19. številka. Ljubljana, v torek 24. januvarja. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan «*e**r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta \ »ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina, znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne potit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravniStvojev Rndolfa KirbiSa hiSi, ,,Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. t Andrej Einšpieler. Brzojavke. (Konec.) Ljubljana. Presrčno sožalje na prebritki izgubi vsem sorodnikom in blatom v Gorotanu. Z Vami plaka domovina. Andrejev duh naj nas vodi i v bodoče. Pogum! Bog z nami! Ljubljanski župniki in kapelani: Rozman, Karun, Tomažič, Jereb, Strbenec, Kolar, Žlogar, Karlin, Malenšek, AlijanČić, Kalan, Nemanjič. Maribor. Najglobokejše sožaljenje! Blaženi mrtvi, ki so v Gospodu umrli, odslej imajo počivati in njihova dela jim bodo sledila. Vse za vero, dom, cesarja! Majciger. Ljubljana. Einspielerjev duh naj plava nad koroškimi Slovenci, da bodo vredni svojega očeta in prvoboritelja. Pisateljsko društvo : Dr. VoŠnjak. Gradec. Na prezgodnej gomili očeta Slovencev na Koroškem tuguje z Vami Čitalnica. Trnovo. Tužni koroški Slovenci! Slava Ein-spielerju! Slavoj Jenko. Kranj Večni spomin in slava umrlemu Ein-spielerju, prvoboritelju Gorotaua Slovensko bralno društvo. L j u b 1 j a n a. Meine innigste Theilnahine. Missia. G o r u j i g r a d. Pri pogrebu rodoljubnega očeta Andreja žaluje ves Bloveuski rod, a spomin njegov mu ostane na veke. Čitalnica. Spi t al na Dravi. Nema vender neizrečeno veliko govoreča bolečina prešinja vse v Gorotanu živeče Slovence do globočine srca pri odprtem grobu svojega učitelja, buditelja, voditelja, uzornega rodoljuba, čijega dolgo življenje je nepretrgana vrsta trudapolnega dela, uzor ustrajnosti i neupogljivosti za srečo slovenskega naroda Tvoj vzvišeni duh nad-kriljajoč gleda nas tugujoče, ohrabruje omahujoče, naB zveseljujoČe, da sejano seme palo ua plodno polje. Počivaj v miru, narodni boritelj! Večna Ti slava! Hrašovec Radgona. V imenu Radgonskih udov družbe sv. Mohorja in z žalujočim srcem kondoliram k veliki izgubi Hecl. LISTEK. Otci in sinovi. Buski spiHal J. S. Tur gen 6 V, preložil Ivau Gornik. XVI. (Dalje.) — Hvala lepa, da sta bila mož-beseda, začela je: — bodita moja gosta: tu res ni tako slabo. Seznanila vaju bom b svojo sestro; dobro igra na klavir. Vam, monsieur Bazarov, je to vse jedno; a vi, monsieur Kirsanov, kaže se, da ljubite godbo. Razven sestre živi pri meni stara teta, in neki sosed pride časih pokvartat, to je vsa naša družba. A sedaj sedimo! Odincovo izgovorila je ves ta mali speech s posebno lahkoto, kakor da bi se ga bila iz glave naučila, potem obrnila se je k Arkadiju. Pokazalo se je, da je njena mati dobro poznala Arkadijevo mater, in da je bila celo poverjenica njene ljubezni do Nikolaja Petroviča. Arkadij govoril je ognjevito o rajnici , Bazarov jo pa mej tem pregledoval albume. „Kako krotak sem postal", mislil si je sam s saboj. Lep hrt z modrim ovratnikom prihitel je Ajdovščina. Za Karavanki plakajočim ob krsti njihovega jirvega sina izraža svoje sožaljenje Društvo „Edinost". Bovec. Pretužna vest o smrti očeta Einšpieler je nas je hudo prešinila Neumrjoča pravična ideja njegova: „Vse za vero, dom, cesarja" bodi nam Slovencem vselej v tolažbo in pogum. Bovška čitalnica. Ptuj. Plakaj Slovenija ob krsti uzora duhovnika, dramivšega iz smrtnega spanja tužni floro t an, sadivšega v bratska srca cvetko čiste in neusahljivega ljubezni domovinske. Klij in razcvitaj se ta cvetka; naj je ne uduši nikdar strupena rosa tujega nasilstva, da bo mirno Bpaval on v zemlji, napojeni s slovanskimi solzami, da se uresniči sen njegov v srečo domovine, ki mu je bila nad vse draga. „Sursum corda" tedaj, sirota Gorotan! Ti pa, zlata slovanska duša, z Bogom! z Bogom! z Bogom! Ptujska čitalnica. Maribor. Duhovščina lavantinske škofije, v Mariboru zbrana, udeležuje se v duhu pogreba ne-pozabljivega monsignora E>nspielerja. Matija Modrinjuk, prost v Ptuji. Maribor. Stolni kapitelj lavantinski pomiluje predrage koroške brate nad veliko izgubo, ki jih je zadela. Preblagemu pokojniku pa želi za njegov trud v nebesih svetli venec. Jurij Matja šič, stolni prost. Ljubljana. Klub narodnih poslancev deželnega zbora kronuvine Kranjske izreka živo sočutje o britki izgubi, ki je vsled Einspielerjeve smrti zadela Gorotan in ves rod slovenski. Dr. Poklukar, načelnik. Ljubljana Srčno miluj m koroške Slovence zaradi neizmerne izgube. Einšpieler bil je dika duhovščine, iskren rodobljub, zvest državljan, skušen voditelj, neprestrašen boritelj za svoje rojake. Kluu. Zagreb. Žalim smrt prezaslužnoga Einspielera. Duh njegov neka bdije nad njegovim čedom, družbo sv. Mohora i nad koiuškimi Slovenci. Rački. Konjice. Konjiški in vsi narodnjaki v dravinjski dolini iz vsega srca obžalujemo neizmerno izgubo korotanskega velinoža. Večnaja mu pamjat! Dr. Prus. v sobo teptajoč z nožicami ob tla. V sled za njim ustopila je osemnajstletna devojka, črnolasa z nekoliko okroglim, pa prijetnim obličjem in majhnima, temnima očesoma. Držala je v roci jerbarček na-polnen s cvetjem. „Tu je moja Katja," rekla je Odincova pokazuje na njo s tem, da je premeknila glavo. Katja prisela je iz lahka poleg sestre ter začela urejati cvetice. Hrt, po imenu Tifi, približal se je mahaje z repom po vrsti k gostoma ter se vsakega roke dotaknil s svojim hladnim smrčkom. — Ali si vse to sama nabrala ? vprašala je Odincova. — Sama, odgovorila je Katja. — In tetka, ali pride k čaju ? — Pride. Kadar je Katja govorila, smehljala se je jako milo, boječe in prostodušno ter gledala nekako pri jetno-osorno od spodaj navzgor. Vse na njej bilo je še cvetoče-mlado: glas, puh po vsem obrazu, rožnati roki z belkastimi krogi na dlanih in mulo sti8neni pleči. Neprestano je zarudevala ter hitro sopla. Odincova obrnila se je k Bazarovu. — Vi pregledujete samo iz dvorljivosti slike, Evgenij Va- Ptuj. Nad nenadomestljivo izgubo očeta koroških Slovencev žaluje nad vse Slovensko pevsko društvo. Kranj. Koroške Slovence povodom smrti iz-bornega voditelja Andreja Einspielerja miluje Čitalnica Kranjska. Iz deželnih zborov. Deželni z "bor l^racnjslci. (XVI. seja dne 2 1. januvarja leta 18 88.) (Konec.) O zgradbi deželnobranske vojašnice v Ljubljani poroča poslanec Murnik in nasvetuje imenom finančnega odseka, da se deželnemu odboru naroča po dogovoru z vojaškimi oblastvi, da zida vojašnico za dva batalijona, ako drugod no najde prostorov za primerno ceno. Zdaj je deželi doplačati za stauovanje brambovcem 1500 gld. Za zgradbo uloženi kapital bode se obrestoval z najmenj 41/a% najbrž tudi več, ker je upati, da bo Ljubljausko mesto uvrščeno v višji razred. Zidala b' se vojašnica v dveh letih ter bo treba za 1. leto kacih 80.000 gld. Deželni zbor pritrdi predlogom. Prošnja posestnikov občine Ravno, okraja Krškega, za podporo k zgradbi skozi to občino držeče okrajne ceste izroča se deželnemu odboru, kateremu je natančneje poizvedovati o tej stvari. Ravno tako prošnja občinskega odbora občine sv. Kri ž pri Radečah za podporo k napravi ceste od sv. Jurija do Zagorja. Potem se prične obravnava o vladni predlogi ribarske ga zakona. Že v lanski sesiji je bila vlada predložila ta zakonski načrt, toda le v nemškem jeziku. Zato se deželni zbor ni posvetoval, temveč odložil posvetovanje, dokler ni predložen slovenski tekst, kar se je letos zgodilo. Zakon je jako obširen ter obsega 87 §§. Poročal je o njem posl. dr. Pape ž. Zi ribarstvo važne vode na Kranjskem so: Sava, Kokra, Ljubljanica, Unca, Pivka, Sora, Bistrico, Mirna, Krka, Temenica, Težka voda, Idrijca, Kolpa, Vipava, Močilnik, Reka Ribnica, Ribniška Bistrica, Žlebišča i dr. Rib je na Kranjskem 30 vrst. Po poročilu c. kr. statistične centralne komisije bila je leta 1874 cena ribam v našej deželi sledeča: Postrv 1 funt 40 kr., lipan 2f> kr , karp 30 kr., lin (Šlanj) 4u kr., ščuka 28 kr., som 35 kr. Za sulca ni povedano nikake cene, cena drugim ribam pa se spreminja mej 12 do 25 kr. Po najnovejših poročilih, in kakor so se izrazili zvedenci, je cena postrvim v Ljubljani in na Bledu 1 gld. do 1 gld. 50 kr., siljič, začela je. — To vaa ne zanima. Blagovolite raje k nam, da se o kaki stvari popričkamo. Bazarov se je približal. O čem želite V vpra šal je. — O čemer hočete. Zagotavljam vas pa, da sem strašna prepiralka. — Vi? — Jaz. Videti je, kakor da se vam to čudno zdi. Čemu? — Zato ker imate, kolikor morem jaz soditi, mirno in hladno naravo, za prepir pa je treba ognja. — Kako ste me mogli tako hitro izpoznatiV Jaz sem prvič nevstrpljiva in trmoglava, le vprašajte Katjo, drugič se jako lahko unamem. Bazarov pogledal je Ano Sergčjevno. — Morebiti da vi bolje veste. Sicer pa, če se hočete prepirati— izvolite samo. Pregledoval sem slike iz saške Švice v vašem albumu, a vi ste opomnili, da to mene ne more zanimati. Dejali ste to radi tega, ker ste mislili, da nemam zmisla za umetnost — in res ga nimam; a te slike mogle so me zanimati z geološkega stališča gorskih formacij na primer. (Dalje prib.) fiulcu 1 gld.t lipanu 80 kr. (v Gradci 2 do 3 gld. na Dunaji S gld., v Zagrebu 2 gld. 50 kr) kilo. Ob železnici| je cena poatrvim in drugim plemenitim ribam izdatno visoka, okolu 1 gld. do 1 gld. 50 kr., ker se izvažajo močno na štajerske Rimske toplice, v Laški trg in ▼ druge bližnje železniške postaje. V oddaljenejših krajih po naši deželi pa je zaradi počasne komunikacije še vedno bolj nizka. Kakor se je izrazil g. prof Franke, so z narodno gospodarskega stališča za Kranjsko najvažnejše ribe: postrv, aule in lipam vse druge ribe pa postanejo za narodno gospodarstvo važne le tedaj, ako se v veliki množici ulove, in tudi t*-daj v večini samo za domačo porabo. Uzrok, da je cena plemenitim ribam v našej deželi še sedaj primeroma prenizka, je deloma ta, da mnogi ribiči malomarno ravnajo, deloma pa, da ribji tatovi, katerih je žalibog prav veliko v naši deželi, ker so si lahkim trudom prilastili rib, hočejo ae za vsako ceno prej ko mogoče ukradenega blaga znebti. Zgorej imenovani zvedenec se je izrazil: „Spećavanje plemenitih rib na Kranjskem je večji-del še na niže j stopinji nego je produkcija." V Kranjske), ulovilo se je počez na leto 10 do 12 tuntov rib na oralu vode; ko bi se pa dobro gospodarilo, zvišala bi se ribja lov na najmenj 50 funtov na orahl. Katastrovana ploskovina tekočih voda na Kranjskem znaša okroglo 14.500 oral, in ako se vzame, da se ulovi zgoraj preračunjeni znesek, t. j. le deset funtov rib na oralu, znaša to na leto 145.000 funtov, in ker se je funt rib leta 1874. plač* val počez s 30 kr., znašala je »kupnina za ribe leta 1874: 4.1.500 gld Ako se pa sedaj računi povišani donesek za prihodne čase umnega gospodarstva po najmanj 40 funtov rib na oral in leto — 3V3 funta na mesec — in ako se računi cena za funt le 30 kr., potem zoaša donesek na leto za prihodnje čase 5800 centov rib v vrednosti 174.000 goldinarjev. Gospodarski in upravni odsek meni, da bode ta načrt ribarske postave dosedanjim nedostatkom v ribarstvu na Kranjskem izdatno odpomogel. Ribar stvo, ki se pri nas sedaj goji, je z malimi izjemami lahkomišljeno, takozvano roparsko ribarstvo, in rib joreia je skoro popolnem zanemarjena. Z umetnim ribarstvom, ki se goji še le nekoliko let v posameznih aeizdatnih okrajih, se ne more vsemu odpomoči. V v eh deželah v Evropi izdale so se v novejšem času ribarske postave, povsod se pokaže, kjer s<> se upe jale te postave, izdaten napredek ribarstva. Naj važnejše, kar nam prinaša novi zakon, je, da se ustvarijo ribarski okruii samosvoji in zakupni; za zakupne okraje in za zakup sam ^svojih okrajev ukazana i- dolga zakupna doba; ta naredba ]o za ribarstvo jako ugodna Nobeden zakupni okraj ne sme ime ti več ko jednega gospodarja. Dalje bode tudi ustanovitev ribarskih okrajnih odborov na ri barstvo dobrodejno uplivala, ker so jim odkatane važne v § 27. omenjene pravice In dolžnosti. Razen tegu se je v postavo vsprejela tudi važna naredba proti nepopustljivemu onesnaženju voda in določba, da je vidra izročena ribiču, ki jo ujame. Gospodarski in upravni odsek predlagata: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Priloženemu načrtu zakona z zgoraj navedenimi preinembami se pritrjuje; 2. deželnemu odboru se nalaga da temu načrtu izprosi Najvišje potr j en je. V generalni debati se oglasi posl. Luckman ter govori proti nekaterim določilam. katera bi bila na kvar tovarnam in nekaterim ohrtnijam. Ker je zakon jako obširen, čas za temeljito posvetovanj«; prekratek, nasvetuje, naj se načrt odloži do prihodnje sesije. Dež. predsednik ugovarja ter prosi zbor, d naj zakonu pritrdi. Isto tako govorita za zakon dr. Poklukar in poročevalec. Deželni zbor sklene podrobno debato, pri kateri je bil ves zakon, kakor ga je predložil odsek, potrjen Načit novega občinskega reda in občinskega volilnega reda (pril. 41. de 1866, pril. 31. de 1887) vrnil se je po nasvetu občinskega odbora deželnemu odboru z naročilom, da naj izdela in predloži elaborat, iz katerega bode razvidna določitev podobe in, število in razdelitev nadočin, ki se imajo sestaviti, kakor tudi, katere podobčine naj se sestavijo v glavne občine; — dalje z naročilom, naj on natanko uvažuje določbe v 4} 11. (pril. 41 d" 1886) zlasti glede" na to, v kolikor hi bilo pod-občine omejiti tako, da jim ostane obseg, ki ga imajo sedanje krajevne občine; in a konecnim naročilom, naj načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda (pril. 41 de 1886, in pril 31 de 1887) slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji zopet predloži. IV obravnavi o Statutu in programu deželne vinarske in sadjarske šole na Grmu oglaša se spet De se h m a n n in graja, da se ne uči nemščina na tej šoli. Tudi bofte, da o čebeloreji poučuje vodja, o naravoslovji pa adjunkt. Dr. Voš-njak bg i/aaža proti obema predlogoma, ki sta bila ovržena ter je bil potrjen sledeči Statut deželne kranjske vinarske, s a d j a r-s k e i d polj« d e 1 s k e šol h n a G r m u p r i N 0 v e in mest u § 1. Vinarska, sadjarska in poljedelska Šola na Grmu pri Novem mestu je kranjski deželni zavod. § 2. Namen soli je : a) da mladeniče kmetskega stanu ali one, kateri žele se pečati s kmetovanjem, po dovršeni ljudski šoli v posameznih strokah kmetovanja, posebno v vinarstvu in sadjarstvu, strokovno tako izobrazi, da postanejo sposobni, vsako knietsko posestvo srednje velikosti umno obdelovati, oziroma oskrbovati; b) da ljudskim učiteljem in sploh vsakemu daje priliko, poučevati se v navedenih gospodarskih strokah; c) da po umnem gospodarstvu na posestvu, na katerem se nahaja šola, prebivalstvo vzbuja k dejanskemu posnemanju, in d) da v deželi razširja dobra sadna in trsna plemena. § 3. Šola spada v vrsto nižjih kmetijskih šol; pouk traja dve leti. § 4. Za Šolo so ustanovljene deželne ustanove (deset) po 120 gld. na leto, katere oddaja deželni odbor. S privoljenjem deželnega odbora se v šolo vsprejemajo tudi plačujoči učenci in frekventanti. § 5. Kdor želi ustopiti v Šolo, mora dokazati: a) da je dovršil 18. leto ; vender se izjemno telesno posebno krepki mladeniči vsprejmo po dovršenem 15 letu; nad 24 let stare osobe se ne vsprejmo v šolo b) da je telesno sposoben ; e) da je lepega vedenja; d) da je ljudsko šolo zvršil z dobrim uspehom; e) da napravi vsprejeinni izpit v dokaz dovoljne izobraženosti. § 6. Učenci so ali notranji, kateri v šoli dobivajo hrano in stanovanje (Štipendisti so vsi notranji učenci), ali vnanji, kateri v okolici stanujejo ter se sami hranijo. Vsak notranji učenec plača za hrano in stanovanje v šolsko blagajnico 120 gld. a. v na leto v mesečnih predplačilnih zneskih po lo gld. a. v. Ustanove ne izplačujejo se štipendistom, ampak v šolsko blagajnico. Neštipeudisti, naj bodo notranji ali vnanji učenci, plačujejo po 20 gld. a. v. šolnine na leto, poluletnih predplačilnih zneskih po 10 gld. a. v. — Pravico oproščevati šolnine ima deželni odbor. Vsak notranji učenec mora pri ustopu v šolo Reboj prinesti določeno potrebno obleko in perilo. Razen tega si mora vsak učenec, bodi si notranji ali vnanji, v prvem meseci po ustopu v šolo predpisano šolsko obleko omisliti iz svojega Za znaženje perila mora vsak učenec sani skrbeti. § 7. Učiteljstvo na šoli je: 1. vodja, zajedno prvi učitelj; 2 pristav, zajedno drugi učitelj; 3. tretji učitelj; 4. pomočni učitelji. tj 8. Nadzorstvo nad šolo in gospodarstvom ima deželni odbor, neposredno vodstvo pa šolski vodja. C. kr. poljedelskemu ministerstvu pristaja na Bolo oni upliv, kateri je določen v normalnem ukazu dne 14. marcija 1877, štev. 3159, alin. O/a—d. § 0. Vodjo imenuje deželni zbor, druge uči teljske osobe in šolske služabnike pa deželni odbor. Prositelji za učiteljske službe morajo dokazati potrebno učno sposobnost. Vodjo in učitelje stalno imenovati možno je le s pritrjenjem c. kr. poljedelskega ininisterstva. Za stalno nameščene učitelje veljajo določila v dekretu za imenovanje in pa službena pragmatika za kranjske deželne uradnike. Statut je potrjen z dostavkom, da mora deželni odbor v prihodnji sesiji predložiti zboru novo instrukcijo za vodjo, adjunkta in tretjega učitelja v potrditev. Ob 3. uri je bila pretrgana seja do 6. ure zvečer. Politični razgled. Notranja et krepko pojavilo in stitlno napredovalo. K krni napredku pa so največ pripomogli: Slavni deželni zbor kranjski in me-stn ■ občina Ljubljanska, naklonivši društvu lepih podpor, in Čitalnica Ljubljanska, kije slovenski Taliji odprla novo zavetišče. Predlaga torej, da M rečenima zastoponia in Čitalnici izreče javna iskrena zahvala, kateremu predlogu zborovalei pri-trde z glasnimi živio k lici. Blagajnik dr. Josip Stare poroča potem o dramatičnega društva dohodkih in troških od 1. januvarja do 31. decembra 1887. Dohodki bili so naslednji: Prebitek iz 1886. leta 50 kr v gotovini, v dolžnih pismih 179*2 gld., doneski podpornih udov 3G0 gld., obresti glavnic 72 gld. 40 kr., za prodane knjige 58 gld. 81 Kr., dohodki 20 gledališnih predstav 2266 gld. 80 kr., podpora si. dež. zbora 1000 gld. — podpora mestnega zbora Ljubljanskega 500 gld., za izposojeno garderobo 5 gld. 50 kr., darila 20 gld. 78 kr., kosmat dohodek koncerta Ondrič-kovega 348 gld. 25 kr., povodom gledališnega požara igralcem darovana podpora .70 gld. V k u p e 4703 gld. 04 kr. v gotovini, 1792 gld. v dolžnih pismih. Izdatki pa so bili nastopni: Najemščina društve nega stanovanja 71 gld. 40 kr., stalna plača režiserju in učitelju dram. šole 600 gld., stalna plača kapelniku 208 gld. 33 kr., služabniku 30 gld., prelagateljem 25 gld., nakup in vzdrževanje garderobe 116 gld. 75 kr , troški 20 gledališnih predstav 954 gld. 33 kr., nagrade igralcem in igralkam 120G gld. 20 kr., povodom gledališnega požara igralcem in igralkam razdeljene podpore 72 gld., nove ustopnice 35 gld. 20 kr., vezanje knjig 25 gld. 25 kr., poštarina 23 gld. 69 kr., kolki 12 gld. 64 kr., troški in nagrade koncerta On d fič ko vet: a 329 gld. 90 kr., trimesečna podpora jednej igralki izven sezone 45 gld., naprava odra in garderob 1003 gld. U6 kr., naprava hiš. orodja za oder 81 gld., itd. vkupe 4973 gld. 91 kr. V primeri z dohodki kaže se torej 270 gld. 87 k r. nedostatka. Proračun za tekoče leto je naslednji: Nedo-statek 1887. 1. 270 gld. 87 kr., društvena najem ščinu 10O gld , plača režiserju 60O gld., kapelniku 20O gld., služabniku 30 gld., kurjava in svečava 150 gld., pisarniške potrebščine 20 gld., nagrada, ki se ima razpisati za izvirno igro 150 gld., nagrade prelagateljem 150 gld., nakupovanja literarne lasti, knjig in muzikalij 100 gld., tisk „Talije" za 1888 1. 400 gld., vezanje knjig 30 gld., troški 80 gld., predstave 1200 gld., nagrade igralcem in igralkam 1800 gld., poštarina 25 gld., kolki 15 gld., donesek „Umelecke Itesedv" 5 gld., prepisovanje ulog in muzikalij 50 gld, naprava in vzdržavanje hiš. orodja 25 gld., zavarovalnina 6 gld., podpora igralcem v poletnem času 300 gld , za oder je društvo še na dolgu (zidarska dela 100O gld., kleparska 80, ključarska 200, za upeljavo plinove luči 150, za les 200) vkupe 1630 gld.; za nove dekoracije 300, za garderobo 300, za hišno orodje 50, za giedališne potrebščine 25 gld.; razni izdatki 23 gld. 13 kr.; vkupe 79 5 5 gld. Tem troškom nasproti stoje kot dohodki: Doneski podpornih članov 200 gld, obresti glavnic 72 gld. 40 kr, za prodane knjige 50 gld, dohodki 30 gledališnih predstav 3000 gld, podpora mestnega zbora Ljubljanskega 300 gld, darila in razni troški 32 gld. 60 kr, podpora dež. zbora kranjskega za 1888 1. 20O0 gld, in za 1. 1887 še neporabljena polovica dovoljene podpore, s 1000 gld, vkupe 6655 gld. Proračun kaže torej 1300 gld. nedostatka. Poročilo blagajnikovo kakor tudi proračun odobrila sta se brez debate. Predno so pričele volitve, povzame besedo blagajnik dr. Josip Stare izjavljajoč, da je to bilo njegovo deseto letno poročilo in da ne prevzame več izvolitve kot blagajnik. Izjava ta vsprejela se je s splošnim obžalovanjem, ker vsakdo pozna gosp. dr. Stareta požrtovaluo delovanje in izredne zasluge za dramatiko slovensko. Zatorej je g. prof. Leveč vsem prav iz srca govoril, predlagajoč, da se predsednik in blagajnik volita vsklikom, naj se obema izreče na njijinetn delovanji najtopleja zahvala, g. dr. Stare pa naprosi, da blagovoljno prevzame še na dalje breme blagajniško. (Živio, živio!) Ko se je g. dr. Stare splošnej prošnji vender uda I, izvolita se prva funkeijouarja vsklikom, zatem pa še 10 odbornikov, katerih imeua smo že včeraj javili. Pred sklepom zborovim poprime še predsednik dr. Tavčar besedo v spomin v letu preteklem umrših izredno odličnih članov: Fr. Erjavca, Fr. Levstika in A. Ei nspieler ja, katerim bodi blag spomin! (Zborovalei ustanejo s sedežev.) S tem bil je občni zbor zaključen in nam pre-ostaje samo še par besed. Naveli smo ves letni račun in proračun na drobno, to pa zategadel, ker številke najtočneje govore in ker iz njih more čita tel j posneti, kako skromne so naše razmere. Kakor je Schiller nekdaj tožil, da nemški Modrici, nemški umetnosti ni cvela doba Avgustova, da je ni podpirala Medieejska naklonjenost, temveč, da je sama iz sebe stvarila si vrednost svojo, — tako tudi Talija slovenska sme isto trditi o sebi. Ne moremo se Nemcem primerjati niti z daleka glede števila in imetka, a primerjati se smemo glede uspehov. In s čim se je to doseglo? Z malenkostmi. Nagrade igralcev in igralk znašale so za vso sezono 1206 gld., pravo bagatelo! In vender so bile predstave, posebno zadnji čas, tako izborne, da bi marsikatero nemško gledališče si čestitalo, ko bi imelo jednakih močij, mesto dosedanjih dobro plačanih „deskopraskov". Sijajni ta uspeh naj bi spodbujal zlasti imovitejše rodoljube, da bi gmotno podpirali oder slovenski, ki je važen faktor v našem javnem življenji, a tudi drugi naj bi pripomngali po svojih razmerah, da bi dramatično društvo vedno bolj cvelo in vedno lepše se razvijalo, saj je vsak njegov uspeh, nam vsem v zabavo, narodu pa v čast in korist Domače stvari, — (Deželni zbor kranjski) je včeraj zboroval od 9. do 2 ure popoludne in od 4. ure do zvečer. Po otvorjeuji seje je dež. predsednik baron W in kler odgovoril na interpelaciji dr. Poki ukarja in Deschmana zastran izredov pri kočevski volitvi. Potem je bila tarna seja, v kateri se je sklenilo, da v hvaležni spomin 40letnega vladanja Nje»a Vel. kranjska dežela ustanovi v podporo one moglib revnih kapital 20-000 gld. Obresti razdelijo se v 8 ustanov po 50 gld. in v 20 po 30 gld. Ustanove oddaja deželni odbor občinam, ki so najbolj obtežene z oskrbovanjem revnih. V deputaciji, ki bode čestila cesarju v imenu dež. zbora, voljeni so: dež. glavar gosp. Thurn, poslanca dr. Po k 1 u k a r in baron Sehvvegel, za slovesno otvorjenje Ru-dolfmuina dovoljen je dež. odboru potrebni kredit. Potem je bila rešena cela vrsta predlogov, izmej katerih omenjamo zakon o uravnavi Mirne in zakon o napravljenji in uzdržavanju javnih neerarskih c st in potov. Po ZVrSenem dnevnem redu zahvalil se je deželni glavar dež. predsedniku za njegovo neumorno sodelovanje in poslancem za njihov trud in marljivost, dež. predsednik se je zahvalil zbornici, da je sprejela vladin predlogi veliko važnosti, ribarski in zdravstveni zakon, dr. Poklukar pa je izrekel zahvalo predsedstvu zbornice in dež. predsedniku. Potem je bil zbor zaključen s trikratnimi slava-klici cesarju. — (Deželni predsednik gosp. baron W in kler) je ukrenil, da letos z ozirom na zdravstvene razmere ne priredi plesa kakor druga leta. Zato pa je podaril 5 00 g o ld. v dobrodelne namene. Siromakom Ljubljanskim 200 gld., društvu gospej krščanske ljubezni in dijaški in ljudski kuhinji Ljubljanski po 50 gold., varovališču malih otrok, Eliza betini bolnici, „Collegium Marianum", dekliškemu sirotišču, društvu rokodelskih pomočnikov, patrijo-tičnemu deželnemu pomočnemu društvu kranjskemu, patrijotičnemu ženskemu pomočnemu društvu kranj skemu in Ljubljanski podružnici avstrijske družbe Belega križa po 25 gld. — (Dramatično društvo) priredi v Četrtek 26. januvarja t. 1. javno skušnjo slušate-ljic in slušateljev dramatične šole. Igralo se bode: „MutecH, veseloigra v jednem dejanji, in razni prizori iz iger: „Na Osojah", „Zapravljivec", „Egmont". Upati smemo, da ta večer privabi obilo občinstva v naše gledališče. — (nGlasbene Matice" odbor) prosi objaviti, da so sicer skupne vaje ustavljene, toda pouk posamičnih učencev in učenk se nadaljuje. — (Os ep nice.) V zadnjih 24 urah so za osepuicami zboleli 3 moški, 3 ženske, 2 otroka. Umrli: 1 možak, 1 ženska, 1 otrok. Ozdravelo je: 5 možkih, 1 ženska, 4 otroci. — (S Ptuja) se nam piše: Krščeni Žid Pisk, odložil je iz jeze, da so mu njegovi somišljeniki dano mu besedo prelomili, vsa častna mesta in izstopil tudi iz okrajnega šolskega sveta ptujskega. — (O j ti Nemci!) Znano je, kako Nemci dosledno molče o vsaki slovanski slavnosti, da o važnih Slovanov tikajočih se dogodkih nemajo niti besedice. Obširnej knjigi te svoje nestrpnosti dodali so zopet nov listek ter dokazali, da niti umetnost v njih ni večmejnarodna, marveč, da vse merijo le z izključno tevtonskega stališča. Na Dunaji sestavil Be je odbor, da slavnemu Mozartu postavi dostojen spominek. Razpisal se je natečaj za najboljši načrt. Sodniki, sami čistokrvni Nemci priznali so jednoglasno prvo darilo načrtu, predloženemu z napisom „Polyhymniau. Toda oj groza! Ko odpro dotični zavitek, vidijo, da je umetnik, ki je napravil rečeni načrt kipar Antonin VVagner. Čeh po rodu in po mišljenji. Ker se vender ne sme dopuščati, da bi Slovan vse nemške tekmece ugnal v kozji rog, preklicali so prvo razsodbo „aus Nebenriteksiehteu" in priznali prvo darilo drugemu umetn ku, ki je seveda vzgojen na matere Germanije pristnih prsih. Zabeležuje to šovinistično dejanje, upamo, da se bodo tudi o Nemcih še ob istinile besede: S kakeršno mero Vi merite, s tako se bode Vam merilo." — (D ru g a i zv en ak adem ična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradci) imela bo svoj letni zbor 7. februvarja ob osmih zvečer v gostilni „Neu-Grazu. — Vzpored: 1. Na« čidništva letno poročilo; 2. Volitev načelništva; 3. Volitev podružničnega zastopnika za veliko skupščino; 4. Družbenikov nasveti in želje; Za mnogoštevilno udeležbo uljudno prosi družbenike in goste t. č. načelništvo. — (Vabilo k veselici,) katero priredi bralno društvo v Šempasu dne 2. februvarja (na Svečnieo) 1388 v Rijavčevi dvorani. Vspored: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Samospev. 4. Brati ne zrni, (burka v jednem dejanji). 5. Petje. 6. Beli lasje — mlado srce, (solo prizor.) 7. Srečkauje štirih dobitkov. 8. Petje. Po besedi domača zabava. Ustopuina k bc>.eei za neude 20 nov. Srečke po 10 nov. Začetek ob 51 ., uri popoludne. K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor. — (Vabilo) na ples v ukostmih, kateii priredi odbor diletantiškega gledališča v Sevnici v soboto 28. januvarja 1888 v prostorih diletantiškega gledališča (gostilnica „pri kroni"). Godbo oskrbi Krambergerjeva kapela dam z Dunaja. Odbor. — (Razpisano) je mesto okrajnega ranocel-nika za brdski okruj s Bedežem. v Lukovci ali pa v Prevojah. L tna nagrada 600 gld, Prošnje do G. fe-bruvarija t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bukurešt 24. januvarja. (lz.vest.je Ha-vasovo :) Konjskega hlapca pri ruskem poslaništvu in več drugih služnikov je zaradi nekoga zločina oblastvo v Bukureštu nekoliko ur zadržalo. Tej brezpomembni zadevi poskuša se dati politično lice in povekšati jo v ruslco-ruinunski diplomatski spor. Vse vzncmiijujoče vesti v tej zadevi so neosnovane. Carigrad 24. januvarja. Crnogorski poslovodja zahteval, da se izroče vsi v afero v Burgasu zapleteni Črnogorci, da se postavijo pred črnogorska sodišča. Dunaj 23. januvarja. Državno sodišče je spoznalo, da se ,je s prepovedjo češkega tabora na gori Kanka pri Kutni Hori, kjer hi bila imela biti izjava proti Gauču, rušil član 12. državnih osnovnih zakonov. Zakon ne pozna razlike mej shodom pod milim nebom in shodom v zaprtem prostoru. jBerolin 23. jauvvarja. Zvezni sovet dobil danes predlogo, tikajočo se posojila v vojašk namen, ki pa ima tajnim ostati. Razne vesti. * (Snežni viharji), ki so pred nekoliko dnevi razsajali po Ameriki, v deželah Teksas, Mine-sota, Dakota, Montana, Nebraska in Kansas, bili so najhujši, kar ljudje pomnijo. V 24 urah znižal se je termometer z 74° Fahrenheita nad ničlo, na 28' pod ničlo. Skoro v jedrn uri je namesto poprej jasnega neba začel sneg, droben kakor moka, katerega je tuleč vihar gonil na vse strani. Človeški glas se na šest stopinj daleč ni več čul. Iz šole vračajoči se otroci poginili so v snegu, posestniki, idoči s polja, neso prišli več živi do svojih hiš. Neka ženska je, stopivši iz hiše pogledat po svojem moži, na pragu našla smrt. Večina umrših bilo je uduše-nih ne zmrznjenih, ker je bilo v groznem viharji nemogoče šopati. Železnice ustavile so promet, dokler ni ponehal vihar. Izkaz o stanji akademičnega društva „Slovenije" v aka-demičnem letu 1886 87. I. Dohodki. a) Razpoložniua. Tečaj zimski poletni Prebitek prejšnjega tečaja, gl. 20.08 gl. 5-19 Članarina..... „ 51'— „ . 27-— Podpornina..... „ 117-— „ 40- — Prosti darovi članov . . „ 7 70 „ 3169 Čitalničnina..... „ 8150 „ 48 50 Dohodki slavnostnega večera „ 37-— „ —'— Za trakove..... „ 4 80 n —— Razni dohodki .... „ 20 27 „ 1980 Skupaj . gl. 339 35 gl. 17218 b) Glavnica. Prenos iz prejšnjega tečaja gl. 256-85 gl. 27605 i's topni na novih članov . „ 14*— „ —50 Polovica prebitka . . . „ 5'20 „ 640 Skupaj . gl. 276-05 gl. 283 04 II. Ntroftkl. Najmarina..... gl. 13388 gl. 46 75 Čitalniški stroški . . . 4741 „ 37 61 Preširnov večer. . . . „ 20 33 „ —■ — Jurčičeva slavnost „ —■— „ 59 83 Slavnostni večer „ 3G"65 „ —'— Knjige in časniki „ 19 35 „ 6'75 Harmonij..... „ 18-— , —*— Tiskovine..... „ 37-— „ — •— Pisma in brzojavi „ 798 „ 4'09 Razni stroški .... „ 14 36 n 418 Skupaj . gl. 328 96 gl. 159'21 Ako se primerjajo stroški z dohodki, kaže se prebi tka: v zimskem tečaji . gl. 10*80, v poletnem „ . „ 1297. Dunaj, 18. prosinca 1888. Za odbor: Stud. med. Janko Bleivveis-Trsteniški, t. č. predsednik. Stud. jur. Kadoslav Pipnš, t. č. tajnik. Zanesljivo zdravilno »reUNtvo. Osobe r slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, će rabijo pristni „Moll-ov S ei dl i tz-pra še k". Škatljiea stane i gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dn naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moil-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 11 (31 — 1) Meteorologično poročilo. P*>T5 ! ..LJUBLJANSKI ZVON" S M toj i (192—214) i « za vse leto gld. 4.60; za pol leta j M gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. $ Tufei: 23. januvarja : Pri Slonu: Gollias, Munai »I. VVertbeimer z Dunaju. — Wirkner Erlava. — FiSeher iz Karlovca. — Polzer iz Reke. — Steni i/. Goric*. Pri Maliiv : Marknš, Konigstein, Weinbe',gor, Ro-senstein. Kneoht z Dtratja, — Gorup, Dekleva, Premiov Pogačnik iz Zagreba. l im li so \ i, iil>l lani: '20. januvarja : Janez Mohar, črkostavec, 21 let, sv. Klorj ana ulice IG, za jetiko. — Reza KerSne, delavka, 18 let, Testa v mestni log 2, za kosami. 21. januvarja: Jožefa Gtarjol, paznika hči, 1 leto, 9 mescev, za kozami. — Franca Gerjol, paznika žena, 42 let, za pljučnico, obe sv. Florjana ulico 36. — Antonija \Virk-ner da Torda, zasebnica, 81 let, Vegove ulico 8, za pljučnico. — Ciieilija Kum jek, kondukterja žena, 44 let, Marije Terezije cesta 10, za kozami. 22. januvarja: Fran BoVOOD, atolarja sin, .'I1, mesca, Dunajska cesta 7, za božjastjo, 2'd. januvarja: Ana Gornik, delavka, 08 let, Križev-niške ulice 9, za krvavenjem. — Fran Kramar, delavca «dn, 14 let, Trnovski pristan 10, za kozam'. — Ivitra Janša, posestnika hči, 3 leta, Kurja vas 10, za kozami. — Atni Starin, delavka, 5:1 let, Hrenove ulice 8, za jetiko. V deželnej bolnici : 10. januvarja : Janez Leuaii, kajžar, 61 let, za edemom na možganih. 21. januvarja: Ivani lirefcič, delavka, 24 let, za le-garjem. — Jane/. J.retina, delavec, f>2 let, za pljučnim edemom. 22. januvarja: Janez Jaklič, krošnjnr, 49 let. — Janez Vilar, kajžar, 4,'J let, za plj.ičnico. [ fas ona- I StanJe Cas opa- barometra zovanja _ mm Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v: mm. i I c I 7. zjutraj 736-7 mru. —12 0° 0 al. szh.1 megla - 2. popol. 733 0 ■■. 0>O*O si. zah.! obl. 000 mm. ^ 9. zvečer 731-8 mm 2-4° C si. jz. I oh1. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733'1 mm. 734 2 mm. 737-9 mm. I — l-0°c]rt. vata.) obl. 40° C si svz. jas. — 0-4° C |L svz. d. jas. OOOi Srednja temperatura — 3-2" in 09°, za 1-2° pod in 2-9° nad normalom ID-cld3.aos3l£a, "borza, dne 24. januvarja t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 78-7T) — gld. Srebrna renta..... Zlata renta...... marčna renta .... Akcije narodne banke. . . 80-65 — 110-10 — 93-25 — 86.— — Kreditne akcije.....„ 269 75 — „ London........„ 12670 — „ Srebro........, — •— — „ Napol.......... 1002 — , C. kr. cekini .... „ 5-97 — „ Nemške marke ... „ 62-22 — „ 4 / državne srečke iz 1. 1854 2"i0 gld. 131 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 164 „ Ogerska zlata renta 48/0 ...... 97 „ Ogerska papirna renta 5°/0..... f'& » 5'/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 ,, Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ Zemlj. obč. avstr. 41/,°/o zlati zast. listi . 12o „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 177 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 100 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 213 „ danes 78-55 80-60 109-90 93 15 865-— 269*60 126 65 10 02'/, 5-90 62-20 50 kr 50 „ 40 „ 56 , 75 „ 25 „ i5 I) 50 „ 50 „ 75 „ Potrtim srcem n»znanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod MATEVŽ ZAROTNIK, včeraj 22. januvarja ob polu 7. uri zvečer, po kratki mučni bolezni, v 47. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspa). Pogreb bode v torek, dne 24. januvarja oo 9. uri dopoludne v Št-Vidu nad Ljubljano. Zadušim sv, maše brale se bodo v Št.-Vidu v farni cerkvi. Priporočamo ranjoega v blag spomin in molitev. (65) Št.-Vid, dne 23. prosinca 1888. Jovana Zakotnik. soproga. Iran. Ivan, Marija. Ivanka, Helena, sinova. hčere. ]>V|»resejnl"i v«s sn /ob«' jo I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepčujoče, ovira iprideuje zob in odstianuje in rdeČO Napo. Velika steklenica 50 kr. II. Salicilni zobni prah, splošno priljubljen, upliva o krepi-njo če in nareja zobe svetle in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zalival, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (616 — 13) LEKARNA TRNKOCZTT" zraven rotovža v LJubljani. Vsakemu, ki kupi v lekarni Tmkoczv originalno sulicilna ustno vmlo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ast. Kisla voda, kopališče Radence | s s-.ujii jako obilo .,mtri>-litliimi-^ kislino". BarudoTJ poskusi so '^Sn^ dokacali,dajo ogljeno-/**7>s>s^ kisli rLithionu pri ~'-r£Patinu najboljše £yr.*v/y ^'/v"*^ i" >»jgow»eji( zdravi- Valed^ " obilnega ^s^f* ogljenokislika, natrona, lithiona je radvanjska kisla voda kot specifikum pri: "><^/r. protlna, kamnji v želodci, nic-^^'' hurji, ledvicah, zlati žili, lirauio-rici, braliorn, zlatenici, želodčnih bo leznili, kataru. Knprlji, stanuvapja, reslnTracija čemi. Glavna zaloga pri Ford. Plautz-u v Ljubljani. Razglas. vi« slo Kuclolfovo pro«la iz mestnega gozda 1600 smerek. Pismene ponudbe naj se pošljejo do dne februvarJA lttHtt na žnpunMtvo v Ru- «lolt'OY<*lll. (66—d XDr- DPoznils:, župan. 3000 glcT proti 5% obrestim išče se na zemljišče v obsegu 14 oral njiv in senožetij, 11 oral gozda in nekaj barja. Sodnijsko je cenjeno 9000 gld. Najem znaša blizu 500 gld. Upnik more Btopiti na prvo stopnjo uknjižbe. Več pove Jnrnej Ittiiinillfm* na Lavrei pod LJubljano. (55—2) V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu. S tem velefastitemu občinstvu odano naznanjam, da na splošno zahtevanje občinstva Ljubljanskega še nekaj dni j tu ostanem in bode Jutri v gredo ob 7. uri zvečer velika predstava. II koncu pa na občno zahtevan je: w Iztiranje Mazeppe ■v TTl^recjino mej di^rj© ls:on.je- Ziiržane cene: I. prostor 50 kr., II. prostor OO kr., III. prostor 15 kr. Za mnogobrojni obisk se priporoča (67) IU. SelilCflTCI, ravnatelj. Bouillon-Extract. Gomolična dišava. (Triillel-vViu-ze.) Fine moke za juho. Centralna zaloga: Wien, I., Jasomirgottstrasae 6. Dobiva se v prodaj al nicah delikata« iu kolonijalnoga blaga ter v dro^nerijali. (902—6i Prodajajo: Peter LaMnlk, H. L. Wenzel, Perdan, Sclmss-niff & Weber. — V Za^ot-ji: Miohello, Iv. Miillei-, rudniška bratovska akladniea. • v Litiji: Ivan VVaggonlk. 500 ser^a^fe v ^latm„ će Grolicli-ova obrazna cieme M'ieui Orollčh) ne odpravi vseh nečistosti) kože, kakor: peg, ojrrc, ogoreloBti itd. ter naredi polti s\etlo bala in nilailin-sko čisto. — Ni nikako barvilo (Sobtninko), — (\;iia 60 kr. — Glavno raipolilialnioo ima J. Grolioh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani Ima zalogo Ed. fflahr, parfumer. (.711—H) |CACA0| in ČOKOLADA V ICTOR S CHMIDT & SOHNE ki Jta pri prvej Dunajskej ra/.stavi kuhinjska umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno re.riitrovano varstveno znamko in firmo. (800—52) Dobiva Ste pri vseh boljših trgovottl in prodajalcih deli;.ates, V IJ ubijani pri g. ■ etru l.assnib-u. Razpošilja se v provincijo proii poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDi