32. številka. Ljubljana, v petek 9. februvarja. XVI. Teto, 1883. shaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta * gld., za jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopn« petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biši „GlcdaliSka stolba". Dpravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 bivanji Petra Karagjorgievića v Cetinji piše „Zastavau v jednem zadnjih listov: „Tudi na polji političnem prikazujejo se duhovi. Jeden takih duhov prikazal se je te dni v Cetinji, in daljava, katera deli ono sokolovsko gnjezdo od prestolice novega srbskega kraljestva, ni bila na potu, da se ona prikazen zagleda v najstrašnejši svoji obliki baš v njej, v Belgradu. Princ Peter Karagjorgievic obiskal je kneza črnogorskega in vitežki knez Črnegore vzprejel ga je s knežev-skim odlikovanjem, okrasil ga je z Danilovim redom in dal mu naslov častnega senatorja Črnegore. Te novice prihajajo z Dunaja ob onej popolno iznenad-jeni prikazni ter se ne ločijo bistveno od one, katero nam o njej priobčuje „Glas Crnogorca", ki javlja: „da je Njegova svetlost knez Peter Karagjorgievic, želeč videti Črnogoro in obiskati neke ondotne svoje prijatelje, prišel pretečeni torek zvečer iz Kotora v Cetinje, kjer se je nastanil pri g. Boži Petroviči". Mi nismo babjeverni, tudi nimamo uzroka za to, a vender nam pada na oči, kako da se ona lepa želja v prsih kneževića, ali kakor ga „Glas Crnogorca" nazivlje: njegove Svetlosti kneza Petra, ni prej ali pozneje vzbudila, nego ravno sedaj. Da so v Srbiji nekake take spletke, kakeršne dandanes vladajo v francoskej republiki, mi bi bili čisto naklonjeni verjeti, da je v političnem svetu zavladalo neko pretendentovsko gibanje. Ampak ti odnošaji niso jednaki, niso niti podobni: „daleko so gore", gotovo dlje, nego na Francoskem. In ker je tako, mogel bi se oni pojav srbskega pretendenta v Cetinji pokazati kot nekaj, kar bi moglo biti kakega večjega pomena, kakor sama priprosta agitacija. Nehvaležen je posel, ako se hoče s prostim očesom predreti skozi neprozorno zaveso, katera skrbno skriva namere in cilje onih, ki so poklicani z odvažnim glasom utikati se v usodo narodov in držav. Kaj da so hteli vse doseči oni, kateri so kneževiću Petru na svetovali to potovanje, in kaj da še mislijo doseči, o tem bi se moglo samo domnevati. Ampak nekaj je, kar je že doseženega, in to je: da se o njem govori. V tej okolnosti samej ob Bebi obstoji že nemali uspeh za navadnega smrtuega človeka, a kaj še le za pretendent«, posebno tedaj, ako se o njem mora govoriti ob jeduakej priliki, kakor je ta sedanja. Prikazen Petra Karagjorgievića v Cetinji morala bi se dandanes tudi brez takega odlikovanja smatrati kakor nekako znamenje slabega stanja Srbije, vsaj v njenih najvišjih krogih. Srbija, kakor tiska, ne samo da more imeti bodočnost, nego je tudi potrebna samo dotlej, dokler je verna narodnej politiki srbskej. Vsaki korak, s katerim se ona od nje oddaljuje, vsaki čin, kateri omejuje občni srbski patrijotizem na patrijotizem lokalni, dovaja jo vedno bližje nevarnostim, katere so za njo in za one nad njo neprevidljive. Zgodovina je najboljši učitelj in ona nas uči, da se mora naloga, katero stavi bodočnost jednega naroda svojim prvakom, ali izpolniti ali pa se jej mora pasti kot žrtva. — Mala Toskana je bilu srečna država, svobodne nje ustanove, sposobnost in zavednost njenih državnikov doveli so zemljo k za-željeneinu blagostanju, državljani so bili zadovoljni — in vse to ni moglo zabraniti, da ne utone v novem svetu zjedinjene Italije; znamenje, da ni imetka, da ni interesa, pa da so Še tako dragoceni in ljubi, katere ne bi narod žrtvoval za svoje zjedi-nenje. Koliko je pač ložje vse žrtvovati tam, kjer prememba ne more prinesti nič slsbšega od onega, kar že obstoji ? Zgodovina Italije je polna poučljivih primer za razkosane narode in njihove vlade. Leta in leta prebijal se je italijanski narod z najdragocenejšim svojim zakladom, s krono zjedinjene Italije, od prestola do prestola svojih malih vladarjev, po-nujaje ga vsakemu iz njih za jako nizko ceno. Ni trebalo druzega, nego hrabrosti, katera bi bila voljna zamenjati prijateljstvo sumljivih protektorjev, kateri so „garantovali" obstanek malih državic, z ljubeznijo naroda, ki je želela veliko Italijo. Vsi do jed- nega odbili so ponudbo, in vsi razven onega jedi-nega pripadajo danes že zdavna historiji, dočim se dinastija savojska dandanes Se greje na solncu ljubezni zjedinjenega naroda italijanskega. Doslednosti, koje izvirajo za Srbijo iz teh poukov, so zadosti jasne v jednej in drugej smeri. Mi hočemo spominati na jedno samo: da poleg ljubezni svojega naroda ni propala še nobena dinastija, nobena država. Pot, katerega predpisuje ona, je naj-gotovejši, akopram je dostikrat tudi najtežavnejši. Kdor ž njega ne krene, temu ne morejo škodovati nobeni duhovi — kdor ga pa zapusti, temu je propast tudi brez njih neizbežna". Politični razgled. Notranja zadevo. Vzprejmite itd — Karol baron Schvfarz. Na Dunaji 7. februvarja 1883." Iz južne Dalmacije se poroča, da je na-mestništvo v gorenjih Poborih odredilo občno raz-oroženje to da se je to tuli že zvrnilo. Vsem ustaj-nikom iz Krivošije, Ublij, Lepenic. Orahovca in gorenjih Pobor, ki so pobegli v Črnogoro, so davčni uradi zaradi zaostalih davkov in sodnih stroškov zarobili zapuščena posestva, da se prodado z zdražbo. Vnuiij<- države. V llclgradu je baje policija predle poklicala vse Črnogorce, kateri se nekaj časa sem mude onduknj, ter je vse one izterala, kateri se niso mogli izkazati z nujnim poslom. — M'nister Garašanin je neki poklican iz Italije zaradi ih poročil iz C- tinj. — „Zastava" prinesla je članek o princu Petru K a ragjorgiević-u, v katerem se precej pikro izraža o namenu njegovega potovanja in kot doslednost za Srbijo navaja izrek, da z ljubeznijo naroda svojega ni propadla še nobeni dinastija, nobena država. Iz ruske stolicu piše se „Pester Llovrtu" 2. februvarja. ,, Jedva vrnil seje bil car Aleksander III. iz Gačine v Petrograd, dopošlje mu že „eksekutivni komitet" ruskih revoluei.jarieev gjuomoaioa, v katero/ v novic zahteva izvršitev svojih terjatev. Spomenica ta poslala se je ob jednem tudi Tolstoju, Pobjedo-noščevu in drugim dostojanstvenikom. Tiskana je lično na velinpapir in nosi naslov: „Gossudarj !" in podpis: „Imenom ru^kago naroda: Izspoluitelnvi komitet!" V glavnih potezah slove spomenica tako-le: Mi socijalisti in narednici, ki smo zastopniki z de-spotijo zatrtega naroda ruskega in smo si stavili za-dačo, oprostiti svoj narod tega težkega in sramot devajočega poreško policijo na srednji Donavi. Rusija omenila bode Kilijsko zadevo najbrže pri pro-longacijskem vprašanji ter bode storila svojo pritrditev zavisno od pripoznauja njenih pravic na Killjo. Ker se mora podaljšanje mandatov skleniti soglasno, bodo morale vlasti pripoznati pravice Rusije na pri-ustje Kilije. Rusija baje ne namerava takoj baviti se z urejen jem tega priustja, želi samo, da se principi jal no pripoznajo nje pravice do njega. Vlasti bodo temu najbrže pritrdile. Dopisi. Od Save 7. februvarja. flzv. dop.] S strogo vestjo se prav ne strinja, če zgolj humanitarna društva skoro uajvečji uspeh svojega delovanja v tem vidijo, če priredijo sijajno in časih še drugo zabavo. Bralna društva, Čitalnice in morebiti še druga društva zgrešijo gotovo svoj namen, ako v letu dru-zega ne priredijo, kakor nekaj dragih veselic, zlasti v pustnem času. Bralua društva in Čitalnice po Slovenskem bi morale v tem svoj ponos iskati, da podpirajo kolikor mogoče aloreiiuko časopisje in slovensko literaturo, potem da goje petje in godbo ter da prirejajo gledališke igre. Vrlo osnovano in z uspehom delujoče bralno društvo sloveusko imeti bi moralo vse slovenske časnike in pristopiti k vsem literarnim in glasbenim slovenskim društvom. Čvrsto bralno društvo imeti bi moralo slovensko narodno bukvarnico, iz katere bi si za jako nizko let- | ni no splošno ljudstvo izposojevalo knjige in časo-nega iga, poslužiti se hočemo vsakeršnegu, še tako . c, . t , , .... * * * A . , • nise. S ovenci moramo zdaj, ko smo toliko na vr- strasnega in težavnega sredstva m ne bodemo prej 1 miroval, dokler se ne ozira na terjatve ruskega h«ncu, kolikor so bili prej nemškutarji (kjer se Slo-naroda in ne pr.pozna njega pravica in sila v dr- i venci gibljejo je to dejanska resnica), ozreti se v žavi. Te terjatve ljudstva, v čegar imenu jib Tebi, \ preteklost, kako so poslednji delovali. Kjer so ob-gossudar, pr.občujemo in njihovo izpolnitev do Tvo-|gUli nemški L(!aevereini", ondi so se pridno prire-jega kronama pričakujemo, so: 1. Dovolitev in usta- . , , 1 novljenje stalnega ljudskega zastopa, kater, nuj bi [Jale nemike ^ceJ vrl° 86 ^ »° uemkko P° se volil svobodno, z občno volilno pravico in na pouk volilcev in kateri naj bi imel popolno pravomočje v vseh zadevah, raztezajočih se na celo državo. — 2 Obširna avtonomija pokrajin, katera naj bi bila zagotovljena s prosto vohtvijo vseh uradnikov, samo-stojnostio kmetskih občin in gospodarstveno neodvisnostjo ljudstva. — 3. Samostojnost kmetske občine, mira, kot ekonomična in upravna celota. — pevalo in imelo navadno le nemške časopise. Jednako delajmo zdaj mi Slovenci ter pospešujmo našo glasbeno in dramatično umetnost in najprej le našo knjigo, uašu žurnalistike, potlej pridejo še le na vrsto sijajne, drage veselice, krasne dvorane itd. napovedovali v slovenščini itd. — Na levem bregu Save je pa v zadevi narodnih društev še slabše. Kako veselo bi bilo slišati, ako bi se n. pr. v Brežicah in Sevnici osnovale Čitalnice. Ali s štajerske strani prihajajo Kranjcem zgolj nemška vabila k veselicam, zdaj od kakih „Feuerberov", zdaj od društva „Frohsinn", pa spet od „Kapseischutzengesell-schaft" itd. Le slovenskih vabil k veselicam narodnih društev ne dobimo. Morebiti pa drugo leto, ka-li? Iz Krškega 7. februvarja. [Izviren dop.] Današnji dopis ima obsegati našo pustno kroniko; to je sicer dopisniku neprijetna naloga, a kot vestni poročevalec se jej ne sme izogniti. Veselic, zabav, manjih in velikih, imeli smo vse polno v kratkem letošnjem pustnem Času. Bralno društvo je priredilo 6./1. mali, 4./2. veliki ples in 6/2. maškerado; mestna uniformirana straža je imela 14./1. „Kriioz-cheu", a požarna straža 20./1. rvenčeku. — Vse te veselice so bile obilno obiskovane od strani meščanstva in uradništva; vse so bile lepo urejene: zlasti „sijajni" ples bralnega društva je bil v resnici sijajen, toliko v oziru dekoracije dvorane in krasnih oprav plesalk, kolikor v oziru prirejanja plesa, zlasti fcotilijona po g. O. in kadrilj po g. K. Poslednjima gospodoma in nekaterim gospodom odbornikom gre vsa čast in hvala za trud, ki so ga imeli pri dekoraciji in aranžiranji. — Posebno je bilo narodnjaku prijetno, v družbi narodnih mož videti tudi nekatere c. kr. uradnike, mej temi samega gosp. okrajnega glavarja; kajti t prejšnjih časih so se taki možje odtegovali veselicam, katere so prirejali Slovenci. Iz "Velenja 5. februvarja. [Izv. dop.] Kdor je že potoval po lepi Šaleški dolini, videl je na obeh straneh bistre, iz Hude Ljuknje izvirajoče Pake, lepa polja, z rodovitnimi njivami, s krasnimi travnik', obsajemmi s sadonosnim drevjem in žlahtnimi vinskimi goricami, v katerih se je že marsikatera narodna slovenska pesen zapela. Dopadala mu je ta lepa dolinica in želel si je, postaviti si utico, da bi kratek čas svojega življenja preživel v prijetnej okolici mej vrlimi narodnjaki. A ko bi bival nekoliko Časa tukaj, ugasnilo bi mu vse to veselje, kajti uvidel bi, da so tu v Velenji tako strastni nemškutarji, da Slovenca kar videti ne morejo. Jaz ne vem zakaj in tega ne razumem, ker so vsi ti nemškutarji na slovenski zemlji rojeni in vzgojeni in ker so imeli vsi slovensko mater, od kod tedaj to nem-štvo? Neki mož, čegar glava je vsled zadnjih volitev postala nekaj višjega, bil je pred nekoliko leti še Slovenec, odkar pa je se nasrkal tistega Vitanjskega duha in to od nekega gospoda, ki hodi brez dela okolu in pri kapljici rujnega vinca kaj rad zabavlja na Slovence, vsled znanja s tem gospodom postal je čisto nemški in nosi bolj po konci glavo, da bi vsakdo mislil, da je imenitneji nego drugi tržani. Dokler je bil še navaden mož, premetaval je desetice po žepu samo z jedno roko, sedaj jih že premešava z obema rokama, da se je skoro nadejati mladih. A kjubu temu, da se prišteva Nemcem, mu Tudi se pri teh veselicah premalo gleda na to, da bi se vršil pogovor v domačem jeziku, da bi se plesi'manjka vender še omike in izobraženosti, zlasti pa bil zdel morda predr/en, ko bi ne bil tako ravnodušen in hladen. A to se je ztiabiti samo meni tako videlo, ker sem poznal nekatere podrobnosti njego vega življenja, na koga druzega napravil bi pa bil morda čisto drugačen utis; ker pa vam ne bo pravi! nikdo drugi o ujem, morate biti zadovoljni s tem, kar sem jaz povedal. Konji bili so že napreženi; zvonci so žvenklali, sluga naznanil je gospodu, da je vse pripravljeno, a Maksim Maksimira še ni bilo. K sreči zrl je Pe-čorin ves zamišljen na kavkaske gore, ter ni hitel na odhod. Stopil sem k njemu: „Ako malo počakate, videli boste starega prijatelja . . ." — Oh, vsaj res! odgovoril je hitro: — pravili so mi že včeraj; no, kje pa je? — Ozrl sem se na trg in zagledal Maksim Maksimiča teči na vso moč .... V dveh minutah bil je že pri nas, komaj je dihal in pot lil mu je curkoma po obrazu; kosmi s vih las, molečih izpod kape, prijeli so se mu čela; kolena so se mu tresla .... hotel se je okle- niti Pečorina okrog vratu, a ta mu je prav hladnokrvno podal roko. Stotnik stal je nekaj trenutkov, kakor bi bil okamenel, potem je pa prijel z obema rokama Pečorinovo roko: govoriti ni mogel. — Jako me veseli, dragi Maksim Maksimič! No kako se kaj imate? rekel je Pečorin. — A ... ti ... a vi .. . jecljal je starec in posilile so se mu solze: — koliko let . . . koliko dnij ... da kam pa ? . . . — V Perzijo — in dalje . . . — A tako brž . . . Počakajte še eno malo predragi! .... Ali se ločiva tako hitro? .... Koliko časa se nisva videla . . . — Meni se mudi, Maksim Maksimič — odgovoril je. — Moj Bog, moj Bog! kam tako hitite?. .. Koliko imam vam povedati . . . koliko vas vprašati . . . No, kaj? Odpovedali ste 8e tedaj od službi? . . . kako? . . . kaj ste delali sedaj? — Dolgčas prodajal! odgovoril je Pečorin ter se nasmehnil. — Ali se še kaj spominjate vašega bivanja v trdnjavi? . . . Lep kraj za lovca! . . . Veste, vi ste bili strasten lovec in dober strelec ... A Bela? Pečorin je obledel in obrnil se proč . . . — Da, še se spominjam! rekel je in široko zazeval. Maksim Maksimič prosil ga je, da bi ostal vsaj še dve uri. „Imeli bomo dobro kosilo," rekel je, ^pripravil bom dva fazana: pili bomo katehinsko vino . . , se ve, da tukaj ni tako dobro kakor v Gruziji, vender je odlične vrste . . . Pogovorili se bomo kaj . . . Povedali mi boste, kako ste se imeli v Petrogradu . . . A? . . ." — A jaz nimam ničesar povedati, dragi Mak-8im Maksimič . . . Prosim, nikar ne zamerite, moram iti . . . mudi se mi. Zahvaljujem se, da me niste pozabili, pristavil je in odtegnil roko. Starcu zmračilo se je lice ... bil je žalosten nekoliko več uljudnosti. Konečno naj še opomnim, da v naši Paki bivajo dvojne vrste živali, bistra p03trviea, ki željna pod grmičem ali ob kamenu pri čuku je svojega živeža, in rak, ki koraka sedaj naprej, sedaj nazaj, kakor mu bolj kaže, kateri se prilega bolj gospodi, za kmeta pa ni. Zato pustimo ga gospodu, mi narodnjaki pa ostanimo pri svojih jedilih. Občni zbor kranjskega obrtnega društva. (Konec.) Kupčijske zbornice svetnik in hišni posestnik g. Jernej Žitnik poroča o denarnem stanji društva, katero je za kratek čas obstanka res jako povoljno. Dohodkov bilo je pretečeno leto 452 gld. 50 kr., stroški za tiskovine in uredjenje društva seveda visoki, a vender je ostalo premoženja 217 gl. 57 kr., katero je naloženo pri pomočnem obrtnem društvu pod načelništvom g. J. N. Horaka. Zbor jako pohvalno odobri poročilo društvenega blagajnika g. Žitnika ter izreče slednjemu za izvrstno poslovanje jednoglasno zahvalo. Vrši Be volitev udov v odbor na mesto izžrebanih in bili so izvoljeni skoro jednoglasno g. g. Gust. Fischer, fabrikant sodavode in hišni posestnik; J. Potočnik, pekovski mojster in hišni posestnik, J. Breme, tesarski mojster in hišnik; J. Ž i t n i k , kupčijske zbornice svetovalec, čevljarski mojster in hišni posestnik; F. A. Supančič, klobučar in hišni posestnik in L. Widmajer, mi zarski mojster. Ko se je volitev izvršila, poprime besedo tajnik g. M. Kune in v res izvrstnem dovršenem govoru slika namen in delokrog obrtnih društev, posebno z ozirom na ljubljanske odnošaje. Ia obširnega govora povzamemo sledeče jako resnične točke. Govornik g. Kune pravi, da ako ss vprašajo obrtniki v Ljubljani, kake so njihove po trebe, bodo gotovo vsi v protislovji z ono malo pe Sčico. ki vedno naglasa in poudarja politične po trebe, soglasno izjavili, da obrt trki nemajo poli tičnih skrbij, nego da so skrbi obrtnikov Ijubijan Bkih popolnem, kolikor se njih obrti tiče, nepolitične. Nobeden obrtnik nema mej časom svojega delovanja političnih skrbij, pač pa jako veliko mate rijalnih, katere ga vznemirjajo po dnevi in mu begajo po noči spanje. Ko bi se vprašali tisti časti lakomui obrtniški „kadetje", kateri mislijo, da so predestinirani za državnoposianska in županska mesta v glavnih mestih, posebno v Ljubljani, kaka bo tista politična vprašanja, ki njih vznemirjajo, in zaradi katerih pridigujejo v jednomer boj proti vsem stanovom, potem ne bodo znali ravno ti gospodje protektorji obrtnega stanu, kakor se sami na zivljejo, nobenega odgovora, ampak bodo — molčali! (Občno pritrjevanje.) Ko so ti politični ro-varji koncem lanskega leta sklicali ljudski shod. udeležil sem se ga tudi jaz, da bi slišal, kako bodo razvili svoj politični program. A ti patentirani obrtniški politikarji niso niti črhnili o politiki, nego po- itično resolucijo, katero sem stavil jaz za občno volilno pravico, so zavrgli, da ni bila sprejeta. Upati e, da se tem gospodom ne bode več posrečilo, da bi obrtnike hujskali k sovraštvu proti drugim stanovom, sosebno ob času, ko mu je simpatij in podpore vseh stanov jako potreba. Ako se pomisli, da je imel kranjski obrtni stan svoje zastopnike skoro v vseh raznih zasto-pih, v deželnem zboru, v kupčijskej zbornici, v mestnem zastopu, in da jih še ima, in se primeri s tem državni zbor, v katerem sedi jeden sam obrtnik: vidi se, da smo na Kranjskem dosti na boljem. A vender je državni zbor sklenil obrtnikom tako koristno postavo in tudi od ljubljanskih političnih rovarjev tolikanj črteni doktorji glasovali so za njo. Ako obrtniški stan tirja, da se ozira na njegove koristi, ne sme vender nikakor zahtevati, da bi on nad vladal vse druge stanove. V mejsobnem delovanji kaže se napredek in obrtni stan ima največi interes z vsemi drugimi stanovi živeti v miru in prijaznosti. Tisti pa, katerim služi ime obrtnika za rovarsko politiko, tisti zlorabijo obrtnike. Obrtni stan v Ljubljani se ni nikdar brigal za svoje koristi, dokler se ni ustanovilo obrtno društvo. Namestu da bi bili drug druzemu pomagali s tem, da bi rabili pri izdelovanji razne iznajdbe in napredke, in tako se branili proti izgubam v kupčiji, škodovali so drug druzemu. Obrtni stan se hoče razcepiti in v dedšino bi se delili socijaldemokrati in tovar narji. Obrtni stan bi zanaprej obstajal samo iz čevljarjev in krojačev, kateri bi krpali, vse drugo bi oskrbel ko pital: to je bilo, ni še dolgo tega, v Avstriji gospodarstveno načelo. A o pravem času Še prišel je preobrat. Obrtnija se je zdramila in noče, da bi bilo žrtveno jagnje velikega kapitala, da bi se obrtnik popolnem nadomestil po mašinah. Tudi država ima velik interes, da se vzdrži obrtni stan kot srednji stan, sedaj smemo upati da obrtni stan ne bode samo mesta, katera poseda, pridržal, nego še boljših pridobil. A delati je treba. Ako se tudi ne izpolnijo v^e nade, treba je gledati zmirom na uamen. Obrtni stan je v kratkem času, kar se je začel za svoje koristi oglašati, več dosegel, kakor je smel kedaj upati, obravnave v državnem zboru, katere so se vršile zadnji čas, so zato najboljše spričevalo. Ko bode stopila obrtna postava v praktično veljavo, tedaj bode naša naloga, da si stanje zbolj-šamo in zato je ravno obrtno društvo pravi pred-boritelj. Pri obrtniku ne bode šlo za to, da bi nask.i-koval pošteno konkurenco, nego bojevati se mora proti nepoštenej. To pa se ne posreči posamičnemu, pač pa zamore to skupnost. Govornik potem razjasnuje, kako zamore obrtno društvo pri vseh teh vprašanjih koristno delovati, da se napravijo oddelki po rokodelstvih in poddruž-nice, da dela potem vsa obrtnija skupno in konča svoj govor mej občnim odobravanjem. Odbor je v seji zadnji ponedeljek izvolil pred- sednikom kupčijske zbornice svetovalca, tiskarja g. A. Kleina, njega namestnikom stavbenega mojstra g. F. Zupančiča, tajnikom g. M. Kunca, blagajnikom J. Žitnika, tajnika namestnikom g. F. M aj e r j a. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je ces. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega Članka z napisom: „Razmere na P r i m o r skera" in zaradi „Poslnnega" z napisom: „Odgovor na izjavo ces. kr. višjega državnega pravdništva v Gradci zaradi oddaje kruha na ljubljanski Grad" s podpisom: „VeČ pekovskih mojstrov". — („Narodni dom") vzbudil je tudi mej dalmatinskimi Slovani nepričakovano zanimanje; dokaz temu je precejšnje število sreček, ki so se poslale tam bivajočim Slovencem in ki so jih vrli Dalmatinci že skoraj popolnoma pokupili. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba bode zopet v soboto 10. t. m. ob 8. uri zvečer pri Tavčarji. — (Sokolova maškara d a) na strelišči donesla je 007 gld. kosmatega dohodka. — (Neprilike na c. k r. p oš t i.) V 30. dan januvarja bil je naš list odposlan g. naročniku v Ptuji. Ker je na zavitku bilo tiskano samo ime „Ptuj", romal je list v Pulj in stoprav tam so spoznali, da je Ptuj = Pettau in tako je naš list 8. t. m. srečno dospel dotičnemu naročniku v roke. Kdor bi tega ne verjel, poslužimo mu lehko z zavitkom, ki kaže po svojih poštnih pečatih, da je preko Istre prišel v Štajersko, kar je neki najkrajđi pot. Pri vsem tem nam je to nerazumljivo, da je listu bilo sojeno tako dolgo potovenje, ko se vender vsi iztisi, v Ptuj namenjeni, oddajo s posebnim glavnim zavitkom. — (Včerajšnji mesečni živinski ho-menj) bil je dobro obiskovan. Prignalo se je okolu 400 glav in so trgovci iz Trsta, Gorice, Pulja in iz Koroške pokupili kacih 200, domači mesarji pa 60 glav. Konj bilo je nad 200, prodalo se jih je kacih GO. Lepši konji plačevali so se po 200 do 250 gld. — (V T u palica h na Gorenj ske m) sklenili so rodoljubi, kakor povzamemo zasobnemu listu, osnovati si „bralno društvo". Vrlo dobro! — (Iz Radovljice) se pritožuje naročnik, da tam nemškutarija še vedno cvete in da se naredba pravosodnega ministra glede ravnopravnosti našega jezika kaj malo ali pa nič v poštev ne jemlje. Snuje se v Radovljici tudi požarna bramba, a zaradi komande, bodi-li slovenska, ali nemška, se še ni doseglo porazumljenje. Dopisnik nam je obljubil, da nam v tej zadevi natančneje poroča, zlasti pa, da nam našteje tiste gospode, ki se poganjajo i za nemščino, katere je na Gorenjskem ravno toliko treba, kolikor slovenščine v Berolinu. in jezen, a skušal je skriti to. „Pozabil", jecljal je; „jaz vas nikdar ne pozabim . . . No, Bog z vami . . . Ne, nisem mislil, da vas bom videl tacega." — No, dobro, dobro! rekel je Pečorin in ga objel po prijateljski . . . mari nisem več tisti? . . . Vsak greva sv^jo pot ... Ali se vidiva še kedaj — Bog ve! . . . Ko je govoril to, sedel je že v kočiji in voznik je že prijemal vajeti. — Počakaj, počakaj ! zakričal je na jedenkrat Maksim Maksimič in zgrabil za vratica kočije: skoro bil b' pozabil ... Pri meni bili so ostali vaši papirji, Gregor Aleksandrovič . . . vlačim jih veduo seboj . . . nadejal sem se najti vas v Gruziji, a Bog je dal, da sva se tukaj sešla; kaj hočem narediti z njimi? — Kar hočete! odgovoril je Pečorin — Z Bogom . . . — Tako, v Perzijo greste? .. . kdaj se vrnete? upil je Maksim Maksimič za njim. Kočija bila je že daleč, Pečorin dal je z roko znamenje, katero mogli bi tolmačiti takole: vi žalujete, čemu neki! Ni se že več slišalo niti žvenkljanje zvoncev, niti ropotanje koles, a ubogi starec stal je še vedno na istem mestu in gleial po cesti, koder je odrdrala kočija. „Da," rekel je nakonec, prizadevaje se kazati kolikor mogoče ravnodušnega, da so mu rosile solz« od jeze in žalosti trepalnice: — „da bila sva pri jatelja — no kaj je prijateljstvo v današnjih časih! . .. Kaj sem mu jaz mari V Jaz nisem bogat, nimam visoke službe, tudi po letih se ne ujemava . . . Lej ga, kakšen gizdalin je postal, ko je bil nekaj časa v Petrogradu . . . Kakšna kočija! . .. koliko rečij .. . " te besede bile so z nekim ironičnim smehom govorjene. „Povejte mi no," rekel jo obrnivši se k meni: „kaj vi mislite o tem? po kaj ga vrag vleče v Perzijo? . . . Smešno, za Boga, zares smešno je to! . . . Da, jaz sem že davno rekel, da je veternjak, na katerega se ni zanašati . . Da, žal mi je vender zanj, ker bo slab konec storil . . . Vsaj ni mogoče drugače . . . Večkrat sem že rekel, da nima sreče, kdor zapušča stare prijatelje! ..." In obrnil se je proč, da bi skril notranjo razburjenost, ter korakal je okrog svojega voza, kakor bi ogledoval kolesa, in solze zalivale so mu oči. — Maksim Maksimič, rekel sem mu stopivši k njemu, kakšne papirje pustil je pa vam Pečorin? — E Bog ve, kakšne? nekake zapiske . . . . — Kaj boste naredili ž njimi ? — Kaj? Velel jih bom podelati v patrone. — Dajte jih rajši meni. Pogledal me je čudeč se in mrmral nekaj skoz zobe, potem je pa začel riti po kovčegu; izvlekel je ven jeden zvezek, vrgel ga s preziranjem na tla; tako druzega, tretjega ... in desetega: meni se je ta jeza zdela otročja in neumna, a miloval sem ga. — Tu so vsi, rekel je: čestitam vam, da dobite tak zaklad . . . — Ali smem jaz storiti Ž njimi, kar hočem V — Makari če jih ponatisnete v časnikih. Kaj je to meni mari? .... Ali sem jaz morda njegov pobratim ali sorodnik? .... Res sva bivala dolgo vkupej pod jedno streho .... As kom še nisem vkupe živel . . . (Dalje prih.) — (Znani prusak J. Ihne), ki je v Oj« strem razobesil prusko zastavo, t Hrastniku imel tovarno in jo baje požgal, « Sarga oškodoval in zaradi teh dejanj bil obtožen pri eeljskej sodniji, pa smel prost hoditi okolu, je ubežal v Ameriko. — (V Središči) snujejo rodoljubi bralno društvo. — (Katoliško podporno društvo v Celji) razpošilja poročilo o četrtem letu svojega obstanka od 1. januvarja do 81. decembra 1. leta. Dohodkov bilo je 3071 gM. 52Va kr-i stroškov pa 2762 gl. IG kr., tedaj preostanka 309 gl. 86*/* kr., vse premoženje pa iznaša 2318 gl. 27x/a kr., usta-novnikov, ki odrajtajo vsaj 40 gl., šteje društvo 42. rednih udov, ki plačujejo po 2, 3, 4, 5, 10 ali več goldinarjev, pa 195; razen teh pa še 04 podpornikov. Trirazredno dekliško šolo, katero vzdržuje to dru-Stvo, obiskovalo je 207 deklet, vrhu tega pa je hodilo še 20 odraslih deklin v šivalno in se učilo ženskih ročnih del. V nedeljsko šolo hodi 25 odraslih deklin. — (V Štajerskej) je 149 odvetnikov. V Gradci 61, v Mariboru 10, v Celji 7, v Ptuji 7. — (Razpisana je služba) okrajno-sod-nijskega pristava extra statum v področji nadsod-nije v Gradci. Prošnje z dokazom znanja tudi slovenskega jezika do 24. t. m. na predsedstvo dež. sodnije v Ljubljani. — (p Slovenische Volkslieder aus Untersteierma rk ") — slovenske narodne pesni iz spodnje Štajerske — pod tem naslovom na haja se v peti številki priloge dunajske „Reforme"-„Slavische Rundschau" sedmero iz slovenščine v nemščino prevedenih pesnij. Pesni so dekliške; 1. in 2. brez nasdova, 3., 4., 5. in 6. imajo naslov „Verlassen 7. pa „Am Bache". Priobčene so brez prelagateljevega imena. Iz prav zanesljivega vira sem izvedel, da je gori imenovano pesui prevel g. Igo Kaš, rojak štajerski, ki je nedavno v istem listu več S. Gregorčičevih pesnij v izvrstnem nemškem prevodu priobčil. UredniUvo lista „Reforme" hrani še več J. Kaševih prevodov, zlasti S. Gregorčičevih pesnij, katere bodo tudi ob priliki prišle na dan. — Obžalovati je le, da se je za dobro uredovano „Reformo" s prilogo „Slavische Rundschau" do zdaj komaj nekaj čez 200 naročnikov oglasilo. Nekateri Slovani še zmirom naročujejo nemške liste, ki so Slovanom sovražni, listi pa, ki so pisani v slovanskem smislu, se pa ne podpirajo. Dobro bi bilo, da bi slovanski krogi bolj odločni bili, nego so, in da bi v gostilnah in kavarnah zahtevali liste, ki so pisani v nam prijaznem smislu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 8. februvarja. (Seja senata.) Poročilo Allon-a smatra zakon o pretendentih samovoljnim ; ta zakon nasprotuje idejam, ki so ustanovile republiko. Strogo republikanične komisije niso vesti o konfliktih in razpustu nič motile, temveč predlagalo se je, da se poročilo zavrže. Nujnost se je priznala in obravnava odločila na soboto. Namestu Ferry-ja, ki bržkone sestave kabineta ne bode prevzel, utegne Brisson prevzeti sestavo kabineta. Dunaj 7. februvarja. Vojni minister Bvlandt prevzel je zopet svoje uradne poslove. Pariz 7. februvarja. V senatnem odseku zagovarjala sta vojni in pravosodni minister zborniški načrt zakona o pretendentih. Odsek določil je potem glavne Črte zanikujočega poročila, katero bode Allon uredoval, komisiji izročil in v jutršnjej polnej seji predlagal. Zahtevala se bode takojšnja obravnava, a odložila se bržkone na petek. Za gotovo se domneva, da se predlog zavrže; v tem slučaji bi odstopil kabinet in bi se sestava novega kabineta izročila Ferry-ju. * (Promet avstrijskih časnikov leta 188 2.) O obsezku našega časnikarstva je težavno dobiti zanesljivih podatkov, ker časniki število svojih naročnikov ravno tako prikrivajo, kakor ženske svojo starost. Kar imamo v tem gotovosti, dobimo jo samo po uradu za časnikarske koleke. Po poročilih tega urada bilo je vkupno število vseh političnih časnikov za prvo polovico leta 1882. — 54,603.386 izvodov, tedaj na dan 350.000 izvodov. Največ časnikov i/haja v Dolenjo-Avstrijskej, 34,093 392 eksemplarov v pol leta, tedaj na dan 200.000 izvodov, potem pride Češka z 10,149.565, Štajerska z 2.145.618, Moravska z 1,926.905, Primorska 1,617.932, Gorenja Avstrija 1,330.622, Ga licija z 1,231.457 izvodov. Ta dežela ima tedaj z ozirom na velikost in število prebivalstva najmanjši promet. V primeri s prejšnjim letom pomnožil se je promet časnikov za 5,133.793 izvodov, tedaj za več nego 11 odstotkov. Število inostranskih časnikov pa se je za 80.590 iztisov zmanjšalo. Največ inostranih časnikov prihaja v Dolenjo Avstrijo, namreč 250.000, v Češko 140 000, v Galicijo 85.710 izvodov. * (Ženska emancipacija). V Parizu izhaja bonapartistični list „Petit Corporal", katerega stavijo izključno le ženske. V tiskarni nastavljenih je dvanajst mladih delavk, ki s posebno spretnostjo stavijo list. Tudi korektor je ženska. Treba samo še ženskega uredniškega osobja in emancipacija bila bi popolna. Poslano. Iskreno se zahvaljujem za prejetih 20 gld., katere je slavno vodstvo obrtnijskega pomožnega društva v Ljubljani za zidanje tukajšnje cerkve bla-godušno podarilo. Z odličnem spoštovanjem J. Mesar, župnik. Boh. Bistrica, v dan 8. februvarja 1883. najnižja, za 12° C. pod normalom, v ponedeljek; razloček IMettuIca npriiTiiistv» konec junija t. 1. .Goražda": Plačano do Umrli no v IJiiol.faiii: 5. februvarja: Jakob Babnik, tesar, 47 let, PoljanBka cesta št. 29, za j etiko. (J. tobruvarja: Leopold Eberl, delavec, 29 let, Ulice na Grd št. 11, za nirtvudom. — Marija Gašpcrlin, delavčeva hči, 20 let, Pod tranČo št. 2, za jetiko. — Marija Dolinšck, mestna uboga, 85 let, Karlovska cesta št. 7, za mrzlico. — Andrej Jakob, pripravnik, 16 let, SoteBka št <5, za razteg-u en jem črev. 7. februvarja: Marija Hočevar, delavčeva hči, 4 mes., Poljanska cesta št. 35, za božjastjo. — Henrik Reichmau, hišnega posestnika sin, Trubarjeve ulice št. 1, za osopni-cami. V doželnej bolnici: 2. februvarja: Gregor Rumškar, gostaČ, 50 let, za apoploxia cerebri. — Marija Cujčič, gostija, 28 let, za jetiko. — Ivana &uštcršič, delavka, 25 iet, za jetiko. — Marija Pirman, delavka, 40 let, za vnetjem trebušne kožice. 4. februvarja: Josjp Selan, delavec, 40 let, za stresom možganov. — Matija Špehar, krošnjar, .'11 let, za jetiko. loček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 18 8° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 13-2° C, je imela temperatura v ponedeljek; najmanjši, za 20° C, v petek. Vetrovi pretočenega tedna so bili precej slabotni in tudi malo spremenljivi- prevladovali so južni in zahodni močno nad vzhodnimi. Največkrat, po 7krat, sta bila „zahod" in »Jugozahod"*, 4krat .brezvetrije", 3krat nTzhodJ. Nebo ie bilo razen lkrat vselej »popolnem oblačno" in Ie lkrat „deloina jasno". Vreme: Pretečeni teden je imel 4 deževne, oziroma snežene dneve, v katerih je palo za 45 90 mm. mokrino. Meteorologično poročilo. (I?r©4£lo«l «*;oa5 pretećeui tedou.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo t pretepenem tednu srednje in le za 0*76 mm. višje, kot srednje stanje sploh; znašalo je namreč 736'OG mm. in je bilo samo v sredo in četrtek podnormalno. Naj višje srednje stanje, za 785 mm. nad normalom, je bilo v ponedeljek ; najnižje, za 7*48 mm. pod normalom, v četrtek: razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 15 33 mm. Tudi stanje sploh je bilo I3krat nailnormalno in le Škrat podnormalno; najvišje, za 930 mm. nad normalom, v ponedeljek /.jutraj; najnižje, za 8*84 mm. pod normalom, v četrtek zjutraj ; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 1814 imn. Največji razloček v stanji jednega dne, za 4*34 mm., je imela sreda; najmanjši, za 0*70 mm., nedelja. Thermometer: Srednja temperatura pretečenoga tedna je znašala -f 2 5° C, to je za 3-6° C. nad normalom, in je bila samo v ponedeljek pod normalna. Najvišja, za 82° C. nad normalom, je bila srednja temperatura v nedeljo; ZDvLl^aJaJgei "borza dne" 9. februvarja. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta..........77 gld. 85 Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . London . ......... Srebro . ....... Napol. . ......... C. kr. cekini....... , , Nemške marke ..... 4°/, državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4'/« avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata ronta 6°/....... „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/# štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava retr. srečke 5°/,, . . 100 gld. Z c > ulj. obč. avstr. 4,/1°/c zlati zast. listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Eudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramraway-društ. velj. 170 pld. a. v. . . 221 77 gld. 85 kr. 78 30 96 60 92 • 45 826 — * 291 70 r 119 n 80 ■ » » D 50'/, • • T> 63 ■ 58 T) 55 * 118 n 50 rt 170 80 n 96 a 70 118 n 60 n 86 95 85 t 60 n 103 n — 114 75 117 _ 50 98 60 „ 104 n 75 170 n 25 t) 20 • 30 n 118 75 221 • 75 Zahvala. Za tako mnogobrojno udeležitev pogreba našega nepoznbljivega sinka in za toli mnogoštevilno poklonjeno mu vence zahvaljuje bo iskreno hvaležnim in tuge polnim srcem (84) žalujoča rodbina Henrika Reichman-a. Učenec, ki se želi izučiti za knjigovesca, se takoj sprejme v knjigoveznici Fran i>ežraaua* v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 14. (81) Rezbarja (Bildhauer), ki je dobro izurjen rezljati iz lesa, išče tukajšnji mizarski mojster proti dobri plači. — Natančno izve so pri administraciji „Slovenskoga Naroda". (82—1) Oznanilo. Slavna c. kr. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom od 6. januvarja 1883 št. 11.141 dovoliti blagovolila, da se semenj, koji je sicer vsako leto na ponedeljek po Tihi Nedelji v lf.ovt.ah, letos preloži na 5fcO. duu marca. Županstvo □EBovte, dne 30. januvarja 1883. (69—2) J. Petkovšek. T! o 1 & 3. 3. H N -i v 9 S p S 9 •2. cr 3. Razne vesti. * (Na dvornem plesu v Pe t r Ogradu) imela je princesiuja šeremetjeva briljantni kinč, katerega vrednoBt se je cenila na 1,400.000 rubljev. d < S i r o 5 »o1 a 1 § BI I CD O H 3 U to ' B , 5 ' <■» _ t p S* H. o 3 ^ F 5" i? S. " če< -4 O t/. * <. P -J> o *a % Si Bt 9 Is ps to £.1 li il Naravno, zlaloiiiiihimi, najuspešnejše "W olje. Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče mlatorumeno ribje olje jo najuspešnejši lek, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja najsprot-nejših zdravnikov in dobri glas tega leka širi se dan na dan po Bijajuih uspehih, ki bo se ž njim dognali. Izredno dobro deluje pri: 6krofel|nih9 jeliki. »puščajih, bezgavkah itd. Jedna mala steklenica 60 kr. 5 dvojno tolika le 1 gld. To ribje olje prodaja in razpošilja (36—4) lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja „pri samorogu44, v LJubljani, Iflestui trg št. 4. ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".