Leto LXVL, št. 206
LJubljana, ponedeljek 11. septembra I033
Din 1.-
Lznaja vsak dan popoldne, lavaemst nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit
ft Din 2.—, dO 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 Trst & Din s.—, večji inserati petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inosemstvo Din 36.—. Rokopisi se ne vračajo.
TJBEDN18TVO IN LJUBLJANA,
•t.*
Podraftniea« MARIBOR, Grajski tx* *t- S. — NOVO MESTO. Ljubljanska cest*, telefon it. 26 — CELJE: cel jako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon It. 65.
uprave: K ocen ova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Raftun pri poštnem čekovnem lavodu t Ljubljani fit. 10.351.
Jubilejna skupščina CMD v Ptuju
Ob 2$ letnici ptujskih dogodkov je CMD včeraj postavila nove temelje svojemu nadaljnjemu narodnoobrambnemu delu — CMD naj nostane vsenarodna organizacija in preporoditeljica našega ljudstva
Ptuj, 11. septembra.
Včerajšnje svečanosti v Ptuju ob 25-letnici    zgodovinskih   .ptujskih dogodkov bodo ostale tisočerim množicam, ki so jim prisostvovale,    v  prav tako neizbrisnem spominu, kakor žive v živem spominu se danes septemberski  dogodki 1. 1908. Zakaj, včerajšnji dan pomeni v razvoju naše nacionalne zgodovine enako važen mejnik, kakor so bili važen mejnik septemberski dogodki 1. 1908, ki so postali začetek vse narodne borbe za osvobojenje izpod tujega jarma.   Včerajšnje svečanosti predstavljajo veličastno manifestacijo narodne sloge in začetek novega razdobja v duhu jugoslovenskega preporoda. Ptuj še nikdar ni videl    na svojih ulicah tolikih množic in še nikdar nista Ptuj in vsa njegova širša okolica s tako odločnostjo izrazila svojega neomajnega jugoslovenskega prepričanja. Ptuj je včeraj pred vsem svetom dokazal, da je in ostane jugoslo-venski.
2e na predvečer glavnih svečanosti so se zbrali v Ptuju odlični gostje ne samo iz dravske  banovine,  marveč  tudi iz odda-
ljenejših krajev. Včeraj zjutraj je z rednimi ln posebnimi vlaki prispelo na tisoče in tisoče novih gostov, ki so bili na kolodvoru prisrčno sprejeti. Z jutranjim vlakom sta prispela tudi ministra gg. dr. Kramer in Ivan Pucelj. Po prihodu vlakov se je ob 9. formirala izpred kolodvora
veličastna povorka,
v kateri je bilo samo Sokolov in Sokolić okrog 3000, sledile pa so še dolge vrste Cirilmetodarjev, Narodne odbrane, gasilcev, narodnih noš, kmečkih voz in drugega občinstva. Povorka se je ustavila pred magistratom, kjer je bil postavljen govorniški oder. Tu je zbrane goste najprej pozdravil ptujski župan g. Jerše, nato pa so govorili gg. minister dr. Kramer, minister Pucelj, starosta ptujskega Sokola dr. Šalamun, ljubljanski župan dr. puc, nakar je zastopnik Nj. Vel. kralja med viharnimi ovacijami množic izročil ptujskemu Sokolu naraščajski prapor, dar Nj. Vel. kralja. (Obširneje o tej lepi svečanosti Je poročalo že današnje >Jutro«.)
lavnostna skupščina CMD
Po končanem razvitju prapora se je vršil na istem mestu shod Narodne odbrane, v mestnem gledališču pa se je ob 11. pričela slavnostna skupščina CMD. Ze na predvečer se je vršilo zaupno zborovanje, na katerem je vodstvo CMD podalo podrobna poročila o svojem delu. Na svečani skupščini v spomin na burne dogodke pred 25 leti so se zbrali naj odličnejši Ci-rilmetodarji, med njimi mnogo sivolasih borcev in mamic, ki niso izostali še z nobene skupščine CMD. Med odličnimi predstavniki sta bila navzoča ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, narodni poslanci in senatorji, ptujski župan gosp. Jerše. sreski načelnik dr. Bratina ter zastopniki raznih nacionalnih in kulturnih organizacij. Poleg delegatov podružnic je bila posebno številno zastopana akademska mladina.
Predsedstveno poročilo
Ker je predsednik CMD dr. Kušej podal ostavko, je vodila skupščino namestnica dvorna dama ga. Tavčarjeva, ki se je v svojem pozdravnem govoru najprej zahvalila za prekrasno udeležbo in naslovila svoj prvi pozdrav Nj. Vel. kralju. Nato je pozdravila vse odlične goste ter obudila spomin na dogodke pred 25 leti. Nato je pozdravila vse navzoče predstavnike in v svojih nadaljnjih izvajanjih orisala delovanje CMD. Med drugim je izvajala;
Sporočiti moram, da je družbeni predsednik g. dr. Rado Kusej, ki mu letos poteka funkcijska doba, podal ostavko na svoje mesto kot predsednik. Smatram za svojo dolžnost, da mu izrečem s tega mesta kot njegova namestnica najlepšo zahvalo za vse njegovo dveletno uspešno delovanje v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
Naglemu in vzglednemn razvoju naše družbe, ki smo ga z radostjo beležili do svetovne vojne, je slednja prizadejala družbi rezek prelom. Med vojno je počivalo skoraj vse obrambno delo, po vojni pa je bil narod omamljen od svitlih žarkov svobode. Zato se je splošno razširjala misel, CMD ni treba več, ker imamo svobodo. Toda bila je to usodna zmota. Delovanje podružnic je padlo. Na prstih obeh rok bi lahko po prevratu prešteli takrat delujoče podružnice. Mnogo dela in truda je bilo z njmovim oživljen jem. L. 1914, tik pred vojno, smo imeli v delu našega ozemlja, ki leži v naši državi, 122 podružnic. Danes je delavnih 100 podružnic, torej nedelavnih še 22. Kaj je vzrok temu? Družbeni odposlanec se je trudil obuditi zopet te podružnice, obiskal je vse po dvakrat, tudi trikrat, vzpodbujal pismeno, pa se mu ni posrečilo obuditi jih do danes. Izgovori so mnogi: veliko lokalnih društev, slabo gmotno stanje vseh slojev, pomanjkanje agilnih oseb, mlačnost, pa še mnogo drugih vzrokov ni dopustilo, da bi podružnice pričele zopet z delom. Svojedobno je bila glavna opora naših podružnic zavedno uradništvo, zlasti slovenski železničarji in učiteljstvo, danes pa je položaj drug. Pri-dobitveni krogi, ki so dajali vir podružničnim dohodkom, imajo danes težko borbo za svoj obstoj. Kljub vsemu temu pa moramo biti optimisti. Podružnice se polagoma oživljajo, saj so narasle do danes na 100. Poudarjati je treba, da je bilo od 22 sedaj nedelu j očih podružnic tudi nekaj takih, ki so bile že od početka mrtvorojeno dete. Vse živeče podružnice pa so marljive in po svojih razmerah dokaj pridobitne in v preteklem upravnem letu so prispevale 139.759 Din dohodkov. Čutim prijetno dolžnost, da izrekam ob tej priliki •sem delujočim podružnicam svojo iskreno zahvalo za požrtvovalnost in nesebično delavnost. Pri tej priliki poudarjam r*-
sti pri našem narodnem učiteljstvu, ki ima med svojimi člani   prav   mnogo agilnih Cirilmetodarjev, pa tudi med uradništvom je mnogo idealizma in mnogo požrtvovalnosti. Prav posebno prednjači v narodno-obrambnem delu mnogo zasebnikov, med njimi narodne dame, ki so v mnogih krajih vzor pridnosti, zgled vsemu narodu na narodno-obrambnem polju.    Izrekam tem in vsem drugim prav posebno zahvalo in priznanje, proseč jih, da vztrajajo in ostanejo družbi zvesti.    Vsem nedelavnim podružnicam   bodi oponrn   s   tega mesta: Vzdramite se, na delo za obrambo naroda! Brez opominov in vzpodbujanja je dolžan vsak dober rodoljub   in    zvest državljan budno stati na braniku m z vsemi sredstvi braniti svojo zemljo in svoj rod. Ko se užiga danes med vsemi narodi vesoljnega sveta v obrambo plamen nacionalne zavesti, ali naj spi naš narod spanje pravičnega, da g i zajamejo   valovi naših nasprotnikov  nepripravljenega?   Pozivam s tega mesta k sodelovanju vse naše razum-ništvo vseh stanov, vsa kulturna društva, Sokola, ki je naš ponos in naša nada, da zanetite v širokih plasteh ljudstva ogenj domovinske ljubezni.   S tem boste pripomogli razmahu naše družbe, da bo z lahkoto uresničila svoj obrambni načrt. Posne-majmo v tem zlasti naše severne sosede, ki imajo geslo:   »Kjerkoli vas je skupaj 10, ustvarite si svojo celico,    da se vaše skupnosti razveseli mati Germanija.« Ta
naš severni sosed ne miruje. Dela noč in dan po svojih bojnih društvih Schulvereinu in Sudmarki, ki posegata Še sedaj trajno v našo    svobodno Jugoslavijo   z raznimi
hujskajočimi letaki in Judeževimi grosi. Oklic za Roesegerjevo zbirko »100 milijonov gTOŠov« je vsem nam jasen opomin, ki ga ne smemo omalovaževati. 100 milijonov grošev je namenjenih za naš pogin!
Od lanske velike skupščine do danes je neusmiljena smrt ugrabila večje Število družbenih članov, dobrotnikov, podpornikov in prijateljev.
Njim in vsem drugim prijateljem in podpornikom CM družbe, ki so od zadnje skupščine do danes umrli, ohranimo hvaležen spomin!
Četudi niso bili družbeni dohodki v preteklem upravnem letu tako veliki, vendar so bili njeni izdatki za kulturne namene zelo visoki. Poleg drugih izdatkov je dala družba za ogrožene in obmejne kraje za mladinske in šolske knjige, učila, za miklavževa darila. Šolske odre, za gospodinjske tečaje, podpore revnim dijakom v tujini, za šole, podpore revnim občinam, učiteljstvu v težkih krajevnih položajih  vsoto 180-500 Din.
Družba je žrtvovala no svoji možnosti precejšnje vsote tudi v drage kulturne namene, kjer je bila potreba nujna za uteše-nje trpljenja in socijalnoga gorja.
To je bilo ogromno delo za narod, delo ljubezni in altruizma do malih, revnih, delo, ki hoče dvigniti duha onih, ki tiče v zmotah in hodijo v temi. Družba je prepotreb-na. zato mora vztrajati, napredovati, da ne propade sveta dedščina naših očetov. Družba mora ostati tudi zaradi tega, feeT je bila od vsega početka nositeljica nacionalizma in pobornica jugoslavenske ideje.
Se nikdar odkar obstoji nasa ljubljena Jugoslavija, ni imela toliko zunanjih sovražnikov, kakor v današniem časj; pa tudi notranjih ni malo. Umljiva je nevoščljivost zunanjih, grenko pa je spoznanje, da se dobe tudi notranji sovražniki. Izdajice so, nevredni svojih rodnih mater. Ti zastrupljajo s hujskanjem nevednih, s korupcijo in drugim nemoralnim protidržavnim delom naše dobro ljudstvo. Vsem poštenim, iskrenim, resnico ljubečim državljanom kličemo: Na dan, na delo proti izdajicam!
Naša naloga bodi, da ob vsaki priliki in ob vsakem času nastopamo proti izdajicam naše lepe domovine. Nikomur ne prizanaša jmo! Izdajicam ne sme biti mesta med nami!
Pri veeh nadlogah, težavah in trpljenju se ozrimo t spomina nazaj na dobo sužen-etva, pomislimo na milijonske žrtve in na prelito kri, iz katere je vzklila naša Jugoslavija, ki nam je prinesla najdragocenejše darilo, svobodo. Vsi dobri državljani smo poklicani čuvati blaginjo naše matere Jugoslavije, zlasti pa je naloga najiskrenejiih Jugoslovenov — članov CMD, da imajo vselej in povsod v spominu stari rimski iek: »Blagor države bodi vsem najvišji zakone Zato na delo v duhu naših blagovestnikov bratov sv. Cirila in Metoda za presveto naroda, za njega socialne dobrine, za veličino lastne države!
Minister dr. Kramer o novih nalogah CMD
Besede djvorne dame ge. Tavčarjeve so sprejeli zborovahej z navdušenim odobravanjem.
Nato je pozdravil »kupSčino ptujski lupan g. Jerše, nakar je povzel besedo
minister dr. Kramer
ki je med drugim Izvajal:
Predvsem dovolite, da se v imenu g. predsednika vlade, kakor tudi v svojem imenu zahvalim glavnemu odboru CMD za Ijubeznjivo povabjlo, da prevzameva pokroviteljstvo nad to jubHejno prireditvijo. Midva oba nisva sprejela tega vabila kot izraz nekake posebne naše zasluge, temveč kot simbol, dejanje. Smartram, da so naši Cirilmetodarji mislili, da ja najbolj primerna izbira enega izmed onih, ki je bil pred 25 leti opljuvan in tepen ter s črnilom polit, enega izmed tistih, ki so predstavljali misero-plebs slovensko, ki ra je po 25 letih postal eden izmed onih Slovencev, ki so se povzpeli na najvišji položaj naše države, predsednika vlade pa za rokrovitelja današnje svečanosti, da s tem podčrta ogromno razliko med položajem pred 25 leti m danes. Takrat smo bih zaničevani, obsojeni na smrt, vrsTri obupno obrambno delo proti vsemu, kar je hneJo moč v svojih rokah, danes pa CMD z večjo pravico lahko zahteva, da njeni delavnosti, njenemu delu, njenim nalogam posveča ves naš narod, naša svobodna država svojo najvišjo pozornost Mislim, da je bila izbira protektoriev za vse skupščinsko delo dober omen, da bo tudi v bodoče kr. vlada še bolj kakor doslej posvečala svojo pozornost in svojo podporo tej naš' pomembni m morda danes v mco-
posebno, da ima družba glavno oporo zla- i gočem še bolj potrebni organizaciji, kakor
je bila svojca s. CMD ima danes v svobodni Jucoslavjji nekohko drugačno polje de-to vanj a. Velik del njenih bivših nalog je prevzela svobodna domovina. Danes nismo prisiljenj reševati naše dece in skrbeti za bodočnost našega nacionalnega naraščaja, toda na drugi strani je mnogo ostalo jz-ven naših meja. Mnogo je dela in skrbi, da očuvamo za boljše čase ono kri, ki ne kroži neposredno po našem narodnem telesu. DrŽava v mnogih primerih iz mednarodnih ozirov ne more nastopiti kot zaščitnik in tam je privatna iniciativa, privatna organizacija prepuščena vnemi ju-goslovenskih državljanov, ki jih tu čaka široko polje dela. Tudi na znotraj je ostalo 4>o mojem prepričanju še ono polje neobdelano, kjer bi mi vsi, k j hočemo, da se naš narod in njegova miselnost preobrazita čimprej iz onega nekdanjega razpoloženja, ko smo v državi m v njeni moči gledati samo nekaj nam nasprotnega in da se to razpoloženje pretvori v pozitivno napram lastni državu To polje po mojem mnenju Se ni dovolj obdelano. CMD bi morala postati centrala za iniciativno delo, nekak nadzornik nad vsem onim, kar imenujemo državljansko vzgojo. Naše nacionalne organizacije vrle zadovoljivo svoje naloge, toda manjka nekake osrednjo točke, ki bi stalno dajala impulz in vzgajala narod v duhu, da jugoslovenski državljani nimamo samo svojih pravic, nego tudi velike dottoosti, katerih so narod premalo zaveda.
Se ono željo bi izreke! pri tej priliki, žetjo nas vseh starejših, ki smo v svojih mkdih letih napram delovanju CMD imeli dostikrat kritično stališče, čeprav smo radi m s navdušenjem, hi je bJo last seda-
la foneiaette, pomaga H ua vseh konca in krajih. Prav ob onih dogodkih, ki se Jih spominjamo danes, je takratna mladina dala izraza svojemu razpoloženju, svojemu velikemu optimizmu in svoji volji za napredek in delo. Pri tej priliki, ko.CMD obnavlja spomin na one nekdanje žalostne čase, potne trpljenja in žrtev, pa tudi radosti, pozivam s tega mesta kot slučajni pokrovitelj te slavnosti našo omladino, naj se zgrne okrog naših starih zaslužnih narodno-obrambnih delavcev Ln pomaga, da CMD zopet dvignemo in pa damo široko polje njenemu razmahu in delu. MisMm, da je 251etnica ptujskih dogodkov v mnogočem koristna, ker daje povod, da se v naši javnosti razvije obširna debata o nalogah te naše velike obrambne organizacije in da se CMD zopet postavi v ospredje nacionalnega zanimanja. Naša naloga in dolžnost vseh, ki smo aktivni Člani podružnic in vodstva CMD, pa tudi onih, ki smo prosti vojaki pri delu naše nacional, obrambe, naj bo, da v bodoče bolj kakor doslej, z večjo vnemo, požrtvovalnostjo in doslednostjo podpiramo veliko delo, ki ga vodi CMD v prid vsega našega naroda, v čast in ponos celokupne naše domovine, za srečno bodočnost našega nacionalnega razvoja. Pozivam vas. da z menoj vred vzkliknete: Naša CMD in vsi njeni zaslužni voditelji in delavci naj živijo!
Besede ministra dr. Kramerja so zbo-rovalci sprejeli z viharnim odobravanjem in pritr j e van j em.
Pozdravi zastopnikov
Nato so pozdravili slavnostno skupščino v imenu SKJ dr. Vašič, v imenu ptujskega Sokola kot aojubilanta starosta dr. Šalamun, v imenu JUU Andrej škulj, v imenu akademske odmladine g. Aplenc, v imenu koroških Slovencev g. Uršlč, v imenu Jadranske straže g. Marjanovlć, senator dr. Rožič, v Imenu mariborskih akademikov g. Mulej, s čemer je bila lista slavnostnih govornikov izčrpana.
Brzojavno so pozdravili skupščino in opravičili svojo odsotnost dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, podpredsednik senata dr. Novak ter mnogi drugi.
Koncentracija narodno-obrambnega dela
Med tem je bilo končano zborovanje Narodne odbrane, katere zastopnik je pred skupščino CMD prečital na tem zborovanju sprejeto resolucijo, v kateri zahtevajo, naj CMD razširi svoje delo na vso državo, naj pritegne v vrste svojih delavcev omladino ter naj kar najtesnejše sodeluje z Narodno odbrano, da bi se kar najbolj smotreno izvršila narodno-obramb-na organizacija.
Poročila odbornikov
Nato je tajnik g. inž. Mačkovsek podal obširno poročilo o podrobnem delu družbe in o nalogah, ki jo še čakajo na polju narodne obrambe zlasti onstran meja, kjer žive naše narodne manjšine. Njegov poldrugo uro trajajoč referat, ki ga bomo se objavili, je zbudil vsestransko pozornost in je najbolj pokazal, kako važno in nujno potrebno delo opravlja CMD, tiho in brez reklame.
Sledilo je poročilo blagajnika g. dr. Ivana Kersnika. Tudi CMD čuti posledice gospodarske krize in so dohodki družbe zaostali za dohodki prejšnjih let za več ko 600.000 Din. Med podružnicami je še vedno najaglmejša šentpetrska Ženska podružnica v Ljubljani. V preteklem letu so znašal! družbeni dohodki 768.33S Din. družbenih Izdatkov pa je bilo 604.187 Din. Blagajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto.
V imenu nadzorstva je poročal senator dr. Ravni h ar, ki je predlagal razrečni-co celokupnemu odboru. Obenem je poudaril potrebo koncentracije narodno-obrambnega dela.
Vofttve
Pri volitvah so bih* v celoti izvoljeni vsi dosedanji člani glavnega odbora, na mest j odetopivsega predsednika dr. Kušeja pa je bil izvoljen v odbor gimnazijski ravnatelj Dolar iz Kranja. Ob navdušenem pritrjeva-niu vse skupščine, je dr. Lašič iz Maribora izrazil željo, na] odbor, ki se sam konstituira, izvoli dosedanjega dolgoletnega tajnika inž. MacTcovSka za predsednika.
Po poročilu bonskega svetnika dr. Sene-kovica je skupščina soglasno odobrila tudi predlagano izpremembo pravil, nakar je bil odobren tudi še proračun za prihodnje leto, ki predvideva 680.000 izdatkov. Z zahvalo za udeležbo je ga. Tavčarjeva zaključila zborovanje-
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2313.74—2326.10, Berlin 1365.14_1375.94, Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.55—1113.85, London 184.75—1S6.J6, Newyork eek 4063.82 do 4092.08, Pariz »4.54—226.G6, Praga 169.90 do 170.7«, Trat 301.90—304.80 (premija *ŠJ5%). Avstrijski šiltn* v privatnem kM-rtngu 8. 80.
INOZEMSKE BORZE.
Čarih: Pariz 20.36, London 16.70. Newyorfc 3*9, Bruselj 72.20, Milan 27.28, Madrid 43.25, Amsterdam 208.75, Berlin 183.36, Dunaj 57.76, Praga 15.33, Varšava 57.90, Bukarešta 3.08.
Notar Fran Tavzes umrl
Kranj,   11. septembra. Davi ob pol 5. je preminul, zadet od možganske kapi,    kraljevi    notar g. Fran Tavzes.
Pokojni je bil rojen v Idriji 1. 1879 kot sin rudarja. Družina je štela 10 otrok. Mladi, zelo nadarjeni France, je najprej po končani osnovni soli študiral gimnazijo v Ljubljani, nato pa univerzo na Dunaju. Svojo prvo namestitev je dobil v Idriji kot notarski kandidat. Med vojno je bil notarski substitut v Trebnjem in v Litiji. Po prevratu je prišel zopet v svoje rojstno mesto kot notar. Ni se pa dolgo veselil bivanja med svojci. Italijani so ga kot zavednega nacijonalista konfinirali v Sardinijo, kjer je ostal pol leta in je tako postal narodni mučenik. Po konfinaciji je prišel jeseni 1. 1019 v Jugoslavijo in je bil postavljen za notarja v Gor. Logatcu. Tu je bil predsednik sreske organizacije jugoslovcnske stranke in je največ njegova zasluga, da je ta srez še danes najbolje organiziran. Oktobra 1932 se je preselil v Kranj. V Kranju se je udejstvoval v na-cijonalnem delu. Bil je član sreske organizacije, predsednik Narodne odbrane, odbornik Narodne čitalnice, član občinskega odbora in sploh vnet nacijonalist. Kot tak ni poznal nobenega kompromisa, čeprav je bil po značaju silno mehkega srca in je bil znan po svoji radodarno«ti.
V znak žalosti visi na občinskem poslopju črna zastava. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, hčerko in sina akademika. Pogreb bo jutri ob 17. na domače pokopališče. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje.
1 v«
Uredba o komasaciji objavljena
Beograd, 11. septembra. Današnje >©lu£-
bene novinec objavljajo 'jredbo o spajanju občin v dravski banovini, ki je e tem stopila v veljavo. Po tej uredbi bo v dravski banovini 960 občin, in sicer v srezih: Brefi-ce 16, Celje 17, Črnomelj T, Dolnja Lendava 11, Dravograd 11, Gornji grad 9, Kamnik 18, Kočevje 14, Konjice 7, Kranj 15, sreeka izpostava Škofja Loka 9, Krško 19, Laško 8, Litija 14, Ljubljanica okolica 24, Ljutomer 14, Logatec 12, Maribor desni breg 15, Maribor levi breg 17, Metlika 4, Murska Sobota 19, Novo mesto 16, Ptuj 28, Radovljica 14, Slovenjgradec 9. Šmarje pri Jelšah rs" občin.
Preosnova csl. vlade
Praga, 11. septembra. AA. Med polrtrč-nimi voditelji se vrše pogajanja. Vse kaže, da bo sedanja vlada ostala. Pri bližnji vladni preosnovi bo 3k> samo sa tsrpre-membo nekaterih oseb. Dosedanja politika ostane neizpremenjena.
Obletnica bitke ob Marni
Pariz, 11. septembra. A A. Pisatelj Andre Salmon, ki ee je udeležil kot poročevalec lista »Petit Parisien« proslave 19. obletnice zmage na Marni, piše v svojem listu:
Človek, ki je gledal mimohod teh starih vojakov, mladih nabornikov in majhnih otrok, je moral nehote pomisliti: Nobene napadalne misli, nobenega izziva nt v teh ljudeh. Ničesar ni, kar bi moglo pri komerkoli zbuditi misel na napad. Poglejte te veterane, kako malo iih je v 'jniformah, in recite, ali ni v vsem njihovem nastopu zgolj izrazita človečaneka civilnost? To niso vojaki, ki bi se jim tožilo po vojaških mondu-rah in ki bi hrepeneli po dnevu, ko bodo zopet zadonele bojne fanfare, — ne, to so samo tovariši, ki so preživeli svetovno vojno in so prišli krasit s cvetlicami grobove svojih tovarišev, padlih v bitkah. Ko bi hoteli ljudje onkraj meja to razumeti! Ko bi hoteli to francosko realnost razumeti zlasti ljudje iz takih držav, kjer ee fe razvil agresivni nacionalizem zgolj zaradi strašnega novega duha. nastalega iz bede, nezaposlenosti in pomanjkanja vere v mirni rarvoi njihove domovine.
Iz
kronikr
Ljubljana, 11. septembra.
Po vlomu v OUZD ie poEcija razpredla svoje mreže po vsem mestu. Najprej se j«* zdelo, da bo vlomilcem pač težko stopiti na prste, ker so bili pri vlomu opremljeni z rokavicami in niso zapustili nobenih sledov Čez nekaj dni je pa policija prejela obvestilo, da so v bolnico prepeljali mladega fanta, ki si je bil zlomil nogo. Fraktura noge je kazala, da fe padel fant najmanj par metrov globoko- Ker ni hotel povedati, ki> se je poškodoval, se je zdeK> to policiji sumljivo. Osumila je fanta sodelovanja pri vlomu v OUZD. kar je bilo tem bolj upravičeno, ker ie bil Štefan T., kakor se fant T/ise, član znane PračJcove vlomilske dr.ifcbe ki so jo letošnjo pomlad prijeli in -ugnali ter posamezne člane obsodili.
9tefan sicer trdovratno tr ' lu \ j^d-plat ee mu Je zapiSila konua odlomlienega svedra, ki so ga vlomilci pozabili v prostorih OUZD. Torej dvakratna smota
Stran X.
>SLOVENSKI NAROD<, dne 11. aeybembia 19»
stev 20«
Zopet je gospodoval
veleseje
Veliko zanimanje za dinarček
veterinarsko razstavo — Kozarček Parfimirani kozli in drugo
Ljubljana, 11. septembra. V soboto zvečer je ©podil dežek meščane v postelje z velesejma, kar je bilo prav za prav zelo potrebno, ker se Ljubljančani sami ne spomnijo na postelje, ko imamo vele-sejem. Že od začetka meseca so vse noči v Ljubljani bele- Včeraj ziatraj je bilo knne-žljavo vreme, kar nas pa ni spravilo iz ravnotežja. Prevladoval je Še vedno optimizem, kajti vrata velesejma so bila Široko odprta. V mesto je prišlo mnogo dpželanov in so bile ulice živahne že zjutraj. Na dež. niso mislili tudi poštarji, ki so prodajali s posebno vnemo tablice za tombolo. Nihče se jim ni mogel izmuzniti, kajti poštarji imajo posebno prakso, kako ie treba loviti lpdi. Včerajšnja nedelja torej ni bila zaspana, ker ie pa bilo mesto najboli razgibano zaradi velesejma, se moramo pomuditi nekoliko pri njem.
*
Ob 14. se je začelo polniti velesejmišce tako naglo, kot da eo ljudje rasli iz zemlie. Nekateri so upali, da si bodo lažje ogledali razstave, ker ne bo takšne gneče, toda paviljoni so bili nabasano polni že zgodaj. Na veterinarski razstavi je bila celo nevarna gneča. Taksnega zanimanja še ni vzbujala na velesejmu nobena razstava. Obiskovalci, tudi preprosti, se zanimajo za vse, za strogo znanstveni del razstave kot za oddelke, ki so določeni predvsem za živinorejo. Značilno je tudi, da je zanimanje za veterinarsko razstavo raslo od dne do dne, dočim se navadno lpdje ne zanimajo več tako za razstave po prvih dnevih. Nedvomno je do->p*rla veterinarsfoa razstava največji uepph.
Če že govorimo o tem, kje so se najbolj odrezali, moramo omeniti tudi najbolj agilne- To pa ob tej priliki niso razstavijalci, niti mojstri pod marelami, nego prodajalci čokolade in napolitank. Obiskovalci so konzumirali toliko te suhe robe, da ni ruda, da so tako vneto proučevali na veterinarski razstavi sijajne mazaSke recepte. Kdor si jih ni ogledal, nai hiti, ker sicer bo mnogo zamudil. Recepti imajo takšne naslove: >Ta erdeča žaubn za božja?* mazati«, »Za gri-žec, >Za vetre goniti od Človeka«. >Za pur-gacije ali leksiranjec itd. Torej sami aktualni recepti.
Mnogo premalo pozornosti smo doslej posvečali paviljonu H, namreč drugi polovici, kjer se skoraj vsi obiskovalci zadržujejo najdelj. Pri vratih |e Zaletel. Nihče se ne m >TO za leteti mimo, če ga pa že zanese naprej, ne morp zgrešiti kotička >Krke<, kjer fe te dni toliko obiskovalcev spoznalo Polen "©ko. Belokranjci pa pravilo, da sv> posebna repablika na Poleni*kem in da jih ne sme nihče ignorirati. Točiio svoje kapliice po dobro preizkušenem trgovskem reku: Kozarček za dinar ček. Sploh je v paviljonih menda vsp po dinarčku. Na v^eh koncih in krajih kričp : >Samo dinarČek! Samo dinnr-ček. dinarček!« ti brenči v glavi, v žepu pa žvenklja tudi samo dinnrčpk ter se dolgočasi. Kdo bi mu ne privoščil — pa posežeš v žep. Toda ne smete misliti, da tu prodajajo samo čokolado in kapljice- Zelo radi ti tudi postrežeio s kapljicami za kurje in petelinja očesa, ponujajo dragoceno bolgarsko rožno olie. blešči se bižuterija. dame stresa mrzlica pred krasnimi kožuhi itd. Vsaka dama mora tudi priznati, da so izdelki Tatjane Inkiostrijeve, blazinice, zastori, šali itd., krasno barvani po modemih vzorcih, re© lepi.
Zelo dobro se je letos postavila tadi naša pletilna industrija, ki je zastopana v paviljonu G. Ne smete misliti, da ljudie občudujejo v tem paviljonu le dali je ali da se navdušujejo le za razstavo vin. Tudi plete-
nine so tako lepe, da eo vieč vsakemu. Napredujemo tudi v tem pogledu, kar se je očitovalo pri pleteninah od leta do leta na veleseim.i. Usnjarsko industrijo zastopa zdaj Knafličeva tovarna iz Kamnika, ki izdeluje lepo usnje še vedno z jamskim strojem. Mizarji bi bili lahko po pravici užaljeni, >če bi jim delali reklamo«, ker se dobro blago samo hvali, vendar pa moramo povedati, da so krasne mizarske izdelke včeraj hvalili tudi obiskovalci. Kupovali sicer niso mnogo, toda mizarji ne bodo zaradi tega vrgli puške v koruzo. Naši mizarji vztrajajo na velesejmu v tako zvanih najslabših časih — od razstave do razstave.
*
Da bi se ne zamerili nikomur, bi morali omeniti še parfumirane kozle, ki so dosegli tudi poseben uspeh. Kdor jih je obiskal, jih ni mogel pozabiti, ker eo ga zasledovali duhovi. Nekateri obiskovalci so se pa še čjdili na razstavi cerkveni umetnosti, od kod čudne vonjave- Na tej razstavi edino ni bilo prehude gneče, kar je menda pripisovati vneti nabiralki dinarčkov, ki so ee je ljudie izogibali v velikem ovinku. Na misijonski razstavi tudi nisi mogel prezreti dobro organizirane nabiralne akcije. Toda razkazovale! so izredno prijazni. Ni pa menda lahko zvedeti, ali sta Gandhi in Tagore res indijska bogova, ker sta na razstavi ivršče-na med najvišja indijska božanstva.
Ce hočemo govoriti o senzacijah, ne smemo pozabiti na produkcijo >bosanskega leva«. Stevo Eble je včeraj zopet vlekel po velesejmišču tovorni avtomobil z zobmi. Ljudje so se zanimali mnogo bolj za senzacijo kot prvič. Stevo je imel težje delo, ker eo bila tla mokra in je bilo zato tem večje trenje. Opravil je pa svojo nalogo častno, čeprav se je njegov silen trud zdel nekaterim »traparija<. Kritizirali so namreč, da so otročaji pomagali potiskati avtomobil. Toda to je bila le Šala, ki Stevu ni nič pomagala, saj so nekateri avtomobil bolj zadrževali kot potiskali. Pri varijetetni predstavi je bil včeraj rekorden naval. Sloves artistov na velesejmu še vedno rase. Včeraj si je ogledalo predstavo več ljudi kot na praznik in po tem bi človek sodil, da je bilo proti večeru Še več ljudi na velesejmišču kot v petek-
*
O Pretnarjevem jadralnem letalu smo že večkrat pisali, vendar ga moramo omeniti tudi pri tej priliki, ker si ga niso še ogledali niti gospodje, ki bi jih moral izdelek nadarjenega Pretnarja še posebno zanimati. Mladi, mnogo obetajoči konstruktor ne more z občudovanjem, ki ga z njim obsipavajo obiskovalci lajiki. kaj početi. Njegovo delo občudujejo sicer tudi piloti, ki pa seveda ne morejo kupiti letala in ne dati Pretnarju podpore, da bi z njo vsaj kril stroške. Samo gradivo ga stane okrog 5000 Din. Če vam povemo, da je letalo sestavljeno iz okrog 30.000 sestavnih delov, si boste menda nekoliko predočili, kaj pomeni izdelek 201etnega fanta. Letalo bi si morali vsekakor ogledati strokovnjaki, kajti najbrž misli io, da je izdelek le začetniški poskus. Krila merilo 10 m, nosilna ploskva znaša 15 kvad. metrov, dolžina letala 5.3o m. Letalo se razstavi v 8 delov. Les je fina smre-kovina, furnir je pa iz ameriške breze. Letalo tehta samo 70 kg. Kdo bo podprl idealizem nadarjenega fanta? Vprašanje je tudi, kdaj bo lahko Pretnar kupil platno za krila. Pretnarja še žare oči v idealizmu in navdušenju, neodpustljiv greh bi bil, če bi moral razočaran zavreči velik talent.
Naš zračni promet se lepo razvija
Na rednih progah Je letelo do sobote iz LJubljane hi v Lftibljano
225 potnikov — Letalni red
Ljubljana, 11. septembra. Ne moremo se sicer pohvaliti, da smo v zračnem prometu na isti višini, kakor so druge' kulturne države, vendar pa lahko mimo gledamo v bodočnost tudi v tem pogled j, saj se naša mlada civilna avijatika hitro in uspešno razvija. V Ljubljani smo komaj dobili težko pričakovano letališče in že se je zračni promet na progah, ki na* vezeta z zunanjim svetom, razvil tako lepo, da lahko mimo rečemo, da ni daleč čas. ko bo Ljubljana v omrežju zračnih prog pri nas eno prvih mest. V naslednjem navajamo nekaj statističnih podatkov, ki jasno pričajo, kako veliko je tudi pri nas zanimanje za zračni promet in kako radi ljudie letajo.
Na progi Liubljana-Zagreb smo otvorili zračni promet 28. avgusta- Takoj prvi dan je letelo tja 6 potnikov, nazaj pa ni bilo Še nobenega, ker je bila proga kot rečeno, šele otvorjena. 2°. avgusta je letelo v Zagreb 5 potnikov, nazaj so se vrnili 4. 30. avgusta tja 5. nazaj 3. 31. avgusta tja 5. nazaj 3. S 1. septembrom se je začel tudi zračni promet na procri Lfabljana-Snšnk. Tega dne je letel v Zagreb 1 potnik, na Sušak 3, vrnili so se s Sušaka 3. iz Zagreba 5.
2. avgusta je bilo v Zagreb 5. na Sušak 4 potniki, iz Zagreba 6, s Sušaka 2. 4. septembra v Zagreb 2. na Sušak 5. iz Zagreba 4. s Sušaka 5, 5. septembra v Zagreb 2. na Sušak 6. iz Zagreba 4, s Sušaka 6, 6. septembra v Zagreb 5. na Sušak 6. iz Zagreba 6. s Sušaka 5. 7. septembra v Zagreb 4. na Sušak 8, iz Zagreba 4. s Sušaka 5, 8. sept. v Zagreb 4. na Sašak 8. iz Zagreba 1. s Sušaka 6, 9. septembra v Zafireb 2, na Sušak
3. iz Zag-reba 5. s Sušaka 8.
Vseh notnikov ie bilo od 20. avgusta do vštetega 9. septembra 225 na rednih progah, v nedeljo 20. avgusta je letelo 100 Imdi, v nedeljo 3. septembra pa 18.
»Aeroput« je določil nov letalni red. ki velja od 7. septembra na vseh progah nagega civilnega zračnega prometa in sicer:
PROGA BEOGRAD-ZAOREB Odhod iz Beograda ob 13.55, prihod v 7qgreb ob 15.26. odhod iz Zagreba ob 8.05, prihod v Beograd ob 1035
PROGA ZAGREB-LJUBLJANA Odhod iz Zagreba 16.40. prihod v Ljub-'iano 17.30, odhod i« Ljubljane 7-00. prihod 9 Zagreb 7J50. Na obeh progah leta avijon Poteze
PROGA ZAGREB-SUŠAK Odhod iz Zagreba 16.45, prihod na Susak 17.35, odhod s Sušaka 7.00, prihod v Zagreb ob 7.50.
PROGA LJUBLJANA-SUŠAK Odhod iz Ljubljane 6.10, prihod na Sušak 6.50, odhod s Sušaka 17.40, prihod v Ljubljano 18-20. Na teh dveh progah leta avijon >Farman<.
PROGA BEOGRAD-SKOPLJE Odhod iz Beograda 14.15, prihod v Skop-lje 16.45, odhod  iz Skoplja 7.15, prihod v Beograd 9.45. Na tej progi leta avijon »Poteze
TARIFA
Iz Zagreba v Beograd Din 440, od Zagreba do Ljabljane Din 180, od Zagreba do Sušaka Din 250, od Ljubljane do Susaka Din 180, iz Beograda do Skoplja Din 400.
Jama in njeni prebivalci
Ljubljana, 11. septembra. »Slovenski Narod« nam je 9. t m. poroda! o zgraditvi nove šole in o odstranitvi barak iz mestne gramoznice. To r« ie za nas uboge jamarje hud udarec ker nismo polži, da bi nosili na hrbtu svoje hišice in z Ljimi lahko kar izginili Vse, kar smo v življenju prtsružiH z iuijavimi rokami, smo vzidali v naše barake v nadi, da bomo pod iastno streho in nikomur v nadlego.
Stan ovan s ka krisa nas je privedla v jamo in ker nam je bHo rečeno, da sj moramo zgradli čedna stanovanja z ličnimi ograjami, smo to storili vsak po svojih močeh ne vede, da bo nas" trud ki stanovanje za tako kratek čas. Mnogo je boH&e zira;enih biJic, ki so stale 30 do 45.000 CVti v katerih žive pošteni ljudje, pridni delavci, prav Slovenci in državljani, mnogi že sivolasi, katerim nihče ne more očitati nepoštenosti. Mestni magistrat bi moral ijmeti malo več obzira do teh ljudi, k; so toliko moči in denarja žrtvaali za svoje stanovanj
Sedaj "x> treh letih pa naj to vse izgine? Kdo bo nosil vse te stroSke? Kam naj gremo z otroci, ko pa posestnik ne mara družin z otroci in ko nimamo zaslužka,
da bi plačevali tako vjsoke najemnine? Mnogo nas je brezposelnih, mnogo Da že oMareiau, ki nimamo drugega kot lastno streho, ki smo si Jo z lastnimi rokami prislužili v Sašu. ko smo bili Se dela zm-ožn . Sedaj pa nai se nam vse uniči in to na željo nekaterih posestUkov, ki nas črtijo kot trn v pen. Res je. da smo dobili dovolje-Lje gradila bše za nedoločen čas, ali v takem primeru bi moral ta nedoločen čas trajati 15 do 20 let ker to ni igrača in gospodje dobro razumejo, da se stavbe ne podirajo po treh letih. Vsakdo mora priznati, da bi se s tem napravila ubogemu ljudstvu krivica u bi ibHo s tem popolnoma uničenih okoli 60 družin, ki ne morejo stanovati pod miiirn nebom. Prej bi nam merah povedati, da naj si narravimo samo ts'tko, da '»orno pod streho, ker bo samo za tr" leta. ct pa govoriti: »Napravite trdno ki čedno.«
Nič nismo proti temu, da se sezida šola, ker je Ista res potrebna za bežigrajski okraj toda prostor bi se našel morda kje ĆTugje. a*i ra naj bi se nam pomagalo z odškodnino.
Pripomnimo, da je v mestu še dosti sJsMft ba*ak in stanujejo v njih celo tujci (ne naši državljan) n. pr. .barake na Masa ryko vi cesti h. v šiški pred šolo.
Prizadeti.
Izid glasovanja o Madonah
Ljubljana, 11. septembra.
Vedno govorimo, da se naša javnost ne zanima za umetnost, na velesejmu smo pa dan za dnem morali občudovati množice, ki so se gnetle v razstavi slovenskih Madon. čeprav je bilo treba plačati vstopnico, ki je biLa obenem glasovnica. Če bi bili obiskovalci brez zanimanja ogledovali slike, bi bih glasovnice metali proč, tako je bilo pa polno debat, katera slika je najlepša, in za-bojček za glasovnice je bil sinoči do vrha poln. Izid glasovanja je poučil tiste pesimiste, ki trde, da naša publika o umetnosti ničesar ne razume, da ima naša javnost v resnici prav dober okus ter prav visoko pojmovanje o umetnosti. Ponosni smo lahko na tak nivo naše estetske kulture.
Najširši sloji in takorekoč ves narod je prisodil prvo nagrado sliki »Pred žalostno Materjo božjo«, delu prof. Ivana Vavpotiča. Gotovo se spominjate te mojstrovine, ki predoča staro ženico, ko moli pred starinskim kipom Matere božje. Motiv je natanko vzet iz življenja in sicer je mojster Vav-potič siikal ta prizor v ubožnici v Škof ji Loki. Prav tako navadno sodimo, da se naš narod ne zanima za plastiko in da ima mnogo raje slike, vendar je pa plebiscit pokazal, da temu ni tako. ker so obiskovalci prisodili drugo nagrado »Brezmadežni«, prekrasni »ohi Toneta Kralja. V resnici je ta kip najboljša plastika na vsej razstavi, a razveseljivo je tudi, da je z glasovanjem nagrajeno izrazito delo modeme umetnosti. Tudi tretjo nagrado je dobila najmodernejša umetnost z vedro Madono Olafa Glo-bočnika zagorelo slovensko dekle! Veseli smo radi in zdravi smo tudi in celo hudo modemi! Človek bi rekel, da je pri tej nagradi odločilo veselje do živahnih barv, vendar pa tudi to ne drži, saj je četrto nagrado dobila brezbarvna risba Toneta Kralja »Madona pod križem«. Torej tudi zelo resni in globoki smo, kadar sodimo o umetnosti. Na petem mestu je »Madona rudarjev«, zelo občudovano delo Ivana Vavpotiča, a šesto nagrado je dobil Maksi m Gaspari za svojo »Madono z vencem«.
Čestitamo nagrajenim umetnikom, še z večjim veseljem pa glasovalcem, ki so tako manifestantno dokazali izredno visok nivo estetske kulture našega naroda!
Gasilska tombola v Kranju
Kranj, 11. septemora Včeraj je nepregledna mnaži :a zalila Kranj. Ni biia proslava ali kak političen shod, le Portuna je vabila M.idi. polne upov in pričakovanj Stara gorenjska metropola, drugače tako mirna, je kar za valovila. Ze ob H3. popoldne so bile vse ceste, vodeče v Kranj, polne ljudi, pešcev in kolesarjev iz bližnje okolice, a vl.«ki iz Ljubljane m Jesenic ter številni avtobusi so pripeljali na veliko tombolo ljudi 'z vse Gorenjske. Ob 15. je bil Glavni trg že nabito poln okoli izkiicevalnega odra in strokovnjaki trdijo, da se je nabralo vsega 8000 iskalcev sreče. Dasi se je pri-četek nekoliko zakasnil, se tisočglava množica ni vznemirjala in dolgočasila, saj jo je do pričetka zabavala novoustanovljena godba na pihala s prijetnimi po-skočnicami. Končno je zadonel klic: »Tombola se prične!« Napeto pričakovanje in pripravljanje tablic. Dve številki se izkličejo in še tretja, pa so ambe, 170 po številu, pri kraju. In zopet par številk, pa so izžrebane teme, 134 po številu. Kmalu je izžrebanih tudi 51 kvatern. Napetost narašča. Sedaj pride na vrsto 36 činkvinov. Le malo je srečnikov, vsa ostala množica pa nervozna zatrepeta, ko pride na vrsto boj za 8 glavnih dobitkov. Številke se hitreje izklicujejo, odločitev se bliža. Sem in tja zakriči kdo »tombola!«, toda množica se brž pomiril, ko vidi« da je bila le šala. Se par številk, naenkrat pa množici onemi, kajti prve sreč-nice se vzpenjajo na oder. Smeh v množici, ker par jih je moralo oditi praznih. Toda nove prihajajo in prav kmalu je izžreban zadnji, osmi dobitek. Do sedaj onemela množica vztrepeče. zavalovi. Tablice lete po zraku, kriki, smeh, glasila presoja in množica se razhaja.
Takole so bili razdeljeni glavni dobitki: 10.000 Din v gotovini je dobila Ana Pristav, uslužbenka v Kranju; spalno opravo Krajnik Marica iz Škofje Loke, delavka; moško kolo je dobila služkinja Burger Rezi; otroško kolo Kajbič Alojz, delavec iz Tržiča; 1400 komadov opeke pa Aleš Angela, delavka iz Brega pri Kranju; kote! za žganjekuho Košnjek Valentin, kmetov, sin iz Strahinja; velik kos krupon usnja in vrečo moke šivilja Kosila Ana iz Kranja, žensko kolo pa delavka Kalan Leopoldina iz Dorfarjev. — Ka-
kor je razvidno, je sreča izbrala med potrebnimi res najpotrebnejše. Tako izpolnjuje kranjsko Gasilno društvo s svojo tradicionalno veliko tombolo poleg tega, da sebi pribavi potrebna sredstva, tudi važno socialno nalogo in to po vsej Go-ren:«ki.
šiškarji so se odlikovali
Ljubljana, 11. septembra.
Vsa naša sokolska društva so dostojno proslavila prestolonaslednikov rojstni dan in za njimi ni zaostalo društvo Sokol Ljubljana^Siška, ki Je priredilo v petek večerni telovadni nastop, v soboto zvečer pa vprizorilo pretresljivo, globoko Ravnalo vo dramo »Grob neznanega vojaka«. Šiškarji so se odlikovali pri proslavi baš s tem, da so izbrali za njo tako pomembno dramo, ki je živa, močna obsodba vojne in ki je ožarjena s silnim Človekoljubjem. S tem so tudi dokazali, da je sokobka organizacija miroljubna in da sloni na plemenitih, človefarikih osnovah.
Prostorna lepa dvorana novega šišenskega doma je bila polna. Šišenski Sokol ima mnogo prijateljev. Pred predstavo je naslovil na zbrane društveni starosta br. Dolinšek nekaj toplih besed. Dejal je, da proslavlja društvo hkrati s proslavo pre-stolonaslednikovega rojstnega dne tudi obletnico otvoritve svojega doma. Otvoritvi je bil pokrovitelj prestolonaslednik, zato je povsem razumljivo, da obhajajo lep domač praznik s proslavo prestolona-slednikovega rojstnega dne. Govornik je pozdravil goste, alane mariborskega gledališča,  brata Kovica in gdč. Kralovo.
Drama je povsem uspela; vprizoritev je bila nedvomno v umetnostnem pogledu dogodek. Društvo je z njo na najlepši način otvorilo svoj oder. Kovica, ki sta Siškarja in člana bivšega šišenskega dramatskega odseka, sta se predstavila starim znancem kot prava umetnika. Pa tudi gdč. Kralova se je odlikovala z močno, res živo igro. Vsi trije igralci so tvorili skladno enoto in nam pokazali močno doživljeno igro, ki se je morala dojmiti vsakega. Dramatik je zgradil močno, človeško dramo iz neštetih psiholoških elementov, ki v vseh stopnjah izražajo skalo globokih čustev, vso dramo človeškega srca, od čustva omanine, sreče do dna neizprosnega obupa. Vojna je dejstvo, strašen oklep resničnosti, ki v njem ječi človek, umirajoč v obupu ter resignaciji. Od časa do časa se pa dvigne človek sredi tega pekla, poživi j en od upanja, od zadnje iskrice vere v dobro, v zmago ljubezni. Včasih se tudi kdo iztrga iz pekla, da ujame zadnji žarek trenutne sreče, da se z raztrganim srcem poslovi od vsega, kar mu je najdražje — poslovi za vedno v slutnji smrti. Sleherni, ki ni zamoril v sebi pravega človeškega bistva, mora spoznati ob tako razkriti, ranjeni človeški notranjosti, da je vsaka vojna greh proti Človeštvu in da je vsaka vojna proti bratom, kot pravi dramatik.
Vse te odtenke bolečine, trenutne radosti, silnega obupa, smrtne groze, tragedije očetov, drame žena — vse to, kar je nanizano v silni drami, kakršnih ni mnogo, so morali doživeti in prikazati trije igralci in prikazali so res močno. Med edalci je bilo precej preprostih ljudi in inteligence; mnogi so polnih oči solz sle-dli igri in ko je bil že konec, so sedeli še trenutek globoko presunjeni.
Srečni smo, da smo videli tako lepo igro in tako močno dramo. Ce bo šišenski rw*«r nadaljeval tako lepo svoje delo, bomo lahko ponosni nanj.
Nenadna smrt
Poljčane, 10. septembra. Družina Florjanova iz Sp. Poljčan pač ni slutila, da bo  tako nenadoma izgubila svojega družinskega očeta.
Zdaj pokojni Franc Florjan je šel na praznik še čil in zdrav s svojo Ženo na žegnanje k romarski cerkvici na Ljubič-no pri Poljčan ah. V dobrem razpoloženju — saj je bil krasen dan — sta se vračaJa z ženo popoldne proti domu. Spotoma se je Florjan ustavil pri sosedu, kamor bi za njim prišla tudi žena, potem ko bi aoma pogledala, če je vse v redu. Toda še pred no je prišla domov, so ji že sporočili grozno vest, da njen mož. ki sta bila še pred nekaj minutami skupaj — umira. Skoro neverjetna vest se je izkazala žal prekmalu za resnično. Ko se je namreč Florjan, hoteč na obisk k sosedu, vzpenjal po stopnicah, mu je nenadoma postalo slabo, da le omahnil in padel vz lak ter nezavesten ob'ežal. Zadela ga Je na poti k sosedu možganska kap in je kmalu umrl. Pri padcu je dobil tudb" neznatne zunanje poškodbe.
Mož je bil res ze v 70. letu, a drugače še čvrst, saj je še ctirno opravljal svojo aktivno železniško službo. Ravno to zimo je nameraval stopin v zasluženi poknj, a mu je višja sila namenila drugače. Naj zdaj svoj večni pokoj mimo uživa!
Smrtna nesreča .
Bukovica,  10. septembra. Bilo je na praznik dopoldne, ko se je velika m n ozira prija tel lev in znancev iz Selške doline poslavliala na poslednji poti od priljubljenega rojaka Alojzija Rihtaršiča, ki ga je pahnila nemila usoda v cvetu mladosti v naročje bele žene. Dan pred praznikom je Čital Ribtaršič v svoji hiši »Lovcac, ko ga je premotilo hudo lajanje neznanega psa onstran SelŠČiee. Lovca, kakor je Rihtar-šic bil. je zvabila žival na prosto. Položaj je hitro pregledal. Pes je podil pred seboj dve 6rni. ki «*ta nameravali preko Selščire- j Ena bi morala na begu tik mimo RihtarSi- j čeve hiše, in tako je lovec upal dobiti ;o j pod strel. Stekel is v hišo svojega brata, j oddaljeno za streliai od njegove «*n vzel tam srvojo puSko, da bi smo ustrelil. Tod« visoda ie hotela drugače. Ribtaršica je zaustavljal J domač pes, ki se nikakor ni hotel pomiriti. •
Da žival vendarle ukroti, jo je potisnil s kopitom puške v pasjo hišico. Pri tem pa >e bil toliko nepreviden, da je imel cerv puške obrnjeno naravnost proti sebi.
Čim je namreč psa udaril, se je pulka sprožila in naboj je udaril v trebah nesrečnega mladeniča, ki se je takoj zgrudil. Nobene pomoči ni bilo, Rihtarsič je po kra--kem trpljenju izdihnil. Smrt nesrečnega mladeniča, je vzbudila splošno sočutje s prizadetimi. Vse je pomilova 1 o njegovo tragično usodo, ki je iztrgala Bukovčanom mirnega, prikupljivega in naprednega Lojzeta, po poklicu lovskega čuvaja in starega komaj 80 let
(Be/esm*
Koledar.
Danes: PoneieljeJt, 11. septembra Jtato-llčani: Slaven, Prot In Htjacla^. Erna d pravoslavni 29. avgueta.
Današrje prireditve.
Kino Matica: Pesem zate.
Kino Ideal: Strah pustinje.
Kino Slika; Carićina podvezica. Dežurne lekarne.
Danes: Mr. Bohinec, Rimska costa 34. dr. Kmet, Tyrseva cesta 41 ln Leustsk, Resi jeva cesta 1.
(3xpod sita
Tuji jeziki so nam oči, ki t njimi gfe damo in vidimo tuj svat.   Le  ikoda, da naša mladina po večini teh prepotrebnih
oči nima. Pa ne samo tujih, niti svojega materinega jezika ne zna več dobro. Starim bi človek ie ne zameril^ »aj so btii večinoma v nemških šolah, a mladini ne moreš oprostiti, da se na tem važnem polju tako slabo pripravlja na bodočnost. Pa tudi grdo je zanemarjati in pačiti naš jezik, ki je lep dovolj, da je vreden malo več ljubezni in spoštovanja.
Samo en primer: »Tudi ee vršijo tekom dneva na stezi številna razstreljevanja obstoječih skalnih masivov.« Pojdite v zadnjo gorsko vas k našemu kmetu in ponovite vpričo njega to jezikovno spa-kedralo, pa se vam bo moral smejati. On bi povedal to bolj po domače, dejal bi, da na stezi čez dan ali podnevi večkrat razstrel ju je jo skale. Inteligent mora seveda pokazati svojo modrost v tem, da govori o skalnih masivih in da vrši razstre-tjevanja. Na velesejmu so nas zabavali Havajci, ki niso dosti bolj pačili našega lepega jezika. Ali nas res ni nič sram?
Predavanje y. Jakopičevem paviljonu
Ljubljana, 11. septembra.
Na veJesejmu imamo kar dve umetnostni razstavi in poJno umetnostne okrti, a obenem z velesejmom ie biLa otvorjena Je> tretja umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Ker bomo o tej razstavj se p^ sali, omenjamo za danes le to, da Je največja in tudi med najzanirmvejskni, kar smo jih videli zadnja leta, saj na njefj razstavlja 23 slovenskih umetnikov bJLzu 200 svojih slik, kipov in grafik. Senzacija oa tej razstavi je H i oko Smrekar, ki se nam ie pokazal spet v vsej svoji moči z veh-kjm ciklom »Zrcalo svet*«. Kar 30 najboljših Smrekarjev je v tem impozantnem ciklru! Tudi obisk te razstave je erav razveseljivo dober, saj permanentna vstopnica stane le 10 Din, da z njo lahko grei v razstavo kolikokrat hočeš, m, če si srečen, dobiš lahko s to vstopnico še kako umetnino, ko bodo številke vstopnic Jzžrebane,
Včeraj je biHa razstava tako polna, da je bil Jakopičev paviijon skoraj premajhen. Mladi umetnostni zgodovinar prot dr. Fran šijanec je pnedaval o umetnost srloh, zlasti pa o razvoju slovenske »motnosti in o naših umetnjkih z ozirom na razstavo. 2e s svojimi spisi 1« umertnostne zgodovine je predavatelj pokazal, da vsestransko podkovan, zlasti so >e p* izkazal včeraj tudi kot odličen poznavalec modeme umetnosti. Uvodoma jo govoril o propagandi za slovensko umetnost Jn o pomoči umetnikov. Prilagoditi se moramo duhu časa brez škode za resnično kvalitetno delo. Ker je na razstavi zastopana polovica slovenskih umetnikov, se dado na njej že razbrati gotove osnovne poteze so-uobnega slovenskega dela. Obširno j« dr. šijanec nadalje govoril o Jmpje^ionizmeu in o razvitku slovenske umetnosti po ted veliki dobi. Prav interesantno in globoko je razpravljal o karakteristikah posameznic struj in pregnantno karakteriziraj pomen posameznjb umetnikov. Kar se tiče drugega dela njegovih izvajanj, namreč globoke razprave o splošnih smemicali razvoja naše umertnosti, zlasti pa o glavnih vzrokih zastoja naie umetnosti ter o perspektivi v bodočnosti, je bUo predavanje tako interesantno, da bi brta veljka Skoda, če bi ga dr. Sijanec ne objavil
2© v uvodu smo omenili, da je bfl pri predavanju Jakopičev paviljon poln, otosk Je ra tudi dokazal, da ie pri nas za umetnost mnogo več zanimanja, kakor splošno scKiinia Pazen umetnikov se je namreč predavanja udtleiilo občinstvo iz vseh slojev, v velikem številu so bili pa predvsem zastopani trgovski in sploh gospodarski krogi, da upravičeno upamo na boljšo bodočnost slovenskih umetnikov.
Nase gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 14.  septembra:  Komedtja zmešnjav. Premijera. Izven. Petek, 15. septembra: Zaprto.
•
Otvoritev dramske Sezone 1 »33/34 bo v četrtek 14. t. m. z vprizoritvljo pet. dejanske Shakespearejeve veseloigre komedija zmešnjave v prevodu Otona Župančiča. Eno najbolj efektnih Shakespe-arejevlh del Je zrežiral prof. Osip Sest. Glavne vloge so v rokah gospe Nablocke, VMe Juvanove, dalje gg. Skrbinfika, Jer mana, Železnika ln Sancina, V ostalih vlo g*h nastopi velik del našega dramskes--anaambla, Prem tjera je t*rem afconmana.
^tev 206
»SLOVENSKI NAROD«, dne 11. aaptembta 10S3
Stran 8.
DANES JE ŠE ČAS — JUTRI BO PREPOZNO!
Na splošno željo gostuje JAN   K I E P U R A
SE DANES v nepozabnem filmu
»PESEM ZA TEBE"
Predstave ob 4., V48 in y410
▼ ELITNEM KINU MATICI
Dnevne vesti
_ Iz finančne službe.    Napredoval! so
pomožni knjigovodje IX. pol. skupine Pek; Stanko in Plestenjak Anton za knjigovodje VIII. pol. skupine. Premeščeni so h glavni carinarnici v Ljubljani: car. kontrolor VII. pol. skupine Tukanovič Ljubo-mir od glavne carinarnice v Novem Sadu na prošnjo; gL carinski skladiščnik VII poL skupine Djordjevič Tasa od glavne carinarnice v Mariboru po potrebi službe. V ?lavn! carinarnici v Maribor car. kontro-for VK. pol. skupine Radić Josip ođ gl. carinarnice v Ljubljani po potrebi službe. K carinarnici I. reda v Radgoni carinski kontrolor VIL pol. skupine Pavlović Dragoljub od gl. carinarnice v Zagrebu po potrebi službe. H glavni carinarnic^ na Sušaku višji car. inspektor VI. pol. skupine Pipa Alojz od gl. carinarnice v Mariboru po potrebi službe.
— Prošnja direktorjem srednjih šol. V soboto ee ie v >Slov. Narodu« med dnevnimi vestmi razmotrivala pereča uredba glede obiska srednjih sol onih diiakov, ki ee vozijo z dežele dnevno v šolo- Dasi ie predmetna poiasnitev in prošnja prizadetih staršev upravičena, bi bilo pripomniti še nekaj slede vožnie same. Zaradi pomanjkanja prostora se ie uvedel na srednjih šolah popoldanski pouk za I. in II. razred. Zaradi slabih opoldanskih vlakovnih zvez morajo otroci že z iutraniimi vlaki od doma. medtem, ko se vrši pojk šele popoldne. V zimskem polletju morajo otroci v poznem mraku^ iz Liubliane na kolodvor, se vračajo z večernimi vlaki domov in izgube s preranim prihodom v Ljubi iano 3 do 4 ure Časa ca uce-niu. Navedena uredba veli. da se zunanji učencu ki imajo dva slaba reda v napredku, odslove z zavoda. Računajoč tako z izgubljenim časom in nastalimi stroški pred začetkom dnevnega opoldanskega pouka, je pač iasno. da ostane dijaku za učenje le pije] čas in posledica bi se pokazala v slabih redih. Gg. direktorie srednjih šol prosijo prizadeti starši, naj blagovolijo temu zlu nd-r>omoči s tem. da se uvede za mlajše vozeče se dijake I. in II. razreda vsaj po eden razred z dopoldanskim poukom, da je otrokom omogočeno voziti se podnevi v solo in domov in  da  morejo porabiti popoldanski
šas za izdatno učenje.
_ Svečana posvetitev hiše Štefana Vuka Karadžlča. 17. t. m. bo v Tršiču v Po-drinju svečana posvetitev hiše Štefana Vuka Karadžiča. ki ji bodo prisostvovale delegacije kulturnih In nacionalnih dru->Tev iz vse države. Udeleženci proslave bodo imeli na državnih železnicah polovično vozmino. Na odhodni postaji kupijo cel vozni listek, ki bo veljal s potrdilom o udeležbi tudi za povratek Vozne olajšave veljajo od 13   do 21. t. m.
JUTRI PREMIERA!
Scampolo
veselice, je padel v 2 m gioouk betoniran kanal. Preden so prišli ponj z rešilnim avtom, je izdihnil. Popival je s svojimi prijatelji, bilo jih je 12, in popili so nad 50 litrov vina. Ni torej čuda, da nas poznajo Hrvati kot velike prijatelje dobre kapljice.
Bebeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice
izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovniakov polriufejo, da so H'di oni. ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovolini z učinkom »Franz *osefove« vode. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah i1? gr*****«***? ^M,-?h trcovinah.
ELITNI KINO MATICA
— Mednarodni kongres železničarjev-abstinentov. Včeraj se je pričel v Beogradu mednarodni kongres Železničarjev abstinentov. Xa kongresu so zastopani poleg Jugoslavije delegati Avstrije. Bolgarije. Danske, Nemčije, Estonske. Finske. Francije. Holandske. Italije, Madžarske, Norveške. Češkoslovaške in Švedske. S kongresa je bila poslana pozdravna brzojavka Ni Vel kralju in kongres je pozdravil tudi kraljev zastopnik polkovnik Stojanovič Prvi dan kongresa je bil namenien večinoma pozdravom in otvoritvenim govorom Danes se kongres nadaljuje. Predsedstvo kongresa ie prejelo iz Anglije pozdravno brzojavko v imenu 36.000 železničarjev.
— Kongres lekarniških sotrudnikov. Včeraj so se zbrali v Beogradu na kongresu lekarniški sotrudniki in razpravljali so o svojih stanovskih zadevah. Poedini delegati so opozarjali na pomanjkljivosti v zakonskih določbah', posebna pozornost je bila pa posvečena vprašanju delovnega časa in zavarovanja lekarniški sotrudnikov V resoluciji se zahteva svoboden sistem otvarjania lekarn, uredba o pokojninskem zavarovanju, več drugih uredb in pravilnikov ter skrajšanje delovnega časa lekarniških sotrudnikov.
— Izreden popust na švicarskih železnicah, Švicarske železnice so sklenile podaljšati veljavnost izrednega 30 odstotnega popusta na železnicah do 30. septembra, in sicer tako, da mora prekoračiti potnik švicarsko mejo najkasneje do 30. t. m. vrača se pa lahko pozneje.
— Izlet Slovencev v Zagreb. Včeraj dopoldne je prispelo v Zagreb okro* 400 Slovencev, večinoma iz okolice Liubliane. Prišli so obiskat zagrebške Slovence k; iih je okrog 15.000. S seboj so 'meli dve veliki zastavi. V povorki so odšli s kolodvora naravnost v katedralo, kjer so bili pri maši, potem so si pa ogledali mesto in zagrebški ▼eleseiem. a zvečer so se vrnili domov
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Zagrebu in Splitu. Pa tudi drugod se je vreme večinoma kisalo Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27. v Beogradu 22.7. v Zagrebu 1S.8. v Mariboru 17.8. v Ljubljani 16.^. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.8. temperatura je znašala 9.3.
— V Zagrebu se je ubil pijan Slovenec. V soboto ponoči se ie ubM v Zagrebu vratar tovarne Kaštel Josip Kuntarič. rojen 1. 1864. na Pristavi pri Krškem Sprva ie h;1a njegova smrt zagonetna, ker so mfclili da gre za zočin. pa ie policiia kmalu dognala, da gre za smrtno nesrečo. Kuntarič ie bil pijan in okrog polnoči,   ko se ie vrsčsl z n
Iz LtaMiane
—lj Regulacija Vodmatskega trga. Tjd1 vzhodnega deld mesia ne zanemarjajo. Tam ie sicer manj prometa, ulice in uličice so boli ?krite. zato }e tu in tam še >po domače«. Po nekaterih cestah rase trava in pravih hodnikov sploh ni- Vaški je bil tudi Vodmatski trg. Na niem so le nizki hišice o trgu samem na s^bi pa prav za prav ni govora, ker ie le maihno cestno križišče Toda ne gre za ime. In zdaj bodo ljudj»-lahko ponosni po svoje tudi na ta >trg«. sai so ga te dni mestni delavci regulirali Ob hišah so zdaj lepi hodniki, cestišče je zravnano in ob hišah ne rase več plevel Trg so tudi kanalizirali. Kanalizacijska dela bodo tudi opravili v Bohoričevi ulici Vzhodni del mesta so začeli kanalizirati zda' zaradi tega. ker so morali izpopolniti kana b'zacijo na Zaloški cesti zaradi tramvaia. Se letos bodo namreč obnovili staro tramvajsko progo tudi na Zaloški cesti in položili še en tir. Zato pa moraio orei končati kanalizacijska dela. ker bi pozneje težko prekopavali cesto.
— Na našem trgu fe čedalje več grozdja Po večini dobivamo grozdje iz Dalmacije. Danes so prodajali Črnino že po 5 Din kg. Če računamo prevoz, grozdje še ni preveč drago- Dobro bi pa bilo. da bi bil naš try založen tudi z domaČim grozjem. belokranjskim in štajerskim, ki ga je mnogo prema lo v primeri z dalmatinskim in smederev-skim Grozdje cenijo meščani čedalje boli kot dobro hranivo Propaganda za grozdje ie pa potrebna tudi zaradi tega. ker alkohol gospoduje čedalje boli pogubonosno, a kliub temu preživlja vinogradništvo hudo krizo. Tr^ba bo pokreniti v tem pogledu velikopotezno akciio pri vinogradnikih in konzumen-tih. Vinogradnike ie treba prepričati, da je bolje, če prodajo grozdje, kot če ga predelajo v vino. ki ga ne morejo prodati. Toda nuditi bi jim morali tudi možnost, da bodo lahko prodal' grozdie Dobra propaganda za naše grozdje bo pa nedvomno. Če bomo začeli z njim zalagati trg. ker bodo konzumen ti sprevideli, da je domaČ*3 grozdie 'epše pa tjdi boliše Za to ie pa tr^ba seveda organizacije
—lj Ljuhljaničino dno je zhetonirauo že
do Šentpetrskega mostu. Do konca bo zbe tonirano naibrž že ta teden, če iib ne bo za drževalo slabo vreme. Delo je šlo zadnje Čase zelo urno od rok Vreme ie pa tud-bilo ugodno, le enkrat se ie pri nalivu nateklo precej vode v zaprti del struge, a so io kmalu izčrpali. Delo bi moralo biti končano do 20 septembra in tudi bo. f> bi Da ne bilo. bi morali itak vpoŠtevati viSjc silo. spomladansko deževje, ki ie delo z*»lc zadržalo
—Ij Umrti   so v Ljubljan?   od   1. do 7
septembra.  Komatar Jožef.  42   let, sodar Vidovdanska   e   9:    Jašovec   Tekla. roj Ahn. 66 let. postna uradnica v n . Oosno. ska u!   10/1: Vrhoveo Ivana  58 tet »lutki nja. Tapljeva u!   2:  Berber Anton. 28 let pripravnik   mestne   kontrole. Kobartdsk? ul. 58:  BerniV Franč'Ska. 71   let, zasebni ca. Celovška c   63;    Regnard Edvard. 71 'et. trgovec, TTIica stare nravdp 2: Rocc<~ Karollna, roj   Mazzarotti, 67 let. Sv Petr? C.  24   _ V Ljubljanski bolnici umrli: Na mit  G-vldo, 10 let. sin dninarja, fešene*-33; Doič Ana. 2 meseca, hči trgovke, Gre grorčičeva ul. 4; Hren Marija. *0 let. oeri ca, otepanja vas 52: Okorn Matevž. 52 let posestnik,  Brdo  8  pri  Radovljici; Kopač Jerica. 66  let, zasebnica,    Tržič: Bučar Ana. 66 let, vžitkarica. Ve!   Mlačevo 21; Ostrovski Franc, 8 let. sin delavca, Prim-skovo 94: Simčič Anton. 1 mesec, sin po strežnice. Aškerčeva ul. 1; Pavlic Franc' ška. 38 let. žena posestnika. Rovte 7
—lj    Prodaia    zaruhljenih predmetov
Davčna uprava Liublian^-okolira razglas prodaio zaradi davčnih zaostankov earoblje nib predmetov na dan 16* sept t. 1 od 8 de 12. ure v mestni baraki. Jegličeva cesta 10 Na prodaj bo razno pohištvo. Šivalni stroji, kolesa, motoma kolesa, obleka, g-a;n^foni i. t d.
—lj Završanov kvartet vsakdo pozna in vsakdo tudi ve, da je ta kvartet tisti, ki slovensko pesem, naj bo moderna ali stara, tako zapoje, kakor si jo vsakdo zamišlja, da je najpopolnejša. Završanov kvartet je slovensko pesem v tako najpopolnejši obliki populariziral pri nas in ji priboril sloves tudi med najbolj kritičnimi tujci. Prepeva kakor slavec iz notranje potrebe in iz srca. zato pa njegova pesem tudi seže v srce. Završanov kvartet je čudodelen in povsod pričujoč, zlasti pa tam, kjer je treba peti zastonj. Obenem je tudi samo ob sebi umevno, da Završan poje povsod, kjer je prijazno in prijetno. Ker ie pa to umevno samo po sebi, zato je že dosti, če povemo, da so lepo zapeli, pri tem ~>a njegovega imena niti več ne imenujemo Tudi na družabnem veren: mestnih uslužbencev v četrtek zvečer je poslušalce očara! Završanov kvartet, da so bfli noslušaici kar zamaknieni s »ladkoho »se pesmi, a nikjer ni bil imenovan, niti
pohvaljen. Tako se mu večkrat zgodi, pa vendar naj mu ne bo hudo. saj ve povest o Polikratovem prstanu. Če pri njem s pesmijo vedno gre srečno in gladko, lahko pozabi tudi na to svojo malo smolo.
—lj GledaliSki abonma za sezono 1933-34 se sprejema še do srede popoldne v veži dramskega gledališča^ in sicer od 9. do 12. in od 15. do 17. ure Stalni abonma Četrtek je skoro popolnoma zaseden, ravno tako tudi Sreda. Na razpolago so pa še lože in vsi sedeži v abonmajih A in B. Vabimo k podpisu abonmaja.
—11 >Krka« vabi vee svoje člane in prijatelje, ki bi se zanimali za skupne kegljaške večere, na sestanek v torek zvečer ob pol 9. pri Mikliču, soba 40. Na poznejše prijave ae ne bomo mogli ozirati._
—lj Chrlstofov zavod, Ljubljana znana najstarejša privatna trgovska iola vpisuje dnevno le ie tekočI mesec na Do mobranak) cesti 15. _ Vpisnina 30 Din, mesečna iolnlna 120 Din, revni popust. — šolsko leto 2. oktobra. Zahtevajte prospekt. irO-n
Iz življenja ameriških Slovencev
2 rte v banditskega napada — Lastnega otroka zadavil
nesreče In novi grobovi
— Smrtne
Boj ameriških oblasti proti tihotapcem, banditom in slično sodrgo je brezuspešen. Najbolj drakonične obsodbe ln niti smrtna kazen jih ne ustrahujejo. Nasprotno; roparski napadi ln umori se množe. V tem pogledu prednjači Chicago, ki ga banditi najbolj terorizirajo. 2rtev čikaških bandi-tov je postal nedavno tudi 45-letni Anton Gazdi£ Pred njegovo bencinsko postajo sta se ustavila dva črnca ter zahtevala več litrov bencina. Ko je začel točiti bencin, sta dvignila samokrese in zahtevala., naj jima Izroči ves denar. Ker se Je Gaz. dič uprl. sta ga ustrelila in pobegnila Gazdič je v bolnici umrl.
V kraju Henrvetta, država Oklahamo. Je podlegel z nožem zadanim ranam 43-letni Alojzij Štrukelj, doma iz Nove vasi pri Logatcu. V prepiru ga je neki Američan sunil z nožem v trebuh. Pokojni je živel v Ameriki 25 let.
Policija v San Franclscu je aretirala Franca Fabijana mlajšega, ker ga je osumila umora lastnega otroka, Fahijan je pri zaslišanju priznal, da je res zadavi! ■>troka, ker se je rodil s spačenlm obra zom Ker mož najbrž ni pri zdravi pameti, so ga začasno proti kavciji Izpustili.
V Exportu je šel 14. avgusta zdrav na delo v rudnik rojak Anton Jaketič. Meti delom se je pa utrgala plast premoga in ?a zasula čez dve uri so ga odkopali. Bil je še živ, toda pol ure pozneje je umri Pokojni je bil star 68 let, rojen je bil v vasi Zilje pri Vinici. Tu v domačem kraju žaluje za njim več otrok.
Huda prometna nesreča se je pripetila v kraju Garv država Indiana. Brzovlak je zavozil v osebni avtomobil, s katerim so se vračali 46Jetmi Matija Tunkovič, njegov
21-letnl sin Matija ln Robert Cuga. Lokomotiva je avtomobil popolnoma razbila, vsi trije potniki so bili ubiti. Družba se jp vračala s farme kjer so kupili prešička za proslavo rojstnega dne. Tudi prešiček je bil ubit.
V kraju Xew Waterford, Kanada, je 12 avgusta avtomobil do smrti povozil 23-let-nega Hermana Hajdekampa. Fant Je sta na cesti ob svojem avtomobilu in ga po pravljal, ko je nenadoma treščil vanj drug avtomobil     in    ga   ubil. Hajdekainpovo rodbino    zasleduje    nenavadna nesreča; pred šestimi leti je bil ubit fantov oče v rudniku. Za mladeničem žulujejo mat; in dva brata.
V elevelandski mestni bolnici je po daljši bolezni umrl 54-letni Alojzij Pečjak Pokojni je bil doma Iz šmihela, zapusti, je ženo In tri sine. — V Clevelandu je po dolgi in mučni bolezni preminul Josip Ahlin, p. d. Duša, star 48 let Zapustil je ženo In več otrok. Pokojni je bil doma iz vasi Polica pri Grosupljem, v Ameriki je živel 27 let. — V kraju VVenatcbeeja, država Washington, je umrl 74-letni Jurij Lasič, eden najstarejših tamošnjih nase ljencev. Doma je bil iz Fele krajine, zapu. stil je dva sina in štiri hčerke. — V Pu-eblu, država Colorado, je umrl J. Mišmaš, star 37 let, doma iz Kala pri Ambrusu na Dolenjskem V elevelandski mestni bolnici je umrla Frančiška Ovnik, stara 63 let, doma iz vasi Stara gora, fara Primskovo Pred meseci ji je umrl mož. Pokojna je ži vela v Ameriki 35 let. — V Pueblu je pre minula 25-!etna Marija Petros, hčerka znanega trgovca. Bila je učiteljica za tuje Jezike na visoki šoli.
„Krka" je dobila novo trdnjave
Ustanovitev krajevnega odbora na Polici — Izredno veliko zanimanje za »Krkino« delo
Ljubljana, 11. septembra. Menda niti sami ustanovitelja niso pričakovali, da se bo društvo »Krka« tako mogočno razmahnilo in obstalo že po dobrem letu pred tako velikimi in težkimi nalogami Zelo posrečena je bila misel ustanavljanja krajevnih odborov po Dolenjski, ker mora pognati misel povzdige Dolenjske globoke korenine med samim Dolenjci, med našim dobrim, zdravim, a žal premalo organiziranim in prosvitljenim dolenjskim ljudstvom, če hoče biti kdaj uresničena. Doslej je ime la »Krka« pet krajevnih odborov, v Novem mestu, Trebnjem, Ivančni gorici. Višnji gori in Grosupljem, včeraj se jim je pa pridružil še šesti, in sicer v prijazni vasi Polica nad Višnjo goro.
Pobudo za ustanovitev tega krajevnega /dbora so dali domačini sami in ustanovitev je bila zamišjena kot velika ljudska prireditev, kar je pa žal preprečilo neugodno vreme, ki je zadržalo mnoge na Polico na menjene Ljubljančane Tako sta se odpelja la na Polico samo predsednik »Krke« g. dr M. Perko in tajnik Anton Podbevšek Spre-lem na Polici je bil presenetljivo prisrčen n lep. Zastave so vihrale raz Gasilnega doma in mnogih hiš. streljali so s topičem. nred vhodom v vas je stal slavolok z napisom: »Pozdravljeni« in »Živela .Krka*!« Pred slavolokom so pozdravili predsednika n tajnika »Krke« župan g Lojze Janežič, 'upnik g. Jože Bambič, šolski upravitelj g Rado Janežič ter akdemika Ivan Seme in Stanko Potokar. posebno radostno iu ie pa oozdravil znani esperantist g Jože Kozlev-'ar, predsednik našega Esperantskega kluba, doma s Police Ča* r>o obedu se je po--abil za ogled kopališča, ki 2a ie zgradil na ■>voiem posestvu skunai s poltSkimi fanti 27-etni posestnikov sin Avgusl Burger. Zna 'dno za naše razmere je da Drav^ ta fant. la brez rednega kopan ja ne more živeti.
Popoldne ie bil v cerkveni dvorani ustanovni občni zbor krajevnega odbora Otvori] in vodi! ga je g. Jože Kozlevčar iz Ljub-iane. Pred otvoritvijo je zaigra' tamburašk /oor domačih fantov, ki so izdelali instru uente sami Pozdrave so izrekli poleg pred ^edujočega župnik g Bamb'č. k- ie nagla šal lepoto dolenjske zemhe ter izrazi! svoje veselje, da so se začeli končno dramiti rudi Dolenjci, dalje župan g. Lojze Janežič ?n njegov brat šolski upravitelj g Rado Janežič. Predsednik »Krkea g. dr. Perko se je zahvalil za pozdrave in omen;l v kratkih besedah naloge »Krke«, naglasa joč nieno strogo nepoPtično usmerjenost, potem je pa tajnik g. Podbevšek pojasnil zboroval-cem pravila in glavne smern;ce dr štva Sle-d:le so volitve in izvoljen je bil naslednji ^dbor. Predsednik šolsk- upravitelj g Rndo lanežič. podpredsednik posestn;kov sin Avgust Burger. tajn;k trgovski nomočnik I ad-ko Potokar, namestnik prevžitkar Alojz Tomažič, blagainik veleposestnik in trgovec Franc Drobnič, odborniki pa župnik Joško Banabič, župan Alojz Janežič, posestnikov sin Jože Zupančič, posestnik Janez Vovk (za Blečji vrh), posestnik Franc Strnbelj (za Peč), posestnik Jože Vovk <za Oroščine), posestnikov >-n Franc Kočmar ter hčere posestnikov Eni Berčan. Ivanka Seme in Jerica Burger.
Po občnem zboru je bila na Gradišču pri Polici prijetna domača zabava, kjer so domačini pokazali vso svojo ljubeznivost in gostoljubnost. Med občnim zborom so prispeli z Grosupljega. Višnje gore in Ivančne gorice mnogi odborniki in ćlani krajevnih odborov, ki so bili tudi prijetno presenečeni, ko so videli, s koliko vnemo in liuhez-nijo se oklepa daše dolenjsko ljudstvo »Krke -r. Posebej je treba omeniti, da je bila precej velika cerkvena dvorana nabito poi-na tako, da so morali mnogi zborovalci sta ti zunaj Glavno delo pri organizaciji tega lepega nepozabnega praznika vrlih Poliča nov je slonelo n« ramah g Jožeta Korlev-čarja, ki so mu seveda prav pridno poma-
, gali domači fantje. Prav nič ne dvomimo, i da bo poliški krajevni odbor »Krke« i po I številu članov i po svojem delu med prvimi. Živeli Poličani!
Iz škoffc L«ke
— Osebne izpreniemhe. Učiteljica zde. Vida Stolfova. ki ie delala nekaj časa v pisarni sreskesa prosvetnega referenta, 'e nastopila svoje prejšnje sljžbeno mesto v Selcih nad Skofio Loko. — Profesor g. Alojzij Peterlin ie premeščen z loške meščanske Sole v Kamnik. — Preglednik finančne kontrole v Škofii Loki g- MateliČ je premeščen v Belo Kraiino Vodstvo urada prevzame ee-dai s. Kari Mertelj iz Kočevja, kjer si je pridobil spričo svoiesa udejstvovanja ob?e simpatije pri vseh narodnih društvih.
— Nov zidarski mojster Pred izpraŠeval-no komisijo ra stavbna, tesarsfaa. kamnoseška in vodniarska dela je napravil izpit na tehniški srednii šoli v Luibliani za zidarskega mojstra e Franr Zontar. zvest član loškega Sokola, zlasti niegovega pevskega odseka   Iskreno čestitamo!
— Volilni imenik upravičencev za volit" ve v Delavsko zbornico ie na vpogled interesentom med običainimi uradnimi urami v občinski pisarni od danes na orei do 15 ser>*embra Kakor znano, ima škofia Loka svoje volišče.
— Ptoj*ki doeodkj v Skofji Loki. Zadnjo učno uro v soboto so porabile vse škofjeloške Šole za razlago phrskih dogodkov, ki so bili naši mladini povečini docela neznani. Otroci so nosebei čitali »Spomenico«", ocrtale pa so se mladini tudi posledice ptjj-sikih dogodkov za naš narodni razvoi in ponos Popoldne je odpotovalo v Ptuj 21 Sokolov v kroju Vzeli so s seboj tudi dniilte* ni prapor.
_ Knjiee Slovenske Matice so dospele in
jih dobe naročniki pri šolskem upravitelju g. Jakobu Roiicu v novi Šoli.
_ Lastavice «e poslavljajo.   Zadnie dni
preteklega tedna smo imeli priliko opazovati več dni zapored zbiranje lastavic, ki so se poslavljale od ftkofie Loke. Pjsebno živahno ie obletavalo na stotine lastavic cerkveni zvonik ^v Jakoba in novo bolsko '-tn^loprp   Jpspp  'e tu.
JUTRI PREMIERA!
Sg$mpolo
EUIN1 KrVO MATICA
3z Kranja
_ Poskusen vlom ali hudobna poškodba
tuje lastnine? V gostilni >Na Krtini« v ćirćičah pri Kranju ao včeraj zjutraj Kon-čevi, ko so vstali, opazili, da je bil iz ene. ga okna iztrgan železni križ. Skozi okno se pride v gostilniške prostore, ker je bil v omari spravljen celodnevni zapitek in precej tobaka. Vendar ni zmanjkalo nič in je bil storilec bržkone prehoden. Je pa še iruga možnost. Gostilničarka namreč trdi, da je storil to iz hudobije in maščevalnosti neki pijanec, ker mu ni hotela dati pijače.
_ Nogomet in hazena. Dočim je odšlo 1. moštvo SK Korotana v Novo mesto, k;er je bilo od tamkajšnjega SK Elana poraze n<o s 3:1, Je rezerva SK Korotana odigrala včeraj    dopoldne    ob    pol  10 nogometno training tekmo z SK Soro Iz Škofje Loke v svoj prid z 8:4  (3:1)   Tekma je bila vseskozi  dokaj povprečna. Včeraj je tud' hazenska   družna  iz Kranja  odigrala svo jo prvo prvenstveno tekmo na Jesenicah z družino Gorenjca tn izgubila z 12:2 No vink, ki so prvie nastopile, ta poras nikakor ne sme spraviti v maioduaje.
Zvočni kino IDEAL
Znani roman
ZA NE GREYA
v filmu:
„Strah pustinje"
Amerika pred nebotičniki, ekspresni vlaki in aeroplani. Kako se postane cowboy!?
Danes ob 4., 7. In 9. url zvečer
Iz TrfocveU
— Volilni odbor ta volitve v DZ razglaša, da so volilni imeniki v pisarni bratov-ske skladnice razgrnjeni od 9. do 18. t. m. in da ima vsak v smislu čl- 13. voliL reda za volitev skupščine DZ v Ljubljani pravicj, da v gornjem roku volilne imenike pregleda, prepiše, objavi, natisne in da zahteva bodisi za se, bodisi za drugega njih ix>pra-vek. Po čl. 14. se more zahtevati popravek ustno ali pismeno pri organih, kjer ie imenik razgrnien. Ko se zahteva popravek, morajo predložiti dokazi, da ima dotična oseba glasovalno pravico v smislu čl. 33. teh pravil, ali da je nima. Vse te pritožb« ae imajo poslati na sklepanje glavnemu volil-nemj odboru, ki je dolžan o njih sklepati najdalje v roku 6 dni od dneva, ko iih je prejel. Odobrene spremembe se vpišejo takoj v imenik.
— Kre-*. ki ga je v petek ivečer prižgala CMD na telovadišču Sokola, je mogočno zagorel ob navzočnosti velike množice Trbo-veljčanov, ki so se solidarizirale z nar>d-nimi manifestacijami o priiiki 251etnice ptujskih dogodkov. Ob svitu mogočnega ognja je domače pevsko društvo >Zvon* globoko občuteno zapelo nekai lepih narodnih pesmi, 'učitelj g. Adalbert Božič pa je v lepo zasnovanem govoru zbrani množici pojasnil zgodovinski pomen slovanskega kreso-vanja, ki je že izza sive davnine pozivalo slovansko ljudstvo k obrambi# pred sovražnikom. Dasiravno je danes naš narod svoboden, moramo vseeno prižgati kresove, ki naj bodo simbol silnega, neugasljive, i ognja ljubezn' do vseh trpečih, teptanih in zanicevanih. Plamen, ki gori v naših srcih, sega naj do neba, da vidi in Čuje ves svet, Italijan in German, Ja Slovan svojo zemljo ljjbi, naš glas naj sega preko Rima in Berlina, ko kličemo sovrao;om v svarilo, a bratom v spodbudo: Svobodni smo in ae damo se! Končal je svoj govor z vzklikom: ^Živela narodna obramba, živela svoboda jugoslovenskega naroda od Jadrana do Korotana, od Triglava do Soluna, živela slovanska sloga!c Ob veselem in navdušenem razpoloženju zlasti naše mladin© je kres dogorel, nakar se je množica polagoma razšla.
— Cene na živilskem trgu. Sobotni živilski trg (9. 9.) je bil dobro založen, dasiravno je bilo prav malo kupcev. Cene so v zadnjem času porasle, zlasti so poskočila jajca, ki jim je sedaj komad 10 do 12 za 10 Din. Fižol v stročju e*> je prodajal po Din 2.5o kg, gobe po Din 8 kg, hmške in jabolka so stale Din 3, ista cena je bila sa kumare, čebulo so prodajali po Din 2 kg, paradižnike po Din 3.50. DomaČe češplje stanejo Din 3. banatske pa Din 4 kg. Grozdje pa je še jako drago, saj ga prodajalo po Din 8 kg.
JUTRI PREMIERA!
Scainpolo
ELITNI KINO MATICA
Iz Celja
—c Zadnja vprizoritev »Hermana Celjskega« v mestnem parku v nedeljo 10. t m. popoldne je bila dobro obiskana, Vee štiri vprizoritve od 7. do 10. L m. ao dosegle velik uspeh. Celjski studio pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča zasluži vse priznanje za svoje nesebično m požrtvovalno kulturno delo
—c Nedeljski nogomet v Celju. V nedeljo 10. t. m. dopoldne je bila na Glaziji odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. SK Celje je zasluženo zmagal v razmerju 3 : 1 (1 : 1). Obe moštvi sta nastopili v oslabljenih postavah in sta igrali primitivno, brez smiselnih kombinacij. Moštvo SK Celje je bilo zlasti v drugem polčasu v premoči. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno. Gledalcev je bilo okrog 200. Popoldne je bila na športnem igrišču pri »Skalni kleti« odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Ilirijo iz Ljubljane in celjskimi Atletiki. Gostje so zmagali visoko in zasluženo v razmerju 8 : 1 (6 : 0). »Ilirija« je nudila dobro tehnično in kombi-natorno igro ter je bila skoro ves čas v znatni premoči. Atletiki so igrali neenotno, s slabo tehniko in precej ostro. Goli za Ilirijo so padli v 7., 13., 25., 27., 30. k) 44. minuti prvega ter v 13. in 21. minuti drugega polčasa, častni gol za Atletike pa v 8. minuti drugega polčasa po enajstmetrovki Koti 5 : 2 za Atletike. Sodil je g. Oberlindner iz Laškega zadovoljivo. Gle-dalecev je bilo okrog 400.
—c Izguba. Pred dnevi je bila v Celju izgubljena vinkulirana hranilna knjižica Celjske mestne hranilnice na ime Venče-slava Klemenčiča z vlogo 1700 Din.
Bik ga je napadel
SkMja Loka, 10. septembra. Malo je manjkalo, da ni prišel v soboto popoldne sin šolskeg-a upravitelja i« Bukovice v Selški dolini ob življenje. Mali dečko se je igral na travniku, ko so prignali mimo bika. Žival ni kazala prav nobene podivjan jsti. zato pa so bližnji lfjdje tem bolj ostrmeli, ko so opazili, da je bik iznenada podivial in napadel ni? hudega slutečega upraviteljevega sina. Se velika sreča v nesreči je bila, da eo se pogumni ljudje takoj Dognali za pobesnelim bikom in ga ukrotili še predno ie mogel fantka resno poškodovati . Kljub tomu pa je prizadejal bik t to eo* otroku znatno rano na nogi, tako da j« moral tekati deček zdravniške pomoči Otrok t> izvon nevarnosti.
Stran 4.
>SLOVENSKI NAROD«,
11.
A. OEmeryt 107
<t>ve
— Umaknite se! — je zaklical podčastnik.
Ženske so se začele prestrašeno umikati.
Marjana je nehote prijela poročnika za roko. Pa je takoj v zadregi zardela in hotela odskočiti.
Poročnik jo je pa zadržal, rekoč:
— Ne bojte se, saj je že mrtev.
Toda tisti hip je do roba krova potegnjena somova glava grozno zaškripala s čeljustmi, kakor bi hotela ugovarjati.
Treba je bilo hitro ukreniti vse potrebno, da se prepreči nesreča; som postane namreč na suhem divji in njegov smrtni boj je grozen, strahoten.
In mornarji so poskusili ujeti njegov rep in sredino telesa v zanke močnih vrvi. Ko se jim je to posrečilo, so potegnili morsko pošast v vodoravni legi do roba krova.
Tisti hip so zadoneli klici navdušenja in pohvale. Na krov je prihitel tudi zdravnik.
Videč soma je stopil naprej ki za-klical:
— Ne razrežite ga!... Sam ga razrežem in imeli bomo lep eksemplar.
—Jaz sem pa hotel odnesti glavo te pošasti guvernerju Louisiane. — se je oglasil poročnik.
— Ponudite mu cel okostnjak, prijatelj.
Vsi stari mornarji posadke so pozdravili zdravnikov predlog z mrmranjem, ki je pričalo, da ga ne odobravajo, da nočejo izgubiti svojega deleža pri plenu.
A tisti, ki so pomagali soma ujeti in potegniti iz vode, so popustili vrvi, misleč, da je pošast že mrtva.
Som je res ležal nepremično in to mnenje je bilo upravičeno.
2e so se mu začeli brez strahu približevati. Tudi izgnanke so radovedno stopaie bliže. In najbližje so od presenečenja in groze vzklikale.
Zdravnik je bil odšel po potrebno orodje. Vračal se je baš v hipu, ko so postavili mornarji na krov vedra z vodo in gobami, da bi takoj opraH s krvjo obrizgani krov.
Kar se je pognalo somovo telo s tako silo kvišku, da so vsi gledalci od groze ostrmeli.
Prestrašene ženske so zakričale in se razbežale na vse strani.
Celo mornarji, ki so iz pripovedovanja in iz lastnih izkušeni poznali žilavost in besnost s smrtjo borečega se soma, so odskočili in se poskrili, kamor je kdo mogel.
Poročnik je bil obstal nekaj korakov od soma.
Edino podčastnik je bil toliko priseben, da je skočil v orožarno, kjer je sne! s stene široko mornarsko sekiro.
Hitel je nazaj vihteč v rokah svoje orožje. Zaničijivo se je ozrl na zdravnika, ki ni bU nič kaj preveč miren, in vzkliknil je:
— Zdaj pa pokažem tej pošasti, kaj se pravi izzivati mornarje.
Zamahnil je in z enim udarcem presekal somu hrbtenico v vratu. Se nekaj krepkih zamahov in glava je bila odsekana od trupa.
Trup morske pošasti se je krčevito zvijal v zadnjih krčih in se preobračal po krovu.
Krik strahu in groze se je pa izvil vsem iz grl, ko se je odsekana glava z odprtim žrelom pognala kvišku in zasadila ostre zobe v jambor, kjer je nepremično obvisela. vsa okrvavljena, divje strmečin. izbuljenih oči.
Sicer so pa ženske lahko od groze onemele, saj se jim o takih prizori« dotlej niti sanjalo ni. Mnoge sploh vedele niso, kakšen je morski som.
Med temi je bila tudi Marjana, ki se je skrila v splošni zmešnjavi za častniško kajuto. Naključje jo je bilo že zopet privedlo v bližino poročnika, ki je za njim stal tudi zdravnik.
Zdravnik se je jezil, da mu je podčastnik tako grdo razmesarfl soma. Pod-
častnik je pa mrmral sam pri sebi kitico »somove pesmi«, ki pripoveduje, kako se >om brani močnega vetra, kako ga spravi vihar iz ravnotežja in kako vzvaJovi morje, če se začne prevračati.
— Kaj pravd? — je vprašala Marjana poročnika.
Zdravnik ji je odgovoril:
— Pri njin v dolnji Bretagna imajo ljudje mnogo izrekov in pravljic, ki ni-majj ne repa ne glave ...
Toda beseda je zamrla na ustih nevera^.* zdravnika. Somovo telo se je bilo v zadnjih krčih pognalo kvišku, za" varilo se je čez ograjo ki iizgdnflo v morje.
Groza je obšla vse. Podčastnik je od strahu prebledal. In kot pristni Bretonec od morja se je prekrižal, ozrl v nebo in zamrmral:
— Som se v me v morej — ladja morje razburka.
Marjana je zadrbtela po vsem te4esu. Ozrla se je na poročnika.
Poročnik je skomignil z rameni in poskusil nasmehniti se.
Pozornost vseh se je obrnila zdaj na somovo glavo. Poročnik je ta čas zapovedal, naj se izgnanke vrnejo v medkrov. Potem je hotel dati odstraniti ostudno somovo glavo, ki je bila še vedno z ostrimi zobmi zapičena v jambor.
Toda zaman so udarjali s sekiro po njii; okrvavljeni kosi so padali od nje, kosti so se lomile; zaman so udarjali, kar so mogli, to, kar je bilo ostalo od ostudnih čeljusti, se ni dalo odtrgati od jambora.
Končno so morali odnehati, somovo zobovje je ostalo zapičeno v jambor. Sicer bi bili morali udrihati s sekiro po jamboru samem.
Mornarji so molčali, kajti podčastniku so vsi zaupali. In stari mornar je glasno razlagal, da bi bil dal vse svoje prihranke z dolge vožnje po morju, samo da bi ne bfli srečali tega prokletega soma.
Majal je z glavo in ponavljal venomer:
— Slabo znamenje!___Slabo znamenje!
Cez nekaj dni je bilo pa vse to že pozabljeno, le vsako jutro je posadka še ogledovala v jambor zagrizene somove zobe.
Zdravnik je imel ugodno priliko, da je razlagal mornarjem moč somovih mišic in druge, na morsko pošast nanašajoče se zanimivosti.
Kakor bi hotel zavrniti slabo pod-častnikovo prorokovanje je zapihal veter močneje, ladja se je nagnila na stran in rezala hitro lahne valove mirnega mom.
Tako ugodnega vetra niso imeM. od" kar «o bili odpluli iz Havra.
Poročnik se sicer m mogel ubraniti praznoverja ob pogledu na somovo telo. ki se je bMo tako nepričakovano rvognalo v m...je, vendar se je. na kmalu pomiril
Če je začutil potrebo pošaliti se. je poklical praznovernega Bretonec in ga vprašal, če je prečital kai novega v zvezdah, kar bi napovedovalo izpolnitev strašnega prorokovanja.
Toda vrli mornar je povešal glavo in odgovarjal:
— Saj ne Štejem zvezd, temveč pa" zim, da je na ladji vse v redu.
— Dobro, dobro.
— Saj je moja dolžnost prepričati se. če so vesla na svojem mestu, če delujejo krmila...
— Da... da! — se je zasmejal poročnik. — Da bi mogli na prvo znamenje spustiti vse te čolne v morje.
— Tako je, poveljnik!
— 2e dobro, hvala ti! človek ni nikoli dovolj previden.
Bretonec ni bil dostopen smehljaju. Navadno je sprejemal šale mladih častnikov, ne da bi trenil z očesom.
Bil je izboren mornar, ki se je lahko pobahal. da je sam prepotoval po morju več, nego vsi drugi mornarii »Glo-rieuxa«.
Ljubil je svojo ladjo in ves ogorčen je sprejel vest, da jo čakata samo še dve vožnji, potem ji pa slečejo vso opremo rt golo prodajo.
Otroci spoštovanja
še ne poznajo
Tega nedostatka pri otrocih pa starši ne smejo jemati
Čut spoštovanja je v otroških letih kaj neznaten. Otroci so prijazni, tu pa tam hvaležni, toda pravega spoštovanja do staršev in do odraslih še ne čutijo, ker ne znajo oceniti tega, kar odrasli store za nje. Sele pozneje, ko duševno dozorevajo, se pojavi pravi čut spoštovanja. Navadno se začne to z odporom napram staršem in odraslim sploh, s strogo kritiko učiteljev in vseh ljudi. Kritika pa sili človeka k razmišljanju, k zanimanju za delo in za ljudi. Otrok često spozna, da se je v odporu motil. Zato pa začne tem bolj spoštovati in ceniti starše, učitelje in znance. Spoštovanje se včasih spremeni v občudovanje, občudovanje v oboževanje. Starši irručitelji so pa redko predmet teh plemenitih čuvetev. Otroci občudujejo in obožujejo navadno le »slavne« ljudi, filmske igralce, razne športne rekorderje itd.
Starši se večkrat prrtožujejo, da jih doraščajoči otroci ne spoštujejo dovolj. Te lastnosti pa ne smejo jemati pretra-gično. Će so sami vsaj normami starši z normalnim ravnanjem in zgledom, se jim ni treba bati, da bi se jim otroci popolnoma odtujili. Če si hočejo ohraniti spoštovanje otrok, naj jim resnično imponira jo, naj vplivajo na nje z dobrim zgledom, znanjem, humorjem, trdno voljo in ljubeznivostjo. Nekakšna odtujitev v času pubertete pa nastopi skoraj vedno, toda pozneje se izravna ko pridejo zopet normalne razmere. Nikoli se pa ne izravna tam, kjer je oče pijanec ali lenuh, ali kjer zaide sin na kriva pota.
Čut časti igra pri otrocih važno vlogo. S častjo je često križ. To vidimo re-
Čudakova oporoka
Marsikdo, ki pride slučajno na posestvo Tri-Mount blizu Bordeauxa, si mane oči, ko vidi delavce v vinogradih, ker ne more verjeti, da je res vse to, kar vidi. Kmalu se pa lahko preprl ča, da postave med vinskimi trtami niso plod fantazaje, temveč živi ljudje v čudni maske radi. Tako vidimo orača, ki mu vlečeta plug dva osla. Orač je oblečen kot plesalec s Havajskih otokov. Drugi je oblečen kot bikoborec. Skot v kratkem suknjiču pome. grajsko dvorišče, indijski maharadža žene krave na pašo, kosak ovce, kitajski mandarin pa zaliva paradižnike.
Kaj pomenii ta maškerada? Tri-Mount je bilo posestvo nedavno umrlega >okeya in trenerja Rufa Barlova, ki se je proslavil na vseh evropskih dirkališčih in končno se je naselil blizu Bordeauxa kot premožen mož, kjer je začel gojiti čistokrvne konje. Nikoli n izgubil humorja, največ ga je pa pokazal v zadnjih trenutkih svojega žrvlje-n a. V obiokih je zapustil vsakemu sorodniku, svojim uslužbencem in mnogim kmetom v okolici vsakemu po 10.000 frankov, toda pod kaj čudnim pogojem. Barlov je bil namreč velik prijatelj narodnih noš. Vsak njegov dedič je dobil eksotično obleko in 10.000 frankov mu izplačajo šele, ko dokaže, da je nosil svoj kroj leto dnd. Barlov je dobro vedel, kako cenijo kmetje denar in zato ni dvomili, da bodo radi nosili eksotične kroje, samo do dobe dedšči-no. Privoščil si je torej zadnjo šalo, ki se mu je prav dobro obnesla
TELEFON 2059
P R JE HOt) SUHA DRVA
Pogačnik. Bohoričeva o
cimo pri natakarjih in brivskih vajencih. Večini je vsak dinar napitnine dobrodošel, pa vendar težko občutijo svoje ponižanje. Zaradi žalitve, psovke ali zasmehovanja se fantje pretepajo, dekleta pa smrtno sovražijo. Poznamo celo primere, da skoči dekle zaradi užaljene časti pod vlak, ali da se fant ustreli. Žalitev ali krivica se težko odpusti, skoraj nikoli se pa doraščajoča mladina ne pritožuje. Pritožiti se učiteljem ali staršem velja za slabost. Užaljeni poskrbi navadno za zadoščenje sam. Mladina se nagibi je k načelu oko za oko, zob za zob. Odpustiti je pripravljen rant v glavnem samo takrat, Če mu je bila prizadejana žalitev pomotoma.
Starši imajo tu zopet dober nauk — varovati čut časti, toda trdo, čeprav z laskavo roko. Fant mora čutiti, da ima v starših zaščito, toda samo takrat, če je pravica na njegovi strani. Lepa poteza mladosti je njena plemenitost, idealizem, podcenjevanje gmotnih dobrin, malo razvit čut za dobiček in izgubo. Mladina še ne pozna vrednosti denarja, ona še ne koprni po zlatu, kakor odrasli. Mladina ni lakomna in oderuška. Ona zna deliti z bližnjim ljubezen, prezira bogastvo, idealni cdlji so ji več, pa čeprav gre samo za športne rekorde. Primeri iskrenega prijateljstva med bogatim in siromašnim dečkom niso redki. Ko si izbere fant prvo ljubezen, ne misli na denar. Smrtno bd bil užaljen, če bi mu kdo rekel, da mu bo nekoč denar največja dobrina. Pripravljen je priseči, da se nikoli ne bo izneveril načelu nesebičnosti.
Prababica ameriškega naroda
Ze več let praznujejo v Ameriki vsako leto rojstni dan prvega človeka anglosaške krvi, ki se je rodil na ameriških tleh. Gre za dekleta, ki razen njenega imena Američani ničesar ne vedo o nji. Nihče ne ve, čigav otrok je bdi a, niti kakšna je bila njena mladost. Mala naselbina, kjer se je to dekle rodilo, je kmalu po svoji ustanovitvi iziginila. To je bil eden onih nesrečnih priseljeniških poskusov, ki jih je organiziral in financiral proti koncu 16. stoletja takratni ljubček kraljice Elizabete sir VValter Ra-leigh. V Ameriko je poslal sedem ekspe-dicij in nobena ni dosegla zaželjenega uspeha, če ne računamo krompirja in tobaka, ki so z njim seznanile Evropo. Te ekspedicije so tudi dale znova odkritemu ozemlju ime Virginija na čast »deviške kraljice« Elizabete. Nobena teh naselbin se ni ohranila in zdaj ne vemo o njih nič.
V eni izmed njih, Rvanoki, zdaj središču cementne industrije, je bila rojena 18. avgusta 1587 Virginia Dareeva in v svežnju dokumentov iz onih časov so našli tudi njen rojstni list. To je vse. Nihče ne ve, ali je ostala Virginia živa in je našla zavetišče v eni poznejših naselbin v začetku 17. stoletja, ali pa so jo ugrabili Indijanci in je postala prababica rdečekožcev, kakor mnoga druga bela dekleta in žene. Med sedanjimi Indijanci v Ameriki je komaj 20% čiste indijanske krvi. Ni pa izključeno, da je postala Virginia Dareeva že v zgodnji mladosti žrtev lakote ali indijanskega toma-havka. Američani jo slave zdaj kot eno izmed prababic sedanjega ameriškega naroda.
PRI BOGATAŠU
— Pravijo, da ste kupili Rembran* dtovo sliko.
— Da, ona druga je bila že prestara.
KRITIKA
— Pevec, ki je žal hropel, se Je spremljal sam na kla* irju. Nesreč* n;> koli    e pride sama.
Težko je dobiti moža
Čudno priznanje je prišlo pri svatbi iz ust žene znanega kirurga v Sao Pauiu Marshallovi, ki je tudi sama zdravnica. Povedala je, kar so povedali že mnogi misleci, med njimi rudi Bernard Shaw, da se mora .lena zda: potegovati za moža in da ga še težko dobi. Zaljubila se je bi«la v dr. Mar-shalla, ko ji je bilo 14 let in ko jo je takrat še kot mlad asistent v bolnici operiral. Vtepla si je v glavo, da m ra dobiti 12 e: starejšega asistenta za moža. Da doseže svoj cilj, je začela Študirati medicino. Ko fe doštudirala, je napela vse sile. da bi prišla v bolnico, kjer je deloval dr. Marshall. To je šlo zjIo težko, toda podjetno zdravnico so čakale še težje ovire. Od svojega izvoljenca, takrat že profesorja Marshalla. je morala odgnati drage zaljubljene asistentke. Posebno krčevito se ga je držala ena.
bele ko se je dotična asistentka omoiila, je mogla sama opozoriti dr. Marshalla na svojo izredno marljivost in vestnost. Profesor Je ki.ialu opazil delo marljive asistentke, pa tudi njene druge vrline lu prikupila se mu je. Nekaj časa je še Čakala, da ji je profesor odkril ljubezen, potem ;e pa privolila in zdaj si bo lahko odda lini a. saj je dosegla svoj cdlj. Profesor Marshall j-e bil zelo presenečen, ko je zvedel, kako dolgo se je asistentka že ozirala za njim. Presenečen bi bil tudi marsikateri mož, če bi mu ženica povedala, da je ona hodila za njim in da je ni prav nič »presenetil«, ko jo je zasnubil.
Delo hvali svojega mojstra
Ljubljana, 11. septembra Damska konfekcija je biLa pri Slovencih do zadnjega časa skoro izključno t rokah tujcev. L. 1928. pa se je ojunačil Alojzij Paulin in je ustanovil na Kongresnem trgu št. 5 v Ljubi ian: prvovrstno domačo da m s ko konfekcijo. G. Alojzij Paulin se je za stroko specializiral na Dunaju, in z njemu lastno podjetnostjo je v kratki dobi razvil podjetje do splošnega ugleda. Specializiral se je tudi za izdelavo smučarskih oblek. V tem je pravcati mojster in ga poznajo vsi slovenski smučarji. Smučarsko obleko je izdelal ee4o aa Nj. Ve4. kraljico Marijo.
G. Paulin Alojzij ne slovi zastonj kot najboljši strokovnjak v damski konfekciji, slovi tudi kot strokovni predavatelj o tej stroki. Damski svet se vedno zateka po njegove nasvete, razna društva pa ga iščejo kot predavatelja. Seveda je g. Paulin vedno in povsod ustrežljiv in zato njegovo podjetje uživa sloves najsolidnejiega in najpn-strežljivega podjetja. Za svoje prvovrstne izdelke je podjetje prejelo na letošnji londonski razstavi diplomo, zlato kolajno in Grand prix. Doslej je to edina tvrdka v Sloveniji, ki je v tej stroki prejela tako visoko odlikovanje in priznanje. To ni samo v ponos tvrdki sami, v ponos je tudi vsej slovenski obrti. Floreat — crescat!
Ivan K^, delegat.
Praška uganka.
— Ati veš, prijatelj, za"kaj naša ^stara« VItava ni hotela steči v novo korito?
— Ker je bilo korito prazno, mi smo pa vajeni polnih korit.
Zapustil nas je danes ob y2 5. uri zjutraj preblagi, iskreno ljubljeni soprog, oea, brat in stric, gospod
FRAN TAVZES
kr. javni notar, imetnik reda sv. Save in Jugoslovenske Krone, občinski svetovalec mesta Kranja, predsednik
Narodne Odbrane itd«
Pogreb predragega pokojnika ae bo vršil v torek, dne 12. septembra ob 5. uri popoldne ta hiše žalosti na pokopališče v Kranju.
<fcw 11.
1988.
2ate}oSa
ROZALKA TAVZESOVA in ostalo sorodstvo
STAMV
STANOVANJE 2 sob, kuhinje in pritiklin — išče ves dan odsotna mirna stranka za mesec november. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Snažnost 3581«
DIJAKA
iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje kot tovariša mojemu sinu. Cela oskrba z instrukcijo, strogo nadzorstvo. Prednost imajo nižješolci. Go-sposvetska cesta 8/II. 3594
francoščino/ nemščino poučuje diplomirana učiteljica jezikov. Pomožni pouk učencem (-kam) vseh razredov (Soli Naslov v upravi »Slov. Naroda« 3595
KUPIM
veocevni radio
aa baterije kupim. Ponudbe na naslov Zevnikar. Pesnica 3593
SLUŽBE
NOVINKO
za laneno in bombažno blago sprejmem. Javiti se je pismeno ali ustno na tt. Braća Holzer d. d., Zagreb, Radnička 20.
3591
RAZNO
Na obroke!
Na hranilne knjižice.' POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehove šperane
spalnice črešnjeve spalnice šperane spalnice pleskane spalnice omare postelje
kuhinjske oprave kuhinjske kredence
Sprejemamo vsa naročila In popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska 18   Miklošičeva 6 Telefon 2780
Din 7.000.-> 4.800.-3.000.-1.800.-400.-200.-850.-450.-
Modna kon&eKcija
Najboljši nakup A.   PK£SK£K   UJ l' i.;    v N a Sv. Petra c***ta 14 ll/T
NEKRETNINE VAŠIH BRIGA
sa kupavanjem i prodavanjem posjeda riješiče VaS novi način oglašivanja. Popis nekoliko stotina raznih prilika šalje bez-platno Daruvarčan Daruvar.
3589
sam
SOD (50 hI)
stiskalnico (prešo in elektromotor, istosmerni tok. proda F. Cvek v Kamniku. 3592
ovnu
AKO PRODAJAŠ ALI
KUPIŠ NEPREMIČNINO oglašuj v   Slovenskemu Naro do«. — Reseda samo Din 0.5(>
5 MINUT OD REMIZE
stavbišče dveh parcel (ob že leznici) ugodno naprodaj. Zu panc, Koseze 24. 359<
Urajuja: Josip Znpanrtč Za »Narodno tiskamo«: Fran Jesersek
Za upravo in lnseratni dal Usta: Oton Uhriatof —
Vsi v LJubljani