenemu poklonila za zlato mašo krog 2000 sv. obhajil, ki so jih darovali zanj člani in članice o priliki okrožnih romanj. Na številne častitke, katere so Presvetlemu poslala prosvetna okrožja, je nadškof zlatomašnik poslal sledečo zahvalo:
Dobil sem brzojavna naznanila,'da so se me romarji prosvetnih okrožij, včlanjenih v Prosvetni zvezi, spominjali v molitvah in prosili Boga, naj me ob zlati maši ohrani še mnogo let.
Za te izraze vdanosti, za prijazna draga mi voščila, posebno za molitve katoliških m!a-deničev se prav prisrčno vsem in vsakemu izmed njih zahvaljujem ter jim pošljem svoj nadpastirski blagoslov, da bi na podlagi kršč. načel v vzajemnosti s svojimi dušnimi pastirji, posebno pa z menoj delovali neustrašeno v čast božjo, v svoje zveličanje in blaginjo našega milega naroda.
S prijaznim pozdravom udani
t Frančišek B. Sedej m. p. nadškof. »♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦»»♦ »♦»♦<<*♦♦« ><«■«»♦♦»♦
KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vil« »Stadion«, Din 160 000__.
Kako je SDS zviševala davke.
Kaf se go&i doma
Katoliški dan v Dobrepoljah.
Tako sijajne manifestacije verske misli še ni
vidola naša Dolenjska, kot je bila v nedeljo 28. t. m. v Dobrepoljah. Ta dan so se zbrale župnije ribniške dekanije s svojimi organizacijami, s svojimi zastavami, s svojimi voditelji v prijaznih Dobrepoljah, odkoder se je točno ob 9. url razvil pester sprevod na grič sv. Antona. Na čelu sprevoda je jezdila četa Orlov, nato so korakali odborniki občin, zadrug, društev, lcmetske zveze. Med njimi smo opazili predsednika oblastne skupščine dr. M. Natlačena, bivšega poslanca Sicilija, obl. poslanca g- Strnada in g. Erjavca, zastopnike Prosvetne in Pevske zveze in dekanijska duhovščina. Za godbo so strumno korakali Orli, Orlice, naraščaj, narodne noše, ogromna vrsta članov prosvetnih društev, Marijinih družb in končno množica ljudstva. Krasen je bil pogled na pester sprevod z griča. Pod senco košatih lip se je zbralo okrog oltarja štiri tisoč občinstva. Po sv. maši je v lepih, izbranih besedah g. dekan S k u b i c razložil pomen praznika Kristusa kralja, čigar kraljestvo bodi v naših srcih, v našem razumu, v naši volji. Po posvetitvi Kristusu kralju je iz gTl navzočih pevcev in pevk navdušeno vzkipela himna: Povsod Boga — ker naš je Oče, ker naš je kralj!
Zborovanje o+vori in pozdravi odlični sodeloval ec na prosvetnem polju g. Drobnič, ki predlaga za predsednika zboru g. obl. posl. Strnada. Predsednik pozdravi navzoče zastopnike, med njimi tudi g. vlad. svetnika dr. Logarja, okr. glavarja, nato podeli besedo g. škulju, ki pozdravi občinstvo v pesniških besedah. Navdušeno pozdravljen od tisočere množice nastopi g. obl. predsednik dr. Natlačen. V lapidarnih besedah je črtal in klesal dolžnosti sodobnega katoličana, ki jih ima V kraljestvu Kristusovem tu na zemlji. Odkrival je globoke rane, pred katerimi ječi sodobna družba, sodobne države in sodobni narodi. Pokazal je na pobeljene grobove — na grobokope ka-toličanstva, ki tlačijo naš narod onstran Nanosa, četudi pravijo in zatrjujejo, da so katoličani. Kristus naj živi, Kristus naj vlada, Kristus naj kraljuje vsepovsod! Vihar navdušenja so izzvale njegove besede v srcih navzočih.
Tretji govornik, g. Terseglav je v krasnem, mojstrskem govoru zavračal zmote, če$, da Kristusovo kraljestvo ni od tega sveta, da na po-zemeljsko življenje nima nikakega vpliva, zavračal je zmoto, češ, da je vera privatna stvar, da politika in gospodarstvo nimata z vero ničesar skupnega. V krasni luči je mojstrsko podal to,
kar odlikuje katoliške Slovence pred vsemi drugimi narodi: katoliška vzajemnost. Tu so združeni vsi stanovi, vsi enakopravni člani ene in iste hiše. Pozival je našo mlado inteligenco, da se ne da zapeljali do razrednega stališča, ampak naj gradi svoj verski in družabni nazor na misel katoliške vzajemnosti. Solze so so iskrile v očeh naših dolenjskih mož in fantov, ko so poslušali govornika Terseglava, kateremu so ob koncu navdušeno pritrjevali in ploskali. Dasiravno so trajali govori dve uri in pol, je množica do zadnjega vztrajala.
Blagoslovitev prosvetnega doma v Dobrepoljah.
Popoldne so se trume zgrinjale pred novim Prosvetnim domom sredi mične vasi Dobrepolje. Po končani ] »opoldanski službi božji je g. Š k u 1 j stopil na balkon novega doma in podal zgodovino iu razvoj prosvetnega društva, katero že 30 let živahno deluje v tej dolini. V društvu so delovali pod vodstvom g. pisatelja Jakliča najideahiejši mladeniči, ki danes kot inožje stoje na čelu lepo razvitemu zadružništvu v tej župniji. Tridesetletna želja se je uresničila pod zadnjim odborom, kateremu načeluje g. kaplan Presetnik, kjer so mu pomagali zlasti g. Strnad, g. Drobnič in načelnik Hranilnice.
Dom je izdelan po načrtih Prosvetne zveze iz Ljubljane, zato služi vsem v zgled praktičnega, mičnega doma, ki ne nudi le velike dvorane, temveč ima štiri prijazne sobice, kjer se vrše vaje in sestanki. V imenu Prosvetne zveze čestita Prosvetnemu društvu tajnik Zo r in prosi g. svetnika Ramovša, da z geslom »Veri in prosveti« posveti novo poslopje. Med cerkvenim opravilom je donela pesem »Povsod Boga«.
Na obširnem prostoru, ki je tudi last društva, se je pričela pevska tekma, kjer so tekmovali zbori iz Strug, Roba, Dolenje vasi, Ribnice, Škocjana in Dobrepolj. Končno so vsi zbori zapeli prelepo »Pojdem v Korotan« in Kimovčevo »Geslo Pevske Zveze«. Podrobno in strokovno oceno bo prinesla prihodnja številka Pevca. Z veseljem kon-etatiramo, da se slovenska pesem po zaslugi Pevske zveze po naših društvih krasno širi in obeta najlepše vspehe. Prosta zabava, koncert godbe »Gradašca«, ki je neumorno igrala celi dan, in petje jo zbral nad dva tisoč ljudi.
V lepem miru, krasnem razpoloženju so se ob mraku množice razšle z zavestjo, Bogu in Do-brepoljam smo hvaležni za tako lepo prireditev.
Ž.
iiiški občini, ki jo je zastopal tajnik Potrato, številni kolegi pod vodstvom obmejnega komisarja g Kosa so mu še poklonili lop venec iu s solzami v očeh se poslovili od ljubljenega mladeniča, kateremu so napisali na trdi kraški kamen:
k Prevzvišeni gospod knez in škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič se je odpeljal na cddih k Novi Štifti pri Sodražici, kjer namerava ostati do 15. sepiembra.
-k Nemški duhovniki in druga nemška gospoda, ki so spremljali naše rojake v domovino, so si zadnja dva dneva ogledali Ljubljano: grad, cerkve, muzej, tiskarno, zavod v Št. Vidu itd. Da so polni zadovoljnosti, ni treba šele praviti. Danes pa se je odpeljalo 6 duhovnikov, na čelu jim dekan Wenker v Iko, odkoder gredo najbrž tudi v Dalmacijo. Vsi ostali pa so šli danes zjutraj k Sv. Joštu, odkoder so se podali v Bohinj k Sv. Duhu, kjer bodo ostali nekaj dni. — Naši rojaki pa, došli v domovino, so se razšli po domačih hribih in dolinah na svoje domove, kjer bodo prebili deset dni. — Skupni vlak se vrača nazaj v Nemčijo preko Celja in Maribora v ponedeljek 5. septembra. — K popisu njihovega prihoda, in sprejema v domovini je treba dodati še to, da so šli z Bleda na Brezje, kjer co opravili božjo pot in puslili v spomin na svoje romanje spominsko ploščo iz premoga, na kateri je lep relijef Matere božje s podpisom: »Marija varuj nas, Marija vodi nas! Vest-falski Slovenci 25. avgusta 1927.« Škofu ljubljanskemu pa so izročili istotako iz premoga izdelano podobo sv. očeta.
k'lo letnica zagrebške trgovske zbornico. Včeraj je zagrebška obrtna in trgovska zbornica slovesno proslavila 75 letnico svojega obstoja. Dopoldne ob 9 se je vršil slovesen sprejem česlitk. Ob 9.45 pa je bila svečana seja, katero je otvoril predsednik zbornice dr. Vladimir Arko. V imenu vlade je' čestital trgovinski minister dr. Spaho. Oba, Arko in Spaho sta razen pozdravov imela daljše govore, v katerih sta orisala zgodovino zbornice in njene naloge. Številni zastopniki raznih korporacij so izražali čestitke k znamenitemu jubileju obstoja in dela. Po seji se je vršil v hotelu Es-planade banket. Nato so si udeleženci ogledali velesejem. Zatem se je vršil banket v vladni palači na Markovem trgu, na katerem so se vrstili številni pozdravni govori zastopnikov zbornic in raznih društev.
k Bivši kralj Jurij in njegova soproga, ki sta bila del j časa gosta našega kralja Aleksandra, sta snoči zapustila Blod.
* Gojenci zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano naj pridejo v zavod: letos letos na novo sprejeti v petek, dne 2. septembra, vsi drugi pa v soboto, dne 3. septembra, najkasneje do 5 popoldne. — Vodstvo.
■k Na zasebni dekliški osnovni in meščanski šoli pri uršulinkah v Mekinjah se bo vršilo vpisovanje učenk 1. in 2. sepfembra. Sv. maša bo 5. septembra in polom reden pouk.
k Volilev župana v Št. Jurju pri Grosupljem. Dne 18. avgusta je bil zopet izvoljen za župana g. Josip Pernic, posestnik v Ponovi vasi št. 27 in oblastni poslanec. Navedeni je bil prvič Izvoljen za župana dne 21. junija
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine in za zvestobo dal si sivojo kri, zločinska roka ti je vničila življenje, a Tvoj spomin na veke naj živi.
1909, torej nam županuje neprenehoma jtffcfl 18 let. Za prvega svetovalca je bil izvoljen g. Anton Bedenčič, posestnik iz Bičjk št. 6. Ves odbor je bil izvoljen na kandidatni listi »Kmetske zveze« ŽLS.
■k Občine brez občinskih doklad. V mariborskem okraju sta dve občini, ki nimate nikakih občinskih doklad ne na davke, ne na užitnino. Ti dve srečni občini sta Bohova in Dagoše v župniji Hoče. Zupana obeh občin sta pristaša Slovenske ljudske stranke. Čast zglednemu občinskemu gospodarstvu.
k Na naslov direkcijo drž. železnic. Dodatno k notici v nedeljski številki »Slovenca« glede slabih zvez z Gorenjsko bodi omenjeno še tole: Zadnji vlak na Gorenjsko odhaja ob 18.55, tako da nima potnik, ki pride z vlakom od katerekoli strani, z večernimi vlaki več nobenega vlaka naprej in je primoran v Ljubljani prenočiti, ker brzovlak na manjših postajah ne ostane. Dolenjski vlak na glavni kolodvor ob poldesetih zvečer, par minut pozneje mariborski vlak, ob desetih osebni vlak z Rakeka cdn. Trsta. Vsi potniki za Gorenjsko morajo ostati v Ljubljani, kjer so pa stanovanjske prilike povsem nezadostne in drage. Ze par let se potegujejo specijelno Kranjčani za vlak, ki bi vozil okoli 11 zvečer iz Ljubljane do Kranja — pa je vse bob ob steno, ker direkcija ima za to gluha ušesa. Sedaj imamo od 12 opoldne kar 4 vlake; kopalni vlak št. P 924 ra.je upeljite kot zadnji večerni vlak, ki bi se okoli polnoči vračal v Ljubljano. Bo veliko več zalegel. Splošno se pa opaža, da se Gorenjska proga smatra le kot neke vrste vicinalna železnica, po noči sploh ne vozi noben vlak. Od 10 zvečer do 5 zjutraj ni niti enega vlaka, še tovornega ne. Dalie bodi omenjeno, da ako hočete na Dolenjsko morate n. pr. iz Kranja prejšnji večer, potem spati v Ljubljani, da dobite vlak, ki odhaja že ob 6.25, zvečer se vrnete ob pol 10, spet treba prenočiti v Ljubljani, da pridete zjutraj na prvi vlak, kar bi se dalo opraviti v enem dnevu, treba zato dveh. Pridobitnim slojem pa je že en dan velika izguba. Gg. poslance prosimo, da podregajo na pristojnih mestih, da se te razmere izpremene.
* Za Talanov sklad je poslal g. župnik Ciril Lekše v Ormožu 10 Din.
k Iz Konjic. Eversove hiše ni kupil g. Šumer, kakor smo 27. t .m. pomotoma poročali med novicami iz Konjic, marveč je slej-koprej last g. kavarnarja Druškoviča.
k Našemu dijaštvu naznanjamo, da se dobe pri podpisanem naslovu naslovi naših gospodinj, ki sprejmejo na stanovanje s hrano ali brez hrane ali samo z zajutrkom naše dijake in dijakinje. Naslovi'se dobe vsak dan od pol 9 do 10 ure dopoldne. Borba, Akademski dom, Miklošičeva c. 5, Ljubljana.
k Strašna toča v Hcrccgovini. Iz Moslar-ja smo prejeli brzojavno poročilo, da je včeraj toča popolnoma uničila vse poljske pridelke
Občni zbor Krekove mladine v Celju.
V nedeljo se je vršil v Celju 6. redni občni zbor centrale Krekove mladine. Predsednik tov. K o r d i n je ob otvoritvi pozdravil delegate podružnic, dijake in prijatelje delavske mladine, ki so v velikem številu posetili občni zbor. Zborovanje je med drugimi pozdravil tudi zastopnik Delavske zbornice t. Marinček, ki je poudaril, da Delavska zbornica z veseljem spremlja prosvetno delo, ki ga vrši Krekova mladina med delavstvom, ker se zaveda, da si bo le izobraženo delavstvo moglo priboriti v družbi tisti položaj, ki mu gre po njegovem delu. Obl. posl. t. Ura-n j e k je v pozdravnem govoru pozival kršč. soc. delavstvo, da napne vse svoje moči, da razširi list »Pravico«, Id 'je delavsko glasilo. Nato je imel temeljit govor t. Marinček, ki je jasno podčrtal, da je socialni program Krekove mladine krščanski. Govor je žel viharno odobravanje vseh udeležencev. Nato so se vršile formalnosti občnega zbora. Izvoljen je bil z veliko večino dosedanji odbor, ki mu je občni zbor izrekel priznanje za požrtvovalno delo, o katerem pričajo novoustanovljene podružnice in številne prireditve Krekovo mladine po vsej Sloveniji. V odbor je bil izvoljen tudi P. Gvido Ra n t O. F. M. kot duhovni svetovalec.
Popoldne so udeleženci obiskali Teharje in ge z večernimi vlaki vrnili v svoje kraje, da krepko nadaljujejo delo, ki bo za delavstvo rodilo vedno lepše sadove.
Ivan Krajnik, slovenski kartograf - sedemdesetletnik.
Mirno in tiho je deloval Ivan K rajnik, nadučitelj v pokoju. Svojih del ni obešal na veliki »von. V svoji skromnosti niti ni želel, da bi se o njem kaj pisalo. A vendar posvečujemo nekoliko vrstic v zadoščenje rodoljubnemu in zaslužnemu možu.
Rodil se je v Solkanu pri Gorici 4. sept. 1837. Njegov oče je bil mizar, ki se je preselil v Gorico. Ivan je v Gorici dovršil 4 gimn. razreds ter prestopil nato na učiteljišče. Maturiral je leta 1877. v Kopru ter potem služboval po raznih krajih na Tolminskem: v Podmelcu, Kobaridu, na Srpenicl. Po večletni učiteljski praksi se je oglasil v Kopru k izpitu za meščanske šole iz pega-gogike, slovenščine, geografije in zgodovine, kateri izpit jc dovršil z odliko. Ze kot mlad učitelj v Podmelcu se je Krajnik jel ravnati po Gregorčičevem navodilu: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož storiti je dolžan!« V šoli in zunaj nje je Intenzivno delal v narodno blaginjo. Poučeval Je cerkveno in narodno petje, aranžiral predstave, predaval. Bil je večkrat predsednik »Tolminskega učiteljskega društva', pa tudi zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskemu svetu. — Po smrti mater® ln mlade žene »e je preselil na
Štajersko. Služboval je tu pri Sv. Emi, nn Blanci, v Kozjem in v Breznu. A že ob dohodu na Štajersko je bil razočaran. Nemški aristokrat, veliko-nemški glavar, ga je sprejel z besedami: »Sie sind ein unruhiger Geist«. Na Štajerskem je Krajniku umrla druga žena, nadebudna hčerka in sin. S tretjo ženo živi sedaj kot upokojenec v Mariboru.
Krajnik v svojem poklicu ni našel tistega priznanja, ki bi ga bil zaslužil: 39 let je zaman čakal, da bi bil nameščen na meščanski šoli. Zagrenjen se je nato vsem nadaljnjim nadam odpovedal in sežgal svoje izpričevalo o učiteljski sposobnosti za meščanske šole. Tolažbe pa je iskal — v delu. Krajnik je izboren kartograf. Že v Podmelcu je bil osnoval »Zemljevid tolminskega«, ki ga pa ni dokončal, ker se je bil po nesrečah izselil. Sestri učiteljici v Kanalu je narisal »Zemljevid Kanala in šolskega okoliša«. Toda v vojni je zgorela šola in z njo zemljevid. Na Štajerskem jo narisal zemljevide za šolske okoliše ozir. občine: Sv. Ema, Blanca, Kozje, Brezno, zadnja dva prav velika stenska zemljevida. In zemljevid ma-renberškega okraja? Še najmanj dve leti ima dela, da bo dovršen. Še sedaj kot 70 letnik dela od 7 zjutraj do 18 zvečer!
Želimo mu, da bi srečno dovršil započelo delo ter da bi ga Bog ohranil še mnogo let. Naj bi naša jugoslovanska vlada popravila to, kar je nad Krajnikom zagrešila Avstrija.
Odkritje spomenika f A. Briniku.
Na prelep način so organi finančne kontrole počastili spomin zavratno umorjenega pripravnika Alojzija Brinška, ki je padel kot žrtev svojega poklica dne 6. junija 1924. 1. na Golici. PreteČeno nedeljo so mu odkrili lep spomenik iz trdega kra-: škega kamna, brušenega s plastičnimi testom ter na vrhu plastično finančno čepico. Spomenik je visok 1.60 m in stoji prav na kraju zločina, kakih 500 korakov desno od Kadilnikove koče proti Rožčici, le nekaj metrov oddaljen od državne me-! je. Divni gorski masivi ga obkrožajo, planinski orel plove v smelem poletu preko njega in ljubke narcise mu rahlo pozvanjajo. Zločinec, ki je umoril Brinška, jc neštetokrat nosil preko Golice saharin; pripravnik ga je naznanil, kot je bila nje-| gcva dolžnost, in tihotapec ga je zvabil v samoten j prelaz pod kočo ter mu tain zadal smrtonosno ra-, no. Tovariši so položili mrtvo truplo na jeseniški : mirodvor, gori na višavi pa mu napravili prelep ! spomenik, ki naj govori možem stražarjem naše I države na severu, kako ceni vsak pristen državljan j odgovornost, dolžnost in težo njihovega poklica. | Slava ti, Lojze Brinšek, slava tvojemu komandantu i in tovarišem, ki so po celi državi nabirali pri-| spevke za ta lepi spomenik! Slavje je bilo pre-! prosto toda nad vse prisrčno. Jeseniška godba mu I je zaigrala, v slovo mu je govoril neki tovariš, j nato pa je g. kurat Ronač blagoslovil spomenik ln ga v primernem govoru izročil v varslvo lese-
Slovenci i> Italiji
Mussolini ob naši meji.
Mussolini si je v četrtek, 25. t. m. ogledal laško-jugoslovansko mejo, predvsem sektor Snežnika. Potovanje se je izvršilo v najstrožjem inkognitu, toda spoznali so ga kljub temu šolski otroci po slikah, ki vise v vsaki šoli. Iz Opatije se je duce pripeljal v Ilirsko Bistrico, kjer se je ustavil v tamošnji novi vojašnici ma hribu. Prihod je kmalu do-znal. V 10 avtih se je Mussolini v spremstvu generalnega štaba odpeljal v Trnovo in si ogledal tamošnjo karabiniersko kasarno. Tam so mu pokazali načrte nove strateške ceste, ki se gradi sedaj iz Bistrice za Trnovem v velikem ovinku na Snežnik. Cesto grade laški inženerji in vojaki in je čisto vojaškega pomena. Spremljan od častnikov si je Mussolini osebno ogledal napredovanje gnadbe, ter se nato z avlo odpeljal celo do »Mašona« pod Snežnikom. Novioa, da je Mussolini v Trnovem, se je bliskoma raznesla. Mussolini se je Preko Postojne in Podgrada vrnil v Trst in dalje v Rim.
e Rim, 29. avg. (Izv.) Snoči ob 7. se je vrnil v Rim ministrski predsednik Mussolini iz Gorice, kjer je v soboto prisostvoval defi-liranju vojaških čet na vojaškem letališču v Mirnu.
Vojašnica se je podrla.
e Livorno, 29. avg. (Izv.) V noči od nedelje na ponedeljek se je ob 3. zjutraj udrlo podstrešje velike vojašnice Generale Cuchari. Vsled teže se je udri strop nad veliko vojaško spalnico in se podrl na speče vojake. Nato so se udiia tla spalnice in se zrušila na vojake v prvem nadstropju. Nastala je strašna panika. Davi do 6. so izvlekli 3 mrtve, 27 pa težje in lažje ranjenih. 20 jih je še pod razvalinami. Med njimi je gotovo več mrtvih. V Livornu služi več slovenskih vojakov.
SPOMENIK NA SNEŽNIKU, e Roka, 29. avg. (Izv.) Na SnežnJkn bo včeraj odkrili spominski steber finančnim stražnikom, ki so padli v boju pri Prestran-ku, kjer so bili napadli roparji postajo. Odkritju so prisostvovali fašistovski direktorij iz Reke in zastopniki političnih oblasti.
BOMBA NA ITALIJANSKEM KONZULATU*
e Pariz, 29. avg. (Izv.) Posebni izvedenec pariške policije je preiskai bombo, ki je bila nastavljena na italijanskem konzulatu v Nancyju. Vsebovala je 3 in pol kg razstreliva. Izvedenec je izjavil, da bi mogla ta množina pognati v zrak konzularno in sosedna
poslopja, ako bi bila bomba eksplodirala. *
Itodko slavje. V nedeljo 11. septembra bo moiki. M. Arko, dekan v Idriji, slavil 30letnico prihoda v Idrijo in 70 letnico svojega rojstva. Idrij-čani se že danes pripravljajo na slovesno proslavo tega dne. Želimo, da bi med narodom priljubljen mons. Arko še mnogo let mogel nadaljevati delo dušnega pastirstva in krščanske prosvete.
Ples, ples, plos... Pod tem naslovom je prinesla tržašlta »Edinost« v torek ogorčen protest proti plesom v tržaški okolici. — V nedeljo prej je nadebudna mladina priredila ples v Dolini. Dolinski podestat ni hotel dati dovoljenja za ples, mladina je šla nato kar na kvesturo v Trst; toda tudi kvestura ni hotela dovoliti plesa. Tedaj so se fantje obrnili z« posredovanje na nekega slovenskega advokata, Id je solastnik »Edinosti«. Ta je spremil deputacijo na kvesturo in po dolgem moledovanju se mu je posrečilo izposlovati dovoljenje. Kdo naj potem verjame večnemu stokanju v liberalnem časopisju o pogubnih posledicah plesa?
Tombola v prid i Lego Nazionale« se je vršila v nedeljo v Trstu ua Glavnem trgu. Udeležba je bila velika, kar priča, da Tržačani radi podpirajo raznarodovalno delo Lege.
Krkavski fašisti prosijo duhovnika. Iz Kr-kavcev je v teku zadnjih pet let moralo bežati pred fašisti pet duhovnikov, med temi tudi dva Italijana. V spominu so še nečloveška grozodejstva, ki jih je moral prestati župnik Silvani, dokler ga niso fašisti izgnali. Nedavno so prišli fašisti sami proeit tržaškega škofa, naj jim pošlje zopet duhovnika. Škot je v zadregi, ker se bo pač težko našel du-liovnik-mučenik, ki bi šel v gnezdo najhujših fašistov.
evne novice
v vaseh Citluk, Hlatnica, Graduici in KruSevo. Ljudstvo je obupano.
■A- Piepovotlani listi. Vlada je prepovedala sledeče liste: >Berliner Lokal Anzeiger«, >La Macedoine« v Ženevi, ^Montenegriu Mi-ror« v San Franciscu, >Welt ani Montag« ua Dunaju iu madžarski list >Uj Idok«.
if S sekiro mu presekal glavo. V nuči od nedelje do ponedeljka se je izvršil v Šmar-ci pri Kamniku težek zločin. 27 letni Antou Šinkovec., delavec v Pavličevi opekarni pri Kamniku je bil zvečer v neki gostilni. Ko se je ob 1 pouočj vračal domov, ga je na cesti počakal peki njegov star sovražnik, ki je udaril Šinkovca z ostro sekiro po glavi iu preklal lobanjo. Šinkovca so kasneje našli njegovi prijatelji nezavestnega-na tleh in ga pobrali ter odpeljali v Kamnik, kjer mu je tamkajšnji zdravnik nudil prvo pomoč. Včeraj zjutraj so težko ranjenega Šinkovca prepeljali z avtom v ljubljansko bolnico. Stanje Šinkovca je smrlno nevarno.
->V Preti zaprtju in hemoroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna sFranz-Josefa-grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje F r a n z - J o s e f« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
-fa- Ameriški Slovenci na poli v Jugoslavijo. Želja po rodni zemlji in misel na ljubljeno svojce, ki živi neprestano v srcu umeriškega Slovenca, ni mirovala prej, dokler nas ni dvignila na pot v staro domovino. Glede parnika smo zadeli na srečno naključje: izbrali smo si francoski brzoparnik »Pariš«, znan po hitri in prijetni vožnji in sijajni opremi. V Newyorku smo se sestali s slovenskimi izletniki — '20 po številu — s katerimi smo se dne 16. julija vkrcali na imenovani brzoparnik. Zdelo se nam je, da smo stopili v veličastno palačo na morskih valovih, povsod je odsevalo razkošje, tako na krovu kot v notranjih prostorih. Razpolagali smo z vsemi udobnostmi kakor so: godba, petje, kino itd. Okusna hrana, izborna okrep-čila in poznana francoska kapljica Bordo-vino so zavzemala prvo mesto. Vse te ugodnosti so nam oslajale vožnjo ter nas utrdile v zavesti, da so par-niki francoske linije »Cie. Gle. Transatlantique -prvi glede na postrežbo in udobno potovanje ter jih vsem, ki potujejo čez morje, najtopleje priporočamo. Vožnja po morju je trajala samo 5 dni iu 20 ur — čas, ki nam je bil kot en sam prijeten dan na silnem oceanu. V Havru smo bili sprejeti po zastopstvu francoske linije, ki nas je usmerilo proti Parizu. Tu so nas čakali avtomobili francoske iinije, v katerih smo si mod 6 urno vožnjo ogledali znamenitosti Pariza, na kar nas je dražba pogostila za nadaljnje potovanje. Iz Pariza smo se odpravili po brzovlaku preko divne Švice in gorate Avstrije k svojcem v Jugoslavijo. Z mehkimi občutki smo prestopili državno mejo in zadihali sveži gorenjski zrak; dne 25. julija smo pozdravili belo Ljubljano, pričakovani na kolodvoru po zastopniku francoske linije, g. Ivanu Krakerju, Kolodvorska tflica 35, ki nam je postregel pri vsem, kar je bilo treba uredili, tako da smo še isti dan odpotovali v domače .kraje. Uživajoč miloto slovenske zemlje pohitevamo v duhu nazaj čez morje ter se zahvaljujemo vsem, ki so nam pripomogli k prijetnemu potovanju, osobito »Čie. Gle. Transatlantique« za izborno preskrbo in postrežbo. Našim ameriškim rojakom pa pošiljamo tople slovenske pozdrave in kličemo: Na svidenje po kratkem oddihu! — Vratanar, Hribar, Trenta, škulj, Ermenc, Sliglic, Hovšek, Celič, Jenko, Černuta, Zore, Panjan, Petač, Miklič, Gorjup — ameriški rojaki. — Dostave k: Z istim zadovoljstvom so prispeli v Jugoslavijo po francoski liniji (French Line) s poznanimi brjopar-niki »France«, »Pariš« in z novim morskim velikanom »lle de France« tudi izletniki, ki so odpotovali iz Amerike v posameznih skupinah, organiziranih po zastopnikih Zakrajšek in Češark, Frank Sakser iz Newyorka in John L. Michelich iz Clevelanda, dne 2. in 23. aprila, 14. maja, 4. junija in 2. julija 1927. Vsi ti izletniki so bili pričakovani po zastopstvih francoske paroplovne družbe v Havre, Parizu in v Ljubljani, kjer so se ob prihodu o prijetni in hitri vožnji po morju ter o izborni postrežbi in oskrbi nad vse pohvalno izrazili. Mnogi teh izletnikov so se žo po isti poti vrnili v novo domovino.
KUŠAKOVIČA KAL0D0NT
najboljša pasta za zobe
it Opozarja se na današnji oglas tvrdke Zenko Hribar, Celje, Slomškov trg 1 (pri župni cerkvi), ki je otvorila svojo veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov.
Qh priceiku šole jake vseh vrst obleke in
vrhnje suknjiče. Za gospode fino češko in angleško blago za vsakovrstne obleke. Konfekcija najnovejše fazone vedno v veliki izbiri. Dežni plašči vseh velikosti. Nizke cene. Obleke po meri v najfinejši izdelavi. Za obilen poset se priporoča c. občinstvu Jernej LoSar, Ljubljana, s>v. Petra c. 20.
CfuMfana
©Izjava. Podpisani Franc Globelnik, skladiščnik tt. Karol Polalt, sem zvedel po svojih prijateljih, da sem podpisal kot namestnik kandidatno listo »Gospodarske listec. Ker nisem bil informiran, kaj sem podpisal, in ne maram biti kandidat »Gospodarske liste«, ampak ostajam zvest somišljenik SLS, katere Se nikdar nisem zapustil, izjavljam in prekli-cujem s tem svoj meni podtaknjeni podpis. — Franc Globelnik 1. r.
O Opozarjamo vse naše gospodinje, ki dosedaj še niso javile svojih naslovov, da to čimprej store. Prijave dijaških gospodinj, ki sprejemajo dijake oz. dijakinje samo na stanovanje ali samo z zajutrkom, se sprejemajo vska dan in sicer od pol 9 do 10 dopoldne. Borba, Akademski dom, Miklošičeva c. 5.
O Obrtniška stavbna zadruga ima nocoj, v torek, ob osmih v Rokodelskem domu svojo šesto načelstveno sejo. — Načelstvo.
© »Edinost«, organizacija mestnih nameščencev. ima v petek, dne 2. septembra t. 1. sestanek ob osmih zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg. — Odbor.
© Na državni realki v Ljubljani se bo po odloku ministrstva prosvete tudi v šolskem letu 1927-28 vršil pouk kakor doslej; to se pravi v L do IV. razredu po učnem načrtu realnih gimnazij, v V. do VII. razredu pa po načrtu realk. Ugodnost sedemletnega študija torej ostane. Ako se bo izmed dijakov višjih Ireh razredov prijavilo zadostno število, se bo poučevala tudi latinščina kot neobvezen predmet.
© Dnevno otroško zavetišče na Taboru.
Mestna občina ljubljanska bo otvorila dne 1. septembra 1927 na Taboru-novo dnevno zavetišče, namenjeno otrokom cd 5. leta dalje, ki so brez nadzorstva, ker so njihov; roditelji ali varuhi ves dan v službi. Zavetišče bo odprlo od 8 zjutraj do 18 zvečer, pozimi pa do 17. ure. Prošnje za sprejem v zavetišče naj so vlagajo pri upraviteljstvu one šole, katero pohaja otrok, za otroke, ki še ne obiskujejo šle, pa na mestnem magistratu v sobi št. 42.
© Telesno poškodbe. V nedeljo zvečer sta se pred gostilno pri všestici« sporekla dva delavca, nakar je eden potegnil nož in pre-rezal svojemu tovarišu žile na roki. Ta tudi ni ostal dolžan in je z nožem sunil napadalca v hrbet. Oba sla dobila težje poškodbe, tako, da sta morala oditi v bolnico. — Strojnika Dragotina Jesenka je v nedeljo zvečer napadel v Rožni dolini neznan moški in ntu prizadejal znatne poškodbe na glavi in rebrih.
© Tatvino. Iz kleti Triplatove gostilne je nekdo ukradel 2300 Din vredno kolo, znamke »Puch«' last Antona Peterce iz Dobrunj. — Prijavljene so še tri manjše tatvine.
© Žalosten prizor. Le slučaj je hotel, da je bil snoči preprečen težak zlečin, ki bi se bil najbrže zgodil na Poljanskem nasipu. Približno četrt na osem zvečer se je pojavila na Poljanskem nasipu pijana mlada ženska, držeč v naročju petmesečnega otročička, poleg nje pa jo šel petleten deček. Nečloveška mati je razen ?ebo opojila z vinom tudi oba svoja otroka. Ko je pijana ženska prišla do brega Ljubljanice, je hotela vreči oba svoja otroka v vodo. Slučajno je to opazil neki pasant, ki je preprečil ženski ta naklep. Poklican je bil stražnik, ki je pijano žensko aretiral. Policija je oddala mlajšega otroka v »Dečji domc, večjega pa je sprejel v začasno oskrbo eden policijskih agentov. Aretiranka je na slabem glasu.
© Poškodba pri nogometu. Na športnem igrišču >Primorja se je včeraj dopoldne pri nogometu ponesrečil 19 lelni dijak Daniel Korče. Dobil je težje poškodbe in si je zvinil nogo. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico.
© Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na našo veliko izbero vseli šolskih not, etud, šol itd za klavir, violino, petje itd. Stalno smo posebno bogato založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami za vse instrumente. Matična knjigarna, Kongresni trg.
Masflbor
□	Nakup sEnaiorije za porodnišnico. Mariborski oblastni odbor je včeraj v ponedeljek odkupil sanatorij v Petrovem selu od Ljubljanske kreditne banke. Sanatorij je popolnoma opremljen s posteljami in instrumentalnem. Uporabil se bo za porodnišnico, ki spada med temeljne zdravniške zahteve mariborske oblasti. V zvezi z nakupom sanatorija je tudi ustanovitev otroške bolnicc, ki sc bo otvorila v bližini porodnišnice.
□	Krščanska ženska zveza v Mariboru ima v nedeljo, dne 4. sepetmbra t. 1. romanje v Ruše, peš. Odhod ob 5 zjutraj iz frančiškanske cerkve. Članice in člani kakor tudi nečlani se vabijo, da se romanja udeleže. V slučaju slabega vremena se romanje nc vrši.
□	Komunistični shod v Mariboru, ki se je vršil v nedeljo dne 28. t. m., se je pretvoril v pravi cirkus. Bilo je kakih 200 zborovalccv, na polovico komunistov, na polovico socialistov. Med govori Moderndorferja, Bernota, Hlebeca in Čanžeka, so delali medklice, se smejali in razgrajali socialisti, ko pa je pričel govoriti socialist Ošlak, so jim pa vrnili milo za drago komunisti. Da ni bilo številne policije, pa bi si bili sigurno skočili v lase.
□	Plebiscit v Krčevini. Glede priklopitvc občine Krčevina k mariborski občini smo pred dvema dnevoma poročali, da je zadeva sedaj popolnoma v redu in da je v najkrajšem času pričakovati slovesne priključitve. Doznavamo sedaj, da je nekaj občanov iz formelnih razlogov, češ da plebiscit ni bil pravilno sklenjen, kakor tudi iz materielnih razlogov, češ da sc plebiscit ni v redu izvršil, vložilo na kompetentna mesta nadzorstveno pritožbo in ker ta ni pravočasno rešena, tudi šc posebno tožbo na upravno sodišče v Celju. Nekateri občani so namreč mnenja, da bi bilo treba razčistiti šc pred sklepom plebiscita razna pendentna gospodarska vprašanja, zlasti vprašanja kanalov, ki so v Krčevini povečini lastnina hišnih posestnikov in potem tudi vprašanje šole, ker je solastnica šole v Krčevini občina Lajteršperk. Vsekakor bi bil moral pred izvršitvijo plcbiscita biti povprašan tudi okrajni zastop, kar pa se dozdevno ni zgodilo. To sporočamo na pojasnilo prizadetih. Vsekakor pa naglica v tako važnih vprašanjih ni na mestu in je treba vsestranskega izvedeniškega poročila in mnenja vseh prizadetih občin, predno se občina Krčevina delinitivno priključi mariborski.
□	Državna trgovska akademija v Mariboru. Šolsko leto 1927-28. Ponavljalni izpiti se prično v torek, dne 30. avgusta t. 1. točno ob 8. uri. Prošnje za pripustitev k ponavljal-nemu izpitu se morajo predložiti ravnateljstvu najkasneje dne 29. avgusta t. 1. Vpisovanje v I. in II. razred se vrši dne 1., 2. in 3. sept. od 10 do 11 dopoldne v prostorih trgovske akademije na Zrinskega trgu it. 1, I. nadstr. Sprejemni izpiti se prično 4. septembra ob 8. uri. — Po najnovejši odredbi ministrstva za trgovino in industrijo, čl. 59. in 60., je treba položiti za Sprejemni oziroma dopolnilni izpit razen državne takse šc 70 Din kot administrativni honorar, 80 Din vsakemu članu izpitne komisije in 20 Din za vsak pismeni izpit. — Sprejem dijakov in dijakinj bo objavljen dne 6- septembra na oglasni deski. Vse podrobnosti zvedo dijaki v šoli. — Ravnateljstvo.
□ Konkurz natečaja osnutkov za spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Mariboru. Koinile za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Mariboru razpisuje natečaj osnutkov za spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, ki se bo postavil v Mariboru. Trije najboljši osnutki, ki jih bo odbrala posebna v to sestavljena žirija, bodo nagrajeni, in sicer I. Din 3000, II. Din 2000, III. Din 1000. Osnutke jc treba vposlati najpozneje do 30. oktobra t. 1. Osnutki morajo predstavljati velikega kralja v naravni velikosti, stoječega na grobem granitnem bloku. Vse ostale informacije se dobe na pismeno ali ustno željo pri podpredsedniku komiteja ravnal. Mariborske tiskarne Stanku Detcli, Maribor, Jurčičeva ulica 4.
□	Sreča v nesreči. V nedeljo zvečer jc povozil znani avtomobilist H. v Tomšičevem drevoredu otroka, ki jc skušal pred vozilom prehiteti ccsto. Dasi jc voznik avto takoj ustavil, je bil vendar otrok pod vozom, toda v največje začudenje se je izkobacal izpod koles popolnoma zdrav in nepoškodovan, le preplašen in zaprašen.
□	Aretacija nevarnega kolesarskega tatu Ivana Zupanca. Včeraj je moriborska policija napravila dober plen in njenega uspeha se bodo najbolj veselili mariborski kolesarji. Pazniki kaznilnico so opazili na polju za kaznilnico nekega moškega, ki je dajal kaznjencem razna znamenja. Opozorili so na njega policijo, ki ga je aretirala. Stražnikom sc izprva ni niti sanjalo, kakega tiča so prijeli. Povedal jc, da se zove Ivan Zupane, star 32 let, doma pa jc od Sv. Eme pri Pristavi. Pri njem so našli nekaj vetrihov.
Danes dopoldne jc aretirani Zupane prišel v roke kriminalnega nadzornika g. Canjka, ki mu je izprašal vest in pred njim jc Zupane odkril svoje grehe.
Bavil sc jc že dalj časa izključno s trgovino koles, katera je sam kradel. Ker ljudje niso hoteli ukradenih koles kupovati, je vlomil dne 18. julija t. 1. s ponarejenim ključem v okrajno glavarstvo v Ptuju in ukradel neki pisarni iz miznice uradno štampiljko. S to štampiljko je potem opremil ponarejene dokumente, da je lastnik kolesa, nakar so jih ljudje kupovali. »Pisarno« je imel v mariborskem parku, kjer je imel štampiljke in vetrihe skrite pod nekim grmom.
Prvo kolo jc ukradel v Celju, nadaljnje v Ptuju, potem pa se jc preselil v Maribor, kjer je izvršil vse v zadnjem času javljene tatvine koles. Kolesa jc ali »Hiral« na Hrvatsko, ali pa prodal v okolici po 400—600 Din. Denar jc zapravil. Oddali so ga sodišču.
& Javna tombola. Osrednje društvo nižjih poštnil in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javno tombolo z mnogobrojnimi krasnimi dobitki, kateri so že v izložbi trgovine .Tosek, Glavni trg. Tombolske karte po 3 Din se dobijo pri vseh pismonoših in raznih trafikah.
Trtoovlfe
DEMOKRATSKI SHOD.
Kakor da bi čital »Slovenca«, tako je govoril v soboto zvečer na demokratskem shodu g. dr. Bohinjec, demokratski kandidat za skupščino. Shod je bil najlepša agitacija za SLS, ker je kandidat navzočim delavcem natanko orisal, da se pač lahko delavstvo samostojno bojuje v Nemčiji, Franciji ali Angliji, kjer so industrijske države, ni pa to mogoče pri nas v Jugoslaviji, kjer se delavstvo med drugim prebivalstvom skrije, in se mora radi tega opreti na najmočnejšo stranko in to jc seveda pri nas SLS, česar seveda ni omeni!. Nekaj novega smo še slišali iz ust g. kandidata, namreč, da ie demokratska stranka edina socialna stranka in edina, ki jc mislila na rešitev gospodarskega in socialnega vprašanja! Nehote smo se morali krohotati, misleč na Slavensko in Jadransko banko in na nacionalizacijo raznih podjetij. Delavstvo dobro ve, da bo nazadnje one miliione, ki jih je TPD zgubila pri Slavcnški banki, moralo ono plačati, Saj se je ob polomu te banke vršila redukcija, ne ukinil nabavni prispevek, so se odvzele doklcde in delavske plače rramotno regulirale. Vse to izvira iz poloma Slavenskc banke. Kako jc domokratska stranka v dru-
Scmu socialnemu oziru delala za rudarja, sve-oči seznam dclavcev, katerega je kranjska Orjuna po dogodkih L junija 1. 1924. predložila velikemu županstvu in zahtevala, da sc 137 rudarjev, delavk in poduradnikov odpusti iz slnžbc. (Seznam na vpogled pri poročevalcu »Slovcnca<\} Seznam nc obsega samo komunistov, nego tudi pristaše drugih strank. — Govoril je šc o Zerjavovcm najnovejšem pravilniku za bratovske skladnice. Kar sc drugim šc sanjalo ni, da je naša sirnr.ka 2e pred mc-scccm posredovala, da sc ni popravljeni Žerjavov pravilnik, ki jc bil v januarju t. 1. skrpu-
can v Belgradu, podpisal od ministra za šumd in rude, ki bi smrtno udaril naše nove in starovpokojence. Novi pravilnik ie sad dr. Zerjavovcga pravilnika, ki jc bil v naglici podpisan za volitve 1925, ni pa poskrbel za kritje, tako da danes stoje bratovske skladnice pred katastrofo.
Rekel je g. dr. Bohinjec tudi, da ni prišel v Trbovlje po kroglice in prav mu je v nadaljnjem govoru g. Krušič (socialisti povedal, da demokrati pač zastonj mislijo, da bodo v Trbovljah dosegli kakšen uspeh. Kakor sopa delavci mirno poslušali govor dr. Bohinjca, tako so demokrati motili socialističnega govornika. Osmešil pa sc je bernotovec ali cie-kalist Pencl. Niti ene besede ni zinil proti demokratom, odobraval govor demokratskega kandidata in se spravil na poduradnike in uradnike.
Delavstvu in vsem drugim pa kliče SLS v spomin to-lc: V prihodnjem parlamentu se bodo delali važni zakoni zp. delavstvo, med njimi rudarski zakon, ki obsega vse, kar zadeva rudarja v jami, potem bratovsko sklad-nico, zaupnike in drugo zavarovanje. SLS bo sigurno zastopana v vladi in imela važna ministrstva. Če bodo delavci volili SLS, bo dr. Gosar lahko pokazal na tc glasove, ki bodo pomenili, da ga je delavstvo samo poverilo, da zastopa njegove koristi. Če bodo pa volili socialistc ali komuniste, bodo pljuniti v lastno skledo.
Na.^ad. V gozdu v Spodnjem Macelu je bil napaden trgovcc s svinjami na Hajdini, Josip Skrbinšek. Roparja sta mu zadala dva udarca na glavo in mu odvzela denarnico z 90C0 Din in nato pobegnila. Poizvedbe so uvedene.
Nepoznana utopljenka. Iz Drave so pri Ormožu potegnili truplo neznane utopljenke. Truplo je ležalo v vodi okoli 7 dni. Utopljenka jc srednje velikosti, oblečena v modro krilo, obuta v čevlje na zadrgo. V žepu je imela 14.50 Din drobiža, črn rožni venec, žepni robec z monogramom M. M. Nad koleni je imela nogi zvezani z vrvico. Nasilnih znakov ni bilo opaziti. Truplo so v Ormožu pokopali, najdene predmete pa oddali tamošnjemu občinskemu uradu.
Občinska seja. Dne 30. t. m. se vrši v mestni posvetovalnici redna seja mestnega sveta z dnevnim redom: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1926; 2. prošnja so-kolskcga društva za kompenzacijo računa po Din 633.— in 3. sklepanje o predlogu mestne uprave, odnosno gospodarskega odseka za napravo nove strehe v mestni žagi.
Volivni boj. Shoda radikalskc-deinokrat-ske zajednice sc jc udeležilo obilno število volivcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem g. dr. Ravnika. Po njegovem govoru se je razvila mestoma prav živahna debata, v kateri jc g. dr. Ravnik obdržal popolno ravnovesje ter je predvsem gg. dr. Fermevcu in dr. Šalamunu temeljito odgovarjal na njih ugovore.
Tombola. Ptujski orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 4. septembra ob 3 popoldne v gostilni Mihaela Brenčiča veliko tombolo s skupno 300 dobitki. Sezitc pravočasno po tablicah.
V sredo dne 24. t. m. smo spremili k veC-neuiu počitku g. Štefana Rojnika, računskega nadsvetnika v pokoju. Rajni je služboval 10 let v Gradcu pri dtzelni vladi. Kljub temu, da je tako dolgo živel med tujci, je ostal zvest Slovenoc in vzoren krščanski mož. Po svetovni vojni so je preselil v Ljubljano, kjer je prevzel službo na pokrajinski vladi iu tako posvetil štiri leta truda pro-cvilu mlade jugoslovansko države. L. 1023. je šel v pokoj in so preselil na svoj dom v Rogatec. Ko se je 1. 1923. ustanovil v Rogatcu orlovski odsek, jo z velikim veseljem prevzel vodstvo društva, kateremu je bil predsednik dve leti. Bil pa je vnet pristaš SLS, za katero so je mnogo trudil ter marsikaterega pridobil v njene vrste. Iz hvaležnosti so mu izkazali bratje Orli zadnjo čast kot svojemu častnemu članu ter ga ponesli ob veliki udeležbi prebivalstva k večnemu počitku. Plemeniti rodoljub naj mirno počiva v Bogu!
SlovGFislka. Ikrajinoi.
Kdaj bodo občinske volitve? Pred meseci žo jo dala oblast obljubo, da so letos razpišejo novo volitve. Odkai se ie to zgodilo, smo ponovno urgi-rali, da so čim prej razpišejo. Sedaj se doznava, da se bodo volitve vršile meseca oktobra. Seveda, ako zopet ne pride kaj vmes. Potrebne so zelo, to i>o-novno naglaS.imo, zalo naj se ne odlagajo še dalje.
Železniški most v Dol. Lendavi. Most na železniški progi med D. Lendavo in M. Središčem je že dalje časa v takem stanju, da je neobhodno potreben popravila. Most jo lesen in ko gre vlak preko njega, se ves trese, dasi s6 vlak komaj premika z mesta. Katastrofa prej ali slej ni izključena, ako se most ne popravi.
Jeszica pri £juThljani
Iz seje občinskega odbora. V nedeljo dopoldne ob 10. uri se je vršila v Društvenem domu druga seja novoizvoljenega občinskega odbora. Na dnevnem redu so bile volitve zaslopstva v razno odseke ter slučajnosti. Navzoči so bili vsi gg. odborniki razen enega, ki je bil službeno zadržan. Izvoljeni so: 1. V krajevni šolski odbor na Ježioi: dr. Ivan Bizjak, župnik Košir Franc, Ahliu Vinko, Dolničar Janko in Kos Lovro. 2 V j<rajcvni šolski odbor pri Sv. Križu: Dimnik Miha, Plevnik Ignacij in Bolta Ivan. 3. V posredovalni urad: Dimnik Miha, Ahlin Vinko. Dobovšek Franc in Kunaver Janez. 4. Za občinske revizorje: Dolničar Janko, Plevnik Ignacij, Lenčc Leopold in Kos Lovro. 5. V clektvifikacijski odsek: Ahlin Vinko, Dimnik Miha, Kos Lovro, Dolničar Janko, Plevnik Ignacij, Kunaver Janez in škrlep Josip, izmed katerih tvorijo prvi trije ožii odbor. (i. Za zastopnika v voliv-no komisijo: Ahlin Vinko, za njegovega namestnika pa Škrlep Josip. — Vsi navedeni so člani kluba SLS iu so bili izvoljen soglasno z glasovi večine, dočim je devetčlanska opozicija (žerjavovci, radičevci in socinlistij po navodilu žerjavovcev dosledno oddajala prazno glasovnice. Zanimivo je. da so se topot tudi socialisli podali pod žerjavovsko vodstvo, dočim so v prvi seji pri volitvi župana in svetovalcev pokazali še nekoliko samostojnosti. Med slučajnostmi je bil najpreje na dnevnem redu dopis ljubljanskega magistrata, kjer ta navaja pogoje, pod katerimi je mestna občina pripravljena elektri-ficirati našo občino. Obširno o tej zadevi jo refe-rlral g. ravnatelj Goričnik. ki se že dalje časa neumorno z veliko vnemo trudi za elektrifikacijo občine Jožica. Debata je bila zelo živahna na strani večine, opozicija se pa debate ni udeleževala. Na prediog obe. svetnika Delničarja je odbor poveril elektriflkncijski odsek, da naj se tozadevno p°gafr z mestno občino in o uspehih poroča pri prihodnji
seji. — Radičevec Čeren MIha je stavil na župana vprašanje, zakaj se vršijo občinske seje sedaj Društvenem domu, na kar mu je župan primerno odgovoril Mi pa mu še dostavljamo, da drugič g. Čeren lahko lepo doma ostane, če mu je tako težko prestopiti prag Društvenega doma. Škode ne bo no-benel — Končno je odbor na predlog obč. svetnika Plevnika iz proračunske postavke za jx>vzdigo kmetijstva votiral znesek 1000 Din kot nagrado onim posestnikom domače občine, katerih plemenski biki bodo pri licencovauju, ki se vrši dne 2. septembra t. 1. na Tavčarjevem dvoru, premovani. — Potek seje je pokazal, da je sedanja večina občinskega odbora zelo delazmožiia in kljub intrigam nasprotnikov. ki so jo z lažmi po svojih časopisih hoteli razdvojiti, popolnoma složna in delavoljna. Žerjavovci s svojimi zavezniki bi sicer radi nagajali in večino pri delu ovirali, a so popolnoma brez moči.
Vr&nilca
Novi g. kaplan Blažič je prišel k nam pretekli četrtek iz Novega mesta. Ob tej priliki mu kličemo iskreno: Dobro došli!
Podzemeljska jama. V Močilniku. kjer je izvir Ljubljanice, raziskujejo podzemeljsko jamo, v kateri so našli lep kapnik. 0 uspehih nadaljnjega preiskovanja bomo o priliki podrobno poročali.
Novo mesto
Nesreča pri streljanju s to piči. Pri podružnici Sv. Roka pri Mokronogu so fantje streljali v noči na 28. avgusta t. 1. s topiči, da na ta način proslavijo cerkveno proščenje. Za vžiganje topičev so se posluževala vžigalne vivice. Rudar J. Majcen z Jesenic je pa ruabil pri tem tako kratko vrvico, da se mu je topič vžgal, preden se je mogel od njega odstraniti. Cel strel mu je udaril v desno stran obraza ter ga grozovito razmesaril. Prišel bo skoraj gotovo tudi ob desno oko. Ponesrečenca je pripeljal njegov oče v nedeljo zjutraj z vlakom v Novo mesto, od tod pa z vozom v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Osebna vest. Višje deželno sodišče v Ljubljani je vpisalo odvetniškega kandidata gosp. dr. Davorina G r o s a v Novem mestu na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša-
Razpis natečaja. Občina Trebnje razpisuje natečaj za idejne osnutke za gradnjo uradnega poslopja v Trebnjem s tremi nagradami: 6500 Din, 4500 Din m 3000 Din. Termin za predložitev Je do 15. septembra 1927 ob dvanajstih. Natančneji pogoji se dobivajo brezplačno pri županstvu trebanjske občine.
B opisi
i®
:.. / , .'.T/ » . ..... is .T '	1 •;• .',. „ ■•-..• .

Zborovalci kat. shoda v Dobrepoljah dne 28. t. m. pod fipami pri cerkvi svetega Antona.
S Pohorja. (Sneg v avgustu.) Turisti, ki so se zadnji petek dne 26. avgusta podali na Pohorje, so doživeli neljubo presenečenje. V jutru je bilo nebo sicer malo na rahlo prevlečeno z oblaki — a barometer je stal dobro — in nihče ni pričakoval kaj hudega. — Proti deseti uri pa je začel mrzel veter oblake pritiskali ob vrhove in začelo je po malem deževati. Ozračje se je kmalu tako ohladilo, da je dež prenehal. Okoli ene popoldan pa je mrzel veter ki je nemirno gonil sem in tja meglo, prinesel prve snežinke. Kmalu se je poletje spremenilo v pravo zimo. Snežilo je kot bi bil božič, in turisti na Rogli (1517 m) so se lahko kepali. Dolina pa je bila deležna le mrzlega dneva in večkratne plohe.
Ru^e. Nedolžna žrtev surovosti V petek 26. t. m. je umrl v mariborski splošni bolnici Stanko Mohorko, trgovski pomočnik iz Ruš. Podlegel"je rani, ki mu jo je zadel neki Škarlov-nik, mir.:', šc nedoleten Fant, ki je kot delavec za-posieu v tovarni za dušik. Pokojni je bil miren, pošten in blag mladenič, ki nikoli ni zahajal med pretepače, ampak se je njihove družbe izogibal. Tik pred smrtjo si je kupil njivo, na kateri si je nameraval zgraditi lastno prodajalno in se je delo že tudi začeio. Sedaj pa ga je prehitela tragična smrt. Postal je nedolžna žrtev surovosti, ki med izvestnim delom tovarniškega delavstva presega že vse meje. Prizadeti rodbini, predvsem očetu g. Mo-horku, ki ga je vest o Stankovi smrti silno pretresla, izrekamo svoje sožalje; pokojnemu Stanku pa svetil večna luč! — Policijska ura. Oblasti vprašamo, čemu je policijska ura, ako se ne drži? Ali občina tukaj ne more napraviti reda? Zahtevamo, da se tu napravi red! — Društvene vesti. Prosv. društvo priredi tov. g. Jamnikarju v torek 30 avgusta poslovilni večer. Vabimo vse člane Prosvetnega društva, kakor tudi Orle in Orlice ter pevce, da se poslovilnega večera udeležijo. — Prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra otvori Prosv. društvo novo knjižnico. Dosedaj društvo sploh ni imelo svoje knjižnice. Vnemi knjižničarke in nekaterih čianov društva pa se je posrečilo, da so zbrali — naprosili in kupili — lepo število knjig (okoli 250). Zastopani so skoraj vsi naši slovenski klasiki, kakor tudi nekaj hrvatskih pisateljev. Knjižnica, katero so naša društva tako živo pogrešala, bo v čast tukajšnjemu Prosv. društvu. Slovesna otvoritev bo združena s predavanjem o lepi kn jigi in deklamacijami. Nato pa se bodo dale knjige v promet. Pravico do uporabe bodo imeli le člani naših kat. društev. Kdor torej hoče priti do lepe knjige, in še ni član Prosv. društva, naj kot tak pristopi!
Šport
PETNAJSTLETNICA SK SLOVANA.
V nedeljo so se vršile glavne prierditve proslave petnajstletnic« ljubljanskega sportn-ga kluba i Slovana: Dopoldne slavnostni občni zbor v zbornici j mestnega magisVata, popoldne na športnem prostoru SK Ilirije odločilna nogometna tekma za srebrni pokal, ki ga je jubilantu za njegovo proslavo poklonila mestna občina, in zvečer klubski družabni večer v restavraciji hotela Loyd.
SK Slovan si je tekom svojega obstoja ne samo s smotrenim in uspešnim delom v klubu samem, temveč tudi z nesebičnim delom za splošne koristi športa pridobil neprecenljivih zaslug za napredek športne misli v naših krajih. S tega stališča je petnajstletnica Slovana tudi jubilej slovenskega športa v splošnem. Zato je razumljivo Ln prav, da so spremljali jubilejne prireditve z velikimi simpatijami tako ostali ljubljanski klubi kot publika
Slavnostnemu občnemu zboru so prisostvovali leg mnogobrojnega klubovega članstva zastopniki _,NPa. SK* Ilirije in drugih ljubljanskih klubov. Otvoritvenemu govoru, v katerem je predsednik očrta! naloge športa in športnih klubov vobče. je sledilo poročilo tajnikov Škofica in Cimpermana o delovanju in razvoju SK Slovana tekom njegovega letnajstlelnega obstoja. Iz več kot skromnih začot-„ov se je razvil SK Slovan t enega naših najbolj solidnih klubov, šteje danes približno 300 članov, r«dnc članstvo mu udeisl vtiie v treh sekcijah, nogometni, težkoatletični in hazenski
Med popold. tekmama nn igrišču SK Ilirije so čestitali jubilantu tovarifiki klubi in LNP ter imi
Otvoritev novega Prosvetnega doma v Dobrepoljah dne 28. avgusta t. 1.
Tn
k.
poklonili razna spominska darila v znak priznanja za zasluge in medsebojnih prijateljskih odnošajev.
Častno darilo Slovanovega jubileja, srebrni j-okal mesta Ljubljane, si je priborilo nogometno moštvo Ilirije s tem, da je v finalu turnirja porazilo Hermesa z 10:1. Hermes se je kvalificiral za finale v predigrah, v kateri! ie 21. t. m. zmagal nad Slavijo s 5: 3 in 26. t. m. nad Slovanom z 2:1 v tako dobrem stilu, da se mu je pripisovalo dobre izglede tudi proti Iliriji. Vendar je Ilirija že v prvem polčasu popolnoma strla odpor Ilermesove enajsto-rice ter šla že v odmor z rezultatom 5- 0. V drugem polčasu je prodrl Hermes samo še parkrat. Dosegel je po Sveticu svoj čas ni gol, drugače se je moral omejiti na defenzivo. Moštvo bi kljub peraz-nemu rezultatu ne bilo zapustilo slabega utiša, ako se nekateri njegovi igralci koncem igre no bi bili vedli zelo nedisciplinirano Mo?tvo Ilirije je podalo v nedeljo, po enomesečnem odmoru, živahno, v večjem delu igre kombinatorno in tehnično lepo in smotreno igro. — V predtekmi je kombinirano moštvo Slovana zmagalo nad Reko s 5: 1.
ZAKLJUČEK 1. KOLA ZA SREDNJEEVROPSKI POKAL.
V Budimpešti sta se odigrali v nedeljo zadnji dve tekmi I. kola za srednjeevropski pokal. Hun-garija jo z veliko golovostjo porazila Belgrajski SK v razmerju 4: 0, UTE je igral s praško Slavijo neodločeno 2: 2. Za II. kolo so se torej kvalificirali Sparta (Praga). Slavija (Praga). Rapid (Dunaj) in Hungarija (Budimpešta), izpadli pa so iz nadaljne-ga tekmovanja Hajduk iu BSK ter Admira in UTE.
SK Slivnica: SK Svoboda 5:9. V Cerknici je gosluvalo v nedeljo nogometno moštvo ljubljanske Svobode proti domačemu SK Slivnici. Zanimiva tekma je končala z zmago gostov v razmerju 9: 5.
Trer.inj:-(e!.ma LNP: Hermes Z ozirom na pokalno tekmo, ki jo odigra reprezentanca ljublj. nogoin. podzveze prihocinjo nedeljo v Belgradu z reprezentanco Belgrada, absolvira podzveano moštvo danes ob 17.30. uri na igrišču Ilirije trening-tekmo z ŽSK Hermesom, v četrtek ob istem času pa z SK Slovanom.
ISSK Maribar-SKAlletiki (Celje) 8:1 (5: 1). V nedeljo se je vršila v Maribora revanžna tekma med Mariborom in Atletiki, ki so pred 14 dnevi v Celju porazili Maribor s o: 4. Po tem rezu 1'a hi sodeč, bi morali Atletiki nuditi mnogo boljši nogomet, kakor smo ga videli v nedeljo in je naravnost nerazumljivo, zakaj je Maribor v Celju izgubil. Maribor prehaja polagoma v formo V vratih je nastopil mladi, talentirani rezervni vratar, ki pa mu manjka še rutine. Levi branilec je igral zelo lahkomiselno, dočim je bil njegov partner odličen. Steber moštva je. krilska vrsta, ki je v nedeljo brezhibno delovala. Napad je še verlnc šibek in neodločen. Po daljšem času je nastopil zopet Bertoncelj. ki pa ni izpolnit pričakovani! nadej. Zadnjo tekmo je odigral Belgrajčan Gjurič. Z njim je Maribor v kratki dobi njegovega bivanja v Mariboru mnogo pridobil. Srednji napadalec je bil šibek, leva zveza nekoliko boljša od zadnje tekme. Zelo dobro je bilo levo krilo Škrobar, ki je slavil stoto tekmo za barve svojega kluba. Atletiki niso nudili ničesar. Njihova igra je raztrgana, brez zveze sta igrala napad in krilska vrsta, tjajbolj požrtvovalen je brez dvoma Schalleker. Nekoliko krivde na porazu nosi tudi njihov vratar, ki nikakor ni sposoben za ta posel. Prvo polovico je bila igra še precej zanimiva, v drugi pa ie omi+vela. Kodil je g. Mohorko. Občinstva veliko.
SK Zelczničarji-SK Svoboda 2:3. Zaslužena zmaga slabšega moštva. Zel. so sicer stalno oblegati vrata Svobode, toda neodločen napad ni znal izkoristiti krasnih šans. Sodil je g. Rudolič.
SK Maribor II.-SD Rapid II. 5: 2. S prvim moštvom kompletirana rezerva Rapida je morala pod-leči tehnično in taktično mnogo boljši mladi Mari-borovi enajstorici. Sodil je g. Turino.
SK Maribcr-SK Mura 10:7 (4:1). V nedeljo se je otvorila v Murski Soboti jesenska sezona za prvenstvo rokometa v Sloveniji. Kot prva «1n si stala nasproti dva resna pretendenta za prvenstvo Slovenije, Maribor in Mura. Dejstvo, da so je tekma odigrala v Murski Soboti, kjer je Mura skoroda ne-
premagljiva, je Mariboru mnogo poslabšalo šanse, toda kljub temu je dosegel lepo in docela zasluženo zmago. Maribor je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi, z Ozvatičevo v sredini. Družina je igrala zelo dobro in je vodila z 6: 1. Tu je nekoliko l>opus'ila, tako da si je Mura opomogla in rezultat znižala. Briljirala je pri Mariboru branilka Zinka, ob kateri so se razbili skoro vsi napadi. Ozvatičeva se je vigrala šele v drugi polovici, v kateri je vzorno vodila napad. Mura je nastopila z dvema rezervama. Igrala je slabo. Kodnik g. Baltesar vspričo precej številnega, toda zelo nediscipliniranega občinstva in prccej ostre igre ni imel baš lahko stališče. Vendar pa je sodil zelo dobro.
PROTI OLIMPIJSKEMU 00BDRU.
Sklep Mednarodnega olimpijskega odbora glede odškodnine nogometašem na olimpijadi je vzbudil vsepovsod ogorčenost. Mednarodna amaterska atletska zveza, v Haagu zborujoča, je takoj ugovarjala in je podala siedečo izjavo: »Zveza obžaluje sklep Medn. ol. odbora in ponovno opozarja vse atlete, da so kot profesionali izključeni od udeležbe na tekmah, pod avtoriteto Zve^e se vr-šečih, vsi oni športniki, ki vzamejo odškodnino za zgubo na plači, povzročeno po njih športnem udej-stvovanju« To je zelo jasno in odločno povedano. Velika je poparjenost posebno na Angleškem, kjer imenuje vodilni športni list »Sporling Life« sklep odbora »bombno £rranato< in pravi: »Ta sklep je proklamacija na svet, da Medn ol. odbor ne prizna več enega od temeljnih načel ainaterstva.« Še ostrejše se je izrazil F. Wall, tajnik angleške nogometne zveze: »Učinek sklepa bi bila revolucija v športu, če bi se sklep uresničil; to bi bilo zata-jenje starih tradicij, na kojih temeljih je bil zgrajen britanski spori. V teh spremenjenih pogojih ne more biti po mojem mnenju Anglija v nobeni športni panogi na olimpijadi v Amsterdamu zastopana.!:
Uganka a: Zagorskim.
Varšava. '29. avg. »Gazela Warschwa« vazmotriva v uvodnem članku o poljski legijo-narski zvezi, v kateri da je organizirana gotova napadalna četa. Njo da vodi varšavski legijonarski poveljnik K o w a 1 s k i, ki ima zveze z majorjem B e n d o iz vojnega ministrstva.
»Respos Polita« spravlja ta odkritja v zvezo z Zagorskijem, katerega da je odvedel Kovvalski in zahteva od vojaških oblasti pre-islcavo. Oba lista sta bila zaplenjena.
Drugi listi prinašajo vest, da je general Zagorski v Braziliji. Vzdržuje f*e pa hidi govorica, da general ni več živ in da ima Poljska slučaj Matteoti II.
Občina v ženskih rokah.
Varšava, 29. avg. Pri občinskih volitvah v Gwoždžecu pri Cortkovu so nastopile ženske s samostojno kandidatno listo in popolnoma zma"ale. Izid volitev je izzval nemalo komentarjev, ker so ženske nastopile s parolo, da moški politik mislijo le na svoje politične stranke, povzročajo politične prepire, ne brigajo se pa za dejanske potrebe prebivalstva.
RAZPRAVA PROTI ROPARSKEMU MORILCU.
v Praga, 29. avg. (Izv.) Pri divizijskem
sodišču v Oloniucu sc jc danes začela razprava proti roparskemu morilcu Martinu Lecija-nu, ki je več let vznemirjal češke dežele, po-
sebno pa Moravsko. Obtožnica mu očita dva umora, celo vrsto prestopkov proti varnosti življenja, 72 vlomov in večkratno dezertacijo. Lecijan je težko bolan na pljučih in odgovarja na vsa vpraSanja, da se ne more spominjatL Doslej ni priznal niti enega dejanja. Svojih tovarišev ne izda z nobeno besedico. Sodišče je v poslednjih dneh prejelo več grozilnih pisem od Lecijanovih tovarišev. Proceso bo trajal 4 do 5 dni, zaslišanih bo 80 prič.
KOMITAŠKI NAPAD NA R0MUN8KO-BOL-GARSKI MEJI. v Bukarešta, 29. avg. (Izv.) Ministrstvo za notranje stvari je dobilo poročilo, da je skupina bolgarskih komitašev na meji ptri Durostovu napadla romunsko obmejno stražo, pri čemer je bil težko ranjen mi romunski vojak. Sestavila se je mešana romunska-bol-garska komisija, ki bo stvar preiskala.
NOVI ČEŠKOSLOVAŠKI BLAGOVNI TARIFL
v Praga, 29. avg. (lav.) Dne 1. septembra stopi v veljavo vrsta sprememb v voznih tarifih. V prvi vrsti gre za češkoslovaško-poljske tarife, za blago in za tranzit premoga, dalje pa za nove tarife za promet z blagom med postajami češkoslovaške republike in med Trstom, Reko, Polo in Rovinjem.
NEGOTOVOST NA KITAJSKEM, v London, 29. avgusta. (Izv.) O vojaških dogodkih na Kitajskem in o bojih pri Nankin-gu prihajajo popolnoma nasprotna poročila. Dočim se govori, da je Nanking že osvojen, se poroča iz Sanghaja, da so čete Sunjuanfange pred vrati Nankinga bile po pomožnih četah potolčene in odbite. Nacionalno vojaško poveljstvo poroča, da je zopet dobilo v roke železnico Šanghaj—Hančau in Šanghaj—Nanking in da je škoda popravljena.
ODKRITA RUSKA ŠPIJONAŽA. v Moskva, 29. avg. (Izv.) V Lvovu, Stanislavu in v drugih mestih vzhodne Galicije so zasledili obsežno vohunsko organizacijo v prid Rusiji. Aretiran je bil neki poljski podpolkovnik in več podčastnikov poljske armade, ki so Rusiji izdali važne vojaške dokumente.
KOLERA V AZIJI, v London, 29. avg. (Izv.) Epidemija kolere, ki divja že od meseca junija v Perziji, se je sedaj razširila na Mezopotamijo, kjer je bilo v 14 dneh 250 smrtnih slučajev.
POŽARI V FRANCIJI SO PRENEHALL v Pariz, 29. avg. (Izv.) Posrečilo se je pogasiti gozdne požare v okolici Toulona. Ško<^9 cenijo na mnogo milijonov frankov. (
To fn ono
DELAVSKI IZDATKI.
Petrograjska delavska zbornica je objavila zanimive podatke glede mesečnih izdatkov mladih samskih delavcev .Tozadevne pole so izpolnili delavci največjih livarn, predilnic in sličnih podjetij. Prišlo je čez 100.000 odgovorov. Iz njih je razvidno, da zapravi polovica i delavske mladine v starosti od 15 do 20 let I od 15 do 50 odstotkov zaslužita za pijačo j (pivo in žganje). Delavci, ki manj pijejo, iz-1 dajo tem več za cigarete in sladkarije (zadnje so namenjene dekletom kot »pogostitev«). Ti izdatki znašajo najmanj 20 odstotkov. Mladina sploh ne hodi v gledališče in kino ter jako malo čita. Pri samskih delavcih v starosti nad 20 let požre pijača še več denarja. Pri dekletih jo nekoliko drugače. Do 20 odstotkov zaslužka gre na dišave, mazila, kinč in slično. Zato kupuje 10 odstotkov deklet knjige, kar /e nezaslišano pri moški mladini. Delavci zaslužijo na Ruskem veliko več kakor povprečni izobraženec. (Komsomoljskaja Pravda, organ komunističnega naraščaja, štev. 180 od 17. avgusta 1927.)
NEUMNA SALA.
Neki medicinec v brzovlaku Lipsko—Hal-le je peljal v kovčegu anatomsko preparirano človeško glavo. Po noči je dobil družbo dveh trgovskih potnikov. Mladeniči so pili in postali tako razigrani, da so pomolili glavo pred vrata sosednjega oddelka, medtem ko je vstopil vlak v predor. Neka gospodična, ki je potovala v tem oddelku, se je tako prestrašila spačene mrtve glave, da je dobila živčne krče. Padla je v nezavest, po obuditvi pa je kazala očitno duševno zmedenost. Morali so jo poslati v Halle v norišnico. Oblasti so prijeli ša-ljivce in se bodo zagovarjali radi povzročitve težke poškodbe tujega zdravja.
VELBLODI NA ŠPANSKEM.
Vojni letalci, ki so se vozili nad otokom Mayor ob ustju Gvadalkvivirja, so začudeni opazili na planjavi ob robu gozda čredo vel-blodov. Drugega dne so se izkrcali na otoku lovci z zanjko in so ujeli osem krasu, h vel-blodov, katere je dobil kraljevski zoološki vrt v Madridu. Domačini so pojasnili, da je pred 80 leti zidala grofica Paray morski svetilnik ob nevarnem skalovju blizu otoka. Pripeljali so par velblodov zn prevažanje lesa in kamenja. Po končanem delu so spustih velblode na ! prosto. V gozdu so našli dobro hrano in se j pomnožili. Zdaj šteje otok May«r več sto srečnih velblodov, ki živijo na prostosti in so varni pred vsemi sovražniki,
Gospodarstvo
Izvoz v juliju.
Po carinski statistiki je znašal izvoz v mesecu juliju t. 1. 876.546 ton v vrednosti 485.03 milijona Din ali v zlatu 44.3 milijona Din. V mesecu juniju t. 1. emo izvozili 340.578 ton za 471 ali v zlatu 43 milijonov. Izvoz je torej narastel po količini za 10.6 odstot., po vrednosti pa za 3 odstot. Napram juliju lanskega leta je izvoz narastel zi 8.4 odstot. po količini ter za 7.5 odstot. po vrednosti.
Skupno smo v prvih 7 mesecih t 1. izvozili: 2511.400 ton za 3.480.8 milijona Din ali v zlatu 318.8 milijona Din. Lani v istem Času je znašal izvoz 2964.35 ton za 4.390.3 milijona Din ali v zlatu 400.6 milijona Din. Nazadoval je torej izvoz od 1926 na 1927 po količini za 15.3 odstot., po vrednosti pa za 20.4 odstot.
Podatki za izvoz v juliju kažejo tendenco naraščanja, vendar pa je rezultat za prvih 7 mesecev t 1. v primeri z lanskim letom še vedno nezadovoljiv. Izgledi za znatno povečanje izvoza zaradi žetvenih rezultatov so minimalni.
Glavni izvozni predmeti so bili v juliju t. 1. sledeči: gradbeni les 98.121 fon za 78.4 milijona Din, jajca 2.276 ton za 42.1, svinje žive 31.347 komadov za 38.8, goveda živa 10.o69 komadov za 30.7, opij 28 ton za 20.4, koruza 9.S00 ton za 18.6, cement 40.953 ton za 15.5, žel. pragovi hrastovi 263.948 komadov za 11.7, drobnica 93.520 komadov za 11.7, sveže meso 812 ton za 11.4, drva 50.076 ton za 11. konoplja 1.686 ton za 10.4 milijona Din.
Kako se je razvijal izvoz v teku tega leta, kažejo slede® rezultati:
	tonaža	vrednost v mil. Din	
		pap. Din	zl. Din
povpr.	1926	407.060	651.5 59.5
januar	1927	314512	483.8 442
febr.	«	321.628	455.4 41.6
marec	n	425.865	608.4 55.6
april	n	352.375	467.9 42.7
maj	n	379.986	519.3 47.4
junij	n	340.578	471.0 43.0
julij		376.548	485.0 44.3
Hmelj.
Iz Žalca nam poročajo 29. t. m.: kupčija pri nas še vedno miruje. Tuintam se proda kak stot po 60 Din. Z ozirom na slabo stanjo v Nemčiji, ki bo morala zelo veliko uvažati, se hmeljarji vzdržujejo vsake prodaje ter pričakujejo izboljšanja cen. V Nemčiji dežuje še dalje, radi česar se peronospora vedno bolj razširja. Prihajajo celo p?ftožbe Iz Spalta, ki goje zelo odporno vrsto hmelja, da bo zeleno blago zelo redko. Slabe vesti so prišle tudi Iz Alzacije in Belgije. Kupčija na svetovnih tržiščih se šele razvija in opaža se lahen dvig cen do 230 mark za dobro blago. Na Češkem dež zelo ovira obiranje, kar povzroča hmeljarjem velike skrbi radi barve pridelka. Povpraševanje je zelo veliko, tendenca čvrsta.
0 conah in položaju v inozemstvu smo prejeli še sledeča poročila:
Niirnberg, 28. avg. V pret. tednu so dovažali le nov hmelj na trg in sicer 260 bal, od teh' 200 po železnici. Promet je bil v starem in novem hmelju. Novega je bilo zaključeno ca. 130 bal po cenah 220—250 mark. V lanskem hmelju je bilo prometa 70 bal, od tega badenski po 210—250. Zaključne notacije so bile: za lanski hmelj dobro blago 220- 250, srednje 150—200 in slabo 100— 140. Tendenca mirna.
Zatec, 27. avg. Nemčija kupuje dosti. Tržišče je živahno. Cene 2300—2500 Kč. Današnji promet starega hmelja 450 stotov po 2000 Kč. Tendenca čvrsta.
Oficiclno poročilo Zveze hmeljarskih društev v Zatcu z dne 26. avg. Promet v starem hmelju
je bil živahen; kupoval se je 18o0~20fi(> Kč za 50 kg. šo preostale zaloge žateškega hmelja cenijo na 1000 stotov. Trgovina z noviiu hmeljem j se razvija. Prišli so že zastopniki nemških tvrdk. Dnevno znaša promet 100—200 bal in cene so 2300 —2500 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Končna tendenca Ivrstejša. Zaradi dežja je bilo obiranje zadnje dni ovirano. Dosedaj obrani produkt je izvrstne kvalitele ter skoro popolnoma gladko zelene barve. Kvantitativno so dosedanji
rezultati obiranja razočarali.
* • •
Sladkor. Znani dunajski statistik dr. Milcusch objavlja cenitev produkcije sladkorja v kampanji 1927-1928 v Evropi. V Evropi je posajenih s sladkorno peso 2,512.000 ha, kar pomeni napram lani 16.4% več, napram 1913 pa za 11.9%. Ceni pa produkcijo 1927-1928 na 8,131.000 ton, kar pomeni napram kampanji 1926-1927 zvišanje za 17.3%, napram kampanji 1913-1914 pa znižanje za 1.5%. V Jugoslaviji znaša površinn 45.000 ha, produkcijo 1927-1928 pa ceni na 85.000 ton, napram 78.000 tonam v kampanji 1926-1927.
Najobsežnejša bilanca. Deutsch-asiatisde Bank sestavlja sedaj bilanco za zadnjih 12 let, to pa radi tega, ker je bilo bilansiranje radi političnih razmer v Sibiriji in Kitajski dosedaj nemogoče.
Morsza
Dne 29. avgusta.
DENAR.
Na današnjem sestanku je lira izredno padla. Dočim je bila v soboto v prostem prometu taksirana po 309, je bila danes zaključena po 307 in 306. Mednarodno je popustila v ponedeljek v Curihu na 28.09 in je napram sobotnemu kurzu še pridobila 4 točke, kar je menda pripisovati intervenciji Ital. fin. ministrstva. Da je lira tako padla, je pripisovati po nekaterih vesteh temu, da ne nameravajo Italijani lire stabilizirati na nivoju 90 lir za funt šter-ling, ampak 100. Druge vesti spravljajo to v zvezo s poslabšanjem italijanske plačilne bilance, ki jo je povzročila dosedanja deflacijska politika. Praga je mednarodno in v Zagrebu popustila. Tudi Dunaj je oslabel, ker je tu privatna ponudba zelo znatna. Danes je Narodna banka krila potrebo v devizah London in Curih kakor običajno.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.515—13.45 (13.53), Curih 10.935-10.965 (10.95), Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0025), London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.75 bi., Praga 168.15—168.95 (168.55), Trst 305.50 —307.50 (307—308). Valute: ponudba: dolarji 56.25, ČK 167.50, marka 13.46.
Zagreb. Berlin 13.515—13.545, Curih 10.935— 10.965, Dunaj 7.989-8.019, London 275.85—276.65, Ne\vyork 56.65—56.75, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.11-168.91, Trst 306.25-308.25.
Curih. Belgrad 9.135, Amsterdam 207.80, Berlin 123.40, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.08, London 25.215, Nev.-york 519.50625, Pariz 20.3325, Praga 15.365, Trst 28.09, Sofija 3.755, Varšava 58, Madrid 87.25.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.90, London 34.49, Milan 38.37, Nevyork 709.15, Pariz 27.81, Varšava 79.22. Valute: dolarji 707.30, angleški funt 34.45, francoski frank 27.83, lira 38.30. dinar 12.49, češkoslovaška krona 21.03.
Praga. Devize: Lira 182.70, Zagreb 59.40, Pariz 132.37, London 164.07, Newyork 33.75.
Dinar: Newyork 176, London 276.30, Berlin
7.395.
VREDNOSTNI PAPIKJL
Ljubljana. Celjska 197—199, Lj. kred. 110 den., Merk. 90 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Stavbna 56 den., Šešir 101 d., Dušik, Ruše 260—270, Kranjska industr. 355 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86, agrari 50, vojna odškodnina 354—354.50, sept. 356.50, okt 358—359, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55, Jugobanka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 140 den., šečerana 505, Drava 575—590, Slavonija 16, Trbovlje 462.50—470, Vevče 135 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 78.10, Zivno 97, Hrvat. esk. 10.75, Alpine 45.50, Leykam 12.20, Trbovlje 58.45, Kranjska industr. 47, Mundus 161.50, Slavonija 1.80.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Zaključeno bukova drva 1 m dolga 10% okroglic fko vag. naklad, post. 10 vag. po 22, brodarski pod 4 m dolž. 30 mm deb. šir. 14, 15, 16 cm, I., II., fko vag. naklad, post., 1 vag po 700; zaključki 11 vag.; tendenca neizpremenjena. —
Dež. pridelki: Vse samo ponudbe: Slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava: pšenica bačka 78—79 lig, 2%, ml. tar. 342-50-345; bučka 78—
79 kg, 2%, ml. tar. za september 945-347.50, sremska 78—79 kg, 2%, ml. tar. 33S—337. slav. 78—7« kg, 2%, ml. tar. 332—337, koruza bačka nav. vozu. 2o0—255, bačka, ml. tur. 245—250, moka fko Ljubljana pri odjemu cel. vag. plačilo po prejemu 4!:0; zaključkov ni bilo; tendenca mirna.
Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg 302.50, sremska 77—78 kg 895—800, ječmen bački 65—66 leg 265— 267.50, sremski 05-d0 kg, 265—267.50. koruza bačka 205, sremska 202.50, moka 0 g 447.50— 455, št. 2 bačka 417.50—420.50, M. 5 bačka 387.50— 392.50, št. 6 340.50- 345, št. 7 275—280, otrobi bački v j. v. 185—190, tendenca boljša, promet 6'A pšenice, 19 koiuze, 2 uioke, 2 otrobov.
TPro&v&ta
Naša grafika na mednarodni razstavi v Fircn-ei. V Firenci je olvorjena II. velika mednarodna razstava moderne grafiko, na kateri je zastopanih 23 držav, med njimi Kitajska, Japonska in Rusija. Tudi naša država je dostojno reprezentirana po naših najboljših umetnikih-grafikih. Na tej razstavi so izložena dela sledečih naših umetnikov: Lj. Babič, M. Cl. Crnčič, M. Gjurič, E. Justin, B. Jakac, Lj. Ivanovič, T. Kralj, D. Kokotovič, VI. Kirin, M. Kren, T. Krizman, A. Krizmanič—Pavlič, M. Kraljevič, M. Maleš, I. Meštrovič, K. Mijič, P. Orlič, F. Stiplovšek, S. šanlel, B. šenoa, R. Slik, Zl. Šulentič, M. Trepšc. Jugoslovanski oddelek je dobro reprezenliran v posebni dvorani s skupno 100 deli ter vživa simpatično priznanje italijanskega in ostalega tiska. Komisar za našo državo je bil g. Tomislav Krizman. Pri tej priliki bodi omenjeno, da jo tudi ta prireditev v inozemstvu izvršena brez vsakršne pomoči od strani vlade, čeprav je bila zato naprošena in kljub temu, da je znano, da so s takim nastopom v tujini najbolje in najcenejše reprezentira naš narod.
Tt-vs?."
S. M. Alakok Ekel, Pridito molimo! 12 blago-
slovnih in Srca Jezusovega pesmi zn mešani zbor. Z
dovoljenjem kn.-šk. ordlnariata v Ljubljani z dno
5. maja 1927, št. 1795. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1927. Partitura 24 Din, glasovi po 5 Din. Zbirko sem spoznal že v rokopisu, predno je šla v tisk. Znano mi je bilo tudi, da sta to delo pregledala, odobrila in priporočila čč. gg. Stanko Premrl in P. Hugolin Saltner. Skladbe so v resnici zelo preproste, pisane v mirnem cerkvenem duhu. Da so izšle, je pravilno in pametno, ker bodo mnogim cerkvenim zborom zelo ustrezale in tudi ugajale. Te novodošle pesmice bodo z velikim veseljem sprejeli organisti na deželi, kateri imaio večinoma slabe orgle s skrajšanim pedalom in slabimi registri, na katerih ne morejo izvajati težkih kompozicij. Dmga ovira pri petju modernih pesmi so tudi preprosti, v teoriji slabo izurjeni pevci. Prav te iz-vanredno preproste, a iniiodoneče nove skladbe bodo pa pomagale organistom in pevcem, da jih bodo brez truda in napora izvajali in uporabljali. Ne zdi se mi pravilno, da bi preprostejšo glasbo potisnili v kot, naše pevce pa mučili vedno le s težkimi skladbami. To bi bil neke vrste teror, a skušnji uči, da se z njim prav nič ne doseže — najmanj pa v glasbi. S tem pa ne mislim omalovaževati modernih in težjih kompozicij, temveč povdarjam sledeče: >Korakajmo z napredkom, toda le v toliko, da mu moremo sledili, ga uporabljali in da imamo od nje-
ga k r« j koristi U Skušnja dolgih let uio je izučila, da je preprostejša glasba našim pevcem in ljudstvu
mnogo bolj ljuba, njihovim srcem dostopnejša in dušam aorodnejša kot pa težka, z napornostjo izvajana pesem. Saj je naš rod v bistvu še isti) pola preprostosti, milobe, tihe vdanosti in skromne lju-i bežni do Bo(ja, katere ne izraža v težki pevnl obiti ki, temveč njegova najbolj vroča molitev je le tajen fopet in njegova pesem io polna preprostosti in vernosti, katera so izraža v njej. Ros je, da v teh skladbah, katere prav sedaj gredo med naše ljudstvo, ni najti harmonično bogatih mest, a zbirko sem vseeno prav vesel in prepričan sem, da jo bodo povsod z veseljem sprejeli in z uspehom uporabljali. — Organist Lovro Hafner._
Knjige in revife
Zbirka važnejših novih naredb in odredb «i osnovne in meščanske šolo trr učiteljišča v Sloveniji. Pod tem naslovom je izšel v zalogi Cirilov© tiskarne v Mariboru IV. zvezek te zbirke (za I. 1926). Uredil ga je prof. Fr. Fink. Knjiga je razdeljena v tri dele: prvi del obsega odredbe, namenjene ljubljanski in mariborski oblasti, drugi odredbe, izdano ramo v ljubljanski oblasti in tretji odredbe, izdano samo v mariborski oblnsti. Dodana sta indeks in kazalo, na podlagi katerih je mogoče vsako odredbo hitro na.iti. Delo bo vsem Šolskim krogom in občinskim uradom dobro služilo. Zvezek stane 24 Din.
Naše Mfašivo
Kamniško dijaško poč. društvo »Bistrita« ima
svoj izredni občni zbor v sredo dne 31. avgusta ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Domžalah. Udeležba obvezna. — Tajnik.
Polsvecl<ovanfa
Zgubila se je v nedeljo v Celju (na Kalvariji) učna knjiga »Apologija«-. Pošten najditelj se napr.> S a, da jo pošlje na uredništvo »Slovenca . Stroški se povrnejo.
Izgubila se je nova volnena ruta (plet) od Tržaške, Rimske, po Cojzovi cesti do mos'a sv. Jakoba. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda v upravi »Slovenca^.
PR? ZREBAN.1U ORLOVSKE LOTERIJE V SOLČAVI
so bile izžrebane te številke:
Glavna dobitka: 995, 3296. Dobitki drugo vrste: 4239, 2893, 155, 1770, 3945, 4627, 2258, 3275, 4611, 4769, 2726, 619, 2083, 4469, 353-1, 1074, 1792, 4840, 433, 26, 1984, 1544, 4135. 1955. Dobitki tretje vrste: 489, 2132, 2051, 684, 4216, 2036, 3410, 120, 4220, 91, 4363, 2138, 36S0, 4942, 3064, 1788, 983, 4222, 3043, 570, 1293, 1040, 1436, 81, 4813. 617, 633, 4512, 706, 4728, 4339, 4144, 335, 4807. 005, 3990, 4025 2913, 4544, 4481, 4017, 3043, 4028, 2609, 2954, 3575, 4885, 1552, 1248, 1670, 1025, 4678, 2398, 1626, 2608, 8930, 3409, 149, 2470, 3206, 966, 140, 54, 4150, 400, 682, 20-10, 4839, 2476, 234 , 878, 73, 2761, 51, 3540, 2575, 2411, 1162, 2345, 1789, -1086. 134, 3539. 182, 1213. 3455, 2780, 3374, 11, 2785, 276, 1992, 3751, 65, 1307. 4106, 2800, 4352, 1937. P p. Dobitki se naj dvignejo do 11. septembra, sicer zapadejo v korist odseku.
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 29. avgusta 1927.	Višina baromelra 308*8 m
Opazovanja		! !Jnro-j meter	i Toploto | 'C'	Rel. vlačiti » %	Vcler ln brzina T m	Oblačnost 0-1C	Vrsta padavin		i ^ 1	rO ■S M
l:rni 1 <"» s							oti opaiovanlu	v»ni)o7ii		
	7	7C8-9	12-9	88	N 2	0			22-6	9-1
Ljubljana (dvorec)	14	76G-5	22-0	53	SE 3	0				
	21	766-0	17-2	84	NE 2	0				
Maribor		7CK-9	15-0	90	N\V 6	10			19	14
Zagrch		767-7	170	74	SW 4	7	dež	1	20	14
Belgrad	8	763-9	15-0	93	WSW 4	10				14
Sarajevo		765-5	11-0	98	mirno	10	dež	6	—	10
Skoplje		762-3	16-0	99	\V 1	10			30	11
Dubrovnik	-	762-5	20-0	39	EW 5	1			21	11
Split		764-2	19-0	54	NNE 10	1			24	1/
Praga	7	770-8	9-0		mirno	10			21	8
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran ua morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 705 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 30. avgusta: vreme večinoma jasno in gorkeje.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
54
—	Seveda sem jih imel. Oče igumen1 so rekli, da sem imel zato take privide, ker premalo v cerkev hodim. Blagoslovili so me, naj prižigam sveče. Če sem konje opravil, sem moral vedno stati spredaj v cerkvi. A nesramni hudički so me spravili v še večjo zadrego in me končno zmešali. Ob vsenoščni, prav na dan Mokrega Spasa so blagoslavljali v cerkvi hlebe.2 Oče igumen in jeromonah3 sta stala, kakor je predpisano, sredi cerkve. Neka stara romarica mi je dala svečico in rekla:
—	Postavi jo, oče, prazniku.4
Stopil sem k analoju, kjer je ležala ikona jSpas na vodah«,5 hotel sem svečico prilepiti, a sem s tem podrl drugo. Sklonil sem se, jo pobral, hotel jo vtakniti v svečnik, pa sta mi padli dve drugi. Začel sem jih popravljali in glej, podrl sem še štiri. Zmajal sem samo z glavo. No, sem pomislil, seveda mi nagajajo zopet ti paglavci in mi trgajo sveče iz rok... Pocenil sem, pobral sveče in se hitro dvignil, a se tisti hip zaletel z vso močjo s tilnikom v rob svečnika — vse svečice so sc usule na tla. No, popadla me je taka jeza, da sem namah podrl z roko tudi še vse preostale sveče. — Kaj pa hočem, — sem si mislil, —
1 Opat (grški).
3 Vsenoščnnjo sc služi zvečer ob sobotah uli pred velikim praznikom. Mokri Spss je ljudsko ime za dan Makabejcov, 14. avgusta, začetek Uspenskega posta (pred vnebovzetjem bi. Devico Marije).
n Opat in rodovniški duhovnik.
•	1'rižgi jo pred podobo današnjega svetnika.
•	lz grških analogij, visoka, poševna mizica za sv. pismo ali za podobo v cerkvi. Ikona — sv. podoba (gršk.). bpas na vodah — je slika Jezusa, ko pomiri vihar na morju. Odlod jc ime Mokri Spas, ki se nannSa na deževno rusko jesen.
če mi že tako nesramno nagajajo, rajši sam prevrnem vse sveče, da bo tega konec in mir.
—	Kaj se je zgodilo z vami radi tega?
—	Hoteli so izročiti zadevo duhovniški sodniji, toda zavzel se je zame shimnik, slepi starček Sisoj, ki se je pri nas zaprl v podzemeljsko jamo.1
—	Zakaj bi ga sodili, — je rekel, — če so ga zmotili satanovi služabniki.
Oče igumen so uvaževali njegov glas in odredili, naj me vtaknejo v prazno ledenico, ne da bi prišla stvar pred sodnijo.2
—	Koliko časa pa ste morali ostati v ledenici?
—	Oče igumen niso rekli natančno, koliko časa naj bom zaprt. Rekli so samo: :: Zaprite ga!« Ostal sem notri čez vse poletje do prvega mraza.
—	Hudo mučno in dolgočasno mora biti v taki ledenici. To ni menda nič boljše kakor v stepi?
—	Ne, to pa ne, t« se ne da primerjati. Tukaj sem čul cerkveno zvonjenje; tudi so me obiskovali tovariši. Večkrat so prišli k jami, stali zgoraj ob robu, pa smo se pogovarjali. Oče blagajnik3 je odredil, da bi mi spustili na koncpcu mlinski kamen. Moral sem mleti sol za kuhinjo. Bilo je veliko bolj kratkočasno kakor v stepi ali v kateremkoli drugem kraju.
—	Kdaj pa so vas izpustili iz jame? Ob začetku zime, najbrž, ker jo postalo prehladno?
—	Ne, gospod, to je imelo drug vzrok. Niso me izpustili zaradi mraza, temveč zato, ker sem pričel prerokovuti.
—	Prerokovati?
1 Shimnik jc višja m en iS k a stopnja, dosmrtni zapor. Shimnik se zapre, spremeni vnovič ime in tudi nesi kot poseben znak vezeno mrtvaško glavo s kostmi.
3 Tudi le zgodbe o nagajivih vragih so vse zajele iz narodnega zaklada. Tako si n. pr. prekrižajo Rusi usta po zeha-nju, da ne skoči noter vrag.
J Blagajnik (?knznačej<) vodi samostansko gospodarslvo.
—	Da, gospod. V kleti me jo končno prevzela zamišljonost. Obupal sem, da sem tako malovrednega duha. Toliko som pretrpel zavoljo njega; a nič napredoval. Poslal sem nekega novinca k onemu učeni-škemu starcu, naj ga vpraša: ali ne smem prositi Boga, da bi mi poslal drugega, primernejšega duha? Starec je naročil: »Naj molim kakor treba, in potem pričakujem, česar ne smemo pričakovati.
Tako sem tudi storil: Poslužil sem se najboljšega orodja. Tri noči sem neprenehoma klečal v svoji jami, z duhom se dvigal v nebesa, molil in čakal, da postanem drugačnega duha. Imeli smo še drugega meniha Geronlija. Ta je bil jako učen, imel je vseh vrst novine in knjige. Nekoč mi je dal čitaii življenje svetega Tihona Zadonskega. Sploh, če je včasih šel mimo moje jame, mi je vedno na tihem vrgel kak dnevnik noter:
—	Čitaj, — je rekel, — in si poišči kaj koristnega. To te bo v rovu razvedrilo.
V pričakovanju, da sc bo vsled moje molitve uresničilo to, kar je nemogoče, sem pričel včasih kaj citati. Vsak dan sem dobil gotovo količino soli, da bi jo zmlcl. Ko sem opravil to dnevno nalogo, sem začel čitaii. Od kraja sem čital o življenju svetega Tihona, da so ga obiskali v celici Presveta Vladičica1 in sveta apostola Peter in Pavel. Napisano je bilo, da je prosil božji priprošnjik Tihon Bogorodico, naj podaljša svetovni mir. Tedaj mu je glasno povedal apo-stoi Pavel znamenje, ki bo kazalo konec miru. Rekel je to z besedami: Jegda vse rekut mir i utverŽdenije, toge I a napadajet na njih vnezapu vsogubiteljstvo.«2
1 Marija. Sv. Tihon Zadonski, znani bogoslovec in cerkveni pisatelj, jo bil nadpastir v Voronežu iu živel v letih 1724—1783.
J Cerkveno-slovansko: »če bodo vsi govorili o stalnem miru, ledaj jih preseneti nenadno splošno klanje.«
— 3
S T' d
° I
Sg
S n
5 n
N
I
I P?
s	> M
M	' »
r,-	— U
•	2 cj
m
t-,	ar jn
ET	a >
s,	P
'/ --	. . Pn
*="	~
?	a. ti
m	ET E3
c•	m s.
Ui	- i—i
g"	T! P
o >
■O	n
S	» «
O
m	e* g
tn
K- o
sf s: 0»<«
N f
S °
O
N o £ g
? F <g se
2.5 I
" g*
O
CL <
n m » * S CH
2 ™ e
13 sr=g t®
ggo
o E b p p "
3 S'
2. "
9 2
v o
—, e* « p
n
C. W «• H
E °
" H!
K* <J ®
n M
Jj! co •=:
<53 g p ®
M -

CO
3q
S	jf
a	J g.
S;ȣ
<h	t5 Q
-	s- i.
VK
111=111=
MALI OOLASI
|Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.:
Najmanjši oglas 3 sli S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. I Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
KUHARICA-
GOSPODINJA
išče službo najraje k duhovniku ali kakemu samskemu gospodu ali orožnikom. Ima, če treb^, tudi svoje pohištvo in del kuhinjske in namizne posode. Nastop takoj ali pozneje. — Pojasnilo v upravi lista pod »Varčna in snažna« štev. 6570.
za šolsko dobo sc sprej-mo v boljši družici v Celovcu. Nudi se tudi pouk o gospodinjstvu. - Mari-anne von Pcrner, Klagen-furt, Viilacherstr. 29 b/I.
pridno in pošteno, ki zna kuhati ter opravljali druga hišna dela, želi službe pri boljših ljudeh. - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 6715.
K dobri družini se sprejmeta dva boljša
dijaka ali dijakinji;
vadijo se lahko v francoskem in italijanskem jeziku. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.
2 dijaka ali dijakinji
sprejmem. Nemška kon-verzacija. - Naslov pove uprava lista pod St, 6727.
izvežbana v manufaktur-ni stroki, se takoj sprejme za mar.ufakturno trgovino , v Mariboru. — Ponudbe pod: »Irvrstna moč« na upravo »Slovenca v Mariboru.
VAJENCA
za tapetniško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. - Naslov v upravi lista pod St. 6664.
Mčenec
zdrav in močan, se sprejme v trgovino z meš. blagom na deželi, kjer dobi v hiši hrano in stanovanje. - Naslov pove uprava Slovenca v Mariboru.
Trg, nomo&fe
usnjarske stroke, ki ima veselje voditi skladišče usnja, išče industrijska tvrdka. Ponudbe upravi lista pod šifro: »Trgovski pomočnik usnjarske stroke« št. 6611.
Učenec
dober raču-nar in z lepim nastopom, sc sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in dež. pridelki Fr, Kovačič, Voj-nik pri Celju.	6710 ,
Se oddajo v najem na prometnem kraju v Zagorju ob Savi. - Natančneje ro izve pri Jos. Si-mončičt', posest, na Bregu pri Litiji.	6713
vzamem na prometnem kraju v najem cli na račun s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe je poslati na upravo lista pod številko 6691.
ODDA SE za 1. november 1927 v Ljubljani, sredina mesta — VEČJI
obstoječ iz dveh lokalov, skladišča in pritiklin. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 6666.
Odda se v najem
novo zgrajena HIŠA v Vodmatu 245 s 4 sobami, 2 kuhinjama in pri-tiklinami, z clektr. razsvetljavo in vodovodom. Sobe sc parketiranc. Informacije pri g. županu F. Oražcm, Moste—Šelo.
6e sprejme takoj; izurjen mora biti tudi v razpro-dajanju mesa. — Alojzij Brecelnik, mesar, Sp. Šiška 93 — Ljubljana VII.
Rabim pošteno ;n ijubez-njivo, 14—16 letno
DEKLICO
fe 2 letnemu otroku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 66S1
AKORDANT - prevzame ( od stavbenih tvrdk delo v akordu, bodisi talne ali visoke zgradbe. Za točno ixi solidno delo sc jamči. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6752.
MIZARSKI
POMOČNIKI
za fino pohištvo se sprejmejo takoj v delo. — ERMAN in ARHAR, Št. Vid nad Ljubljano,
Preselitve
izvršuje najcenejše »SLO-VENIA-TRANSPORT« -sped. transport, drufba -Ljubljana, Miklošičeva c. 36, tel. 2718.	6204
z 2 posteljama se odda. Ponudbe na upravo pod: »Mirni dom« štev. 6694.
2 polkriti KOČIJI, BREK, 2 tovorna VOZA z najfinejšo in priprosto pripre-go. - Ogleda se lahko od 2. do 3. ure popoldne v Ljubljani, Grub^rj-vo nabrežje Slav. 6.
Po zelo ugodni ceni prodam 2 dobro ohranj.
AKADEMIK-tehnik
dober risar (Geometr. u. Projektionszeichnen, dar-stellende Gcometrie — Norm,-, Steil- und Rund-sehrift). lahko hitro nekaj zasluži. — Ponudbe pod: »Risar št. 6741« na upravo »Slovenca«.

T?
5'
o
-■a
0
r>< 3
01	O)
M-' t»<
19 _
s!
a0
s
o <
o a
Ml Ol
oTH.
en
2. "O
O. S:
n> Tr

Fran Ravnikar, lesna industrija, Ljubljana, Linhartova cesta 25. 6708
Prodamo cepilni
(Spaltgatter), zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni. Vprašati in ponudbe staviti na Gozdni urad Soteske, pošta Straža pri Novem mestu.	6686
7 mladih PSIČKOV
volčje pasme, naprodaj. FR. ČERNE, Moste št. 25 pri Ljubljani.
Staro železo
in kovine kupuje FR. STUPICA, železnina t Ljubljani. 6744
Gosposvetska cesta 5
plačuje
rdeč fižol Din 4'— prepeličar „ 4'— mandalon „ 3"50 suhe gobe do „ 70"— vinski kamen „ 7'—
Večje množine
po dogovoru.
Na prostovoljni
JAVNI DRAŽBI
se bo prodajalo dne 2. septembra 1927 ob 10. uri dopoldne v pisarni g. notarja Kudovernika, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6: Novozidana hiša v Ljubljani, Ilovica št. 37 s ca. SCOOm" velik, zemljiščem, gospodarsk. poslopjem in šupo. Izklicna cena 60.000 Din. Takoj je plačati polovica kupnine. Kupci so vabljeni.	6714
M0WMC
m oglase
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjš prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
pa tudi v priprosti
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za inscrcijo ob vsaki priliki najbolj
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali
iriporoflfiv!
Na novo t
Na novo!
Ha novo otuoriena trgovina planin
[o Mmmm
Slomškov trg 1 (pr farni cerkvi)
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna 1
Na debelo!
Na drobno!
Vsakovrstno
Zle!® u«!
po najvišjih cenah . erce, juvelir, Ljubljana
Wolfova ulica štev.
t
in druge deželne pridel- \ ke kupi po najvišji dne v. ! ceni FRAN POGAČNIK, Ljubljaua, Dunajska c. 36.
NA HRANO
sprejmem nekoliko GOSPODOV. — Mestni trg 12/1, Ljubljana. 6725
PSeisiCn® mofre
najboljših mlinov nu-li na.jco ueje veletrgovina žita in mlevaliih izdelkov
A. miu. IfutUgana
ltesljovii cesta št. 2i
ŠIVILJA
prosi šivanja. - Sprejme boljše delo in tudi popravila irf otroške oblckce. Ponudbe na upravo pod šifro: »Šivilja« štev, 6695.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateliem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, oziroma soprog in svak, gospod
posc;stnik, mesar itd.
danes ob 2. uri popoldne po kratki in mukcpolni bolezni, previden s sv. zakramenti, odšel v večnost.
Pogreb predragega rajnika bo v torek, 30. avgusta ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Cerklje 8, na farno pokopališče v Cerkljah. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Cerklje, dne 28. avgusta 1927.
JOŽEF, oče.
ALOJZIJA, soproga.
Semen, pšenico
dobite pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Vlftlff lz 'astn'h goric, VINU kakor Silvanec, Rizling, itd., prodaja po nizkih cenah A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška c. 21.

Sporočite na naslov kakor včeraj, kje in kedaj sestanek.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast,
gospod
poduradnik drž, železnice
dne 29. t. m, po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 31. avgusta t. 1. ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 25, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. avgusta 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod.
Petelini
rdeCe štajer. pasme, 31A 1 meseca stari, naprodaj t | pri Teodor Drenig, Dre-t nikov vrh 1, Ljubljana.
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvoruica
družba x o. z.
Ljubljana. Stol^ei
[	Sigurno
eksistenco
si ustvarite s prodajo drž. papirjev po deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Velik zaslužek« Stev. 6724.
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materijaiu in konstrukciji je samo GRITZNSU, ADLER in PH0NIX
Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinc-u v ljubljani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Tudi v Vaši kuhinji ne sme manjkati znamenitih priprav za vkuhavanje originalne znamke
W E e K
Po zelo ugodnih cenah jih dobite pri Tovarniški zalogi „WECK", Ljubljana, Pazite na Krekov trg 10, I. n. (Tvrdka Fructus).
Celje:	Maribor:
znamko I
Josip Jagodič.
Carl Loti.
Novoustanovljena zadruga!
Mohorjeva tiskarna
r. z. z o. z.
v Celju. Prešernega ulica 17
obvešča cenj. občinstvo, da otvori z začetkom šolskega leta svojo hnglgamo in trgOVlnO s plsarnlšhiini posrcbsciname. Knjigarna ima knjige svoje in drugih založb in vse šolske knjige. Ima bogato izbiro vseh pisarniških in šolskih jx>trebščin.
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in Žagan les. Vsaka množina v zalogi Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12
Pristni in pravi
KAVČIČEV
RASTLINSKI ŽELODČNI LJJKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDIN0LE
Rastlinska destilacija „FL0RIAN"
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim jjodpisom:
Za pristnost Jam«
Varujte se ponaredb. ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega „Floriana"l
Nabava furaže.
Pri Ljubljanski žandarmerijsbi četi tega polka se bo vršila dno 30. septembra 1327 ob 11. uri uslmena licita- jfnnjclfn Bf 1*1710 potrebne cija za nabavo KU8IJOIVC IVI IIIG za iju{j. ljansko garnizijo, in sicer za:
13.000 kg ovsa; 5.300 kg slame;
15.500 kg sena;	6 kg soli.
Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami v pisarni navedene čete in isto-tako tudi v pisarni štaba podpisanega polka. — Kavcija znaša 5% celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%).
E. BR. 9641. — Iz pisarne Komande 8. žandarmir. polka v Ljubljani, dne 27. avgusta 1927.
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranje sadja In zeleniedi.
Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Za .luooslovansko tukarno t Liubliaal: Karol Ceč,
izdajatelj: dr. Fr. Knlorec.
Urednik: Franc Teraeglav.