C^NA 150 din - Leto XL - Št. 35 Kranj, petek, 8. maja 19£ GLASIL/ SOCIALISTICN ZVEZE DELOVNEG LJUDSTVA Z GORENJSK Jeseničani glasujejo za srednjo šolo Jesenice, 7, maja — V nedeljo, 10. maja, bo 22 tisoč volilcev iz jeseniške občine na 67 voliščih glasovalo za tretji občinski samoprispevek za gradnjo Prizidka k Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, stran 10 Ivan Jan VONJ PO SVOBODI stran 11 Almira v New Vorku St'1 ?ad°VIJica, 6. maja — Deset slovenskih tek-. lln-ih tovarn, med katerimi je tudi radovljiška ^ira, bo 1. septembra letos odprlo na zelo pro-stni Sedmi aveniji v središču New Yorka v jj ruženih državah Amerike skupaj z ameriškimi v jjj nezi in v sodelovanju z Ljubljansko banko New Yorku trgovino, v kateri bodo prodajali Kstilne izdelke z našo blagovno znamko in z Det?° *^ec*a- O poslu, ki naj bi v začetku dajal je 0 dvanajst milijonov dolarjev na leto, kasne-Hat *uc^ venk° več, se bodo vsi zainteresirani ž^nčneje dogovorili 20. maja v Vili Bled. Gara-slo e' v kateri ko Almira skupaj s še drugimi tii Venskimi ter tekstilnimi in obutvenimi podje-Uredila prodajno-razstavne prostore, bodo tu-7lesto za dogovarjanje in izbor izdelkov, ki jih vt 0 n^ši tekstilci prodajali na Sedmi aveniji v ^ewYorku.- C. Z. Dan zmage za mir Od vojnih grozot izmučeni in prestrašeni svet si je 9. maja leta 1945 oddahnil, misleč, da se spopad svetovnih razsežnosti ne bo nikdar več ponovil. Ljudje so slavili zmago nad pošastno vojno, prepričani, da je bila morija draga in krvava šola, ki se ne more več ponoviti. Vendar so kasnejša leta pokazala, da trajen mir nikdar ni in ne bo prišel sam od sebe, da maja leta 1945 še zdaleč niso bila odstranjena že takrat tleča nova nasprotja in žarišča spopadov. Kako bi sicer moglo biti v letih po drugi svetovni vojni na svetu že skoraj 200 vojn in spopadov večjih ali manjših razsežnosti, v katerih so umirali in umirajo ljudje na nič manj ali še bolj grozovit način kot med drugo svetovno vojno. Na svetu, žal, še vedno velja pravilo, da je močnejši in uglednejši tisti, ki je bogatejši po številu raket in tankov, ki je sposoben čim hitreje spraviti pod orožje čim več ljudi, ne pa oni, ki je uspešnejši v dejanjih za mir. Ideja o trajnem in nedeljivem miru na svetu živi. Ljudje vseh starosti in poklicev vedno pogosteje javno vzklikajo in terjajo mir in varno življenje zase in za mladi- no, za potomce, za generacije, ki bodo prihajale. Več dejanj za trajen mir terjajo od velikih sil, ki si lastijo največjo odgovornost zanj, prav tako pa tudi od vlad svojih držav, zavedajoč se, da zagotovitev trajnega miru ni le naloga velikih in močnih, že sicer do zob oboroženih, ki gradijo mirovno strategijo ha ravnotežju strahu, ampak vsake države na tem svetu, ne oziraje se na njeno gospodarsko in politično moč. Glas zagovornikov miru bo moral prej ali slej seči tudi do vladnih in vojaških kabinetov, kjer pod krinko miru načrtujejo strategijo množičnega ljudskega uničevanja. Povsem iskreno, v tem humanem in naprednem smislu, moramo razumeti težnje najrazličnejših mirovnih gibanj, ki tako značilno barvajo sedanje razmere na svetu, ki so pomembna opora tistim politikom in državam, med njimi tudi naši, ki jim je trajen mir osnovno vodilo za obnašanja v mednarodnih odnosih. V kakršnemkoli novem spopadu večjih razsežnosti bo poraženec in trpin ves svet. Zmagovalcev ne bo. V tem smislu kaže razumeti letošnji praznik zmage, 9. maj. J. Košnjek vj^njska mladina ne bo sodelovala na sklepni prireditvi ob dnevu mladosti ma proti kompromisarstvu Oj 6.MAJA — V torek pozno zvečer se je na izredni seji sestalo predsedstvo občinske konfe-ni n* zSi\IS iz Kranja, da bi se bilo odločilo, ali pošlje skupino 200 mladincev v Beograd na sklepaš °P ob "nevu mladosti. Zadnji sklep vodstva slovenske mladinske organizacije namreč je, *HnC.^Sotovijo možnosti za sodelovanje slovenske mladine v Beogradu. Kranj je na prireditvi JIC sodeloval leta 1981. prilagajanjem današnjim težkim razmeram. Opozorili so tudi na odgovornost ljudi v zveznem odboru za pripravo štafete, ki so sprejeli takšen scenarij, in na izredno kratek čas, ki nas še loči od 25. maja. Mladinsko vodstvo v Kranju se je že pred časom opredeljevalo do prireditve v Beogradu. Tokrat so ponovno potrdili odločitev, da je prireditev nesprejemljiva in da ria njej ne želijo sodelovati. Petra Škofic usporen . 1 Je h . Scer»arij za prireditev, Jetrih U°2lvel v javnosti veliko °g sl0vrit'k' so namreč na pred-Sre^enpSkih mladi"cev te dni v^črie ' SPreJete so bile vse e^nop priP°"ibe: v scenariju ni ?°slova etne tekme, pesmi Ju-i v In i?1' sP°tov in parol, naro-•!! Več "arodn°sti pa ne združu- ?kšlJeno Dka> kot Je bil° sprva * kot ^"lreditpv hn iii]tn tak- . W,v*a leta doslej. >ce y|rtv<> republiške konfeti ,_,*SMS je zato menilo, da °venCe Zlog0v za neudeležbo V' Globje spremembe praznovanja dneva mladosti so namreč dolgoročna naloga, ki naj bi se izvajala postopoma. Prireditev v Beogradu pa naj bi bila zgolj sestavni del srečanj mladih Jugoslavije. Včerajšnje seje v Kranju sta se udeležila tudi predstavnika RK ZSMS. Sekretar* Danijel Božič je opozoril na to, kaj pomeni, če se Slovenija udeleži prireditve ali ne. V prvem primeru bodo na slovensko mladinsko organizacijo ponovno leteli očitki, da ni načelna in da sprejema kompromise. V drugem, torej če slo- venska mladina ne sodeluje, pa spet lahko pričakujemo afero. Tega pa si nihče ne želi, ker poglavitne in pomembnejše dejavnosti tedaj lahko zamrejo. Predsedstvo kranjske mladinske organizacije je bilo skoraj enotnega mnenja, da razume razmere, da pa moramo ostati načelni, ker sicer ZSMS kot forum lahko izgubi ugled, ki si ga je pridobila med mladimi. Večkrat pa se je že pokazalo, da so mladi nezadovoljni s sedanjo obliko dneva mladosti ter njenim počasnim spreminjanjem in Od srede naprej bo žirovska cesta spet zaprta Škofja Loka, 7. maja — Bojazen, da tri kilometre dolg odsek ceste Trebija — Ziri ne bi bil zgrajen do konca septembra, je odveč, čeprav je zaradi izjemno neugodne, nenehno se spreminjajoče sestave tal potrebnih nekaj več zemeljskih del, kot so sprva pričakovali. ^dsedstvo poroča Nezadovoljni delegati Pfecj _e°Krad, 5. maja —Malce čudno se sliši, pa je res. rnen Sedstvo Jugoslavije vsako leto maja, ko se hkrati za-žtii stur' predsednik predsedstva z novim, poroča zve-Pol^.^Pščini o naših notranjih razmerah in naši zunanji de- Seda i ^ud' letos je poročilo med delegati, vendar jt ° nJem razPravlJaJ° šele skupščinski odbori, keiter0strih kritik. Očitajo mu, da je prišlo prepozno, ne-r^p* Pa so celo zahtevali, naj se to poročilo umakne in žri^k 6 n°vo- Tega najverjetneje ne bomo dočakali, dober PrG,Pa Je že to, da so delegati vedno manj zadovoljni s ***nte do'očno »n jedrnato napisanim papirjem in da lih ta^° >iasne odgovore na vprašanja in probleme, ki pa ob k as v Jugoslaviji ni malo. Zato tudi ni čudno, ker so ^v anJu poročilu grajali sestavljalce, da ni dovolj le na-Hrjv . 1 Napake, ampak je treba tudi povedati, kdo je zanje Jug0 ^ kje so zavore, da o nekaterih pomembnih stvareh v l^0rJl|aviJi govorimo že leta in leta, dogovoriti pa se ne J. K. Napol zgrajena cesta je kar dobro prezimila. Nekaj več sitnosti so gradbenikom iz loškega SGP Tehnik povzročala trganja brežin, posebno zaradi spomladanske odjuge, ki jih je bilo treba zaradi zaščite ceste in prometne varnosti krotiti z betonskimi zidovi in kastami. Prihodnji teden se bodo gradbeniki spet s polno paro lotili del na žirovski cesti. Da jih promet pri delu ne bi oviral, bo cesta od srede, 13. maja, predvidoma do konca septembra zaprta za promet ob delavnikih od osmih zju- traj do pol dveh popoldne in od pol štirih do pol osmih zvečer. Tudi ob urah, ko popolne zapore ne bo, bo promet na posameznih odsekih enosmeren. Kot je povedal Peter Zorman iz Lokainvesta, je večina zemeljskih del na novi cesti že opravljenih, tudi betonskih zidov je že zgrajenih približno 80 odstotkov. Grobi asfalt so že pred zimo položili na enem kilometru; treba ga bo še na dveh in nato na vseh treh finega. Razen tega bodo morali porušiti še približno kilometer stare ceste. Računajo, da bodo sklepna dela na noven odseku lahko začeli julija al najkasneje avgusta, medtem ki bodo v najboljšem primeru h sredi septembra pospravili stre je- Letošnja dela bodo stala pr bližno 1,6 milijarde dinarjev Glavna vira sta prispevek loški, delavcev od kosmatih osebnil dohodkov prek občinske skup nosti za ceste ter denar in pose jila republiške skupnosti za ce ste. H. Jelovčai 12. SEJEM KOOPERACIJ, INDUSTRIJE, TRGOVINE IN DROBNEGA GOSPODARSTVA KRANJ, 12. do 15. maja 1987 • V okviru sejma razstava: IL0VNE ORGANIZACIJE, SAMOSTOJNI OBRTNIKI, ZADRUGE ,N0VAC,JE ZA STABILIZACIJO ZDOMCI, ŠOLE, NABAVNE SLUŽBE • IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA SEZNANITEV Z NOVIMI PROGRAMI IN REŠITVAMI, KI JIH BODO NA SEJMU PREDSTAVILE IN ODDAJALE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSl AVIJ* KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 IESGLAS2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 8. MAJAJ!!! PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Stavka še traja Labin — Stavka v istrskih premogovnikih se je po praznikih nadaljevala. V ponedeljek se je nekaj rudarjev spustilo v jamo, poročila pa govorijo, da so rudarji spustili v jamo le vzdrževalce, ki skrbijo za nujna vzdrževalna dela. V delovni organizaciji se nadaljujejo pogovori in sestanki, na katerih obravnavajo možnosti za rešitve problema, prav tako pa tudi na ravni občine in celotnega reškega področja. Vedno glasneje se govori tudi o odstopu vodstva rudnika. Stavkajoči vztrajajo pri dveh osnovnih zahtevah: višjih plačah in zamenjavi vodstva rudnika. Zakaj strah pred gibanji Beograd — Tako se je vprašal predsednik slovenske mladine Tone Anderlič na seji predsedstva zvezne mladinske konference, ko je opozarjal, da zvezna konferenca še vedno ni začela javne razprave o sodobnih mladinskih gibanjih. To je bil sklep kongresa, od kongresa pa je minilo že eno leto. Besedilo predloga za javno razpravo naj bi sprejeli na prihodnji seji. Sestalo se je tudi predsedstvo slovenske mladinske organizacije in ugotovilo, da je scenarij za osrednjo beograjsko prireditev za dan mladosti spremenjen in da je bilo precej slovenskih pripomb upoštevanih, ni pa še znano, kdo bo Slovenijo zastopal na prireditvi. Dvesto bi jih moralo iz Slovenije nastopati v Beogradu, pa ni zanimanja za nastop. Zamenjave v Beogradu Beograd — Tam se bo 14. in 15. maja sestala zvezna skup- ščina in poslušala pcročilo predsednika zvezne skupščine o delu našega najvišjega organa samoupravljanja, volila novo vodstvo zvezne skupščine in obravnavala poročilo predsedstva SFRJ. Izvoljen bo tudi novi predsednik predsedstva. Po dogovorjenem vrstnem redu bo predsedniške dolžnosti prevzel Lazar Mojsov iz Makedonije, podpredsednik pa bo Hamdija Pozderac. Dosedanjemu predsedniku predsedstva, Sinanu Hasaniju pa se izteka mandat. Smrtna kazen odložena Zagreb — Predsednik okrožnega sodišča v Zagrebu je odločil, da se izvršitev smrtne kazni nad vojnim zločincem Andrijo Artukovicem odloži. Njegovo telesno in duševno zdravstveno stanje se je bistveno poslabšalo in to je zadosten razlog za odložitev izvršitve smrtne kazni. Sklep o odložitvi kazni so predložili tudi odvetnikom na smrt obsojenega vojnega zločinca. Cankarju v spomin Ljubljana — V Cankarjevem domu so se začele številne prireditve v počastitev rojstnega dneva slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. V torek je bil v Cankarjevem domu literarni večer, na katerem so sodelovali številni slovenski ustvarjalci, v sredo pa je bila okrogla miza Cankar in Slovenci. V nedeljo, na pisateljev rojstni dan, pa bo v Cankarjevem domu dan odprtih vrat, Prireditve v Cankarjev spomin bodo končane prihodnji teden, ko bodo gledališčniki iz Trsta zaigrali Za narodov blagor. Vpisujejo samo še /prazne šole', medtem ko bodo... Prevelik naval oklestili sprejemni izpiti Kranj, 7. maja — Drugi krog, v katerem so osnovnošolci lahko »svobodno« oddajali svoje prijave za vpis v prvi letnik srednjih šol, je sklenjen. Seštevek kaže, da je od 3060 prostih mest v gorenjskih šolah prostih še 221 mest. Enomesečno preusmerjanje učencev iz prenapolnjenih programov je le malenkostno ublažilo presežke na eni strani in primanjkljaje na drugi. Napolnili so se programi pedagoške in administrativne dejavnosti, nekoliko tudi računalništva. Precej več prijav kot po prvem roku (25. marec) je za program strojništva na Jesenicah in lesarstva v Škofji Loki, medtem ko so spremembe za druge tehniške usmeritve le neznatne. Podobno kot pred mesecem je tudi zdaj najbolj problematičen ogromen presežek, 169 učencev, v ekonomski usmeritvi; v trgovinski jih je vpisanih 69 preveč, v poslovno-finančni v Kranju in Radovljici skupaj okroglo sto. Kljub oddelku več, ki ga pričakujejo, bo šola prisiljena objaviti omejitev vpisa in presežek oklestiti s sprejemnimi izpiti. V katerih drugih programih se še obetajo sprejemni izpiti, je težko napovedati, saj šole s presežkom učencev upajo na dodatno odobrene oddelke oziroma na preusmerjanje znotraj svojih programov. Občutno več prijav kot je razpisanih prostih mest je v stroj--ništvu v Škofji Loki (41) in tekstilnokonfekcijski tehnologiji v Kranju (39), manjši pa so še v družboslovno— jezikovni na Jesenicah (19), naravoslovno — matematični v Kranju (15) in na Jesenicah (14). Precej številčnejši so minusi. Veliko premalo prijav imajo v srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju (skupaj 84), srednji gradbeni šoli v Kranju (skupaj 64), lesarstvu v Škofji Loki (69), obutveni tehnologiji v Kranju (104) in tekstilu (130) ter gostinstvu na Bledu (70). Poslej sprejemajo vpisne prijave samo tiste šole, ki svojih oddelkov prvih letnikov še nimajo napolnjenih. U J. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo_ Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto ^aplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobra-evanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Jože Košnjek (notranja poli-ika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Jaje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Maslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-•un pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 21-1/72. irocnin« za I. polletje 1987 je 4.500 din Zasedala bo skupščina Cestno — komunalne skupnosti Kranj Plan za letos: 4,8 milijarde dinarjev Kranj, 7. maja — Predlog programa Cestno - komunalne skupnosti Kranj za letos je dokaj realen. Vendar bo uresničitev odvisna od predvidenih sredstev in tudi od pravočasno pripravljene dokumentacije. Hi: ", Kar zadeva vzdrževanje in obnovo cest, vključuje program le lokalne ceste, ker se pripravlja sprememba zakona o cestah, po katerem bi regionalne ceste spet prišle v pristojnost Skupnosti za ceste Slovenije. Ne glede na to pa je dana obljuba, da bo letos rekonstruirana cesta Letence —Mlaka. Odkupljena pa naj bi bila tudi zemljišča in objekti na trasi bodoče ceste Britof—Hotemaže. Jožeta Primožiča, strokovnega delavca v cestno — komunalni skupnosti, pa smo vprašali, kaj je letos v planu na 182 kilometrih lokalnih cest v občini. Na cesti Čirče —Trboje bo do Hrastja položen asfaltbeton, dokončani bodo tudi pločniki. Urejena bo še 100 —metrska ožina v Hrastju in 600 metrov ceste s pločnikom v Trbojah. Na cesti Kranj — Nemilje se bodo nadaljevala dela od Spodnje Besnice do Pesnice in na odseku pred Nemiljami v Njivicah. Začela naj bi se tudi obnova ceste Orehek:Drulovka, in sicer do načrtovanega novega naselja. Hkrati s cesto pa je predvidena tudi obnova vodovoda. Na mestnem področju pa je v programu gradnja Ceste talcev mimo pokopališča, nadaljevanje del na Likozarjevi cesti, obnova odseka ceste v Struže-vo in nadaljevanje gradnje Krožne ceste. Vendar bo marsikaj odvisno od dotoka sredstev in tudi od pravočasno pripravljene dokumentacije. Denar, ki bo ostal od popravila zimskih poškodb, pa bo po posebni metodologiji namenjen za prednostno uvrščene ceste v občini.« »Kaj pa drugi program cestno — komunalne skupnosti?« »Predvidena je gradnja cevovoda iz zajetij' Povije in Bašelj do Kokrice. Program pa bo uresničljiv, če bo zanj dala soglasje krajevna skupnost Bela in če bo uveljavljena povečana cena vode. Kar zadeva odvajanje odpadnih vod, že gradijo kanal GZ 2, ki bo povezal Zlato polje s čistilno napravo, GZ 1 pa Primskovo. Z nabavo novega vozila se bo razširil tudi odvoz smeti in odpadkov. KOGP pa načrtuje tudi nakup novega stroja za čiščenje ulic. Razen tega je na Planini predvidena zamenjava sedanjih smetnjakov s posebnimi (večjimi) zabojniki. Letos naj bi bil gotov tudi načrt za odlagališče posebnih odpadkov, na odlagališču pa se bodo nadaljevala sanacijska dela. Iz programa urejanja in vzdrževanja zelenih površin pa naj omenim nadaljevanje urejanja kanjona Kokre in začetek pripravljalnih dePov nasla poslovnih ;.l»a vkj.s.katerimi bo spodbu- 62 dol Cevanje v skuPnost nia)in g°trajnega prepričeva-^agotovila članicam dolo- čeno prednost pred nečlanicami. Kot smo slišali v sredo na seji skupščine poslovne skupnosti, so članice celo na slabšem od tistih, ki stojijo ob strani, izrabljajo blejske in bohinjske prednosti, uspešno tržijo, za skupne propagandne akcije ter kulturne in druge prireditve na Bledu pa niso pripravljeni seči v žep. Sicer pa ne gre obsojati le nečla-nic — na potezi je turistična poslovna skupnost, ki mora pripraviti takšen program, da bodo tudi v zadnji trgovski organizaciji in v slehernem počitniškem domu spoznali, da je članstvo koristno, da bodo v skupnosti krat-komalo videli svoj poslovni inte- res... Prav poslovnost pa je za zdaj še premalo poudarjena. Zdi se, da je poslovna skupnost na nekaterih mestih preveč okostenela ali vsaj premalo gibljiva, prožna. Na to je opozoril tudi predstavnik Alpetourove turistične agencije in predlagal, naj bi samoupravni sporazum prilagodili tako, da. bi se lahko vsak, organizacija ali zasebnik, ki je pripravljen prispevati za skupne blejske in bohinjske prireditve in propagandne akcije, včlanil v skupnost. Združenje zasebnih obrtnikov je namreč pred leti izstopilo iz poslovne skupnosti (kot je dejal Slavko Triplat predvsem zaradi »gonje« proti zasebnim gostincem na Bledu) in torej ni njen član; samoupravni sporazum pa ne omogoča, da bi se včlanili tudi posamezniki, obrtniki. V občini delujeta dve zasebni turistični agenciji, ki bi lahko postali članici; zanimanje za članstvo pa kažejo tudi zasebniki, ki se ukvarjajo s filigransko obrtjo. Dve članici blejske turistične poslovne skupnosti, Grad Pod-vin in turistična agencija Gene-ralturist, sta zahtevali znižanje prispevne stopnje. V Podvinu menijo, da skupnost v vseh letih, odkar so člani, za njihovo delovno organizacijo ni storila ničesar in da so morali sami poskrbeti za vse prireditve in propagando. »Smo za sodelovanje, vendar v manjšem obsegu,« je dejal delegat Grad Podvina. Ko naj bi delegati skupščine odločali o tem, ali pristajajo na nižjo prispevno stopnjo, kot so se bili dogovorili, je bila skupščina že nesklepčna, zato se bodo morali delegati o tem predlogu izjasniti pisno. Program poslovne skupnosti za letos so sprejeli, vendar je odločanje po malem že spominjalo na zaplete pri glasovanju o blejski obvoznici v radovljiški skupščini. Skupnost bo letos razpolagala s 84 milijoni dinarjev — okrog 60 milijonov bodo prispevale članice, nekaj več kot 23 milijonov dinarjev pa se bo nabralo iz povišanega dela turistične takse (pri tujih nočni-nah). 27 milijonov bodo porabili za propagando, skoraj 24 milijonov za kulturne in zabavne prireditve, 22 milijonov za delovno skupnost, pet milijonov za športno—rekreacijske prireditve, 3,5 milijona za grafično podobo Bleda... Delež za propagando predstavlja le nekaj desetink odstotka od skupnega prometa, ki ga letos načrtujejo blejski hoteli; v turistično razvitih državah, na primer, namenjajo za to 6 do 8 odstotkov prometa. Program prireditev na Bledu bo letos precej okrnjen, saj bodo zaradi pomanjkanja denarja odpovedali jazz festival, festival otroške popevke in še nekatere druge prireditve. V turistični ponudbi Bleda to ne pomeni nič drugega kot — korak nazaj. C. Zaplotnik naložbe v loški občini padajo v w • escica vprezena v voz 1*0taa°K^,nam' Pada- Padec je tudi odsev skromnejših vlaganj gospodarstva, zlasti v sodobno tehnologijo, ta pa je posledica nizke ^et^ z°ene strukture zaposlenih oziroma premalo ambiciozne kadrovske politike, je bilo slišati na današnji seji loškega izvršnega ^kiinj V?. a' 5. maja — V loški občini zadnjih pet let vrednost družbenega proizvoda na prebivalca v primerjavi z drugimi sloven- 1 ^isk aZU Padcev se je izvršni svet temeljiteje ubadal z inve-°Po p0° Pr°blematiko v preteklem in tem letu. Medtem ko je bi-r 53l ^.km SDK konec minulega leta na Gorenjskem v gradski 0v°. ojektov in od teh 96 oziroma osemnajst odstotkov v / % \\2ln*' ^e irnela loška občina leto prej od 509 gorenjskih na-elež l0*KZ*roma 22 odstotkov gradenj. Padel je tudi vrednostni f^totko nal°žb' in sicer od predlanskih krepkih štirinajstih Nna g.v na lansko skromno desetino. Če izvzamemo Rudnik ^r°vski vrh, potem so Ločani dali za opremo in zidove Mtt j stotkov lastnega denarja; če rudnik prištejejmo, znaša nSrTe**a denarJa skoraj devetnajst odstotkov, kar je še ^ ad gorenjskim povprečjem. m^V** enota Ljubljanske banke je lani kreditirala le osem h tni]p.redračunski vrednosti 2,1 milijarde dinarjev, in sicer s .Jj^jst ob Ji?na dinarJev posojila. Leta 1985 je kreditirala osem-^v?rJev v' vrednih 3,9 milijard, s posojilom 1,2 milijardi di-wti'iik ,vilke toreJ zgovorno pravijo, da je pomoč banke pri t Peš-siJ ** »o*1----— " * k- ---x_ j_ j_ r'h 64 jGrn de*u- ^ kažejo, da so investitorji lani vložili kar j. ^š^ia h kega gospodarstva opešala, š !N \t J P" vlaganjih v opremo kot v še slabše pa je to, da je zidove. »v« drugačno sliko od bančne ponujajo podatki, zbra-odstotkov lastnega denarja, da je bilo dvanajst odsto- !fev?>iik0 zahteve treh blejskih kmetov i vsak meter deset očakov tkov tujih posojil, približno toliko sovlaganj in združevanj denarja ter le dobrih šest odstotkov bančnih posojil. Teh je bilo še leto prej skoraj devetnajst odstotkov. Na današnji seji izvršnega sveta je bilo med drugim slišati, da poslovne banke niso več orodje združenega dela, ampak marionete v rokah Narodne banke. Ljubljanske banke zaradi padca deleža denarja v naložbah loškega gospodarstva ne kaže kar na pamet obsojati, saj nobena loška tovarna, ki je s pripravljenim programom potrkala na bančna vrata in izpolnjevala njene pogoje, ni odšla praznih rok. Res pa je, da so prav bančni pogoji za prenekateri kolektiv prestrogi in raje iščejo denar drugje. Kljub temu pa letošnje investicijske namere kažejo, da se bo kolo zasukalo v pravo smer. V loški bančni enoti imajo prijavljenih 35 naložb v skupni vrednosti 19,9 milijarde dinarjev; banka naj bi sodelovala s 6,2 milijarde dinarjev posojila. Izkušnje pravijo, da je številka prenapeta oziroma gre pri nekaterih naložbah, na primer, Iskre Elektromotorji, za večletni razpon. Razen Iskre nameravajo letos izdatneje vlagati še v Alpetour, LTH, Gorenjska predilnica in Termika, pravi banka. Obetavnejše kot lani so tudi napovedi združenega dela, ki namerava investirati 31,2 milijarde dinarjev, od tega dve tretjini v opremo. Pri tem računa na petnajst do dvajsetodstotna bančna posojila. Večje naložbe napoveduje Iskra Elektromotorji, Alpetour, Termika, LTH, Gorenjska predilnica, Mesoizdelki in Šešir. Naložbeni voz torej vleče peščica tovarn, zato bi bilo še bolj nujno'Vzeti pod drobnogled tudi podjetja, ki obljubljajo preusmeritve, pa nikakor ne pridejo na dan z investicijskimi programi. H. Jelovčan ^to*ftia,~ E!fktro Gore"J-C *Va 1 ^'ektro Žirovnica, na- f(,Hni ,et°s zamenjati 10 -ki-Zemeljski kabel med V? kled transformatorsko P° " ! s°že daU ka- «L°So*a Prek<>p parcel; na-V^etj^ ^S1 glasah tudi tri- «k uHcb Z Želeške in Zagori Vtuv J. metrov, kjer poteka *bt\ ^ u JUV11' splošni interes. V* kr 0 odločali delegati J[Revnih skupnosti in V.j> serUženega dela na pri- ^Vrv' 0D^inske skupščine. Snega sveta so menili. da je odškodnina deset tisoč dinarjev za vsak meter prekopa-nega zemljišča neupravičena, saj je kar petkrat višja od cene, ki v občini velja za kvadratni meter stavbnega zemljišča. Če bodo delegati izglasovali splošni interes, bodo trije blejski kmetje dobili odškodnino, kot jo bo določil sodni izvedenec. O splošnem interesu ni dvoma, saj je naložba Elektra usklajena z družbenim planom radovljiške občine; kmetje pa se bodo lahko na sklep občinske skupščine pritožili na Vrhovnem sodišču Slovenije. v Kakšen bo razplet, je težko napovedati. Nesporno pa je, da bi bil kabel lahko v zemlji že pred prvimi spomladanskimi deli na poljih in travnikih (če bi vsi soglašali s prekopom); lahko pa se tudi zgodi, da ne bo niti jeseni, saj je znano, da naši upravni in sodni mlini meljejo počasi in da so tudi blejski kmetje, o katerih je govor, precej vztrajni. C. Zaplotnik Drugo dognojevanje ozimin Z drugim dognojevanjem ozimin vplivamo na bujnej-šo rast bili in listja ter omogočimo nadaljnji razvoj zasnov klaskov in s tem povečamo število plodnih cvetov v klasih. Omogočimo tudi razvoj stranskih poganjkov in klasov na teh poganjkih. Drugo spomladansko dognojevanje opravimo ob začetku kolenčenja, ko na steblu tik nad zemljo že lahko oti-pljemo prvi dve kolenci. Rž dognojimo šele 14 dni po ko-lenčenju, ker sicer rada poleže. Za pšenico je pri drugem dognojevanju primeren odmerek 50 do 70 kg/ha dušika (N), za ozimni ječmen 40 do 50 kg/ha dušika, za rž pa 30 do 40 kg/ha dušika. Manjše odmerke uporabimo pri srednje intenzivnem pridelovanju ozimin, večje pa v primeru zelo intenzivnega pridelovanja. Pri visokih odmerkih dušika je treba posevke učinkovito zaščititi pred glivičnimi boleznimi. Ker se je snežna odeja letošnjo pomlad zadržala v različnih predelih Slovenije zelo različno dolgo, moramo čas drugega dognojevanja ozimin prilagoditi stanju rasti in razvoju posevkov v posameznih področjih. Kmetijski inštitut Slovenije Izgube največje v Telematiki Kranj, 6. maja — Po obračunu poslovanja za prve tri mesece letošnjega leta znašajo izgube gorenjskega gospodarstva 8,8 milijarde dinarjev, v družbenih dejavnostih pa 392 milijonov dinarjev. Zaradi novega obračunskega sistema je težko narediti primerjavo z lanskim letom. Pomagamo si lahko le s podatkom, da v letošnjem prvem trimesečju gorenjske izgube predstavljajo približno 10 odstotkov slovenskih, običajno pa so bile okrog 4 odstotke. Pravih primerjav torej ni, tudi dobre ocene, v kolikšni meri so posledica novega obračunskega sistema, ni. Ocene so namreč različne, slišimo, da je bila revalorizacija prehuda, pa spet, da ni bila. Kaj je res, bo pokazal čas, sicer pa trimesečni obračun poslovanja sam po sebi ni tako pomemben, v središče pozornosti ga potiskajo interventni zakoni o osebnih dohodkih, ki mu pač pripisujejo večjo veljavo, kakor mu sicer gre. Prav tako bodo izgube ostro kaznovane šele, ko bo po izteku polletja začel veljati drugi del obračunskega sistema. Po prvem trimesečju moramo torej podatke o izgubah vsaj deloma jemati z rezervo, čeprav ne gre pozabiti, da imajo večji delež v slovenskih kot običajno. Vsaj ponekod odse- . vajo sezonski značaj dela, čeprav to seveda ne bi smel biti izgovor. Tako je, denimo, v gostinstvu in turizmu običajno prvo trimesečje »slabo«, toda brezskrbno vsekakor ne moremo mimo blejskih hotelov, ki so se tako rekoč vsi znašli na seznamu izgubarjev, izgube pa znašajo dobrih 700 milijonov dinarjev. Bržkone je res tudi to, daje marsikateri smučar letos Bled zamenjal s Kopaonikom. Sicer pa je tudi seznam izgubarjev tokrat neobičajno dolg, na njem je kar 79 tozdov oziroma ozdov, v katerih je zaposlenih 11.187 ljudi. Znesek izgub je največji v kranjski občini, kjer jih je bilo v gospodarstvu za 5,2 milijarde dinarjev, v družbenih dejavnostih pa za 212,9 milijona dinarjev. Sledi jeseniška občina s 2,26 milijarde dinarjev izgub v gospodarstvu in s 26 milijoni dinarjev v družbenih dejavnostih. Pri slednjih je na drugem mestu radovljiška občina, kjer je bilo n, družbenih dejavnostih za 110 milijonov dinarjev izgub, v gospodarstvu pa 905,6 milijona dinarjev. V gospodarstvu škofjeloške občine je bilo za 433,9 milijona dinarjev izgub, v družbenih dejavnostih za 23 milijonov dinarjev. V tržiški občini pa je imelo gospodarstvo le 3,9 milijona dinarjev izgub, družbene dejavnosti pa 19 milijonov dinarjev. Največji gorenjski izgubarje Iskrina tovarna Telematika v Kranju, kjer izgube v petih tozdih znašajo približno 4 milijarde dinarjev. K Telematiki pa sodi tudi Iskrina tovarna na Blejski Dobravi, kjer so imeli za 1 milijardo dinarjev izgube. Izguba v Telematiki je toliko bolj žgoča, ker se (že dolgo) pripravljajo na razvojni korak v digitalno telefonijo in je torej težko pričakovati, da bo izguba kmalu splahnela. Izgube pa ni več v Kibemetiki, ki je bila ob koncu lanskega leta največji gorenjski izgubar. Prav zanimivo je, da so se iz izgube izvlekli tudi lesaiji, med katerimi je bil lani na Gorenjskem najbolj problematičen Alples. Zato pa je na seznamu nekaj »presenečenj«, ki jih seveda težko komentiramo, ker vseh razlogov ne poznamo. Presenetljiva je, denimo, v škofjeloškem Kroju, kjer znaša 193 milijonov dinarjev, dokajšnja je v LTH—jevem tozdu Elektro-stroji, kjer znaša 154 milijonov dinarjev, zaposlenih pa je le 66 delavcev. Skrb zbuja v jeseniški Izolirki, kjer pri 89 delavcih znaša 43,5 milijona dinarjev, pa v jeseniškem Kovinu, kjer znaša 32,5 milijona dinarjev. M. Volčjak IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Hojka Knific, vodja turistične poslovalnice Alpetour v Kranju:_ Gorenjci se morju ne odpovemo Spomladi imajo turistične agencije največ dela. Vse delovne organizacije hočejo naenkrat na sindikalne izlete, vrste se službena potovanja, naročajo letalske karte, čas pa je tudi že za rezervacije za počitnice Hojka Knific dela v Alpetourovi turistični agenciji v Kranju v hotelu Creina že štirinajst let, zadnja štiri leta je tudi vodja poslovalnice. Prve dni po praznikih je poslovalnica spet ves čas polna, dopoldne še bolj kot popoldne. Vsi iščejo informacije, zahtevajo rezervacije. Izleti se kar vrste. V Grčijo, Turčijo in na Ciper leti zelo veliko letal, avtobusi vozijo vsak teden v Prago in na Dunaj, veliko je tudi izletov po domovini, skozi Plitvice v Crikvenico, v Pulj, na Brione, v Šibenik, Dubrovnik. Začeli se bodo maturantski izleti. Tudi mladi hočejo le k morju. Potem so še enodnevni izleti na Koroško, v toplice, v slovensko primorje, tako da se kar čudiš, kje agencija jemlje toliko avtobusov. Če je le prehudo, pove Hojka, si avtobuse sposodijo od Integrala, vendar pa poudari, da je v domačem avtobusnem prometu zares veliko razumevanje zanje. Le vodičev jim zmanjkuje. Kaj hočeš, tudi oni so lahko bolni, gredo na porodniško in tako dalje. »Kaj pa letovanja na morju?« »Letos je za domače goste izredno malo prostih kapacitet. Zato hitro oddajamo bungalove in apartmaje, posebno bližje, v Istri, Umagu, Poreču, Vrsarju, Rovinju. Jemljejo jih družine, saj je kljub temu, da je cena za 4 —posteljni apartma s kuhinjo od 190.000 do 250.000 dinarjev za sedem dni, še vedno najcenejša inačica. Sami si kuhajo in tako ceneje prežive počitnice. Žal nimamo programov vseh agencij. Le Kompas, Slovenija turist in Globtour so nam jih poslali, pa še od njih nimamo vseh cen. Cene penzionov v hotelih so zelo različne, od 80.000 do 200.000 dinarjev za osebo za sedem dni. Upam, da bomo dobili dodatne programe. Včasih se zgodi, da agencije več rezervirajo za tujce, ko pa se ne odzovejo, oddajo proste zmogljivosti domačim agencijam. Včasih dajo zanje še ugodnejše pogoje. A na to ne moreš računati.« »Se vam zdi, da je zaradi draginje manj povpraševanja po letovanjih?« »Nikakor ne. Jugoslovan, in seveda tudi Gorenjec, se morju ne bo odpovedal, pa če zanj varčuje vse leto. Izbral bo morda najcenejšo varianto, toda na morje bo šel.« D. Dolenc GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 8. MAJA 1981 . Kil VIK K PO GORENJSKI Kompasov hotel v Ribnem — Gradnja novega Kompasovega hotela v Ribnem pri Bledu za zdaj poteka po programu. Zgrajen in odprt naj bi bil predvidoma konec junija letos. Glavna izvajalca del sta Gradisova tozda z Jesenic in iz Celja. Novi hotel bo imel 120 postelj, v pritličju tri restavracije in v kleti nočni klub. Poleg hotela je načrtovan tudi rekreacijski center s petimi teniškimi igrišči. Sicer pa je v programu začrtano, da bo hotel v prihodnje gostil predvsem tenisače lovce, ribiče, kajakaše... Predvsem pa bo hotel pomenil obogatitev turistične ponudbe Ribnega in tudi vsega blejskega turističnega območja. — A. Ž. Zakoni omejujejo dejavnost Radovljica — Od 20. do 23. aprila so bile v Radovljici seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Vse, razen raziskovalne in skupnosti socialnega skrbstva, so bile sklepčne. Največ so govorili o izvajanju zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev v družbenih dejavnosti za letos. Ugotovili so, da je bilo letos v prvih treh mesecih v posameznih sisih skupaj 213 milijonov dinarjev presežkov. Presežki so bili izkazani zaradi interventnih zakonov, ki v prvem trimesečju dovoljujejo porabo na ravni lanskih zadnjih treh mesecev. Zaradi sprejetih ukrepov je bila večina delegatov zaskrbljena. Najmanj^ kar se lahko zgodi, bo omejevanje za letos načrtovanih programov. Skrb pa zbuja tudi zaostajanje osebnih dohodkov v izvajalskih organizacijah na področju družbenih dejavnosti za osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu in v družbenopolitičnih skupnostih. JR Danes in jutri odvoz odpadnega material Kranj — Že aprila se je v kranjski občini začela akcija za varstvo okolja in čistočo. Pravzaprav gre za tekmovanje, ki se bo nadaljevalo tudi maja. V nekaterih krajevnih skupnostih so očiščevalne akcije že imeli. Danes, 8. maja, in jutri, 9. maja, pa ce-stno-komunalna skupnost, KOGP Kranj, Turistično društvo Kranj, mestne krajevne skupnosti in Kokrica ter Dinos in Surovina organizirajo odvoz večjega odpadnega materiala. To je priložnost za pospravilo kleti, shramb, podstrešij in okolice stavb. Večji odpadni material je treba zložiti na vidno mesto pred vhodi. Podrobnejše informacije pa vsakdo lahko dobi v KOGP Kranj po telefonu 26-061. A. Ž. Elektrika tudi v Dov Jezersko — Domačija in bivša logarnica v Dovu, dolini pod Storžičem z Jezerske strani, je edini zaselek v kranjski občini brez elektrike. Pred 1. majem so si predstavniki krajevne skupnosti Jezersko, Elektra Kranj in Gozdnega gospodarstva Kranj ogledali že pred leti zakoličeno traso za elektrifikacijo. Ugotovili so, da bo na 1500 metrov dolgi trasi treba postaviti 34 drogov in se dogovoriti, da bo okrog polovico celotne trase pripravila krajevna skupnost. Predračun za celotno akcijo znaša okrog 25 milijonov dinarjev. Upajo pa, da jo bodo s skupnimi močmi uresničili še letos. Krajevna skupnost bo organizirala tudi prostovoljno delovno akcijo. A. Ž. Imate konjička? Smrkci, orglice, lučka, nožek... Kakšnih pet let je že minilo, odkar je Lidija Krivec iz Klo-bovsove ulice v Škofji Loki na eni od svojih poti po Istri v neki gostilni ugledala prelepo zbirko obeskov za ključe. Gostilničar jih je imel lepo razporejene pod steklom. Prava paša za oči so bili, vsak si jih je ogledal. In ko je šla kmalu potem v Avstrijo, si je tam kupila obesek za ključe z Rubikovo kocko. To je bil njen prvi. Zdaj se jih ji je nabralo več kot dvesto. Ko so domačini in prijatelji videli, kako se je navdušila, so jo vedno znova presenečali. Veliko obeskov je iz delovnih organizacij, pa tudi drugi so zelo zanimivi: znamke posa- meznih cigaret, nebesna znamenja, smrkci, miniaturne orglice, ki prav zares igrajo, dolarji, bencinski boni, tri vrste pištol, »marjanca«, pipa, ščipal-ka, gojzer, telefonski imenik... Najbolj je vesela uporabnih obeskov, kakršen je, na primer, nožek, pa meter, baterija, vodna tehtnica, kresnička, ki se ponoči sveti, pribor za manikiranje, svinčnik in podobno. Ima pa tudi slikovne: na enem od obeskov ima vse glavne igralce Dinastije, Charlieja Chaplina in druge. Obeske ima pritrjene na dveh ploščah. Zdaj namerava vse spraviti na eno ploščo na žametno podlago. Lidija pravi, da jih bo še zbirala. Največ jih ji je prinesel zet, pa vnuki in prijatelji. Skorajda ne mine noben njen praznik, da ne bi dobila novega obeska. Takole, po enega in enega, pa se jih nabere, kot vidite. In če jih je toliko skupaj, so prav zares zanimivi. D. Dolenc Krajevna skupnost Bohinjska Bela Motijo nas pozabljene obljube Bohinjska Bela, 7. maja : »Če smo se v krajevni skupnosti kaj dogovorili in smo začeli delati, smo to vedno tudi naredili. Takšnih skupnih akcij v minulem obdobju ni bilo malo. Že nekaj časa pa nas zelo motijo pozabljene obljube in pritiski hkrati, da bi nas zaradi nove ceste čim bolj izolirali,« sta razlagala predsednik skupščine krajevne skupnosti Anton Kristan in predsednik krajevne konference socialistične zveze Andrej Zupan. pad. Prav tako s prostovoljnim delom in denarjem krajevne skupnosti so zgradili most čez Belco. Še posebno delavni pa so bili gasilci obeh gasilskih društev: na Bohinjski Beli in Kupljeniku. Slednji so prejšnje leto zgradili gasilski dom, potem pa so kupili še avtomobil. Društvi sta danes dobro opremljeni in uspešni na različnih tekmovanjih. Lani pa so se izkazali tudi pri gašenju požara na Osojnici. »Če smo se do zdaj v naši krajevni skupnosti za kaj dogovorili in potem začeli delati, smo to vedno tudi naredili. Načrti, ki jih imamo letos oziroma v tem srednjeročnem obdobju, niso majhni, vendar sem prepričan, da jih bomo uresničevali podobno kot dosedanje. V programu imamo gradnjo telefonskega omrežja. Projekti so naročeni. Tudi gradbeni odbor že dela, vendar ugotavljamo, da bi bilo nesmiselno, če bi se sami lotevali akcije. Počakali bomo na uresničevanje tovrstnega programa za Bohinj. Sicer pa imamo letos v programu tudi ureditev pitne vode za štiri domačije na Obrnah. Vse bolj glasna v krajevni skupnosti pa so tudi razmišljanja o razpisu referenduma za gradnjo mrliških vežic. Preučiti pa nameravamo tudi predloge in željo za kabelsko televizijo,« je povedal Anton Kristan. Največja pridobitev za 14 domačij na Kupljeniku je bila lani ureditev in asfaltiranje ceste. Ponosni na 20. april 1941. leta, ko je bil na Slamnikih sestanek komunistov in sprejet sklep za oborožen odpor proti okupatorju, so konec aprila na Bohinjski Beli, Kupljeniku, Slamnikih in Obrnah v krajevni skupnosti Bohinjska Bela praznovali. Za uspehe, ki so jih dosegli lani oziroma v minulem obdobju, so posameznikom in organizacijam podelili priznanja. »Uspehov, ki smo jih v krajevni skupnosti dosegli v zadnjem času, ni malo,« ugotavlja predsednik skupščine Anton Kristan. »S ponosom lahko ugotovim, da je bil lani največji uspeh asfaltiranje treh kilometrov ceste na Kupljenik in Kamno gorico. S prispevki in prostovoljnim delom domačinov, s pomočjo vojakov iz vojašnice na Bohinjski Beli in s širšo družbeno pomočjo se je 14 domačij na Kupljeniku, na Kamni gorici pa mlade družine, rešilo večnih težav zaradi vzdrževanja ceste.« Podobno so s prostovoljnim delom in pomočjo vojakov sami urejali pašne površine na Zajami in zgradili ograjo na Bel-ski planini, s katere je živina padala v pre- Anton Kristan, predsednik skupščine krajevne skupnosti Že nekaj časa je v programu krajevne skupnosti ureditev dostopa na Slamnike in do košno-pašnih površin. Za vozila oziroma kmetijsko mehanizacijo je zdaj dostop izredno težak. Treba se bo lotiti po- Andrej Zupan, predsednik kraj«" vne konference socialistične zve- polnoma nove trase. Sodelovanja se pri tej akciji v krajevni skupnosti ne bojijo, vendar pa se sami tolikšne investicije ne upa; jo lotiti. Sekcija za zimski šport v krajevni skupnosti bo najbrž že prihodnjo zirno nad železniško postajo Pod goro postavila smučarsko vlečnico. »Najbolj pa nas vedno motijo pozablje-ne obljube in pritiski hkrati glede nove ceste,« sta poudarila Anton Kristan |n predsednik krajevne konference sociali' stične zveze Andrej Zupan. »Ko so jo g1"8* dili, in še pred tem, so nam vsi po vrsti zagotavljali, da bo to za Bohinjsko Belo velika pridobitev. Zdaj ugotavljamo, da je sta skozi Bohinjsko Belo vedno slabša, slabo vzdrževana in pozimi večkrat P0?*" bijena. Najhuje pa je, da nam že tako okrnjene avtobusne proge skušajo zdaj avtobusni prevozniki še bolj okrniti. S taks1*1" mi pritiski se ne moremo strinjati in bo* mo trdno vztrajali, da Bohinjska Bela zaradi nove ceste ne bo zgubila avtobusni«1 povezav.« • Urejena cestna povezava je osnova za zadovoljstvo krajanov in pripravljenost za delo. Tega pri polemiki s cesto in avtobusi ne bi smeli pozabljati. Danes ugotavljaj0-da so šola in vrtec velika opora kraju. Zel° delavni so v DPD Svoboda in v različn"1 društvih, predvsem v gasilskih. Ljudje podpirajo pobudo Jamarskega društva Bled, da se uredi in odpre zanimiva jam3 pod Babjim zobom. Skratka, tega, kar Je bilo že narejeno z voljo in delom v kraju, volje pa ne manjka tudi za naprej, z nesmiselnimi pritiski in pozabljenimi obljU' bami glede ceste ne bi smeli podirati- A. Žalar J Ko zaboli zob. Čakajoč na zobozdravnika Bohinjska Bistrica, maja — V radovljiški občini je, sodeč po številu delegatskih pobud v skupščini občinske zdravstvene skupnosti, precej težav v zobozdravstvu. V Bohinju bi radi še enega zobozdravnika, v krajevni skupnosti Radovljica pa si zastavljajo vprašanje, zakaj so v zdravstvenih domovih na Bledu, Radovljici in Bohinju različne čakalne dobe in kakšen je obseg 'črne* zobozdravniške prakse v občini. Če se najprej dotaknemo 'črne prakse': v delegatskem odgovoru, ki ga v zadnji številki objavlja radovljiški Obzornik, na konkretno vprašanje ni konkretnega odgovora, namesto tega lahko preberemo le razmišljanje dr. Zdravka Ambrožiča, ki meni, da bi precej pripomogel k reševanju problemov v zobozdravstvu, če bi lahko v svojih prostorih, ki jih je že pregledala občinska komisija, opravljal zasebno zobozdravniško prakso. Od tega bi bilo več koristi: občina bi dobivala davek, razbremenila bi zdravstveno skupnost, odprli bi tri nova delovna mesta, med 'bolniki' bi bili tudi tujci z devizami, ki bi v času zdravljenja bivali na Bledu ali kje drugje. »Ker vemo, da javna zobozdravstvena služba zadosti samo 30 do 35 odstotkov potreb po zdravljenju zob pri odraslih in samo 50 do 55 odstotkov pri otrocih, bi takšna dejavnost (ki pa za zdaj pri nas še ni uzakonjena) izboljšala stanje na področju zobo-zdravstve,« meni dr. Zdravko Ambrožič. O različnih čakalnih dobah pa tole. Problematika je v radovljiški občini še toliko bolj pereča, ker je več starejših ljudi, v preteklosti ni bilo preventivnega zdravljenja in so bile tudi težave pri financiranju. Dolžina vrste pred vrati ordinacije še ni merilo delavnosti — pri zobozdravnikih, ki so pri ljudeh poznani kot dobri strokovnjaki in tudi sicer priljubljeni- mod ljudmi, je ča kalna doba praviloma daljša kot pri drugih. V vseh treh zdravstvenih domovih v radovljiški občini so lani presegli dogovorjeni program zobozdravniških storitev, vendar so med njimi velike razlike: na Bledu so ga presegli za 80 odstotkov, v Radovljici za 25 in v Bohinju, kjer je bil lani obseg storitev celo nekoliko manjši kot predlani, za vsega en odstotek. To je bržčas tudi razlog, da so bohinjski delegati dali pobudo o zaposlitvi še enega zobozdravnika v zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici. C. Zaplotnik Prvomajska vožnja AMD Cerklje - Že od 1953. leta nap^ Avto moto društvo Cerklje organizira prvomajsko P^'jLv vožnjo. letošnje se je udeležilo 95 motoristov in 150 vozni drugih praznično okrašenih motornih vozil. Vožnjo so ztt j| pred gostilno Bavant v Dvorjah, potem pa je sprevod ^re^e> skozi vasi pod Krvavcem do Zaloga in nazaj skozi Lahov Brnik in Cerklje do Jenkove lipe v Dvorjah. Tu pa je bilo t dicionalno prvomajsko srečanje. Avto moto društvo Cer pa bo že 21. junija letos organiziralo tudi ocenjevalno voz r iz Cerkelj skozi Apno in Sidra/ v Tunjice, kjer bo potem rep bliško prvenstvo v avto krosu. — J. K. ■»■»ITOJNO KNJIGO. PROglM* Velika skala zaprla cesto — V torek, 5. maja, je v jutranjih urah padla na asfaltirano cesto v Javorniške Rovte velika skala in zaprla pot avtobusnemu in zasebnemu prometu. Vaščani so o nevarnosti takoj obvestili »pristojne« službe v občini, ki so sicer obljubile, da bodo skalo čimprej odstranile in so obvestile javnost, da je cesta neprevozna. Žal pa se ves torek nihče ni potrudil, da bi pred oviro postavil ustrezni znak in opozoril na nevarnost. — Foto: D. Sedej Človek je naše največje bogastvo! Zgodilo se je prav na pustni torek. Takrat si nekateri nadenemo, drugi pa snemejo maske. Med slednje sodi tudi zdravnik v zdravstvenem domu v Kranju. Vendar je že tako, da nesreča ne izbira ne ponedeljka ne (pustnega} torka. Rekel mu bom kar doktor, vendar si tega imena ne zasluži, ker bi najprej moral biti človek in pomagati ljudem, ne pa da je zgolj administrator, ki predpiruje tabletke in 'žavbiee.' Zato te sprašujem, dr. UdM Kje si zaprisegel Hipokra tavo prisego? Komu? ljudem ali sebi ali zdravstvenemu kartonu? Mislim, da imamo zavarovajici pravico za sVv denar tiidi zahtevati tvo]e usluge, za katere si tudi p*** čan. Vendar pa svojega d*j? ne opravljaš ne kot zdravM* ne kot človek. Spomni se * marca letos ob 16.30, kakost nagnal pacientko (mojo no) iz ambulante. Zakaj? %a'. to, ker že več kot deset let W bila pri zdraimiku (pri teW in ste zato njen zdravstven karton založili v arhiv ali Pa ga kot nekoristnega vrgli smeti! Šf enkrat te vprašam, W* je tvoja zdravniška etika-Naše največje bogastvo r človek, so bile nekoč parol* Kje so zdaj? Vsa pohvala dežurne^* zdravniku dopoldan in <*e' zurnt zdravnici popoldan J* razumevanje in pomoč v n*' sreči. Hvala obema! Ciril ZupA|\ Mlaka 2l> KULTURA 5. STRAN ®SSMMGLAS Kultura v letu 1987 — Radovljica SUHO LETO ZA KULTURO ^dovljica — Čeprav se zdaj v nobeni občini ne morejo kaj prida pohvaliti s kulturnimi dejavnostmi, saj je interventni zakon hudo Posegel v vse načrte, pa je verjetno še najslabši položaj kulture - glede financiranja — v radovljiški občini. Še posebej, ker se ------ poznajo posledice minulih "suhih" in kulturi sploh nenaklonjenih let. pa je n^t^u** ~ Sretli Radovljice je imeniten grajski park, ki ^ih i, eDen obnove; to še posebej velja za restavriranje baro-bo £~,ementov v parku. Del naj bi se lotili letos, opravil pa jih OCl za spomeniško varstvo Kranj...Foto: L. M. Radovljiška kulturna skup- nost že lani ni mogla za vse sprejete programe kulturne javnosti zagotoviti denarja, podoben, če ne še večji pro-pm je tudi letos, ko bo denar-ia komaj dovolj za nekajkrat Prečesan" program, iz katere-?a so morali črtati marsikaj, jj* je še lani kazalo, da bo. To e posebej velja za nekatere Pomeniškovarstvene akcije, 'udi za tiste, za katere se del Jenarja zagotavlja iz sredstev ^Publiške kulturne skupnoga Kaže, da se bo v radovlji-kulturi še posebej letos gazila politika več kot var-,nega obračanja kulturnega j narja, ki je veljala že vrsto Letošnji položaj družbenih javnosti in seveda tudi kul- ture pa je zaradi znanih ukrepov zato še toliko slabši. Zato ni nič čudnega, če se govori bolj o tem, česa ne bo mogoče izpeljati, kot o tem, kaj bo in kako izpeljano. To še posebej velja za gradnjo čitalnice k radovljiški občinski knjižnici, za katero so lani začeli zbirati denar, letos pa naj bi bil prizidek že pod streho, le oprema naj bi počakala do naslednjega leta. Tako kot jeseniško knjižnico namreč tudi radovljiško priganja predpis o matičnosti, za katero pa za sedaj ni ne prostorskih ne kadrovskih pogojev. Tudi denarja za nakup novih knjig ni toliko, da bi dosegli republiški normativ. Za strokovne knjige bo tudi letos nekaj denarja na- menila raziskovalna skupnost. Na aprilski seji skupščine kulturne skupnosti je bilo celo slišati takšne varčevalne predloge, da bi ukinili nekaj izposo-jevališč v krajevnih skupnostih. Teh je v radovljiški občini kar šestnajst. Seznam tega, česar letos v radovljiški kulturi ne bo, je kar precej dolg. Zanesljivo pa še ne bo prenovljena kinodvo-rana, ki jo sicer nameravajo preurediti do leta 1989, ko bo od uprizoritve Linhartove igre Zupanova Micka minilo natanko dvesto let. Glede na to, da se Radovljica vsa ta leta svojemu rojaku, prvemu slovenskemu dramatiku, ni mogla oddolžiti z gledališko dvoranico, je tudi obletnica glede na sedanje, za kulturo kaj hude čase prav tako vprašljiva. Zastala je tudi akcija, s katero naj bi odkupili Linhartovo hišo in jo preuredili v muzej ali v podoben kulturni prostor. Žiro račun je krajevna skupnost Radovljica sicer odprla, denarja na njem pa ni. V radovljoški občini imajo celo vrsto muzejev, gfede tega je Muzej Radovljica celo posebnež med posebnostmi, saj se ukvarja z nekaterimi področji na dokaj lokalno omejenem področju — čebelarstvo, kovaštvo itd. Vendar pa kljub ugledu in zanimanju, ki ga predstavljajo muzejske zbirke, obiskovalci bolj malo vedo, da zmanjkuje denarja za vzdrževanje. V Kropi so se z razumevanjem tamkajšnjih delovnih organizacij že lotili popravila vigenjca Vice, v drugih muzejih pa se stvari ne pre- Za muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je malo zanimanja, saj ga obišče na leto le kakih 700 obiskovalcev. Brez dvoma pa bo zanimivejši, ko bo v zgornjih prostorih urejen mali vojni muzej. Zbirka orožja, predvsem iz prve svetovne vojne, je bila pred časom že razstavljena v Šivčevi hiši, zdaj pa bi jo istoimensko društvo za stalno postavilo v muzeju Tomaža Godca. Kmalu bo podpisana pogodba med društvom, radovljiškimi muzeji in Kulturno skupnostjo Radovljica, tako da bi bil ta dodatek k sedanjemu muzeju odprt že letos. maknejo. To velja, na primer, za usnjarski del muzeja Tomaža Godca, nekaj del bi bilo treba opraviti v Muzeju NOB v Begunjah, še vedno čaka na popravilo Plečnikova kapelica. Tudi Planšarski muzej v Bohinju je tak, kot že nekaj let doslej — potreben popravila. Denarja pa ni. Že lani so pri zvezi kulturnih organizacij radovljiške občine načeli problem financiranja ljubiteljske dejavnosti. Vendar je doslej ostalo le pri tem, da društva dobe toliko, da prežive, če se ne znajdejo po svoje. Za nekatere skrbijo tudi delovne organizacije. Še vedno pa lepo uspeva že tradicionalna kulturna akcija za delovne kolektive: letos bo v okviru te akcije 24 gledaliških predstav, 12 koncertov, štirje folklorni nastopi, šest likovnih razstav... L. M. Škofjeloški likovniki razstavljajo BOLJŠA RAZSTAVA KOT DOSEDANJE 'iubh"!^! ~ V Iskrinin prostorih se predstavljajo škofjeloški teljski likovni ustvarjalci. Razstava, ki se je v Železnike Preselila iz Škofje Loke, je kvalitetnejša kot dosedanje pregledne razstave. razstava del ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev 2da; SRe °bčine, ki se, potem ko je bila na ogled v Škofji Loki, ko 0^jedstavlja še v Iskrinih prostorih v Železnikih, je za razli-Skor ?reJšnjih preglednih razstav na visoki kvalitetni ravni. Prav ^ 'ahko rekli, da gre za nekakšno prelomnico v kvaliteti. vljai ,z teh razstavljenih del so bila izbrana dela petih razsta-je bijeV Za gostovanje v Domu JLA v Novem mestu. Tudi sicer 2ap0j°.Prvo trimesečje tega, kulturi tako nenaklonjenega leta Lik0vn^eno z razstavami posameznih članov ali manjših skupin. Pribli" skupine iz Železnikov in Škofje Loke so imele namreč ^ no po pet razstav na mesec v raznih krajih Slovenije. del0v dZstavno dejavnost je občutiti kot nekakšen preporod v k\jt ^nJu likovnih skupin pri ZKO Škofja Loka, ki so na začetke fa a strnile svoje vrste in se organizacijsko tesneje poveva'xiaZen morda skupine iz Žirov. Na razstavi sodeluje le polo-Pome a.nov. drugi, ki so predstavljeni na razstavi, pa v bistvu Občin y° Jedr°. ki dviguje kvaliteto amaterskega slikarstva v Vj Skofju Loka. Na razstavi sodelujejo: Rado Dagarin iz Škofje Loke, Matevž Jenštrle iz Železnikov, Miro Kačar iz Sorice, Andrej Per-ko iz Ljubljane, Mirko Polajnar iz Železnikov, Rafko Primožič iz Železnikov, Franc Rant iz Železnikov, Jožica Rejc iz Železnikov, Pavle Sedej iz Žirov, Edi Sever iz Škofje Loke, Snežna Taler iz Škofje Loke, Lojze Tarfila iz Železnikov, Ana Vidmar - Štibeli iz Škofje Loke, Stane Zgaga iz Železnikov in Stane Žerko iz Škofje Loke. posameznih članov razstavljalcev, ki dokazujejo, da amaterizem ne zasluži a priori večjega prizvoka manj kvalitetnega izdelka. Če bodo tako trdno držali skupaj in delali, bodo uspehi še večji. A. Pavlovec Ko "ca v NS^m p'sa' ta članek, sem dobil v roke zapis Jožeta Kaste-SPrašn razgledih z naslovom Korenine še žive. V njem se ^ernsk^e' Se veckrat tudi drugi, kakšen je odnos med aka-stven 0 Umetnostjo in amaterizmom. Diploma šole pač ni bi-telju . • SaJ tudi ne govorimo o diplomiranem akademskem pisanje? Pisatelju amaterju. Edini kriterij najbrž ostaja obvlado-^hv lnniko i" likovne gramatike. Stari umetniki so se učili v ^oje k°t vajenci in pomočniki... in potem so včasih presegli 'ikovnnio^stre- Nikakor ni moj namen zmanjševati pomembnost ?t; j | koncerta sestavljajo dela skladateljev Gallusa, G. in B. Ipavc a, Sattnerja, Vodopivca, Medveda, Ježa, Švikaršiča, Bučarja, Ker-njaka, Simonitija in Gašperšiča. Ob tej priložnosti bo zbor prejel tudi Gallusovo listino, s katero ga za dolgoletno uspešno delo nagrajuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. RAZSTAVA PETERNELJEVIH DEL Žiri — Jutri, v soboto, ob 20. uri bodo v družbenem domu Partizan v Žireh odprli retrospektivno razstavo slikarja in pisatelja Jožeta Peternelja, ki letos praznuje 60 —letnico. Zapel bo dekliški nonet Kresnice pod vodstvom Slobodana Poljanska. O razstavljenih delih Jožeta Peternelja bo govoril Andrej Pavlovec, o Peternelju pisatelju pa Boštjan Pire. Razstava bo odprta do 20. maja, in sicer vsak dan od 10 19 in od 14. uo iB. ure. »IMMMIEEGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 8. MAJA Domači zdravnik Kopriva (2) Kopriva je eno najboljših čistil za kri in tudi pomembno zdravilo za bolezni sečil. Uspešno pomaga pri vnetjih sečil, bolezenskem zastajanju seča, vnetju ledvic in pri vodenici, pri nastajanju peska v ledvicah in seču, celo pri nastajanju ledvičnih kamnov. Pospešuje iztrebljanje, odvaja nakopičene nezaželene snovi, spodbuja presnovo, odpravlja bledičnost in slabokrvnost, krepi pa odpornost proti nagnjenosti k boleznim, tako k prehladom in revmatičnim in protinskim boleznim. Ta nepriljubljena, zaničevana rastlina je ena izmed najbolj blagodejnih zdravilnih rastlin, ki jo prebivalci mest še vedno premalo cenijo. Omeniti moram, da kopriva tudi zaustavlja kri, ker zmore ozdraviti bruhanje krvi, krvav izmeček, krvomok in tudi premočno krvavenje pri mesečnem preilu. Ker vsebuje kopriva obilo vitamina A, raznih rudninskih hormonov in encim sekretin, ki vpliva ugodno na razmnoževanje rdečih krvničk, je posebno primerna za tako imenovane pomladne kure, bodisi v obliki sveže iztisnjenega soka bodisi solate. Na ta način hitro odpravimo pomladno preutrujenost in preprečimo bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov. Pred leti so znanstveno dokazali še en pomemben zdravilni učinek koprive: koprivni izvlečki lahko znižajo količino sladkorja v krvi. To izhaja iz vpliva encima sekretina na trebušno slinavko. Koprivo lahko uporabljamo na različne načine. V novejšem času imajo za najučinkovitejše redno uživanje sveže iztisnjenega soka, vendar ga je treba zaužiti takoj po stiskanju. Nikakor ne sme pričeti vreti. Če ga hranimo na temnem in hladnem prostoru, se lahko izjemoma obdrži nekaj dni. Stisnjeni sok lahko pred uživanjem nekoliko razredčimo z vodo, da dobi boljši okus. Če hočemo pripraviti koprivni čaj, ga pripravimo v obliki preliva: dve čajni žlički drobno narezanega zelišča za eno skodelico vode, dve do tri skodelice na dan, pijemo ga neoslajenega ali dodamo med, brž ko se čaj toliko shladi, da je piten. Spomladi pripravimo iz nežnih listov in mladih rastlin bodisi špinači podobno jed, koprivno špinačo, ali pa liste in poganjke zelo malo poparimo in jih pripravimo kot solato ali kot dodatek k solati. Ta mesec na vrtu Te dni bomo sadili paradižnik.Zanj izberemo sončno lego in rodovitno zemljišče. V manj ugodnih legah je pridelek paradižnika zadovoljiv le še ob južnih stenah, kamor sonce upre svojo moč. Vsekakor morajo biti rastline oddaljene od stene vsaj 60 cm: pomembno je tudi, da izberemo v takšnih razmerah samo najbolj rane sorte. Pazimo, da rastlin ne posadimo pod kapom. Paradižnikove sadike morajo biti močne in imeti morajo majhne presledke med posameznimi listi; največ uspeha imamo, če sadimo sadike s koreninsko grudo. Tudi majhne sadike bodo obrodile svoj sad, toda pridelek bo pozen in ga bo manj kot od močnih rastlin. Kakovost sadik ni odvisna toliko od višine, temveč bolj od sorazmerne debeline stebla. Dolge in pretegnjene sadike so ponavadi pomehkužene in težko prenesejo presajanje. Kole, ob katere bomo pozneje privezovali paradižnikova stebla, zabijemo v tla, še preden sadimo paradižnik. Tako ne poškodujemo koreninske grude. Koli naj ne bodo krajši od 1,5 m, saj moramo računati, da gredo v tla 40 do 50 cm. Pri sajenju paradižnikov je pomembno, da jih sadimo dovolj globoko, in sicer tako, da so stebla pod površino zemlje položena skoraj vodoravno in gledajo iz tal samo vršički. Paradižnik namreč zelo rad požene iz stebla nadomestne korenine, to njegovo lastnost pa izkoristimo za pospešeno pobiranje iz zemlje, kar seveda tudi poveča pridelek. Vrhnje plasti zemlje so v vrtu najrodovitnejše, zato prisilimo paradižnik, da razvije tu kar največ korenin. Nizke grmičaste sorte paradižnikov sadimo na grebene ali pa sadike pozneje osipavamo. Zalistnike odstranjujemo sproti, brž ko se pojavljajo. Krompir v solati Krompirjeva solata s porom Potrebujemo 600 g krompirja, 400 g pora, 3 žlice olja, kis, sol in poper. Krompir skuhamo v oblicah. Kuhanega olupimo in narežemo na lističe. Še toplemu krompirju primešamo olje, na tanke rezance narezan surov por in druge dodatke. Krompirjeva solata s čebulo Potrebujemo 500 g krompirja, 4 žlice suhega belega vina, 1 čebulo, 5 žlic olja, 2 žlici kisa, sol, poper. Krompir skuhamo v oblicah, še toplega olupimo in narežemo na kolesca. Dodamo na drobno narezano čebulo. Prilijemo belo vino, premešamo in zabelimo s solatno omako iz kisa, olja, soli in popra. Milansko krompirjevo solato zabelimo s solatno omako iz kisa, soli, olja in popra ter z narezanim česnom. Krompirjeva solata z drob-njakom Potrebujemo 500 g krompirja, 1/2 skodelice drob-njaka, sol, poper, 2 zavitka majoneze. Opran neolupljen krompir skuhamo, olupimo in narežemo na kolesca. Še vročega potrese-mo s sesekljanim drobnjakom in premešamo z majonezo. Solato ponudimo toplo ali mrzlo. Prav je, da vemo Omehčani baker Baker je kovina z lepo barvo. Uporabljamo ga že od nekdaj za čisto praktične in tudi okrasne predmete, kot so zapestnice, prstani, verižice, ki jih delajo največkrat iz bakrene pločevine. Baker, kot vse kovine, ima različno trdoto in odpornost. Kaj boste naredili z bakrom, ki je precej trd, vi pa ste se namenili, da ga oblikujete v zapestnico? Ali, če smo bolj praktični: kako lahko omehčamo bakreno tesnilo pod merilnikom pritiska olja v avtomobilu? Tako je trdo, da se ne prilega več podlagi in prepušča olje. Spet se spomnimo na preprosto zvijačo. Nad plamenom, lahko pri plinskem štedilniku, razgrejemo baker, da postane rdeče — rumen, in ga potopimo v vodo. Pri železu dosežemo s tem večjo trdoto, saj se kali, pri bakru pa dobimo veliko mehkejši material. Omehčani košček lahko oblikujemo. Vendar omehčanega bakra ne zvijajmo po nepotrebnem, saj postane po nekajkratnem mehčanju spet trd. Kako je mogoče lepo oblikovati okrasne predmete iz bakrene pločevine? Pločevino narežite v želeno obliko (zapestnica, pepelnik, medaljon, obesek. Omehčajte jo tako, kot smo opisali. Kupite ključavničarski luknjač, širok okrog 10 mm. Obrusite ga, da dobite lepo zaokroženo obliko. Luknjač postavite na pločevino, ki naj leži na leseni podlagi, in udarite s kladivom. Tako delate vdolbino. Pri tem se bo pločevina tudi nekoliko krivila. No, težav ne bo, ker že veste, kako jo boste lahko spet lepo oblikovali. Najprej jo razžarite, nato potopite v vodo in spet boste dobili omehčani baker, ki ga z rokami oblikujete, kakor želite. REZERVIRANO ZA ZVEZDE Za popevkarsko slavo še zdaleč ni dovolj samo dober glas. Nastop in izgled sta včasih — posebno pri dekletih — celo pomembnejša. Angležinji Samanthi Fox, na primer, zlobneži očitajo, da je občinstvo bolj ogrela s svojimi oblinami kot s pevskim darom. Nekaj podobnega velja tudi za očarljivo Mandy Smith (na sliki), ki se je kot Amanda Louise Smith rodila 17. julija 1970. leta v Londonu. Upajmo, da jo bomo tudi pri nas kmalu bolje spoznali kot pevko — in ne le kot fotografski model. POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja mag. Franc Belčič Martin: Živim pri stricu, ki me je navdušil, da bi delal v tovarni obutve. Tudi stari oče je bil čevljar. Vendar mi sošolci pravijo, da sem kot odličnjak predober za takšno šolo. Moti me, ker v tej stroki ni možnosti, da bi nadaljeval študij na fakulteti. Pri fiziki sem med najboljšimi v razredu, profesor mi je rekel, naj razmišljam o študiju fizike. Čeprav imamo še eno leto časa za premislek, bi rad o tem zvedel kaj več. Srednjo tekstilno in obutveno šolo v Kranju, kjer poleg izdelovalcev obutve vzgajajo tudi obutvene tehnike, imaš skoraj pred nosom. Na modrovanja sošolcev se kar požvižgaj, kajti dobrih strokovnjakov prav tako primanjkuje pri izdelavi obutve kakor elektronike ali pri kakšnem modnem poklicu, ki obletava mlade glave. Očitno so te potegnili tudi z informacijo, da se obutvena stroka pri nas konča s srednjo šolo. Nič več! Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani vpisujejo v program usnjarskopredelovalne tehnologije, in sicer za inženirje (dveletni študij) in za diplomirane inženirje (štiriletni študij). Za primer: po tej študijski poti namerava v letošnji generaciji obutvenih tehnikov kreniti šest kandidatov. Znanje iz fizike ni odveč prav nikjer. A če se boš odločil, da bo fizika tvoj življenjski poklic, imaš več možnosti. V Kranju je v gimnazijski stavbi naravoslovno - matematična in hkrati pedagoška usmeritev, po kateri boš lahko nadaljevati na fakulteti za naravoslovje in tehnolofijo. Tam imajo program za pridobitev višje in visoke strokovne izobrazbe iz fizike, meteorologije in astronomije z geofiziko, poleg tega visokošolski pedagoški študij iz fizike. Fizikov danes primanjku je, verjetno jih bodo še bolj iskali v prihodnosti. KAJ VES O PROMETU Učenci osnovnih in srednjih šol vsako leto tekmujejo na tekmovanju Kaj veš o prometu. Naša šola je sodelovala s tremi ekipami. V soboto smo zgodaj zjutraj odšli s kolesi v Kranj. Zbrali smo se pred šolo dr. Franceta Prešerna. Ko smo se prijavili, smo dobili startne številke. Tekmoval sem v drugi skupini. Tu so bili učenci tretjih in četrtih razredov. Sodelovalo je dvanajst ekip. Najprej smo pisali teste. Tu smo se kar dobro odrezali. Potem smo odšli na spretnostno vožnjo. Poligon smo že poznali. Največ težav je tudi tu povzročal slalom med keglji. Na koncu smo odšli še na ocenjevalno vožnjo. Progo smo si že prej ogledali. Našo vožnjo so ocenjevali šoferji in avtomehaniki. Progo sem prevozil brez kazenskih točk. Potem smo čakali na razglasitev. Bil sem drugi posamezno in drugi skupno. Dobil sem torbo, medaljo, kresničko in dva svinčnika ter pokal in diplomo. Skupno smo bili drugi, za kar smo dobili kolo. Najboljša je bila šola dr. Franceta Prešerna iz Kranja. Bil sem vesel uvrstitve in nagrad. Upam, da bom tudi drugo leto tekmoval. Klemen Prdan, 4. a r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur POMLADANSKE CVETLICE Na vrtu imam rožice, lepo mi že cvetijo in se mi smejijo. l.epo lepo dišijo, vse se razcvetijo, soncu se smejijo. Irena Frakelj, 3. r. OŠ Dražgoše DOBRA GLASBA Sin posluša ročk glasbo in vpraša očeta: »Fotr, kdaj si slišal nekaj tako dobrega?« Oče mu odgovori: »Ja, pred štirimi leti, ko sta se zaletela tovornjaka, ki sta prevažala svinje.« Moda Hlače z lacom so spet v modi. živo pisana z velikimi vzorci,jj Iz jeansa, seveda. Povsod greste predvsem cvetličnimi. Na enS lahko z njimi: v šolo, na obiske, zadnjih slik ima Nena črno bl«*J v disko, le bluze in majice me- zo z velikimi rožnatimi vrtnic njate. Če je za čez dan bluza čr- mi. Kaj podobnega si omislit^ tasta (na sliki) ali kako drugače tudi vi. vzorčasta, bo za zvečer morda t Morda vas zanima Akacija Akacija v sredozemskih deželah simbolizira življenje, nesmrtnost, platonsko ljubezen, pa tudi pokoj, odmaknjenost in samoto. Ker ima bele in črne cvetove, zaznamuje življenje in smrt, smrt in rojstvo. Njeni trni predstavljajo krajce vzhajajoče ga meseca. Pri Hebrejcih je bik sveto drevo. V krščanski ikonografiji Je j akacija simbol nedolžnosti. Bila je znamenje prastare boginje,. Neith, božice nilske delte, ki sejo Egipčani prevzeli od drugu- -narodov kot boginjo vojne (prhi Grkih je bila to Palas-Atena), bi* la pa je tudi boginja ženskih| spretnosti. SPOŠTOVANI UREDNIK! S prijateljico sva sestavili pesem PRIMOŽ, ker imamo v šoli zelo lepega fanta, ki mu je ime Primož. Vse so nore nanj. Tovarišica za slovenščino je dejala, da pesem lahko pošlje-va v časopis. Upava, da bo objavljena. Že vnaprej se vam lepo zahvaljujeva. No, sramežljivki, v velik' vnemi sta se pozabili podpis ti. Najbrž sta prav vidve m* najbolj »norimi«. Upam, da &\ Primož ne bo prevzel od velik'« hvale. Tu pa je vajina pesmi^ j zanj. Pomlad je prišla, Rožce cveto In ptički pojo, Misli mi le k tebi hite, Oh, Primož, Življenje je kratko. 'C ČIŠČENJE TRAVNIKA V torek zjutraj smo se zbrali v razredu. Pomalicali smo in odšli na Rupo. Ustavili smo se na kmetiji. Tam smo videli piščance, pujske, krave in telička. Potem je prišla kmetica in nam dala košare. Odpeljala nas je na travnik. Postavili smo se v vrsto. Na roke smo si nataknili rokavice ali polivinilaste vrečke. Začeli smo pobirati kamenje. Dajali smo ga v košare. Nabrali smo ga kar tri velike kupe. Tudi kmetici sta nam pomagali. Za nagrado smo dobili sočna jabolka, bonbone in piškote. Čeprav smo bili malo utrujeni, smo se dobre volje vrnili v šolo, saj smo opravili koristno delo. Blaž Dežman in Maja Gračuur, 1. c r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center. Hajko llančič i/. I. a je narisal, kako so čistili travnik. KAJ VAS CAKA V MAJU ČISTO ZARESEN HOROSKOP S SUPER NASVETI BIK: Ne zanašaj se na slabo vreme konec tedna. Kar dobrol se prezrači in razmigaj — v finalu šolskega leta ne bo časa z» pohajkovanje. DVOJČKA: S trobentico med zobmi in šopkom nakradenih« tulipanov v rokah brž pod njeno okno. Večerna serenada jo bO ; omehčala, trmasto romantično bučo. RAK: Opravljanje ti ne bo pomagalo, onadva se ne bosta razšla. Če res hočeš osvajati, raje izprsi svoje dobre lastnosti — a kje drugje. | LEV: Trud se bo izplačal. Ne smeš pa dovoliti, da bi ti ne< I voščljivci zagrenili veselje. Obeta se ti lep konec tedna. DEVICA: Velika ljubezen zna tudi odpuščati. Druge polovi- | ce ne žri zaradi tistega ponesrečenega plesa. Saj veš, da resni' čno ljubi samo tebe. TEHTNICA: Tvoja pomlad vžiga iskre v dveh srcih. Vendar se ne odločaj na hitro. Malo počakaj, manj vneto srce s« bo kmalu samo obrnilo drugam. ŠKORPIJON: Saj si čisto v redu, ampak tvoj strupen jezil1 ti zagode ravno takrat, ko želiš najbolj očarati. Vsaj na prverfl randiju ga poskusi obrzdati. STRELEC: Zaman streljaš proti tretji klopi. Streljaj bliže, precej pomladno ogretih src je še prostih. In ne smili se takO sam sebi! KOZOROG: Na plesu ne čvekaj brez zveze vsevprek. Sirfl'| patiji so bolj všeč pametni, umirjeni tipi. Pisemce te bo spra' vilo v dobro voljo. VODNAR: Povabilo ti ne diši, a le pojdi, vzdušje bo enkrat' no. Bolečina zaradi zlagane ljubezni bo ob novem poznanstvi povsem zbledela. RIBI: Skromnost res ni tvoja odlika, zato te vsi nimajo ra' vno najbolj v čislih. Te dni boš zaradi uspehov spet v središč1* pozornosti. OVEN: Oboževalca ne napenjaj in mu ne zbujaj lažnih upov, pošteno povoj, da nima smisla. Šele potem b0 tvoja skrita simpatija našla pot do tebe. ___J 5hk, 8. MAJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN JoJMEHGLAS IV SPORED sobota 9. maja }J0 Poročila 8°5 Kuža Luža, portret „ ilustratorja D Demšarja °]5 Radovedni Taček: Kolo !•* Pamet je boljša kot žamet 3» J. Bevc: Ko je pomlad: . Pazi na otroka "S Zadnje poletje otroštva. 4 „ del oddaje TVN ovi Sad S35 Tedenski zabavnik, 6. del ,« oddaje TV Sarajevo *5 Plesalec, ponovitev 3 dela angleškega baletnega niza ^0 Letalci širnega neba, I« jugoslovanski film °*0 Zdravilne vode: Rogaška '650 p'ati^ Poročila 655 Na zvezi, oddaja za stik z L gledalci ''5 Nogomet Hajduk: Rijeka, l8 prenos •"0 Danes: Knjiga, Inovator 14% 'eta Vreme »S "^dnevnik j? 50 Zrcalo tedna j. 05 Propagandna oddaja ^•'O S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, 5. del ameriške ^ nadaljevanke 55 Bruselj: Pesem evrovizije, «i prenos ^'5 Poročila ^Oddajniki II. TV mreže: ]J20 Test 15 ne Ju9os,av'Ja- dober dan 05 Mavrica, sovjetski fflm °-35 Konjiček grbavček, otroška predstava 40 Dallas, ameriška nadaljevanka 130 Naše malo mesto, ponovitev nadaljevanke ci,ff TV dnevnik jniS^ Svet na zaslon |r , * Rezerviran čas m 45 V/Ao„; M____ ■ 45 Včeraj, danes, jutri ;. 50 Feljton lUjf 20 Jazz p-50 Športna sobota Jy Zagreb I. program •^3.00 TV v šoli j '30 Poročila (do10.35) . 00 Poročila ' »06 TV koledar j? 50 Narodna glasba je 5.45 Sedem TV dni la 6-30 Prisrčno vaši. je |? dokumentarna oddaja so Finale jugoslovanskega [\.e Pokala v nogometu — ri^ik— Hajduk.Rijeka. prenos rl'9-30 TV dnevnik 'h Bo,iSe iiv|jenje. >ric numori»tična serija ^55 Bruselj: Pesem Evrovizije. prenos < Poročila 20 Požar v bolnici, ameriški 1*! film Nedelja 5*0 Poročila 10. maja k' 8.45 d 9 40 9.45 10. 15 Živ žav Lutke in lutki Dolga bela sled, ponovitev 1 dela češkoslovaške mladinske nadaljevanke S Sheldon V pričakovanju jutrišnjega dne, ponovitev 5. dela ameriške nadaljevanke ^ amertSKe naaaije\ "s Domači ansambli h"» Ansambel Marela En ^a zve2'' Ponovitev '2 nn ^T°Pa9anana oddaja lVft5 Kmetijska oddaja ,5°0 Poročila H. Consience: Flandrijski lev, 1. del belgijske ^^nadaljevanke_ 1606 17 45 1845 1855 19.00 19 30 1955 20 05 21 05 21 10 22 30 Skrivnost peščin, angleški film Pod lipo — prenos iz Cerknice Risanka Propagandna oddaja Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M Krleža — I Štivičić: Potovanje v Vučjak, 15. — zadnji del nadaljevanke TV Zagreb Propagandna oddaja Zdravo Poročila Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri — Obramba in samozaščita. Edini izhod, jugoslovanski film 12.00 Oddaja resne glasbe 12 45 Anglunipe, oddaja v romščini 18 45 Oddaja iz kulture 19 30 TV dnevnik 20.00 Raziskovalci, poljudnoznanstvena serija 20 25 Reportaža z nogometne tekme — VardarPartizan 20.55 Včeraj, danes, jutri 21 15 Kariera Nikodema Dizme, serijski film 22 15 Liki revolucije, dokumentarna oddaja 23.10 Mali koncert 23.15 Poezija TV Zagreb I. program: 10 20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13 00 Kar znaš, to veljaš 14.00 Avtomat, serijski film . 14 50 Nedeljsko popoldne 17 20 Nevarna sled, jugoslovanski film 18.55 Fračji dol, risana serija 19.30 TV dnevnik 20 00 A Marodič: Pisma, nanizanka TV ljubljana 20 50 Domača zabavnoglasbena oddaja 21.35 TV dnevnik 2155 Športni pregled 22 40 Potopisna reportaža 23.10 Poročila PONEDELJEK _11 .maja 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Med ljubeznijo in smrtjo, ameriški film 17.00 Zrcalo tedna 17.20 Poročila 17 25 Radovedni Taček: Mačka 17 40 Pamet je boljša kot žamet 17 45 Zadnje poletje otroštva, 5. del otroške serije TV Novi Sad 18.15 Glasbeni ropot 18.45 Risanka 18 55 Propagandna oddaja 19 00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Laurence: Na robu divjine, 2. del ameriške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 2100 Aktualno: Lenart—še vedno pred pragom nerazvitosti 21 40 Glasbeni večer—dnevi plesa 86 v CD 22.10 TV dnevnik 22.25 Jugoslovanska teveteka Oddajniki II. TV mreže 17 10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 17 45 Igrarije, otroška oddaja 18 00 Beograjski TV program 18 55 Premor 2nak za nevarnost je ameriški film katastrofe Govori na- ■ reč o nevarnostih, ki groze življenju na zemlji. Biotehnični , nnetijski inštitut v eni od ameriških zveznih držav daje videz, ■ * da se ukvarja z gojenjem pšenice v slani vodi, v resnici pa j skr j s/ni vladni laboratorij za preučevanje in proizvodnjo bio- »kega orožja Zavarovanje je seveda veliko, vse je urejeno, a hi ne prišlo do neprijetnih presenečenj Toda nekega dne »6 r 'lil oglase alarmi in zgradba je blokirana, nemogoče se je zgo Notri se dogodki odvijajo sami od sebe Ljudje So brez j Ameriški film Dirka za življenje je melodrama Govori o , ®h bratih kolesarjih, ki rešujeta medsebojne odnose priti aloč na pedala v kolesarski dirki Film je odlično odigran, sebno pa se odlikuje kamera Dona Petermana, ki je svoj . Veno prikazal strmine planin Rocky in kanjona Colorada, '*r je kolesarska dirka p znanstveno fantastični film Novi barbari prihaja iz Italije j nuklearni eksploziji ostane na Zemlji še malo preživelih, ki . skušajo rešiti do nevtralne cone in tam ugotoviti, ali so koci8', slišni signali z Zemlje znak. da je preživel vsaj majhen del Racije pf V nedeljo 10, maja, ob 21 ur bo v kinu Center v Kranju v e^Premiera filma Nekaj vijoličastega To je zadnii film Ste č«l?8 Spielberga, ki je sicer poznan po fantastiki (IT. Vesolj (jr*' U)v za izgubljenim zakladom), to pa je pretresljiva melo 1&|8,Tla' P°sneta P° romanu Alice VValker, za katerega je pisa Hca dobila Pulitzerjevo nagrado. Film se je potegoval za tiai0 najvišjih nagrad in bil pri filmskih revijah imenovan za 19 00 Indirekt. oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20 00 Paralele, zunanjepolitična oddaja 20 30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 2105 Domači kino: Srečna družina, ameriški film 22 35 Znanstveni grafiti TV Zagreb I. program: 8 25 Poročila 8 30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 8 45 Na krilih pesmi, otroška oddaja 9 00 TV v šoli: Iz življenja malih živali, Miljenko Stančić,, Za učitelje. Kaj je film XVI 12.30 Poročila (do12.35) 17 05 Poročila 17 10 Kronika Bjelovara in Varaždina 17 30 Nekaj pomemebnega ti imam povedati, otroška oddaja 17.45 Na krilih pesmi, otroška oddaja 18.00 Skadarlija, izobraževalna oddaja 1830 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Na koncu poti, drama 21.10 Svetovni izziv, dokumentarna oddaja 22 00 TV dnevnik 22.20 Zabavna oddaja 23.20 Poročila TOREK 12.maja 10.00 Šolska TV: Vesolje: Galaktična enciklopedija 11.00 Jezikovni utrinki 11 05 Tuji jeziki — Angleščina 11.35 Francoščina 16.20 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17 30 Na Rožniku, otroška oddaja 17.45 Tedenski zabavnik, 7. oddaja TV Sarajevo 18 45 Risanka 18 55 Propagandna oddaja 1900 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 J. Makan: Mišo, drama TV Novi Sad 21.10 Propagandna oddaja 21.25 Obiski brez trkanja, dokumentarna oddaja 21.55 TV dnevnik 22.10 Čez tri gore: Z mešanim zborom Akord Oddajniki II. TV mreže: TV Zagreb I. program: 8 25 Poročila 8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja 9.00 TVvšoli Kje je Jugoslavija, Portret Karla Marxa II Od Budve do Petrovca na morju 10 30 Poročila 10 35 TV v šoli: Narava Jugoslavije, Risanka, Mali program, Kemija, Risanka, Glasbeni opus, Zadnje minute 16.05 TV v šoli: Portret Karla Marxa II., Od Budve do Petrovca na morju 17.05 Poročila 17.10 Kronika Osijeka 17 30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja SA 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 1910 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sijaj Saške in slava Pruske, serijski film 21.40 Kontaktni magazin 23.10 TV dnevnik 23.30 Via Satelit 00.00 Poročila SREDA 13. maja 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 21.45 21 50 Angleščina X. Francoščina IX. Premor Številke in črke —kviz Rezerviran čas TV dnevnik Ko se korenin zavemo: Osvoboditev, 15. epizoda dokumentarne serije Narodna glasba Žrebanje lota Kako je z vašim očetom, humoristična serija 10.00 Integrali, ponovitev 10.40 J. Makan: Mišo, drama TV Novi Sad 16.45 Integrali 17.25 Poročila 17.30 J. Bevc. Koje pomlad: Deklica in zajček 17.55 Japonske pravljice: Čelist Goshu 18.15 Živalski svet: Tujci sredi našega planeta 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik ■ 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Film tedna: Daj še enkrat, Sam; ameriški film 22.15 TV dnevnik 22.30 Videogodba Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 OliverTvvist, otroška serija 18.00 Samoupravljanje, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda (Atene: Nogomet — finale PPZ) 22.15 TV dnevnik TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oliver Tvvist, otroška serija 9.00 TV v šoli: Poštni nabiralnik, Madžarščina, Vse o jazzu, Izobraževalna oddaja 10.30 Poročila 1035 12 30 16.00 1705 17.10 17.30 18.00 18 30 18.40 19.00 19.10 19.30 20 00 22 30 22.35 23.20 TV v šoli: Kocka, kockica; Risanka, Mali program, Izbor, Risanka, Fizika, Zadnje minute Poročila TV v šoli: Krila nad vodo. Za učitelje. Kaj je film XVI Poročila Kronika Karlovca, Siska in Gospića Oliver Tvvist, otroška serija Družinske teme, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Športna sreda TV dnevnik Zabavnoglasbeni program Poročila 17 05 Poročila 17.10 Kronika Splita 17.30 Smogovci, otroška serija 1800 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 1900 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Panorama, politični magazin 20.55 Izbrani trenutek . 21.05 Leto sončne umiritve, nemško-poljski film 23.35 TV dnevnik PETEK 15. maja ČETRTEK 14. maja 10.00 Šolska TV: Kaj je film -igrani film V Duletića: Podobe iz sanj, kratki film 11.00 Osumljenci, francoski film 16.35 Šolska TV — ponovitev 17.35 Poročila 17.40 K Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 1. oddaja »Ponedeljkova cesta« 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21.15 G. Torrente — Ballester: Sonce in sence, 13. del španske nadaljevanke 22.05 TV dnevnik 22.20 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Na klancu, slovenski film Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška serija 18.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč TV Zagreb I. program 10.00 11.00 11.40 12.20 15.00 16.00 16.40 17.20 17.25 17.55 18.25 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.58 20.05 20.55 21.00 Tednik Svet na zaslonu Po sledovih napredka G. Torrente Ballester: Sonce in sence, ponovitev 10. dela španske nadaljevanke Tednik Svet na zaslonu Po sledovih napredka Poročila Makedonske ljudske Dolga bela sled, 2. del češkoslovaške nadaljevanke Več veselja z vrtom, 3. oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja D. Nevin: Zahodni sen, 1. del ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Po sledovih Slovencev v svetu, XI.: Za kruhom, dokumentarna serija 2140 Rezerviran čas 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Delo na črno, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Diagnoze, izobraževalna oddaja 18.30 Premor 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 Ansambel Franca Miheliča 19.30 TV dnevnik 20.00 Vizitka, zabavnoglasbena oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Rozmarijin otrok, ameriški film 22.35 En avtor, en film TV Zagreb I. program: 8.20 Poročila 8.25 Otroška oddaia 8.55 TVvšoli 10 30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 16.05 TV v šoli: Ruščina, Ranko Marinkovič 17.10 Kronika Reke 17.30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Grenka zdravila, serijski film 21.00 Ikarov let-kviz 22.00 TV dnevnik 22.20 V petek ob 22. uri. kulturni magazin 23 50 Poročila 23.55 BIS - nočni program radio žiri 8.25 Poročila 8.30 Smogovci, otroška serija 9.00 TVvšoli: Spoznajmo gledališče, Krilati ribiči, Ogljikove spojine, Ljubitelji narave 10.35 TV v šoli: Reportaža, Risanka, Knjiga, Z naravoslovcem po SZ, Računalniki, Zadnje minute 12.35 Poročila 16.00 TV v šoli. Spoznajmo gledališče. Ogljikove spojine, Ljubitelji narave *>ljši film leta 1986 RADIO PETEK. 8. maja Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13 30 Od melo dije do melodije - 14.05 Simfo nični plesi z naših koncertnih odrov - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17-ih -18 00 Glasba starih mojstrov -1945 Pojemo in godemo — 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorččakih - 22 30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00 05-4.30 Nočni program SOBOTA, 9. maja Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Radijski portret - Aleksander Skale - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanje republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri - 16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17-ih -18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše — 20.00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 10. maja je - 17.50 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice — 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 11. maja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? — 1005 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00 —13 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce — 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zberi — 16.30 Pogovor s poslušalci -17.05 Priljubljene operne melodi- Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... — 12.10 Veliki revijski orkestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj — 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali — 20.00 Kulturni globus — 22.30 Ob domačem ognjišču — 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 12. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena mati- Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 987 MHz UKV območju 91.2 MHz UKV območju 96,4 MHz ___Nedelja, 10. maja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 O zaključku smučarske sezone na Starem vrhu in Soriški planini (v živo) — Dela na cesti Trebija-Žiri se nadaljujejo 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 12.00 Čestitke in pozdravi _____Torek, 12. maja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Novosti v naši knjižnici 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Okrogla miza na temo: odmevi po očiščevalni akciji v Žireh 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice Četrtek, 14. maja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Kotiček za znanje in nagrado 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Mladi glasbeniki se predstavljajo. 18..00 Novice in dogodki — Sanacija zemeljskega plazu v Dražgošah neja — 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 13. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.0C Vrtiljak želja in EP - 17 00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska _glasba -19.50 Likovni odmevi - 20.00 Zborovska po želji poslušalcev - 21.05 Mihail Glinka: opdlomki iz opere Ivan Susanin - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 14. maja Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna odda ja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program KRANJ CENTER 8. maja: amer komedija NORI DAN - BEATLOMANIJA ob 16., 18 in 20 uri, 9. maja: amer ko medija NORI DAN - BEATLO MANIJA ob 16. in 18 uri, amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 20. uri, premiera amer. športne melodrame DIRKA ZA ŽIVLJE NJE oh 22 uri, 10. maja: Šved ritani film HEIDI ob 10 uri, amer komedija NORI DAN - BEAT LOMANIJAob15., 17. in 19. uri', predpremiera amer melodrame NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 21 uri, 11. in 12. maja: amer. film ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 16., 18. in 20. uri, 13. in 14. maja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 16.. 18. in 20. uri, (14 maja ob 20 uri filmsko gledališče — amer akcij, komedije FLETCH - MASKIRANI DE TEKTIV) KRANJ STORŽIČ 8. maja: nem. erot. film TIFFANY ob 16., 18. in 20 uri, 9. maja: amer. fant film STARFIGHTER ZVEZDNI BOJEVNIK ob 16 in 20. uri, angl pust film OCTO PUSSY ob 22 uri, 10. maja: ital film BANANA JOE ob 14 in 18. uri, franc komedija HOJA V SENCI ob 16. uri, premiera ital. fant. filma NOVI BARBARI ob 20 uri, 11. in 12. maja: ital fant. film NORI BARBARI ob 16., 18. in 20. uri, 13. maja: hongk. film DVOBOJ MOČNIH ob 16., 18. in 20. uri, 14. maja: angl. pust. film OCTOPUSSY ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR amer. akcij, film TOP GUN ob 16. in 18. uri, premiera amer. filma ZNAMENJE ZA NEVAR NOST ob 20. uri, 9. maja: amer. film TOP GUN ob 16., 18. in 20. uri, 10. maja: franc. komedija UČITELJ ob 10 uri, amer film TOP GUN ob 16, 18. in 20. uri, 11. in 12. maja: amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 16., 18. in 20. uri, 13. maja: amer komedija NORA ZABAVA V EV ROPI ob 16. in 18. uri, premiera amer. krim. komedije FLETCH -MASKIRANI DETEKTIV ob 20. uri, 14. maja: amer. ljub film SLADKE SANJE ob 16., 18 in 20 JESENICE PLAVŽ 9. maja: amer. film ZNAMENJE NEVARNOSTI ob 18 in 20 uri, 10. maja: franc. komedija SRE ČEN PRAZNIK ob 16. uri, ital. akcij film RUSH ob 18. in 20. uri, 11. aprila: amer film TOP GUN ob 18 in 20 uri _TRŽIČ_ 8. maja: amer. drama VOJAKOVA ZGODBA ob 18 in 20. uri, 9. maja: amer. komedija PORKVS II. ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. komedije NORA ZABAVA V EVROPI ob 22. uri, 10. maja: avstral. akcij, film POBESNELI MAKS III. ob 15. uri, amer. komedija PORKVS II. ob 17 in 19. uri, premiera amer. ljub. filma SLADKE SANJE ob 21. uri, 11. maja: amer. ljub. film SLADKE SANJE ob 18. in 20. uri, 12. maja: franc. komedija SREČEN PRAZNIK ob 18 uri, premiera amer. krim. komedije FLETCH -MASKIRANI DETEKTIV ob 20. uri, 14. maja: amer erot. melodrama JOLANDINA SKRIVNOST ob 18. in 20. uri KAMNIK 8. maja: amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 18. in 20. uri, 9. maja: amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. fant filma NOVI BARBARI ob 22. uri, 10. maja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 15. in 17. uri, amer. drama VO JAKOVA ZGODBA ob 19. uri, premiera amer. melodrame DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 21 uri, 11. maja: premiera amer krim. komedije FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 18. in 20. uri, 12. maja: amer. erot melodrama JOLANDINA SKRIVNOST ob 18. in 20. uri, 14. maja: hongk. film DVOBOJ MOČNIH ob 18 in 20. CERKLJE 8. maja: Šved. risani film HEIDI ob 18. uri, amer. krim. film DAN MORILCEV ob 20. uri, 9. maja: avst. akcij film POBESNELI MAKS III. ob 20 uri rvriANjSKA GUKA 8. maja: amer. komedija NORA ZABAVA V EVROPI ob 17. in 19. uri, 12. maja: amer. komedija PORKVS II. ob 17. in 19. uri DUPLICA 9. maja: ital. fant. film NOVI BARBARI ob 18. in 20. uri, 10. maja: franc film NEDOTAKLJIVI ob 18. in 20. uri, 13. maja: amer. melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri, 14. maja: amer. film ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 20. uri RADOVLJICA 8. in 11. maja: jugosl. film LEPOTA PREGREHE ob 20. uri, 9. maja: amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 18. in 20. uri, 10. maja: amer. film KJE SO FAN TJE ob 18. uri, amer film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri, 12. maja: amer film KJE SO FANTJE ob 20. uri, 13. maja: hongk film NA ZMAJEVI POTI ob 20. uri, 14. maja: amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA II. ob 20. uri__BLED_ 8. maja: amer. film BRAZIL ob 20. uri, 9. maja: angl film POT V INDIJO ob 17. uri, ital. film Ml-RANDA ob 20. uri, 10. maja: amer. pust. film GUNISI ob 18. uri, amer. fant. film BRAZIL ob 20. uri, 11. maja : amer. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri, 12. in 14. maja: jugosl. film LEPOTA PREGREHE ob 20. uri, 13. maja: amer film KJE SO FANTJE ob 20 uri _BOHINJ_ 10. maja: angl. film POT V INDIJO ob 17. uri, ital. film MIRAN-DA ob 20. uri, 14. maja: amer. film KJE SO FANTJE ob 20. uri _ . ŠKOFJA LOKA_ 8. maja: amer drama STAR '80 ob 20 uri, 9. in 10. maja: amer. avant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18. in 20. uri, 12. in 13. maja: franc. triler NEDOTAKLJIVI ob 18. uri, 12., 13. in 14. maja: amer. erot. film STRASTI ob 20. "ri ŽELEZNIKI 8. maja: amer erot. film STRASTI ob 20.uri, 9. maja: amer. drama STAR '80 ob 20 uri, 10. maja: amer. drama ZAKON PESTI ob 18. in 20 uri, 13. maja: amer. znan. fant. film ODISEJA V VESOLJU 2010 ob 20 uri ŽIRI 9. maja: angl. avant. film GREY-STOKE - LEGENDA O TARZANU ob 20.30, 10. maja: angl. avant. film GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU ob 18. uri, 12. maja: amer. akcij, film PAST ZA EDDIA MACONA ob 20.30 @®I^ra]©IESGLAS 8. STRAN PETEK, 8. MAJA Strokovno posvetovanje C©nt©lin '87 Novosti iz kranjske Zvezde Kranjska tovarna Zvezda je s svojimi izdelki v javnosti manj znana, kar je seveda razumljivo, saj niso namenjeni končnemu potrošniku, temveč jih s pridom uporabljajo v konfekcijski, kožni in obutveni industriji. Lepljive medvloge so postale nenadomestljiva sestavina oblačil in obutve. Tako kot tkanine, kroji in modeli pa morajo slediti modnim tokovom v svetu, zato tudi iz kranjske Zvezde nenehno prihajajo novi izdelki. Tekstilna tovarna Zvezda iz Kranja, v kateri dela 157 ljudi, po poslovnih rezultatih pa se uvršča v sam vrh slovenske tekstilne industrije, je naš največji izdelovalec lepljivih medvlog za konfekcijsko, kožno in obutveno industrijo. Letos pridobiva še večji pomen, saj uvajajo nov proizvodni program. Izdelovati so namreč začeli tudi lepljive medvloge za tako imenovano lahko konfekcijo, to je za srajce, bluze in podobno. Gre za bistveno zahtevnejše izdelke, po katerih je na domačem in tujem trgu dovolj povpraševanja. Naši izdelovalci lahke konfekcije jih morajo v glavnem uvažati. Namen strokovnega posvetovanja o centelinu, kakor so v kranjski Zvezdi skupno poimenovali svoje izdelke, je seznanjanje kupcev z novostmi, dajo jim napotke o njihovi uporabi in namembnosti. Posvetovanje prirejajo vsaki dve leti, zberejo pa strokovnjake — predvsem tehnologe in komercialiste — konfekcijske, kožne in obutvene industrije iz vse Jugoslavije. Včeraj je bilo na Brdu pri Kranju že trinajsto strokovno posvetovanje po vrsti — CENTEL1N '87 — ki je zbralo okoli 200 strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Tekstilna tovarna Zvezda iz Kranja že trinajstič zapored prireja strokovno posvetovanje o uporabi lepljivih medvlog v konfekciji, kožni in obutveni industriji. Na vsakem prikažejo novosti na področju medvlog, pri čemer sledijo modnim tokovom, tako bodo tudi na letošnjem posvetovanju predstavili nove izdelke za konfekcijsko in obutveno industrijo. Seznanili so jih z novostmi na področju medvlog, predvsem z novimi izdelki, ki so namenjeni obutveni in tekstilni industriji. Dodali so splošno temo o razvoju naše tekstilne industrije tja do leta 2000, k sodelovanju pa so povabili tudi zahodnonemško firmo Kiefel, svetovno znanega izdelovalca visokofrekvenčnih fik-sirnih naprav, ki je prikazala takšno stiskalnico za konfekcijsko industrijo. Poglejmo torej, kakšne novosti je na letošnjem posvetovanju predstavila kranjska Zvezda! Novosti za obutveno industrijo nosijo imena: PIRAN 86 P, LOVRAN 540 in KOTOR 86 P. Prvi, torej artikel PIRAN 86 P je že od decembra v redni proizvodnji, druga dva uvajajo zdaj, pri njiju pa je možnih več izvedb. Pri teh novostih so se izraziteje odmaknili od dosedanjih usmeritev pri izbiri osnovnega materiala, iz katerega so izdelane medvloge. Le artikel PIRAN 86 P je izdelan iz tkanine, ki ima v osnovi bombaž, v votku pa viskozno vlakno, druge novosti so iz vlakovine, izdelane iz termično zlepljenih polipropilenskih vlaken. Bistvena prednost teh izdelkov je, da jih je moč lepiti pri znatno nižjih temperaturah, kar je seveda zelo pomembno za osnovni material, na katerega v obutveni industriji lepijo medvloge. Težnja po zniževanju temperatur pri lepljenju medvlog je zelo opazna tudi v konfekcijski idnustriji. V tem pogledu so v kranjski Zvezdi pripravili nekaj novosti, iščejo jih predvsem na področju termoplastov, ki glede na svojo lastnost bistveno vplivajo na potek in rezultat lepljenja. Novost je artikel KOMNA 25 NOVI, ki ga priporočajo za težavnejše lepljenje na osnovno tkanino, če tako rečemo, kakršno je, na primer, pri reverjih. Za dobro lepljenje je pri tem novem artiklu v primerjavi z artiklom KOMNA 25 temperatura lahko manjša od 10 do 20 stopinj Celzija. Artik KOMNA 25 NT pa je posebej primeren za lepljenje na občutlj»y j osnovne tkanine, kot so na primer volnene tkanine pa tudi usnj t na in krznena konfekcija. STANISLAV KUH4LT, vodja razvojni centra v kranjski Zvezdi: »Razvili si nov proizvodni program, ki ga ze uva^ mo. Izdelovati smo začeli lepljive med\ ge za srajce, bluze in druge izdelke lahl konfekcije. Gre za tehnološko zahtevne]' izdelke, ki jih na domačem trgu prime kuje, lahko jih bomo tudi izvažali. Tot ne gre le za izvoz, temveč tudi za nadO" meščanje uvoza. Tako za konfekcijsko W obutveno industrijo pa smo pripravili no*, izdelke, medvloge, ki jih je moč lepiti nižjih temperaturah, to pa je za osnovni material bistvenega poM? na. Pri obutvi so, denimo, v modi lakasti čevlji, za njihov izgled )\ zelo pomembno, da se medvloga lahko lepi pri nižjih temperatm rah.« ZA SPORT IN REKREACIJO II J ! ! TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Q%5 52*. 8- MAJA 1987 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN @©5MSSfcMEHGLAS SLOVENIJALES SORA salon pohištva V MEDVODAH Prva samopostrežba pohištva pri nas Sestavljenka za odrasle PROGRAM SORA — predsobno pohištvo — pohištvo za otroške sobe — pohištvo za kabinete in manjše dnevne sobe — pisalne mize, telefonske police, obešalniki, ogledala, regali postelje Na beograjskem sejmu pohištva nagrajeni PROGRAM PANTER že v prodaji Ugodnost za kupca: brezplačni prevoz strokovno svetovanje nagradno žrebanje Odprto vsak dan do 19. ure krediti ob sobotah od 8. do 14. ure Tel.: 061/611-334, 611-327 2SfeQles SORA vode tel. 061-611327 - Slovenijales SORA — 61215 Medvode tel 061-611327 -Slovenijales SORA — 61215 Medvode tel. 061-611327 Že sedaj mislite na hladne zimske dni oskrbite se s kurjavo! Maja vam nudimo BRIKETE — uvoz iz NDR kalorične vrednosti cca 4.800 ccal/h primerne za vse vrste peči akontacijska cena je 75.000 din za tono Naročila in vplačila sprejemajo prodajalne: • Kurivo - Naklo, tel.: 47-000 • Universal — Jesenice, tel.: 81 -484 • Železnina — Radovljica, tel.: 75-670 • Železnina - Bled, tel.: 77-359 • Mercator — Tržič, tel.: 50 - 894 Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (stara Sava) ob sredah od 13. do 18. ure MERKUR kranj Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol.o Naklo, Cesta na Okroglo 3 V delovni organizaciji ŽIVILA KRANJ namenjamo veliko pozornost širitvi in modernizaciji maloprodajne mreže. Tako bomo še ta mesec odprli novo živilsko prodajalno na Planini III v Kranju, kmalu zatem pa še v Podnartu. Pripravljamo'se na gradnjo novih prodajaln v Naklem, na Golniku, Bledu in v Stražišču pri Kranju. Vzporedno s tem vlagamo tudi znatna sredstva v prenovo obstoječih prodajaln in posodobitev njihove opreme. Tako načrtovani in izvajani program razvoja zahteva zaposlovanje novih delavcev. Če imate veselje in smisel za delo v maloprodajni trgovski dejavnosti, VAS VABIMO K SODELOVANJU Nudimo vam možnost: — uveljavitve vašega znanja in izkušenj, — izobraževanja in strokovnega usposabljanja v trgovinski dejavnosti ter zagotavljamo dobre osebne dohodke in vzorno organiziran družbeni standard. VABIMO VAS, da svoje želje sporočite naši kadrovski službi v Naklem, Cesta na Okroglo 3, tel.: 47 — 260. Še bolj pa bomo veseli vašega obiska in razgovora z vami, v katerem vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami o našem delu, uspehih, pa tudi težavah, in seveda o tem, katera vaša pričakovanja in želje lahko uresničimo. OBIŠČITE IN POKLIČITE NAS! Delavska univerza Škofja Loka Podlubnik 1 a, 64220 Škofja Loka VPISUJE V 80 —URNI TEČAJ STROJNEGA PLETENJA od 1. do 20. junija 1987 Prijave sprejemamo do 20. maja 1987 na naslov: Delavska univerza Škofja Loka, Podlubnik l/a, Škofja Loka, telefon 60-888 ali 62-761, interna 35. POHOD NA POLJANO 7. junija 1987 V MERKURJEVI prodajalni KAŠMAN v Škofji Loki na Mestnem trgu 7 imajo veliko izbiro vodoinštala-cijskega materiala, materiala za centralno ogrevanje, pohištveno in stavbno okovje, opremo za sanitarije, razna orodja za delo na vrtu in drugod. Poleg omenjenega so dobro založeni s pralnimi stroji, hladilniki, pečmi, brusilnim materialom, orodjem za obdelavo lesa in kovin ter motornimi in električnimi vrtnimi kosilnicami Za kolesarje imamo dobro izbiro vseh vrst plaščev in zračnic za kolesa. IZBR4LI SO ZK VAS C^,D°MPLAN KRANJ v Sta JIA 14 . 1SlJa za delovna razmerja objavlja 1. £t}NSKO - ANALITSKA DELA I. I STto KNJIGOVODSTVA SALDAKONTOV ^ IHOJEPISNA DELA (za 6 mesecev) opravljanje objavljenih del morajo kandidati iz-Pod J.evati še naslednje pogoje. •: visoka šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izku-P0(j j .SenJ na področju planiranja • srednja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izku-fokj 3 šenj -srednja šola administrativne smeri ali IV. stopnja, smer administrator ri^0^ *°čkuma 1 in 2 združujemo za nedoločen čas s pol-v ošrr °Vlum časom- za strojepisna dela pa za 6 mesecev. ■ eJ0 "*G z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poš-|?ve na naslov Domplan Kranj, Cesta JLA 14, v 8 dneh od ob- *bif^**tih bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni Razpis Pantzove nagrade Delavski svet Železarne Jesenice v skladu s petim členom pravilnika za podelitev Pantzove nagrade razpisuje natečaj za podelitev Pantzove nagrade 1987. Pravico sodelovanja na tem natečaju imajo vsi delavci Železarne in tudi druge osebe zunaj Železarne, ki s svojim življenjskim delom na področju metalurške dejavnosti in drugih, ki so vezane na tehnologijo in tehniko, bistveno vplivajo na rast delovne organizacije kot celote in s tem prispevajo k uveljavljanju Železarne Jesenice doma in v tujini. Rok za prijave je 30 junij 1987. Prijave za razpis je treba nasloviti na oddelek za zaščito industrijske lastnine v sektorju za ekonomiko in organizacijo. Prijavi mora biti priložena dokumentacija, na osnovi katere bo posebna komisija izbrala nagrajenca. Višina nagrade je po sklepu delavskega sveta Železarne pet povprečnih neto osebnih dohodkov v Železarni v letu 1986. Poleg nagrade prejme nagrajenec še plaketo in diplomo. Vse informacije v zvezi s prijavo lahko dobijo interesenti na oddelku za zaščito industrijske lastnine. Delavski svet Železarne Jesenice IZBRALI SOZM0S Do univerziade ni več daleč. V blagovnici r-UŽINAR na Jesenicah imajo zelo bogato izbiro TV aparatov, kot so znamke GRUNDING, GRETZ- ITT itd. Televizorji so evropske kvalitete, s kvalitetno sliko, tonom in daljinskim upravljanjem. Za nakup ne potrebujete deviz, ker so v prodaji za dinarska sredstva. Televizor lahko dobite takoj. 'IMiS5MJ©IEIIGLAS 10. STRAN REPORTAŽA PETEK, 8JVIAJAJ987 PETER 8. MAJA 1987 Referendum za 3. občinski samoprispevek bo v nedeljo, 10. maja JESENIČANI BODO GLASOVALI O TRETJEM OBČINSKEM SAMOPRISPEVKU Jesenice, 7. maja — Na Jesenicah so pripravili program za tretji občinski samoprispevek, za gradnjo prizidka k Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Volilci bodo glasovali v nedeljo, 10. maja, v krajevnih skupnostih Blejska Dobrava in Kranjska gora pa bodo obenem glasovali o prvem krajevnem samoprispevku za razvoj krajevnih skupnosti. V nedeljo, 10. maja, se bo 22 tisoč volilcev jeseniške občine na 67 voliščih na referendumu odločalo o petletnem samoprispevku za gradnjo prizidka k Centru srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah. V dveh krajevnih skupnostih, v Kranjski gori in na Blejski Dobravi, pa bodo krajani glasovali tudi za krajevni samoprispevek: v Kranjski gori za mrliške vežice in komunalno opremljenost, v Podkorenu in v Gozdu Martuljku, na Blejski Dobravi pa za prizidek pri šoli in dvorano za kulturne prireditve. •Vedno več dijakov ostaja v domačih šolah Vsa leta po vojni so tudi na Jesenicah, kot v vsej Sloveniji dali veliko več poudarka gradnji osnovnošolskih prostorov, zdaj pa so za srednje šolstvo prostori stari in pretesni. Tudi na Jesenicah, kjer pouk za okoli tisoč učencev v šestih izobraževalnih usmeritvah (naravoslovno — I matematični, družboslovni, zdravstveni, elektro, kovinski in metalurški) poteka kar na štirih krajih. Učenci se v odmorih selijo iz stavbe v stavbo: od nekdanjega Železarsko izobraževalnega centra do nekdanje gimnazije, od internata do prostorov bolnice. Na Jesenicah so obdržali vse srednješolske usmeritve in so zato staršem prihranili precejšnje stroške. V srednješolski center se vključuje vedno več učencev iz osnovnih šol jeseniške občine; pred leti jih je bilo 34 odstotkov, v tem šolskem letu pa že 64 odstotkov. Za učence je študij v domačem kraju bistvena prednost: vsa ta dejstva neodložljivo narekujejo gradnjo prizidka ob stavbi nekdanjega ŽIC - a. #14 učilnic in 11 kabinetov Čeprav jeseniške delovne organizacije nujno potrebujejo strokovnjake, ne morejo v tako kratkem času nameniti toliko sredstev, da bi lahko nemoteno gradile. Na druge gorenjske občine Jeseničani ne morejo računati, še zlasti, ker so se pred leti na Gorenjskem opredelili, da vsaka občina z lastnimi sredstvi gradi šole. Preostaja torej edina možnost — solidarnost in samoprispevek, saj tudi sedanja zakonodaja dovoljuje tovrstne naložbe le iz samoprispevka. V novem prizidku bo 4200 kvadratnih metrov uporabne površine za 14'učilnic in 11 kabinetov, od tega sedem za delo dijakov v skupinah in štiri delavnice s strojno opre- ' mo. Ko bi zgradili prizidek, za katerega so že pripravili rmčrt, bi lahko nekdanjo stavbo jeseniške gimnazije preuredili tako, da bi pridobili prostore za novo jeseniško mestno šolo. V njej bi bilo prostora tudi za glasbeno šolo • Pet let po 1 odstotek iz dohodka Za gradnjo prizidka bi z uspelim referendumom zbrali v petih letih milijardo -678 milijonov dinarjev, saj bi občani prispevali 1 odstotek od osebnega dohodka od letošnjega 1. junija do 31. maja leta 1992. Gradnja prizidka bi po cenah iz lanskega decembra stala milijardo 80 milijonov dinarjev, nova oprema pa 877 milijonov dinarjev. Gradili naj bi po fazah: najprej kletne večnamenske prostore in zaklonišče, v drugi fazi učilnice in nazadnje naj bi kupili novo opremo. • Do zdaj že tri šole in vrtci Ni dvoma, da je združitev v skupni center najbolj ekonomična, saj bi odpadla vrsta stroškov: najemnine, razne komunalne dajatve, stroški centralnega ogrevanja v stavbi gimnazije... Učila bi lahko smotrneje uporabljali, predvsem bi prihranili čas, ki ga zdaj izgubljajo zaradi kar precej oddaljenih štirih lokacij. Organizacija pouka bo boljša, ostalo bo več časa za tiste dejavnosti, ki pripravljajo in usposabljajo dijake za delo in ki bodo razvijale njihove posebne sposobnosti. Ko se na Jesenicah odloča- jo za tretji občinski samoprispevek, se je treba zavedati, da brez prvega in drugega samoprispevka ne bi bili zgradili treh šol in vrtcev in da bi tudi s tretjim samoprispevkom izredno veliko pomagali srednjemu šolstvu, ki bi tako ostalo na Jesenicah in dijakom nudilo možnosti za šolanje • Še dva krajevna samoprispevka V krajevni skupnosti Kranjska gora, kjer je 2700 prebivalcev, naj bi poleg občinskega samoprispevka glasovali tudi o prvem krajevnem samouprispevku v višini 1 odstotka za dograditev mrliških vežic ter asfaltiranje poti v Gozdu Martuljku in Podkorenu. Krajevna skupnost ima pripravljene vse projekte, v petih letih pa naj bi zbrali 100 milijonov dinarjev: za vežice naj bi namenili 62 milijonov, za ureditev naselij pa 37 milijonov dinarjev. Tudi v krajevni skupnosti Blejska Dobrava se bodo prvič odločali za krajevni samoprispevek, za gradnjo prizidka, posodobitev stavbe šole in vrtca ter za večnamensko dvorano. Samoprispevek naj bi bil v višini 0,5 odstotka od dohodka; tako bi zbrali 19 odstotkov sredstev za naložbo v vrednosti 145 milijonov dinarjev. Ostali denar bodo dobili od sampupravnih interesnih skupnosti. • Kaj pravijo krajani o nedeljskem referendumu? Boris Pečnik) predmetni učitelj v osnovni šoli v Kranjski gori: »Naša dolžnost je, omogočiti mladim po končanem osnovnošolskem šolanju, da se izobražujejo v domačem kraju. Naši dijaki bi se lahko izobraževali na bližnjih Jesenicah in se ne vozili v oddaljeni Kranj ali v Ljubljano. Stroški bi bili znatno manjši, starši bi se lahko vsak dan pogovorili z otrokom in spremljali njegov študij. Mislim, da se starši zavedajo, da bodo s svojim ZA omogočili izobraževanje v domačem kraju.« Janez Mertelj, predsednik vaškega odbora v Podkorenu: »S krajevnim samoprispevkom bodo dobili asfalt in javno razsvetljavo, to, kar krajani želijo. Lani novembra bi vsi navdušeno glasovali za samoprispevek, saj so bili trdno prepričani, da bodo končno le dobili trgovino. Od obljub pa imajo bore malo, zato so ogorčeni, ker se gradnja trgovine odlaša. A kljub vsemu verjamem, da bodo glasovali za razvoj šolstva in svojega kraja.« Darinka Pogačnik z Blejske Dobrave: »Strinjam se s tem, da je treba izboljšati razmere v srednjem šolstvu in je tretji občinski samoprispevek potreben. Upam, da bo uspešen tudi referendum za nadaljnji razvoj naše krajevne skupnosti, saj si vsi želimo, da bi staro stavbo obnovili in da bi končno dobili ustrezne prostore za dejavnosti.« Melita Jensterle /. Blejske Dobrave: »Mislim, da so ljudje pripravljeni nameniti denar za šolstvo, tudi /a srednje šolstvo na Jesenicah. Učim v podružnični šoli na Dobravi in veni, kako je, če so prostori neogrevani, pretesni. Mi bi radi vsaj majhne telovadnice ter asfaltirano igrišče /a našo Solo.« I) Sedej '■bi praznuj PRETEKLOST NAS ZAVEZUJE ZA MIK Jutri praznujemo dan zmage. Druga svetovna vojna je bila v Evropi uradno končana, čeprav je bila Jugoslavija še vedno bojišče. Šele teden po slavnostnem dnevu je Jugoslavija svobodno zadihala. Jugoslavija je plačala velik davek za zmago, za mir, ki naj bi vladal svetu. Zato je njena zgodovinska obveznost, da tako kot v preteklosti tudi v prihodnje trdno stoji na braniku miru, da se zavzema za humane in poštene ter napredne prvine mednarodnega sodelovanja. Tudi po vojni je bila nekajkrat surovo izzvana, vendar je vse spore reševala z enim samim ciljem: da se v njeni soseščini in tudi širše ohrani mir, ki je potreben tako nam kot tudi drugim. V tem oziru imamo do zgodovine čisto in mirno vest in takšno želimo imeti tudi v prihodnje. ka- men a. ,ko vr8el k*k ,lako blizu je bil... Predaj51 2lezle iz tal, so tik vilne 2 naenkrat zrasle šte-Mož v c ue oboroženih mož! Eskimi LUniformah' s sl°-vih! U n F na levin roka" filoodcetiiik0rakov Sa Je l0" Proti nJ ' . so Preteče zijale tistih kJfmu! Tak<>. kako r°kah! S°Jlh držali v nal Tu^°reLb-ranci!* §a Je streslo. P°znal v tga_ sošolca je pre- Odsk v ■ pU-NegS1/6 nazaJ in mimozo Se f.^b» Po brzostrelki! Ne *>o pn£čm <*al prehiteti, saj ne V te " DvakraPta je Že počilo! ^lo kas-"-a-P°redoma' tretJič r oci napetih Ivan Jan Mila neje-se Po!JJ Je zastokal, klecnil in n° trav u ZVrnil na Pordeče-lokUzle?;, °Strelka Pa Je v ^bran ?a prav Pred noge do" Nie " ih morilcev. ScJk« fth je zdaj zaplaval aj trenuikS' Sk°Zenj je V ne" arjeri " Prestrujalo vse, iT Je ohi?a,Vel- Tako _ PraviJo Boleči'T ajno tik Pred smrtjo, še n^J11 cu*il več, videl pa je p°dohn lmavričnim trakovom obeh rok ?PS ~ in izdihnil- V Hodil je hitro, ne da bi to vedel ali čutil. Le še slab kilometer je pred njim — in prijel bo za domačo kljuko. Potem pa — sladko presenečenje. Toda, spet dvom, spet ugibanje. »Sta še doma? Je hiša še cela? Domači domobranci me poznajo! Da niso med tem storili kaj hudega? Če so, jim bom že pokazal! Toda — kaj bo koristilo, če ju več ne najdem? Vendar — saj sta, saj morata biti! To čutim. Sicer bi mi pa že sporočili, če bi bilo kaj narobe! Vendar — kdaj, kam, kako, kdo?» Dvomi, dvomi — in vendarle upanje! Hitel je dalje, mislil in gledal. Vse ga je potiho pozdravljajo, vse je bilo še kot pred leti. No, nekaj smrečja ob cesti ni bilo več. Posekali so ga oku- patorji, da oni, partizani ne bi tam mogli postavljati zased! Pred njim se je dvignil zadnji hribček, okoli katerega je bila speljana cesta. A to je bilo zanj predaleč. Pognal se je z nje in se zagrizel v hrib. Zadihan, vendar svež je dosegel znani greben — in tedaj je zagledal rdeč krov rodne hiše ! Iz dimnika se je celo kadilo! »Hiša je torej obljudena! Doma sta!« Toliko, da ni zavriskal. Moral se je ustaviti, kajti stisnilo ga je v vsej notranjosti! Iz večkratnih brezen smrti se je vendar vračal domov! V naročje matere in v sestrin objem! V očeh se mu je zameglilo in ne da bi vedel, so mu po licih spolzele solze. Požirala so jih mahovnata tla. Tedaj ga je opazil in zavohal. Ta dišeči mah, ta domači zrak, ta pogled ^lade travemU ^ ostal° nekaJ a i * nnrpi ie cM ^ilaSa Pred hiš0 Je bila res na dom! Že poprej je c , . an0Va mama J tud! zaradi vsegei tega, r ^^kala, kot bi bila zadeta nenadzorovanih solz v ^ hiše s^a^a! Zaradi pokov ie iz nutkih mora bitii sam.N$ 0£ pntekla fe h**™£ iz se je ozrl naokoli, da D diliJi^^ Nuša Koncilija — Simona: »Mami« so jo klicali vsi po vrsti v Begunjah in spoštovali kot malokoga-sojena je bila na deset let, ko je bil izdan in 4. decembra 1944 aretiran v« so jo v Begunje, kjer je bila najprej v gestapovski kuhinji. Ker pa se !■ kuhinjo, kjer je kuhala zapornikom. 0 M v Semci sami. Ob-uk Kr*nju. Odvlekli 2o,». so jo dali v A tudi tu ni mirovala. Kadarkoli je mogla, je pridala v kotel močnejše dodatke. Vsaj zajemalko margarine, da so imeli naši ljudje vsaj malo več moči. Danica Fili-pičeva ji je iz pekarne pošiljala kruh, ki so ga prinašali v naročjih drv. Vedno je mislila le na druge. Nikoli je ne bodo pozabile zapornice, ki jim je v zapor pričarala prave dunajske zrezke. Možu Pavletu, ki je ostal doma v Kranju z dvema hčerkama, je poslala pošto, da so lačne, naj pošlje kaj močnega. Koliko jih je moral podkupiti, da je prišlo do nje vseh 32 dunajskih zrezkov, za vse njene sodelavke in onemogle tovariše! In potem je prišla svoboda. Česa se najbolj spominja? Kdove zakaj se najbolj spominja tiste rdeče krpe blaga, ki ga je imela spravljenega v kovčku. Takoj je nastala zastava. In spominja se Fede, njene hčerke, ki je prišla ponjo, ona pa ni hotela ven, ker je hotela vsem partizanom speči palačinke. In spominja se Andreja Bohinca in Plahutovega Bojana, ki sta med prvimi partizani prišla skozi graščinska vrata. Kakšno navdušenje, kakšno veselje, jokali so od vsega lepega in od sreče. Tisti dan prej so žandarji tekali kot brez glave po hodnikih in v kuhinji grozili, da bodo vse pobili. Telefonske žice so bile pretrgane, vse je bilo na nogah, zaporniki so bili zaklenjeni. Nihče ni smel nikamor. Vzdušje kot pred najhujšim viharjem. Jih bodo prej pobili Nemci, preden jih bodo dosegli partizani? Lahko jih zadenejo streli. Bile so kot otrple, slišal se je jok. Sem in tja je kdo prišel z novico, da so partizani povsod, da je vse obkoljeno, pregovarjajo se, morda se vrata kmalu odpro... Potem se je oglasil begunjski zvon. In sonce je posijalo. Kot bi se nebo z njimi veselilo, se je zdelo. Partizani so okrog tretje ure popoldne vdrli v graščino, celica za celico se je odpirala, vrata ena /a drugimi, Nemci so morali odvreči orožje... VeČina zapornic in zapornikov je odšla skupaj s partizani v Drago, Nuša in njeni afcvejevki, Jožica in Ma- ra Ogrizek, pa soj* t njah. S petka na s° maj, je bila strašna Na vseh končni, ft »Sv. petru nad Begu- noc njami je gorelo zeni bcji Bil1 verjeti, da mama 1 ^ Pri k Jk 5^lrnanovih v Begu- l at0 toliko bolj zagri-m dcji. idflO.s&et Naslednje dopol°v^jb0^ v graščini, kjer je kuhala partizanom-^»fc -«cga bi jim bi,a rada dala. Toda okrog $ hčePr°kllcal dekliški glas: »Mami, mami!« ^tej, «a Feda. S Česnovo Majdo sta prišli z v-fi^r^se d anes ne more kostanji- Sem so prihajali Potem so jo le pregovorile. Majd^#0^ Prinesla obleke in šminke. Namazal« , kot bi ušle iz kakš- nega bordela. Nin^jA^'. da gredo iz Begunj Potem so se z vozo ^ z eno samo legitimacijo prebijale sko^Uj ^roženih vlasovcev, belih, skozi kolone tf^ *>o zasedli vso ceste )a gredo s KorosK • j ^ , s0 pravile belim, ki TaVS. s srnodn'ka- Pred Kranjem, na BeH vMe ' o Sl natrgale š skega bezga. Vse v JJ, ^Peljaie domov Šivajte zastave, J JJo^ naloga. Pri Ogriz kovih so šivah n0^;^ , K°- ameriško in srečna, hotela je J ^ Ji ^ ^Partizanom, k zapornicam v Drag : da je njeno mesto med njimi. Doma«i/lMf>)k u, -zen. Vse hudo je ine-ii^.Poln no vozov z Nemci, ni bilo konec voJVV'^j^oir beli, narodni izdajj ^,V - Njena Feda je ime |Nla ^ Ha ^etrcku včasih go- la v stanovanju na°a*!^?ajln.0 bombo in grozila, da jo bo vrgla ^i ^ . Mama Nuša jo je komaj pregovonlJ^JJjJ^ Mladi ne vedo v^ ^ M *Q P< stilna. Nuša in njer^l>iHin-j0 imela v najemu. Tam, kjer Lesninfr^kV*lik' Sta imela Prostore, kjer je danes ^ gostinski vrt s košatimi Hr^ Je bilo kegljišče, zveze. Ni se to- \ PETEK. 8. MAJAjJfi IIHIKJJ. "AJA 1987 REPORTAŽA 11. STRAN (mMSS&MEIIGLAS zmage •jpri praznujemo dan zmage »ojna je bila v rija še vedno goslavija : davek za zmago, dovinska odnje trdno stoji poštene ter nudi po vojni je ore reševala z udi širše ohrani ? tem ozira imamo mo imeti tudi v men *Zei lahko vr8el kak ka-n- tako blizu je bil... kor bi zlezle iz tal, so tik yilne n naenkrat zrasle šte-Mož postave oboroženih mož! venski Slvih uniformah, s slo-vihi t'mi grbi na levih roka- fil°odceeviaik0rakov ga je lo" Proti n ' 1 so Preteče zijale Ustih kemu! Tako- kakor oci rokami S° Jlh držali v napetih Tuft°2?b5anci!« ga je streslo. p°2nalvetCega_ sosolca je pre- Odskn^rn hipu-grede o L Je nazaJ in mimo-bo Se frabn po brzostrelki! Ne bo prvij?1 dal Prehiteti, saj ne ^akraPtaJe Že P°čiIo! tnalo ka^zaP°redoma, tretjič se^0lan Je. zastokal, klecnil in no tra zvrnil na pordeče- l0k^le?elanOStrelka Pa 'V mohrar, , prav Pred noge domskih morilcev. VotSV duh Je zdaJ zaplaval k*j trpn leta' skozenj je v nekaj i^tltih prestrujalo vse, x ie ^0zivel- Tako - pravijo Boleč aJno tik Pred smrtjo. še nekn ni čutil več, videl pa je P°doh airnavričnim trakovom obeh ii?-tlips ~ in izdihnil. V mlade ^ r°kah mu je ostalo nekaj tU- Žer trave. na dom! Že poprej je ]: . tudi zaradi vsega tega, v. stokala> kot bi bila zadeta nonaH7nrnvanih solz v ^ u l- v =>arna! 7a^j;__i____ mama. Ko je počilo, Mila!JJka Pred hišo je bila res tok; nenadzorovanih solz v ^ g*« sama! Zarad7p"0kov nutkih mora biti sam. * $ se je ozrl naokoli, daj1., če kdo vseeno ni ' obe LriteRla še hči Slavka in bil pri?. strie; sta , . s pogledi otipavali KJer je pokalo. govim izlivomjriehk^te^, ^po t^tih treh strelih se ni je res sam, sam na gre katerega bi zdaj rad »^ kakor ptica. Šele v n&a naročju bi se lahko us» J Vendar je le počasi stop grebenu nekaj korakov .J spet ustavil. Pred hišo gledal neko postavo! jj »Kaj ni bila to marn^ hueta? Da, poznam jo, ce sta Sew nic. več in obe ženski Prim v^nili v hišo. Za vsak 'liti ni* se ne more zgo-ker So 10 .Več presenetljivega, dnevi Vojsk°vanju očitno šteti ^ae~la vendar! li režk^uat so v vezi zaropota-Hdn 0raki! Brez trkanja je s* zw ?drinil vrata. V hišo so Prv-Vrstlli glasni domobranci, Krainj? Je ml prav študent Kjlilanlv • nJih°v poveljnik in ,d Qk^. fošolec. Tudi zunaj, slutim njen obris!« že je odprl usta da^Sti^ pil, a se je premislil, se vj ^"Kni Je ostala skupina do gal in prhnil dalje, & Ted Cev-proti hiši. ps i'1'^SnnJ Je Poveljnik Krajnik Samo še nekaj dreve^ ^suu roko in pred materine mov bo obšel, potem 945 osvobodili zdržal oficirsko partizan- zapore štovali kot malokoga- "JJto^ Nemci sami. Ob-mbra 1944 aretiran vfv Kranju. Odvlekli kuhinji. Ker pa se 1»» \ ^som, so jo dali v ra Ogrizek, pa so 5 Omanovih v Begu- njah. S petka na so .g k) ■ maj> je bila strašna noč. Na vseh koncijj ^ K ^ » &v. petru nad Begunjami je gorelo. i*1 ato toliko bolj zagrizeni bcji. . j,,« J spet Naslednje dop°luy*%^ L v graščini, kjer je kuhala partizanom^, Jje J*ega bi jim bi,a rada dala. Toda okrog V" f%^Clc'dl dekliški glas: »Mami, mami!« ^^f^.* Fod Majdo sta prišli z verjeti, da mama*1 ^ Sc'ne. glć S Cesnovo eda Se rjanes ne more ^ja lne- P°tem so jo le pregovorile. Majd8 Prinesla obleke in šminke. Namazale ; t ^ , so pravile belim, ki so jih ustavljali- PV^Vj °du smodnika. Pred Kranjem, na Befl** ve; ^ ' si natrgale španskega bezga. Vse v « j CPoljale domov. Šivajte zastave, J ^«10 ^ a[naloga. Pri Ogrizkih so šivali no^J&a j ?■ ameriško ni bilo konec voj^JJ^* beli, narodni izdoj*.'*^ - Ni kov... , , gleško zastavo so ' &) bila doma vsa ne srečna, hotela je n ^ Ji ^ K Partizanom, k za pornicam v Drag?:Ije'E^ViiJ da je njeno mesto med njimi. Dotnac\$ Jin l-Ustavila jo je bolezen. Vse hudo je P? ežala je. Še vedno jn vozov z Nemci, iysfi Feda je ime-u ""na^M^a! ° bombo in grozila, da jo bo vrgla (jali,Vii^arna N"ša J° Je komaj pregovor Mladi ne d« n« stilna. Nuša in nJ f/biNir,;30 imela v najemu. ! ' -jlaprosto- vrt s ko-^ je bilo kegljišče. •1 za zveze. Ni se to- la v stanovanju na. "do v_ fji^jjl stal ^etrčku včasih go- im, kjer Lesnin^ijg^e, sta imel , kjer je danes ^ r* gostinski Ta re šatimi kostanji-Sem so prihajali sko bluzo. Na njej se je svetil .Red za hrabrost 1 na rokavih pa poročniški našitki. Sem in tja je bila bluza oškropljena s kapljami krvi! Mama je pre-bledela, kajti obšla jo je zla slutnja. Tedaj je sošolec Krajnik revsnil: »Zdaj smo ga pa dobili! Vašega brezverskega bandita!« Mama je sicer zgroženo, a molče odkimavala z glavo in ni hotela verjeti zlobnim besedam, čeprav so bile podkrepljene z bluzo. Kako pa naj bo prav ta prav bluza njenega Milana? Kakšna zlohotnost, kako pošastna igra! Saj so jo že večkrat strašili s sinovo smrtjo, pa nikoli ni nasedla! Tudi zdaj ne bo. A domobranski poveljnik je bil tokrat strašno samozavesten in bluzo je vrgel na mizo. »Pojdi na hribček, če ne verjameš!... In zdaj pijače na mizo! Za pogrebščino!« Zdaj je mama iz oči sadističnega domobranskega poveljnika razbrala resnico. Otrpnila je od bolečine in se pognala v naslednjem trenutku iz hiše. Res je odvihrala proti hribčku, kjer se je potikalo še več domobranskih postav. Med tem pa so si domobranci postregli sami. Žganje so pili kar iz vinskih kozarcev. Iz hiše se je za mamo hotela izmuzniti tudi Slavka, a dva sta jo surovo zgrabila in vrgla na tla. Že okajeni nasilniki so ji s telesa strgali obleko vse do spodnjega perila in segli po njenem mladem, kipečem telesu. Kričala je, praskala in grizla kogar je dosegla, potem pa jo je eden udaril po glavi tako, da je omedlela. Mlahavo telo se ni moglo več braniti in nekaj divjakov se je nasilno zadovoljevalo z njenim nemočnim telesom! Še so pili — in to naglo in še počenjali grdobije. Hišo poročnika Milana so tako spretno zažgali, kot bi bili profesionalni požigalci. In ko so se pijane postave spet zvrstile iz hiše, se je skozi razbita okna že valil prvi dim. Nato je dim zajel vso stavbo, kmalu pa so iz nje švistnili ognjeni jeziki! Naenkrat je od gozda in hribčka sem ostro zaropotalo! Brigada je že odkrila, kaj se dogaja in je takoj napadla. Vendar za Milana, Slavko in hišo prepozno. Streljanje vse številnejših brigadnih borcev se je vse bolj gostilo in domobranci so bežali na vse strani. Zajela jih je panika, kajti pozabili so na varnostne ukrepe. Padali so, se nekateri spet dvigali in spet padali. Tedaj dokončno. Nekateri pa so dvigali roke in prestrašeni vpili, da so oni nedolžni, da se vdajo. Tako je bilo vse več mrtvih in vse več zajetih. Goreča hiša je povzročala grozljiv trušč in vročino, v njej pa je ostala onečaščena Milanova sestra Slavka. Izza drevja pa so se še kar vsipali Milanovi soborci in žalostni ter besni uničevali domobransko enoto. Tudi njihovega sadističnega poveljnika Krajnika! Le redkim je uspelo pobegniti. Ob prestreljenem Milanu pa je še vedno klečala njegova mama in nepremično zrla v sinove steklene, a še vedno lepe modre oči. Čeprav ugasle, so še vedno zrle v smeri rojstne hiše, ki pa je tedaj že dogore-vala. Potem se je sklonila nadenj, ga še enkrat nežno poljubila na rahlo odprta usta, na čelo, na lase in lica, ga objela kot bi bil živ, ter ga rahlo položila na travo. Nato so njene drhteče roke otipale oči in jih nežno zatisnile. Oči, ki so bile tako lepe, da so še pred vojno zmotile marsikatero dekle! Oči, ki so bile tako zelo podobne njenim, materinim! A iz njenih oči ni bilo solza! Ni mogla jokati, kajti prevelika je bila njena bolečina. Čez nekaj dni so po vsej domovini zavihrale zastave svobode! A natanko na ta dan so na vaškem pokopališču pokopali 22 - letnega poročnika Milana in njegovo 5 let mlajšo sestro Slavko. In žalujočih po-grebcev, ki niso in niso mogli doumeti te ironične igre ob koncu vojne, je bilo veliko! liko opazilo, kot kje drugje. Nuša je bila povezana z afežejevkami, pa tudi z bratoma, Oskarjem in Cirilom — Mižkom Mravljo. Oba sta bila v partizanih. Aktivistki Tatjana Odrova in Tončka Praprotnikova sta bili pri njej natakarici. Tatjano so beli tik pred svobodo ubili na Laj šah, Tončko pa ustaši nekje pri Zagrebu. »Mož Pavel je vedel za vse. Boš videla, kako boš gor plačala, mi je vedno govoril. Vendar smo bili takrat tako navdušeni, tako zavzeti. Na zvezo sem hodila v Bes-nico. Enkrat vem, da sem rekla, da grem na Dunaj, v resnici pa sva šli s Tončko v Bohinj. Ko so prišli Nemci, sem se morala odločiti, če bomo kuhali samo za Nemce ali za vse. Odločila sem, da bom kuhala za vse.« Nemci so slutili, da dela s partizani, toda izdali je niso. Izdali so jo domačini. Na dan svobode, 9. maja, je bil Kranj nabit z ljudmi. Skozi Kranj je šla 29. Hercegovska udarna divizija. Vse, kar je še bilo pri hiši, je šlo za partizane. Še sama ne ve, kako se je možu posrečilo dobiti tiste salame. Cela skladovnica jih je bila. Na dan osvoboditve so jih štiri afežejevke rezale v ogromne sklede in delile partizanom. Še dva sodčka oranžade je Pavel privalil od nekod. To ste neumni, so govorili stari Kranjčani, nič ne boste za to dobili. Nuša jih je samo pisano gledala. Silno navdušenje je takrat prevevalo njo in vse slovenske zavednjake. Vse bi dala za našo stvar. A žal se je tako hitro spremenilo. Nuša in Pavel sta svojo gostilno dala družbi. Drugi je niso. No, to je že druga zgodba. Časi so se spremenili. Na slabše, veliko na slabše... D. Dolenc PRVOMAJSKEMU KRESU NA JOŠTU OB ROB Kres na predvečer prvega maja je postal tradicionalen. Na Joštu segajo njegovi začetki še v staro Jugoslavijo. Kres na Joštu privablja predvsem mlajše občane, zlasti mladino. Prav je tako, saj gre za naš, delavski praznik, na začetku meseca mladosti. Sprostitev ob muziki, ples, požirek za ogrevanje in še nekaj nadaljnjih za boljšo formo, na koncu pa še enega za srečno vrnitev v dolino. Kresovalcev se zbere res veliko. Morda tisoč ali dva. Kdo bi jih štel! Vrh Jošta postane eno samo mravljišče mladosti. Sami veseli prazno-valci, pesem, prešern vrisk, da se naužijeta oko in uho. Vmes se praviloma najde tudi kak pomembnejši član naše družbene strukture. Da ohrani stik z bazo. Privoščimo jim brezskrbno sprostitev, skok iz takšnih ali drugačnih siceršnjih vsakodnevnih skrbi. Takole proti polnoči se vrh počasi prazni, vrste se redčijo. Ostanejo samo še tisti najbolj vztrajni, ki pa. .. Lani so tisti najbolj vztrajni ob spustu v dolino pobalinsko in temeljito razbili večino cestnoprome-tnih znakov ob cesti Javornik -Stražišče. Tudi veliko cestno ogledalo pod Pševem. Če prav vem, so miličniki storilce kaj hitro našli in predali pravici. Pravica jih je najbrž obsodila. Tudi na plačilo škode. Dobro in preprosto misleč človek, ki ne pozna pasti vseh naših birokracij, bi si mislil približno takole: Prišli so, barbari, napravili škodo, oblast jih je obsodila, iz svojih sisov bodo prišli cestarji ali komunalci, postavili nove znake na račun storilcev in konec zgodbe. Pa ni tako. Na žalost. Krajani lahko po enem letu samo nemočno gledajo, ker je vse tako, kot so vandali pustili. Tudi še stoječ okvir ogledala pod Pševem in praznoto, ki je ostala pred dvema ali tremi leti za šestimi požganimi zastavami. Ve se, kdo je upravljalec ceste. Tudi to, da ni preveč skrben. Ko se je krajevna skupnost vse leto prizadevala za obnovo znakov, je bil upravljalec ceste sicer pripravljen vzpostaviti prejšnje stanje, vendar na naročilnico. Seveda je naročnik tudi plačnik. Tako mi je to pojasnil predsednik KS Jošt. Te logike- pa krajani, ki so pred leti to cesto zgradili prostovoljno, s svojim delom in pomočjo družbe, ne morejo razumeti. Birokrati, ki imajo vse to v rokah, bi jim znali še očitati premajhno budnost in premalo samozaicIftt.^J^^OT^feteel drugače. Vi najbrž tudi. Toliko o lanskem kresova-nju. Celo leto je mimo. Kako pa bo lefos? Bodo spet zapleti? No, letos je bilo na predvečer 1. maja takole. Proti večeru so se kresovalci množčno prebijali iz doline proti Joštu. Ce-sta Z jddorriika nd .fOŠtje bila za avtomobiliste zaprta. Sam sem videl na cesti od Javorni-ka do Pševa vsaj 150 avtomobilom, parlćiranih kot je pač naneslo. Prihajali pa so še novi in novi. Ne samo avtomobi-listi. Tudi tistih na dvokoles-nih ropotuljicah je bilo kar precej. Med to motorizirano kolono so bili na celotni relaciji pomešani idealisti, pešci, neuničljivi, bi lahko rekel. Tudi starši z otroki. Zastopani so bili res množično. Nad to množico pisane kolone pa je kraljeval prah. Prahu na pretek. Aktivist bi morda rekel: skriti sovražnik, ki ga ni uspelo razkrinkati še tako budnim očem. Cesta je bila en sam oblak prahu. Ostrega, dušečega, zaduš-Ijivega in neznosnega. Živa groza, če smem pomisliti bolj poetično. Kaj so prestajali pešci, če so bili avtomobilisti malo na boljšem, si lahko samo predstavljamo. Vsi so si želeli čimprej na vrh, da sperejo in poplaknejo zaprašena grla. Tako je bilo torej na večer pred 1. majem. Vprašal sem se, kako bo jutri, 1. maja. Delavski shod na Joštu bo množični cilj tisočev samoupravljaleev in mladine. Vemo, da bo oblast zaprla cesto za dve uri. Za motorizacijo namreč. Po 10. uri pa bo spet odprta za vse.Avtomobilisti in pešci bodo na njej, sodeč po izkušnjah, do večera. Prahu se bodo na-užili za celo leto. Ker sem slišal, da je pri nas vsa družbena skrb posvečena dobremu počutju malega in delovnega človeka in da bi to preveril v praksi, sem kot osveščen občan po vrnitvi v Kranj stopil v akcijo, kot bi temu rekli. Precej naivno sicer, kot se je pokazalo pozneje. O nemogočem stanju na cesti sem obvestil telefonsko številko 985,kot mi za takšne in podobne primere svetuje in priporoča Gorenjski glas 29. aprila letos. To je namreč številka gorenjskega centra za obveščanje, ki se po navedbah v Gorenjskem glasu, 24 ur na dan ukvarja s problemi, ki jim po-semeznik ni kos. Enotno, z enega mesta, usmerjeno, koordinirano, strokovno. Tistega, ki primer prijavi, ta center povratno obvesti o poteku akcije oz. ukrepih. Zelo lepo, kar preveč, da bi bilo res. Oglasil se je prijazni dežurni, ki sem mu razložil problem in povedal, kako po nepotrebnem zaprašujemo našega delovnega človeka ob njegovem največjem razrednem prazniku (nisem pa povedal, da ga na tej cesti zaprašujemo vsak dan, vsak teden, vsak ncesec itd). Prosil sem ga, naj kaj ukrene. Prepričljivo mi je obljubil pomoč in posredovanje na ustrezno odgovorno mesto. Že čez dobrih 15 minut se je oglasil, povedal, da je govoril z dežurnim na komunali in ga prosil za pomoč. Ta mu je dejal, da nima ne vode, ne kamiona, ne cisterne in da sploh ničesar nima in da to sploh ni njegov resor. Prvomajski shod na Joštu organizirajo sindikati. Naši, razredni, delavski. Poskrbe za aktualen govor, godbo, ples, nastope kulturnikov, razdelijo priznanja in medalje in naročijo gostincem, naj delovnega človeka postrežejo s hrano in pijačo. Vemo, da to opravijo nesebično, tovariško. strokovno in odgovorno, ustrezno veličini praznika. In delovni človek jim je globoko hvaležen. To pot so pozabili na cesto. Četudi naša družba ni bogata, bi v svoji finančni revščini prav gotovo mogla biti kos tudi temu. Zadoščal bi en sam telefonski klic ustreznega odgovornega tovariša drugemu enakemu v nevemkaterem sisu in cesta bi bila v teh dneh gotovo močena vsaj z vodo, če že protiprašne zaščite z emulzijo delovni človek ne zasluži ali pa je zanj predraga. Samo čestitke za 1. maj so premalo. Še pripis. Zgornji članek sem napisal 30. aprila zvečer. Drugega jutra, se pravi 1. maja, sem se še pred cestno zaporo podal na pobočja Jošta. In, glej ga šmenta! Ali prav vidim Čez noč so na cesti zrasli novi prometni znaki. Tudi novo ogledalo je ponosno kazalo pot za ovinkom pod Pševem. In celo tri nove zastave, nadomestilo za tistih šest, pred leti po-žganih. Torej sem bil v prvem delu članka neobjektiven, ko sem napisal, da po enem letu cestna signalizacija še ni nadomeščena. Po pripovedovanju krajanov očividcev je bilo ogledalo obnovljeno 30. aprila zvečer ob devetih. Drugi znaki tudi. Obnova je trajala torej ne vse leto, kot sem napisal prej, pač pa, če sem pošten, 4 ure manj. Znaki so noč relativno dobro prenesli, saj so bili zjutraj 1. maja rahlo nagnjeni samo trije, komaj omembe vredno. So pa letos kresovalci, tisti najbolj vztrajni, našli drugo zabavo. Znesli so se nad partizanskim spomenikom narodnemu heroju Joklu ob poti pod Pševem. Premazali so desno stran s črnim katranom ali nečim podobnim, kar so vsekakor načrtno prinesli s seboj. Na bolj oddaljenem spomeniku partizanskemu narodnemu heroju Žagarju v Rovtah pod Planico pa so razbili napise. V noči na 1 maj. Bomo tudi to pot čakali na obnovo 364 dni in 20 ur? Ivan Okoren, Kranj w ALI SE BO ODMOTAL KLOBČIČ OKROG PAVILJONA NOB Tržič, aprila -V Gorenjskem glasu smo o hudih tržiških zadregah okrog Paviljona NOB zadnjič pisali pred dvema mesecema in tedaj Tržiču celo podelili prvo kulturno bodečo nežo. Na zadnji seji tržiškega sveta so bili obravnavani predlogi delovne skupine IS, ki se je ukvarjala z rešitvijo problematike Paviljona NOB. Izvršni svet je sprejel predloge in s tem dal usmeritve za nadaljnje aktivnosti pri sanaciji Paviljona, zato se bo morda le odmotal hudo zavozlan klob-.čič glede te stavbe, katere klavrna dosedanja usoda Tržiča-nom ne more biti v ponos. Prav je, da omenimo vrsto pobud za namembnost prostorov v Paviljonu NOB. Meri sicer vsega 144 kvadratnih metrov, v njem je izkoriščena gornja etaža za galerijsko dejavnost ter del prostorov v pritličju za dejavnost Društva invalidov Tržič, Foto kluba Tržič in krajevne skupnosti Tržič-me-sto. Neizkoriščena je dvorana v pritličju in v njej naj bi bila po predlogu izvršnega sveta kmalu urejena stalna tržiška muzejska zbirka NOB. Po enotni strokovni oceni, pri kateri je sodeloval tudi zavod za šolstvo, namreč prostori Paviljona NOB niso ustrezni za vzgoj-no-izobraževalno dejavnost. Zelo inovativna, vendar strokovno ovržena je bila namreč pobuda, da bi se v prostore Paviljona NOB preselila tržiška glasbena šola, ki se že dlje časa otepa s prostorskimi težavami. V Tržiču'so se v delovni skupini izvršnega sveta ob nakazovanju smeri za rešitev problemov s Paviljonom NOB ukvarjali *udi s pobudo, da bi v prazni dvorani omogočili opravljanje obrtne ali podobne dejavnosti. Tudi v tržiški občini je namreč veliko ljudi, ki bi rabili ustrezen poslovni prostor. Vendar tudi s to pobudo ne bo nič, kajti Tržičani ocenjujejo, da zaradi kulturnozgodovinskega pomena Paviljona NOB ne bi bilo umestno dvorani namenjati po- slovnega utripa. Nedvomno je najbolj sprejemljiva predlagana rešitev, da Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, enota tržiški muzej, v Paviljonu NOB v dvorani uredi stalno muzejsko zbirko NOB. Žal pa bo po Tržiški Bistrici preteklo še precej vode, preden bo zbirka v dvorani Paviljona NOB tudi postavljena. Celotna stavba, katere knjigovodska vrednost je konec leta 1986 znašala 26.496.695. din, bo morala biti strokovno in temeljito sanirana. V izvršnem svetu so se opredelili za to, da naročijo strokovno oceno ter opis potrebnih vzdrževalnih del v Paviljonu NOB. Njihova izvedba bo postopna, odvisna od sredstev. Izvršni svet pri tem računa tudi na razumevanje DO Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, do katere je že položen električni kabel, ki naj bi za prostore v Paviljonu zagotovil rezervni vir ogrevanja z elektriko iz malih hidrocen-tral DO BPT In kaj tržiški izvršni svet predlaga glede vselej spornega lastništva Paviljona NOB? Od leta 1973 je formalni imetnik pravice uporabe krajevna skupnost Tržič-mesto, ki naj bi po predlogu IS ostala lastnik tudi naprej. V svetu KS so lani, na primer, za redno vzdrževanje Paviljona porabili 586.655. din, od dejavnosti v njem pa iztržili vsega 173.768. din prihodkov. Izvršni svet bo vztrajal pri tem, da se v okviru tržiške skupne porabe najde nujno potrebna sredstva za to, da bo krajevna skupnost Tržič-mesto lahko izpeljala strokovno utemeljeno sanacijo Paviljona NOB in da bo Zavod za kulturo in izobraževanje lahko v Paviljonu postavil muzejsko zbirko NOB ter skrbel zanjo, ob tem pa nadaljeval že utečeno galerijsko dejavnost v tem objektu. Vsekakor so usmeritve glede nadaljnje usode Paviljona NOB v Tržiču zelo jasne in nedvoumne. Vprašanje je le, če (tudi tokrat) ne bodo ostale le na papirju. MV \ ®@IMSSgcJJ©IEHGLAS 12. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 8. MAJA 1987. I I I I I I I L. Jeklarji pozabili na »delovno silo« Ko so odpirali jeseniško jeklarno, so razumljivo — razposlali ogromno vabil. Lepo in prav, vse je bilo v redu. Tudi rdeč na-geljček je prejel sleherni obiskovalec. Vendar je protokol pozabil na tiste, brez katerih jeklarna ne bo mogla. Na mladi kader, ki se izobražuje v njihovem centru, na bodočo »delovno kvalificirano silo«, ki jo sicer na veliko vabijo v Železarno. Kako lepo bi bilo, ko bi bili vabila dobili vsi dijaki, a jih niso — celo njihovi pedagogi iz izobraževalnega centra niso bili posebej pova-eni! Muzikanti pod šotori? Akademija za staro glasbo in Festival stare glasbe imata v radovljiški občini že vrsto let domovinsko pravico. Vse je lepo teklo — po zaslugi radovljiškega Društva ljubiteljev stare glasbe — do letos. Zdaj pa se je začelo zatikati Pa ne, da bi se Rado-vijičani in blejski turisti naveličali baročne muzike, kje pa! Ovira je povsem banalna. Učenci, ki se udeležujejo poletne akademije iz vse Slovenije, Jugoslavije in zamejstva, namreč ne bodo imeli kje prespati, saj bo Šlandrov dom zaradi poletnega dopusta julija zaprt. Da bi mlade muzikante dali pod šotore, to vendar ne gre, hotel pa je za študentski žep predrag. Tako pa bodo vsi imeli dopust in malo ali skoraj nič muzike. • Kranjski Jošt nekoliko drugače Prvič: čeprav je na kranjskem Joštu veliko suh-ljadi in podrtih, T& prvomajski kres pripravnih »suš-cev«, so letos za kres na veliko vlačili palete iz kranjske Save. Pridne, delavoljne roke kranjske mladine, ki komaj čaka, da se vrže v kakšno prostovoljno mladinsko akcijo, so tako povsem prezrli... Drugič: vsa leta doslej so ob suhem prvem maju polivali cesto na Jošta z oljem, da prvomajski izletniki ne bi požirali prahu. Letos so prah kar morali požirati... Tretjič: točilni pult na slavnostnem prvomajskem Joštu kaže pričujoča slika. Saj nismo malenkostni, ampak taka plankarska zanikrnost le bode v oči... INAJ VIC Ol [GORENJCIH Gorenja! Pripovodujmo mi *mlt> na trn- • Le po eni strani Ljubljančan je bil na Gorenjskem na neki gasilski veselici. Moral je na stranišče, kjer pa ni bilo toaletnega papirja. Zato poprosi v sosednjem prostoru sedečega Gorenjca za malo toaletnega papirja. Ta mu skozi špranjo v steni porine papir. — »Fuj te bodi, saj je že rabljen!« — »Že, že, toda samo po eni strani,« mu pojasni Gorenjec. I. Šepetavec, Kranj • Nevaren port Gorenjec pride k dravniku. Po vsem telc-u ima polno modric, dravnik ga pregleda in r ravi: — Aha, športnik ste torej! Ste igrali nogomet, j hokej, vaterpolo ali kaj' drugega? — Ne, ne dohtar, kvarta-: li smo! Pa so me pogrun-j tali, da goljufam... I. Š., Kranj! • Pismo IZ umobolnice JGorenjec piše mami iz iumobolnice: IDraga mama. Tukaj se jimamo zelo dobro. Ker jsmo bili pridni, so nam Izgradili bazen. Vsak dan Jskačemo vanj. In rekli so nam tudi:MČe boste Jpridni, vam bomo celo p vodo v bazen napeljali.' j Vse objavljene »vice« nagrajujemo j is srečkami loterije odbora za pohod j po poteh partizanske Ljubljane. Glavni dobitki so denarni, razen te-j j ga pa je še 2327 dobitkov v vredno-] sti 8 milijonov dinarjev. rWMJIUillllMllinHMIDH«B I I I !■ III II IIIIHIIIIIIIII IIU Alpski večer Pozna jih cela Evropa Bled, maja — Vse, kar smo do zdaj že zapisali o Alpskem večeru na Bledu — da bo veselo do polnoči in da se bo začelo z avizom na poznano melodijo Po jezeru bliz' Triglava — drži. Celo več. Prireditev se bo, raje kot ne, zavlekla kar v nedeljo. Hotel Krim z blejskimi hoteli bo poskrbel, da nihče od 3000 obiskovalcev ne bo lačen odšel domov, za gašenje žeje pa bodo skrbela Goriška Brda Dobrovo. Mi, v Gorenjskem glasu, pa že nekaj časa skrbimo za to, da bi bili o sami prireditvi čim bolj obveščeni. Prireditev bo torej prihodnji teden, v soboto, 16. maja, ob 20. uri v športni dvorni na Bledu. O organizaciji prireditve bomo prihodnji petek v Gorenjskem glasu dali besedo še vodji ansambla Alpski kvintet, Jožetu Antoniču. Tokrat pa je najbrž prav, da ne- kaj več povemo o enem od organizatorjev (poleg Turistične poslovne skupnosti Bled in Turističnega društva Bled), in sicer o Alpskem kvintetu. Ansambel je nastal pred enaindvajsetimi leti, ko so se mladi fantje, polni volje in ljubezni do H Alpski kvintet sestavljajo: Ivan Prešern — trobenta, Vinko Sitar — klarinet, Edi Semeja — harmonika, Janez Per — bariton, Jože Antonič — kitarist in vodja ter pevski duet Ivanka Kraše vec-Prešern in Oto Pest-ner. glasbe, sestali in potem podali v tujino. Začeli so v Franciji in nadaljevali v Švici. Tam so igrali vrsto let v različnih lokalih, znanih predvsem po dobri narodno-zabavni glasbi. Vendar niso igrali zgolj za zabavo. Neutrudno so tudi delali. Počasi, vendar zaradi tega niso izgubljali volje, je z njihovim trudom in delom nastajal svojevrsten način izvajanja narodno-zabavne glasbe. Danes se vsi strinjajo, da ima zasluge za nov zven predvsem komponist in trobentač v ansamblu, Ivan Prešern. Kmalu po tem, ko se je ansambel uveljavil, se mu je pridružila Ivanka Kraševec. Pravijo ji kar belokranjski slavček. Tako rekoč piko na i pa je dal ansamblu še Oto Pestner. Alpski kvintet je zaživel in kot takšnega ga danes pozna domala vsa Evropa. Zdaj prostega časa skorajda nimajo več. Na leto jih obvezuje okrog 150 nastopov, predvsem v Avstriji, Švici in Nemčiji. Kadar utegnejo, radi nastopijo tudi do- Svojevrstna potrditev, da je za Alpski večer na Bledu veliko zanimanja, je bila tudi udeležba na tiskovni konferenci konec aprila na Bledu. ma. Vsako leto je za njimi okrog 60 tisoč prevoženih kilometrov, vrstijo se snemanja TV oddaj, snemanja plošč in sodelovanja na radijskih oddajah. S trudom, ki so ga vložili, so zadovoljni. V Avstriji so že »poželi« štiri zlate in eno diamantno ploščo (ki jo dobi ansambel za prek 250 tisoč prodanih plošč). Pred njimi pa je že nova zlata plošča v Avstriji. Doma pa je ansambel dobil do zdaj dve zlati plošči pri gramofonski hiši RTB. Jeseni se jim obeta priznanje, ki v evrop- skem merilu pomeni vrh narod-nozabavne glasbe. Naj do takrat ostane to majhna skrivnost. Sicer pa je doma tik pred izidom še ena plošča Alpskega kvinteta skupaj s pihalno godbo. Pozna- Organizatorji prireditve Alpski večer bodo Alpski kvintet, Turistična poslovna skupnost Bled in Turistično društvo Bled. Med pokrovitelje tega najdaljšega narodnozabavnega večera na Bledu se bodo tokrat vpisali: Elektrotehna Ljubljana, Goriška Brda Dobrovo, Adria Airwais Ljubljana in Gorenjski glas Kranj. Prireditev, ki bo v soboto, 16. maja, ob 20. uri v športni dvorani na Bledu pa bodo podprli še: LIP Bled, Astra Ljubljana, Kompas Jugoslavija — poslovalnica Bled, Radio Ljubljana in Modrina Kranj. Celoten večer pa bo posnela in potem nekaj nedelj predvajala tudi ljubljanska televizijska hiša. Kaj pa vstopnice? Upamo, da ste upoštevali nasvet in ste jih že kupili v predproda-ji v blejski poslovalnici Kompasa (telefon: 77-245 ali 77-235) in v prodajalni Maja v Zgornjih Gorjah. Ko smo po njih vprašali organizatorja ansambla Alpski kvintet Stanega Knifica, se je samo skrivnostno nasmehnil... valci zagotavljajo, da bo to prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe. Ansambel pa zasluži pohvalo tudi zato, ker se. je zavzel za uresničitev dolgoletne ideje blejskih turističnih delavcev in bo skupaj s Turistično poslovno skupnostjo in Turističnim društvom Bled prihodnjo soboto oripravil prvi Alpski večer. Sko-. rajda ne dvomimo, da bo prireditev s poznanimi marodnoza-bavnimi ansambli postala tradicionalna. A. Žalar Bled 87 Male, manj znane gorenjske vasi hom, najstniki nekje med petnajstim in dvaindvajsetim letom. Potem je spet prazno tja do štiridesetega. PAPIRNICA Zeleni pas (2) Piše: H. jelovčan Prejšnjikrat smo povasovali pri Papirmanu, najbolj znameniti domačiji v Papirnici, po kateri sta vas in vaški potok dobila tudi ime. Žal sta se pri montaži časopisa zamenjali fotografiji; je že tako, da kdor dela, včasih tudi greši. Opravičujemo se. Danes se bomo pomudili v prijazni hiši Franca in Tončke Žagar, »na Gaduš.« Gospodar, polkmet, je imel opravke zunaj, pa smo poklepetali z gospodinjo, ki vidi tudi precej dlje od štedilnika in službe. Na Gfldus_ Mama Katarina Žagar, ki je v hiši ob oknu pletla nogavice, je povedala, od kod nenavadno domače ime za hišo. Včasih je bilo tod na gričku veliko grmovja in — gadov. In prav po gadih je kmetija dobila ime. Katarina Žagar je, mimogrede, s svojimi 86 križi tudi najstarejša Papirničanka. Nasploh, je povzela besedo snaha Tončka, je Katarina Žagar: »Hodim težko, toplih nogavic so pa vsi veseli.« vas stara. Otrok skoraj ni; Arharjeva punčka, ki je najmlajša, je upihnila prvo svečko na torti, vsi drugi mladi pa so že pod vr- Papirnica ima samo osemnajst hiš. Kar je novih, so zidane kot nadomestne, medtem ko novih gradenj ni. Zemlja ni zazidljiva. Tončka Žagarjeva je dejala, da je zeleni pas zaradi vojaškega značaja pokrajine okrog Crngroba. To pa pomeni, da ostane doma, v Papirnici, običajno samo eden od otrok, naslednik, medtem ko si drugi ustvarjajo družine in gradijo domove drugje. Zanimiva je primerjava rasti in padca števila prebivalcev v Papirnici. Največ jih je bilo 1948. in 1966. leta, 73, medtem ko jih je bilo pred stoletjem, 1880. leta, le 36. Zdaj jih je še manj. Tončka Žagar jih ni uspela našteti nič več kot 30. Poročni zvonovi_ Ko bodo odrasli sedanji najstniki, bo najbrž v Papirnici spet bolj živo, mlado. Tiste dni, teden pred prvomajskimi prazniki, so ravno pri Žagarjevih pozvanjali poročni zvonovi. Možila se je (in upamo — tudi omožila) 22-letna hči Nežka. Mati je dejala, da bo ostala doma. Prav je tako; drugih otrok ni, hiša, ki so jo lepo obnovili pred osemnajstimi leti, pa je dovolj velika še za eno generacijo. Gaduševa gospodinja ni vedela za kakšne posebne šege in navade, ki bi jih Papirničani negovali. Prav ob ohcetih pa so se še obdržale šrange: Fantje običajno vsi zagnani »žagajo« na poti, po kateri hoče ženin k nevesti, zraven pijejo svoje vino in se seveda nočejo umakniti, dokler kupčija ni sklenjena. Plačilo za njihov trud, ker so vsa leta cvetoče dekle tako skrbno varovali za izbranca, dandanes seže tja do petnajstih starih milijončkov. A jih nikomur ni težko odšteti. Šal in smeha je ob šrangi za poln koš, razen tega pa fantje zvečer mladoporočencema prinesejo še darilo, največkrat posteljico za naraščaj. Pozabljeni med griči Čeravno je iz Papirnice do Stare Loke peš le dobrih dvajset minut in približno toliko tudi do Sv. Duha, se ljudje v vasici, skriti med Gregovčevim hribom in Gorajtami, počutijo nekako odmaknjene, zapuščene. V naših zapisih se ogibamo govoriti o komunalnih težavah. Toda v tem primeru le ne moremo povsem neopazno mimo. Papirnica, ki spada v krajevno skupnost Stara Loka — Podlubnik, je bila na račun razvoja Stare Loke in Podlubnika vseskozi zapostavljena. Nikoli ni bilo denarja zanjo, čeprav se je tudi denar Papirničanov stekal v skup no blagajno. Ali pa niso znali pritisniti na pravi gumb... Zdaj, ko bi tudi oni radi nekaj »civilizacije« v svojo vas, denarja ni. Niti kažipotov, za katere so že večkrat prosili, ne dobijo. Človek se sredi gozdnih Gorajt prej izgubi kot najde pot do vasi. Hiše v Papirnici so brez telefonov. Vsaj enega bi radi. Zato zdaj širitev makadamske poti v vas, za katero prispevajo sami in krajevna skupnost, doživljajo kot čudež. Okus po gnojnici Največ skrbi pa jim, kot je dejala Tončka Žagar, dela pitna voda. Zajetje z dvema črpališčema imajo v potoku Papirnica (tudi Mrzli potok). Kadar zmanjka električnega toka tudi vode ni, vprašanje pa je še, koliko je voda zares pitna. Zgodilo se je že, da je imela okus po gnojnici. Enkrat bo treba resno ugrizniti v vodovod iz zanesljivega pitnega vira. Pri Žagarjevih si semin-tja pomagajo s talnico iz starega domačega vodnjaka. Stari Gadusev vodnjak je do roba poln talnice. SBKJLMAJA 1987 RAZVEDRILO Nagradna igra Lovska pojedina v kranjskogorskem Razorju Kranjskogorski Razor je najstarejši hotel v tem kraju. Bil je precej dotrajan, zato ga je pred nedavnim Gorenjkin tozd Hoteli Kranjska gora temeljito obnovil. V njem je lepa, v alpskem stilu opremljena restavracija z odlično kuhinjo. V restavraciji je Poseben prostor, ki mu pravijo Lovska soba, v nJem pa strežejo samo izbrane lovske jedi in domače, slovenske specialitete. Nagradno vprašanje: KDAJ so slovesno °dprli novo restavracijo v hotelu Razor? Srečne izžrebance čaka imenitna lovska Pojedina za DVA, s pripadajočo dobro kapljico v tej restavraciji. Odgovore pošljite na dopisnici v Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 ^rar»j, s pripisom za nagradno igro, do srede, maja V prejšnji nagradni igri smo spraševali, ko-"ko simbolov Kluba večno mladih fantov iz Ra-^ovljice ima v svojem gostišču razstavljenih gostilničar Turk na Črnivcu, (pravilno: osem simbolov) Izžrebali smo TINO KONOBELJ iz Valbur-9e E, 61216 Smlednik. Čestitamo, Tina, povabljena si na imenitno'večerjo za DVA k Turku na Črnivec. mmm Vraže ob pomladanski setvi • Vršičke ukrasti in debelo lagati Nekdaj, ko si še niso znali razlagati naravnih pojavc\, so trdno verjeli v vraže, tudi ob pomladanski setvi. Nekaj takiht morda celo še dandanes uporabnih! Če hočeš imeti na vrtu rože z velikimi cvetovi, sej seme tedaj, ko bodo na nebu veliki raztrgani oblaki... Pomaga tudi, če gospodinja seje tako, da da roko v razparano krilo in skozi ta razporek seje seme po vrtu... V Naklem so nekdaj ženske, ki so želele, da bi nageljni lepo rasli, vršičke ukradle in potaknile... Ko pa je nakelski kmet repo sejal, je bila tem debelejša, čimbolj je ob tem lagal... Fižol »preklar« je najbolje saditi zgodaj zjutraj, preden sonce vzide, sicer se bo prav kujavo ovijal po prekli... V času spomladanske setve pa ne smete ničesar dati od hiše, bo letina slaba. To zadnje opozorilo je skoraj odveč, saj smo vendarle Gorenjci... .13. STRAN @®MiSMI©]SIGLAS Dahnili so da: V Kranju: Magda Hrovat in Rajko Križnar iz Zgornjih Bitenj; Jana Škodlar in Pranci Štular iz Podnarta; Jana Suhadolnik in Florijan Košir z Brega; Jožica jereb in Miran Potočnik z Brega; Veronika Novak in Janez Kok z Brega; Anica Dobnikar in Franc jelovčan iz Virmaš; Dragica Vršič in Peter Bubaš iz Kranja; Lidija Androjna in Darko Ko-vačič iz Cerkelj; Marta Šeruga in Iztok Hudovemik iz Kranja; Sonja Možina in Tomaž Čuk iz Kranja; Judita Kocjančič in Anton Pečnik iz Spodnjih Bitenj; Marjanca Dolenc in Vladimir Dolinar iz Kranja; Su-lejma Radončič in Hubert Wager iz Kranja. v škofji Loki: Albreht Sonja in Marjan škoda iz Škofje Loke; Valentina Krmelj in Jože Žagar iz Podlubnika; Jana Kavčič in Miran Rihtaršič iz Gorenje vasi; Jana Ovsenk in Matjaž Peternel iz žirov; Milena vakelj in Florjan Fortin iz Škofje Loke; Darja Žbogar in vincenc Jemec iz Škofje Loke; Mar]ar\a Gartner in Janez Mesec iz Železnikov; Nežka Žagar in Janez Triler iz Škofje Loke. Na Jesenicah: Darja Misotič in Milan Rijavec z Jesenic. *r Gorenjski c L a 5 i l o oiiajkica o o ■ o ■ a o r K ■ A.m J »Tička, ven boš letela!« Tovarišica N.Ž., snažilka v naši tovarni, nam razlaga nepravilen odpust iz službe. Brez premoženja je in navezana le na zaslužek, a kljub temu je vpisala 2.000 dinarjev ljudskega posojila in ga v celoti takoj plačala. Kot snažilka je nujno potrebovala pripomočke, kot je metla in drugo. Ker je bila metla izrabljena in je ostal le štor, je prosila obratovodja, naj ji da novo metlo. Ko ni bila več mesecev uslišana, je nekega dne pred vhodom v tovarno napisala listek na izrabljeno metlo: »Na poti žalosti 13.11.1950. Prosim obratovodjo, ki je zamenjal snažilko, da bi tudi mene. Vas pozdravlja in prosi za zameno vaša stara uslužbenka Metla...« Obratovodja je snažilko tudi silil, naj iztovarja opeko, a se je izgovarjala, da je slabega zdravja. Obratovodja je vzkliknil: »Pa krepni, hudič,« nazadnje pa ji še zažugal: »Tička, ven boš letela!« Zato ji je personalec dne 15.11.1950 izročil odpust-nico in porinil v roke delavsko knjižico... Gorenjski glas, 1950 Vremenski pregovori za naslednji teden Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sode priteče Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni Če je pred Servacem poletje mraz rad še pritisne na cvetje 9 A 10 11 A A 12 A ■ ©0 13 14 15 16 A A A A © 2,© Stara nagradna igra ■ Rešitev nagradna križanke Naša Klavdija je izžrebala naslednje reše valce nagradne križanke, tiste, ki so križanko poslali do srede, 29. aprila. 1. nagrada: Marjanca Jeglič, Ulica 31. divizije 11, 64000 Kranj; 2. nagrada Stojan Trošt, Cesta JLA 6, 64000 Kranj; 3. nagrada: Melita Legat, Ljubljanska 21, Bled. Med reševalci prvomajske križanke so imeli največ sreče: 1. nagrada: Marica Bolči-na, Groharjevo 8, 64220 Škofja Loka, 2. nagrada: Tone Podnar, Sorska 27, 64220 Škofja Loka, 3. nagrada: Maks Jamšek, Golnik 55, 64204 Golnik. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev NAGRADNA KRIŽANKA S CEKI STE DOBRODOŠLI POVSOD anirnanje za brezgotovinski plačilni promet je vse ?čje Iz dneva v dan raste število imetnikov teko-■ ln računov. Tekoči račun je že marsikje zamenjal Plačevanje osebnih dohodkov na hranilno knjiži-0 Po mnenju ljudi je takšna oblika denarnega pozvanja preprostejša Ker pa je še mnogo ljudi, ki e vedo o prednostih tekočega računa, bi vas radi °Pozorili na naslednje: Cek vam omogoča, da se lahko odločite za nakup tudi takrat, ko pri sebi nimate gotovine; "~~ 2 enim čekom je mogoče poravnati račun od '000 din do največ 50.000 din, za večje zneske Pa je treba izpolniti več čekov; P s čeki lahko plačujete blago ali storitve uporabnikom družbenih sredstev in zasebnim obrtnikom ter dvigujete gotovino v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke, vseh bankah v SFRJ ^ ter enotah SDK in PTT; v svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posamezne čeke na neomejeni znesek — v okviru razpoložljivih sredstev; banka lahko odobri prekoračitev sredstev do vi 1^ sme 60.000 din za dobo šest mesecev. Def k em' Prejdnostmi je posebej privlačno trajno r,a°"Jastilo za ponavljajoče se obveznosti, kot so r »°Cr|ina za radio in televizijo, obrok za knjige, na en za časopise in revije, plačilo električne l 6rgije..., ki lahko pri vodenju gospodinjstva pri ^ an' veliko časa si £ Poslovanje s tekočim računom pomeni konec ^ rPi in težav, ki so povezane z gotovino, skrb, da ^ narja ne izgubite, da ga imate dovolj pri sebi, te f> 6 zaradi nepredvidenih izdatkov... £ r°bnejša navodila o poslovanju s tekočimi ra-sin" m trajnimi pooblastili so vam na voljo v po J9jVn'h enotah Ljubljanske banke, s katero sodelu ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske nemški avto praznik dela egipc bog S0NCAI horvat vinko srbsko mesto ob J m0ravi mesto na SICHUi POD etno VRSTA moto I organ vi0a IZPUŠČAJ trska tovarna v celju statut SAM0UPRA vniakt BE0GR igralka ras "PTJ SRB skupščina niz0zem mesto ob reki maas grška črka EVBopSkT VELET0K rudarsko mesto v zrn osebni zaimek gozdni delavec 60 minut mesto blizu splita kuman0v0 reka skozi munchen reka v S franciji IBSEN0VA drama IpiSALO star0gr učenjak, matematik osnovna mera NASILNA KRAJA ANGL BRINOVEC sovjet. estradni pevec (GE0RGUI japonski avto žužek nande reka na kavkazu star0gr FILOZOFSKA ŠOLA izotop torija "kRajT bački © 61 ITALU POPEVKAR porok kraljevič iz mahab harate NENABRU šen0st OTOK V ALEUTIH rekreat šport niko gra fenauer selen REKA V ANGLIJI PULA surovina za sveče NEKD TURŠKI VELIKAŠ INŽENIR gl mesto INDIJSKE DRŽAVE •RADŽASTAli znižana nota -c- vip0tnik olga ARGON ivan sivec ANTON uršič MLAb^ fiCu/EDO alpinist odsek anton ravnik perzuk,* švic kanton;z gl mestom aarau pisatelj star0gr filozofska šola avtor križanke r noč ©M^S&MEHGLAS 14. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 8. MAJAjjjj^ Miha Bogataj, trener košarkaric Kladivar-ja, zaposlen v Kladi- varju Mir jam Bogataj, dolgoletna igralka Košarkarice Kladivarja iz Žirov četrte v republiški ligi Premalo igralk za drugo ligo Žiri, 5. maja — Štiri leta so žirovske košarkarice igrale v drugi zvezni košarkarski ligi. Tudi sedaj bi se lahko uvrstile vanjo, vendar nimajo interesa, saj imajo premalo igralk, pa tudi precej več denarja bi terjalo nastopanje v drugi ligi. Zato je njihov cilj solidno igrati v republiški ligi. Žirovske košarkarice so z letošnjim dosežkom v republiški ženski košarkarski ligi zadovoljne. Pristale so na četrtem mestu. Jeseničanke so tretje, Slovan je drugi, B ekipa Iskre Delte Jezice pa je zmagala, vendar bodo odšle na kvalifikacije igralke Slovana. Ži-rovke si štejejo za uspeh, da z nobenim od nasprotnikov v letošnjem tekmovanju niso dvakrat zgubile, da so kar šestnajstkrat zmagale in bile le šestkrat poražene. Zakaj ne merite na drugo ligo, saj je ženska košarka v Žireh doma in tudi igralk ne manjka? sprašujemo dolgoletnega trenerja ekipe Kladivarja Miha Bogataja, ki skupaj s še tremi trenerji skrbi za vzgojo košarkaric v Zireh. »Štiri sezone smo tekmovali v II. zvezni ženski košarkarski ligi in tudi letos, če bi hoteli, bi se vanjo lahko uvrstili, vendar to ni bil naš cilj. Naša naloga je bila solidno igrati v republiški ligi in to nam je uspelo. Zavedati se je treba, da je nastopanje v drugi ligi drago, da je treba na dolga potovanja in da imamo premalo igralk, čeprav v Zireh med pionirji košarka živi in so pionirke letos spet druge v Sloveniji. Domače zaledje za republiško ligo zadostuje, za zvezno ligo pa bi se morali okrepiti in več vaditi. To pa je težko, saj so zaradi šolanja in služb zunaj Žirov igralke le redko vse skupaj in smo vsi samo na tekmah. Zaradi tega vadimo samo dvakrat na teden, to pa bi bilo za zvezno ligo premalo. Igralke so talentirane, brez večjega treninga lahko ujamejo raven drugih igralk, ki igrajo v republiški ligi, za vstop v moštvo pa tudi ni selekcije. Tudi z odhodi iz kluba nimamo problemov. Zato smo kar zadovoljni.« Kaj pa finančni problemi? »Ženska ekipa nastopa z imenoma Kladivarja, prav tako tudi moštva kadetov, kadetinj, pionirk in mladink. Moška ekipa se imenuje po Etiketi. Sicer pa imamo te stvari v Žireh urejene tako, da vsaka delovna organizacija daje 4 odstotke dohodka za potrebe kraja in del tega denarja dobi tudi šport. Mi dobimo okrog 100 starih milijonov, nekaj nam da telesnokulturna skupnost in s polovico stare milijarde se preživimo. Nekaterim igralkam pomaga Kladivar tudi s štipendijami. To za sodelovanje v republiški ligi zadostuje, druga liga pa bi bila dražja.« Kakšen je obisk na vaših tekmah? »Zanimanje za košarko med občinstvom upada. Zdi se mi, da so se ljudje košarke že malo naveličali. Včasih, še posebno v letih, ko smo bili drugoligaši, je prišlo na tekme tudi po 400 ljudi, sedaj pa jih hodi povprečno po 50. Igramo doma v telovadnici.« Katere igralke so letos nastopale za Kladivar? »Mirjam Bogataj, Marija Govekar, Vesna Jereb, Romana Jereb, Karman Kavčič, Kristina Kavčič, Lili Poljanšek, potem pa še mlade igralke Sandra Kopač, Irma Dolinar, Darja in Daša Peče-lin in še občasno nekatere mlade igralke.« J. Košnjek Kranjski maratonec Marko Dovjak pridno vadi Vsaj tri leta bom še zdržal Kranj, konec aprila — Marko Dovjak iz Struževega pri Kranju je že nekaj let v vrhu jugoslovanskega maratona. Čeprav se je začel s tekom ukvarjati dokaj pozno, mu garanje na tekaški stezi ustreza in to kažejo tudi rezultati. Marko Dovjak je star 31 let. Doma je iz Struževega in je član Atletskega kluba Triglav iz Kranja. Odločil se je za dokaj redko in zahtevno atletsko disciplino, za maraton. V Kranju v tem športu ni osamljen, saj ima Kranj odlične maratonce in supermaratonce, ki jim je 100 kilometrov preteči igrača. Z Markom smo se pogovarjali pred prazniki na kranjskem stadionu, kjer se je preizkusil v Cooperjevem testu teka v dvanajstih minutah. Skoraj štiri kilometre je pretekel v tem času in postavil novi rekord tako dolgega teka, kar kaže, da je dobro pripravljen. Dejal je, da odhaja po praznikih v Turčijo na mali maraton na 21 kilometrov. Ko to pišemo, za njegov dosežek v Turčiji še ne vemo. Prvo njegovo večje domače tekmovanje pa bo državno prvenstvo v začetku junija v Novem Sadu. Kar nekaj uspehov si že dosegel v dokaj kasno začeti atletski karieri. »Če upoštevam čas, je moj največji uspeh drugo mesto na lanskem državnem prvenstvu, kjer sem v maratonu tekel dve uri, 19 minut in 30 sekund in bil drugi za Aškovičem. Bil sem tudi član naše reprezentance na lanskih balkanskih igrah v Ljubljani. Zasedal sem sedmo mesto. Sem tudi kandidat za državno reprezentanco, ki bo nastopila na sredozemskih igrah v Siriji. Z svojimi rezultati sem zadovoljen, saj sem dokaj pozno začel, nikdar prej se nisem intenzivno ukvarjal z atletiko, nisem dosti tekmoval na stezi in to se mi pozna pri hitrosti. Zato mi teki na daljše proge bolj ustrezajo. Sposobnost hitro teči pa se lahko pridobi samo na atletski stezi.« Koliko vadiš? »Najmanj dvakrat na teden. Povprečno pretečem na dveh treningih okrog 130 kilometrov. Vadim intenzivno in pri tem sodelujem z nekdanjim reprezentantom Mirkom Janom in prijateljem Dušanom Hribernikom, ki se tudi ogreva za maraton. Pred tem sem v glavnem vadil sam ali s Hribernikom, od časa do časa pa tečem skupaj tudi s Kaučičem, Močnikom in Mravljetom. V glavnem vadim zunaj, na cesti proti Beli, proti Joštu, in podobno.« Star si že nad 30 let. Koliko časa boš še vzdržal? »Računam, če bo vse po sreči, do 35 leta. Torej še najmanj tri leta. Potem pa bom videl. Poskušal bom zdržati čim dlje.« Jeziš se nad išiasom. »Letos me je večkrat napadel in kar nekaj problemov sem imel zaradi njega. Ne vem natančno, zakaj. Mogoče sem se pre-hladil ali pa sem pri vadbi kdaj pretiraval. Vendar upam, da bo popustila bolezen in ne jaz.« J. Košnjek Blejski veslači uspešno začeli novo sezono Led oviral vadbo Bled, 6. maja — Blejski veslači so na prvem letošnjem tekmovanju pri nas, na prvomajski regati, ki je bila tokrat v Zagrebu, štirikrat zmagali in tudi sicer dosegli več, kot sta si nadejala trenerja Stanko Slivnik in Miloš Janša. Uspehi so še toliko večji, ker je bilo Blejsko jezero letos zelo dolgo zamrznjeno in so veslači začeli vaditi šele 10. aprila. V kratkem pripravljalnem obdobju so preveslali 300 do 400 kilometrov manj kot prejšnja leta; zamujeno pa bodo nadoknadili še za mesec in pred prvim letošnjim mednarodnim nastopom konec maja v Duisburgu v Zvezni republiki Nemčiji. V osrednji disciplini prvomajske regate, v članskem dvojcu brez krmarja, ki vedno najbolje pokaže pripravljenost posameznih veslačev, so se kar štirje blejski čolni uvrstili v finale. Prvih pet čolnov, od teh trije blejski, je preveslalo dvakilo-metrsko razdaljo hitreje kot v sedmih minutah, kar je za začetek sezone dober rezultat in dokaz, da so v klubih prek zime dobro delali. Zmagala sta Pivač-Banjanac iz beograjskega Grafičarja, lani šesta na svetovnem veslaškem prvenstvu, pred 35-letnim Celentom in njegovim novim »partnerjem« Marušičem (Gusar Split) in tremi blejskimi čolni. Mladinska svetovna prvaka Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič sta s tretjim mestom dokazala, da sta uspešno prestala krst v članski konkurenci. Večino proge sta celo vodila, nazadnje pa sta le morala priznati premoč čolnoma iz Beograda in Splita. Dani Fer-čej in Bojan Prešeren sta bila četrta, vojaka Robert Krašovec in Milan Janša peta, Bojan Habe in Karli Žust pa sta že z uvrstitvijo v finale dosegla več, kot sta pričakovala. Blejski veslači so svojo veljavo pokazali tudi v drugih disciplinah. Osmerec, v katerem so sedeli finalisti z dvojcem brez krmarja, je prepričljivo premagal beograjskega Grafičarja in najavil, da bodo večino mest v čolnu, ki bo jeseni nastopil na veslaškem maratonu osmercev na Floridi, zavzeli blejski veslači. Blejski četverec-brez krmarja(Mujkič, Mirjanič, Habe in Žust) je zmagal s prednostjo desetih sekund pred Crveno zvezdo, četverec (Ferčej, Prešeren, Krašovec in Janša) s krmarjem Mihom Bercem je v finišu ugnal splitskega Gusarja, Primož Markove je zmagal med mlajšimi mladinci v skifu, Bine Kalan in Roman Ambrožič pa sta se izkazala s tretjim mestom v mladinskem dvojcu. Prvomajska regata je pokazala razmerje sil v jugoslovanskem veslaškem športu in že delno odgovorila na vprašanje, kdo bo zastopal našo državo na letos najpomembnejših veslaških tekmovanjih, na svetovnem prvenstvu v Kopenhagenu in na univerziadi v Zagrebu. Med kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu je tudi šesterica blejskih veslačev — Ferčej, Prešeren, Krašovec, Janša, Mirjanič in Mujkič, za univer-ziado pa poleg teh še Žust in Habe. Kot je povedal Stanko Slivnik, za zdaj še ni znano, v katerih disciplinah (čolnih) bodo nastopili blejski veslači. Na to bodo odgovorile regata v Duisburgu, državno prvenstvo in mednarodna regata junija na Bledu. C. Zaplotnik Sodelovanje strelcev Celovca in Kranja Tokrat zmaga Kranja Kranj, 30. aprila — Začetki strelskih tekmovanj med Celovcem in Kranjem segajo v leto 1962. Jubilejno 25. srečanje je bilo konec aprila v Kranju. Za sodelovanje se zanimata obe strani, sicer ne bi tako dolgo trajalo in se utrjevalo. Ob tem pomembnem jubileju je občinska strelska zveza Kranj z zlato kolajno odlikovala strelce in organizatorje, ki sodelujejo na tekmovanjih in srečanjih že od vsega začetka. Posebno priznanje so prejeli tudi člani moštev, ki so sodelovali na letošnjem srečanju. Posebej je treba omeniti gospoda Rikija Hevsslerja iz Celovca in Franca Peternela starejšega iz Kranja, ki sta nastopala že na prvih srečanjih. Predsednik občinske strelske zveze Kranj Tekmovanje na novem strelišču Kranj, 5. maja — Jutri, v soboto, 9. maja prireja Obrtno združenje občine Kranj pod pokroviteljstvom Zveze obrtnih združenj Slovenije 7. tradicionalno tekmovanje za obrtnike in pri njih zaposlene delavce v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka in bežečega merjasca. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri na novem strelišču v Struže-vem pri Kranju. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, najboljši bodo prejeli medalje in praktične nagrade. Žrebanje štartnih številk bo danes, v petek, 8. maja ob 19. uri na strelišču v Stru-ževem. Tekmovanje bo tudi ekipno za prehodni pokal Zveze obrtnih združenj Slovenije in za memorial Franca Grašiča v streljanju na tarčo srnjaka. Na letošnje tekmovanje so marljivi organizatorji povabili vsa združenja obrtnikov iz vse Slovenije, zato tudi pričakujejo zelo kvalitetno in množično udeležbo. Takšno strelišče je prvi tovrstni objekt na Gorenjskem. Vodja sobotnega tekmovanja je Miloš Zupančič, omeniti pa velja, da so strelci obrtniki vložili v griidnjo in ureditev strelišča in njegove okolice veliko prostovoljnega dela. Lani je bila v skupnem seštevku najboljša ekipa Kranja, med posamezniki pa Urankar iz Žalca. J Kuhar Alojz Lakner je ob tej priložnosti izročil skromno darilo Juretu Frelihu, letošnjemu državnemu prvaku v streljanju s serijsko zračno puško, ki je bil najboljši tudi v letošnjem dvoboju s Celovcem in s tem dostojno nasledil očeta Vinka, stalnega člana kranjske reprezentance na teh srečanjih. Naslednje srečanje bo prihodnje leto v Celovcu. V streljanju s standardno zračno puško je Kranj zbral 2863 krogov, Celovec pa 2845 krogov. Jure Frelih iz Kranja je bil s 372 krogi najboljši posameznik, za njim pa so se uvrstili Celovčani Wolfgang Goritschnig, Ingo Oberotrtner, Bernhardt Zalou-dek in Armin Oberortner, šesta pa je bila Darinka Smrtnik. V streljanju s standardno zračno pištolo pa je Kranj zbral 1834 krogov, Celovec pa 1792 krogov. Kranjčani so se uvrstili na prva tri mesta: Franci Gaber, Franc Peternel mlajši in Vinko Peter-nel, četrti je bil Celovčan Karel Krenn, peti Irmgard Berger, šesti pa Franc Peternel starejši. B. Malovrh Oživljen namizni tenis Kranj, 6. maja — Nekdaj tako živahno namiznoteni-ško dejavnost v kranjski občini je po dolgih letih nazadovanja ponovno oživila Zveza telesnokulturnih organizacij in razpisala prvenstvo Kranja v namiznem tenisu. Tekmovali smo po ligaškem sistemu od lanskega decembra do konca letošnjega aprila. Sodelovalo je devet ekip, ki so odigrale vse določene tekme. Vsi, ki smo sodelovali, pozdravljamo takšno tekmovanje in si ga v prihodnjih letih še želimo. Radi bi, da bi se vključile tudi ekipe sindikalnih organizacij in krajevnih skupnosti. Radi bi tudi tekmovanje za posameznike in mogoče tudi za dvojice. Naj nas ne ločijo leta, ampak le mrežica na namiznoteni-ški mizi. ČM Od tekme do tekme Britof zmagovalec — Športno društvo Polet od Sv. Duha Je nogometni turnir v počastitev dneva OF in v spomin na pokoj1'^^ gjj carja Jožeta Kuralta. Razen domačinov so nastopili še no^om ,us čurja, Britofa in Kondorja z Godešiča. Zmagal je Bntof, ki J? V.1 p0jet 0 premagal Šenčur in prejel prehodni pokal. Kondor je bil tretji• *{j četrti. Sodniška trojka Benkič, Bevk in Novine je dobro opravila logo. (J. Starman) Upokojenci na strelskem tekmovanju — Društvo uP°k°J.e"^ upJ Škofje Loke je priredilo gorenjsko strelsko tekmovanje ekip °'uSgjgkf kojencev. Tekmovalo je pet štiričlanskih ekip. Zmagal je Kranj * ^0 j gi pred Kamnikom, 585 krogov, Jesenicami, 568 krogov, Skotjo ^y krogov m Radovljico, 538 krogov. Med posamezniki je zma*?a-,pm (o! Kralj (Jesenice) pred Jožetom Sitarjem in Stanetom sladic Kranj), ter Slavkom Šuštarjem in Mirkom Semejo s Kamnika • bliškem prvenstvu bo Gorenjsko zastopala ekipa Kranja. (J- Prvomajski veleslalom — Člani Športnega društva iz Lo praznik dela priredili na planini Javornik tradicionalni prvomaji slalom. Startalo je kar 150 smučark in smučarjev. Najhitrejši m je bil Primož Jazbec, član jugoslovanske pionirske reprezentanc-njega so nastopili še nekateri odlični mladi tržiški smučarji. Me .ol kami je zmagala Urška Meglic, med cicibani Florjan Jordan, "^^o Primož Jazbec, med pionirkami Urška Ude, med mlajšimi člani i-S pajna med mlajšimi članicami Andreja Soklič, med starejšimi cla". ton Primožič, med starejšimi članicami Nevenka Kavčič, med m» veterani Jernej Meglic in med starejšimi veterani Ludvik Soklič (* Prvenstvo Loma v veleslalomu — Lomljani so priredili tudi Pj? stvo kraja v veleslalomu. Tekmovalo je 90 smučarjev, ki so bili raz*j v devet starostnih kategorij. Najhitrejši med vsemi je bil mlajši cla"' oj med Zgornjim m njim Lomom. Zmagal je Zgornji Lom v postav .-•ni mi plov: dvoboj med Zgornjim w* Dstavi Jože Meghc Kf, -,K^ Meglic. Tekmovanje je bilo obenem tudi njim Lomom. Zmagal je Zgornji Lom v p__ strun, Jože Rozman, Lado Meglic, Drago Meglic, Mirko Rozmai ^ Meglic. Zbrali so 8 točk več kot tekmovalci s spodnjega dela v jj^jilA^ so v posameznih kategorijah zmagali Judita Kaštrun med ^'g^jafi*"" David Primožič med cicibani, Aleš Primožič med pionirji, K-strun med pionirkami, Aleš Meglic med mlajšimi člani, Andl^gj letska prireditev, slovensko prvenstvo v mnogoboju z&^oVL članice in starejše mladince ter mladinke. Oba dneva se jp%or movanje dopoldne začenjalo ob 10. uri, popoldne pa ^.j^tl'^er tih. Kranj je dobil organizacijo te prireditve zaradi novi . skih naprav in zaradi tradicionalno dobrih deseterobOJ ^ Kranju. Goran Kabič je, na primer, član državne repr^ d Sc ce. Razen njega bosta nastopila še mladinca Polak in S" ger ter veterana Kaštivnik in Konc. Kolesarska dirka okrog Blejskega jezera — KoleSjJj, klub Bled prireja v nedeljo, 10. maja, 16. tradicionalno & J rodno krožno kolesarsko dirko okrog Blejskega jezera v Tipn^ stitev dneva zmage. Start in cilj bosta pred hotelom P.ar^eii|'e(3, f ge za posamezne kategorije, od pionirjev, veteranov in ^j^birj bodo dolge od 25,6 do 38,4 kilometra. Prijave sprejemajo \ nes na naslov: Kolesarski klub Bled, Bled, Ljubljanska 3* dan prireditve med 9. in 10. uro pred Kazino. Pokrovitelj bo LIP z Bleda. Pohod na Davovec — V nedeljo, 10. maja, organiz čevska organizacija iz Cerkelj skupaj z mladinskima 0- cijama Grad in Cerklje ter cerkljanskimi taborniki P°1 spominskemu obeležju na Davovcu. Zbor pohodnikov b?. uri pred osnovno šolo v Cerkljah, ob 10. uri pa na ŠtefanJ' Ob 11. uri bo na Davovcu začetek proslave. Davovec metrov visoko. Tura ni zahtevna, zato vabljeni na pohod Nogometni spored -li'' k% Kranjski Triglav igra v r\eoc j 17. uri v Kranju proti zadnje uvrščenemu moštvu v s'°j' nogometni pol enajs klanci mladinski ligi igra Alples v nedeljo ob 10,30 doma i lav»m Vit" 15,15 bosta igrala Triglav in Sava, LTH pa gostuje v Do&*0 ^l Nadaljevalo se bo tekmovanje v kranjskih občinskih liga pfil *a skovo : Bitnje, Zarica : Visoko, Šenčur : Britof, Kokrica ■v vo, Preddvor : Hrastje, Grintavec brezje (v Britofu). Kadeti igraj Britof, Sava : Jesenice in Alples : Primskovo. Pionirji b0(5gfij|x,^0i li v soboto ob 16. uri^n sicer Naklo : Triglav, Primskovo^jlf'MCj, Bitnje : Zarica, Sava : Visoko, Šenčur : Preddvor in b'"* Kokrica. Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 9,30. Pari sO^v)! vec : Podgorje in Trboje • o tudi ob 10. uri in sicef /J9 Visoko, Mavčiče : Trboje, Primskovo : Britof, Bitnje : ^a Šenčur : Zarica. (1). Jošt) Rokometni spored — Rokometaši Peka bodo jutri ^.'rC^ Ajdovščini, kjer bodo igrale tudi rokometašice Alp'e J kometašice Duplje Kranj tudi gostujejo. V drugi moški f « r\ ški ligi zahod bo v nedeljo ob 10. uri v Preddvoru dertj^ ^ dvor : Termopol, ob 10,15 pa bo v Besnici pomembno s.^ji » Besnica : Ferrotebna. Kokomotasice Preddvora bodo J $ \y 18. uri igrale z ekipo Beti. V republiški mladinski lig' b ^" ob 17,30 srečanje Termopol II : Peko, v nedeljo ob 9. ufl.J/H ma Besnica : Alples. Druga gorenjska moštva gostuj ejjj ^ ( cinike pa igrajo Polje Duplje, llatitovec : Kamnik in v|0o^l "ll| ob 11,15 Preddvor : Alples. Na sporedu bo tudi drugo k,°v»^[ H> ske rokometne lige. Danes ob i7. uri bodo srečanja kk mar, ob 19. uri Storžič : Krvavec in ob 20. uri Peko : j^l^cl, drugi skupini bo ob 18. uri tekma Preddvor : Uadovl.|h'1 AJH niča : Letališče, ob 18,30 pa Sava veterani : Duplje. (•'• ^Prj * \ Min lil %iMAJA 1987 OBVESTILA — OGLASI .15. STRAN @@II^3^©IEIIGLAS ULJANA SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO P. p. 644 - Telefon: 223-112 ^PUrlmS.ČNA REPUBLIKA SLOVENIJA »Uurt ta,ski sf" ffevAUI 2Pisn *ra«tbo m!siJa Republiškega sekretariata za ljudsko ^'ain n i ^ana' Župančičeva 3, objavlja naslednja prosta 1"je v Pop- 6 v Republiškem centru za obrambno usposablja-1 Vn h Pri BeSunJah na Gorenjskem. 3 SEMINARJA ZA ZVEZE 3 tnu°^u str°kovna izobrazba diplomirani inženir teleko-iaču ciJ (lahko tudi diplomirani obramboslovec ali vo-J s*a akademija - zveze) l SNr? ,et delovnih izkušenj ILKE — za določen čas Uspešno končanih osem razredov osnovne šole f^o^ra^6113 de'a m naloge pod točko 1 bomo sklenili de-♦ tnmeS^?!je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in Pa «-» za ELKA POŽARNEGA VARSTVA lrlvlf^^kovna izobazba tehnične usmeritve s 4 leti de- ■ " SSvZkUŠenj vozn'-i 1 lzpit s P°dr°čja požarnega varstva * Ga*. izpit B kategorije I^ltEC III -2 delavca kor Se^cana poklicna izobrazba tehnične usmeritve s 6 me-I ~" vo,1 d?l°vnih izkušenj L , zn>ski izpit B kategorije. 1^'Pogoji; t^imer del° 3 mesece ■•to ne Psinološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti pfe^a takoj ali po dogovoru. |kVi „'Jave 2 dokazili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh po l 1 Ha -""laiin u liuui aiui lumi ^udijilc v u uncu jju i C. 6 naslov: SAVA Kranj, Kadrovski sektor, Škofjelo- ^ firm J C1J. TO LESNA PREDELAVA PODNART tlKrja d!lovna uHt ° Vl'a Prosta dela in naloge: ER ŽAGANEGA LESA JJl- - III. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 3 mesece delovnih izkušenj pri podobnih delih in !>.»*:al0 ■Vi KOTLOVNIČAR JJa: šol a za poklicne gasilce in 2 leti delovnih izkušenj "Jo*: naj pošljejo prijave do 14. maja 1987 na naslov: LIP fi b h a Predelava Podnart, Podnart 33, 54244 Podnart. °do kandidati obveščeni v 8 dneh po končani objavi. h KOVINAR JESENICE %a A.LN0 PODJETJE KOVINAR Jesenice, Ja skupnost skupnih služb pr°sta dela in naloge za nedoločen čas OBDEIAVA PODATKOV AN,IZIRANJE AOP - 1 delavec ' Vjj ^ morajo izpolnjevati naslednje pogoje: '.yi. stopnja strokovne izobrazbe organizacijsko-ra-K' ^žele l> smeri ali matematika, fizika € ^i»,tna Praksa ali končana pripravniška doba Ij^hj. 0 znanje angleškega ali nemškega jezika dati n»' nev n aJ pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju ifiliNr r? naslov: komunalno podjetje KOVINAR JESENI-,ao'avcev DSSS, Jesenice, Spodnji Plavž 8, 64270 JE- %t- * 0smih dneh po objavi. % °odo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ ^(^T^ij de'°Vanju za sklenitev rednega delovnega razmerja 'f* *oi',troRJA praktične vožnji; ■ Kn° kutegoriJc ' r^Vn° razmerje sklenemo za nedoločen čas. Osebni ^hjV,pravilniku j. ^ 4 , e sprejema Avto moto društvo Tržič, Ulica heroja " ^lefon 50 045). tesno galanterijski obrat Jesenice Lesno galanterijski obrat, Jesenice Zg. Plavž 13 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. DIREKTOR DO Kandidati morajo za razpisana dela in naloge poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — VI. ali V. stopnj-a izobrazbe lesne, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj — ustrezne moralnopolitične in družbenopolitične kvalitete 2. VODENJE KNJIGOVODSTVA - RAČUNOVODJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, mora izpolnjevati še naslednje pogoje: VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri z ustrezno, najmanj 3 - oz. 5 - letno prakso pri podobnih delih 3. TEHNIČNI VODJA — VI. ali V. stopnje izobrazbe lesne smeri z 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu — VK delavec s 5.letno prakso na vodilnem delovnem mestu Prijave sprejemamo 8 dni od objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v upravo DO LGO Jesenice. LIP, LESNA INDUSTRIJA Bled Delovna skupnost skupnih služb Odbor za delovna razmerja objavlja v počitniškem domu na Seči pri Portorožu dela in naloge 1. POMOŽNE KUHARICE II 2. STREŽNICE - SERVIRKE (2) 3. SOBARICE Pogoji za zasedbo del in nalog so: pod 1: učenka srednje šole za gostinstvo — smer kuharstvo pod 2: K natakarica pod 3: PK ali NK delavka Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas, od 20. junija do 15. septembra 1987. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema LIP Bled, DSSS, Odbor za delovna razmerja, Bled, Ljubljanska 32, do 12. maja 1987. IMOS SGP TEHNIK 8«aWSa Razpisna komisija DS TOZD GRADBENIŠTVO razpisuje proste delovne naloge s posebnimi pooblastili VODENJE FINANČNO-PLANSKE SLUŽBE za mandatno dobo, za 4 leta Pogoji: — da ima kandidat visoko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih opravilih ali da ima kandidat višjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih opravilih, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov SGP TEHNIK Škofja Loka, Stara cesta 2 v 8 dneh po objavi razpisa. Kadrovska komisija TOZD GRADBENIŠTVO objavlja prosta delovna opravila ČIŠČENJE PROSTOROV V STAREM DVORU Pogoji: nedokončana ali dokončana osemletka, poskusno delo 30 dni, delo se opravlja v popoldanskem času. Vloge sprejema kadrovska služba SGP TEHNIK Škofja Loka 8 dni po objavi. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD GE JESENICE, n.sol.o. Jesenice, Prešernova 5 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. UPRAVLJANJE TOVORNJAKA IN AVTOBUSA TOZD — za področje Kranja Pogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit C in D kategorije ter 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. 2. ČISTILKE — za gradbišče Merkur Naklo Pogoji: osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: GIP Gradiš TOZD GE Jesenice, Prešernova 5. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA osut«. GKZ TZO CERKLJE, UL. TONETA FAJFARJA 38, CERKLJE objavlja po sklepu zadružnega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo počitniške prikolice TRESKA — s 4 ležišči s počitniško opremo, letnik 1976. Izklicna cena je 500.000,00 din. Licitacija bo 11. maja 1987 ob 12. uri v Cerkljah v zadružnem domu, Ul. Toneta Fajfarja 38. Ogled licitiranih sredstev je mogoč na dan licitacije od 8. do 12. ure na dvorišču zadružnega doma v Cerkljah, Ul. Toneta Fajfarja 38. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Predstavniki pravnih oseb morajo pred pričetkom licitacije predložiti pisno pooblastilo in bariran ček. Drugi udeleženci pa morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene, ki ga plačajo v blagajni TZO. Prometni davek v ceni ni vračunan in ga mora kupec plačati posebej, vse skupaj najkasneje v 5 dneh od dneva licitacije, sicer kavcija zapade. Licitacija bo potekala po sistemu »videno — kupljeno«. Podrobnejše informacije dobite po tel. 064/42-169. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA JESENICE objavlja prosta dela in naloge: VODJA PISARNE Za opravljanje objavljenih delovnih nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja strokovna izobazba ekonomske ali upravno-admi-nistrativne usmeitve in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — preskus znanja strojepisja. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Družbeni pavobra-nilec samoupravljanja, Titova 37, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n suh o GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge SEKRETARJA GKZ Kandidati naj poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, sposobnost vodenja in organiziranja dela Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandatna doba traja 4 leta. Ni reelekcija. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska c. 41, Kranj, z oznako "za razpis". O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta L —3805 na odseku PESNICA-SPODNJA BESNICA zaprta za ves promet od 6.5.1987 do 13.6.1987 zaradi obnove vozišča. Avtobusni promet bo potekal s prestopanjem. Obvoz za ostali promet pa je določen na relaciji PESNICA - KRANJ - KROPA- JAMNIK- NEMILJE- ZGORNJA BESNICA in obratno. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da Cestno podjetje Kranj, TOZD Gradnje, navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. SŽ Tovarna vijakov PLAMEN Kropa p.o. Delavski svet na podlagi 86. člena statuta objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati moraj razen splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka strokovna izbrazba ekonomske, tehnične ali pravne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni industriji — aktivno znanje tujega jezika (nemščina) in izpolnjevanje pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo, opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu — moralnopolitične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja — da predložijo program dela za čas mandata. Prijave s podatki in dokazili naj kandidati pošljejo na SŽ — Tovarno vijakov PIAMEN Kropa, p.o., tajništvo DO, najkasneje do 5.6.1987 z oznako "za razpisno komisijo". O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejetem sklepu DS. (^S^3^IJ©3ESGLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK. 8. MAJAJO bfch LTH 1)0 THN Škofja Ix)ka TOZD VZDRŽEVANJE Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge: ZIDARJA - PEČARJA za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola - zidar (ali SR gradnja, gradbinec II). tečaj i z varnosti pri delu in 2 leti delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. KMETIJSKA ZADRUGA p.o. ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge za: 1. TRI PASTIRJE za pašo živine na pašnikih Soriška planina, Blegoš in Mlake - Klom 2. SNAŽILKE upravnih prostorov v Škofji Ix>ki (za 4 ure na dan - skrajšan delovni čas). Za pastirje je preskrbljeno stanovanje, možna je tudi priprava hrane na planini. Osebni dohodek po dogovoru. Delo traja od junija do septembra, to je za čas paše. Prijave sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka 8 dni po objavi oglasa. ni DO HIT Hoteli, igralnica, turizem, p.o. Ul. IX. korpusa 35 65000 NOVA GORICA VELJA PREBRATI in PREMISLITI Se želite v svojem strokovnem znanju izpopolniti in specializirati, si razširiti strokovno obzorje, si želite spoznati nove kraje, nove sodelavce in ljudi ter v svojem strokovnem delu uspeti? V vsem tem in še mnogih drugih stvareh so vam pripravljeni pomagati in sodelovati delavci kolektiva DO HIT — hoteli, igralništvo, turizem iz Nove Gorice, kolektiva, ki danes šteje preko 500 zaposlenih, predvsem v hotelsko — gostinski in turistični dejavnosti ter dejavnosti igralništva. K sodelovanju vabimo strokovne sodelavce za naslednja dela in naloge: 1. VODENJE RESTAVRACIJE S PRENOČIŠČI 2. VODENJE PE S PROGRAMOM STREŽBE PIJAČ IN HRANE 3. VODENJE STREŽBE 4. VODENJE HOTELSKE KUHINJE 5. VODENJE IZMENE KUHINJE 6. DELO V STREŽBI 7. DELO V KUHINJAH (priprava hrane) 8. PEKA PIC 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec 2 delavca več delavcev več delavcev več delavcev Pogoji: pod L: končana V. stopnja UIZ oziroma druga ustrezna gostinsko—turistična srednja šola, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pogovorno znanje italijanskega jezika in trimesečno poskusno delo. pod 2.: končana V. oziroma IV. stopnja UIZ, smer strežbe oziroma druga ustrezna šola, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo. pod 3.:končana V.oziroma IV. stopnja UIZ, smer strežba oziroma druga ustrezna šola, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, zaželeno pogovorno znanje vsaj enega tujega jezika (ital., nem., angl.), trimesečno poskusno delo, možnost za rešitev stanovanjskega vprašanja z dodelitvijo kadrovskega stanovanja ob nastopu dela. pod 4.:končana V. oziroma IV. stopnja UIZ, smer kuharstvo oziroma druga ustrezna šola, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, možnost za rešitev stanovanjskega vprašanja z dodelitvijo kadrovskega stanovanja ob nastoDU dela. pod 5.: končana IV. stopnja UIZ, smer kuharstvo oziroma druga ustrezna šola, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. pod 6.: končana IV. stopnja UIZ, smer strežba oziroma druga ustrezna šola, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, nudimo možnost za zaposlitev tudi delavcem — pripravnikom. pod 7.: končana IV. stopnja UIZ, smer kuharstvo oziroma druga ustrezna šola, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, nudimo možnost za zaposlitev tudi delavcem — pripravnikom pod 8.: končana IV. stopnja UIZ, smer kuharstvo oziroma druga ustrezna šola, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, nudimo pa tudi možnost za priučitev, trimesečno poskusno delo Za vsa objavljena dela in naloge želimo skleniti delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za dela in naloge, navedene pod št. 3 in 4, nudimo možnost rešitve stanovanjskega vprašanja s kadrovskimi stanovanji, saj DO v ta namen razpolaga z določenim številom stanovanj, ki pa bi bi la dodeljena ob nastopu dela. Za vsa druga objavljena dela pa nudimo možnost nastanitve v personalnih sobah in vključevanje v reševanje stanovanjskega vprašanja skladno z določili samoupravnih splošnih aktov naše DO. Prijave sprejema kadrovska služba v 8 dneh od dneva objave. Če vas naša objava zanima, vendar pa za odločitev potrebujete še dodatne in podrobnejše informacije, nas lahko obiščete: DO HIT Nova Gorica, Ul. IX. korpusa 35, Nova Gorica, oziroma nas pokličete v kadrovsko službo po tel. 065/21 — 324. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE IJUBIJANA 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge PRODAJALEC V. v poslovalnici Kranj Pogoj: srednja šola trgovske smeri (IV. stopnja) Dela in naloge razpisujemo za določen čas, (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), poskusno delo je določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih DO. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Državna založba Slovenije, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. i i Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge VRATARJA - ČUVAJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — dopolnjenih 18 let — smisel za natančnost in vestnost — zahtevamo, da kandidat še ni bil v kazenskem postopku Kandidati naj vloge pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUKNO Zapuže, 64275 Begunje. O rezultatih objave bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSIAVIJA TOZD HOTELI KRANJSKA GORA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHARJA - SKUPINOVODJO za nedoločen čas Pogoji: V. ali IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo 2. KUHARJA A LA CARTE za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo 3. NATAKARJE za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo Rok za prijave je 8 dni od objave. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora, Borovška 100. ELAN F/.AA/ Tovarna športnega orodja jtl_Z____r Begunje na Gorenjskem Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja DO ELAN objavljamo dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA PLANERJA II 2. SKLADIŠČNIKA I Pogoji: pod L: višja ali srednja izobrazba strojne smeri, tehnološka usmeritev, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in trimesečno poskusno delo. pod 2.: srednja šola za blagovni promet, smer prodajalec tehnične stroke, nad 6 mesecev delovnih izkušenj, zaželeno moški in trimesečno poskusno delo. Pisne prijave sprejema kadrovska služba Elan tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. PLANUM IRC Radovljica TOZD Smučarski center KOBIA Bohinjska Bistrica, RADOVIJICA, Gorenjska c. 26 Po sklepu delovne skupnosti objavljamo prosta dela in naloge za TRI STROJNIKE ŽIČNIC za nedoločen čas Pogoji: III. stopnja ali KV električar - vzdrževalec, avtome-hanik in ključavničar, zaželene delovne izkušnje v stroki, trimesečno poskusno delo, zdravniški pregled za delo na žičnicah. Pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in zdravniškem pregledu pošljite v 30 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov: PIJVNUM, TOZD SC Kobla Radovljica, Gorenjska c. 26. Kandidate bomo pisno obvestili najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA, p.o. TOZD BOLNICA JESENICE, b.o. 64270 JESENICE Razpisna komisija TOZD Splošna bolnica Jesenice razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. PREDSTOJNIK GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEGA ODDELKA 2. PREDSTOJNIK PEDIATRIČNEGA ODDELKA za 4 - letno mandatno obdobje Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — medicinska fakulteta — specialistični izpit iz ginekologije oziroma pediatrije — 5 let delovnih izkušenj kot zdravnik specialist ginekolog oziroma pediater — sposobnost za vodenje in organizacijo dela v oddelku — pozitiven odnos do samoupravljanja in sposobnost za razvijanje samoupravnih odnosov v združenem delu Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Splošna bolnica Jesenice, Titova 112, 64270 Jesenice, v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni takoj po opravljenem Imenovanju. Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas VODENJE ENOTE VZDRŽEVANJA PARKOV IN NASADOV na območju občine Jesenice i n 9 leti dC' Pogoja: srednja ali poklicna šola vrtnarske stroke in ^ lovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo.)^ pošljejo na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR Je^e ' Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalne službe, senice, Sp. Plavž 6, 64270 Jesenice v 8 dneh po objavi. O izbiri kandidata bodo vsi prijavljeni obveščeni v sprejetem sklepu 15 dneh po UPRAVNI ORGANI OBČINE ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Delovna skupnost komiteja za družbeno planiranje m nje prostora upravnih organov občine Škofja Loka obj_ prosta dela in naloge za določen čas, za čas nadomes med porodniškim dopustom, s polnim delovnim časom. PLANER RAZVOJA PRIMARNEGA SEKTORJA Pogoja: visoka strokovna izobrazba agronomske smeri m ta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjep 3 le* sort naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na nask>v' Upravni organi občine Škofja Loka, sekretariat za občo up vo in proračun, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. 0b-Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh p° javi. . DOM-EXIM p.o. 61000 Ljubljana, Mestni trg 24 Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno DOM, notranja in zunanja trgovina Ljubljana, Mestni trg Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na VODENJE PRODAJALNE - za prodajalno Bled Pogoji: srednja šola za trgovinsko dejavnost, poslovo' usmeritev, in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi oglas* 0 naslov: Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in urn> j obrt DOM, notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, M trg 24. jpC Kandidati bodo o rezultatih objave obveščeni v 30 dneh o teka za sprejemanje ponudb. Skupščina SR Slovenije Izvršni svet Protokol Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke PROTOKOLA V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR VENIJE objavlja dela in naloge v protokolarnem objektu Brdo prl nju ŽIVINOREJEC - KONJAR Pogoji: program triletnega srednjega izobraževanja oZ*T°r\e-skrajšan program kmetijske usmeritve, 6 mesec lovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmer"e nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat ima zagotovljeno stanovanje. Q\& Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju p°& pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, Kadrovska služba, Ljubljana, Prešernova 8 ^ $ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po konča ranju prijav. TOZD TRGOVSKA M ANGLEŠKI STIL Obuća 47.960 *" V ceni Je vračunan 16,5% prometni davek E5HK.8. MAJA 1987 OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE ZAHVALA Sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom se cv r600 zanvaljujemo za izraženo sožalje, podarjen lJe m pomoč ob smrti našeea očeta in stareea oče -uiivaijujeuiu /.a lil az.cnu ."ioz-cujtr, j;uuaijciiu m pomoč ob smrti našega očeta in starega očeta jožeta tonejca posebn; iz Dobrške ulice 1, Lesce ski la zanva^a gasilcem Verige Lesce, občinski gasilna ZVezi in mnogim gasilcem z Gorenjske, ki so očeta Premili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za °Pravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Lesce, 19. aprila 1987 V SPOMIN noh^ tV03e da*° vse, kar je imelo, SpQene b^fce zase ni poželo. in nate pa še živijo s°lze naše zdaj tvoj grob rosijo. ^aJa je minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti Pkemenito in dobro srce ljubljenega moža in očka ivana bertonclja «i ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. Škofja Loka, 7. maja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in brata justina čufarja se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in Klemenovim za dolgoletno pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 20. aprila 1987 ZAHVALA Po dolgem trpljenju je tiho odšla naša dobra mama, babica in prababica marija močnik roj. Pogačnik Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 30. aprila 1987 na pokopališču v Kranju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in podarili cvetje. VSI NJENI Sp. Besnica, Vel. Bloke 17. STRAN SE2GLAS V SPOMIN 7. maja je minilo žalostno leto, odkar si nas zapustila, naša draga žena, mama in sestra marija draksler p. d. Kajžovčeva iz Mavčič Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš. Srce tvoje nam je veliko dalo, zato nam bo za vedno v spominu ostalo. Hvala vsem, ki se je spominjate! VSI NJENI ZAHVALA ob izgubi moža, očeta, dedija in brata vinka pelka upokojenca z Visokega 11 se zahvaljujemo bolniškemu osebju bolnice Jesenice, dr. Ažmanu in dr. Hriberniku, Gasilskemu društvu Visoko, Janku Frantarju, oktetu Sava, Pihalnemu orkestru Kranj, sodelavcem Tekstilindusa, PAP-u iz Ljubljane, folkloristom, sosedom in prijateljem ter g. župniku in g. Micki Svetel. Vsem iskrena hvala za pomoč, darovano cvetje in denarno pomoč. VSI NJEGOVI Visoko, 8. maja 1987 Ob ZAHVALA Srnrti drage mame, babice, prababice, tete in tašče cecilije legat iz Žirovnice Se isk ysest: reno zahvaljujemo dobrim sosedom vaščanom za čenSlransk° P°m°č ter sorodnikom in znancem za izreda t> sožalja in podarjeno cvetje. Posebna hvala ftiu J?evi za zdravljenje in sestrama za nego na do-itl ' ^' ZuPniku za obred, pevcem za zapete žalostinke vsem, ki ste jo spremili na zadnjo pot. Še enkrat hvala. VSI NJENI 14. aprila 1987 ZAHVALA Ob smrti našega sina, brata in strica cirila zupanca 8* ki !!kreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in vsem, Ha zar]narn Pomagau> prinesli cvetje in ga pospremili dnJi poti. Najlepša hvala g. duhovniku iz Železnikov za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Zali log, 3. maj 1987 ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše drage mame jerce kocjančič ^d^iif000 zahvaljujemo sosedom za pomoč. Hvala so-^o$j 0ni, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste se >ri$rč nJe 'n J° PosPremin na njeni zadnji poti. ^Va?a nvala za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. C^ J0 a tudi zdravnikom in sestram ZD Bled in bolni-Lr^r\e^n*Ce- Posebna zahvala gorjanski godbi za zai-vhiLZa"0s^n^e' cerkvenim pevcem, LIP-u Bled, du- /fuk °rn za opravljene pogrebne obrede in g. župniku a besede slovesa. Se enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Krnica, 4. maja 1987 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega očeta, starega očeta in pradedka FRANCA OSTERMANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala tudi pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, najlepša hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 5. maj 1987 V SPOMIN Ne jočite na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite leonu svetelju iz Sr. vasi pri Šenčurju 7. maja je minilo žalostno leto, kar nas je za vedno zapustil, naš ljubljeni sin, brat, stric in nečak. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dobrega očeta, tasta in dedka cirila jeraja se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Še posebej hvala dr. Rajku Koselju, osebju bolnice Golnik za zdravniško pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred, govornikoma, pevcem in sosedom za zares nesebično pomoč. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Žiganja vas, 29. aprila L987 JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka zaradi nastale napake v točki 1 pri objavi v Gorenjskem glasu dne 24. aprila 1987 ponovno objavlja prosta dela in naloge VODENJE KADROVSKE SLUŽBE pogoji: dipl. pravnik, dipl. sociolog kadrovsko —organizacijske smeri, dipl. organizator dela kadrovsko— organizacijske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, oziroma pravnik, socialni delavec, organizator dela kadrovsko—organizacijske smeri in pet let delovnih izkušenj, poznavanje zakonskih predpisov s področja dela, poznavanje metod dela z ljudmi, osnove znanja ocenjevanja ljudi, vodstvene in organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 8 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58. sozd zgp giposs Ijubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Nazorjeva 1 Obveščamo vse uporabnike mostu čez Savo na Ljubljanski cesti v Kranju, da bo od 6. maja do 6. junija 1987 zaprt za ves promet, razen za pešce in kolesarje, zaradi izvajanja gradbenih del. nesreCe Umor v Papirnici Papirnica, 4. maja — Za vrati dnevne sobe v stanovanjski hiši v Papirnici so v ponedeljek našli s prerezano vratno arterijo, ranami po rokah in vrezninami na desni strani brade, ušesa in pod vratom 75-letno Antonijo Svoljšak. Preiskovalci Uprave za notranje zadeve Kranj sumijo, da je ženico umoril 2(Hetni M. Š., ki živi v istem zaselku kot Svoljšakova. Dežurni preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Domnevni storilec je po umoru odvrgel oster kovinski predmet, dolg približno 30 centimetrov in v obliki noža z obojestranskim rezilom, v okolici bifeja Reggi pri Nami v Škofji Loki. Preiskovalci UNZ Kranj prosijo najditelja, naj rezilo prinese na najbližjo postajo milice. Motiv umora še ni pojasnjen. Padel z motorjem Hotavlje, 6. maja — Na cesti med Hotavljami in Gorenjo vasjo se je v sredo zvečer^ripetilaprometna nezgoda, v kateri se je huje ranil vozrriJk^nefe'gJstrirahega motornega kolesa, 38-letni Mirko Likar w Lajš: Likar1 Je1 med vožnjo padel, dobil v nesreči odrgnine in pretres možganov, vendar se je še pripeljal do Hotavelj, odkoder so'ga odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom in nato v ljubljanski klinični center. !©IM!Kiyj©IEnGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK. 8. MAJAJ??! DEŽURNI VETERINARJI od 8. maja do 15. maja 1987 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1 obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po tel.: 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva sprejemajo: za občini Kranj in Tržič Anton Bedina, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.: 23-518 za občino Škofja Loka Andrej Pipp, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice Janez Urh, dipl. vet. Kranj, Valjavčeva 6, tel.: 23-716 MALI OGLASI tel.:27-960 certallAlfe 126 P, letnik oktober 1985, garažiran 5700 km, dobro ohranjen, kot nov prodam. Podlubnik 86, Škofja Loka. Ogled od ponedeljka 11.5. dalje, popoldan Prodam R 4 GTL, letnik 1982. Vešter 34, Škofja Loka -6112 Prodam OPEL KADET, oranžne barve, letnik 1975, prevoženih 13860 km. Zupane, Moše Pijadeja 8, tel.: 26-903 _-6133 TALBOT HORIZON GLS 1500 cmm, letnik 1979, prodam. Dovžan, Cankar jeva 25, Tržič, tel.:50-423 -6247 Prodam 126 P, letnik 1979. Jeglič, Češnjica 4, Podnart, tel.: 70-075 _-6248 Prodam R 4 po delih in MZ 250. Stupan, Cegelnica 46, Naklo, tel.: 064/47-219 _-6249 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1977. Tel 46-200_-6250 MOPED, nov izvozni model, prodam. Tel: 064/25-776_-6251 Prodam R 4, celega ali po delih, letnik 1978 Trnje 9, Škofja Loka - 6252 VW 1200, letnik 1963, poceni pro-dam ali zamenjam za moped ali motor. Peter Škrjanec, Senično 13, Tržič __-6253 SPAČEK, letnik 1975, registracija aprila 1988, prodam Stanonik, Log 9, Škofja Loka —6254 126 P, letnik 1979, prodam. Rogelj, Tomažičeva 8 —6255 Prodam Z 101, letnik 1978, karam-boliran. Tel : 49-119_-6256 Prodam obnovljeno DIANO, letnik 1980 Tel : 75-900 -6257 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976. Zoran Kaštrun, Zg. Jezersko 64, tel.: 44 - 048_-6358 Prodam Z 101, letnik 1977, garažira-no, registrirano do februarja 1988 Tel.: 27-527_-6259 CITROEN GS (karavan), letnik 1978, garažiran, ugodno prodam.Tel.: 064/27 - 756_-6260 Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do aprila 1988. Predoslje 92, Kranj _-6261 Prodam R 4 TLJ, letnik 1986/VIII. Egidij Brezovec, Kajuhova 14, Bled _-6262 Prodam nova, leva VRATA za FORD FIESTO, letnik 1980 Tel.: 064/70-516 __-6263 Prodam ŠKODO , letnik 1973 Jože Omejc, Puštal 122, Škofja Loka, tel.: 62 - 358_-6264 Prodam 126 P, letnik 1979. Rozman, Sp Duplje 29_-6265 Prodam rabljene rezervne dele za tovorni avto FAP 13'blok motorja, di ferencial prednji in zadnji z mostovi, reduktor, prednje in zadnje polosovi ne, 1 hidravlični volan za FAP in k kos za TAM ter več drugih rezervnih delov. Janko Šifrar, Selca 113, tel : 66 370 _- 6266 Za 13 mio prodam brezhiben, do datno opremljen KOMBI mercedes 307D furgon, daljši, 33 000 km Beto nova 20, Korkica, tel : 25-751 -6267 Prodam otroško dirkalno KOLO Stružnikova pot 4, Šenčur 6268 Ugodno prodam 1 tono betonskega ŽELEZA 0 12, BLATNIKA, STENO in AKUMULATOR za 126 P, rabljen bla tnik in prednjo steno za BMW 320, le va vrata za kamion ZASTAVA, novi tip, ter menjalnik in nekai drugih delov za OPEL KADETT C Britof 165 - 6269 Prodam osebni avto SIMCA 1005, letnik 1978, 75 800 km Janez Janša, Brezje 76, tel 79 088 od 16 ure dalje "_ - 6270 Prodam SPAČKA, letnik 1975, in MZ 250 ETS, letnik 1984 Galetova 7, Kokri ca - 6271 AVT0PREV0ZNI-ŠTV0 IN VLEKA Matjaž Jelovčan tel.: 25 797 . • prevozi ljudi (do devet oseb) • prevozi kosovnega tovora do 13 nV prostornine • prevozi počitniških prikolic • vleka pokvarjenih in poškodovanih vozil SE PRIPOROČAM! Michelin GUME 155 R 13 78 SMX, nove, z garancijo, prodam. Tel.: 064/28-861 int. 27-81 Pogačnik _-6272 Prodam LAMBRETO, letnik 1953, TOMOS 4, ČOLN beograd šport in dva nova FOTELJA. Marjan Pucelj, Jezer ska c. 42, Kranj_-6273 Prodam motorno KOLO tomos 15 SLC. Drobnjak, Trg Rivoli 3 -6274 Poceni prodam karamboliran PE-GUOT 504. Prebačevo 58/a, tel.: 49-060__-6275 Prodam Z 750, letnik 1984. Dolmo-vič, Žiganja vas 44, Tržič - 6276 Prodam RENAULT FUEGO 2000, le-tnik 1981, in FIAT 132 2500, diesel. Cena po dogovoru Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Branko Sambolec, Gregorčičeva 2, Jesenice - 6277 Prodam Z 750 SC, letnik 1980, 40.000 km. Tel: 25-446_-6278 Prodam NSU 1200 C princ z rezerv-nim motorjem ali menjam za manjši avto. Ogled sobota in nedelja dopoldan. Čebulj, 1. avgusta 3, Zlato polje (pri Dolinar) -6279 Prodam MOPED 15 CL, letnik izde-lave 1981 Te!.. 36-557, dopoldan _-6280 Prodam novo PRIKOLICO in dele za Z 1300. Avsenek, Virje 42, Tržič - 6281 Prodam Z 101 L, letnik 1977. C. 1. maja 126, Jesenice -6282 Zastavo 1300, registrirano do januarja 1988, in FOTOAPARAT mamiya 645, prodam. Tel : 22-972 -6283 Prodam R 4, 27-128 letnik 1982. Tel.: -6284 Ugodno prodam TAM 5500 kiper s prednjim pogonom, letnik 1976. Zoran Vasic, C. 1. maja 65, Kranj, tel.: 21 -711_-6285 Prodam LADO 1300 S. Kuratova 48, Kokrica -6286 Prodam MOTOR tomos, štiri brzine, cena 18 milijonov in domačo SLIVOV KO, cena 1.700 din. Jože Kralj, Rožna ul. 25, Šenčur -6287 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1972, registrirano do maja 1988, ŠOTOR za 4 osebe, otroško KO LO z dvema pomožnima kolescema in globok otroški VOZIČEK. Metka Ko-kalj, Leše 1/c, Tržič_- 6288 Prodam Z 750 LE, december 80, re gistrirano do januarja 1988 Tel.: 25-711_-6289 Avto SIMCA HORIZONT, letnik 1978, zlata bronza, prevoženih 60.000 km, ugodno prodam Tel.: 061/555-577, po 16. uri_-6290 OPEL RECORD caravan, obnovljen, s petimi vrati, prodam. Šubic, Zg. Bit-nje 142_-6291 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Tel.: 51 - 766_-6292 VOLVO 144 prodam. Plahuta, Pot na Jošta 28, Kranj -6293 JUGO 45. letnik 1984, prodam. Tel : 27-993_-6294 Prodam JUGO 45, letnik 1983, cena 2,1 mio. Tel.: 74-550_-6295 Prodam Z 101, letnik 1976 Begunje 133, Gorazd -6396 Prodam Z 750, letnik 1979, in R 14, letnik 80, karamboliran. Ogled v petek in soboto dopoldan Tel : 34 409 _-6297 Nujno prodam osebni avto CITRO EN GS 1,3, letnik 1979 Mulalič, C tal cev 11, 64270 Jesenice_-6298 Prodam Z 750 Vrba 18/a, Žirovnica _- 6299' Prodam LADO 1500, letnik 1977 Rošič, Lesce, tel 75-140 int 241, v petek popoldan 6300 Prodam SPAČKA furgona, letnik 1970, motor 1977, za 50 SM, registri ran Tel 35 900_-6301 Prodam GOLF diesel, letnik 1985, in VIDEORECORDER fisher. deklariran, star 4 mesece, za 60 SM Tel. 74-021 _ -6302 Prodam osebni avto GOLF JL, letnik 1980, registriran do aprila 1988 Železniška 12, Lesce, tel : 75 - 118 _-6303 Z 101, 1300 ccm, letnik 1982, prodam Tel 27 276, int 69 dopoldan __6304 Nujno prodam R 4, letnik 1978 An gelca Štanta, Puštal 92, škofja Loka _ 6305 Prodam Z 101 GTL 55. staro 3 leta Tel 62-402_- 6306 Prodam dirkalno KOLO Tel 40 - 004 6307 Prodam Z 750 po delih in JAVO 350 Miodrag Zviždalo, Šorhjeva 21, Kranj 6308 JUGO 45, letnik 1984. prevoženih 39 000 km prodam Tel 39 000 popoldan 6309 Prodam GOLF diesel, S paket le tnik 1985 Smledniška 43/a. Čirče _-6310 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978 Mi ro Potočni. Brezje 81/a 6311 nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA • brušenje Stekla od 7. do 16. maja (med 9. in 12. uro in med 15. uro in 19.30) v pritličju veleblagovnice • pod geslom vsak dan kaj dobrega nadaljujejo restavracije Name pripravo specialitet, maj je mesec jedi na žaru • Nama S TOKOM od 11. do 16. maja na oddelku z usnjeno galanterijo. HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam Z 750, letnik 73, dobro ohranjeno. Tel: 064/25-785 -6312 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do aprila 1988. Mohorčič, Pristava 52/a, Tržič, tel.: 34-971 dopoldan _-6313 Ugodno prodam FORD TAUNUS 15 M, prednji levi blatnik in luč karambo-lirana. Koselj, Žirovnica 6/a - 6314 Prodam FORD ESCORD, letnik 1970, registriran do avgusta 1987, za 50 SM. Perko, Pristava 78, Tržič -6315 Prodam FIAT 750, letnik 1978, in OPEL KADETT, letnik 1970. Tel.: 88-641 po 19. uri_-6316 Prodam dobro ohranjene zimske GUME, dim. 165-13, in zadnji branik za moskvič. Tel.: 25-919, popoldan _ -6317 GOLF diesel, letnik december 1982, prodam. Miro Dežman, Dežmanova 1, Lesce —6318 Prodam FIČKA letnik 1982, registri-ran do marca 1988, 56.000 km, obnovljen. Zupanova 12, Šenčur — 6319 MERCEDES 220 D, letnik 1971, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel.: 064/47-269_-6320 Prodam Z 101 GT, letnik 1983 de-cember. Tel: 061/841-379 -6321 Prodam FIAT 850, letnik 1971. Janez Proj, Virmaše 2, Škofja Loka - 6322 Prodam GOLF diesel, letnik 1979, KOMBI zastava, letnik 83, TRAKTOR ursus 35 Ks, eno leto star, massev fer-guson, 35 Ks, generalno obnovljen, IMT 558 58 Ks. Hafner, Dorfarje 15 _ -6323 ZASTAVO 1300, letnik 1975, dobro ohranjeno, garažirano, 72.000 km, registrirano do aprila 1988, prodam. Čir če 2, Kranj, tel.: 28-054 od 14. do 16. ure - 6324 Prodam nove traktorske gume 18,4/15-30, ali menjam za 16-9.30. Tel: 064/39-652_-6325 PEUGEOT 104 GR, letnik 1982, ugodno prodam. Tel.: 24-191, od 15 do 17. ure_ - 6326 Prodam R 4, letnik 1977, generalno obnovljen, potreben samo obnove podna. Ogled Frankovo naselje 68, Škofja Loka, popoldan, Vinko Kavčič -6327 i Bistro JELEN Trg Rivoli Planina III Kranj VABLJENI! Prodam 4 nove GUME semperit 155 x 13 ter 2 rabljeni GUMI 165 x 13 s platišči in skoraj novo KOLO BMX Tel : (064) 57 197_6328 Prodam MERCEDES 200 D repaš Tel.: 64 133_6329 Prodam AUDI 80. letnik 1974, dobro ohranjen Tel 22 186_6330 PASAT, letnik 1977, dobro ohranjen, prevoženih 62 000 km, prodam Tel : (064) 22 379 _6331 Prodam Z Tel 46 077 1500, letnik 1979 6332 Otroško KOLO BMX za 8 let ugodno prodam Tel 77-176_6333 Prodam AUDI 80, letnik 77 Ravne 20, Tržič, tel 51 567_6334 Prodam FIAT 126 P, 55 000 km, le tnik 1980, s prikolico, in ŠOTOR za 5 oseb Cegelnica 64, Naklo_6335 126 P, letnik 1986. prevoženih 2000 km. prodam Tel 77 092 6336 Prodam VESPO Tel 36 525 6337 Prodam FIČKA, 79 letnik, za 70 SM Strahmj 18__6338 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1973 Tel 26 368, popoldan 6339 Prodani JETTA JL, letnik 1981 Šu ceva 5, Kranj (Primskovo)_6340 VESPO P 200 E prodam Tel 21 894 6341 Prodam LADO 1600, letnik 1980, in KOMBI Z 435 F, letnik 1980. Tel.: 39-629_6342 Prodam 126 P, lepo ohranjen, letnik 1980, 30.000 km. Jurij Černivec, Lo-ka 24, Tržič_6343 FORD TAUNUS, letnik 1970, prodam ali menjam za manjši avto. Ramo Biberovič, Ravne 16, Tržič_6344 Prodam ALFA SUD, letnik 1978 za 2,7 mio. Tel.: 61-531 6345 Prodam FIČOTA, letnik 1982. Ogled v petek do 13. ure in soboto ves dan. Anda Klasan, Našičeva 1, Tržič 6346 IMV diesel kombi, letnik 1978, zaprt, tri osovine, vozen, prodam. Cena 1,2 mio. Tel.: (064)43-189_6347 Prodam MOTOR tomos APN 6 in termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW Jože Vidmar, Pipanova 52, Šenčur 6348 Poceni prodam Z 750 LE, letnik 1981, z nekaj dodatne opreme. Rozman, J. Mežana 4, Cerklje _6349 Prodam Z 750, letnik 1972, registriran do 2. februarja 1988, ter rezervne dele za Z 750, 101 in R 4 (motor, menjalnik). Darko Špenko, Hotemaže 15, Preddvor_6350 R 11 GTL, metalno modre barve, letnik 1984, prodam. Milan Kokalj, Tri-glavska 2/a, Bled, tel.. 77-216 6351 Prodam AUDI 100, letnik 1971, in de-le za LADO 1200. Tel.: 45-291 6352 Prodam SIMCO 1301 L, registrirano. Bojan Grohar, Dvorska vas 7, Begunje _6353 Prodam DIANO, letnik 1978, vozna, registrirana, potrebna obnove. Ogled sobota popoldan Jabzovšek, Poljan-ska c. 36, Šk. Loka_6354 Prodam MOTOR tomos 15 SLC in APN 6. Voglje 49_6355 Prodam Z 850, letnik 81, za 86 SM in MOTOR MZ 250 TS, letnik 1980. Be-gunjska c. 14, Lesce_6356 Prodam R 16 TS, letnik november 1976, registriran do januarja 1988, cena 85 SM, tel: 51-941_ 6357 Ugodno prodam rezervne DELE za ŠKODO (motor, menjalnik ter druge dele) Tel.: 79-525 v petek in soboto od 14. ure do 16. ure_6358 Prodam otroško KOLO za 8 do 10 let. Tel: 37 089_6359 Prodam 126 P, letnik 1977 Ogled popoldan. Begunje 69, za gostilno Tav čar, tel : 23 458, dopoldan_6360 VESPO PX 200 E, letnik 84, 7500 km, modro, prodam Pot na Jošta 33, Kranj _6361 Prodam Z 101 C, letnik 1980, 69 000 km, garažirano, registrirano do maja 1988, tel : 50 422_6362 Prodam OPEL REKORD karavan 1700, letnik 1972, prva registracija 1976, zelo ohranjen, registriran do 21 aprila 1988. V račun vzamem manj ši avto. Tel.: 34 708_6363 Prodam Z 101 lux letnik 77 in Z 101 po delih Tel : 68-537_6364 Prodam Z 101 GTL 55, letnik sep tember 84. Tel : (061) 612 065 6365 Prodam OPEL KADETT ida 1,3 SL, letnik 1985. Tel : 88-593_6366 Prodam GOLF diesel, letnik 1979 Janez Markelj, Mlinska c 17, Bled _6367 MOPED tomos na dve prestavi in pasjo kočo prodam Tel : 21 316 6368 Z 750 za dele in avtomatik tomos ugodno prodam Fabjančič, Zbilje 10/b, Medvode, tel (061) 612 781 _6369 VW 1200J, letnik 1974, dobro ohra njen in FIAT 126 P, letnik 1977, oba re gistrirana do konca leta prodam Vi Ijem Rajhard, Heroja Verdnika 41/a, Jesenice_ 6370 Ugodno prodam R 9, januar 83 Tel 80 172_6371 Ugodno prodam R 4 in motor MZ, preurejen v motor za kros Tel 79 953 _6372 Prodam R 12, letnik 1974 Cimer man, J Puhala 8, Kranj_6373 Prodam OPEL KADETT, letnik 1970 Dvorje 35, Cerklje_6374 Prodam Tel 25 405 DIANO, letnik 1976 6375 Prodam Z 101. letnik 1982 Zg Bit nje 78 6376 SUZUKY GS 1000, lelnik~1980 pro dam Poklukar, Poljšica 13. Gorie pn Bledu Prodam Z 101. Marn, Britof 361 letnik 19/9 Ivan 6654 Prodam Z 101. letnik 77. obnovljeno, 100 000 km Jože Krniak. C 4 tulija 3, Tržič 6655 ^f7Tm"T71 GOVORIMO SLOVENSKO gj SIMTSCHHIG BEUAK KARAWANKENWEG 56 tel.: 04242/33112 CELOVEC LASTENSTRASSE 58 tel: 0463/33114 Ugodno prodam Z 750, dobro ohranjeno, prevoženih 30.000 km, letnik 77 Tel: 28-533 _6656 Prodam R4^ letnik 77, cena 300.000 din. Pavel Hafner, Virmaše 65, Škofja Loka_6657 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983/11 Tel. 25-049__6658 Prodam FIAT 126 P, letnik 1976 Tel: 40-638_6659 Prodam rezervne dele za Z 750. Lud-vik Rekelj, Hraše 14/a, Lesce 6660 SUZUKI 1100, 120 kon. moči, ohra-njen, kot nov, prodam. Slavko Eržen, Dovje 114, Mojstrana_6661 Prodam 125 P, plin-bencin, letnik 1976. Tavčar, Drulovka 1_6662 Prodam R 4, letnik 1977, tel.: 25-660, od 16. do 18. ure_6663 Prodam Z 750, letnik 1976. Hrovat, Zg. Dobrava 15, Kamna gorica tel.: 79-457 _6664 R 12 DACIA prodam, letnik 1974, tehnični pregled april 1988, 95000 km. Tel.: 33-445■ 6665 Prodam MOTOR BMW R 25 po delih. Koželj, Blaževa 3, Škofja Loka, tel.: 60-802_6667 Z 860, letnik 82, in AUDI 60 prodam. Podbrezje 40, Duplje_6668 Prodam novo prednjo MASKO z dodatnimi lučmi in prednji branik za GOLFA. Hrastje51_6669 Prodam KOLO rog senior, 5 prestav. Šranc, Sp. Gorje 137_6670 Prodam R 4, letnik 1976, cena 600.000. Janez Križnar, Godešič 96, Škofja Loka_6671 Prodam TOMOS 14 M, letnik 1984. Mače 14, Preddvor 6672 r f prodajalna Deteljica u G 0 D E N tel.:50-796 • unikati • ženska konfekcija z malenkostnimi napakami • metrsko blago po nabavnih cenah Odprto: od 8.30 do 19. ure sobota: od 8.30 do 13. Vu™ OBLAČILA <. fJVlJr^tt' Tržič N A K U P Poceni prodam Z 750, letnik 1978. Črnilec, Ul 26. julija 12, Naklo 6673 Za 15 SM prodam vozen R 10 Metli čar, Cankarjeva 31/b, Radovljica 6674 Prodam Z 750 SE, letnik 81, registri rano do 24. aprila 1988 Tel : 68 118 _6675 Prodam dobro ohranjeno Z 101, prevoženih 54 000 km, registrirano do aprila 1988. Sv Duh 2, Škofja Loka _6676 Prodam Z 101 po delih Tel.: 24 930 6677 Prodam tovorno Tel.: 80 705 avtoprikolico 6678 BMW 1600, letnik 68, registriran do konca maja 1987, prodam Tel 26 400 _ 6679 BMW 316, letnik 24. november 1978 ohranjen, redno servisiran, garažiran, zaščiten, prodam ah zamenjam za ce nejše vozilo. Tel : 25 741_6680 Prodam MOTOR laverda 1200 kubi kov, letnik 1982, cena ugodna Resta vracija Center, Lesce, Alpska 58, Les ce, tel : 75 507_6681 Prodam ALFA ROMEO julijo super 1600, letnik 1970, neregistrirano Pavel Lapajna, C revolucije 1/b, Jesenice _6682 Prodam obnovljeno Z101, letnik 1978. Sr Bitnje 12_6683 Prodam zadnji desni blatnik za FORD ESCORT, dvoje vrat Alojz Vid mar, Bukovščica 15, Selca___6684 Prodam 125 P, C. S Žagarja 55, Kranj, pri plinarni_6685 Prodam TAM 110 T 10 s cerado Sr vas 55, Šenčur_ 6686 Prodam FIAT 750, letnik 1974. regi striran do konca leta Tel 75 796 6687 Prodam VW 1200 hrošč, letnik 1976 Jože Hafner, Lom 3, Tržič_6688 Prodam Z 750, letnik 1976, registri ran celo leto Tel 25 555 6689 letnik i.b'JU Prodam HONDO CX 500, 1983. Božo Dajič, Golnik 46 Prodam 5 mesecev Tei 51 923 R 4 6691 Prodam VW, vozen, registriran do konca leta, celega ali po delih Dela vec, Predoslje 133/d, tel 39 688 6692 Prodam osebni avto OPEL REKORD 1,8, letnik november 1985, prevoženih 24 000 km, rdeče barve Tel 51 080 dopoldan ali 51 330 popoldan 6693 Prodam PRINCA NSU 1200 C. letnik 72, obnovljen, registriran do avgusta Boštjan Bernik, Stara c 8, škof|a Loka 6694 apatailjiiroll Prodam rablien MIZARSKI STROJ za rezkanje m žagale lesa znamke m vmeibile ST 3 Ivan Mali Svetelje va 17, Šenčur, tel 41059___6188 Prodam glasbeni STOLP 2 x 20 VV. dvoini kasetofon Cankar. Mestni trg 36, Škofja Loka_6194 Prodam brezhiben pralni STROJ go renje. posteljo z jogijem in ČB televi zor Marija Tnšič. Valjavčeva 5. Kranj _6438 Prodam iskra HI Fl z zvočniki Janez Urbane. Rupa 33. Kran|. tel 27 972 _6439 Prod,lin dobro ohranjeno KOS'LNI CO univerzal muta. komplet z obračal nikom Franc čadež. Pristava 70. Tržič _6440 črno bel IV |..'.n.i prodam Tel 26 998_6441 Ugodno prodam nov molzni STROJ vitrex in skorai nov enobrazdni PLUG za tiaktor t v 30 Franc Poklukar. Sp Gornje 124, Gorje pri Bledu_6442 ^ttmictt,; curuVrt Prodam črno-bel TV upravljanje. Tel.: 3I^=^f^f Prodam nov pralni STKUJ y ^ Tet: 36-o& ■ 10 odstotkov ceneje. Zelo ugodno prodam nP_inj st^l APARAT s konjičkom za rez^iieVso ALG 100 ali ALG 200. Informacij ^ boto po tel.: 26-153_____ Prodam OBRACaInIK za seru ka) na 4 vretena in hrastove Zalog 11, Cerklje____d Prodam RAČUNALNIK ZX sf 48 K. Tel: 60 378 Ugodno prodaml^ektaJJJ, SETOFON (dve kaseti) z ločljiv ( čniki. Hrastje 73, Kranj_,--pSjj(0l!| Prodam samonakladalno r M CO sip 17 m1. Velesovo_2jL-_~-^BC. Prodam dvoredni pletilni ^ brother, model KH-840 s *™ j Irena Jagodic, Vidmarjeva 8, * j£ Prodam barvni TV montreal- & Mlaška c. 77, Mlaka___ Tiskarski ofset STROJ, j\3 * starejši, primeren za popola3' ^ javnost, prodam. Cena 1,3 rni ■ ^ gradbeni material. Tel.: (064) *> & Prodam OBRAČALNIK za s' BCS Tel : 45-246 —-fol SLAMOREZNICO Prodam zer«. Trboje 70 " ELEKTRODI 5,5 KW, 20 odstotkov ceneje j| nelj, Podbrezje 145 _____-j-jj^ Prodam TEC STOLP 40 W z dvojnim kas®^|anf'" zvočniki ter omarico, nov, in barvni TV, ekran 38 cm. M 'd in deklariran Tel.: 51 569__^-< | gar, Papirnica, škofja Loja_ Prodam glasbeni CENTER 9 Puštal 92, Škofja Loka____flg Prodam odlično ohranjeno NICO bertolmi, nož 125 cm. » poldan Pavle Ravnihar, Vin Škofja Loka Prodam novo vrtavkasto o>g n mos 3 m in malo rabljeno FH renčan, C 26. julija 5, Nakjg__-j-fl Prodam OBRAČALNIK za * Darko Hafner, Binkelj 8J™- L^ Prodam mizarski sko 4 operacije Naslov v ogl Prodam HI Fl kompon zvočniki 2 x 45 W, hitacfi 2x5 W akai tuner AT KC setofon 100 HB in stereo r"~j SETOFON 2 x 18 W in sobno LO Tel 62 204 ^ ■ Prodam TRAKTOR Tel 61 436 R 2-2£§Jt p«'1 4 neonske SVETILKE 116/70 x 13 in električni 3 x 1.5, 50 m, na kolutu Janez Vincarje 15, Škofja Loka Ugodno prodam malo rav0dj color, ekran 56, daljinsko t. Tel 33 712 __—^ifj Prodam nahrbtno motorno J NICO zo steljo, travo m °b Jt drevja ter RAČUNALNIK s%p 48 K in RADIOKASETOFON * , mi zvočniki in dvojnimi kase1 | 9!i|i?- Barvni TV aparat ekran b'. r b Tel 28 650 Prodam nov prevozni mo vitreks, 30 odstotkov ce nec 36, Komenda „—n' Arsit KO 8 x 8 m prodam vo 59, tel 22 055 Prodam navijalni stroJ Tel 42 221_ Ugodno prodam nov lZ*• p krompirja tip M 112 s karda" 38 881__ Prodam električni pi$»10' olimpija Tel 22 904 Prodam ČB TV. znamke garanciji Tinka Kenjar. jt! 1 1 Jesenice Prodam traktorski OBRAČALNI PLUG I2 00j nad Zmincem 5, Škofja Lok*. MOTOKULTIVATOR g0'' kombi s kosilnico prodam D Ugodno prodam KOSfi-*' bencin mešanica Kurirsk' Kranj Primskovo C 1 I 55*. 8. MAJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. STRAN @®ISIiMQU©)ESGLAS VIDEORECORDER itt. VHS sistem. Prodam. Zdravko Švab, tel 50-451. Prodam tračno ŽAGO za~raž7ezhlo-dovine in nov MOTOR 18.5 KW. se v ailinciji Tel.. (064)64-378 __Jgg° HITACHI TV CPT 2288, prodam ^56^61:23-851 __6487 Prodam nov prenosni dvojni KASE-'ARpansonik KA929 Tel 62 516 6488 Prodam novo ali rabljeno rotacijsko KOSILNICO 165 sip in nov TRAKTOR ?«"tz 75 ali ferguson 39 KS Lahov-^Cerklje _6489 Prodam barvni TV sprejemnik, Z 101 Pordelih 'n ' " ^r^UJPMupaSI/a 6490 BCS doh °BRACALNIK za kosilnico n° Raun L°r?hranien- za polovično ce-^rpllLlrod 3, Boh. Bistrica 6491 raj z Jjj* krožno ŽAGO (cirkular) zgo na več h-'nalno samovlečno napravo k<> čem , rostl' nemške znamke. Jan-*?-123 ' Strahini Naklo, tel.: "O^r--- 6492 ,3odno lrakt«r štore prodam novo KABINO za sko Kn«i?l?. m mal° rabljeno rotacij-Jarč,ari„LNlC0 sip 135. Jure Kavčič, ^r^2^ir,,tel.: 69-708 6493 Wu,frTSl^OREZNICOs puhalni-UČKO /JmenJam 200 kg težko TE-^^^IH^inje 8, Cerklje 6494 belni STRn?mbinirani 3-stranski sko-!°9U17 *l* 30 cm sirine Čadež, Na Pl^^iPil3^!^_6495 irtnovrK, CS 656- močnika 120W,' F°N Drr>HJn' stereo RADIO-KASETO-^zišč* Fojkar' pševska 10/d, Pr^p----___ 6496 200wahmL,noy STOLP hitachi digi Lj^^^ran. Tel.: 79-696 6497 ekran rt prodarn TV color gorenje, jigroaljnl' nerabljeno KOSILNICO R|K0Llrn rablieno šotorsko kamp ^oej brako Podreča 87, tel.: P^T--_6498 *a FlATmrelni NAKLADAČ, primeren 1 le*o An* UNIVERZAL traktor, star nje • ^nton Renko, Sr. vas 5, Begu- Pr^—^-_._6499 nemški a prenosni TV sprejemnik, /7-2j4' Crno-bel, ekran 31 cm. Tel.: 6500 prodam 5?%? °troško KOLO. Tel. 25-701, 6666 ^m^3,"? Plastični SILOS za silažo, v° s teletom. Jesenko, Ži- P _________ M, ?r°da.rndvI~strmostrešna ŠOTO-p^l^josebe. Tel.: 064/42-622 ^ofja LnLSEN0 Stane Mrak, Log 30, Pr^p^---^_ 6229 9sat0v 'J več ČEBELJIH DRUŽIN na Car|4 rranc Klemenčič, Zg. Besni-Pr^---______6233 ^ČFK1 9lobok in športni otroški Pr^~^a-iia!ILet. Tel.: 27-645 6519 izbiri. Lado Za ^r^H_L_5,šk 10 sten jeno-in obe stranici, zadalo'0-., nosilec in 2 robnika za 5t°Jic, Vodopivčeva 16, Kranj 6524 ESCORT, letnik 74, pro-»!% nu- Prednje blatnike, prage in 5IN sP£Sco ter PREŠO in električni ^Bitml^ni za sadje, rabljen. Vilfan, ■SsSšffc- 6525 uti comode št. 45, harpu-za 2 osebi in nov KIMO-Bogataj, C.JLA 6526 ^l-i^o prodam ft'ih 2ut .^no^e AŽ 9 po 30.000, 5 o Po ion,£0 20 000, štirisatno TOČI-^Slu) 5c000 in ostali pribor (po do-Pro^p^P-JLnedelja dopoldne 6527 •*! »Pa? bukova DRVA in izdelan °N« Sp. Bela 11, Preddvor 6528 So S KOMBINEZON ^j^Vlcm za 10SM. za motor za Škantar, Se-6529 % j8rn obhajilno OBLEKO za dekli Sl0, ,8ko Poročno OBLEKO dolgo, 5$!. BiM ene barve, št. 38. Milena Haf- * n° Prodam kobinirano peč (dr-^ ^ektrika) za kopalnico in ter-.^Ij^lacijsko peč 2 KWH - malo ^!J)br'?.vJavite se na telefon 77-931 liT^Zas.p, Stagne 28 v'Vo^-,20 prodam otroški kombinirali 6rio„K ^ibuna, odlično ohranjen. p^g§5_____6531 k|f^d im uv°žen globok otroški VO ?*5yt0n Prenosno mini komponento .U^p-S-'etova 7. Kokrica 6532 I^KaP Prodam neškropljena JA- >!!)6 7j "obovec, Peter Jošt, Sp. Du > 1Jq~--~-_____6533 %K7i?°, Prodam globok otroški VO ^>i!taliiari...:v ..... > -•■J-ilIVI MIlilLU II -^38^285, zvečer 6536 it?" tip4gQdan S§4/70d39i'jadrnico' d0'9° Jjanski| Tel" 22-644 SDr6dnifw2ško POSTELJICO in le "flV^rn ^h^'co °trosko POSTELJICO . 'JJrevijalno mizico in otroški niMy-----'OSTELJICO i 'Ja VRATA za R4. Tel.: 61-176 6535 w 6537 Prm suhih bukovih DRV. Kranj 6538 PECT kuppersbusch, •K škoda, 45 litrov, ŠTE- i'u^Oor« ^ Skoda, 45 litrov, STE-inenAe (Plin, elektrika), buko-n l^lit; naseljenih AŽ PANJEV rf^^d^JSranj___oo_> i LEKnodam doiQ° bel° obhajil-R>55eni^' Jože Čufar, Tavčarjeva 1^—-_6540 JS^OtoK^eni maketo železnice ?'k?' dimenzije 1,2 x 2,5 m. *^ 2 v|akom Tel. 81-393, do 6541 Zelo ugodno prodam malo rabljeno camp PRIKOLICO brako Josip Tva-rog, Golnik 59, Golnik_6542 SENO v Poljanski dolini prodam. Tel : 061/557-711_[_6543 Prodam 800 kg SENA in italijansko poročno obleko št 40. Pristava 2/a, Tržič__6544 Prodam KROMPIR za krmo po 20 din/kg. Sp Senica 12, Medvode, tel : 061/612-249_6545 Prodam suha hrastova DRVA. Mari-ja Rozman, Luže 11, Šenčur_6546 Prodam semenski KROMPIR igor. Meglic, Podbrezje 30, 64203 6547 Prodam fantovsko birmansko OBLEKO, temno moder žamet, za 14 do 16 let. Marija Pavlin, Križe 23/a 6548 Prodam novo usnjeno JAKNO, itali-jansko, za 50.000 din Tel.: 22-132 6549 Prodam PISKE, dobre nesnice, stare 10 tednov. Trboje 103_6550 Prodam suha bukova DRVA Franc Eržen, Zab'jkovje 2, Zg. Besnica 6551 Prodam ROŽE bršljinke in pelagoni-je. Tel.: 42-627_6552 Prodam OTAVO in SENO. Tel.: 46-336_6553 Prodam več neposlikanih starih kmečkih SKRINJ in Z 750 po delih. Tel.: 64-310_6554 SENO in jedilni KROMPIR prodam. Zaje, Valburga 15, Smlednik_6555 Ugodno prodam nekaj DRV in . ostankov ostrešja. Tel.: 34-201 6556 POSREDNIK Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 Prodam smrekove DESKE IN PLO-HE. Telefon 064/25-217._ Poceni prodam plastično CISTERNO v pločevinastem ohišju, 800-litr-sko. Beleharjeva c. 33, Šenčur 6557 Prodam LESTENEC, ROGOVE in stare URE. Naslov v ogl. oddelku 6558 Prodam SENO. Zg. Brnik 69 6559 Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe, Z 750, letnik 74, in rabljeno (malo) strešno salonitko. Rabotin, Nadižarjeva 3, Čirče_6560 Ugodno prodam veliko nemško ŠO-TOR PRIKOLICO in ŠOTOR za 4 osebe z baldahinom. Čelhar, JLA5, Kranj, tel.: 22-183_656_ Usnjen motorni KOBINEZON utok Kamnik, dvodelni, št. 52, prodam. Tel.: 35-525_6562 Ugodno prodam lični vrtni KLOPCI. Kern, Velesovo 6, tel.:42-503 6563 Prodam camp PRIKOLICO bufet, le-tnik 1984. Tel.: (061) 841-384 6564 Prodam otroški športni VOZIČEK (marela), otroško POSTELJO z jogijem, HODULJO in prenosni STOLČEK. Prodam tudi šivalni STROJ bagat in industrijski šivalni STROJ. Tel.: 34-673, popoldan_6565 Prodam 12 praznih čebeljih PANJEV, devet satarjev in tri naseljene. Pirš, Zasavska c. 60, Orehek_6566 Prodam SENO. Studen, Tenetiše 3 _6567 Po ugodni ceni prodam modro fantovsko obhajilno OBLEKO št. 10. Sta-ne Zupin, J. Puclja 3, Kranj_6568 Prodam stoječo TRAVO ali dam v najem. Anton Roblek, Bašelj 15 6569 Prodam jedilni KROMPIR in krompir za krmo. Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel.: 70-164 6570 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete in žaiuzije v vseh dimenzijah in barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: 061/50-720 živali .Prodam ali zamenjam TELICI simen-talki, stari 13 in 9 mesecev. Tel.: 40-657 _ 6377 Prodam 10 dni staro TELIČKO, me-šana DRVA in ODER za fasado. Babni vrt 2, Golnik_ 6378 Prodam 10 tednov stare PIŠČANCE (brojlerje) za zakol in 8 tednov stare JARKICE hisex nesnice. Velesovo 43, tel.:42-829 6379 Prodam Tel: 45-619 2 KOZI z mladiči. 6380 Prodam 14 dni starega BIKCA. Stru-ževo 7, Kranj_6381 Prodam težko KRAVO simentalko, pašno, brejo 9 mesecev, in KOMAT 22 ali 23 col. Poljšica 13, Zg. Gorje 6382 Prodam KRAVO in TELICO, breji. Tel.: 68-650_6383 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Zg. Bela 37, tel.: 45-705 6384 V 8. mesecu brejosti KRAVO simentalko menjam za dva BIKCA simental-ca, 250 in 60 kg. Praproše 1, Podnart __6385 Prodam MLADIČE dobermane z ro-dovnikom. Gašperšič, Kropa 61, tel.: 79-711_6386 Prodam mlade PSE majhne rase in zajce orjake. Strahinj 65, Naklo 6387 Prodam črno-belo TELIČKO, staro 4 tedne Marjan Mlakar, Moše 39. Smlednik _ 6388 Prodam plemenske OVCE z jagnjeti. Tel.: 68-502_ 6389 Prodam KRAVE po izbiri in BIKCA. Tel : 64-260_6390 Prodam 10 dni starega BIKCA. Dri-novec, Podbrezje 3_6391 Prodam TELIČKO in BIKCA simen-talca, stara 6 in 4 tedne. Stane Kuralt, Žabnica49, tel.:44-522_6392 PSIČKE ovčarje oddam. Tel : 22-142 __6393 Oddam mladiče VOLČJAKE. Novak, Jezerska c. 61, Kranj_6394 Prodam KUNCE,modre, dunajčane. Tel.: 75-703_6395 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Voklo št. 32, Šenčur_6396 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 70 kg. Sv. Duh 41 _6397 Prodam 2 TELIČKI, eno simentalko in eno frizijko. Zaplotnik, Letence 6, Golnik, tel.:46-398_6398 Prodam 2 TELETI, 5 tednov stari. Mi-Ije 3, Šenčur_6399 Prodam 8 tednov stare JAZBEČAR-JE. Gorenjska c. 28, Naklo_6400 Prodam Tel.: 50-852 perzijske MUCE. 6401 Prodam 10 dni staro TELE iz A kon-trole. Tel.: 57-095_6402 Oddam ali prodam nemškega VOLČJAKA, star 11 mesecev. Tel.: 79-098_6403 Prodam TELICO, ki bo telila čez 2 meseca. Trata 10, Škofja Loka, tel.: 62-039_6404 Prodam plemenske OVCE. Soklič, Češnjica 22, Podnart, tel.: 70-410 po 21. uri _6405 Prodam 8 plemenskih OVC in električne ŠKARJE za striženje. Josip Ha-rastija, Vincarje 22, Škofja Loka 6406 Prodam PUJSKE, težke 20 kg. Tel.: 66-340__6407 Prodam KRAVO simentalko na izbiro po prvem ali drugem teletu. Zamenjam BIKCA, 300 kg, za enako težko telico. Ciril Čemažar, Potok 7, Železniki •_ _6408 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 30 kg in večje, cepljeni proti kugi. Struževo 3_ 6409 Prodam PRAŠIČKE, po 35 kg težke. Srednja vas 55, Šenčur_6410 Prodam šest tednov stare grahaste PETELINČKE. Cena 600 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_6411 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Zg. Bela št. 7, Preddvor_6412 Prodam 5 tednov starega BIKCA za pleme. Luže 13_6413 Prodam KRAVO simentalko s tret-jim teletom. Zalog 17, Cerklje 6414 Prodam BIKCA, starega 7 tednov, OBRAČALNIK za seno, širina 220 cm, in borove DESKE, debelina 3 cm. Zg. Bitnje 17_6415 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Hraše 12, Lesce_6416 Prodam BJKCA frizijca, težkega okoli 80 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Zg. Brnik 28_6417 Prodam PUJSKE, težke 35 kg Pod-hom 49, Zg. Gorje_6418 Prodam 7 mesecev breji simentalki, KRAVO in TELICO ter travno SILAŽO. Tel: 44-149 6419 ★ ★ ★ SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 Prodam KOKOŠI nesnice, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo rejo_ Prodam 5 PRAŠIČEV 30 do 35 kg težkih. Predoslje št. 1_6420 Prodam 6 PUJSKOV. Rant, Podbrez-je 20_6421 Prodam težko jalovo KRAVO ali zamenjam za visoko brejo KRAVO ali TELICO. Luže 6, Šenčur_6422 Prodam KRAVO, ki bo sredi maja tretjič teletila. Jagodic, Lenart 5, Cerklje__6423 Prodam KRAVO simentalko, ki bo drugič teletila konec maja. Tel.: 57-029 _6424 Prodam PRAŠIČE, težke 40 kg. Šenk, Nova vas 3, Preddvor_6425 Več TELET za nadaljnjo rejo pro-dam. Zaplotnik, Letence 1, Golnik 6426 Prodam KOKOŠI nesnice, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo rejo. Zadra-ga 18, Duplje _6427 Prodam TELICI, 8 mesecev breji. Ci-ril Cof, Sv. Duh 72, Šk. Loka 6428 Prodam TELIČKO simentalko, tri tedne staro. Žabnica 43_6429 Zamenjam 3 ZAJCE ožgani kunec. Naslov v ogl. oddelku_6430 Prodam tri tedne staro TELIČKO. Suha 16, Kranj_6431 JARKICE, 10 tednov stare, rjave, )dam. Zgoša 47/a, Begunje 6432 :rm KR/"^: ,o telitvi. ".avelci-na. Koroška de. C.^• 'karieva 32 64.33 Prodam živino. Ri_-no 27, Blod 64o4 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10dni.Voglje 83, Šenčur_6435 Prodam KRAVO simentalko po 4. te-litvi. Žemlja, Vrba 23, Žirovnica 6436 Prodam mlado KRAVO simentalko. Tel: 69-374_6437 itan.oprema Zelo poceni prodam dve OMARI, KAVČ i n črno-bel TV. Perne, Mlaka 23/a, Komenda tel.: 061/841-598 6206 Prodam KAVČ Tel.: 34-709, popoldan__6500 Prodam plinski ŠTEDILNIK kekec in električni ŠTEDILNIK iskra venera Tel.: 70 023 6501 Ugodno prodam dnevno OMARO, KAVČ in sedežno GARNITURO. Tel.: 25-408 _ 6502 Prodam dnevno SOBO, SPALNICO, KOPALNICO, kuppersbusch in plinski ŠTEDILNIK. Britof 100, Kran) 6503 Prodam raztegljiv KAVČ, 2 FOTELJA in klubsko MIZICO. Tel. 064/61-681 _6504 6 FOTELJEV fjord z mizo prodam za 5 SM. Tel : 77-547_6505 Zelo ugodno prodam rabljeno POHIŠTVO. Boštjan Japelj, Delavska c 26, Kranj, tel.: 21-209_6506 Prodam nov ŠTEDILNIK, še v garan-ciji. Bubulj, Ul. Gor. odreda 6, Kranj, tel.:37-080_ 6507 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK iskra corona. Pangeršič, Ljubljanska 29, popoldan_6508 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 elek., 2 plin), dobro ohranjen. Hrovat, Češ-njica 9, Podnart _6509 Prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elek). Tel.: 61-513 _6510 Prodam etažno PEČ za centralno kurjavo, 24 kcal, rabljeno eno leto. Tel.: 60-994__651_ Prodam novo PEČ za etažno central-no tvt central 23, radiatorje, ekspanzij-sko posodo in črpalko grundfos, 10 odstotkov ceneje, ter obrtniški šivalni STROJ singel za 20 SM. Pesjak, Prešernova 3, Radovljica_6512 Poceni prodam sedežno GARNITURO, kavč in 2 fotelja. Silvo Babic, Zele-nica 10, Tržič_6513 Prodam PEČ ferotherm, rabljeno 2 sezoni, 25000 kcal, za 15 SM. Vučko, Mandelčeva 11, Kranj, tel.: 26-707 6514 Zelo ugodno prodam SPALNICO in KUHINJO. Ogled v soboto in nedeljo, 9. in 10. maja. Raič, Grič 7, Bled, tel.: 061/552-984_6515 Prodam manjšo OMARO za dnevno sobo in kuhinjsko mizo. Tel.: 97-910 _6516 Prodam OMARE za dnevno sobo. Voglje 83, Šenčur _6517 Trajnpžcrečo PEČ za centralno fero-term, 40 kW, novo, ugodno prodam. Tel.: 81-677, po 18. uri_6518 gradbeni mat. Prodam gašeno APNO. Pipan, Luže 19, Šenčur_5714 Prodam 2 novi strešni OKNI 145x70. Štefan Zlate, Voglje 4 6571 Prodam 4000 kosov OPEKE modela-rec, dostava brezplačna. Tel.. 42-444 _6572 Prodam smrekove DESKE 25, borove DESKE 50 in kostanjeve DESKE 35 ter seno. Tel.: 46-193 _6573 Prodam rabljeno OPEKO špičak in špirovce za drvarnico ali šupo. Sp. trg 7, Šk. Loka, tel: 62-587_6574 Prodam novo gradbeno konzolno DVIGALO nosilnosti do 400 kg. Begu-nje 36/a_6575 Prodam 10 m3 SIPOREXA 5 cm. Tel.. 62-908, Draga 6_6576 Prodam električno konzolno gradbeno DVIGALO. Stane Žibert, Suha 24, Kranj_6577 Ugodno prodam SIPOREX 20 x 25 x 60,120 kosov. Tel.: 70-013 _6578 Ugodno prodam ca. 2500 kosov rabljene strešne opečne KRITINE folc. Kepic, Velesovska 12, Šenčur. Tel.: 41-081_6579 Oddam gradbeni kovinski ODER za izdelavo fasade. Tel.: 61-993, od 20. do 22. ure _6580 Prodam suhe smrekove in maces-nove PLOHE. Franc Roblek, Bašelj 20, Preddvor_6581 STREŠNIK bečej, 3500 kosov, star 5 let, prodam po polovični ceni. Tel.: 62-593_6582 Prodam DESKE 2,5 cm, in 5 cm. Sp. Bitnje 4_6583 Prodam novo zastekleno vezano OKNO, dim. 140 x 140, z omarico in ro-leto. Breg ob Kokri 16, Preddvor 6584 1 m1 suhih hrastovih PLOHOV in rabljena hrastova SODA po 250 litrov prodam na Bledu. Šifra: Ugodno prodam_6585 Prodam PUNTE, d = 2,60 m. Jenko, Kuratova 2, Šenčur_6586 Zelo ugodno prodam rabljeno cementno strešno OPEKO (2500 kosov) Kuprešak, Frankovo 42, Škofja Loka _6587 Prodam 2 toni cementa in APNA. Tel.: 74-599_6588 Prodam VELIKE ZIDAKE, 500 kosov. Jože Trdina, Zg. Bitnje 229, pri Puškar-ni_6589 Prodam BANKINE, PUNTE in KRAJ-NIKE. Tenetiše, tel.:46-174 6590 Izredno suhe DESKE in PLOHE iglavcev zamenjam za sveže ali pro-dam. Sp. Brnik 36, Cerklje_6591 Prodam strešno KRITINO špičak (3500 kosov). Tel.: 25-785_6592 Prodam 20 m3 suhega prvovrstnega LESA 8 cm debeline. Janko Černilec, Strahinj 23, Naklo, tel.: 47-123 6593 Poceni prodam strešno OPEKO folc. Julijana Kalan, Planina 42, Kranj 6594 Suh smrekov OPAŽ, 117 m2, prodam. Boris Križanič, Alpska 7, Bled _6595 Prodam 9 stoječih betonskih STEBROV, kriti z arhovimi ploščami. Pre-doslje 84__6596 Prodam 40 m' elementov dolžine od 0,5 do 2,5 m. Tj'.: 47-236 6597 itift iowanja iščj s< o. Šifra: Reden pla-5745 Nujno prodan GARSONJERO na Planini, 30 i: k< npletna kuhinja. Li- kozarjeva tel.: 24-616 Družina s 5-lutn r.ajem stanovanja redni plačniki. Te. 2 nadstropje, _6242 otrokom vzame v daljšo dobo, smo 733 po 21. uri _6243 Tuji študent n.-; : oecializaciji išče stanovanje za dru: < >. Nudi plačilo do 10 SM mesečno v Kranju ali okolici. Tel: 21-361, od pc ledeljka do petka do 9. do 14. ure 6617 —rr—\~t---r~r~. :..'~ii.-Fai.":i..-.— Enosobno stanovanje menjamo za večje. Šifra: Nagrada 100 M 6618 Trisobno družbeno stanovanje, 64 m3, zamenjam za dve manjši. Tel.: 23-851_6619 Prodam stanovanje, 62 m2. Pred- dvor8, Milic _6620 2 kontrolorja letenja iz Beograda iščeta enosobno stanovanje, garsonjero. V poštev pride konfortna soba. Tel.: (064) 21-422_6621 Dvosobno stanovanje, 54 m2, delno opremljeno, ugodno prodam. Tram- puž, Frankovo naselje 160_6622 Dvosobno stanovanje v Kranju, J. Puharja 2, 6 nadstropje, 50 m2, prodam, delno na kredit, tel.: 26-052, v ve- černih urah_6623 Prodam dvosobno stanovanje, 60 m2, Frankovo naselje 68, Škofja Loka_6624 Iščem kakršnokoli stanovanje s ko- palnico. Tel.: 25-530_6625 Prodam starejše stanovanje v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Tel.: 62-511 _6626 Najamem dvosobno opremljeno stanovanje ali enodružinsko hišo v Kranju ali okolici za 2 leti. Vselitve konec junija. Ponudbe pod šifro: Plačam vse vnaprej_6627 V Kranju prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje z kabinetom za večje. Za zamenjavo doplačam miljardo štiristo. Naslov v oglasnem oddelku _ 6628 Štirisobno stanovanje v Škofji Loki zamenjam za dvosobno s centralnim ogrevanjem do največ drugega nadstropja, lokacija Kranj okolica Vodovodnega stolpa ali Šorlijevo naselje. Tel: 60-036 ali 23-322 6629 kupim Kupim od 3 do 6 tednov stare TE-LIČKE. Tel.: 70-379_4120 Kupim do 10 dni stare BIKCE simen-talce. Tel: 42-444_6598 Kupim manjšo stanovanjsko HIŠO v Kranju ali okoiici. Lahko je v zadnji fazi gradnje. Tel.: 064/25-208_6599 Kupim enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na relaciji Kranj— Škofja Loka —Medvode. Naslov v oglasnem oddelku_6600 Kupim suhe Tel.: 62-884 hrastove PLOHE. 6601 Kupim SPREDNJE VILICE in KOLO za APN 4 ali 6. Tel.: 21-589_6602 Kupim 10 dni staro TELE simerualca ali menjam za seno. Lajše 19, Selca, tel.: 66-257_6603 Kupim starejši AVTOMATIK ali pony ekspress (lahko v okvari). Naslov v oglasnem oddelku_6604 Kupim rabljeni gumi VOZ za traktor. Hafner. Žabnica 68, tel.: 44-539 6605 Kupim starejšo HI SO v okolici Kranja, Radovljice ali Jesenic. Šifra: Na Gorenjskem_6606 Kupim pollitrski REZERVOAR za APN 4. Josip Harastija, Vincarje 22, Škofja Loka _6607 Kupim TELIČKO za pleme, staro do 3 tedne. Tel.: 70-204_6608 lapoillfra Takoj zaposlim stavbnega kleparja. Bohinjc, Radovljica, tel.: 75-814 6630 Takoj ali po dogovoru zaposlim av-tokleparja, lahko priučen. OD dober po dogovoru. Resni kandidati pokličite tel.: 064/45-043_6631 Iščemo upokojenko za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času. Tel.: 75-504_6632 Kdor je pripravljen delati ob vikendih, se lahko vključi v organizirano prodajo najkvalitetnejših priročnikov. Šifra: Prevoz zagotovljen_6633 SLIKOPLESKARJA, KV ali pol K, in delavca za priučitev zaposlim. OD po dogovoru. Tel.: 39-552_6634 Kuharico in kuhinjsko pomočnico zaposlimo takoj, hrana in stanovanje v hiši, delovni čas urejen, OD zelo dober. Informacije dobite v gostilni Jur-ček v Kranjski gori, tel.: 88-530 6635 • Če potrebujete v krajšem času več-jo količino denarja, se javite akviziter-ski skupini, ki deluje na področju Slovenije v prostem času (tudi sobote in nedelje) z lastnim prevozom. Šifra: Denar zagotovljen_6636 Honorarno zaposlimo akviziterje za najboljše plačilo. Zaželen lastni prevoz. Za vse informacije kličite tel.: 064/79-810 od 18. do 19. ure v po-nedeljek in torek_6637 Kdor si želi izboljšati finančni položaj in je pripravljen delati bo vikendih, ima zagotovljen lasten prevoz, naj se javi skupini pri pobiranju naročil najnovejših zbirk tujih avtorjev in priro-čnikov! Šifra: Najvišja provizija 6638 Če bi radi hitro zaslužili, se takoj ja-vite na oglas pod šifro: Prijetno delo ___6639 SNAŽILKO za vzdrževanje nove enodružinske hiše v okolici Škofje Loke iščeta starejša upokojenca. Pogoj je vestnost in natančnost, plačilo po dogovoru. Tel: 061/343-005 6640 Delavko za delo pri navijalnih strojih in pri sestavi transformatorjev zaposli Elektromehanika Markun. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Elektrome-hanika Marlčun, Cesta JLA 50, Kranj Takoj zaposlim natakarja ali natakarico, plača po dogovoru. Tel.: 61-436 _6641 Zaposlim mlajšega moškega z odsluženo vojaščino v kovinostrugarsko delavnico. Predoslje 60/a_6642 Za poletno sezono iščemo kuhinjsko pomočnico, ne pod 18 let, za turistično podjetje na Koroškem. Nudimo zelo dobro plačilo v devizah ter hrano in stanovanje. Ponudbe pod šifro: Koroška 6643 poselil Oddam v najem NJIVO v izmeri 1700 m2. Alpska 26, Lesce_6648 Prodam GARAŽO v Frankovem na-selju v Škofji Loki. Tel . 61 -808, zvečer __6649 Prodam GARAŽO, prednost zdomci, nov šotor za 4 osebe, novo preklopno uro theben, števčno in MOPED 14TLS.Tel.: 25-967_6650 Prodam leseno montažno vikend HIŠICO, 4 x 4 m. Trboje 119, popoldan _ 6651 Prodam stanovanjsko HIŠO v turi-stičnem kraju. Šifra: Turizem_6652 OIIALO Tipkam zahtevne tekste in diplomske naloge. Tel.: 22-221, int. 22-70 dopoldan_6644 Iščemo varstvo za enoletnega fant-ka. Tel: 49-031_6645 Iščemo inštruktorja matematike za I. letnik srednje šole. Tel.: 42-094 6646 Kakršnokoli delo na dom sprejmem. Šifra: Zanesljiv_6647 POIMANMVA Fant 30/175, s sredno izobrazbo, zaposlen, s stanovanjem v Ljubljani in avtomobilom, urejen, mirne narave, nealkoholik, še nevezan, želi spoznati dekle zaradi poroke. Šifra: Sreča v zakonu 6653 OBVHII1A IZDELAVA IN POPRAVILO avtoce-rad, popravilo BALDAHINOV in ŠOTOROV - AVTOTAPETNIŠTVO Rau-ter. Rožna dolina 12, Lesce, tel.: 74-972 _2205 ROLETE IN ŽALUZIJE, popravila ro-let in žaluzij za privatni in družbeni sektor naročite Špilerjevim, Gradniko-va 9, Radovljica, tel.: 064/75-610 5766 Sprejmem večja gradbena dela, ra-zen fasad. Tel: 061/852-030 6609 OBRTNIK ZIDAR dela fasade. Zainteresirani lahko kličejo tel.. 33-276 _6610 Plesni tečaji in aerobika v Delavskem domu Kranj Nedelja, 10. maj 18.00 začetni tečaj plesa 19.30 nadaljevalni tečaj 21.00 izpopolnjevalni Ponedeljek, 11. maj, 19.00 Aerobika za dekleta 20.00 Aerobika za žene Prijave pol ure pred pričetkom v Delavskem domu. Vabi vas plesni klub! _6611 Dnevno sveža JAJCA lahko dobite pri Miru BAJDU, Križe 81_6612 Opravljam vsa zidarska in fasader-ska dela. Tel: 46-245_6613 IZVAJAMO vse vrste hidroizolacij-skih in toplotno izolacijskih del na ravnih strehah, stenah, balkonov, terasah, obodih, bazenih, podzemnih prostorih, kot so skladišča, podzemne garaže, zaklonišča, temelji stavb itd. Tel.: 064/42-953 popoldan_6614 Poceni, hitro in kvalitetno popora vljam televizije in radioaparate. Tel.: 21-267_6615 POSTAVLJAM svoje fasadne odre, cena 1500 din/m2, do 30 dni Zidarstvo in fasaderstvo Drago RABIČ, tel.: 70-384 6616 OPRAVIČILO V petek, 24. aprila, je pri zahvali za pokojnim andrejem krničarjem prišlo do neljube pomote. Pri naštevanju krajev je izpadel Kranj. Za napako se opravičuje- NK DOMŽALE organizira dne 17.5.1987 ob 14. uri v športnem parku Domžale GLAVNI DOBITEK ENA STARA MILIJARDA 2. nagrada ZASTAVA 101 3. nagrada 2,000.000 din 4. nagrada 1,000.000 din 5. nagrada BARVNI TELEVIZOR IN ŠE MNOGO BOGATIH NAGRAD! mUm^ AvtpJJMsni.prevo* nazaj zagotovljeni NOVICE IN DOGODKI Počila je še Kosova hiša Se bo dražgoški plaz le umiril? Škofja Loka, 5. maja — Čeprav strokovnjaki niso trdno zagotovili, da se bo z odvodnjavanjem vseh vrst voda končno ustavil zemeljski plaz na Pečeh v Dražgošah, zaradi katerega se je moralo iz razpokanih hiš že preseliti nekaj domačinov, je treba od nekajletnih meritev, raziskav in pogovorov končno preiti k dejanjem. Najnovejše opozorilo je hiša Cirila Kosa. Projektivno podjetje iz Kranja je izdelalo idejni projekt sanacije zemeljskega plazu na Pečeh, ki pravi, da je treba vse deževne, podzemne in odpadne vode čim hitreje odvodnjavati s plazovitega območja, da ne bodo zastajale in še naprej povzročale drsenja zemlje. Stroški za izdelavo štirih regulacij v skupni dolžini 1630 metrov, drenaž v dolžini 545 metrov, vodotesne kanalizacije v dolžini 285 metrov in sedmih propustov v skupni dolžini 42 metrov po cenah iz lanskega novembra znašajo dobrih 38 milijonov dinarjev, medtem ko material za predvidene regulacije, drenaže in kanalizacije stane 14,4 milijona dinarjev. Čeprav ni povsem zanesljivo, da bi ta poseg, za katerega se ogrevajo tudi Dražgošani, za vselej umiril nestanovitni plaz, so tudi v loškem izvršnem svetu menili, da je imetje in življenja ljudi na Pečeh treba zavarovati. Bolje s tem posegom kot s čakanjem na nove razpoke iz sprotnim preseljevanjem ogroženih ljudi. Zanimivo je, da domačini niso tako pesimistični kot strokovnjaki. Pravijo, da hiše najbrž niti ne bi razpokale, če bi bile sodobno grajene: s trdnimi temelji, dovolj železja, kakovostnim materialom. Večina hiš je zrasla takoj po vojni. Mlajše niso raz-pokane. S tem seveda ni rečeno, da imajo Dražgošani prav in da plaz, ki še drsi, hiš ne bo več ogrožal. Kljub regulacijam, dre-nažam, propustom in kanalizaciji, ki jo bodo zgradili, bodo strokovnjaki še naprej spremljali premike celotnega pobočja. To Manjši apetit za pozidavo kmetijske zemlje Prazno upanje Škofja Loka, 6. maja — V škofjeloški občini so lani pozidali ali kako drugače za zmeraj odvzeli kmetijstvu in gozdarstvu 5,7 hektara zemlje, kar je približno dva hektara manj kot leto prej, in 1,3 hektara manj kot leta 1984. Gradnja se je v glavnem "zajedla" na travnike in njive tretjega in četrtega kakovostnega razreda, manj pa v gozdove (izjema je le gramoznica v Ratečah, ki je zajela dobre tri hektare gozda). Ob podatku, da so v občini lani pozidali manj kmetijskih in gozdnih zemljišč kot v preteklih letih, se zastavlja vprašanje, ali so na to vplivali strožji zakon o urejanju prostora in zakon o kmetijskih zemljiščih, večja osveščenost ljudi o varovanju kmetijskih in gozdnih zemljišč, višje odškodnine, ki jo morajo plačati graditelji za spremembo namembnosti... Upanje je, žal, prazno. Apetitov po kakovostnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih niso zmanjšali zakoni, večja osveščenost in višja odškodnina, temveč gospodarska kriza, ki je omejila gradnjo novih tovarniških obratov in skladišč, poslovnih stavb, stanovanjskih naselij, šol, trgovin, otroških igrišč... V škofjeloški kmetijski zemljiški skupnosti ocenjujejo, da so v tem srednjeročnem obdobju uspeli ubraniti pred pozidavo velik del kmetijskih in gozdnih zemljišč, da pa so nekaj zemlje, ki bi sicer sodila v prvo, trajno varovano kmetijsko območje, morali nameniti za gradnjo raznih stavb in drugih objektov. Nedvomno je, da so izjeme nujne, ker hkrati z varovanjem zemlje omogočajo družbeni in gospodarski razvoj, vendar je res tudi to, da so kmetijske zemljiške skupnosti pri tem v začaranem krogu: kot najpomembnejši varuhi kmetijske zemlje so denarno odvisno od tega, koliko je bodo oddale graditeljem, saj predstavljajo odškodnine od spremembe namembnosti njihov glavni vir prihodkov. V škofjeloški bodo letos z odškodninami zbrali približno 21 milijonov dinarjev (dobro polovico vseh prihodkov), ker se bo (je) v občini, odprlo nekaj večjih gradbišč (Trnje, BS 7, Embalažno grafično podjetje, Marmor). , C. Zaplotnik tudi pomeni, da na ogroženih tleh ljudje ne bodo dobili dovoljenj za gradnjo novih hiš, čeprav bi kdo rad zgradil novo hišo kar ob stari razpokani, na svoji zemlji. Zavod za družbeni razvoj v Škofji Loki bo skupaj s krajevno skupnostjo poiskal nadomestno lokacijo na stanovitnih tleh Dražgoš, kjer bo Ciril Kos in morda še kdo drug lahko zgradil varen dom. Stroške za posege v plazoviti del Dražgoš, ki so na videz visoki, bodo krili različni viri, od občinskega rezervnega sklada, komunalne skupnosti do krajevne skupnosti Dražgoše, medtem ko naj bi Območna vodna skupnost prihodnje leto poskrbela za regulacijo potoka Volček, ki bo sprejemal vse površinske vode s plazovitega območja. H. Jelovčan Študentska stojnica Če bo lepo vreme, bodo danes kranjski študenti v središču mesta organizirali stojnico. Od 17. ure naprej bodo pred magistratom ob spremljavi glasbe obveščali mimoidoče o dejavnosti kranjskega Kluba študentov, ki zajema dokaj široko področje — od predavanj, izletov, plesnih večerov, do organizacije bruco-vanj in spoznavnih večerov. Študentski klub posebno vabi k sodelovanju študente prvih letnikov. Za tiste, ki bodo imeli s seboj indeks, pa je pripravljeno posebno preseneženje! Vabljeni! V. B. Zapleti pri popravilu Zastavinih vozil v garanciji Vozniki se upravičeno jeze Kranj, 6. maja — Danes se bodo v kranjskem izvršnem svetu ponovno pogovarjali predstavniki izvršnega sveta, Alpetoura in Crvene zastave. Skušali bodo rešiti problem, ki je nastal, ko je Alpetourov servis osebnih vozil na Laborah skupaj s servisi iz Tolmina, Nove Gorice, Idrije in z Bleda sklenil, da od 7. aprila dalje ne bo več servisiral vozil iz Zastavinega osnovnega in dopolnilnega programa v garancijskem roku. Po svoje razumemo servise, ki pravijo, da je Zastava zelo slabo in predvsem neredno plačevala storitve v garancijskem roku. Le —teh pa ni bilo malo, saj so popravila v garanciji predstavljala na servisu na Laborah kar 43 odstotkov vseh storitev, in to ne samo zaradi novih vozil, ampak tudi zaradi številnih napak na Zastavinih vozilih, in je imel zato servis zaradi vsakega dodatnega posega vedno večjo izgubo. Prav tako pa moramo razumeti lastnike novih vozil, ki se jezijo, ker sta sedaj najbližja servisa za popravila v garanciji na Jesenicah in v Ljubljani. V teh servisih nastaja nepopisna gneča, dolgo je treba čakati, za Ljubljano pa po nekaterih podatkih že pravijo, da vozil v garancijska popravila sploh nočejo več vzeti. Slišali smo za primere, da so nekateri peljali vozila celo v Celje ali še dlje, v Mursko Soboto. Skratka, nastajajo vedno hujši problemi, ki jim bo treba narediti konec. Nekateri lastniki novih vozil storitve v garancijskem roku na kranjskem servisu kar sami plačujejo, vendar s takim posegom v nepooblaščenem servisu garancija preneha. Za mnenja o tem problemu smo vprašali dva lastnika novih vozil in predstavnika Alpetoura. Darja Jarc iz Kamnika: »Imam nov avto jugo, 7000 kilometrov sem prevozila in avtomobil je še v garanciji. Zaradi številnih napak moram pogosto na sre-vis in zadnje storitve sem sama plačala, čeprav vem, da mi s tem preneha veljati garancija. Navajena sem na kranjski servis, kjer stalno iščem pomoč. Kakovost popravila je zadovoljiva, fantje pa se mi zdijo bolj prijazni kot v Ljubljani, kjer je vedno večja gneča, pošiljajo te z enega konca na drugega, težave so z lokalnimi av- tobusi, stalno se moraš prepirati^ z jjj mehani; ki. Menim, da poteza servisa na Lal bila najpametnejša in da škoduje vozni*0 Upam, da bodo problem le rešili.« . j Franc Homan iz rw* j ljubelja: »Navezan sem na servis na Lao rah. Kupil sem noveg juga. Ko sem zvedej da z garancijskimi r pravili ne bo niC se* bil neprijetno Prese" čen. Sedaj še ne/ei • kaj naj storim: aH °\ moral v Ljubljano> £ kam drugam. S si<* ča voznikov ta poteza ni dobra. Kranj servis nam je pri roki, do drugih servisovjn I je daleč, pravijo pa tudi, da je velika gneC Res še ne vem, kaj bom storil.« ju Vasja Vižintin, J]J tozda Remont vAjjJ touru, kamor sodi wm servis osebnih voz" . Laborah: .Od ncij' vo^8 dalje ne opr storitev v skem roku za Crvene zastave & novnega in dopolni ga programa, za K rega smo bili do dne pooblaščeni in smo imeli pogodbo- ^ smo z aneksom podaljševali pogodbo z ^ tos, smo opozarjali, da so pogoji Crvene . stave za nas iz ekonomskih razlogov nesp ■.1 jemljivi, vendar smo pogodbo vseeno p0*^ sali, a smo jo kasneje odpovedali. Tri m ^ ce smo letos še opravljali te storitve, \ smo upali, da bodo naše zahteve uP0^^ Osebno in neuradno so nam predstav^ Crvene zastave dali prav, uradno pa Je $ njihovo stališče drugačno. Čakali smyflj zadnjega, še 7. aprila popoldne smo ime/ jjj! mizi odgovor Crvene zastave, vendar ]e.jV zelo nekonkreten in za nas nesprejen1^. Razumemo nezadovoljsto ljudi, saj S?.^J bolj prizadeti, vendar moramo tudi mi1 » gospodarski račun. S Crveno zastavo srn pripravljeni sodelovati, vendar pod čnimi pogoji, ne na osnovi odnosa velik* stava: mali servis. Naša želja je, da S* problem reši v korist vseh: proizvajalca, nikov in nas.« J. Košnj£ Obnova na Šmarjetni gori zapuščina propadat Smarjetna gora, 6. maja — Šele sedaj, ko so se novi lastniki objekta na Šmarjetni gori lotili obnove (tudi pozimi niso nehali delati), se kaže, kolikšno škodo lahko povzročata nemarnost in neredno vzdrževanje. Na vsakem koraku" 'je videti posledice zmrzali, zamakanja, vlage in nesnage. Popravljajo meter za metrom, ločujejo še uporaben^p material od neuporabnega, usposabljajo sanitarije in odtoke, centralno ogrevanje in vodo- vodno napeljavo. Pri obnovi bo treba -postoriti še marsikaj. Sicer trdno grajeno poslopje nima prave izolacije, podi in tlaki so se dvignili, omet je odpadal. Nekaj prostorov je že na novo pobeljenih, iz kletnih prostorov in pritličja najprej izginja navlaka, potem pa bodo prišli na vrsto še drugi prostori. Sele sedaj, ko je •objeict' ttpraznjen, človek vidi, 'kako prostoren je dejansko Dom na Šmarjetni gori. Hkrati z obnovitvenimi deli v poslopju Namesto zapisa s koncerta Pankrtski žur Kokrica, 28. aprila — Tradicija ni prekinjena. Šesterica malo manj mladih mladeničev z imenom Pankrti je tudi tokrat izid svoje nove velike plošče uradno dočakala v Kranju, točneje v kulturnem domu na Kokrici. Rdeča dvorana se je zibala ob zvokih Sex-poka. Pankrti so začeli že pozno popoldne. Pred prodajalno Mladinske knjige v Kranju so podpisali nekaj njihovih še vroče svežih plošč, ki so pod naslovom Sexpok te dr. Ie v prodaji. Malo čez sedmo uro zvečer se je mala sejna soba kokriškega kulturnega doma napolnila z številnimi novinarji in gosti. Tiskovna konferenca je kljub skopo odmerjenemu času prinesla vrsto zanimivih razmišljanj o vlogi in pomenu Pankrtov, mladinski kulturi v Kranju, posluhu Kokrice za kulturo, vzrokih za kasneješi izid Naprej a... Ko bi se že moral začeti koncert, je Pankrtom le uspelo priti do odra in opraviti tonsko preskušnjo. Brez njih Pankrtov v Kranju ne bi bilo: Center za prosti čas pri OK SZ SMS Kranj. Electronic Studio Desing, OO ZSMS Kokrica, Lojze Dežman, Zoran Smiljanič, Igor Fokorn, Rudi Zevnik in Ivan Dragoš. Tako je ura kazala že skoraj devet, ko se je začelo zares. Dvorana se je napolnila, prek štiristo obiskovalcev je želelo priti na svoj račun. Pero in njegovi so začeli "bratsko". Prva pesem ni bila že tradicionalni Slavni razglas temveč skladba Bratje in sestre z nove plošče. Sledila je predstavitev vseh drugih novitet in za piko na i še trije stari komadi ter oder je potonil v temo. Publika, predvsem tista v prvih vrstah, pa je želela še. Klici Sedemnajst, Anarhist... so bili ljubiteljem ročka povsem jasni. Spet luči in Pankrti. Skladba za skladbo, hit za hitom. Z odra je bilo slišati tudi pesmi (na primer Metko), ki jih fantje že dolgo ne igrajo več. Na Kokrici so jih. Spet doma! Resda prvič na Kokrici, a med izredno kranjsko rockovsko publiko. Vsi tisti, ki so vztrajali do konca, muziciranje je trajalo dobri dve uri, so bili "nagrajeni" s pesmijo Lublana je bulana. Za mlajše zanesljivo prvi živi stik s skladbo, ki je bila konec sedemdesetih let pri nas neka prelomnica. Konec. Tokrat zares. Pankrti so pospravili svojo opremo, se odpravili proti domu in pustili za seboj vtise pravega pankrtskega žu-ra. Do prihodnjega leta in nove promocije! Vine Bešter Foto: Mirko Kunšič urejujejo tudi okolico doma. Vrt bo v prvi polovici junija že urejen. Tako kot nekdaj bo na dvorišču stala lična brunarica, potem pa bo prišlo na vrsto urejevanje prvega notranjega lokala in delno tudi nekaj sob. Graditelji ničesar ne prepuščajo naključju, vsa dela so premišljena in naravnana v dve smeri: Smarjetna mora postati zanimiva za zahtevnega gosta, ob tem pa ji je treba vrniti tudi sloves prijetne izletniške in rekreacijske točke, kar je nekdaj bila. Na predvečer letošnjega prvega maja se je na Šmarjetni gori že zbrala prijetna in dokaj številna druščina praznovalcev. Zagorel je kres, novi lastniki so na hitro poskrbeli za nujna okrepčila, zaigrali so godci in slavje je trajalo skoraj do jutra. Letos bo urejeno tudi otroško igrišče. Smarjetna gora je že urejena do tolikšne mere, da je izletnik lahko preprosto postrežen. Lastniki Šmarjetne gore sedaj še neradi govorijo o svojih planih, vendar zatrj^ Ji že sedaj, ko objekt VoVV\ Bibe Bertok in Dušaj^," bergerja šele obnav'J 'i veliko zanimanje. Ve» . ke bodo dosegle PreCžiti,J milijard) so voljni vl jet*jl to urediti goro, ker \>° Ifl ložba uspešna. Cesto najnevarnejših delih skrbeti za redno tošnjo zimo je bila c f prevozna, za kar P\a\ KOGP Kranj in kraj« f nosti Stražišče), oben ^\ prečiti, da je uporab ^ ne bodo več uničevan-ji) ci Šmarjetne gore p° sodelovanje in ra $ vodstva kranjske ^ skupščine in izvršne^ hO i Vse kaže, da b%)J Šmarjetne gore, ki ^ $ čini predolgo ni bil ^ stranjen z dnevnega F. Perdan