IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR
650, šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
VOLIVCI!
Kontrolirajte, če je vaše ime v seznamu volivnih upravičencev. Ne dopuščajte, da bi se vam delale krivice v korist nacionalistom in protiljudskim elementom.
Obnovljena izdaja leto I. štev. 3.
TRST SOBOTA, 22. JANUARJA 1949
Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din
v
1
DUO S
«Program..., ki se med drugim me dotika niti osnovnih političnih vprašanj...».
«Predvsem se opazi, da so iz omenjega načrta Vidalijevega programa z izgovorom, da gre zgolj za upravne volitve, izključeni vsi politični problemi».
Navedli smo ta dva odstavka, da bi se tudi mi dotaknili vprašanja volitev. Takoj pa moramo opozoriti čitatelje, da nista oba sad Babičevih naporov, marveč da je prvi proizvod «Voce Ubere» in drugi «Primorskega dnevnika».
Naši nasprotniki si torej belijo lase, ker program Komunistične partije ne vsebuje «političnih problemov» in so nas zato začeli napadati od vseh strani najskrajnejši italijanski šovinisti, takozvani socialisti, slovenski šovinisti in med temi Prav posebno pa Babičeva skupina- Vsi nam z velikimi očmi očitajo «apolitičnost».
Naravno je, da se nam zdi taka pozornost v precejšnji meri sumljiva. Znano je tudi, da je naša borba pravilna in v korist delovnim množicam in v škodo Imperializmu; posebno danes, ko se vsi reakcionarji, pol-reakcio-harji in laži-demokratl spravljajo na demokratičen pokret- Vsa ta gonja se je sprovedla enostavno iz razloga, ker se vse politične skupine in stranke boje Našega programa, ki vsebuje konkretna vprašanja in ld ga demokratične množice ravno zaradi tega osvajajo kot svojega. Jasno je tudi, da je bistvo baše «demagogije», ki nam Jo očitata «Voce libera» ln «Primorski dnevnik», ravno v popolnem pomanjkanju vsakršne oblike demagogije.
Zato se tudi naši nasprotniki Jezijo, ker so vsi navajeni postavljati v svojih programih Plebiscit, revizionizem in proti-liùdska politična gesla, ki zasledujejo cilj odvračanja pozornosti demokratičnih množic ln Predvsem delavskega razreda od vsakdanjih perečih problemov. °d njihovih življenjskih potreb. °d njihove vsakdanje borbe za Zboljšanje gmotnega stanja izkoriščanih ljudi.
Program Komunistične partile, ki postaja vsak dan bolj Program vseh tržaških demokratičnih množic - in ravno to nevarnost najbolj čutijo slovenski in italijanski nacionalisti in Preko njih imperialisti' - je v svojl osnovi političen, ker se ravno na njegovi podlagi mobilizirajo vse demokratične sile 2;- uresničenje najnujnejših stremljenj, kar predstavlja tr-f;enje z Interesi imperialistov, ki n» morejo biti obenem tudi interesi demokratični n	množ.c
enostavno iz razloga, ker so imperialistični. ln v tej borbi jc enrej vsebovana vsa naša bnr-«a za uveljavljenje mirovne p> ^’dbe, za imenovanje guverner-Z. ?a odhod okupacijskih čet. t j borba za socialne, gospodar-SKe. politične in narodnostne Pravice našega ljudstvu.
In tega se zavedajo ne samo italijanski in slovenski naciona-lsti, marveč se predvsem zave-ba3° imperialisti. To so oni Predvidevali že septembra me-«Ca ob objavi splošnega ukaza ‘tcv. 345, kjer se Skusa na vsak način onemogočiti zmago demokratičnih sil na volitvah ln kZr se tudi skuša zagotoviti ifjZago reakcionarnim silam. Ifga se oni še boljše zavedajo kot «Voce libera» in «Primorski nPevnlk», ko se je izkazalo, da Je Za njih mnogo primernejša .Ptejitev roka za kontrolo vo-imenikov na deset plč-
,lh dni.
, l’ega se imperialisti zavedajo, er hočejo, da bi tržaško ljud-Ho° ckusi*0 vs0 «demokratič-st» zapadne «kulture». Oni «io, da bi tržaško ljudstvo ne hai? sll*alo Praviti o volitvah da h lre^ 1,11 v Berllnu' marveč obč bl Se ostre]e, na lastni koži jnLutil° «raj» za reakcionarje lit itl0ve hlaPce svobodnih vo-
v‘del'l Imperlalistl bl zel0 radi
je t>u°gram komunistične partiva, tista slla’ daie na3" Obrn m°6 Osvobodilni fronti. m0vV?aval vsakdanjih proble-Plhn' ker bi bil° tako lažje raz-berJuuic raznih dobrodošlih
^ailstov VeSelje ln nada lmpe"
re^a^ so dobili najhujši uda-Ske bomo mobilizirali ljud-ogra nno?'lce, ker je naš program hmnz D°treb ln |i(,tenJ ljudskih Vni», ' 0- Ml jih bomo minutili na
Za izboljšanje gospodarskih razmer
STAVKA V C.R.D.A.
se je začela danes opolnoči
mmMimmmKammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmammmmmmmimmmmmmmmmmmmmm
Stavka bo trajala 24 ur - Tržišhi kovinarji bodo prekinili delo v ponedeljek od 14. do 16. ure
Danes opolnoči so stopili v 24-urno stavko kovinarji ladjedelnic ORDA. V ponedeljek od 14. do 16. ure bodo stavkali kovinarji ladjedelnice v Tržiču. Stavka se vrši sporazumno z ES in DZ. Enoten nastop kovinarjev je jasen odgovor tržaškim industrijskim krogom, ki so trdovratno odbili zahteve kovinarjev za izenačenje tukajšnjih plač s plačami kovinarjev v Italiji.
* * *
Splošna ofenziva delodajalcev, ki se v zadnjem času izvaja po celem svetu, ima tudi v našem mestu svoj očividen odraz. Razne upravičene zahteve delavcev so bile od strani delodajalcev gladko odbite. Posebno se to opaža v industrijski stroki. Delavci ladjedelnic GRDA so že pred časom poslali VU točne podatke o višini plač z zahtevo, da
bl VU intervenirala pri ravnateljstvu GRDA za izboljšanje stanja njihovih plač. Odgovor, ki so ga prejeli pa nikakor ni zadovoljil delavstva. Intervenirali so tovarniški odbori irr tovarniške komisije, ki so naslovile zahteve za zvišanje plač ravnateljstvu GRDA. Seveda je slednje te zahteve odbilo, tokrat z izgovorom, da so ti odbori nekompetentni za postavljanje zahtev zvišanja plač. Potrebna je bila zato direktna intervencija sindikatov. Enotni sindikati in Delavska zbornica sta sporazumno določili skupen sestanek z industrije! in ravnateljstvom GRDA.
Na tem sestanku, pa so industrijski krogi preko svojih zastopnikov jasno in nedvomno pokazali svoje pravo lice. Pokazali so, da sploh nočejo vzeti v poštev dela v-
Jugoslovanski voditelji
žanjejo uspehe pri imperialistih
Klic na pomoč beograjskih visokošolcev - Tov. Nerandžič bivši tajnik jugoslovanskega poslaništva v Rimu piše RPI
MOSKVA, — «Pravda», glasilo Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) je v svoji številki 9. januarja t. 1. prinašala sledeči članek, ki ga je povzela po bolgarskem listu «Rabotničesko delo»: Prešlo je 6 mesecev po objavi zgodovinske resolucije, ki obravnava izdajalsko delo CK jugoslovanske komunistične partije. Studenti beograjske univerze, verni svojim tradicijam, so solidarizirali resolucijo.
Ker Je izdajalsko vodstvo vedelo, da so študenti vedno šli in bodo vedno šli po poti marksizma-leninizma, se je spravilo nad tiste, ki so ostali zvesti komunizmu in mednarodni proletarski solidarnosti. Izgnali so iz partije in univerze ter aretirali same napred. ne, oz. komunistične študente. A-retirani tovariši se nahajajo v težkih razmerah, z njimi kruto ravnajo, ter so podvrženi mučenju in mukam lakote. Do nedavnega je bilo aretiranih več kot 250 študentov. O njihovi usodi nihče ne ve ničesar.
Obračamo se k vam tovariši: pomagajte nam v borbi za povrnitev naše partije v bratsko družino drugih komunističnih partij. Dvignite svoj glas proti izgnanju iz univerze vernih komunistov, proti aretacijam ljudi, ki hočejo ostati zvesti naukom Lenina in Stalina,
Naj živj Informacijski urad! Naj živi tovariš Stalin!
Pismo je podpisal odbor za pomoč beograjske univerze. Pismo je naslovljeno vsemu mladinskemu demokratičnemu pokretu sveta.
Vrh tega je znano, da je britanska okupacijska oblast. Nemčije javila, da bo sama Jugoslavija prejela 80 odst. strojev 22 Kruppovih tovarn, k; so bile v poslednjem času demontirane. Stroje,bodo spremljali v Jugoslavijo angleški strokovnjaki, ki bodo «pomagali» pri razporejenju teh strojev v Jugoslaviji.
Iz Prage poročajo, da je bivši tajnik jugoslovanskega poslaništva v Rimu, Nerandžič, ki se sedaj nahaja na Češkoslovaškem, poslal neko pismo italijanskim komunistom, v katerem se jim zahvaljuje za pomoč, ki jo je dobil, ko je pripravljal svoj odhod, da bi se rešil agentov Titovih izdajalcev.
MADŽARSKA MLADINA Z.A.M. IN V.D.
Naj se osvobode obsojeni mladinci!
Zveza antifašistične mladine je prejela te dni pismo madžarske mladine, ki ga objavljamo v celoti:
Dragi prijatelji, sprejeli smo z velikim ogorčenjem vest, da je anglo-ameriško vojaško sodišče obsodilo ‘J antifašističnih mladincev. Madžarska mladina obsoja ta proces, ki ne predstavlja samo zasmeh za demokracijo, marveč je tudi dokaz, da anglo-ameriški okupatorji
v°UšCe
jih bomo napotili na tako, da bodo vedele; za
kaj, kako m za koga bodo volile. S tem programom pa bomo iztrgali množice raznim reakcionarnim strankam ter skupinam in s temi množicami bomo osnovali strnjen in nepremagljiv vo lllnl blok. Tako bomo omajali pozicije imperialistov.
Ml hočemo torej enotnost z ljudstvom, za ljudstvo proti Babiču. Agnelettu in vsem šovinističnim vodstvom italijanskih strank.
prenašajo in posredno podpirajo nacionalistične agente Titove klike. To je zasovraiena metoda «divide et impera», ki jo imperialisti uveljavljajo povsod, kjer skušajo sprožiti novo vojno in skušajo uničiti mladinski demokratični pokret ter pokret narodov, ki se bore za mir, svobodo in demokracijo.
Toda poskusi imperialistov in njihovih agentov bodo propadli. Demokratične sile mladine sveta, ki so včlanjene v SZDM in ki se bore pod vodstvom velike Sovjetske zveze skupno z vsemi svobodoljubnimi narodi, sc bodo borile za zmago miru, narodne neodvisnosti in napredka.
Andrej Nagy
načelnik mednarodnega odseka
Madžarska mladina je poslala tudi oster protest na Vojaško upravo.
skih zahtev, da bi se tukajšnje plače kovinarjev izenačile plačam, ki jih prejemajo delavci te stroke v Italija Navedli so nekaj jalovih izgovorov, češ da je finančno stanje GRDA zelo kritično. Njihova argumentacija, da je položaj tržaških kovinarjev izdatno boljši kot v Italiji, pa zveni za tržaške delavce kot odkrito zasmehovanje njih revščine. Nesramnost teh kapitalističnih krogov pa sega že tako daleč, da sploh niso hoteli vzeti v poštev pismenih podatkov o razliki med tukajšnjimi in italijanskimi plačami kovinarjev,
To zadržanje tržaških industrijskih krogov spada brez dvoma v splošni okvir svetovne kapitalistične ofenzive proti delavskemu razredu. Posebno še v Trstu se čutijo kapitalisti močne, da bi še v večji meri kot drugje, izkoriščali delovno ljudstvo. Njihovi nameni so jasni: s svojim trdovratnim zadržanjem hočejo pnsiiliti delavce, da bi naknadno sprejeli take pogoje, kot jih bodo kapitalisti sami diktirali. Tržaški kapitalisti so pri tem svojem zadržanju računali tudi na to, da obstojata dve sindikalni organizaciji, računali $0 na različne politične usmeritve posameznih in na prisotnost okupacijskih čet.
Izkoriščevalci delavskega razreda pa so se pri teh naklepih pošteno ušteli. Tržaški kovinarji so j;m s svojim enotnim nastopom za 24-urno stavko jasno pokazali svojo globoko razredno in borbeno zavest. Enoten nastop v tej stavki je dokaz enotnosti na bazi. dokaz enotnih potreb in koristi delovnega ljudstva; neglede na različna politična ali druga mišljenja. Dokaz te enotnosti Imamo tudi v 2* urni stavki tukajšnjih nameščencev javnih ustanov. Tržaški proletariat je uvidel, dg je enotnost delovnega ljudstva najmočnejše orož. je v njihovih rokah, da se lahko odločno postavi v obrambo svojih Življenjskih interesov.
Slava nesmrtnemu Leninu!
Pismo Pripravljalnega odbora O, Župančiču
«Prepričani smo
da boste našli pravo pot»
Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete je poslal pesniku O. Zupančiču sledeče pismo:
Tov. Otonu Zupančiču, našemu velikemu pesniku
Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete Vam v imenu našega tržaškega naprednega ljudstva Iskreno čestita k 71 letnici rojstva.
Tržačani smo vedno s ponosom zrli na vaše delo ln tudi v času narodno osvobodilne borbe z veseljem ugotovili, da imamo na svoji strani našega velikega Zupančiča.
Danes na žalost opažamo, da z nekaterimi drugimi književniki vodite slovensko kulturo na pot, kjer je Izpostavljena nevarnosti, da se Izloči iz velike družine slovanskih narodov, ki so po težkih borbah, končno našli skupno pot.
Vendar smo tudi danes prepričani, da boste končno našli pravo pot, pot, ki jo hodi vse naše ljudstvo, pot solidarnosti vsega protiimperia-
V ODBORU ZA POMOČ INDUSTRIJI		NE BO PREDSTAVNIKOV ES
V Trstu ne t	rpe opozicije	
Delavstvu je onemogočeno nadziranje delitve denarnih sredstev tržaškim podjetjem in tvornicam		
Pozorna nepravilnosti v volivnih imenikih!
Volivni imeniki, ki so bili te dnt vičeno vprašajo, komu gre to v
objavljeni nam potrjujejo, da so bilj številni protesti demokratičnih organizacij glede splošnega u-kaza 345 popolnoma utemeljeni. Naše organizacije in vse demokratično prebivalstvo si je bilo že od začetka na jasnem, da so odločbe ukazq 345 na škodo tržaškim demokratom, zato se še danes bore za njegovo demokratizacijo.
2e prve dni, ko so pričeli številni volivci kontrolirati te imenike, so ugotovili mnogo slučajev, kjer so bila izpuščena imena upravičenih volivcev. Taki slučaji pa so iz dneva v dan številnejši, Z druge strani pa se je do sedaj ugotovilo, da so bila v imenikih imena fašističnih kolaboracionistov in škvadristov, kateri že na podlagi ukaza samega, nimajo volivne pravice.
Potem se demokrati lahko upra-
korist? Očividno je to izrecna korist vsem reakcionarnim strankam, nikakor pa ne poštenim demokratom. Ali so morda to priprave za nove korejske in berlinske volitve na Tržaškem?
Demokratične množice vztrajajo na svoji upravičeni zahtevi, da se rok 10 dni podaljša in se istočasno otvorijo še drugi sedeži, kjer naj bodo imeniki na razpolago občinstvu.
Kontrolirati je treba zelo natančno. Razni anagrafskt podatki (priimek in ime, Ime očeta ln matere, kraj tn datum rojstva, bivališče) morajo točno odgovarjati podatkom osebne Izkaznice. V nasprotnem slučaju zahtevajte, da vam uradniki popravijo pogreške.
Vojaška uprava je odklonilno odgovorila na zahtevo Enotnih sindikatov po soudeležbi v odboru za delitev finančnih sredstev mali in srednji industriji našega mesta. Bistvo odgovora pravi, da je nemogoče, da bi bili Enotni sindikati v od boni, ki urejuje razpodelitev fondov raznim manjšim industrijskim podjetjem, češ da so proti Marshallovemu načrtu, se bore proti temu načrtu inbi bila protislovna njihova soudeležba pri razdelitvi sredstev tega načrta.
Na ta odgovor je .treba takoj pripomniti dvoje: način odgovora je brezdvomno neobičajen za naše kraje, ker je o odklonitvi Vojaške uprave prej zvedel krajevni tisk, kakor prizadeta organizacija. Ze iz tega je razvidno, da je hotela Vo-jaiška uprava doseči globok vtis med prebivalstvom. Drugič moramo pripomniti, da je Vojaška uprava pozabila navesti v svojem odgovoru, da so pri razdeljevanju fondov tržaški industriji najbolj zainteresirani ravno delavci, Vi jih tako radi, nič meni nič' tebi. mečejo na cesto. Zato je jasno, razumljivo in spodobno — v kolikor tu velja spodobnost — da se pokliče v ta odbor tudi najbolj prizadete, t.j. delavce.
Vsi vemo, tržaški delavci tudi vedo, vedo tudi kapitalisti in ve tudi Vojaška uprava, da Enotni sindikati predstavljajo tržaški delavski razred, da ščitijo njegove interese in da kot taki morajo imeti tudi pogled v vsaki reči, ki se tiče delavcev. In .jasno je, da če ni predstavnikov Enotnih sindikatov v odboru za delitev finančne pomoči, ne more biti niti predstavnikov delavcev in zaradi tega tisti, ki sedijo v odboru, lahko delajo, kar se jim zljubi.
Odklonitev Vojaške uprave pa nam dokazuje tudi, da ta zanikuje celo načela najosnovnejše demokracije, tudi zapadne demokracije, t.j. da opozicija ima ravno nalogo, da kontrolira delovanje vlade in vladne skupine. Tega Vojaška uprava ne dopušča Enotnim sindikatom
pod... bistrim izgovorom, da če si proti nimaš niti pravice kontrolirati to, kar drugi delajo. Ce bi vse šlo, kakor hoče Vojaška uprava, ne bi smeli sedeti v angleškem parlamentu konzervativci in v ameriškem republikanci. Salomonska razsodba.
Odklonitev pa nam dokazuje še nekaj, kar je najbolj važno; Mi se borimo proti Marshallovem načrtu, ker večno, da je načrt političnega in vojaškega podjarmljenja evropskih narodov. To so celo priznale vodilne osebnosti ZDA. Mt se ne borimo proti resnični gospodarski pomoči našim industrijam, ker to pomeni dela in kruha za delavce. Da se ne bi izvajale preference, sleparije itd., ter da ne bi bila ta pomoč vse prej kot gospodarska, so Enotni sindikati zahtevali soudeležbo v odboru. Vojaška uprava je odklonila to soudeležbo. Ali hoče s tem reči, da ima ta pomoč kakšne določene politične cilje, o katerih ne smejo biti obveščeni predstavniki delavstva?
IZa sedaj pa moramo ugotoviti, da kljub «pomoči» imamo stalno nove odpuste, v ladjedelnicah GRDA nočejo sprejeti upravičene delavske zahteve o izenačenju tukajšnjih plač s plačami delavcev italijanskih ladjedelnic, delodajalci se ne niti zmenijo za zahteve o povišanju družinskih doklad itd.
To so torej «uspehi» Marshallovega načrta v Trstu. Kaj bo še, če v odboru za razdeljevanje te pomoči ne bo predstavnikov delavskega razreda?
Vojaški upravi odgovor.
sten vzrok, da so ga takoj spravili na varno. Med demokratičnimi množicami je zavladalo silno ogorčenje nad takim nezaslišanim početjem te izdajalske klike. Izdajalci so skušali svoj terorizem o-pravičiti z lažmi in klevetami, ki so jih iznesli na račun tovariša Počkaja. Ustanovil se je takoj poseben odbor, ki je izvedel široko akcijo, za osvoboditev tovariša Počkaja. Poslana je bila beograjski vladi protestna resolucija. Q nezaslišanem početju je bila obveščena tudi svetovna zveza bivših političnih preganjancev.
O usodi tov. Počkaja, ki je že več mesecev v zaporih v coni B, pa tamkajšnji izdajalci previdno molčijo.
lističnega bloka pod vodstvom Sovjetske zveze ter nam na tej poti obogatiti našo literaturo s še novimi umotvori.
V tej želji Vas Iskreno pozdravljamo In kličemo: še na mnoga leta!
• * «
Na vodila sovjetskih književnikov jui ivanskim narodom za ž. obletnico AVNOJ-a so nekateri jugoslovanski književniki odgovorili v dolgem pismu na način, ki vsekakor ni premerei! za napredne pisatelje. Namesto, da bi si priporočila svojih sovjetskih tovarišev vzeli k srcu, so smatrali potrebnej-šim, da branijo od vsega demokratičnega gibanja v svetu obsojeno Titovo klil . Bolje bi bilo, da bi malo bolj prisluhnili med jugoslovanskim ljudstvom, zlasti med starimi borci — proletarci, nakar bi bil njihov odgovor bistveno drugačen. Izgloda, da se ti književniki ne zavedajo več v polni meri svojega visokega poslanstva med lastnim narodom in v svetovnem demokratičnem gibanju, ki vodi trdo borbo za mir in demokracijo.
Med podpisniki najdemo, žal. tudi ime našega največjega živečega pesnika Otona Zupančiča in nekaterih znanih naprednih pisateljev. Prepričani smo pa. da bodo vti slej ali prej — ko bodo spoznali vso resnico — zopet postali glasniki enotne borbe vseh naprednih sil sveta, za katero so jugoslovanski narodi doprinesli toliko žrtev.
Značilno je, da med slovenskimi književniki ni imen nekaterih naj-
Demokratični
Slovenci!
Citajte, širite svoje glasilo
DELO
naprednejših naših pisateljev kot so Prežihov V orane, Ludvik Mrzel in drugi, katere poznamo kot stare borce za pravice slovenskega delovnega ljudstva.
Kaj je
s tot). Počkajem?
Po objavi resolucije IU je bil v Kopru aretiran tovariš Počkaj, dopisnik lista «Il Lavoratore» za istrsko okrožje. Tovariš Počkaj, dosledni antifašistični borec, je seveda zavzel stališče za resolucijo. To pa je bil za Titovega agenta Beltrama in njegovo skupino zado-
Za nas Slovence je vprašanje problemov, ki se ne more odlagati brez težke škode za naše otroke. Na tem mestu danes ne mislimo slovenske šole eno tistih važnih razpravljati o šoli na splošno, temveč se hočemo dotakniti le vprašanja stavb, ki so namenjene šolski in predšolski mladini. Kajti vprašanje šolskih prostorov je ena izmed največjih ovir, da slovenske šole ne morejo uspevati kot bi morale.
V prvi vrsti gre za nevarnost, da starši zaradi nerazumevanja o-blasti in pritiska reakcionarjev pošljejo svojega otroka v italijansko šolo, kjer ga šovinistično italijansko učiteljstvo vzgaja ne le v italijanskem jeziku, temveč tudi v šovinističnem sovraštvu do lastnega naroda. Poleg tega je to v-prašanje za naše otroke pereče tudi iz vzgojnih in zdravstvenih razlogov.
Se danes skoro po štirih letih po vojni morajo biti mnoge naše šole glede prostorov odvisne od posameznih šolskih upravnikov, ki so vse prej kot naklonjeni Slovencem Dodeljujejo nam zato manj prostorov kot jih potrebujemo in po možnosti tudi najslabše prostore. Naša šola mora zato marsikdaj V neka j prostorih razporediti mnogo razredov ln oddelkov. Stalen pojav je, da sta v eni sobi dva, včasih tudi trije razredi v istem dnevu. O čiščenju in prezračevanju mora btti v takem pri-
Novih šol mladini!
meru komaj govora. Seveda predstavlja to veliko nevarnost okužbe z raznimi infekcijami in bolezni kot so škrlatinka, davica, oslovski kašelj, in druge. Posebno pa so taki prostori najnevarnejši za širjenje jetike, ki se je v povojnih letih zelo razpasla zlasti med šolsko mladino.
Obstoječe šolske stavbe nikakor ne zadostujejo potrebam tržaške mladine. Če pa upoštevamo, da marsikatera obstoječa šola ne odgovarja zdravstvenim in vzgojnim predpisom, moramo reči. da je v Trstu in v coni A nujno potrebna zidava cele vrste novih šol, ki bodo ustrezale svoj emu namenu. Naj navedemo samo nekaj primerov, ki nam majnazorneje prikazujejo veliko pomanjkanje primernih šolskih poslopij. Rocol kljub svoji Obsežnosti in številu prebivalstva še do danes nima lastne šole. Otroci morajo hoditi v ulico Donadoni, ki je od gornjega Roccia oddaljena najmanj pol ure, kar le še za deželo predvideno kot največja do. pustna razdalja. Podlonjer je tudi dovolj velika naselbina, da bi mogla imeti svojo šolo in ne bi bilo treba otrokom po zimi po nevarni poti k Sv. Ivanu. Kolonkovee,
nujno, da mestna občina misli tu-samo s tem, da peljejo otroka v vrtec in zopet domov. Zato je ki je po obsežnosti eno največjih predmestij, se že dolgo bori za lastno šolo vvasi, da bi omogočila vsem Kolonkovčanom tja do Rovt reden pouk tudi v slabem vremenu. V mestu samem pa Slovenci sploh nimamo primerne šole. Sola v ulici Sv. Frančiška že zdavno ve odgovarja zadevnim predpisom. V ulici Donadoni imamo par sob za ves jugovzhodni del mesta, tako, da se morajo oddelki razvrstiti dopoldne in popoldne. Pri tem m niti misliti na dodatni pouk za potrebne učence. Tudi na deželi ponekod manjka šol zlasti v miljskih hribih, ali pa so stavbe neprimerne za ta namen.
Se mnogo slabše je z otroškimi vrtci, ki so nameščeni v posameznih šolah ali v redko posojenih poslopjih zidanih prav v ta namen. Nekateri vrtci ne morejo v svoje prostore, ker so še danes zasedeni po beguncih, katerim bl stanovanjski urad že davno lahko nakazal stanovanja v novih mestnih hišah. Naše žene, ki so že itak preobložene z delom izven doma ali v domačem gospodinjstvu, ne',
morejo izgubiti po dve url dnevno di na čimprejšnjo zgraditev manjkajočih vrtcev v mestu in tudi na deželi. Podoben, samo še hujši je problem otroških zavetišč in zabavišč. Otroci se potepajo po ulicah, se zabavajo po svoji iznajdljivosti na cesti ali po dvoriščih, skoro vedno pa v zdravju in vzgoji škodljivem okolju. Da bo naš mladi rod zdrav po duhu in telesu, mu je treba dati tudi izven šole primerne zabave in zdravega razvedrila. Tudi tu so občine poklicane, da se resno lotijo zidave primernih prostorov za otroška zavetišča in zabavišča. Obstoječe ustanove v te namene, bodisi da so to otroške jasli, v rtiči, zabavišča ali zavetišča naj prevzamejo občine v svoje roke. Kajti ne mo. remo tvegati, da bi posamezne zasebne organizacije, ki so več ali manj odvisne od raznih političnih struj, še nadalje vzgajale našo mladino v duhu verske in narodne nestrpnosti.
Zato ni čudno, da je tržaško prebivalstvo z veseljem pozdravilo volivni program Komunistične partije STO, ki je poleg vseh drugih upoštevala tudi to važno zahtevo liudstva. Zlasti mi Slovenci se bomo borili zn uresničenje tega programa, saj predstavlja velik korak k dokončni rešitvi enega najbolj perečih problemov — šolske in iz-venšolske vzgoje slovenske mia-dine.
POLITIČNI OBZORNIK
N» mednarodnem političnem polju razpustitev organizacije. Akcijo sta se opaža, da so demokratične sile sprovedla zastopnik Trade Untons
(angleških sindikatov) in CIO (ameriških sindikatov). Toda njun poskus Je propadel, čeprav skušata osnovati Jedro neke mednarodne «sindikalne» organizacije stavkokazov. Akcija, k| Jo hočejo sprovestl Imperialisti na tem polju, nam postaja jasna, če pomislimo, da so republikanci In saragatovci v COIL (Italijanskih sindikatih) začeli manevrirati za izstop svojih struj iz enotne razredne organizacije.
o O o
V Ameriki se te dal nadaljuje proces proti 12 voditeljem komunistične stranke, ki so obtoženi «prevratniških zarot». Ravno tako sodijo v britanski coni Nemčije sekretarju zapadne nemške komunistične partije tov. Relmannu. Imperialisti skušajo zatreti vsako demokratično gibanje, ki se bori za mir in svobodo v svetu.
o O o
Italijanske demokratične in delovne množice postajajo vsak dan močnejše. Stavke se vrste druga za drugo. Revolucionarnost Je v času De-gasperjevega vladanja narastla zaradi izdajalske politike ameriških In vatikanskih hlapcev. Ravno o poslabšanja gospodarskega stanja v Italiji in o vzrokih tega poslabšanja Je tov. Togliatti Imel v Bologni govor. (Ml smo globoko prepričani, da bo sedanji rod videl zmago so-clallzma, v svetu alg pa vsaj v Ev-ropi» je dejal sekretar KPL In o tem so prepričane vse še neosvobo-Jene demokratične množice Evrope. In zato se tudt tako odločno bore proti Imperializmu. Ravnatelj glasila KPF, «Humanlteja» Marcel Ca. cbtn se sedaj mudi v Italiji, kjer bo v nedeljo govoril skupno g Togliattijem v Rimu.
o O o
Titovi nacionalisti ln krivci osam-IJenosti Jugoslavije so imeli zopet
prevzele Iniciativo v svoje roke ln da zadajajo Imperializmu težke ndarce.
Najvažnejši dogodek v tem tednu Je očiten in popolen poraz kitajskih nacionalistov, kt so ponovno zaprosili voditelje Ljudske armade za premirje. Da dosežejo premirje so zaprosili štiri velesile ra posredovanje v konfliktu, toda Sovjetska zveza Je odločno zavrnila vsako vmešavanje v notranje razmere te dežele. Tudi Franclja Je odklonila svoje posredovanje, medtem ko so ZDA in Anglija na stališču «mene se nič ne tičeš. Nacionalistična vlada se Je preselila z vso naglico v Kanton. 1166 kilometrov Južno od glavne reke Jangcekjang, katere le-vi breg Je popolnoma v rokah Ljudske armade, ki Je prispeta s svojim prodiranjem do neposredne bližine Nankinga. Maocetung Je v svojem zadnjem govoru povdartl, da je leto IMS, leto popolnega osvo-bojenja Kitajske.
o O o
Udarec na Kitajskem, udarec v Grčiji. Imperialisti nimajo nikjer miru. Edinice demokratične armade so v tem tednu osvobodile po dolgotrajnih bojih mesto Nausa, kjer Je bila uničena fašistična posadka 606 vojakov. Zaradi te velike zmage demokratične vojske Je Sofulisova vlada podala ostavko. Tudt tukaj se svarilno maje fašistična vlada, ki Jo z zavidanja vredno trdovratnostjo vzdržujejo ameriški imperialisti.
o O o
«ZDA se ne potegujejo za privilegije in ozemeljske koristi» Je dejal Truman v svojem najbolj izrazito protikomunističnem govoru ob priliki svojega slavnostnega Imenovanja za predsednika ZDA. Zakaj pa se torej mudijo ameriške čete v Nem. čiji, na STO, v Koreji, v Groenlan-dljl; zakaj mu je toliko mar usoda Grčije, Kitajske — sedaj malo manj —, Italije, Franclje, itd.? S svojim govorom Je dokazal, da se Je izne- kongres neke republiške KP'Tokrm verll svojim volivcem. Irt ,o odda- Je nastop,, na kongresu KP Srbt-
Je Kardelj, ki Je dokazal « svojim Izvajanjem .da Je izdajalcem padla krinka. On Je odkrito pretti, ter J« storil tudi Stambolič, Sovjetski zvezi tn državam ljudske demokracije. Po Jugoslaviji pa se v dokaz Titove emonolltnostts Izvajajo telite aretacije loternacionallstov.
li svoj glas njemu v korist, ko Je uporabljal demagoške fraze o mira la prijateljskih odnosih z vsemi državami.
o O e
Imperialistični agenti v Svetovni sindikalni zvezi so na zasedanju
njenega tajništva skušali doseči
Stran 2
Delo v mestu in na vasi
«Možatost»
«Možato» se je neka oseba razjezila v «Demokraciji» zaradi nekega članka, ki ga je objavil «11 j lavoratore». Čudno se nam le Zdi, j da se tolikokrat ta «strokovnjak» opravičuje, da so «svobodni» sindi kati SDZ resnično svobodni. Ta gospod bi moral vedeti, da resnice ni treba dokazevati v dveh stolpcih protikomunističnih psovk. Psovke ne dokazujejo resnice in niti ne dokazujejo, da so «svobodni» sindikati SDZ neodvisni od Wall Street«, Va* ti kana in italijanske demokristjan-ske stranke. Mi, ki nismo taki strokovnjaki kot on, bi ponižna rekli, da tat taji vedno svoj greh, tudi ko mu krivdo dokažejo.
Kljub svojemu «srčnemu» izlivu pa ni povedal, kar smo od njega čakali, ffako se bo boril za intere-se delavstva? Morda s protikomu-nističnimi psovkami, ki smo jih navajeni že 30 let ali pa s tem da se bo tolkel po prsih, da «svobodni» sindikati nimajo nič skupnega e dolarji9
Kavna tisti članek predzadnje številke «Demokracije» nam jasno pove, kako se bodo ti «sindikati» borili za pravice delavskega razreda: s tem da bodo objavljali užaljene izlive nekega nepoznanega «sindikalnega» delavca in da bodo pustili v večnem miru vse konkretne probleme, ki danes tarejo naše delavstvo.
Vodstvo ES naj ukrene vso potrebno
RAZBITI HOČEJO Enotne sindikate
V imenu koga govori?
Primorski in Babič sta se ponovno rtUPiSala o enotnosti in « programu KP za občinska volitve. fCo. ko enotnost hoče sploh Habič?
Babič in Primorski govorita že S mesecev o delavskih množicah, že osem mesecev - se postavljata s «svojim» proletariatom. A kmalu bo minilo leto in niti enkrat se nismo videli nastop «Babičevega proletariata».
Babič govori o enotnosti «demokratičnih množic». Tudi nastop teh njegovih množic nismo videli Še v nobeni manifestaciji. Se manj pa je mogoče govoriti o demokratičnih mstopih. Kaj je bila njegova demokracija: na lanjerskem procesu. Kje je bila ta demokracija, ko so prepovedali demokratične časopise v coni B, ko so zaprli Počkaja in Deloreja in desetine drugih, desetine pa jih je preganjanih pretepenih itd?
Babje govori o Sovjetski zvezi, o Stalinu, o svetovnem demokratičnem taboru. A svetovni demokratični tabor in ZSSR so ga že ne-štafokrat obsoditi in dali vse priznanje komunistični partiji in demokratičnim organizacijam. Primorski in Babič, ki govorit» p svojem velikem prijateljstvu do ZSS R, pa blatita in klevetata, ZSSrt in demokratična site v svetu. Pokazali so svoj antisovietizem v dejanjih. zato jim daje imperializem tudi vso podporo.
'dato je primemo, da Babič in Primorski končata svoje čvekahie o teh stvareh, ker »e že večina ljudi smeje. Morda je to razlog, da je ti vprašanje vot.vneg» programe KP zavzel isto stališče kot Voce Libera in fariani. Vse reakcionarne stranke so te program odbile čef da je eepetitičen» in lajmjtu. Tudi gabič ga je odbil revne tako kot Furlani.
Ne «amo program marveč, vse dosedanje delo KP in demokratičnih prganisadj je bilo n» liniji prptiimperieiišlične borbe. Zaradi borbe proti izkoriščevalcem in kapitalistom SO tudi demokrati preganjani, zato je bila proti njim izrečena «vzgledna» kazen na lo-njerskem procesu itd.. Demokrati so kot prej na eni strani. Fašisti, denuncianti, špijoni, teroristi pa na drugi strani. Zato ni možna nobena enotnost s /esìsti, MSI in kva-lunkvisti, « tudi ne s špijoni in razbijači Babičevega t«bora. ker so oni špijoni imperializma proti demokratičnim organizacijam. KP pojiva S svojim programom na e-notnnst vseh demokratov, ki so bi tj zavedeni od Furlimi je vih ali Babičevih klevet, poziva demokrate, ki so zaili, bodisi v Babičeve ali pa v vrste Lege Nazionale. E-notnost vseh demokratov je potrebna na osnovi programa KP, ki je program borbe proti imperializmu in izkoriščevalcem, na osnovi obsodbe razbijanja demokratičnih organizacij, na osnovi obsodbe terorja, denuneiantstva itd. Te enotnosti nočeio ne Furlani, ne Sentiti in niti Babič,
C
OBJAV«
)
V	nedeljo od 9. uri bo v Ljudskem domu v Miljah glavna «ku»tčma »ar. tizanov,
V	nedeljo ob 19. «rt ho v dvorani v Nabrežini glavna skupščin« partizanov.
Vabljene so ludi matere In vdove padlih partizanov.
Četrtek 27. t. m. ob 20. uri prireje P. D. Simon Jenko v dvorani P. D. Kralič družabni večer. Vabljeni vsi člani društva.
P. D. Vesna priredi v nedeljo 23, t. m. ob 11, uri v Sv. Križu umetnostno razstavo umrlega slikarja Alberta Sirka. Opozarjamo vse, da bo, razstava samo V nedeljo. Spominski govor bo držal nje. gov prijatelj tov. Just Košuta član SNG. Vabljeni vsi. Vstop prosj,
• « •
Celica «M. Matjašlč-Milan», Barkovije vabi vse Barkovljane, da se polnoštevilno udeležijo Leninove proslave, ki se bo vršila danes ob 20. uri, v Ljudskem domu (Rumena jtiša).
V Primorskem dnevniku je začela ponovno razbijaška kampanje proti ES. Izvesti jo poskušajo preko sindikata prosvetnih delavcev. Kampanja ima sledeče značilnosti: L Ozka rajtbijaška skupina organizatorjev Prosvetne zveze, ki ima svoje voditelje v Pahorju, Ravbarju, Preselju, Kulotu itd., je vodila stalno napram ES, frakcionaško politiko. Ti ljudje so odiotali o tem, kuj bodo morali delati slovenski učitelji, ne oziraje se na sindikalni odbor in ne da bi odbor obveščali o svojem delu na sindikalnem polju. Ti ljudje so podrejali sindikat in njegovo delo svojim političnim mahinacijam. Tako je bilo tudi njihovo maslo, ko so dosegli, da se del prosvetnih delavcev ni udeležil stavke vseh državnih nameščencev. Oni so poskušali jn *e poskušajo, da bi napravili 4 slovenskih učiteljev stavkokaze in svojo nacionalistično predstrago v ES.
2.	Proti tem r«zbij«škini metodam v sindikalnem dolu, proti neudeležbi v stavki je nastopilo vodstvo ES ie pred kongresom in pozvalo tiste, ki so zastopali »e naprej razbij aško stališče, da naj ga iznesejo na najvišjem forumu, tl, na kongresu ES.
3.	Na kongresu ES, ki je najvišji in edino kompetentni organ, se delegata Ravber in Pregelj nista oglasila. S tem sta se sama odpovedala nadaljnjim obtožbam in prignala njihovo neutemeljenost.
4.	14.XII.48 se je sklical na po. hudo Perhavca pomirjevalni sestanek. Na sestanku so nacionalisti, ki so pod vplivom Pahorja, prignali da se v delo sindikata ne sme vmešavati druga politična ali kulturna organizacija, priznali so tudi, da so zgrešili s svojo razbijaško resolucijo pr«d kongresom in izjavilj, da se bodo v bodoče držali sindikalnih pravil.
6 Preteklo nedeljo je nacionalistična skupina ponovno prelomila vse svoje sklepe jn pričela 4 raz-bijaštvom. Oni poskušajo prikazati, da gre tukaj za borbo slovenskih učiteljev, kot poskušajo nekateri organizatorji Delavske zbornice prikazati, da edino oni zastopajo interese italijanskih učiteljev. Niso vsi slovenski učitelji za razbijaštvo, pego le tisti, ki jih nacionalistična Skupina v Prosvetni Zvezi drži v pesti s svojimi izsiljevanji. Zato so lažnivi, ko so ti ljudje poakušejo postavljati kot «slovensko učiteljstvo».
6. Ponovno so prinesli na dan
predkongresni spor, prekršili s tem svoje lastne obljube in pokazali, da se hočejo posluževati prosvetnega sindikata kot svojega orodja za razbijanje, ker imajo v njem večino. V nasprotju z vsemi sindikalnimi pravili pa so biji na kongresu tihi,
7. Ti ljudje si domišljajo, da so več kot kongres, ko so ustanovili komisijo, ki naj pregleda prejšnje spore. V komisijo so izvolili ljudi, ki so odgovorni za vse razbijaštvo v preteklosti (Kulota, itd.). Komisija predstavlja torej predpustno burko, kjer kriči «držite tatu» tat sam, kjer se postavlja krivec za sodnika. Ti ljudje se postavljajo kot razsodniki nad vodstvom ES, p.r skušajo torej prenesti razbijanje na ves sindikat, čeprav so na kongresu, ki je edini merodajni forum za razsojanje a delu vodstva ,bili tihi
Svoje razbijaško delo poskušajo po preizkušenih Babičevih metodah prikriti z besedami o «enotnosti». Tudi v prosvetni sindikat skušajo vnesti svojo enotnost, ki je enotnost razbijaštv# in razbijačev v korist imperializmu- In tako razbijaštvo je všeč SDZ, ki ustanavlja ravno na nacionalni podlagi, beli sindikat.
I MStDMTE Babičevi provehaciii
Babičeva nacionalistična skupina še vedno zlorablja ime slavne Osvobodilne Ironie, da bi preslepila slovenske demokratične množice, jih odcepila od pro-tiimperialistične fronte in jih zavedla v novo slovensko nacionalistično stranko, ki jo Je ustanovila po svoji izključitvi iz demokratičnih organizacij.
Da bi tudi na zunaj povdarila razkol, ki ga skuša povzročati, je začela Izdajati izkaznice pod imenom OF. To Je ponovna težka provokacija, ki Jo Je zagrešila Babičeva nacionalistična skupina, da bi razbila S1AU in e-notno protiimperiallstlčoo fronto v korist imperializmu.
Zato Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO
poziva
vse slovensko prebivalstvo, naj ne naseda tej Babičevi provokaciji in naj odločno zavrne vsako izkaznico, ki je viden izraz izdajstva načel OF in slovansko-italijanskega bratstva.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za STO
ŠKODLJIVO BIROKRATSKO ZAVLAČEVANJE
Dvolastniki zahtevajo
čini prejšnjo izstavitev dovoljenj
Jugoslovanska ekonomska misija naj reši vprašanje, ki je velike važnosti za obmejne kmete
Obmejni kmetje, ki imajo svoja polja In njive v Jugoslaviji, so že pred več meseci v’oj.'JJ to-aadevne prumi«, opremljene s potrebnimi slikami- V Otopadi je preko 80 dvolastnikov, ki imajo svoje parnike in polja onstran meje. V Padričah in Trebčah je približno 40 dvolastnikov. Nadalje imamo dvolastnike v Bazovici, Gročani, Saleiu itd. Prizadeti kmetovalci se danes čakajo, da se jim izda dovoljenje za prehod meje, ki jim je nujno potrebno v kmetijske svrhe.
Enotni Sindikati so že večkrat intervenirali za rešitev te zadeve. Izid teh intervencij pa so bili razni izgovori in obljube, vse to brez konkretne rešitve. Znano je, da je tukajšnja vojaška uprava že dala svoj pristanek, manjka še podpis jugoslovanskih oblasti in dovoljenja že ve'- (asa ležijo v Sežani
DRUŽBA SE NE BRIGA
za stanje tega prevoznega sredstva
Postajni kolibi v Kolonji in na Konkonelu še «stojita». Tračnice so stare in močno obrabljene. Visoka cena vožnji
MAM-
KO takole va udrai jx> svetu, vidiš in slišiš marsikaj, kar H daje snovi za razmišljanje. Naša «samostojna država», takozvano STO ali TLT ali ITT (P>'i krstu je imela namreč mnogo botrov, zato toliko imen!) je sicer tako razsežna, da zadeneš na kak «blok» malone, kamor se le obrneš; kljub temu pa »kriva v sebi toliko zanimivosti, ki jasno kažejo naš veliki «napredek».
Te dni sem moral po dolgem času zopet enkrat na Opčine, pa sem medpotoma zadel na kup dokazov našega «napredka*-
Malo začudeno sem pogledal, ko sem moral plačati za vozni listek celih 50 lir. No, pa se oglasi poleg mene sedeči potnik: «Saj so podrg-
PI$EJO NAM IZ BARKOVELJ :
Cijaki, Eriči in Ulanec
so hrti/, električne razsvetljave
Prejeli smo sledeči dopis iz Bar-
kovelj:
Tržaškemu prebivalstvu, zlasti pa pam Barkovijanopi, fcj pa? je usoda posadite v predele naie vasi, ki se pazivajo Ctjaki, Friči in Klanec in katere režejo Proseška cesta (Strada del Friuli), ulica Lavereto, oziroma «lica Pantera, je dobro znana zapoved, ki pravi «Daj cesarju kar je cesarjevega, Rogu pa kar je božjega- «V dobi demokracije pa se je te izrek po volji ljudstva izpopolnil še s tretjim odstavkom, ki pravj; »In ljudstvu vse kar mu gre.» Vse kar se Že dolgo let, zlasti pa V zadnjih treh letih dogaja v okviru mestne upfave dokazuje, da se slednja 4° pičice drži prvih dveh odstavkov tega pravila, a da ge nikakor noče držati tretjega odstavka. Evo dokaza;
Dne 19. maja 1947 je 64 družinskih glavarjev, ki skupno s svojimi družinami tvorijo 250 oseb, med katerimi je dobra četrtina mladoletnih otrok, naslovilo na tedanji Conski Svet sledečo resolucijo;
«Podpisani prebivalci Barkovelj, stanujoči na Strada del Friuli, v ulici Lavareto in v ulici Panzcra, med tem ko opozarjamo na dejstvo, da smo slično prošnjo naslovili na ACEGAT že pred poldrugim letom in to ne da bi bila rešeti», se obračamo na naslovno oblast s prošnjo sa njeno odločujočo intervencijo v pogledu rešitve za n»s tak« perečega vprašanja, ti ga predstavlja električna razsvetljava našega predela.
To-zadevne občinske ustanove so Že davno poskrbele za električno rasvetljavo ostalih predelov naše vasi, toliko v pogledu ceste, kolikor v pogledu razsvetljave zasebnih stanovanj; izjemo tvori le naš predel in to pod pretvezo, da ACEGAT ne razpolaga s potrebnim materialom za konstrukcijo električne kabine.
Kot disciplinirani Občinarji smo upoštevali težave neposrednega povojnega stanja, težave, ki po našem mnenju, danes ne obstojajo več, Sklicujoč se na precejšnjo oddaljenost od središča vasi, na skrajno obupno stanje naših cest posebno pa na izredno težak strošek, ki ga predstavlja rasvetljava naših domov g petrolejem, karbt-tom, itd., ki obenem škoduje zdravju, izjavljamo, da ne moremo prenašati dalje tega stanja.»
Od več bi bilo omenjati vse obljube merodajnih faktorjev noši delegacij in priznanje skrajne potrebe, da se takoj nastavi vse potrebno delo za napeljavo jučj. Stvarno pa do danes še ni bilo nič storjenega kljub ponovnim intervencijam.
To nikakor ni v čast naši mestni upravi, ki je vrhu vsega zaupna uprava Zavežniške vojaške uprave našega ozemlja. Zaradi tega ponavljamo svojo zahtevo po uveljavljanju tretjega odstavka gori omenjenega pravila o dajatvah.
Barkovljani
Uredništvo našega lista se pridružuje upravičeni zahtevi Barltovlja-nov in opozarjamo mestno občino ng ta slučaj, ki ni osamljen v veliki množici drugih takih problemov.
Prešernove proslave
Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete je sestavil delovni odbor za proslavo 100-letnice smrti. Prešerna. Odbor bo organiziral centralno prireditev v kinu ob Morju in štiri okrajne prireditve. Vsa društva pa, ki Žele proslavljati samostojno velikega pesnika, naj bi se začela pripravljati jn pevski zbori, naj bi začeli z vajami Prešernovih pesmi.
Material (recitacije, pesmi in govor) smo že poslali na vsa prosvetna društva. Za kateri koli nasvet pa naj se društva zglasijo pri Pripravljalnem odboru. Ce društva potrebujejo predavatelje, naj to nemudoma javijo Pripravljalnemu odboru.
Žiti vozne izkaznice celo za ‘koro 100%! — Ta povišek seveda ne gre iz žepov mestne gospode, temveč okoliškega delavstva in uredništvo, ki se dnevno vozi na delo in z de-la... Saj bo kmalu tako, da bomo zopet hodili peš kakor tedaj, ko tramvaja še »i bilg...».
Beseda da besedo in kmalu mi moj sopotnik, delavec s vrha, prikazuje vse udobnosti openskega tramvaja.
«Le poglejte to postajališče! (Bili smo na Kolonji!) Tu žvižga burjo, kakor da bi jo sam vrag iz vreče stresal. No, baretko ob postajališču vsaj «stoji», čeprav ti ob slabem vremenu prav nič ne pomaga. Čudim se pa, da niso one na lconkcnel-skem postajališču že postavili v muzej! Ce mislijo ohraniti fo tržaško znamenitost bodočim rodovom, bodo morali to kmalu storiti, ker so deske v kolikor jih je še — že tako trhle, da jih bo kmalu sam prah... Seveda, iz Konkonela in iz Ban ne moreš točno priti, ko je tramvaj na postajališču; čakati mo-raš na prostem, pa naj bo vreme kakor mu drago. Sicer se od gospode pri družbi zaradi tega še nihče ni prehladil, za nas jim je pa itak vseeno.■■ Cesto je voz tako prenatrpan ljudi, da nimaš niti kje stati; do 100 in več se nas vozi, Pot strma, nevarna; tračnice pa stare in močno izrabljene. Kaj, ko bi... Saj strokovnjaki so tu, menda pa varnost potnikov ne spada v njihov delokrog. Cul sem, da čakajo na Opčinah še vedno zaman na obisk ravnatelja, o katerem pravijo, aa še ni gotov, koliko koles ima tramvajski voz,.. Mar je vožnja take sorte, da se gospod boji za svoje kosti?... Morda po tudi denarja ni... kaj zato, dg je vožnja tako podrazila?!»
Konkonel! Možak izstopi in se trudno napoti po strmini proti domu.
Laži in mahinacije
«Primorski dnevnik» laže, kgko, otrok treh ali štirih let. Toda njegove laži zasledujejo nek določen cilj, t. j. nepravilno obveščanje slovenske javnosti in predvsem jugoslovanske javnosti, ker ni več nobe na skrivnost dejstvo, da se ta Ust tiska zaradi in za Jugoslavijo.
V svoji številki IS. decembra p, Z. je v tvojem uvodniku napisal takole: «in končno gre naša borba,.. tudi vsem tistim zavestnim in ne-
zavestnim agentom imperializma v našem demokratičnem gibanju ...ki uporabljajo ...fašistične pretepaške metode \n ki... zahtevajo, da se \i sedežev demokratičnih organizacij ...odstranijo slovenske knjige.., kakor se je to zgodilo pred desetimi dnevi n. pr. v Skednju».
V nedeljo 10. t. m, pa je moral preklicati svojo neokusno in tendenciozno laž.
Kako sl razlagamo tore), da se mora «Primorski dnevnik» posluževati laži, ko na vsakem koraku trdi, do je resnico na njegovi strani in do ima v rokah dovolj «načelnih» argumentov za pobijanje nasprotnikovih «psovk, nenačelnosti, pretepaikih metod, ttd.».
Prizadeti kmetovalci, posebno Se oni, id so med prvimi vložili prošnjo ih slike, se upravičeno sprašujejo, zakaj ge ta zadeva toliko časa po nepotrebnem zavlačuje. Tak birokratski način zavlačevanja nikakor ni v korist našim kmetom. Ali so v resnici jugoslovanske oblasti tako preobremenjene z delom, da so pozabile na podpis teh dovoljenj? V tem mesecu se pričnejo dela na poljih in kmetje ne morejo še nadalje čakati. Zato naj se Jugoslovanska ekonomska delegacija v Trstu v resnici pobriga, da bodo ta dovoljenja prišla končno v roke našim kmetovalcem-
Sedeži volivnih komisij
Meščani it za internacij« lahko obrnejo «a «ledete fedele vollvaih komisij Sl Ati:
Sekcije Sv. Vid» « L.K.K. Ferossai sekcija metinega centra » trg Ponterosso 6-1; sekcij« center mesta . Dom pristaniških delavcev |V nad-tir-i sek. Skoljct - ul. Prato 4; sekcija VOM - ulica Ospedale militare t; sekcija Tomažič - L.K.K. Tomažič, «I. Leo 7j sekcija mitnice - DSZ, ni. Conti tl; sek. Sv. Jakob le »ek. Fontana t ni. Cancellieri; sek. Kolon kovec - sedež SIAU; sek. Sv. Ana • sedet SIAU; sek. Skedenj - Ljudski dom (Skedenj); «ek. Madalena -L.K.K. Cebulec; sek. Sv, Iva« - P, D. Škamperle; sek. Podloojer - se dež SIAU; sek. Sv. Alolilj - L.K.K. Čermelj; sek. Rediva - L.K.K. Redivo; lek. Rocol - sedel SIAU; sek. Barkovije - Rumena hiša, proseška cesta; sek. Greta la Roja» - L.K.K. Ravber, ul. Cisteraone; sek. Skoek-Ija • «I. Commerciale 121; sek. Piščanci • ledet SIAU; tek. spodnje Kolon Je - L.K.K. Piloni; »ek. «gornje KoloaJe • L.K.K. Pečar, o O o
Votivni imeniki so na ratpolago meščanom na sledečih sedežih od I do 19 vsakega dneva do 28. januarja t.!.:
|. ul. Malcanton 3
2.	ul. Manini 21
3.	del Vento 13
4.	Diaz 23
PROSLAVE
Leninove smrti
Včeraj zvečer so se zaključile proslavile manifestacije 25. obletnice Leninove smrti, velikega socialističnega mojstra, tvorca prve socialistične države na svetu in naj večjega genija človeštva.
Noše tržaške ljudske množice so se spomnile svojega učitelja. V neštetih krajih so se v tem tednu vršile proslave ?a počastitev njegovega spomina. Zaključna proslava v Kinu ob morju, kjer sta govorila tovariša Malalan in Gasparini je bila nekaj mogočnega in ganljivega, toliko je'bilo ljudstva v za tokrat pretesni dvorani.
Na podeželju pa bo v prihodnjem tednu še več takih proslav. V o-penskem okraju bodo naknadne proslave obletnice Leninove smrti na Ronkonelu, v Banah, Briščkih, Malem repnu, Velikem repnu, Gročani-
ZGODOVINSKI
DNEVI
22.	Jan. 1711 se je rodil v Londonu G,,
N. Byron, veliki angleški pesnik. Umrl je 19. maja 1824. v boju za svobodo Grčije.
23.	Jan. 1172 se Je rodil na Vinici (Be-
la Krajina) slovenski pesnik Oton Zupančič.
23.	jan. 17$5 se je ustanovila moskov-
ska univerza.
24.	Jan. 1732 se je rodil v Parizu
francoski pisatelj Beau-marchais Caron, avtor Fi* garove svatbe m Seviljskega brivca,
25.	Jan. 1163 se je rodil v Trčmanu
(Slovenska Benečija) I. Trinko Zamejski, slovenski pesnik.
25.	jan. 1943 poraz nemških čet pred
Stalingradom.
36. jan. 1767 se je rodil v Žirovnici (Gorenjska) Matljg Cep, jezikoslovec In književni zgodovinar. Matija Cop je bil prijatelj (n svetovalec slovenskega pesnik« Francet« Prešerna.
26.	jan. 1924 jn bilo mesto Petrograd
preimenovano v Leningrad.
27.	jan,1233 je v Trnovem umrl sv,
Sava, pobornik srbske književnosti, ki je usta-novij neodvisno srbsko cerkev.
27. jan. 1756 se je rodil skladatelj A, W. Mozart.
21. Jan. 19JI je V. 1. Lenin podpisal dekret o ustanovitvi de» lavsko-kmečke Rdeče ar» mačje.
ŠOVINISTIČEN LOV LEGE NA SLOVENSKE OTROKE
Nehajte s potujčevanjem!
„V TRSTU IMA VSAK SVOJO STREHO"
Tako Izjavlja ZVU, Isto ponavljajo demokri* tiJanl, in vendar nj potrebno, da preveč gledamo okoli, V vsakem delu mest« se dvigajo v arak ostanki porušenih bil In ravno v teh podrtijah šive ljudje. De-mokristjanski «upravitelji» in njihovi angle* šk| In ameriški predstojniki se ne brigajo, če ljudje stanujejo v za silo pokritih bajtah. Za njih Jn važno, d» imajo « streho«. Na «ligi: podrtij« v ul. Pontineim ie kjer žlvtt« dvi družini.
Odgovor razbijačem
Prejeli smo sledečo izjavo, Podpisani člani Prosvetnega društva «Marij Matjašič - Milan» v Barkovljah, zbrani dne 30. decembra 1948 na izrednem zborovanju, da preučijo položaj, v katerega jo zašlo društvo po krivdi dosedanje ga propadlega delovnega odbora, ki je pod pritiskom nekaterih brezvestnih protiljudskih emisarjeiAn v sjiorazumu s S. H. P. 7. vnesel iz političnih razlogov razdor r. društveno delovanje;
med tem ko jzrožjo na današnjem zborovanju izvaljenemu začasnemu odboru vse svoje zaupanje;
najstrožje obsojajo razdiralno delovanje nekaterih razbijačev, ki postopajo po narodllih gotove politikantske skupine: izražajo svoje priznanje in zaupanje Pripravljalnemu odboru za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture, kateremu zagotavljajo vsn podporo
Barkovije, dne 30. decembra 194» (Sledi 98 podpisov članov iz leta 1945).
Da se Izboljša
položaj upokojencev
Po iniciativi ES se je sestal ožji odbor za preučitev tega vpraSanja
Lega Nazionale že dlje časa razvija po Devinu in bližnjih vaseh veliko šovinistično propagando. Na vse načine se tudi trudi, da bi pridobili čim več slovenskih otrok za italijansko šolo in vrtce.
Toda to jim «e ni dovoli- Sedaj hočejo vplivati na otroke tildi izven šolskega pouka. Zato so se v soboto 16. t. m. zbrali dva duhovnika iz Trsta, nek ameriški častnik ter neka Bronzili Elide, ki je po rodu Slovenka, po prepričanju pa zagrizena italijanska šovinistka in propagandistka L. N., v Devinu. Prišla je v našo vas po kapitulaciji Italije s svojo materjo, ki je imela dotlej bar «Italia» v Dopolavoro v Postojni. Na tem sestanku so imenovani štirje sklenili, da bo Lega ustanovila v Devinu «Doposcuola», ki naj bi pritegnil italijanske otroke h kulturnemu delovanju. Do sem še ni nič hudega- Toda povedali so tudi, da hočejo pritegniti tudi čim več slovenskih otrok Leginemu «Doposcuola». Torej, nov način potujčevanja! Za svoje «kulturno» delovanje bodo uporabljali prostore v kleti šole, za katere so že začeli urejevati in beliti. Tu hočejo za obede otrokom urediti tudi kuhinjo, da bi mogli biti otrocj tu ves dan. Čudimo se občinski upravi Jn didaktičnemu ravnatelju Ščuki, zlasti še, ker so vsj vsaj po imenu Slovenci, da dovoljujejo šovinistični Legi šolske prostore ze to novo potujčevalnieo. Toliko bolj, ker so šolo s svojimi žulji sezidali slovenski starši in je zanjo odstopila stavbiiče devinska srenja, kjer je 17 slovenskih posestnikov.
Morda bi kdo še dvomil v čigavem imenu so se sestali navedeni štirje, te ne bi po svoji seji raztresi; po šoli precej letakov z na-pjsi: Pola-Fiume-7,ara-T ega Nazio-le. Enaki letaki so bili kasneje po. suti po vsem Devinu. Sojskim otrokom so delili kruhke in jih bodrili k jtalijanstvu.
Eden izmed stebrov in propagandistov Lege je tudi neki bivši miličnik Piero, ki se s.ioo zanima za Itaiilansko šolo, verjetno zaradi tega, ker hi rad izpodrinil dosedanjega hišnika v šoli. Tako je zadnjič zagotavljal italijanskemu učitelju, da je priključitev Trsta k Italiji Že «gotova stvar» in se veselil, da bodo potem prišli, vsi na njhovo stran (to je v italijansko šolo in v Lego). Podobna legašica je tudi «Slovenka» Peeikar Dirče, ki )p zbrala po Devinu. Seslianu In Stivano toliko otrok, večinoma slovenskih staršev, da je mogel začeti italijanski vrtec in si s tem zagotovila meato vrtnarice,
Mislimo, da je skrajni čas. da Lega preneha s svojo šovinistično gonjo po Devinu. Šolska oblast in občinska uprava pa naj poskrbita, da ptroci ne bodo
Ne kongresu so si Enotni Sindikati, med drugimi bodočimi nalogami, zadali tudi nalogo o rešitvi perečega vprašanja upokojencev. Predstavniki ES so takoj stopili v stike 8 tukajšnjimi oblastmi, katerim so natančno obrazložili izredno težak položaj, v katerem se nahajajo upokojenci. Ob tej priliki so postavili tudi vrsto predlogov za konkretno pomoč in skrbstvo. Ta akcija ES se je uspešno razvila v smislu, da so bili sklicani na skupen sestanek vsi zastopniki tukajšnjih dobrodelnih in socialnih ustanov ter predstavniki tržaške občine. Vse socialne ustanove so prejele okrožnico, na podlagi katere bodo do v 20; t.
m-, t.j. do včeraj poslale točno statistiko vseh vrst upokojencev, l;i spadajo v posamezne delokroge skrbstva, ki eventuelno prejemajo
kako izredno podporo, zdravniško pomoč itd. Nadalje bodo v svojem poročilu stavile svoje predloge za Čim izdatnejšo pomoč upokojencem.
Ožji odbor sestavljen iz predstavnikov ES, Delavske zbornice, ECA in tržaške občine, ima nalogo, da preuči te podatke in na podlagi
istih sestavi konkretne predloge za pomoč upokojencem. Iz predlogov ES lahko povzamemo, da so se istj zavzeli za brezplačno zdravniško pomoč in zdravila po dostopnih cenah; znižanje cen občinskih uslug (luči, vode, plina, tramvaja, itd.); delitev najvažnejših živil po znižanih cenah, itd.
Vsi upokojenci upravičeno pričakujejo, da se bo njihovo vprašanje čimprej in ugodno rešilo, ker je njihov položaj res obupen.
ne bodo prišli v roke
OPOZORILO ODBORA	U!e »
vrtcu jn niti
za proslavo 1. maja
Odbor za proslava I. maja, ki ga sestavljajo predstavniki demokratičnih organizacij, Je zvedel, da Je tajništvo ZDTVa sestavilo drug tah odbor.
Odbor Izjavlja, da nima nič skupnega s tem organom, ki se ga sestavili nacionalistični elementi, da dajo nacionalistične obeležje proslavam 1. maja In z namenom, da Jih sabotirajo njihove priprave.
Odbor sporoča, da Je že pozval ZDTV, da pooblasti tri svoje voditelje, da bi sodelovali z odborom kot strokv-njakl za Sportno-telovadM odsek. Odbor ponovno izjavlja svoje zaupanje v člane ZDTV In Je prepričan, da bodo nudili svoje sodelovanje In podporo za priprave proslav 1. maja »249.
Za odbor: Predsed.: Oskar FrrUn; podpredsed.: Gombač Franc; tajnik; Bonazza G.; podtajnik in predstavnik ZAM: Mokoie Alojzij; člani: za KP STO: Marija Bernetlč; za SIAU; Malalan Henrik; za OF; Venček Krečič; za ASIZZ: Zal Luigia; za politične preganjance; Leopoldo Gasparini; Komunistična mladina.
v
scucili». Devinski starši’ pa “^še n osebno odločni, da ne bodo zaupali svojih otrok «doposcuoli» in njeni voditeljici Bronzinovi, ker njeno zasebno življenje gotovo ne daje garancije za dobro vzgojo otrok.
* « »
Tudi po Dolini hodi neki Vandalo Didonato, uslužbenec dolinske občine, okoli slovenskih staršev ter skuša ir.mamiti od njih podpise, da žele pošiljati svoje otroke v italijansko Solo. Didaktični ravna-
telj je ogorčenim Dolincerp izjavil, da, obsoja to njegovo početje jn da mu je prepovedal v ta namen obiskovati slovenske starše.
Po pravici se sprašujemo, da-li Je edini namen uslužbenca na slovenski občini, da opravlja posel potujčevalca. Ta šovinistični provokator, ki se cesto druži z nekaterimi duhovniki dolinskega okraja, j« aktiven član italijanskih nacionalističnih organizacij jn agent Lege Nazionale, ki se v potujčeva. nju poslužuje fašistične prakse.
({(RADIO >))
Slovenska poročila vsak dan ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15
NEDELJA 23.; 8.30 Istrske narodne pesmi; 11.45 Nedeljska glasba; 13 Glasba po željah; 14.30 Pestra glasba; 17.30 Iz ppernegj "sveltir'
18	To kar vsakdo rad posluša; 20 Slovenske narodne, poje kvartet komornega zbora; 20.15 Dvorak: Slovanski plesi; 22 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b-molu.
PONEDELJEK 24.: 13 Češka lahka in narodna glasba: 13.30 Baleti ruskih skladateljev; 18.15 Debussy! Godalni kvartet; 18.39 Slovenske umetne pesmi poje komorni zbor;
19	Zdravniška oddaja; 20.10 Pevski koncert tenorista Dušana Pertotai 31 Opera.
TOREK 25.: 13 Pesmi in plesi ju* goslovanskih narodov; 18 Pevski an* sambii in zbori iz oper; 19.15 Glasbene slike; 31 Slušna igra; 2145 Lalo: Španska simfonija za violino in orkester.
SREDA 28.: 13 Glasba po željah; 1345 Skladbe za kitaro; 18.15 Operne arije in dueti; 18.45 Narodne pesmi poje duet Pertot-Raztresen; 19 Zenska oddaja; J.9.J0 Na fl-uto igra Korošeč Slavko; 20.45 Znani violinist;; 22.15 Grieg; Suita Hoj. berg.
ČETRTEK 27.: 13 Ruske narodne pesmi; 13.30 Iz skladb Smetane In Dvoraka; 18 Orkester Dermelj Ati bert; 18.30 Skladbe za glas in kla-vir; 19.15 Shakespea: e-jevi liki v glasbi; 20 Pevski koncert Komornega zbora, dirigent Vrabec Ubald; 21 Slušna igra.
PETEK 28.: 13 Gla*a po željah; 13-45 Operne arije; 18.15 Glasbeni liki skladateljev italijanskega baroka; 19 Slovenščina za Slovence- 20 Pevski koncert Kozem Rožice; 21.45 Beethoven: Koncert za klavir in orkester v C duru; 22.16 Slovanske ♦ • »
RADIO MOSKVA
v srbohrvaščini
čas 7,30 val. do| 3T08 2r\23: čas 18,30 val. dol. 25,08 30.8; čas 20,00 val. dol. 30,8 41,12 377,4; čas 21,30 val. dol 30,8 41,12 377,4 v slovenščini
čas 18,45 val. do) 25 08 30,8; čai 21,0 val. doi. 30,8 41 12 377,4.
« • •
PRAGA
čas 15,30 val. dol. 31,41; čas 17,30 val. dol. 31,41 19,35; čas 20,30 val dol. 39.92.
Zahvaljujemo se tovarišem magds-lenske celice K. p, «Krasni Don» %s pozdravno pismo, ki smo ga prejeli.
Uredništvo:
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ
Dovoljenje A.J.S.
Tiska Tržaški tiskarski zavod Ul. Montecchl 6
Posebnost; istrska in vipavska vina Zaloga raznovrstnih likerjev
Giorgio lardabasso
uvoz - IZVOZ
TRST ulica Caccia 10 Telefon 90159
r
Ljubili so ga
Carska vlada se je trudila, da univerzitetne stolice zasedli santi reakcionarni profesorji; pre. Sanjala je vse dijaške organizacije. Uvedeno je bilo izredno strogo nadzorstvo nad dijaki; vsi krožki In društva, celo podporna, so bj-la osumljena protidržavnih namenov. Dijake so zaradi opozicional-nih. izgredov metali v zapor. Politika policijskega preganjanja je vzbujala med dijaki ostre proteste, Neposredni vzrok, kj je okrepil dijaško gibanje v letu 1887., je bilo uveljavljenje reakcionarnega 'tako imenovanega «univerzitetnega statuta leta 1884.» Konec novem-rj’a so izbruhnili dijaški nemiri v y*oakvi in so se zelo naglo razširi-1 V provinco. Dne 4. decembra 1887 so se začeli nemiri tudi na *Manskl univerzi. Lenin je najak-tlvneje sodeloval ne le v posvetih, na katerih so bile dijaške akcije Pripravljene, temveč tudi pri akcijah samih. Carska administra-clja je nemudoma nastopila proti •tijaštvu 8 celo vrsto represalij. V noči od 4. na 5. december je bil 1-enin aretiran na svojem stano-vanju; istočasno je bila aretirana tudi vrsta drugih aktivnih udeležencev jn organizatorjev revolucionarnega dijaškega gibanja-«Kaj se upirate, mladič? Kaj ne Vidite, da je pred vami zid?» je '".eke! Leninu pristav, ko ga je pe-tisi v zapor.
«Zid že, toda prhek; suni — pa s* zruši,» je odgovoril Lenin.
—o—
Prvi razburljivi Leninov sestu-Pčk z delavci je bil 3. (18) aprila zvečer na beloostrovski po-®taji. Tu sq Lenina sprejeli de-«Vci jZ Sestrorecka in delegacija uetrograjskih delavcev skupaj a tovarišem Stalinom.
. ®den izmed delavcev, ki so spre-Geniali Lenina, pripoveduje:
«Kakor hitro je Iljič napravil ko-ra*. sem zavpil; Na ram» z njim!
Zgrabil sem ga za nogo, in to •gko, da se je opotekel in me objel okoli vratu. Z menoj še drugi tovariši — jn smo Iljiča vzdignili, on pa pravi: Bolj polahko, tovariši, SJel jih no... — pa smo ga odnesli. Nasproti prihajajoči so se umikali in nam napravili prostor (razen bas se je na peronu gnetlo mnogo lažnega ljudstva). Zanesli smo Ilji-«U v kolodvorsko poslopje, postavili smo ga na tla — pa ti stoji, besedice pa nilpče ne more črhniti... Od Veselja — kot v kakšni odrevenelosti, natanko tako... Iljič stoji in gle-da> vsi delavci okrog njega, Kakor ua je danes, se spominjam — to rii-s° sanje: Vladimir Iljič v sivkasti bblekl na podu iz desk belooatrov* ^«ga kolodvora.
Nekaj nerazumljivega je bilo vse
na ramenih prenesli krsto skozi vrste zastav in stotisoče ljudi v Stebrno dvorano Sindikalnega doma. Stiri dni. od 23. do 27. januarja, so kljub silovitemu mrazu šli stoti-soči delavcev in kmetov, rdečear-mejcev in uradnikov, delegacije iz Moskve in mnogih drugih mest ter delegacije delavcev kapitalističnih dežel skozi Stebrno dvorano in se poslavljali od voditelja.
27. januarja ob 8. uri zjutraj so krsto z Leninovim truplom prenesli iz Sindikalnega doma na Rdeči trg, kjer se je ljudstvo poslovilo od voditelja. Ob 4, uri popoldne so ob zvokih žalne godbe, piskanju tiso-čev tovarniških siren in ob grmenju topov prenesli Leninovo krsto v mavzolej.
Sem, na Rdeči trg. se sedaj stekajo v mavzolej milijoni ljudi iz vseh krajev sveta, da bi si vtisnili v spomin in srce veliki lik genija človeštva ♦ Lenina.
Na dan Leninovega pogreba je mednarodni proletariat proglasil petminutno ustavitev vsega dela. Ustavili so se avtomobili in vlaki, prestalo je delo v tovarnah in podjetjih. Delovno ljudstvo vsega sveta je z globoko žalostjo spremilo do groba svojega očeta in učitelja, največjega prijatelja in zaščitnika - Lenina.
NALOGA
naših dni
Socializem sedaj ni več vprašanje daljne bodočnosti ali kakršne koli abstraktne slike... socializem smo uvedli v naše vsakdanje življenje in tu se moramo znajti. To je naloga naših dni, to je naloga naše dobe.
(V. 1. Lenin, govor na plenumu moskovskega sovjeta 20. novembra 1922.)
—HJlMHM—
IN NACIONALNO VPRAŠANJE
V. I. Lenin in J. V. Stalin v Gorkab 1. 192Z
«Posamezne zahteve demokracije, vključno s samoodločbo, niso absolut, marveč del (particela) celote svetovnega demokratičnega (sedaj socialističnega) gibanja. Možno je, da je v posameznih k on. kretnih slučajih dei (particela) v protislovju s celoto in zaradi tega ga (jo) je treba odbiti».
Tega Leninovega citata se spominjamo ob 25. obletnici njegove smrti, ker je ravno za nas najbolj aktualen v tem kotičku sveta kjer razgrajata dva nacionalizma in kjer skuša imperializem razdvojiti delavski razred in demokratično gibanje ravno na podlagi razpihovanja narodnostne mržnje in šovinističnih čustev.
«Da je nacionalno vprašanje podrejeno «delavskemu vprašanju», je ?a Marksa nedvomno. Toda njegova teorija je oddaljena kot nebo od zemlje od misli, da bj zamolčala «nacionalna gibanja». Ta Leninov odstavek je kar se tiče nacionalnega vprašanja, dopolnitev prvega ter nam prikazuje način re-
ŽIVLJENJE TVORCA PRVE SOCIALISTIČNE DRŽAVE NA SVETU
Z orožjem Leninovega nanka
. v borbi za osizobojenje človeštva
Leninu gre danes zahvala vseh demokratov sveta za obstoj Sovjetske zveze, ’ mogočnega in nepremagljivega branika miru, svobode in demokracije v svetu
Vladimir Iljič Uljanov - Lenin se je rodil 22- aprila 1870 v Sim-birsku, ki so ga po njegovi smrti preimenovali v Uljanovsk. Oče mu Je bil učitelj, mati pa liči zdravnika. Imel je dva brata in tri sestre, ki so bili vsi povezani v ilegalnem revolucionarnem gibanju proti carističnt samovladi. Starejši brat Aleksander je bil kot član tajne organizacije «Prt-
v, i. Lenin »e raztovarja z delavci in kmeti
' “Mei sem, da je tudi Iljič močno zburjen. Vendar je to trajalo sa o trenutek; na mah je, kakor pra-nnu ‘?rišei k sebi» - objel nas je, -ljubil tega, drugega, tretjega, len »d naših tovarišev je začel Pozdravni govor v imenu sestrore-clh delavcev.»
—Q—»
Marca 1823 se je Leninovo zdravje znova poslabšalo. 8. marca se' je f°.®?en ponovila, to pot v zelo 2ki obliki. Lepin je bil priklenjen ha posteljo.
Ni se mogel udeležiti dela na XII,
j atei ji ljudstva» zaradi nameravanega atentata na carja A-leksandra III. leta 1887 ustreljen star komaj 21 let.
Bratova smrt je silovito vplivala na mladega Vladimirja ter mnogo vplivala na njegov revolucionarni značaj. Toda ni Sel po bratovih sledovih, ker se je zavedal da terorističen način burbe ne vede k cilju - osvoboditvi delovnega ljudstva izpod
fctrUJskem‘kongresu, ki sv je sestal absolutizma. Ko sc je leta 1887 aP' U,-j 1923, if:ta, To je bil prvi kom obi^ odkat" 50 boijševiki prevzeli ’ da Se Sa Lenin ni mogel “«fileziti.
li. oktobra 11)23 se je Lenin prj-B®!lal za nekaj ur v Moskvo. Sel je “a svnje stanovanje, pogledal v sej.
dvorano, stopil v svoj delovni Kattinet v Kremlju, se peljal po Slavnih ulicah prestolnice, šel na jtitiečko gospodarsko razstavo in se Ponovni, vrnil v Gorke, fo je bij poslednji Leninov obisk
v Moskvi.
- januarja 1824 je ob 8. uri ?ve-nepričakovano nastopila kriza 50 .“dl se je onesvestil. Ob 6. uri Go l?.inut zvečer je Lenin umri v h za možgansko kapjo.
Vsel11rl j® on- «ki je bil utelešenje «ona r,UKlte rev°luc'ije, on, ki jo je Uresn -o .sv,,ji glavi, jo pripravil, v vi*1 *n rešil, Lenin, največji in ree S8kem Pogledu najčistejši tvo-lj.. . v zgodovini; človek, ki je za (Jrug fiorii več, nego kdor koli
ljaSTtK^enlna’ vo<Ktelja in učlte-in hl*a težak udarec za partijo Žice uVsk* razred, za ljudske mno-lJud»t„nv^el:ske zveze in delovno 2j 2 0 y«ega sveta, ke“ januarja so prispeli v Gor-Var,5;“l Centralnega komiteja s to-v?adi m Stalinom „a čelu. člani Ko n L, L delegacije II. Vsezveznega deiav,i,S? s°vjetov in moskovskih kmet> i- Držanizacil- Prihajali so
2» ’? iz sosednih vasi, Keninìa,?uaria ot> 10- uri so krsto z Plenih i.mJruplom Prenesli na ra rnovo il2 ?ork na Postajo Gerasl-
PfVel v6nM,T'"1nP ‘lR ŽČ"ni
n«ihp»p r. •
in metodami. V kratkem času je postal voditelj petrograjskih socialnih demokratov ter je vodil borbo proti raznim političnim strujam zlasti proti narednikom, ki so trdili, da se v Rusiji kapitalizem ne bo mogel razviti in da zato tudi proletariat nima nobene bodočnosti, v mnogih referatih in zlasti v knjigi «Kdo so prijatelji ljudstva» Je zavračal njihove zablode ter dokazal, da more le marksistično revolucionarno gibanje pod vodstvom proletariata odrešiti delovno ljudstvo veleposestniškega in kapitalističnega izkoriščanja. V tem času je Lenin združil vse marksistične delavske krožke prestolice v «Zvezo borbe za osvoboditev delavskega razreda». ki je pod njegovim vodstvom organizirala stavke in razširjala med delavstvo marksistične ideje- Zaradi svojega delovanja je bil ponovno aretiran in Po 14-mesečnem zaporu obsojen na tri leta izgnanstva v Sibiriji, Toda tudi iz zapora je še nadalje vodil revolucionarni pokret ruskih delavcev, ki so tedaj organizirali dotlej največjo stavko, kjer je sodelovalo 30.000 petrograjskih tkalcev. Tri leta izgnanstva v atenskem v
odpotuje v inozemstvo, kjer ostane nad pet let- Decembra izide v Muenchenu glasilo ruskih revolucionarnih marksistov «Iskra», katerega duša je Lenin «Iskra» pripravlja pot revoluciji, ki v resnici izbruhne 1905. Revolucija, ki jo vodi Lenin o sebno, sicer ne uspe, toda utrdi delavski razred in ga obogati z mnogimi izkušnjami, katere uporabi 12 let kasneje v zmagoslavni Oktobrski revoluciji.
V borbi proti menjževlkom utrjuje rusko socialno demokratsko delavsko partijo ter podžiga revolucionarno razpoloženje delavskih množic. Vse njegovo delo doma in v tujini je usmerjeno le v en cil.1 - str moglaviti stari korumpiranl ca rižem in ga nadomestiti z novo pravično oblastjo delavcev in kmetov. Ko je leta 1917 končno strmoglavljen carizem, se Lenin vrne v domovino. V pičlih 6 mesecih organizira s pomočjo Stalina in drugih boljševiških voditeljev največji prevrat v zgodovini človeštva - Veliko oktobrsko revolucijo.
Z zmago revolucije m z uvedbo oblasti sovjetov se je uresni čil davni Leninov načrt - usta
socialistična država. Sovjetska oblast, k,l je predstavljala ogromno večino delovnega ljudstva, se je vedno bolj utrjevala. Z ustanovitvijo Rdeče armade pa je Lenin usposobil mlado Sovjetsko zvezo za obrambo pred napadi tujih Imperialistov ter domačih izdajalcev - belogardistov. Doslej tlačeni narodi Rusije, ki so postali enakopravni, so postali najboljši zavezniki nove oblasti. Prav-tako tudi kmetje, ki jim je sovjetska oblast podarila zemljo in jim odpisala vse dolgove.
Lenin ni bil genialen le kot politik in državnik, temveč tudi kot pobudnik gospodarske obnove in kulturnega dviga sovjetske domovine. Drzen m nad vse mojstrski je bil načrt za elektrifikacijo dežele, k'j je bil izdelan pod Leninovim vodstvom. Prav tako je bil on po-kretnik nove ekonomske politi-
'i -fa f
*•••' S ., s
ke, ki je zacelila gospodarske rane Sovjetske zveze po težkih letih svetovne in državljanske vojne.
Vedno krepkejša je postai ala
Sovjetska zveza, ki jo je Lenin s pomočjo slavne boljše viške partije ustvaril in vodil. Toda njegove sile, ki jih je vlagal vsa dolga leta za zmago revolucije, so začele pojemati. Sredi socialistične graditve Je 21. januarja 1924 omahnil veliki borec za pravico delovnega ljudstva vsega sveta.
Njegovo truplo so prenesli v mavzolej na Rdečem trgu v Moskvi. Milijoni in milijoni ljudi vsega sveta obiskujejo njegov grob, da bi videli velikega učitelja vsaj v njegovem več nem snu. Delovne množice vseh narodov pa Caste njegov spomin z nadaljevanjem borbe, ki jo je začel veliki vojskovodja Vladimir Iljič Lenin.
Večni spomin in zahvala velikemu geniju Leninu!
% 4
jenlsejakt guberniji uporabi za novitev socialistične države.
po končani gimnaziji vpisal na pravno fakulteto univerze v Kazanu, se je takoj pridružil revolucionarnemu dijaškemu krožku. Ker je sodeloval pri organizaciji in izvedbi nemirov na univerzi, je bil že če« nekaj mesecev aretiran in izključen iz univerze ter interniran za eno leto v vasici Kokuškino. Bil je stavljen pod stalno tajno nadzorstvo policije in ni smel več zahajati na univerzo V tem času se je posvetil predvsem študiju Markspvega «Kapitala» m drugih del. Ves čas pa je bil povezan tudi v tajnih revolucionarnih krožkih. Leta 1891 je smel končno kot privatni učenec polagati na petcograjski univerzi izpite, ki jih je dovršil z odličnim uspehom. Naslednje leto je postal odvetniški pripravnik v Samari, kjer je zagovarjal večinoma revne ruske in tatarske kmete- Bolj kot za odvetništvo se je kot marksist zanimal za rusko zgodovino in gospodarska vprašanja.
Leta 1893 se je preselil v Petrograd, največje Industrijsko središče in prestolico Rustie. Tu se je popolnoma posvetil organizaciji delavskega revolucionarnega gibanja, zlasti združitve vseli ločenih marksističnih krožkov In enotno organizacijo v -,'ir-tn'm ntiiem. programom
studii gospodarskih in socialnih vprašanj ter za pisanje političnih in gospodarskih razprav Pri njegovem delu mu pomaga njegova soborka Nadežda K-Krupakaja, s katero se v Sibiriji poroči m ga do smrti veže nerazdružljivo tovarištvo.
Po izgnanstvu se je takoj lotil dei» za zgraditev marksistične partije ter za ustanovitev partijskega glasila. Poleti 1900
Njega Izvolijo za predsednika sovjeta ljudskih komisarjev (t. j- sovjetske vlade), kjer zablesti v vsej slavi nenadkriljtvega genija. Kljub nemškemu prodoru v Ukrajino, kontrare volitelo narnim poskusom belogardistov ob pomoči zunanje intervencije in kljub obupnemu gospodarskemu položaju se je pod spretnim Leninovim vodstvom iz dneva v dan bolj jačala mlada
f -? %
- :A "*
fi
■4
«'••f s<:
V. I. Lenin vodi nelegalni dtiavtki krožek v Petrogradu
šitve vsakega problema v tej zvezi-
Vsekakor je za nas poglavitne važnosti, da se danes spominjamo Lenina in njegovih naukov o nacionalnem vprašanju, ker nam ga hočejo prikazati marksizmu, delav. skemu razredu in socialističnemu gibanju tuji elementi kot prvovrst-nega, ne da bi ga povezali v celoto borbe proti imperializmu, ki je danes tisto vprašanje, z rešitvijo katerega se da rešiti vse druge posamezne probleme, vključno tudi nacionalno vprašanje.
Borba Lenina proti nacionalistom
Pozabiti danes, 25 let po Leninovi smrti, v dobi zmagoslavnega socializma, v dobi velikega preo-kreta v odnosu med socialističnimi in kapitalističnimi silami, ta dva osnovna načela nacionalnega vprašanja, pomeni biti podvrženi reakcionarnemu vplivu domače burioazije, domače in tuje reakcije ter imperializma.
V	svojem življenju se je Lenin večkrat znašel v položaju, da je moral ravno na tem polju ostro odgovarjati in uničujoče polemizirati z oportunisti, z ekstremisti in razrednimi sovražniki. Tudi takrat pred prvo svetovno vojno so bili socialdemokrati, ki so sploh zanikali obstoj nacionalnega vprašanja In drugi, ki so — kakor nekateri sedanji odpadniki iz Enotne socialistične fronte in iz demokratičnega pokreta — del (particela) postavljali v nasprotje s celoto.
V	zgodovini delavskega razreda je torej mnogo takih primerov, ki nam lahko služijo kot osvetlitev se. danjih manj ali več sličnih pojavov. Jn zato nas Lenin uči, da se mora del (tukaj narodno vprašanje) podrediti celoti (vprašanju borbe protj imperializmu, za socializem). Ali bolje, da se mora del (Trst) podrediti interesom celote (Enotne socialistične fronte, mednarodnega demokratičnega pokreta).
Zato je danes naša osnovna doli. nost, da se borimo proti vsem po-javonr slovenskega in italijanskega Šovinizma, ki sta trčila eden proti drugemu in ki sta v izključno škodo demokratičnemu gibanju, delavskemu razredu in njegovim za. veznikom ter v izključno korist vladajočemu razredu, ki ga danes predstavlja tu pri nas ameriški kapital.
Nacionalno vprašanje je del «delavskega vprašanja»
V	tej zvezi moramo tudi podčrtati, da nas Lenin uči, da je borba proti nacionalizmu obenem tudi borba za rešitev nacionalnega v-prašanja. To nj paradoks, č> pomislimo, da je borba prot; nacionalizmu del vsesplošne borbe proti imperializmu, za izboljšanje življenjskih pogojev delavskega razreda in delovnega ljudstva in za osvobojen j e človeštva izpod kapitalističnega zasuinjevalneea jarma. Iz tega izhaja, da če se borimo proti vsaki obliki nacionalizma, se istočasno borimo tudi za rešitev «delavskega vprašanja», kakor pra. vi Lenin, in da, ko rešimo «delavsko vprašanje» je avtomatično rešeno narodnostno vprašanje.
Tako danes vidimo, da je v Trstu nemogoče osamiti narodnostno vprašanje od skupnega «delavskega vprašanja» ter da je vsaka zmaga delavskega razreda na gospodarskem polju obenem zmaga del tistih načel, za rešitev katerih s? borijo ljudske množice Trsta. Prisiliti k umiku tukajšnje kapitaliste in njihove imperialistične gospodarje na gospodarskem polju, pomeni onemogočiti jim. tud; nadaljnji pritisk na nacionalnem polju. Dobro uspela stavka, pomeni tudi okrepitev delavskega razreda, pomeni ošibitev imperialistov, pomeni, da se lahko jutri stavi na dnevni red tudi vprašanje izboljšanja nacionalnih razmer, pomeni
uveljavljenje dvojezičnosti, večjih kulturnih pravic itd.,
Mera za rešitev nacionalnih v-prašanj je torej večja ali manjša udarna moč delavskega razreda in tega ne smemo pozabiti. S tem pa nj rečeno, da moramo popolnoma opustiti gibanje za izboljšanje nacionalnih razmer, kar pravi sam Lenin, ko se sklicuje na Marksa.
In ravno proti tem Leninovim naukom gredo tukajšnji slovenski nacionalisti Babičeve skupine, ki predstavljajo tržaško podružnico Titove trockistične skupine. Svoj nacionalizem ne morejo prikrivati niti a citati Lenina niti s citati Stalina, katerega je sam Lenin oz. načil kot eksperta v nacionalnem vprašanju. Ne morejo prikrivati svojega nacionalizma ravno zaradi tega, ker so trčili proti Leninovim citatom, ki akno jih v začetku navedli. Za njih je particela vse in celote ne vidijo ati pa je nočejo videti. Njim je vseeno, kakšni so interesi celote in če Je (particela) v nasprotju s temi interesi. Za njih je važno samo, da zadoste zahtevani svojega soctal-nacionalizma. Jasno nam je to semo-zadoščenjt, če imamo pred očmi nek njihov članek, ki pravi, da bi bila priključitev Trsta k Jugoslaviji «revolucionarno dejanje, tudi če v Jugoslaviji ne bj bil na oblasti delavski razred».
Nacionalisti so pozabili no borbo proti imperializmu
Nasprotujejo tudi drugemu citai tu, ker so se na mrtvo vrgli v borbo za rešitev nacionalnega vpraša, n ja, ne da bi upoštevali, da je to vprašanje podrejeno «delavskemu vprašanju». Za njih je glavne dvojezičnost, šola, gledališče, medtem ko so pozabilj zastaviti si vprašanje, kdo predstavlja tisto silo, ki lahko reši taka vprašanja.
Tudi če ne bi zlonamerno stopili po tej poti, bi morali smatrati tako postavljanje tega vprašanja kot zločinsko, ker odvrača del tukajšnjih množic od najvažnejših in perečih problemov našega mesta. Prešli so tako na pozicije italijanskih šovinistov, italijanskih liberalcev itd,
Aktualnost Leninovega nauka o nacionalnem vprašanju pa je tudi v tem, da on predpostavlja, da se mora položaj vsakega kraja sge-dovinsko-dialektično preučiti, ker se ne da rešiti položaja nekega kraja a formulo, ki je pripravljena za drugi kraj. In ravno ta zgodo-vinsko-diaiektiftna sposobnost preučitve položaja primanjkuje tukajšnjim social-nacionalistom Babiča, ki a neverjetno lahkoto prelistavajo dela Lenina in Stalina, da bi s par citati, ki udarjajo ljudem v oči, podprli svoje nacionalistične tejnje
Da bomo bolje razumeli nacionalistično bistvo Babičevih social-nacionalistov, moramo dodati, da nas Lenin uči, da je vsaka oblika nacionalizma dokaz neke določene oblike razredne borbe. In res vidimo, da je Babičeva nacionalista, pa skupina izraz nekih določenih slojev:	malomeščanov, bogatejših
kmetov, intelektualcev, itd- Istočasno pa je njen nacionalizem tudi izraz tiste buržoazije. ki je v Jugoslaviji zgubila vojaško bitko jn ki si danes prizadeva, da bi zmagala v politični bitki, v bitki za oblast.
Vse to nas torej uči Leninov nauk. In vse to je danes za nas aktualno v dobi poostritve razrednih nasprotstev med umirajočim kapitalizmom in zmagoslavnim pohodom delavskega razreda. In tem Leninovim naukom se ml zahvaljujemo. Mi pa proslavljamo spomin tega za človeštvo največjega genija z uveljavljanjem njegove teorije v današnjih pogojih borbe proti imperializmu in finančnemu kapitalu. Njemu in niegovemu zvestemu nasledniku Stalinu gre naša zahvala za vedno večje zmage socializma v svetu.
KAREL S IŠKO VIC



V SMOLNSM









55S


Iz daljne sibirske vasi je potoval v Petrograd star kmetic. Med voinjo je vsem pripovedoval, da se pelje k Leninu. Mora se pogovoriti z Leninom o svojem kmefkem tivljenju.
Dolgo je bil starec na poti Nazadnje sc je pripeljal v Petrograd.
Gleda - na ulicah stoje de-lavai s puškami- Polk vojakov je 2 godbo prikorakal mimo njega; pred polkom so nesli velikansko rdeto zastavo.
Starec je pristopil k nekemu rdeCegardistu in vprašal:
«Kako je treba to razumeti?»
Ta je odvrnil:
«Tako• da imamo od včeraj sovjetsko oblast.»
Krenil je starec po ulici in jel spraševati, kje najde Lenina.
Odgovorili so mu:
«V Smolnem.»
Dolgo je hodil po vsem mestu in prijel do velikanske hiše-
Okoli hUe so goreli ognji.
strojnice so stale okrog nje. Mornarji in vojaki so hodili ob strojnicah sem ter tja.
To je bil Smolni.
Neki mornar, Se listo mlad delko, je bil starcu v$el. Venomer je potrkaval s petami ob tlak, tapljal z roko ob roko - in se grel: mrzlo je bilo, z morja je pihal oster veter.
Starec mu je dejal:
«Lenina bi rad videl».
Mornar ga je premeril od nog do glave in vprašal:
«Pa zakaj moraš k Leninu?»
«Prišel sem, da mu povem, kakšno je moje Življenje•»
«Hodi, stari, k poveljniku po propustnico», je rekel mornar in mu pokazal kam naj gre.
Na stopnicah so v vrsti stali ljudje. ki so hoteli k poveljniku Široke stopnice so bile spolzke In blatne - olltno je Ho po njih ta dan mnogo ljudi.
Poveljnik je pisal propustnice počasi: roka mu je bila navaje-
na puške, zato je drZal pero previdno in negotovo, z vsemi petimi prsti.
Starec je dobil od njega prepustnico in sel iskat Lenina.
V prvem nadstropju Smoine-ga so delavci In mornarji dobivali orožje. Posamič so pristopali k visokemu, veselemu vojaku, sprejemali puške in naboje, se podpisovali in odhajali na dvorišče. Tam so se urejali v oddelke in odhajali. Nekje v daljavi so grmeli topovi: pod Petrogradom so se bojevali-
Starec je vprašal visokeaa vojaka, kje je Lenin.
Vojak se ie nasmehnil in odgovoril:
«V sedeminšestdeseti sobi.»
Ob vratih sedeminšestdesete sobe sta stala na strazi dva rde* Cegardista: star brkat delavec v črnem površniku in mlad fant v kratkem ovCjem koZuhu.
Starec jima je dejal:
«Lenina bi rad videl-»
Brkati delavec je pogledal starca in rekel:
«Pojdi naravnost po hodniku-Lenin bo govoril v dvorani.»
Sele tedaj je starec opazil, da gredo ljudje na hodniku vsi v isto stran- Tudi on je krenil tja in zagledal na koncu hodnika bela, široko odprta vrata. Skozi ta so se gnetli ljudje.
Starec se je jel prerivati naprej. In komaj se je bil preril v dvorano, je nastal strašanski hrup. Starec ni precej razumel, za kaj gre- Pogledal je bolje: vse okrog njega krid- ploska in maha s kuCmaml. In ljudje v tej slovesni dvorani so večinoma preprosti - oblečeni v vojaške plašče, kratke koiuhe in jadro-vlnaste mornarske jopiče.
In venomer kriče:
«Lenini Leni-i-in! Lenin!» Starec se je vzpel na prste In zagledal na onem koncu dvorane Lenina.
Vladimir Iljič je stal na majhnem vzvišenem prostoru. Čakal je, da bi vzklikanje utihnilo. Nato je dvignil roko - v znamenje, da terja molle.
Toda dvorana je hrumela in ni hotela utihniti-«Lenini... Živel Lenin!» Vladimir lljiC se je namrsctl. Nato ga je premagalo - nasmehnil se je. Vzklikanje je postalo se glasnejše.
Lenin je razprostrl roka■ Počakal je nekoliko. In spet je dvignil desnico. Nato je odtno sklenil, da se ne bo veC menil za hrup. se nagnil naprej in začel govoriti. Tedaj je v dvorani mahoma nastala tišina,
«Tovariši!» je Lenin rekel, «Delavska in kmečka revolucija, ki so boijševiki ves čas govorili o njeni neogib?ii potrebnosti, se je izvršila..-»
Lenin je govoril o novem življenju, o sovjetski oblasti, o
tem, da je treba vojno končati, in da bo zemlja odvzeta graiča kom in predana v kmetke roke
Starec je poslušal- Vsaka beseda Vladimirja Iljiča mu je bila razumljiva.
Ljudstva v dvorani je bilo če dalje več. Kar vroče je bilo od dihanja tisočev ljudi- Pot jim je curljal po obrazih, ali nihče se tega ni zavedal-.
Lenin je končal svoj govor. Starec se je spomnil domače vasi: tam je treba ljudem povedati, kaj je Lenin govoril. In je krenil po hodniku - da polsee široke stopnice, ki so vodile na ulico.
Nekdo ga je ustavil- Bil je mladi mornar, ki je prej stal *u-naj pred Smolnim
«Nu, kako, oCka, si govoril z Leninom o svojem Življenju?» ga je smeji se vprašal.
«Ne,» je starec odvrnil. «T9-da Lenin je govoril * menoj d mojem tivljenju•»
1NBW YORK TIMES» JE POSTAL TITOV POKROVITELJ
Babičeva nacionalistična skupina si v poslednjem času prizadeva, da bi dokazala «razbijaštvo» tistih sil, ki so ostale zveste mednarodnemu pokretu, svojim borbenim tradicijam, Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Ta skupina skuša prepričati svoje zavedene pristaše, da jugoslovanski voditelji uživajo vso podporo Sovjetske zveze, držav ljudske demokracije in demokratičnega pokreta v svetu in da je proti jugoslovanskim voditeljem samo «Vidalijeva skupina» v Trstu.	I
Da si bodo naši ljudje na jasnem ln da si bodo predvsem na jasnem tisti, ki v dobri veri sladijo Babiču, objavljamo odlomke nekaterih govorov in člankov iz časopis« v ZSSR in držav ljudske demokracije. Na drugi strani pa objavljamo odlomke člankov reakcionarnega tiska.
o O o
«Junija J948 je dobro znana resolucija Informacijskega urada komunističnih in delavskih partij «O stanju v Komunistični partiji Jugoslavije» obsodila izdajalsko politiko Titove frakcije, ki se je podala po poti buržoaznega nacionalizma in je povzročila velikansko ikodo svojemu ljudstvu. Demokratični pokret je popolnoma prepričan, da bo Komunistična partija Jugoslavije, ponovno našla pot. ki bo zagotovila tej deželi povratek v enotno družino tistih narodov, ki se bore proti imperializmu, za socializem in za demokracijo.» (Uvodnik sovjetske tedenske revije «Nova j a vremja» štev. 52, 22. decembra 1948)
o O o
«Izdajstvo Tita in njegove klike rn moglo popolnoma potolažiti ameriškega podkralja Wall Slreeta v Evropi (Paula Hoffmana, op ur.), ki je okusil v Evropi toliko grenkih grižljajev. To izdajstvo ni odprlo razpoke v bratski zvezi komunističnih partij. To izdajstvo ga je, nasprotno, okrepilo.» (Na «zapadu» in na «vzhodu» - Zaslavskega, v 1. številki «Nova j a vremja» 1. januarja t. 1.).
o O o
«Samo jugoslovanski nacionalistični renegati, ki uporabljajo državni apgrat, da privedejo svojo deželo in svoje junaške narode v imperialistično suženjstvo, so se odtrgali od enotne protiimperialistič-ne fronte. Ko postaja vedno bolj podrejena imperializmu, Titova nacionalistična skupina v Jugoslaviji drsi o tabor tistih, ki se bore proti mednarodnemu delavskemu in ljudskemu pokretu, kateri brani mir in svobodo». (Bierut, predsednik Poljske delavske partije na skupnem kongresu RDP in Poljske socialistične stranke).
o O o
«Pogodbe, ki smo jih sklenili na temelju popolne enakopravnosti, vežejo ZSSR in države ljudske demokracije ter vežejo medseboj države ljudske demokracije. Gotovo je, da moramo obžalovati edino razpoko, ki obstoja v tej fronti in to v Jugoslaviji, kjer vodi skupina, ki se je pol astila vodstva komunistične partije te dežele, v slepo ulico junaške jugoslovanske narode. Ta klika vedno bolj izolira Jugoslavijo od demokratičnega tabora. Toda mi smo prepričani, da bodo jugoslovanske ljudske množice zaradi katastrofalnih rezultatov te politike razumele nujnost, da se menja Titov režim, kar bo imelo kot posledica zmago intemacionalistlčnih načel v Jugoslaviji». (Cyrankiewič na skupnem kongresu Poljske delavske partije in Poljske socialistične stranke).
o O o
raznimi razredi nam daje najboljšo sliko revolucionarnih družbenih sprememb, ki so se dogodile v Jugoslaviji.
Spremembe v razdelitvi dohod kov med raznimi skupinami v Jugoslaviji opravičujejo tfditev Jugoslavije v spofu z Informacijskim uradom, da se vse kapitalistične oblike v Jugoslaviji naglo iztrebljalo.» (New York Times 26. XI 1948 - Kapitalistični listi so prevzeli obrambo jugoslovanske nacionalistične skupine).
o O o
«Odbor ga premog Evropske gospodarske komisije (t.j. Marshallovega načrta, op. ur.) je začasno
odločil Jugoslaviji 20.000 ton premoga iz Porurja, 15.000 ton iz Belgije, 15.000 ton iz Italije. To je pr vikrat, da je Jugoslavija vprašala koks na Zapadu in prvikrat je tila vključena v razpored dodelitve te komisije.
Jugoslavija je izrazila svoj namen, da v bodočnosti sodeluje v odboru za piemog in v odboru za jeklo pri Gospodarski komisiji za Evropo. Do sedaj so Jugoslovani bojkotirali oba odbora, ker so svoje potrebe po premogu in jeklu krili v okviru svojih trgovskih pogodb z vzhodno Evropo.»
(New York Times, 27. Xl. 1948 -Se en korak naprej...).
OčpameHHe ctphtob BenrpaflCKoro psepcHieia k AeMOKpaTHiecKOH Monoften Mapa
7 lumpa. (TACC). PejaKima «PaSoTHHiecRo le.io» nojiyHHJis ofipamenne cryaeHTOB BearpaacKoro yiiHBepmera k je-MOKpaTHHecKoS MOJioieatH seero Miipa c npoc.i.-6oil onyójiHROBaTb ero b raaere. B oópamenmi roBopuTca:
«Hponuio 6 MCCflues co ina onySjiH&oBaHtia HCTopasecKofi ppanjuomu, paiofaaHHBUiefi ripesareJibcuyio Aearejibucero HK wroc.iaB-CROfi KOMMyHHCTHHeCKOfi napTBH. CTyjlRHTbl BearpajCRoro ymreepcnTeTa, eepHbie cbohm TpaaimnaJi, coamapH3BpoBajfHCb c peaoaio-QHe#.
Biiaa, aro CTyieffra scena aura h scena 6yjyr htth no nyrn Mapitc$nMa-;ieHmM3Ma, npeiareabCRoe pyjtoBojcTBO HaópocaJiocb sa CTyjeHTOB, ocraBinHxcfl bcphmmh kommvhei-My h MeauyBapoiHofl npoaeTapcKofi cojiaiap-hocth. CaMbie nporpeccHBHue CTyiearoi n lynmae KOMMyrnicTH HaPHBaioTca, HsrouaioT-
ca H3 napiim n yrnmepcnTera, apecTOBMBawT-ca. ApecTOBaHHbie TOBapnmn naxoiaxca b TiopbMax b roaceaux ycaosnax, c hhmh naoxo oópamawTca, ohh musepraiOTCfl nemarni jim n myKasi moia. Ho nacToamero BpeMcnn ape-CTOBaiio 6oaee 250 r/ryieuTOB. 06 nx cyas6e HHKTO HHHCrO He 3H36T.
OópamaeMca k Ban, T0Bapnran: lIoMorHTe Baine fi 6opb6e 3a Boaspameime nameS nap-thh b dpaTCRvio. ccMbio apyrax ROMMyancTH-aecRnx naproìl.
UoiHHMaHTe cboS moc npoTHB narnaHM H3 yiiHBepcrreta nojjiHHHbix rommvhhctob, npoTHB apecTa amjpfi. Koropbie xotht oc.raro-ca BepubiMH yneiraro Jleimna h Craatma.
Jla sjpaBCTByeT nHipopMflUHOHHoe 6iopo!
Ha sapascroyeT Tosa pam Ciaann!»
OópamenHe noanneano romhtctom noiiona BearpaxcRony; yHHBepcHiery.
Objavljamo sliko lista «Pravda», ki prinaša na svoji četrti strani klic na pomoč beograjskih visokošolcev, ki so
ostali zvesti internacionallstičnlm tradicijam
NAŠE LJUDSTVO
ZA SVOJ LIST

Prof. Oscar Ferlan 250. Zbirka tov. Ojo Marcello z listo št.' 421 L. 1.960: Stanich Bruno 50, Fortuna Karel 50, Ojo Marcello 100, N.N. 400, Linda Remigio 50, Orel Albin 100, Orel Katarina 50, Slavko 50, Delzet E. 30, Pescatori Guido 30, Augustini Giusto 50, Vorich Bruno 100, Furlani Bruno 100, Marcuzzl Ruggero 100, Maček Ivan 100, Vivoda Giordano 50, Bencina Marija 50, Ramiro Orel 100, Sankovič Alma 50, Cuccagna 200. Ivančič Mila 100, Norio Nereo 50. Vlil. Okraj: zbirka na Greti z listo št. 375, 362, 361, 378, 374 L. 2.405, izročenih od delegacije iz Grete sektorju Barlcuvlje, na proslavi AVNOJ-a: lista 375: Pestelli 100, Sviseli 50, Fajt 50; lista 3C2: Casoni 20, Marija Micheli 20, Vittorino Micheli 20, Liliana Baiz 20, Luin 30; lista 361: Peciar Ivan 35, Majcen Anton 50, Trobec Marij 50, Saksida 100, Saksida Matild«, 20, Saksida Pino 100, Turk Stojan 50,
ako živi delovno li udstvo
LL '	__ -	J
raj ii,, Marshallovega načrta
1
V'.jtìk* i - m
.

L - mm o m
„V Trstu ima vsak svojo streho", izjavljata Palutan in druščina - Beda, pomanjkanje in bolezen vladajo med delavci in njihovimi družinami
a/ - i- ,
I I ?•- f;
1
ff I f v:u ii
B* * ri- 1-
it h- - n; I j:
mi	r
llfcif II
SE*
Na sliki notranjost podrtije, kjer žive delovni ljudje v ul, del Veltro 22
«Ljudska demokracija je za in-ternacionalizem. Nacionalizem je nezdružljiv z ljudsko demokracijo. V internacionalizmu, v mednarodnem sodelovanju pod vodstvom velikega Stalina, je garancija za na-t šo partijo za neodvisen obstoj, z* blagostanje in napredek naše dežele v socializmu. Mislimo, da je nacionalizem, pod kakršno koli krinko se skriva, sovražnik komunizma-To je bilo dokazano v učinkih protikomunistične prakse Titove nacionalistične skupine v Jugoslaviji. Zato je borba proti nacionalizmu osnovna dolžnost komunistov.» (Georgi) Dimitrov na V. kongresu Bolgarske delavske partije (komunistov).
o O o
«V ulici Campanelle 30 stanuje Brenz Marija z družino v kleti, ki bi morala služiti za drva in premog in ne za stanovanje. Pojdite tja in poglejte!» Tako so nam rekli na sedežu množičnih organizacij V. okraja.
Po mrzlih in deževnih dnevih je sonce prijazno sijalo s sinjega neba in zato je bilo tudi v naših dušah, v očeh in obrazih.
Tako smo hodili po ulicah in iskali naslove, ki so nam Jih dali.
Ko smo vprašali v hiši, so nas napotili na dvorišče, ki je zamazano in majhno, komaj Sest korakov dolgo in ravno toliko široko. Iz te male luknje med štirimi zidovi vodi še dvoje troje stopnic navzdol. Stopili smo in potrkali ter odprli vrata-
Ze ozko dvorišče med štirimi stenami nam je vzelo sapo in svetlobo lepega dneva. V sobi, ki je bila tudi kuhinja, je stala ob zidu. desno tik za vratml, postelja- Na njej je nekdo ležal-Postelja Je zavzemala polovico prostora. Okna ni bilo v sobi. Le vrata, skozi katera smo prišli, so imela kos stekla, ostalo pa ie bilo zalepljeno z lepenko. Druga vrata so vodila naprej v drug prostor, ki je imel odprtino, kot jo imajo vse kleti, visoko tik pod stropom.
Mrak in vlaga sta nam udarila v obraz, a oči, ki so bile navajene še na sinje nebo in svetlo sonce, niso razločile stvari. Vprašali smo človeka na postelji, kdo stanuje tam ln mu povedali, po kaj smo prišli.
«V tistem prostoru stanuje Lipo Rodolfo in njegova družina. Tukaj stanu lepi jaz sam Truden sem, ker sem se vrnil z dela. Spati hočem. Zato končajte Cómpre j.»
Se na drugo stran dvorišča smo pogledali k Brenzovim. A ni bilo nikogar domi. Skozi steklo na vratih smo videli le, da je pri njih prav tako kot na drugi strani
Tako smo se vrnili na cesto. Sonce in svetloba sta bila okrog nas, v naših dušah pa hlad. Kako bi naj še ostalo veselje v človeku, ko nam je bila še živa v spominu tista klet, v kateri
leži neznanec na svoji postelji. Vsakdanje delo in še tista vlažna klet sta mu izpila iz kosti življenje in voljo do življenja. Ce pa se to še do danes ni zgodilo, če bo naprej ostal tam, na tisti postelji, v tisti kleti, bo to putrì. Tako mu hoče življenje ubiti edino kar je imel: bodočnost.
Pri Gregorič Milanu v poslopju štev. 32 ni mnogo boljše- V treh Imajo eno spalnico, ki je vsa vlažna in plesniva. Pohištvo trohni in se lušči. V spalnico namreč dežuje, ko dežuje na prostem, ker je streha poškodovana, a lastnik hiše «nima denarja», da bi popravljal.
Na cesti za Reko št. 9 stanuje na podstrešju družina Orzan in njihova sorodnica z malim otrokom. Pet jih je v eni sami sobici. kjer tudi kuhajo- Sest korakov je od stene do stene, a pokonci ni mogoče iz enega konca do drugega, ker pada streha poševno navzdol, tako da ni soba na straneh niti pol metra viso ka. Skozi strešno lino prihaja
Zdravniški keličeli
Oslovski kašelj je bolezen, ki jo opažamo najpogosteje prav v teh letnih časih, v prvi vrsti pa pri otrocih.
Povzročitelj bolezni je sitno majhen bacil (1/1000 mm), ki ne more živeti na zraku. To je razlog, da se bolezen v glavnem neposredno prenaša s tem, da vdiha zdravi otrok drobce, ki jih je izkašljal bolnik. Nasprotno pa okužba preko predmetov, ki jih je imel v rokah bolnik, ni tako nevarna, kot neposredni prenos, prav zato, ker bacili vzdrie le kratko časa na prostem zraku.
Od dneva okužbe pa do prvih znakov preteče razdobje enega tedna. Prve znake običajno spregledamo in jih ne spoznamo. 1 prvem razdobju ima bolnik sluzav ka-tul v grlu. To traja približno 7-10 dni in v tem razdobju kašelj ni nikakor značilen in cesto ga ne bo spoznal niti zdravnik, če ni pri hi-
ši drug bolnik z oslovskim kašljem, ki nas takoj opozori o pravih vzrokih bolezni.. V začetku je kašelj suh in bolnik ne izkašlja sploh nič, pozneje pa izkašlja nekaj lepljive pro-zorne sluzi. To je za nalezijivost najnevarnejše Vazdobje, ker ponavadi še nihče ne ve kakšna bolezen je to, tako da v tem času bolnik okuži celo vrsto drugih otrok, ki se ne pazijo pred njim.
Drugo razdobje je najznačilnejše in ga pozna skoraj vsak med našim ljudstvom. Suh kašelj postaja vse češči in češči, traja vedno dalj časa, dokler ne jrrivtde bolnika do bljuvanja. V napadu kašlja sledi zaporedoma večje število kašljajev, ne da bi bolnik vdihnil sapo. Ko je tako, kašljajoč, izdihnil ves zrak, ga poskuša vdahniti, kar mu postane zelo težko, ker se mu krči grlo.
V zadnjem razdobju, ki traja 2-2 tedne, se kašelj počasi miri, dokler ne izgine popolnoma.
svetloba. Na postelji Ježi bolna žena- Ze tri leta je hroma in ne more premakniti leve strani telesa. Tako živi že tri leta v tem podstrešju, bolna ln obnemogla in nam Kaže prošnjo, ki j; ;e napravila, da jo sprejmejo v polnico.
V	ulici del Veltro 24 smo se ustavili pred malo hišo. Okna so majhna, da se odrasel človek ne prerine skoznje. V eni sobi stanujejo trije ljudje. A soba se ne more Imenovati ta prostor, saj meri le pet korakov. Tukaj stanuje družina Catunar. Celo kuhinjo Imajo. Dva koraka le široka, štiri pa dplga. Pod njimi stanuje družina Kmet: v eni sami sobi spl pet ljudi-
Najtežje so pa prilike v hiši štev. 26. v ulici del Veltro. V vsaki sobi je ena družina. Povsod je spalnica obenem tudi kuhinja. Apollonio Giordano je bil na delu. Soseda nam je odprla njegovo sobo. kjer ječi na postelji njegova bolna mati. Mrak in vlaga sta vladali v sobi ob belem dnevu.
V	sosedni sobi stanuje Son-ger Orlando. Zena nam je odprla. Malega otroka so pred tremi dnevi poslali iz bolnice. V sobi diši po vlagi in plesnobi. Sipe so razbite, zalepljene z lepenko. Tudi stene so ponekod zamašene z deskami in podobnim- A stena med njihovo sobo ln ono Apollonij eviti se pobira. Velika razpoka je na vrhu in odprtina seženj velika. Ko potreseš steno z roko se zaziblje. Nas je strah, da se bo podrla na bolno Apollonij evo mater za zidom. Orlando Songer je invalid, ima samo eno roko. Brezposeln je- Tako nima nihče zaslužka pri družini.
Iz stiske jim pomaga družina Ernesta Bisiacchi-ja. Tukaj dela eden od družine kot delavec v pristanišču. Ne vedno, ker ni dela, kadar je slabo vreme. Dve postelji sta v sobi. a sedem je članov družine. Trije spijo na tleh. štirje na dveh posteljah. V Isti sobi je tudi mala pečica na
kateri kuhajo, ker se v sosednji kuhinji vidi nebo skozi odprtine v strehi in dežuje v kuhinjo, kadar je zunaj slabo vreme. Zato so tla v kuhinji preperela in, trhla in je nevarno, da se Dodrejo-
A Bislachijevi podpiralo Son-gerjeve. pri vseh težavah, ki jih imajo sami, ker Songer j evi nimajo od česa živeti.
Benuliu Stanislava stanuje v eni sami sobi. Vdova je in ima tri otroke. Ni je doma. Skozi za prto okno vidimo bolnega otroka na postelji. Mamo čaka, da se bo vrnila z dela. Tako Je ves dan sàm doma, bolan, v svoji postelji-
Sest sob je in šest družin v tej hiši, a eno samo nehigienično stranišče.
Eden drugemu pomagajo po svojih močeh stanovalci. Tako nam je notranja moč Bisiachl-jevih, ki podpirajo svoje sosede pokazala, da je med našim delovnim ljudstvom silnih moči.
Gospodar Basalico Gastone noče potrošiti niti lire za po-
pravila, pa naj se tudi poderejo stene na bolnike in obroke. Saj v občinskem svetu sedijo njegovi demokristjanski ln «socialistični» pokrovitelji. Cerkvena m politična gospoda se je zaklela proti našemu ljudstvu. Oni bodo dali dovoljenje, da hišni gospodarji dvignejo najemnine-
V občinskem svetu pa kričjo Palutan ln njegovi sosvetnik! : «V Trstu ima vsak svojo streho. V Trstu ne obstoja stanovanjsko vprašanje.»
Oni vedo dobro za silno bedo in pomanjkanje, a vedo tudi, da so oni ln družba, ki jih poraja, krivci za to. Boje se, da bodo morali dajati odgovor Brenzovim, Gregoričevim, Apol-lonjevim, Bisiachijevim in tisočem in tisočem drugim. Zato se oprijemi j e jo vsake demagoške besede, zato obljubljajo na desno in levo, zato se smrtno boje, da bi odšli Iz našega mesta njihovi najboljši pokrovitelji, ki jim jamčijo Se nadalje stolček na račun tolikega gorja ln tolike «zapadno-kultume» bede.
|— 5 t J
W*-111!
Okretič 10, Jelen 10; lista 378: Pera) Alojz 500, Ožbolt 100, Scherli 35, Gerì mek I. 35, Burri A. 10, Gandolfb &i j mil 200, Germek Jožef 200, Bravi» j Ivan 50, Stella Ermenegi.Vo 30, M. i Stella 50, Kovačič Karlo 30, Majcen Anton 30, Petelin Marta 30, Viola Antonija 50, Purič 20, Buzdokln A. 20, Gulič Boris 30, Visintin Marija 50, N.N. 100; lista 374: Marassi Mario 100.
Zbirka I. terenskega odbora SIAU Skedenj z listo St. 475 L. 4.441: Renko Alojzija 500, Krevatin Marino 100, Culot Stanko 100, Lenaz Marij 100j Fan Marija 500, Marinze Alfred 100, Gheltlch Karlo 100, Bossi Josip 50, Bossi Josip 100, Pelos Salvatore 100, Bresancek Stanko 100, Novak Ivan 50, Metlika Marcel 77, Srebernik Peter 100, Illas Franc 50, Coceanl Bruno 100, Mervič Karlo 50, Rlosa Ana ton 50, Suman Ivan 50, Lukač Ani drej 50, De Gašper! Lucian 29, Pera hauc Ivan 50, Metullio Ivan 50, Sig-munt Rafael 50, Martingano Anton 50, Apollonio Karlo 50, Brecelll A-j driano 50, Stochelll Josip 50, Dol lak Franc 50, Decovich Guido 20, Stelld Candido 50, Kerslglnich Pavel 135, Sancin Massimo 30, Brajkovič Anton 50, Drassich Josip 50. Turko Matej 50, Kocjančič Pavla 1.000, N.N. 200.
IV. Okraj: zbirka z listo St 285i Viezzoli Franco L. 100; lista 8t. 286 (tov. Vardabasso Jurij) L. 1.650: Vari dabasso Jurij 500, Dambrosio 100, Guerra Pino 100, Perčič Ivan 100, Boi netti Secondo 100, Svara Chiara 60, Papo Avgust 100, Tendella Rudi 200, Vittor Amleto 150, Cargnalt 50, Già* cornetto Galliano 200; lista Si. 288 (tov. Ida Passio) L. 1.575: Passio Ida 225, Pitteri Virgili) 100, Cotič Ivan 100, Verri Marija 50, Podgornik Alojzija 30, Mantegazza Franc 100, Mocchi 300, Bonetti 200, Vardabasso 100, N.N. 20, Pertot Visick Sgoborc 100, Boris 50, Cociancich 20, Carlini 50, Pizziga Ana 30, Grilanc 50, Ban prane 50; lista St, 284 L. 900: Jolanda! Kos 50, Anita Mlgini 100, Pazlnl Ana ton 100, Rismondo Marta 50, Luke» Marija 50, Gallo Ivan 100, De Rosa Valerij 100, Marchesi Sergij 200, Abram Marija 100, Fon Marija 50; lista št. 266 (tov. Pratolongo Guido) ■ L. 470: Guido Pratolongo 100, Prato* longo Angela 100, Glavina Justina 20, Jež Giustina 50, Celentaro Bruno 50, Runtic Antonieta 50; lista št, 254 (tov, Kaluža Rudolf) L. 1.810: Kaluža RU* dolf 200, Kaluža Enrl-ka 40, Pangerd Josip 50, Flussi Pina 30, Colombia Anton 50, Pietrlni Ivan 40, Sagher Silvio 500, Urška Brlšček - «rožnari ca» 300, Sedmak Jože 100, Angeli Franc 200, Laura Weiss 100, Tendel« la Josip 200.
II. Okraj: lista št. 598: M.M. 500; lUl sta št. 597: Paranello 100, lista št. 579 j L. 715:	Geromet Oskar 50, Rolcl f
Alojz Ido. Fon n Avgust. 50, Lah Emil i 100, Argentini Alojz 100, Škerl Jo* sip 30, Verčon Franc 50, Danielut j Jakob 15, Neressl Marino 20, Surina | Karlo 20, Rupini Miro 20. Armelin Renato 15, Uršič Karlo 10, Relll Mar* j ti n 30, Belllch Guerrino 15, Reggente j Ivan 15, Zanin Angel 15, Caucicli ) Ivan 15, Scopich Marko 25, Zottl An- j ton 20; zbirka celice «Visintin A.» t listo $t 586 L. 2.120: Rebec Ivan 200, : Coccolo Anton 200, Bruno Fiamin 70, j Rumin Iv. 10, Mejak Lazar 50, Domini Peter 100, Glureslo 50, Genaro Iv. ' 50, Cerkvenik J. 100, Clama Alojz 50, Diborno Jos. 50, Ratisa Renato 50, Glorgini Ant. 50. Cesari Bruno 200. Gusti n Marij 100, Gelsi Peter 100, Bralcovlch Iv. 50, Mondo Quirino 100,

Naloge mladine v tem letu
V tej bajti živi l oseb, ki tvorijo dve družini. Ul. del Veltro 24
«Odnos do Sovjetske zveze je danes odločilna demarkacijska črta v mednarodni areni med taborom demokracije in taborom reakcije, med vojnohujskači in zaščitniki demokratičnega in trajnega miru.»
«Izdajstvo Titove skupine se je tudi odkrilo v stališču te skupine v vprašanju Zveze južnih Slovanov in v vprašanju Makedonije. In zares Titova skupina drsi po strmini nacionalizma in se danes drži stališča velikosrbskega šovinizma, M si je zahotel hegemonijo nad Balka-ni in priključitev Makedonije k Srbiji, k Jugoslaviji.» (Georgi) Dimitrov na V. kongresu Bolgarske delavske partije • komunistov),
Poglejmo pa, kaj pravijo reakcionarni listi, tisti, ki se toliko zaganjajo proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
o O o
«Hitro povojno iztrebljenje srednjega razreda in revolucionarne spremembe položaja posameznih socialnih skupin v Jugoslaviji so naj boljše prikazane v statiztikah, ki so bile do danes objavljene.
Nova, razdelitev, dohodkov med
Ta teden se bomo dotaknili vprašanja gnojenja in njegove nujnosti. Morda izgleda naivno vprašanje, zakaj je potrebno gnojenje, ampak si ga moramo zastaviti, da razumemo ves kompliciran proces gnojenja.
Vsak kmetovalec ve, da se zemlja izčrpa po doglednem številu žetev in da daje vedno manjše in slabše pridelke. To zaradi tega, ker se z žetvijo izčrpajo tista hranila, ki bi koristila prihodnji setvi. In ker taka hranila postajajo z vsako žetvijo vedno šibkejša, so tudi pridelki slabši. Toda mi dobra vemo, da se to izčrpanje lahko omeji in v znatni meri tudi zmanjša.
Ogljikova kislina, kisik in voda v zvezi z obdelavo zemlje in z delovanjem živih organizmov (mikrobov in rastlin) vplivajo na k omenita neraztopljiva telesca, tako da se s trošenjem in s kemijskim procesom razkrajajo neraztopljive spo-jine.Tako neprestano nastaja iz kamenja drobna zemlja, ki vsebuje za pridelke potrebna hranila. Veliko vlogo igrajo v tem procesu bakterije. Bakterije so zelo majhne glivice (gobice, rastline), ki 'Ah lahko vidimo samo s pomočjo močnega mikroskopa. V gramu zemlje jih imamo okoli 10 milijonov. Največ takih bakterij vsebujejo črne, glinaste, obdelane in pognojene zemlje. V zgornjem sloju zemlje, t. }. do globočine, ki jo doseže korenika, jih je največ, medtem ko jih je manj v globjih plasteh zemlje.
Bakterije povzročajo v zemlji ogromne in zelo važne spremembe.
Prav posebno «o koristne za rosili-
T)a &0JKÒ- 'uvumdi

■ tiste bakterije, ki pretvarjajo v razstopljivo snov nekatere neraztopljive rudne soli.
Zato so bakterije v veliko pomoč kmetovalcu, poljedelcu. Zaradi tega mora la poznati njihovo koristno delo ter mora napeti vse svoje sile, da bakterijam pomaga pri delovanju. Vedeti moramo, da se bakterije najčešče nahajajo v
tisti zemlji, ki je precej rahla in ki jim dopušča, da uživajo dovolj zraka in vlage. Poleg tega potrebujejo tudi neko določeno količino toplote in hrane. Samo na ta način je omogočeno njihovo delovanje in njihovo množenje.
Bakterije so torej glivice ln jih lahko uvrstimo v rastlinstvo, čeprav nimajo listov. Tudi glivice, kakor njihove večje sorodnice glive, lahko žive samo tam, kjer že najdejo pripravljeno hrano, rastlinsko ali pa živalsko trohljivost. Velika množina take hrane je v hlevskem gnoju. Ko gnojimo zemljo, jMvečamo v njej množino črn-kastih telesc (humus-e), ki so stroh-njene organska tvarine. Koristne
bakterije potrebujejo tudi zraka, ker v njem najdejo za dihanje potreben kisik. Tako napolnujejo s kisikom (oksidirajo) različne sestavine zemlje, prav posebej pa rudne soli, ki so pa stoodstotno koristne, ker’ vsebujejo velike količine kisika.
Med najvažnejšimi vrstami bakterij so nitrifikacljske. One potrebujejo za dihanje mnogo zraka. Zato se imenujejo tudi aerobne (lat. aer = zrak). Svoj kisik nudijo nekaterim dušičnim spojinam in zalo pomnožujejo v zemlji dušično hrano bilk. Te bakterije okisajo amonijak, ki se razvije z razpadanjem organiskih snovi gnitjem, v
> - r.. ^i — ™ „ Mnli-via t-nifrifnu i iti
zraka. Ko so dospele na površje jih koristne bakterije ponovno spremenijo v raztopljive dušične rudne soli.
Ne smemo pa trditi, da ni drugih koristnih bakterij razen nitri-tikacijskih. Je še nekaj drugih vrst koristnih bakterij in vse potrebujejo zrak. Večkratno rahljanje zemlje je zelo koristno tem bakterijam. Ravno tako je koristno tudi gnojenje zemlje. Hlevski gnoj in zmes odpadkov ter smeti (kompost), kjer so delci rastlinske in živinske trohnobe, sta najboljša. '
Bakterije in druga majhna bitja (mikroorganizmi) igrajo zelo važno vlogo tudi pri dozorevanju zemlje za setev. Dozorelost zemlje poznamo po njeni prožnosti in če hodimo po njej lahko čutimo njeno manjšo ali večjo prožnost. Stopinje na prožni zemlji se več ali manjsa-poravnajo. Njena fizična svoj-
soli dušične kisline (nitritov) in v nadaljnjem okisanju v soli dušične kisline (nitratov). Nitrati so najboljša in najbolj prebavljiva dušična hrana za vse rastline. Brez omenjenih bakterij je v zemlji nemogoča nttrifikacija.
V globljih plasteh pa se nahajajo denitrifikacijske bakterije. Te so anaerobne, t.j. da lahko žive tudi
Zaradi nemarnosti v spravljanju gnoja, utrpe kmetije velike Izgube. Navaditi se morajo na racionalno spravljanje hlavškega gnoja
tam, kjer ni zraka za dihanje. Ker pa vendar morajo tudi anaerobne bakterije dihati, jemljejo sebi potreben kisik dušičnim rudnim solem. Tako preobrazujejo nitrate v nitrite, ki postanejo z nadaljnjimi procesi amonijak, ki nima kisika. Nekatere bakterije razdelijo nato amonijak v vodik in dušik. Vse te
bakterije bi morali smatrati škodljive, ker uničujejo v zemlji dušično hrano. Na srečo pa se to njihovo škodljivo delo omejuje na globlje plasti zemlje, do katerih ne dosežejo rastlinske korenike. Zaradi tega denitrifikacija rti nevarna. S časom prihajajo te škodljive snovi na površje in to s «pomočjo vode in,
stva so zadovoljiva: barva je nekaj temnejša in se čuti pravi vonj po zemlji. Taka zemlja ni nikoli presuha ali premokra. Takšna zemlja je proizvod skupnega delovanja: obdelave, vode, zraka, toplote in bakterij.
Iz vsega tega je razvidna važnost dobre obdelave in pognojitve zemlje.
Z gnojenjem dodamo zemlji že pripravljeno gnojilo za rastline. To so rudne soli, ki so v vsakem dobrem gnoju, posebno pa v umetnem. Kljub temu pa je gnojenje nekoristno na slabo obdelani zemlji. «Dvakrat prekopana zemlja je boljša kot pognojena zemlja.»
(Nadaljevanje sledi)
«Tržaški kmetovalec
Ob novem letu je ZAM poslala izraze svoje bratske'solidarnosti ii» voščila za novo leto demokratičnim mladinskim organizacijam v raznih državah. Tako je tudi naia mladina « prejela dò sedaj odgovore in vošči- i la češkoslovaške, poljske, italijanske in francoske mladine.
Tudi ob novem letu imamo torej ponovne dokaze, da je naša demokratična mladinska órganizacija del svetovne antiimperialistične fronte-Popolnoma na liniji dosledne pro-tiimperialistične borbe i v sklopu borbe svetovnega demokratičnega tabora je tudi protest ZAM na Or-1 ganizacijo združenih narodov, kjer • se zahteva od OZN, da ukrepa proti nečloveškim obsodbam grških in španskih mladincev in mladink, od katerih marsikateri še ni dosegel I
niti 18. let starosti.
Letošnje leto čakajo našo mladim I
sko organizacijo velike naloge. Raz-1 širiti bo treba njene vrste in utrditi enotnost v borbi proti imperializmu in njegovim nacionalističnim hlapcem ter njihovim razbijaškim poskusom. Poleg tega bo morala mladina pričeti s pripravami za velike mednarodne mladinske manifestacije, ki se bodo tudi letos vršile. V marcu bo Svetovni teden mladine, a za 1. maja bodo mladinci imeli velike telovadne nastope v Trstu kot lani. Septembra pa se vrši Festival mladine x Budimpešti, na katerem bo tudi naša mladina dokazala vsemu svetu svoje interi nacionalistično mišljenje. Za te manifestacije se bo morala vaditi in mobilizirati drugo mladino za čim-večjo udeležbo v športnih društvih« saj bo najboljše športno moštvo šlo v Budimpešto, kjer se bo udeležilo Festivala. Tudi dramatike ne bo smela pozabiti, ker bo najboljša dramska skupina nastopila v Budimpešti.
Ker slovenska in italijanska demokratična mladina nima svojega glasila, je potrebno, da se razvije čimbolj stenske časopise po vaseh, krožkih in športnih društvih. Preko njih bo tako obveščena vsa vas ali sektor o delu mladine za velike manifestacije in bo tudi tako pri' tegnjena ie druga neorganiziran» mladina.