tk R3 PBIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST torek 30. novembra 1948 Spedtzione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovim Štev. 279 (1064) Ifitlaliieva prnvokaciia doživela polom Tržaški Slovenci so odločno dokazali, da ne dovolijo izrabljati praznovanje jugoslovanskega državnega praznika v svrhe Vidalijevega razbijaškega, izdajalskega politikantstva, temveč da so za bratstvo med Slovenci in Italijani, med kmeti in delavci, med mestom in deželo Dosledno s svojim izdajalskim ^ijaškim politikantstvom, do-s!eien v rušenju enotnosti vseh ~Mokratičnih organizacij Trža-' e9a ozemlja, je Vidali priredil SfeV, obletnico ustanovitve nove Jugoslavije ter 3. obletnico J*#e proglasitve za ljudsko re-^ItJco posebno, doslej največjo J "Otiofcacijo s tako imenovanim j £Uznot:anjem-» z edinim ci-77®*. da bi razbil predvsem "WRost slovenskega življa anglo-j^išfce c*ne Tržaškega ozemlja, j no*t, ki je niso mogli razbiti 'vsemi dosedanjimi poskusi niti toa,ca reakcija niti spletkarska Ktifca tukajšnjih imperialistični predstavnikov od poskusov z r^s°m zaveznikov» pa do «De-*4kracije», «Tednan itd. V to gg? ie izvedel v nedeljo ne-koncentrični pohod na tržaške okoliške vasi z ^fStini namenom, da bi raz-iitei med Slovenci sovraštvo do Jugoslavije ter njenih vodi-lJ^v’ ki so jo ustvarili, ter s /J1 razvil šovinistične tendence j} Skfvencih samih kakor pri Pijanih, ki jih je z vabljenjem ta dan pošiljal v slovenske tan. godilo pa se je tisto, kar smo V «tih poraz. Prebivalstvo sloven- vasi je njegovo izdajalsko °vokacijo odločno odbilo. Sicer j '‘ Je uspelo mobilizirati nekaj £°]jh pristašev v mestu samem, tisto, kar je hotel, mu ni fal • tr^ki proletariat se Vi-tjepim provokatorskim pozi-J*1 ni odzval. Tisti, ki so šli v 7“6ljo provocirat v slovenske k ** mesta, so bili v glavnem njegovi škvadristični aktivisti, ^jsi del pa je bil sestavljen iz cm ln ^štenih toda očitno za-. delavcev, ki pa so se jT^ati, ko so na licu mesta v AVenskih vaseh na svoje lastne > videli, za kaj gre. fdeh so namreč, da tržaški , 0t;enci ne bodo nikdar dovolili, ■c i se spor’ ki obstaia zarodi „ °«*cije Informbiroja, izkoriščal tiT?liv-kantske cilje izdajanja de-jjr5 ratlčnega revolucionarnega *n>a in razbijanja njegove I *n°sfi. p0 so Slovenci po oko-. vaseh dokazali s tem, tr0si, da so D, -apUi jugoslovanski državni ^ *nik sami brez Vidalijevih yai?r, tako da so okinčali svoje tuj' s zastavami in dvorane s 'tttni generalisima Stalina in 1*la Tita ter s parolami, ki , Vlio jugoslovanske narode, ki ,* tolikimi žrtvami ustanovili ? J0 ljudsko državo in ki sedaj frontnimi napori gradijo šoki f!Lem v njej- drugod pa, kjer »e . žkvadre bolj «bojevite», so x '-kočani kakor za časa fašizma so po vaseh rogovilili fa-zaprli v svoje domove in Iti, Provokacijskih tproslavahs, torL-SO razbi)ači i« izdajalci goto **ii in blatili novo Jugosla-■> niso sodelovali. ^ rngod pa se je zopet pokazalo, kvle. naše ljudstvo provokator-td0 f*«0 ter je nekatere od njih j,stauno iz vasi nagnalo. U? odpor slovenskega življa v e j° proti provokatorjem pa da so Slovenci s tem Mi ®itoo 'paškega yno r 50 7^,° do italijanskega življa ali proletariata! Ne! fej.‘“narobe. Ta odpor proti ne-to J ^ Provokacijam pomeni le bo slovensko prebivalstvo ne da bi se P od *4r,... t*llonikdar dovolilo, .. v°rom pomaganja nekakšnim Hdvav‘m silam» v Jugoslaviji naš Vty.r‘ns>ci živelj od Jugoslavije odtrgal od tiste nove Ti-^Ufjcslavije, za katero je 0 tržaški slovenski živelj toliko lastne krvi pod vod- stvom prav današnjim voditeljev te nove Jugoslavije, ki tako odločno in s tolikimi žrtvami koraka v socializem. Samo to in nič drugega pomeni nedeljski odbo-vor na provokacije s «proslavo». Zato Slovenci ne bodo nikdar odklanjali tržaških delavcev in jih od svojih vasi odbijali. Slovenci bodo italijanskemu delovnemu ljudstvu iz mesta vedno nudili bratsko roko, kajti zavedajo se, da je bratstvo med Slovenci in Italijani kakor za časa borbe proti nacifašizmu proti italijanskim in nemškim fašistom, kakor za časa povojne borbe za priključitev k Jugoslaviji, zlasti pa v dneh slavne dvanajstdnevne stavke, da je tesna povezanost med kmeti in delavci ter med mestom in deželo osnovni pogoj vsega antifašističnega demokratičnega gibanja na našem ozemlju, da je v tej enotnosti in bratstvu tista moč, ki nam daje jamstvo za zmago. Zaradi tega je odločni odgovor, ki so ga Slovenci dali v nedeljo Vidali ju, na liniji borbe proti vsem tistim, ki bi hoteli današnji politični položaj izkoriščati za razbijanje in izdajanje interesov demokratičnega gibanja; hkrati pa je odgovor slovenskega življa tudi opomin vsem zapeljanim tržaškim delavcem, ki so se v nedeljo dali zavesti in poslušali Vi-dalijeve provokacijske pozive. Slovenci so v nedeljo dokazali, da ne bodo nikoli orožje Vidalijevega politikantstva v njegovi mržnji proti Jugoslaviji. In vsakdo, ki je v nedeljo to spoznal, mora nujno vse Vidalijevo izdajalsko početje odločno obsoditi. Tržaški proletariat se namreč predobro zaveda, da je danes prva njegova dolžnost prav tako braniti nacionalne interese in pravice slovenskega življa na Tržaškem ozemlju, kakor je to dolžnost slehernega tržaškega Slovenca ter slehernega resničnega demokrata. Kdor pa dela temu nasprotno, je zavesten ali nezavesten agent imperialistov. Proti nacionalnim interesom tržaških Slovencev pa dela Vidali, za kar je dokazov nešteto: od pretepanja aktivistov Osvobodilne fronte pa do pozivanja tržaškega prebivalstva, naj dvigne enojezične osebne izkaznice ter na ta način izda dosledno revolucionarno borbo za spoštovanje ene glavnih določb mirovne pogodbe. Vidalijeve metode nas žal spominjajo na fašizem. Fašizem pa so se Slovenci uprli, kar so dovolj zgovorno dokazali. Zato se bodo uprli tudi vsakovrstnim fašističnim metodam, kjer koli in kadar koli jih bodo hoteli nad njimi uporabljati. Hkrgti pa so prepričani, da se bo spor, ki ga sedaj Vidali izkorišča za izdajanje interesov demokratičnih množic, prav gotovo rešil in razčistil. Kajti drugače tudi biti ne more. Resnica in pravica morata končno zmagati. Do tedaj — o tem naj bo vsakdo trdno prepričan — pa Slovenci ne morejo in ne bodo nikdar proti novi Jugoslaviji, za katero dobro vedo, da njeni narodi gradijo v njej svojo socialistično domovino. Hkrati pa zahtevajo, da se borba za demokratične pravice tukajšnjega delovnega ljudstva proti imperialistom in domači reakciji vodi odkrito in dosledno na revolucionarni liniji ter da se ta borba izvede do zmagovitega konca, ker imamo dovolj dokazov, da vsako popuščanje in izdajanje te revolucionarne linije koristi le reakciji in njenim imperialističnim gospodarjem. ^itišek II. izr. zasedanja Fotografsko razstavo o flrj diistie skupščine FLRJ so oivorili v Rimu e°UHAD. N šalom 29' ~ VČCr8i Se )e % ‘° tretje izredno zasedanje fttn 6 ^upščlne FLRJ, na kate- So bili navzoči člani zvezne z ministrskim predsednikom "»‘om Titom na čelu. Skupšči-tov e sPrejela več zakonskih načr-žice delavskega ra/reda. ^°Van) vključenih v tek- >040 Je '20 tisoč delavcev, leta «00 (to število narastlo na kje To socialistično tekmova- delavskim razredom. Jtigo-«k >,>•? >e "mogočllo, da je bil načrt H*. * O Int,. n i. ... .. 1 .. . _ .. Rim, 29. — Ob peti obletnici II. zasedanja AVNOJ-a je bila otvorje-na včeraj v Rimu jugoslovanska fotografska razstava Razstava nudi fotografske dokumente o borbi jugoslovanskih narodov za osvoboditev kakor tudi o naporih jugoslovanskih delavcev v povojnem času za uresničenje petletnega plana in izgradbo socializma. Včeraj so razstavo obiskali številni rimski delavci kakor tudi predstavniki italijanskega javnega in kulturnega življenja. Lonjerci UidaUja niso pustili do besede Toda Lonjerci so sklenili v soboto zvečer tako, kakor bi sklenil en sam: »Vidali v Lonjerju ne bo govorilla Besedi so dali življenje, snovali in delali pozno v noč. Zjutraj so se po cesti belili napisi: Tito—Stalin — AVNOJ. Iz hiš so zaplapolale trobojnice s peterokrako zvezdo, partizanska borbenost je prevzela vso vas. Zgodaj popoldne so se začeli zbirati k proslavi obletnice ustanovitve AVNOJ-a s trdnim sklepom, da jo Vidali s svojo škvadro pretepačev ne sme onečastiti. Pred proslavo je pri. šla Vidalijeva izvidnica. Neka je držala pod pazduho kup rdečih zastavic. Lonjerci so stopili k njej in ji nakratko povedali, da Vidali nima v Lonjerju proslavljati ničesar. Ob to. liki odločnosti, s katero je bilo to izrečeno, jim ni kazalo drugega kot da so jo osramočeni odkurili. Skrb za okrasitev dvorane je bila popolnoma odveč, kajti bila je brez njih okrašena v slovenskih in italijanskih zastavah s petorokrako zvezdo in v rdečih. Z njimi so se Lonjerci borili za časa narodno osvobodilne borbe in pod njimi so imeli v nedeljo miting, ki se je razvil tako spontano, kot v partizanskih časih. Kakor so tedaj razgrajali Nemci po naših vasicah, Je izven dvorane razgrajala Vidalijeva tolpa. Tovariša Sergeja Pečarja, invalida, ki je v narodno osvobodilni vojski izgu. bil nogo, so podrli na tla In ga neusmiljeno pestili Ko je skočil čez zid med nje njegov lastni oče, so planili po njem in tolkli s koli po njegovih rokah, ki so ga reševale. Pritiskali so za njima v dvorano, ter s koli in železnimi drogovi oboroženi, vdrli vanjo,. Kričali so: «Otrok ne bomo!», udarjali pa so na vse strani, prav po ženah in otrocih, kamor koli in kjer koli je padlo. Tako je Vidali s krvjo utiral pot svo. jim sleparskim besedam. Toda v Lonjerju so mu v nedeljo domačini pre. prečili da bi jim bil govoril. Zvečer je policija ustavila na poti domov tri stare Lonjerce. Spraševala jih je, kdo bi moral v Lonjerju govoriti. Odgovorili so ji, da b| moral Vidali, a da jo je cucvr!« Proser.anl nagnali Ferlana, Ileatrmlija in Gnmbača Prosečani in Kontovelci nismo pozabili borbe za prosvetni dom iz leta 1928, kar smo ponovno pokazali ob priliki nedeljskega pohoda Vidalijevih škvader. Ze ob samem prihodu na dvorišče je znani šovinist in kričač Ferlan, ki je Vidalijevi škvadri načeloval, naletel na skupino tovarišic. Povedale so mu, da zanj na Proseku ni mesta. Zaman se je vodja škedenjskega pohoda in razbijač slovenske kulture z ojačanimi Škvadrami nato zaganjal, da bi vdrl v naš prosvetni dom. Verjetno je pozabil, da smo šli skozi trdo petindvajsetletno borbo fašizma in da smo se v narodno-osvobodilni borbi prekalili. Nastop njegovih škvader je vzbudil v nas ogorčene vzklike: »Kje ste bili za časa zasedanja AVNOJ-a? Kleče ste se plazili pred okupatorjem! Danes bi ho. teli z vašim izdajstvom to ponoviti! Ni vam dovolj razdor v mestu, radi bi ga vnesli še v naše vasis Nastal je trenutek popolne tišine, ko jim je stara aktivistka med drugim dejala: «Pljunili ste na našo borbo in na naše žrtve, razbili tako trdo priborjeno enotnost vseh delovnih ljudi, izvršili ste izdajstvo nad našimi pridobitvami, sedaj pa bi hoteli zlorabiti še najsvetlejšo pridobitev jugoslovan. skih narodov za sejanje sovraštva do naših bratov Tega vam ne bomo ni. kdar dopustili!* Ponovno ojačena skupina, ki Je dobila »pomoč* iz Barkovelj in iz Križa, se je z Destradijem na čelu hotela pribiti v dvorano prav v trenutku, ko je eden izmed tovarišev v dvorani otvoril in napovedal zaključek proslave z besedami: »Otvarjam današnjo proslavo, katero pa nam je nemogoče proslaviti po krivdi Vidalijevih razbijačev: Proslavljali pa jo bomo v naših srcih in z borbo za naše pravice*. Ves ta čas je odpadnik Gombač trepetal ob šolskem zidu v spremstvu svoje dru. žine, katero je verjetno iz previdnosti pripeljal s seboj. Policija, ki ni pri. šla zaradi lepšega, temveč so jo oni po vsej verjetnosti v strahu pozvali da bi jih stražila in to kar tri natrpane kamione, je vdrla v dvorano in prisilila ljudstvo, da je zapustilo Ljudski dom. Vsa dospela druščina je po tako do. živetem porazu zapustila Prosek z av-tokolono treh kamionov, šestih avtomo. bilov in nekoliko motorjev. Tako se je zaključil dan Vidalijevega pohoda pri nas. (Nadaljevanje na 2. strani) Zca enojezične osebne izkaznice Glavnemu stanu ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE TRST Podpisani odbor v imenu svojega članstva, po preučitvi vašega odgovora glede osebnih izkaznic ponovno UGOTAVLJA, da je Vaš ukrep v popolnem nesoglasju z določili mirovne pogodbe, posebno glede priznanje slovenskega jezika in spoštovanja narodne enakopravnosti. Zato ponovno PROTESTIRA IN ZAHTEVA, da se nepravičen ukrep anglo-amerl-ške uprave, ki krati najosnovnejše pravice slovenskemu in demokratičnemu življu na teritoriju cone A, te-koj prekliče in izda drugi ukrep, ki naj upošteva vsako obveznost mirovne pogodbe in statut Svobodnega tržaškega ozemlja. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Odbor VI. okraja OF mesta Trst Že IB milljGRD« dtnarieu za irancesRe delavce BEOGRAD, 29. — Doslej so jugoslovanski delavci nabrali še okrog 18 milijonov dinarjev za pomoč francoskim rudarjem, ki so bili doslej v stavki. Nabiranje prispevkov pa se še nadaljuje. Proslava ustanovitve v Istrskem o kroži u FLRJ SPREJEM PRI KOMANDANTU VUJA-e POLKOVNIKU LENCU KOPER, 29. — Danes ob 11. uri dopoldne je komandant Vojaške uprave jugoslovanske armade POLK. LENAC v klubu VUJA-e sprejel predstavnike ljudske oblasti' in demokratičnih organizacij Istrskega okrožja, ki so mu izročili čestitke za praznik 5. obletnice drugega zasedanja AVNOJ-a v Jaj. cu in tretje obletnice proglasitve ljudske republike Jugoslavije. Sprejema so se udeležili poleg komandanta enot jugoslovanske armade polkovnika POTOČARJA in oficirjev JA še: predsednik Izvršilnega odbora istrskega ljudskega odbora, vsi vodje odde'kov okrožnega ljudskega odbora, predstavnik Centralnega komiteja Komunistične partije STO-Ja in predsednik Osvobodilne' fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje tov. BRANKO BABIC, podpredsednik OF tov. dr. KUKANJA ter okrajni in krajevni predstavniki demokratičnih organizacij okrožja. Tov. BELTRAM JULIJ je v svojem nagovoru poudaril, da 29. november predstavlja tisti datum v zgodovini, Logično je in jasno, da se ljudstvo jugoslovanskih narodov, ko so jugoslo-! tega ozemija danes čuti podobno kot vanski narodi uresničili svoje stoletne težnje s svojo krvjo. Zato proslavlja ta praznik tudi ljudstvo Istrskega o-krožja, ki se je borilo z jugoslovanskimi narodi za iste cilje, čeprav jih še vedno ni doseglo zaradi nepravične pogodbe, ki pa jo je Jugoslavija sprejela zaradi miru v svetu, čeprav se ni odrekla nikdar tistega dela svojih narodov, ki živijo izven njenih meja. Nato je tov .Beltram govoril o gospodarskem planu za bodoče leto ter o nalogah za njegovo uresničenje. Nato je govoril polkovnik Le .ac v imenu VUJA-e ter v svojem govoru med drugim <^ejal: Tovariši in tovarišice! Najlepše se Vam zahvaljujem za vaše čestitke ob priliki dneva republike, odn. petletnice njenega ustvarjanja. Vem, da te čestitke naslavljate preko Vojne uprave vsem narodom Jugoslavije. VSA JUGOSLAVIJA JE SVEČANO PROSLAVILA PRAZNIK REPURLIKE Že i/idimo praktične dokaze daje sini/(inskimi rod na najuspeštiejšipoti razvoja Govor tov. Mihe Marinka na slavnostni akademiji v Ljubljani * V Beogradu je Moša Pijade govoril o dosedanjih uspehih petletke «trin leto petletnega plana v in-izveden 8 101 odstotkom Sprejem na jugoslovanskem poslaništvu v Parizu Pariz, 20. — Včeraj popoldne je ob jugoslovanskem državnem prazniku veleposlanik Ristič v Parizu priredil sprejem, ki so se ga udeležiti člani diplomatskega zbora in številni delegati glavne skupščine OZN. VARŠAVA, 29. — Kongres poljske delavske socialistične stranke, ki bj se po napovedi moral vršiti 8. decembra, bo šele 15. decembra Kongresa se bo udeležio okrog 2000 delegatov, BEOGRAD, 29. — V vsej Jugoslaviji so slovesno proslavili praznik proglasitve republike. V vseh mestih, v velikih industrijskih centrih in važnih krajih so bile slovesne manifestacije in bafclade, ki se jih je ljuudstvo množično udeležilo. V raznih podjetjih so proglasili udarnike ter izročili nagrade. Bile so tudi številne športne manifestacije. Beograd je bil ves okinčan z zastavami že fta predvečer praznika in povsod so bile raz-obešene slike maršala Tita in jugoslovanskih voditeljev, kakor tudi slike Stalina in Lenina. V Beogradu je 12 salv iz 50 topov naznanilo praznovanje dneva republike. Ogromna množica več deset tisočev delavcev in mladincev se je udeležila velike baklade, ki je šla po glavnih ulicah prestolnice. Plameni bakel so začrtavali črke, ki sestavljajo imena Lenina, Stalina in Tita. Ob 20 je bila v Narodnem gledališču velika manifestacija ob navzočnosti maršala Tita, članov politbiroja CKJ in drugih osebnosti. Podpredsednik predsedstva ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade je imel govor, v katerem je poudaril, da je petletni načrt temeljni element za zgraditev socializma v Jugoslaviji. Sedaj, v drugem letu petletke se uresničuje 70% industrijske proizvodnje vse petletke. V Ljubljani je bila poleg slovesnosti po vsem mestu tudi slavnostna akademija, ki sta jo priredila prezidij ljudske skupščine in predsedstvo vlade LRS, na kateri je govoril predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, ki je poudaril, da 29. november ni dan začetka in tudi ne dar> zmagovitega zaključka naše revolucije. Odločilni sklepi II. zasedanja AVNOJ-a so zadostili zahtevam in potrebam, ki jih je terjal doseženi razmah osvobodilne vojne. Govoril je nato o zgodovinskih sklepih, ki so bili sprejeti na tem zasedanju, in poudaril, da je bil sprejet tudi odlok o priključitvi Primorske, Istre in hrvatskih jadranskih otokov k federativni Jugoslaviji in nadaljeval. Danes, ko slavimo tretjo, odnos-, no peto obletnico odločilnih zgodovinskih dogajainj, sp nam s toliko večjo jasnostjo kaže daljnovidnost marksistično-leninističnega gledanja in sposobnost Titovega vod stva. 29. november je državni praznik tudi zato, ker vsi sprejeti odloki nosijo y sebi značaj socialistične revolucije, ki se je razvijala v nedrih narodno-osvobodilne vojne. Nikomur drugemu kakor modri politiki Titovega vodstva se moramo zahvaliti, da so ukrepi II. zasedanja AVNOJ-a dobili svoj spočetka predvideni zaključek v sklepu ustavodajne skupščine 29. novembra 1945, da so dobili potrditev za ves nadaljnji razvoj. Ta razvoj je pokazal, da bi vsaka drugačna pot imela težke posledice. Naša — po svojem bistvu in končnem rezultatu socialistična revolucija je bila po zaslugi modrega in odločnega vodstva partije zmagovito izvršena v specifičnih oblikah in okolnostih narodno - osvobodilne vojne. Slovenski narod je dobil kot enakopraven član družine prvič v svoji zgodovini svojo državnost. Danes že vidimo praktične dokaze, da je slovenski narod na najuspešnejši poti svojega razvoja. Vsaka druga pot bi ga znova vodila v jarem imperializma, v Izgubo njegove svobode, v ponovno nacionalno zatiranje In gospodarsko izkoriščanje. Današnji razvoj v socializem, odstranjevanje ostankov izkorL ščanja, socialistična prevzgoja ljudi, vse to bo dalo nove spodbude zdravemu razvoju kulture la nacionalne individualnosti. Tov. Marinko je dalje govoril o enotnosti Ljudske fronte, ki temelji na zaupanju v preizkušeno vodstvo, in o tekmovanju delovnih kolektivov ob pripravah za praznovanje tega dne Tak ustvarjalni polet, je zaključil tov. Marinko, je mogoč samo v deželi, kjer je tradicionalni borbeni vzklik revolucionarnih delavcev »Delu čast in oblast* postal stvarnost. Zato je današnji praznik posvečen počastitvi vseb tistib, ki so se s svojim delom odlikovali na fronti borbe za izgradnjo socializma. Ustvarjalno delo je vir blagostanja naše ljudske sknpnosti, je vir trdnosti, varnosti in prosperitete naše socialistične države, je osnova borbe proti vsem temnim notranjim in zunanjim silam reakcije. Sovjetski protest proti volitvam v zahodnih sektorjih Berlina SCCIALKOMUNISTICNA STRANKA JE V SVOJEM PROGLASO NA PREBIVALSTVO ZAHODNIH SEKTORJEV BERLINA POZVALA PREBIVALSTVO, NAJ, 5. DECEMBRA NE VOLI BERLIN, 29. — Maršal Sokolov-ski je poslal trem zahodnim vrhovnim poveljnikom v Berlinu protestno pismo, v katerem protestira proti volitvam, ki so bile določene v zahodnih sektorjih Berlina za 5. decembra. Pismo poudarja, da te volitve ne bodo svobodne, pač pa pod policijskim preganjanjem demokratičnih organizacij. Te volitve imajo namen ustanoviti ločen občinski svet na zahodnih sektorjih. Sociaikomunistična stranka je v svojem proglasu na prebivalstvo zahodnih sektorjev Berlina pozvala prebivalstvo, naj 9. decembra ne voli. Dalje zahteva takojšnjo ustanovitev demokratične vlade za vso Nemčijo, obnovo enotnosti Nemčije na demokratični podlagi ter vzpostavitev upravne enotnosti v Berlinu. Proglas poudarja dalje, da ni nobene blokade zahodnih sektorjev, in poziva prebivalstvo, naj zahteva otvoritev skladišč za prosto prodajo, da se bodo lahko razdeljevala živila in premog s sovjetskega sektorja. Na današnjem zasedanju kongresa združene socialistične stranke v Berlinu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da sedanji mestni svet odstopi in da se skliče nova mestna skupščina, ki bi bila pravi predstavnik prebivalstva Berlina. V tej skupščini bi morali biti predstavniki množičnih in velikih delovnih kolektivov. Nov mestni svet bi moral izvesti socializacijo podjetij ter izdelati volivni zakon upoštevajoč interese delavskega razreda. vsi narodi Jugoslavije in to zato, ker se je tudi ono. kot vsi njegovi bratje v Jugoslaviji borilo za to, da bi proslavljali današnji praznik kot lasten državni praznik. Mnogo sinov teh krajev je padlo v skupni borbi z narodi Jugoslavije za uresničenje idealov, ki se danes v Jugoslaviji uresničujejo. Mi vsi smo vedeli, da borba proti fašizmu in okupatorju odpira vrata izgradnji sociaiizm^. Narodi Jugoslavije so šli skozi ta vrata ln z gotovostjo korakajo v socializem ter ga uresničujejo. Ljudstvu tfga ozemija to ni dano nlti_dovoljego, čeprav so imeli isto borbo z narodi Jugoslavije, ker mu mirovna pogodba ne dovoljuje ker ga je odtrgala od ostalih bratov z one strani jugoslovanske meje. Ali borba, posebno skupna borba z narodi Jugoslavije se ne more izbrisati. Spomeniki padlim borcem, ki jih imamo povsod na tem ozemlju, se ne morejo zbrisati. Ljudstvo skrbno čuva. To je- predvsem ljudska oblast in bratstvo Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Ljudstvo tega ozemlja pazno 1 spremlja napredek narodov Jugoslavi-I je in njegovo borbo za ure-n!čenje | petletnega plana kot osnovne in naj-I konkretnejše oblike v borbi za uresničenja socializma v Jvgos!av!j!,, ker v j tem vidi jamstvo, da bodo enkrat uresničene vse njegove težnje. Prav tako spremlja in obsoja vse poskuse neprijateljev jugoslovanskih narodov, da jih ovirajo pri izvrševanju njegovih nalog. Pokazalo se je, da se ljudstvu, ki pozna borbo narodov Jugos'avlje za izgradnjo socializma, ne more v nobenem imenu dokazovati laži, izmišljotin in obtožb brez vsake krivde, Vse to kaže visoko ljudsko zavest ljudstva tega ozemlja, ki zato proslavlja današnji praznik Jugoslavije z istimi občutki ponosa ter v znamenju solidarnosti z napori delovnega ljudstva Jugoslavije za uresničenje petletnega načrta in za zmago socializma v Jugoslaviji. Lahko ugotovimo, da se je v preteklem ietu mnogo zboljšal odnos do dela, da zavzema tekmovalni sistem dela vedno večje obsege, da se težnja za večjo proizvodnjo vedno bolj poglablja in da je zavzela na našem ozemlju vedno večje obsege. Ljudstvo našega ozemlja je razumelo, da napori, katere vlaga v obnovo porušenih objektov in v izgradnjo novih objektov za.skupno korist, pomenijo samo napore za izboljšanje življenjskih pogojev v teh krajih, marveč' istočasno tudi pomoč jugoslovanskim delavcem v toliko, v kolikor nismo prisiljeni zahtevati od Jugoslavije to, kar lahko sami proizvajamo, a to ni malo. Znano je. da je samo Jugoslavija tista, ki je in še vedno pomaga ljudstvu našega ozemlja; medtem ko so vsi tisti, !:i so sprejeli slovesnte obveze pred svetovno javnostjo, ne samo obveze prekršili, marveč nam na vsakem koraku ustvarjajo še večje težave. Številke, ki kažejo, koliko je bilo narejenega lani v industrijski proizvodnji in prav tako tudi v drugih vrstah gospodarstva, kažejo z ene strani to, kar sem omenil prej v pogledu novega odnosa do dela, a Z druge strani prikazujejo uspehe ter končno pokazujejo, da se bo z zboljšano organizacijo dela. z boljšo razdelitvijo kadrov in povečano skrbjo za naše delavstvo doseglo neizmerno večje in boljše uspehe, ker so dani za to vsi potrebni pogoji. 2e v preteklem letu bi bili mi mnogo več naredili, če bi bili uspeli rešiti veliko vpiašanje, ki je še danes nerešeno, in sicer, da vzpostavimo zamenjavo blaga z drugim delom našega ozemlja, ki je pod an-glo ameriško vojno upravo. Naše področje je v glavnem poljedelsko Poljedelskih proizvodov imamo dovolj, da bi jih zamenjavali za druge industrijske proizvode, ki so nam Ze mir in demokraciji ter proti vojnim hujskačem Ze v Lasi nedeljski številki smo se spomnili dneva miru — 21, novembra, ki ga Je človeštvo posvetilo v ta namen zato, da bi se nikdar več ne povrnile vojne strahote in grozote, ki ne prizanašanjo ne starcem ne ženam ne otrokom v maternem naročju. Omenili smo, da demokratično prebivalstvo širom vsega sveta nabira podpise za mir in proti vojnim hujskačem Centralni odbor AFZ Jugoslavije je v ta namen izvedel široko akcijo ter do sedaj poslal OZN že 34 pošiljk protestnih piesm, ki Jih Je podpisalo preko 1,300.00 žena Jugoslavije. S svojimi podpisi dokazujejo Jugoslovanske žene, da skupaj z vsemi demo. kratičnimi silami odtečno stojijo na branika miru in demokracije v sveta. V svojih protestih zahtevajo, da se zmanjša oboroževanje in prepove uporaba atomskega orožja, da se zavržejo vsi predlogi netilcev nove vojne, da se generalna skupščina OZN odločno zavzame za obrambo miru, za omejitev oboroževanja in kontrolo nad atomsko energijo. Zato tudi demokratične množice Trsta in vsega Tržaškega ozemlja pri tej akciji za mir in demokracijo ter proti netilcem na novo vojno, ne morejo ostati ob strani. Zato se tudi na vsem Tržaškem ozemlju uabirajo podpisi resolucij, ki bodo poslane na Organizacijo zd ■ znib narodov in v katerih se izraža solidarnost z demokratičnimi silami v vsem svetu. Zaradi tega pozivamo vse demokra. tično ljudstvo Tržaškega ozemlja, da pri tej akciji sodeluje! Potrebno je, da resolucije za mir, za demokracijo in proti hujskačem na novo vojno pod-pTše sleherni demokrat našega ozemlja ter da vse naše demekratične organizacije mobilizirajo za to akcijo čim večje število prebivalstva, da bo tako tudi Trst s svojim ozeCijem dokaza; pred najviš im mednarodnim forumom, da noče več vojne, da hoče živeti v miru, da hoče ustvariti za svoje potomstvo boljšo in Jaszejšo bodočnost, da je proti netilcem nove vojne, ki na vsakem koraku kršijo določbe mirovne pogodbe, da je za resnično demokracijo, ki more edina zažaleni mir uresničiti! ČIGAVA JE STAVBA V UL. M0NTECCHI Točili podatki o prostovoljnem deln 7. Ko je CMD nameravala prvotno popolnoma obnoviti in razširiti, pozneje pa za silo obnoviti stavbo V ul. Montecchi, so bile o tem obveščene vse demokratične organizacije Trsta. Te organizacije so na lastno pobudo pokrenile akcijo, da bi pri obnovitvi stavbe sodelovale s prostovoljnim delom. V ta namen je bila 25. januarja 1941 ustanovljena posebna komisija z nalogo, da bi prevzela nase vso odgovornost in organizacijo prostovoljnega dela kakor tudi nabiranje prostovoljnih prispevkov za to delo in sicer v denarju in v hrani. Istega dne sta bila določena za voditelja izvrševanja vseh konkretnih nalog, ki si jih je omenjena komisija zadala, CUMIN ALDO in SERBO MARCEUX>, ki sta danes oba Vidalijeva pristaša. Doprinos prostovoljnega dela pri gradbi poslopja je brez dvoma znaten predvsem z moralnega in političnega vidika. Zaradi tega bi zvenelo danes spreminjati in računati ta doprinos prostovoljnega dela v denarnem znesku v nekem smislu kot žalitev za vse tiste, ki so svoj doprinos dali nezainteresirano pa naj bi bil on velik ali majhen. Toda, ker se o zadevi piše in govori tako rekoč z vidika knjigovod. stvene jmstavke udare—averen ter se pri tem gre tako daleč in se napada npriatelistvo Založništva tržaškega tiska, da se je polastilo tistega, kar ni njegovo, ter pri tem goljufalo, ne bo odveč, podrobno pogledati, kako zadeva stoji, ter stvari postaviti na njihovo mesto. Podatke, ki jih bomo objavili smo vzeli iz originalnih poročil ter so tudi delno bili že objavljeni v raznih člankih tržaškega demokratičnega tiska. V sledeči razpredelnici so označena mesec za mesecem števila prostovoljnih delavcev in delovnih ur. Februar 294 „ 1709 Marec * 527 1910 April 456 1438.5 Maj 814 3280 Junij 728 2714 Julij 763 2515 Avgust 543 1703 September 625 2168 Oktober 454 1847 November 243 1135 Skupaj 5445 20.419.5 DECEMBER 1947 December 130 780 JANUAR 1948 Januar 117 579 Vsega skupaj 5692 21.778.5 FEBRUAR Miesec -NOVEMBER 1947 St. delav. St. del. ur Fotografije originalnih poročil obeh voditeljev prostovoljnega dela CUMIN A ALDA in SERBA MAR-CELLA bomo objavili zaradi pomanjkanja prostora v jutrišnji številki, tako da ne bo nobenega dvoma, da so zgoraj navedeni podatki o številu 21.778.5 prostovoljnih delovnih ur popolnoma točni, kajti «11 Lavoratore» je večkrat objavljal mnogo večje številke. Tako je n. pr. pisal omenjeni list v številki 980 z dne 19. avgusta 1948, da ni delalo prostovoljno le 5692 oseb, kakor poTOčafa CUMIN in SERBO (ki sta, kakor smo že omenili, huda Vidalijeva pristaša), temveč- 8.000 oseb, ki so izvršile več kot 32.000 delovnih ur v nasprotju s podatki Cumina in Serba, ki sla poročala, da je bilo le 21.778.5 delovnih ur. Sicer list trdi, da mu je objavljene podatke dal neki član komisije za prostovoljno delo. vendar pa ne razumemo, zakaj bi oba voditelja prostovoljnega dela dajala dvakrat različne podat. ke, in sicer pred objavo resolucije Informbiroja ene vrste podatkov, po objavi pa druge ... (NADALJEVANJE SLEDI) Veliki uspehi obnove v ZSSR in državah Ijndshe demokracije Beograjska ..Politika" posveča celo stran rezultatom gospodarske izgradnje v Sovjetski zvezi in državah ljudske demokracije (Nadaljevanje na 2. stranU BEOGRAD, 29. — V svoji današnji posebni številki za peto obletnico AVNOJ-a je «Politika» posvetila celo stran rezultatom gospodarske izgradnje v Sovjetski zvezi in v državah ljudske demokracije. Časopis poudarja uspehe, ki so bili doseženi v tem odločilnem letu Stalinove petletke po vojni. V Sovjetski zvezi so načrt za tretje trimesečje izvedli v industrijskem sektorju s 107 odstotki, delovna Proizvodnja pa se je povečala za 11 odstotkov, plačilni fondi pa za 14 odstotkov. «Politika» piše: »Medtem ko so v Sovjetski zvezi predvojno proizvodnjo prekosili, pa je slika v za-padni Evropi drugačna. Likvidacija celih industrijskih vej v Franciji, Belgiji. Holandiji in Italiji kot rezultat maržnlizacije teh držav kakor tudi stalno naraščanje brezposelnosti. to je slika «obnove» v zapadni Evropi. V Sovjetski zvezi, kjer brezposelnosti ni, je stvar po-oolnoma drugačna. Samo v tem ietu je število delavcev in nameščencev v Sovjetski zvezi narastlo za 2 milijona 400 tisoč.* Ko navaja režultate nacionalizacije v Romuniji, poudarja »Politika*, da je rudarska industrija prekosila proizvodnjo leta 1938. Po izid jučenju predstavnikov imperialističnih velesil iz petrolejskih družb je proizvodnja petroleja nenadoma narastia. «Politika» navaja tudi, da so bolgarski delavci izdelali prvo lokomotivo bolgarske proizvodnje na podlagi načrta, ki so ga sestavili j domači konstruktorji. Nadalje poroča «Politika» o ve- i likih usnjamah v Bačovanih na j Slovaškem, v katerih je delovni ko- i lektiv dosegel dvakratno zmago med češkoslovaškimi delavci usnjar, ske industrije. Med temi delavci je okrog 500 bivših partizanov z generalnim ravnateljem Josefom Trojanom, bivšim poveljnikom brigade, na čelu. Izmed štirih paviljonov te tovarne so bilj trije zgrajeni 00 vojni poleg’ 200 novih stanovanj kih hiš. »Politika* piše tudi o gradbenih delih v Varšavi, za katere so letos investirali 22 milijard zlotov. Med drugim gradijo v Varšavi glavno cesto, ki se bo imenovala «Vzhod-zapad* in bo dolga 6 km. Dela pri gradnji v Varšavi se udeležujejo številne brigade mladinske organi-zacije »Služimo Poljski* kakor tu-di brigade delavcev, žena in vojaških enct. Nova napredovanja kitajske ljudske vojske NANKING. 29. — Vojaški krogi potrjujejo izpraznitev Sučova. Nacionalistična vojska skuša zbežati proti vzhodu, da bi si utrla pot do pristanišča Lienjud. Isti krogi javljajo, da so sile ljudske vojske na južni fronti začele operirati med Suksienom in reko Huai. 27. novembra so bile prekinjene telefonske zveze med Pekingom na sektorju Tientsin, Can Hai Kuan na vzhodnem koncu velikega zidu in vzhodno od Hopeja ter pristanišče Cin Pang Tao. To vest so uradno jevili ka je dokaz da je kuomintangova vojska ta mesta izpraznila. Agencija »Nova Kitajska* poroča da je 80.000 kuomintangovih vojakov, ki so bili ujeti ob padcu Muk-dena, prestopilo prostovoljno v narodno osvobodilno vojsko. Štiri armade, ki so bile zahodno od Muk-dena uničene, so bile opremljene z ameriškim materialom. Gladovna stavka v Grčiji 600 obsojenih na smrt ATENE, 29/— Potrjujejo, da 600 obsojenih na smrt v zaporu na oto-ku Egina nadaljuje gladovno stavko, ki so jo začeli 16. t. m. Grška vlada je namrc • z di pi ov vsega demokratičnega sveta v maju t. i. prekinila usmrtitev na smrt obsojenih demokratov, toda 16. novembra so od skupine omenjenih 600 obsojencev usmrtili dva, 20. novembra pa enega. V Atenah pa so danes usmrtili tri partizane, ki jih je vojaško sodišče v Florini obsodilo na smrt. in dva, ki jih je ob-o-dilo vojaško sodišče na otoku Sa mos. PRIMORSKI DNEVNIK (Nadaljevanje s 1. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK V Plas/jah so »poslavljali" bi’oz domačinov Ker Vidali ve, da v Plavjah vse njegovo lepo govoričenje ne najde odziva, da so domačini gluhi zanj, mu ni preostalo drugega, kakor da mobilizira Miljčane, ki naj gredo «proslavljat» v nedeljo obletnico AVNOJ-a v Plavje. Plavčani so veseli vsakega obiska de. lavcev, ker utrjuje zvezo med delavci in kmeti. Ta obisk pa ne sme priti te Vidalijeve strani, ker od tam ne pride drugega kot sama škoda in razv dor. Da bi pokazali miljskim delavcem, da so ostali zvesti borbenim tradicijam in da jih v njihovi zvestobi nihče ne omaje, so okrasili vas z zastavami In fTitoviml slikami. Po glavni cesti pa so od Zavelj do Stramarja neštetokrat napisali vsakih par metrov tri besede: Tito—Stalin— AVNOJ, v katerih je smisel vse naše borbe. Ado Slavec je v varstvu policije govoril v slovenščini tristotim Miljča-nom, ki so ga malo ali nič razumeli. Domačini so od daleč pazili, kako se bo razvijala ta burka, ki pa jo Je bilo hitro konec. Plavska godba se ni hotela osmešiti in osramotiti in je rajši opustila svoj ples, za katerega je imela že dovoljenje, in tako so se morali Mlljčanl ie ob mraku raziti . . . Prav tako todi drugod... Sempotejci so proslavljali AVNOJ sami. Na proslavi sta govorila tov. Drago Pahor in tov. Miro Ravbar. Ker je Vidali vedel, da ne bodo njegovi ljudje v sempolaju nič opravili, in da bodr morali govoriti v praznem prostoru, si je izmislil drug način, da bi potem lahko razbobnal o njihovi, to se pravi o «svojl» proslavi v Sempolaju Iz Trst* je poslal v Sempolaj ka. kih devetdeset ljudi, nekaj Aalega pa jih je prišlo iz sosednjega Prečnika in Praprota Značilno je to, da je na šempolajsko dornačo proslavo prišla neka ženska in na vratih vprašala: «Dove c’e la festa?» Ko je zagledala Titovo sliko, se je nagloma obrnila Zaman je prišla ta žena in zaman vsi drugi Tržačani v Sempolaj. Kjer ni skupnega hotenja, tudi ne more biti prisrčnih odnosov. Sempolajci si obo. jega želijo. A potrebno je, da zapeljani Vidalijevci čimprej izpregledajo, potem ne bo več imela policija skrbi za njihovo varstvo... Tudi Salež se je v nedeljo zaprl vase, ker se Vidalijeve AVNOJ-eve «proslave» ni mogel udeležiti. Stara partizanska vasica je to začutila in v dvorano je poslala nekaj izbranih ljudi, ki naj razženejo one, ki so si domislili «proslavljatl» ta svetel praznik jugoslovanskih narodov, da bi še bolj oblatili to kar Je drago njim ln drago vsemu resnično demokratičnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja. V dvorano pa so se prikradli tudi pionirčki, ki že dobro vedo, kdo je poleg okupatorjev sovražnik slovenskih vasi. Ropotali go za odrom s škatlami, tedaj ko je Calabria najbolj udrihal proti Jugoslaviji, ter spremljali skupino stopetdesetih Tržačanov z ropotanjem Iz vasi. ReS, nič lepega niso tl v Saležu doživeli. Njihovi govorniki so bili Iz-zvižganl. Njihove besede prevplte z vzklikom TITO-STALIN. Druge strune bo treba ubrati za izlete na deželo. Ct bodo brenkali na te, bodo morali samo s pomočjo POLICIJE, katero so poklicali, da je domačine, zaradi katerih so priredili proslavo«, vrgla ven.. onemela JE BAZOVICA. Avtomobili so švigali v nedeljo po cesti, ona pa je bila nema, saj praznik, ki ga je pripravlljal v njej Vidali s svojimi ljudmi, ni njen praznik, Vidali ne rtOre praznovati tistega AVNOJ-a, ki ga lahko proslavlja Bazovica In vie slovenske vasi t« vsi poStefil demokrati v Trstu in okolici Na njegov praznik so šli tisti dva, t'r*je, ki mu vasi pripadajo, vseh ostalih trideset do stlriaeset je prišlo 6d drugod. Eden med temi tremi se jim je zahvalil za obisk in v zahvali rekel, da če bi njih ne bilo, bi ne bilo v Bazovici ničesar, ker se «žal» domačini ftlso odzvali... * * * V začetku proslave sta Vldalljeva govornika PogaSsi In Ferlan govorila petdesetim ljudem v dvorani, kar je za Skedenj tfllikO kot nič. Požrteje je prišlo v dvorano 250 oseb, ki so prišli na kinopredstavo, kar bodo seveda vidalijevci raztrobili, kot da so imeli veliko udeležbo. Raztrobili bodo tudi, da je na proslavi sodeloval pevski zbor «Veiešlla», toda fhalo je je število pevcev, ki so sodelovali, večinoma so bile pevke, ker so se zbale' njihovih groženj. Dobro JO jim Se v spo. mliiu dogodki za Casa konferenc« Osvobodilne fronte. Iz vsega Brega: Iz Ricmanj, Loga, Domja In Boršta so zbrali skupaj celih 60 ljudi in to so tisti tisoči, o katerih se Vidalljevo glasilo Sirokoustl in samo sebi laže. Pevci z Brega ln drugod niso hoteli sodelovati na Vi-dalljevi proslav!.... Policija in policija... Povsod so se je vidalijevci obilno posluževali pod izgovorom, da imajo «autofizZazione».. Toda doživeli so poraz Slove-nci so doslej največjo Vidalljevo provokacijo odločno odbili! Zapostavljanje jim je v krvi ■ iiu— i fla im—— inmiifiiiMiBurti n ■ iiiVitt ri Slovenska šola v ul. Donadoni nima dovolj učilnic Vojaški upravi — odseku za šolstvo — je poslal odbor roditeljskega sveta za slovensko šolo v ul. Donadoni sledečo resolucijo: Roditeljski svet za slovensko šolo v ul. Donadoni, kot zastopnik staršev, ki imajo svoje otroke na tej šoli, Ugotavlja, da smatrajo slovensko šolo v. ul. Donadoni kot manj vredno. To svojo ugotovitev utemeljujemo s sledečim: Na osnovni šoli v ul. Donadoni imajo italijanski otroci na razpolago za dva in petdeset razredov nič manj kot 30 učilnic, medtem ko se vrstijo na slovenski šoli v eni ucUnici trije razredi. P.ri tej skopuški odmeri učilnic trpi seveda pouk na slovenski šoli in zaradi tega se starši šoloobveznih otrok pritožujejo, ker imajo njihovi otroci iz prvega in drugega razreda zaradi pomanjkanja prostora premalo pouka. To postopanje ni pravično, zlasti še, ker so dnevno na tej šoli štiri učilnice popolnoma prazne,, dočim nimajo slovenski otroci niti potrebnega pouka. Roditeljski svet prosi šolski odsek pri vojaški upravi, da odredi italijanskemu didaktičnemu ravnatelju na šoli Donadoni, naj odstopi slovenski šoli še dve učilnici. Roditeljski svet za slovensko šolo V ul. Donadoni je prepričan, da bodo šolske oblasti tej upravičeni prošnji ugodile, ki je le v korist slovenski šoli. Pred pričetkom šolskega leta so razni šovinistični Časopisi vedeli toliko povedati o favoriziranju slovenskih šol od strani šolskih oblasti na račun italijanskih šol v Trstu. Sprožili so veliko gonjo, ki je imela popolnoma politično obeležje ter kazala jasno šovinistično protislovensko ost. Fri tem jim je bilo vsako sredstvo dobrodošlo, Zlasti pa potvarjanje dejstev, dobro zavedajoč se, da ge njihovi bralci ne bodo šji prepričat, ali so njihove trditve resnične ali ne. Da smo že takrat opozorili naše bralce na to, da je bilo pisanje teh šovinističnih časopisov osnovano na izmišljenih trditvah* kaže najbolje gornji primer. Ne samo to, da niso šolske oblasti pri vojaški upravi nikdar favorizirale slovenskih šol na račun italijanskih, marveč »e dogaja, da so celo na isti šoli, kjer je dovolj prostora za Italijanski pouk in je celo nič manj kot osem razredov praznih, niso te oblasti niti z mezincem mignile, da bi dodelile slovenski šoli, ki se; mora stiskati v eni sami učilnici, več prostorov. Vse to kaže seveda na eni strani na neurejenost in nezanimanje šolskih oblasti za to, da bi vodile šolsko politiko tako, kpt bi to najbolje Ustrezalo tako slovenskim kot italijanskim potrebam šole. Nujno je, da vzbuja takšno postopanje šolskih oblasti pri našem ljudstvu na odpor ter da se prav zaradi tega venomer morajo obračati na pristojne oblasti, naj jih Zaščitijo. Ta čudna politika šolskih oblasti je kot nalašč voda na mlin italijanskim šovinistom, ki bi hoteli doseči, da bi ostali Slovenci le preprosti neuki ljudje, katere bi italijanski šovinistični intelektualci lažje in čim prej poitalijančili. Uslužbenci splošne bolnice zahtevajo predujem Ze pred časom smo javili, da so uslužbenci splošne bolnice zahtevali, da bi jim Uprava bolnice prilagodila njihove plače sedanjim življenjskim potrebščinam; ker pa Uprava ni ha te zahteve niti odgovorila ter je s svojim zadržanjem pokazala, da ni pripravljena pogajati se o teh vprašanjih, so ES za bolničarje zahtevali, da jim uprava nakaže vsaj predujem na tiste poviške plač, ki jih še niso prejeli. Prav v teh dneh pa je občinska uprava končno po tolikem času nakazala svojim uslužbencem zahtevani predujem. Ker imajo vsi uslužbenci teh podjetij enake zahteve in enake potrebe kot uslužbenci ostalih podjetij, med katere spada tudi splošna bolnica, pričakujejo uslužbenci splošne bolnice, 3a jim bo uprava končno ugodila ter rešila njihove .ahteve v splošno korist vseh delavcev. Dokler pa uprava tega ne bo storila, se bodo uslužbenci splošne bolnice še v naprej borili za spoštovanje svojih pravic. Vodstvo tovarne dela napake... a delai/ci naj nosijo posledice Po nekaj mesecih tišine še je zopet pojavilo na površju vprašanje položaja v tovarni Gaslini, o katerem smo pred časom toliko pisali prav v zvezi z dolgotrajno stavko njenih uslužbencev. Tokrat ni govora o stavki, vendarle vlada med tamkaj uslužbenim delavstvom veliko nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi postopanja vodstva tovarne, ki je z ukrepi in protiukrepi popolnoma snedla delovni urnik v tej tovarni ter na ta način oškodovala delavce, ki so zaradi tega izgubili nekaj delovnih ur, katere jim prav gotovo vodstvo ne bo izplačalo. Da je prišlo do te zmešnjave, je pa krivo vodstvo tovarne, ki je pred dnevi izdalo ukrep o spremembi delovnega urnika. Drugi dan po razglasitvi tega ukrepa so delavci odšli na delo po novem delovnem urniku. Mnogi niso namreč bili obveščeni, da je medtem vod- 1 ospoMa morajo odstraniti PROFESORIJ IN UCSTELJI1 ZVU je izdala Ukaz štev. 43 o prevedbi v «Ruolo specialen. V«i oni učitelji in profesorji, ki smatrajo, da imajo do te prevedbe pravico, naj vložijo v ta namen takoj prošnjo. Podrobna navodila imajo didaktični ravnatelji. VU naj ukine zakonski odlok štev. 807, ki ovira sodelovanje naših Ravnanje s tujci v civiliziranih državah se po ustavi in zakonih, ki v njih veljajo, navadno ne razlikuje od ravnanja z lastnimi državljani, V državno službo in razne druge poklice, ki so združeni z uradno ali poluradno funkcijo, imajo sicer tujci dostop samo izjemoma. Pač pa lahko pridobivajo imovino in se uveljavljajo v gospodarskih poklicih, kakršni so trgovina, industrija,' obrt in podobno pod istimi pogoji kakor domačini. Kar se od inozemca kvečjemu zahteva, je vzajemnost, to se pravi, da ravna tudi država, ki ji tujec pripada, s tujimi državljani tako kakor z lastnimi. Niti fašistična Italija ni delala v tem oziru izjeme. Zato je smelo živeti v nekdanji Juli ski krajini precej visoko število jugoslovanskih državljanov, ki so lahko izvrševali na tem ozemlju trgovino, gostilno, rokodelski ali drugačen oBrt, ne da bi jim fašistične oblasti stopale zaradi tega na prste ali jim ne dovoljevale obrata samo zato, ker so bili jugoslovanski državljani. Za preganjanje So našle rajši drugo pretvezo. Sele po izbruhu vojne je izdala Italijanska vlada kr. zakonski odlok št. 807 Z dne 24, julija 1942, ki se imenuje odlok «o investiciji inozemskega kapitala v Italiji® in ki je omejil gospodarsko de- K podražitvi openskega tramvaja PlO (Public Information Otfice - obveščevalni urad VU) je raziiril porOčilO, da jt VU dovolilo itMalože-žeteznltkl družbi# povišanje voznine na openskem tramvaju od 40 na 50 lir za vot-njo v eni smeri, in to pričenši s 1. decembrom. Prav m koncu poročila najdeš nedolžen dodatek: 'Povita-nje stalnik vozovnic se Uveljavi istega dne. In kako je v resnici 0 to zadevo? Za tistim dodatkom, ki prani, da se podražitev stalnih Vozovnic uveljavi isti dan, je bistvo vse* ga vprašanja. Citate!j bo mogoče mištil, da 40 se tudi stalne vozovnice podražile v ittem ratmerju kakor voznina za posamezne vožnje. Namesto t(ga je ravnateljstvo Malo-železniške družbe povišalo dijaške vozovnice od 330 na 800 lir, in uradniške od 480 na 900 lir. Potniki so kar onemeli, ko so pti blagajni zvedeli za poviša- nje v takšnem obsegu. Kakštia obremenitev za veččlanske družine! Ze doslej so bile certe za stalhe vozovnice dvakrat višje kakor pred enim letom. Družba se pri terri koraku škllčuje na povečanje relijsltih stroškov zaradi povišanja delavskih mezd. Toda plaie vendar niso bile povečant v tem rrtz* merjii. Prav stalne vozovnice so glavni Vir dohodkov družbe; njen i dohodki Bodo po vsem tem sitno narOitli, Proslava ustanovitve FLRJ (Nadaljevanje s 1. strani) potrebni, zato da bi z ene strani popravili porušene objekte in zgradili nove, ki bi mogoče pomenili za zboljšanje življenjskih pogojev ljudstva tega ozemlja. Nihče ne more trditi, da naši proizvodi niso potrebni Trstu. Na sprotno, nekateri so zanj življenjske važnosti. Ali oblast onega področja je rajši uvažala te artikl* iz mnogo bolj oddaljenih krajev in celo iz tujine, samo da bi ostala zvesta politiki, kateri sledi že od prvega dneva svojega prihoda na oblast, t. j. prekiniti vse ekonomske in druge veze. Vsi njihovi izgovori o težavah v plačanju ter podobno predstavljajo samo poskuse, da pred javnostjo opravičijo umetno razdvajanje ozemlja na dva dela. Ali mi smo realisti: Kljub težavam bomo izvršili vse, kar smo sl Dostavili. Zato bomo izvršili, ker imamo delovno ljudstvo, ki je pokazalo, da z delovnim poietom lahko obvlada vse težave, ker imamo ljudsko oblast, ki ve, kaj je treba nodvzetl v interesu delovnega liud štva In ker Imamo pomoč socialistične jugoslovanske republik'*. Učite se še več od valih tovarišev iz Jugoslavije, ker oni vedno bolj gotovo in naglo napredujejo v Izgradnji socializma, Hinavci in lioemerct «Z ozirom na Članek, ki ste ga objavili dne 26. novembra t. 1. v št. 276 (1061) Vašega dnevnika pod naslovom: tz Sempolaja • Hinavci in lice-merci, prosim, , po vsej Verjetnosti zlato. Sedovnik je policijskim organom javil, da )e uro našel med potjo v ulici G, Gal-lina. Uro imajo sedaj v varstvu na glavni policijski postaji pri CID-u in je na razpolago upravičeni last nici, Iti jo je Kgubila, javnost inozemcev. Prepovedal je namreč PRENOS nepremičnine, imovine in trgovinskih podjetij v korist tujih fizičnih in pravnih oseb brez poprejšnje odobritve ministrstva za Izmenjavo in valute. Prav tako je podvrgel odobritvi istega ministrstva vpis in pridobivanje delnic in deležev v italijanskih trgovinskih družbah po tujcih, kakor tudi druge oblike udeležbe tujcev v italijanskih trgovinskih družbah in podjetjih. Ni pa v tem odloku predpisa, da bi moral prositi za poprejšnjo odobritev ministrstva tudi tisti inoze-mec, ki se želi udejstvovati na gospodarskem polju v svojem imenu s poedino, ne družabno tvrdko, bodisi kot trgovec, industrijec, rokodelec ali v kakšni drugi obrtni stroki. Ta odlok Št. 807 se sam naziva vojnega, ker izrecno praVI, da ga narekuje izjemno stanje, ki ga je povzročila vojna. Vsakdo bi torej mislil, da bo po vojni odpravljen kot nepotreben ali pa da se bo gospodarsko udejstvovanje tujcev uredilo na novo, kakor pač zahtevajo nove razmere. In res, v Italiji so % ustavodajnim dekretom z dne 2.- marca 1948 št. 211 popolnoma odpravili odlok St. 807; namesto njega so izdali samo vrsto predpisov,. x kakšnem obsegu in v kakšni obliki se lahko prenesejo v tujino donosi, obresti jn drugi plodovi inozemskih investicij. Toda nas na tem mestu ne zanima toliko, kako je uredila to vprašanje Italija za svoje ozemlje. Upravičeno pa se sprašujemo, kakšno je v tem oziru stanje v Trstu in kako gledajo fla to vprašanje tržaške obrtne oblasti in sama VU. VU ni ukrenila do danes drugega, kakor da je z ukazom št. 7 z dne 26. 8. 1945 potrdila nadaljnjo veljavnost kr. zakonskega odloka št. 807, kakršen pač je, z edino razliko, da izdaja odobritve za investicije inozemskega kapitala conski predsednik namesto italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino. V členu 3. ukaza je še poudarila, da bo nadzorovala v tem o*iru poslovanje conskega predsednika. VU, ki tako pridno razširja nove italijanske zakone tudi na svoje področje, ne da bi se vprašala, če je to za Trst prav ali napak, je pa očividno zatisnila oči. ko je V italijanskem uradnem listu z dne 6. aprila t. 1. zagledala dekret o razveljavljenju odloka št. 807. Do danes namreč tega dekreta še ni razširila na svoje področje. Zato si danes ha pfifrter' jugoslovanski državljan V Italiji brez ovife kUpl zemljišče ali hišo, v Trstu pa fte; V Italiji lahko postane delničar trgovske družbe ali industrijskega podjetja, v Trstu pa ne. Se Več! Obrtne oblasti v Trstu gredo celo preko določb odloka št. 807 in ne daje obrthice niti trgovcu ali obrtniku, če je jugoslovanski državljan, kot poedin-cu, če na prinese predhodnega dovoljenja conskega predsednika. Celo to se dogaja, da odvzamejo licenco jugoslovanskemu državljanu, čeprav je rojen Tržačan ali biva vrsto let v mestu, če ugotovijo, da mu je bila izdana — sicer popolnoma zakonito — brez take odobritve. Dogodilo se končno tudi, da so slovenske obrtnike silili, naj optlrajo za italijansko državljanstvo, če nočejo izgubiti licence. Morda bi kdo rekel, da je prošnja za odobritev nakupa nepremičnine, za udeležbo v podjetjih ali za dosego obrtnlce samo formalnost. Toda dobro vemo, kaj sč pri današnjih razmerah v Trstu pravi, čfe ima consko predsed-ništvo škarje In platno v rokah; izdalo bo odobritev Angležu, Francozu ln kdo ve komu, Jugoslovanu pa ne; in še razlogov mu n6 bo treba navajati, ker je v izdajanju odobritev suvereno. Italijanskemu državljanu pa za odobritev ge prositi ni treba. In tako smo priča temu, da se marsikateri Slovenec, Hrvat ali Srb, ki je slučajno jugoslovanski državljan, a je morda že kot Otrok brusil pete po tržaških ulicah, ne more v Trstu gospodarsko Uveljaviti ali pa moffl biti V Strahu Sa svdj gospodarski Obstoj, dočim imajo prenekaterl tu jel, ki se Jim pfed petimi, desetimi ali dvajsetimi leti o Trstu morda še sanjalo ni, v tem oziru vse možnosti. Da je tržaškim šovinistom obstoj odloka št. 807 zelo dobrodošla podlaga za oviranje gospodarskega napredka Slovencev in Hrvatov v Trstu, nam je čisto razumljivo. Kako pa spravlja VU svoje zadržanje v tem vprašanju v sklad z načeli zaupne uprave in z njo združene neprlstranostl, bi nam bila uganita, če bi ne bili vajeni beležiti krivico za krivico v anale svoje povojne zgodovine. Obstoj italijanskega, fašistične* ga, vojnega in proti vojnim zaveznikom naperjenega zakonskega odloka št. 807 na Tržaškem ozemlju tri leta in pol po končani vojni, pet let po padcu fašizma in dobro leto potem, ko je stopila mirovna pogodba v ve-ljavoin potem ko ga je odpravila sama Italija, je res absurd. Tembolj, ker je STO nastalo zaradi političnega kompromisa; za pristanišče pa je določena internacionalizacija, ki so jo anglo-ameriški krogi sami zagovarjalfi Ako se tedaj dovoljuje n. pr. avstrijskim državljanom in tvrdkam poslovanje, bo paq isto treba dovoliti tudi Jugoslovanom, Čehom, Madžarom. Zato naj VU izda ukaz, s katerim se ukinja odlok št 807. Neuspela pogajanja o vprašanju izplačevanja draginjskih doklad Seja, ki še je Vršila V soboto na Uradu za delo in kateri sO prisostvovali predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki delodajalcev, se je končala z neuspehom prav zaradi tega, ker niso hotelt delodajalci upoštevati upravičenih zahtev delavcev o izplačevanju draginjske doklade. S podatki so sindikalni predstavnikt dokazali, da Je nemogoče govoriti o znižanju draginjske doklade v sedanjem gospodarskem položaju. Videč, da ne bo prišlo do sporazuma, so delegati urada za delo dali sledeč predlog: nekak kompromis, ki bi predvideval, da ostane draginjska doklada neizpreme-njena do 31. januarja 1949; zainteresirane stranke pa bi se morale obvezati, da bi se sestale do 10. februarja ter sklenile sporazum. stvo preklicalo svoj prvotni ukrep ter da je vzpostavilo ponovno stari delovni urnik. Ko so prišli y tovarno, jim v veži niso več dovolili vstopa z izgovorom, da so delo zamudili. Tako so morali nekateri delavci čakati celo več kot dve url pred tovarno, Jasno je zato, da je moral zaradi tega položaja intervenirati pri vodstvu tovarn? tudi tovarniški odbor, ki je zahteva! pojasnil zaradi takega delovanja, ki je povzročilo med delavstvom- ogromno zmedo, oberfem pa je škodilo vsemu delavstvu, katero ob koncu meseca ne bo dobilo izplačanih izgubljenih delovnih ur. Zato je tovarniški odbor v imenu vsega delavstva zahteval, da vodstvo samo popravi svojo napako s tem, da izplača uslužbencem izgubljene ure. Odgovor, ki ga je na to syoJo zahtevo dobil, ni razočaral uslužbencev, ker že predobro poznajo svoje delodajalce, ki nikoli he izgubijo prilike, da ne bi izkoristili delavcev v svojo korist. Vodstvo je izjavilo, da ni njegova zadeva reševati to vprašanje in da ga naj le rešujejo predstavniki delavcev ter da je zmešnjavo v tovarni povzročil tovarniški odbor. Zaradi takega zadržanja vodstva sta intervenirali tudi obe sindikalni organizaciji, ki sta zahtevali, da se skliče na uradu za delo seja, na kateri bi lahko rešili to vprašanje. Tako je bila včeraj zjutraj zahtevana seja, katere so se udeležili predstavniki sindikalnih organizacij in voditelji tovarne Gaslini. Za ključek pogajanj še ni znan; radovedni smo, če bo vodstvo plinarne vendarle tako pošteno in bo priznalo svojo krivdo zaradi te zmešnjave ter bo izplačalo delavcem 1* gubljene ure. SPOMINSKI DNEVI: 1943 se 'je pričela VI. sovražna ofenziva proti silam NOV in POJ. 1835 se je rodil Mark Tvoain, ameriški pisatelj. PRESKRBA Konec razdeljevanj. 30 t. m. se bo končala delitev vseh živil razen oljčnega olja ln belih testenin (za delavce). UPOKOJENCI SOCIALNEGA SKRBSTVA Po ukazu VU morajo morajo upokojenci socialnega skrbstva, ki imajo pravico do krušne doklade, pri dvigu doklade predložiti tudi živilsko nakaznico za kruh in za testenine. Nove tarife ACEGAT-a Odbor za cene sporoča, da so tarife ACEGATa, potrjene od občinskega sosveta in vojaške uprave, s 1. decembrom t. 1. sledeče: plin 16 lir za m3, luč 24.50 lir za kw, industrijska 11.75 za kw, luč za domačo uporabo (dnevna) 16.60, nočna 4.90 lir, voda za domačo uporabo 26.30 lir za m3. Torek 30. novembra Andraž, Hrabroslav Sonce vzhaja ob 7.24, zahaja ob 16.23. Dolžina dneva 8.39. Luna vzhaja ob 7.07, zahaja ob 15.52 Jutri I. decembra Marjan, Bratko Gledališče Verdi . Danes je na sporedu Straussova opera «Salome» za abonente reda C. Vstopnice, kupljene za sobotno premiero, ostanejo v veljavi za da^ našnjo predstavo. IS RADIO Egiptski urad v Trstu javlja vsem prizadetim, da je začel delovati v ul. Masšimo d’Azeiio 23 III, Na razpolago bodo prizadetim posvetovalni, informacijski, prevajalni odseki. kakor tudi odsek za zvezo z Egiptom in arabskimi državami. Z Jllovo Zalo" na Jesenicah in v M Opera Oledališka družina prosvetnega društva i Opčin je doživela v soboto in nedeljo, ko: je z uMiklovo Zalov gostovala na Jesenicah in v Kranju, najlepši uspeh. Razprodani veliki gledal, dvorani na Jesenicah in v Kranju ter veliko število ljudi, ki niso mogli več prisostvovati igri, ker niso več dobili vstopnic, vse to je znamenje živahnega zanimanja, ki ga je vzbudilo gostovanje Opencev, še pred njihovim prihodom. In dasi so nastopili pred publiko, ki o gledališču kaj razume, je treba priznati, da so vendar tudi Jeseničane in Kranjčane zadovoljili, v. mnogočem celo presenetili. Pred kako težko nalogo so stali Openci zlasti na Jesenicah, je razvidno iz tega, da so Jeseničani že sami igrali «MiklovO Zalo« osem-najstkrat in da so ž njo pri tekmovanju v Beogradu dosegli med gledališkimi družinami drugo mesto. Gostoljuben sprejem in še lepo Vreme sta le ie prispevali h krasnemu razpoloženju. Jasno nedeljsko jutro na Bledu in sprehodi ob jezeru ali pa vožnja s čolni bodo ostali vsem v prijetnem spofninu. Manever despota Rika Malalana je s tem sijajno propadel. To človek, ki bi rad na Opčinah vedril in oblačil, je tit doživel, popoln neuspeh. Le škoda, da se mu je posrečilo premamiti nekaj igralcev, ki sicer niso igrali tako važnih vlog Ni sicer škoda ža gostovanje, kajti ta odstopivše se je takoj našlo nadomestilo, a škoda je zanje same, ker so se odrekli priložnosti, da nastopijo na velikem odru pred kritično publiko (Zaradi pomanjkanja prostora v danaSnji številki bomo objavili izčrpno poročilo v eni prihodnjih številk). VLOMILSKI VOLUHARJI NA DELU Oplenili so manufakturno trgovino in pobrskali po vinotoču ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 28. in 29. navemora 194S se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 18 oseb in porok je bilo 4. Cerkvene poroke: agent civilne policije Surelli Miro in šivilja Kored Marija, dijalč Burris Elvin L. in dijakinja Bison Lidija, poljedelec Lloyfl James Allen in šivilja Marchig Karija, vojak ameriške vojske Book Robert in gospodinja Scaccianti Ida. Umrli so: 78-letni Eccheli Franc, 95-letna Macrinis Anastasija vd. Roc-co, 68-Ietna Srebrnič Josipina vd. Farro, 42-letna Nardin Teodolinda, 67-letna Zornada Karla vd. Žerjal, 15-letnl Makovac Svobodan, 64-letni Ml-ceu Angel, 71-letni Gefmani Anton, 53-letni Benedetti Carmelo, 54-letni Della Mattia Ozvaldo, 58-letni Redi-vo Anton, 54-letna Timeus Lea por. Zanella, 86-letna Russian Frančiška vd. Decarli, 81-letna Starc Marija vd. Stoka, 1 mesec stara Pusutti Ivanka, 85-letnl Da Via Alojzija vd. Urban, 75-letni Giudici Ferdinand, mrtvorčje. ni Riva Paolo, 8-letn aMolillo Ivanka. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poroc^ 11.30.' Simfonična antologija. 12.00. N vi svet. 12.10 Operetna glasba. 12-®; Poročila. 13.00. S pesmijo po č«ki zemlji. 13.30. Orkester Lavalle. I4.w-Poročila. 14.15. Pregled svetovnega vr ska 17.30. Plesna glasba. 18.00. VasKi kvintet (prenos iz Ljubljane). 18J Orkestralna glasba romantikov. 19-0y. Človek in Driroda. 19.15. Operne arijs in dueti. 19.45. Poročila. 20.00. Slovenske narodne in umetne pesmi. 20.30* Moja zemlja. 20.45. Orkester Duke Er lington. 21.00. Pester večer. 21.30. LalT ka glasba. 22.00. Gerschwin: Koncert za klavir in orkester. 22.30 Plesoa glasba. 23.00. Večerne melodije. 23.15, Poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutri« nji spored? 23.35. Polnočna glasba. KINO dnU ROSSETTI. 16: «Dumbo, leteči sion»‘ EXCELSIOB. 16: «PiIot ‘Joe», Trat?' FENICE. 16: «Kasbah», P. Lorre. FILODRAMMATICO. 16: «Na srca«, C. Colbert. ITALIA. 16: «Polzkus», M. Obero» ALABARDA. 16: «Najboljša leta na Sega življenja. . IMPERO. 15.30: ((Enajst mož m žogaš. M GARIBALDI. 15: «Največja pustoiov ščina», C. Colbert. VIALE. 16: ((Pustolovščine v V/iett«" gu», W. Beery. a MASSIMO. 16: ((Ljubezen Suzane«, W Brent. , KINO OB MORJU. ((Obveščevalen*-NOVO CINE. 16: ((Prisiljeni po slaVMi R. Mitchum. ODEON. 16: «Glas grlice«, E- ParKV IDEALE. 16: ((Razbojnik Jesso, a MARCONI. 16: «Slavna pustolovščin** G. Cooper. , ARMONIA. «Meksikanska serenad*" F. Tone. Jj AZZURRO. »Junaki Tihega oceana« J. VVarne. ,„ BELVEDERE. 16: {(Norčava deklet^' KINO SKEDENJ: ^Hribovske st««" SAVONA 16: «Slngapur)), A. Gardne • VITTORIA. 16: ((Sijajni pustolovec G. Cooper. VENEZIA. 15: ((Srebro in kri*. ADUA. ((Konjeniki Texasa». RADIO. »Poslanka Angelina?, Magnani. urci J Arrigoni kljub poraz# Še vedno predAuroro in Tovarno stroja, Visoka zmaga Magdalene nad Meduzo - Presenetljiv neodločen izid Ponztane s Miljam* Gotovo najboljše presenečenje dneva nam je pripravila mlada enajsterica Ponziane s svojim 1:1 v srečanju z miljsko ekipo. Kaj je dovedlo do tega, ne vemo; jasno pa je, da bo vsak obstal nad izidom in se spraševal o vzrokih. Po naSem je ta uspeh Ponziane popolno upravičen nad Odlično lahko slaba obramba končno t usodna. Aurora je slavila lahko go nad Umagom, kakor je slavil Piran nad Rojanom. Izidi tekem so sledeči: ^ PRVENSTVO TRŽAŠKEGA LJA: Tovarna strojev - Dreher ■ Koštalunga - Arrigoni 2:1, Skede j.j igro, ki jo je rtaaa ekipa podala v OMMSA 3:2, Magdalena * Meduza J nedeljo. Skedenj je komaj, komaj Aurora - Umag 3:0, Piran - Rojan * Komaj smo y nedeljo poročali o «bandi del buco», ki je v soboto začela polagati račune za svoja dela, že je začela operirati nova druščina tatov s podobnimi metodami. Žrtev teh »vlomilskih voluharjev?) sla bila gostilna Travana Um-berta iz ulice Geppa 16 in sosedna trgovina z manufakturo v ulici Roma, last trgovca Bassija Maria. Kaže, da so se tatovi najfirvo vtihotapili v nedeljo popoldne v vežo hi je It. X# v ulici Geppa. l'u so Se ob vratarjevi loži spustili po stopnicah v klet, ki Je pod vinotočem, in Je pod trgovino t manufakturo na vogalu med ulico Geppa in Roma. Ker Jq vlncrtOS od 18.30 dalje pa dp naslednjega jutra zflprt, kaže, da so tatovi dobro poznali krajevne prilike. Najprej so se možje vrgli na vinotofi, Vanj so priili na ta način, da so prevrtali pod in po tej luknji priili v lokal. Tu so napravili majhno kontrolo. Toda plen je. bil kaj skromen, komaj nekaj tisoč' lir. Zato so tatovi sklenili, da pogledajo malo v manulak-tunio trgovino, ki je poleg vinotoča. In res so prevrtali.ša eno steno. V trgovini pa je bil poplačan njihov trud. Xu so si natančneje ogledali predale. Odnesli so nogavice Nylon, moška in ženske svilene srajce, moška in žensko spodnjo perilo, rokavice, puloverje, robce, svi- Tržaška borza Zlati Sterliilg 9300. papirnati šter-lihg 1800, dolar (telegr.) 655, dolar 048, švicarski frank 1*>4, 100 francoskih frankov 140, avstrijski Šiling IS, lene rute in še mnogo drugega ma-nufakturnega blaga. Vrednost ukradenega blaga znaša okrog milijon lir, Vse to so člani tolpe mirno odnesli, ne da bi jih kdo motil ali zapazil. Lastnik trgovine je šele včeraj zjutraj presenečen pritekel na policijo in javil tatvino. Policija si je takoj ogledala lokal in začela s preiskavo. Zopet je govora o Espositu Poseben oddelek tržaškega kasa-cljskega sodišča bo 23. decembra t. 1. obravnaval sodbo tukajšnjega izrednega porotnega sodišča, ki je leta 1946. obsodilo gefierala Esposi-ta na 30 let ječe zaradi kolabofa-cionizma. Obramba se za to zelo pripravlja In misli predložiti fodl-šču nekatere dokaze v prid generalu, ki jih med procesom ni mogla prinesti. Generala brani odvetnik Poilucči. Ro ysej verjetnosti bo predsednik tega sodišča sam predsednik tržaškega sodišča Zanutelli, državni tožilec bo sam vrhovni tožilec De Rubeis. Sedaj je general zaprt v Clvitaveccbi. Šola za vajence Arzenala Pred časom je bila otvorjena v ul. delll'stria šola za vajence tržaškega Arzenala. Tovarniški odbor Je že dolgo časa hotel uresničiti ta načft, vendar mu Je bilo to prej nemogoče, so se pogajanja tako zavlekla, da bi vajenci izgubili precej šolskih ur. Sedaj pa jt končno šola, za katero se je tovarniški odbor toliko boril, otvorjena, za kar gre hvala tudi vodstvu Arzenal*. zmagal nad OMMSO, kar pa je skoraj CudnO; vsak je skoraj gotovo pričakoval vsaj neodločen izid OMMSE, če ne zmage. T6da Skedenjci so zopet pritisnili, v zmanjšani Obliki, in posrečilo se jim je. Magdaleni pa moramo po dolgem času čestitati, ne sicer na zmagi, temveč nad vlsoklih številom zabitih golov, kar nedvomno da misliti, da se bo vendar opomogla. Jasno je, da Meduza ni za<5osten zid za Magdaleno in pričakujemo v bodočnosti Se več takih presenečenj. Koštalunga je pokazala svoje zobe In sicer samemu Arrigoniju,- To je prvi poraz ižolanski ekipi in upamo, da ne bodo sledili drugi. Koštalunga Je v začetku sijajno napredovala, vendar se Je kmalu ustavila. Sedaj pa zopet viden uspeh in morda bo začela njena pot navzgor mimo Skednja, Milj, Umaga ift zakaj tudi ne mimo Tovarne strojev. Tovarna strojev je sicer zmagala, vendar je pokazala, da obramba ne odgovarja napadu, kajti dva prejeta gola s strani Dreherja sta vsekakor preveč za močno enajstorico in Je Iz sodnijske beležnice 30, oktoora t. 1. si je franc Hu-stia zaželel pogledati plesalke v baru ((B’enicej*. Ker pa je bil precej okajen, sta ga dva službujoča stražnika odvrnila. To je moza tako razburilo, da je začel zmerjati moža postave. Zaradi tega sta slednja j Rustio aretirala in se je ta moral nato zagovarjali pred okrajnim so-dišCetn, katero ga jq obsodilo na 5 mesecev in 10 dni ječe. Včeraj zjutraj je kazensko sodišče obravnavalo njegov priziv. Sodišče je moža spustilo na začasno svobodo, istočasno pa je odložilo, da se proces obnovi. Pred tedni se je Olga Milič- napotila k Danici Hrovatinovi na Opčinah zaradi prodaje nekega krila, s seboj je prinesla še zavoj z birmansko svileno obleko za deklico, žensko obleko in moško srajco. Po končanih opravkih se je Miličeva vrnila domov. Toda čim je napravila nekaj korakov, je zapazila, da nima več zavoja. Vrnila se je takoj tja, kjer se je malo preje mudila, tod« zaman, zavoja ni bilo več. No, uzmoviča niso dolgo iskali, bil je Hrevatinln sostanovalec Angelo Ri-dolfi. Ta je izrabil ugoden trenutek in se polastil zavoja, ki ga je prodal za 100 lir. Včeraj s« je mol moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem; spoznalo ga je za krivega tatvine in ga obsodilo na 4 na plačilo 4Q0Q lir globe pogojno, Ponziana - Milje 4:1. OKROŽNO NOGOMETNO prvei* STVO: Primorje - Sv. Marko 4:1, ^ col . Col ILVA 0:0, Kolonja - Mon bello 1:0, Arzenal - INAM 2:°-PRVENSTVO I. SKUPINE: Rej*1 a Nabrežina 1:1, Glinščina - Pasf.‘llU,. 3:1, Magdalena - Elektra 5:2, Kos** ... ga - On£ine 3:3. Sv. Alojz - Donii LESTVICE Okrožno nogometno prvecstv° | Primorje 7 4 1 2 13 g i Arzenal 5 4 0 1 14 a i Sv. Marko 6 3 2 1 8 P 1« 3 t Kolonja 7 4 0 3 11 1 Vesna 6 3 1 2 11 5 1 Trebče 6 3 1 a S g i Coi ILVA 6 2 2 2 12 3 t Nabrežina 3 1 2 0 4 11 14 14 3 INAML 6 1 1 4 5 3 ROC01 « 1 1 4 5 1 Montebelto 6 0 I 5 1 Prvenstvo I. skupine: Magdalena B Sv. Alojz Glinščica Redivo Opčine Koštalunga B Domjo Partizani Rojan B Nabrežina Elektra 5 1? 1 6 7 10 16 13 15 13 6 18 Predzadnji dan turni*]} v odbojki zapokal Tiskar!^ Turnir v odbojki se bliža Kaže, da bodo Tiskarji, kakor v ^ do sedaj, še vedno prvaki, kar moremo trditi o odlični ekipi Sv. ^ ka, ki je že okusila poraz. D ■,a jj* dobro drže in bodo skoraj Soto1Lril0 sedli tretje mestQ, kar je lepo za njihovo požrtvovalnost. V n so sicer Izgubili s Sv. Markom* zmagali so nad Greto, ki jim trn v peti, Sedaj pričakujejo *a -e) -...... m: .i :: 1,1 Krt Vil" ga srečanja s Tiskarji, ki bo VU' povedano, porazen. OKU*1 Sicer so Tiskarji v nedeljo ^ s strani Tovarne strojev poraz daj so kar tri ekipe z enim porazom. Najbolje je pač P druge nedrtje, ki nam bo jasno P*p? zala. katera ekipa sl je naj&° služila ča3tno mesto. Nedeljski izidi so sledeči: T“ (Jo1 strojev - Tiskarji 2:0 (15:10, ILVA - DSZ ES 2:0 (15:0, Marko . Dijaško F.D. 2:0 (1S:K. Tomažič - Arzenal 2:0 ta - Elektra 2:0 (15:0, H:«>-sirojev - Greta 2:0 (IS:0, 15:9), < F.D. • Greta 2: <19:0, 15:»), UT Tomažič 8:1, <2:15, 15:2, 1 Mlklavževaujc F.D. Skednja nedeljo S. t.m. v Domu kultu!'1e v .j, < , nju. Miklavž bo sprejemal ttf mesece Ječe in , petek In soboto ob 20 naprej P1 nlitvu druStva* pkimorski dnevnik t— 3 — IiDO RAZBIJA SHPZ? V Se o Koroškem večeru v Bazovici Koroški večer v Bazovici je leto uspel, za kar gre vsa zasluga kvintetu, ((Fantje s Krasaa. Hotel sem poročilu tov. Vrobca Itlej «Primorski dnevnik» 26. t. **J dodati še nekaj v pojasnitev slede na članek, ki je bil objav-Ijen y listu «11 Lavoratcrrea 15- t. m. Podpisani je po nalogu odseka !4 ljudsko prosveto pri SHPZ Prisostvoval prosvetni seji v Bazovici. Pri seji so bili prisotni Mii zastopniki prosvetnih dru-llet) iz Cropade, Padrič in Bazovice. Obravnavali smo prosvetne Probleme, med drugim tudi načrt bodočega prosvetnega dela.. Ko "Vo govorili o koroških večerih, lem predlagal, da bi se tak Velet vršil tudi v Bazovici s sodelovanjem kvinteta »Fantje s Kra-*■». Zastopniki prosvetnega Aru-^Va v Bazovici so se s predlogom foinjali in pristavili, da ni važ-ee danes (na dan seje) točno bočimo datum Koroškega veče-'P- Važno je, da obvestimo va-Hene pravočasno. Dne 33. t. m. k »Primorski dnevnika prinesel obvestilo in isti dan je bilo na "tohsni deski vabilo za vse na Koroški večer. Hi res torej, kar mi očita pisec ■ »II havoratorea, da je «za vse "Pravu gospod Presl, ki v vasi H predstavlja nikogar». j Tudi ni res, da je bila navada !s vsako prireditev obvestiti božične organizacije. ® kakem množičnem sestanki!, :,J katerem bi imel govoriti go-*P°d Blazina, ni vedel nihče; če * pa kdo vedel za ta sestanek, izvedel to tik pred prireditvijo, 'Podtem ko je za Koroški večer ""del vsak, ker je že takoj zju-lrW isti dan čital na oglasni odnosno v ((Primorskem 'Hevnikuv. In še to — če že v vasi niko-UPr ne predstavljam — po pisali’1 V dl havoratorea, sem bil pa Pvločen od zastopnikov prosvetna društva, da pripravim vse Potrebno za Koroški večer. Mislim, da so vsi dobromisleči Bdzovci bili z večerom zadovoljni ker se je slišala iz publike da naj pridejo še «Fantje s prasa» v Bazovico in to željo je Mi spontano izrazil tov. Žagar skob (šuber), ko se je kot naj* "drejši poslušalec zahvalil ( , d dela, ki so na splošno name-leria športnim igriščem tudi po /**Blh mestnih predelih, in da jih , odobrila VU, ki daja tudi po* »bna sredstva. j »Messaggero« razkriva v zvezi Jein> kako se takšna dela v res-jM Izvajajo. Za dela pri mestni’1 stadionu pri Sv. Soboti je 1; 0 n• pr- izdanih 65 milijonov • tehnični strokovnjaki pa so eMl i nepristransko vrednost Mjenih del na S milijonov Za igrišče Poncidne in pri Ivanu je VU določila 4 mili-in več tudi ni bilo izdano. dela okrog stadiona nEderea je * 0 dosiej izdanih okrog 40 mili-(ij U- «Messaggero» trdi, da ni ^ ne nihče pooblastil, da odobri “jim delavcem delo na privat- “ zemljiščih. ^Sodba o javnih delih, njih tu^nostih in principih, po kate-^ se izvajajo, je vsem prav do- bi bil ^•Pr, Prav *Ia>ti e* 'M doslej lmperan 0. zaupala skupinicam r°9 «Foce llberaa. GORIŠ K I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOOORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Veličastna manifestacija za mir v Šiandrežu Demokratične žene ne bodo dopustile, da bi uspeli vojni hujskači v svoji gonji - Mi smo za mir, pravico in demokracijo v so se lejem jesenskem popoldnevu v nedeljo t vseh strani zbirali ljudje V Standrežu, da bi jasno in odločno izpovedali svojo trdno voljo za mir in bratsko sožitje med narodi. Na pobudo Mednarodne ženske zveze je slovenska in italijanska ženska zveza priredila zborovanje za manifestacijo miru v Briskovi dvorani, ki je bila preprosto, a okusno okrašena in so jo ljudje napolnili do zadnjega kotička. V imenu slovenskih žena je neka domačinka iz Standreža pozdravila vse navzoče. Za govorniško mizo na odru je bil simbol miru, golobček z Oljkovo vejico, pred govorniško mizo pa lovorjev venec z dvojezičnim napisdm ((Padlim za mir». Ob tem vencu si tvorili častno stražo dva slovenska partizana in dva garibaldinca. Govornica je zaključila svoj pozdrav s citatom iz Prešernove pesmi «ZdraVljica». Za njo je spregovorila članica glavnega.odbora ZS2, katero po poslušalci večkrat prekinili s ploskanjem. Govornica je dejala med drugim: Beseda mir ni prazna fraza, temveč ima velik pomen za vse človeštvo, ki si edino v miru ustvarja pogoje za boljše življenje.)) Nato je omenila rovarjenje vojnih hujskačev, ki jim še ni bilo dovolj krvi in bi radi vrgli človeštvo še v tretjo svetovno vojno. Ti ljudje so v zvezi s kapitalizmom in imperializmom in smatrajo Sovjetsko zvezo, kot najmočnejšo pobornico miru, za svojega najhujšega sovražnika in vodijo proti njej odločno borbo. Z demagoškimi frazami skušajo preslepiti delovno ljudstvo, češ da so tudi oni za socializem in za dvig življenjske ravni delovnega človeka. Nato se je spomnila pete obletnice drugega zasedanja AVNOJ-a in proglasitve ljudske republike Jugoslavije, ki je tudi močan branik miru. Narodno osvobodilna borba je napravila konec intrigam, ki so jih zapadne velesile vedno plele na Balkanu in ustvarjale iz njega torišče novih vojn. Jugoslavija je s svojim vsakodnevnim naporom in delom na poti k socializmu in predstavlja močan steber v protiimpe-rialističnem taboru, ob katerega zaman butajo vojni hujskači s svojimi spletkami. Demokratične žene ne bodo nikdar dopustile, da bi ti hujskači uspeli v svoji gonji. Zato pošiljajo skupaj z ostalim ljudstvom naj-energičnejši protest OZN za obrambo miru. Treba je zmanjšati oborožitev, uničiti atomsko orožje in sprejeti predloge SZ ter drugih demokratičnih držav, ki bodo edini lahko očuvali mir. Govornica je nato omenila še državljanske vojne v Grčiji, na Kitajskem, v Indoneziji in drugod po svetu, kjer demokratične množice zadajajb težke in odločilne udarce imperialističnim vojnim izzivalcem. Tudi demokratične množice v Franciji in Italiji so v odločni borbi proti vladam V teh državah, ki pripravljajo s svojim hlapčevanjem zapadnemu imperializmu nove nesreče v svojih državah. Tudi mi Slovenci, ki smo odtrgani od svojega matičnega naroda, se borimo za mir in za dosego naših pravic, kakor jih mora imeti vsak resnično svoboden narod. Ža utrditev miru je predvsem potrebno, da se pravično uredi naše narodnostno vprašanje. Z goriškimi Slovenci pa se postopa kakor z ljudmi druge vrste in Često nam ovirajo politični, kulturni in gospodarski razvoj, zapirajo sedeže naših organizacij, ne dovolijo slovenskih šol beneškim Slovencem itd. »Mi smo za mir, za pravico in za pravo demokracijo«, je ob burnem ploskanju zaključila slovenska govornica. Po tem govoru so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin padlih za svobodo in neka mladinka iz Standreža je deklamirala pesem «Talci». Nato so partizani odnesli venec na goriško pokopališče in ga tam položili na grobove padlih partizanov. Po drugi strani pa imamo v Italiji 7 milijonov jetičnih otrok, 5 milijonov brezposelnih žensk, preko 50.000 vojnih sirot in nad 141.000 otrok, ki nosijo na seDi posledice vojne. Od teh iih je preskrbljenih -komaj 46 odst., ker Dc GasperijeVa črna vlada nima zanje denarja. Mi zahtevamo, da se to nevzdržno stanje odpravi, ker le tako bomo po- stavili temelje za trajen mir in preprečili nevarnost nove Vojne. Tudi to govornico je ljudstvo poslušalo z veliko pažnjo. Za zaključek je sledil kratek spored, pri katerem je najprej nastopil mladinski pevski zbor iz Krroina, ki je zapel v italijanščini dve partizanski, dve furlanski pesmi in mladinsko himno. Moški pevski zbor iz Standreža je zapel: «Le vkup, uboga gmajna)), »Pogled v nedolžno oko» in «V boj» ter Vodopivčevo tf2abe». . Kot zadnjo točko so mladinke iz Sovodenj izvedle nekaj točk klasičnega baleta, ki je žel veliko odobravanje. Po končanem kulturnem programu se je množica razšla, pripravljena doprinesti nove žrtve za ohranitev miru in za borbo proti vojnim hujskačem. > Ljubezen do domovine in provice narodnih manjšin 0 IržasKom jo vin znana. Navsezadnje j. *• da tu in tam kak list iz giun-j e9a tabora prizna, da se dela-je 0 Trstu neverjetne svinjari-Vse v imenu m pod plaščem je Monaiujfi čustev». Prepir, ki - to p0j izbruhnil, ima seveda r«, b!adje, ki je bistveno. «Ede-(j/1 )e namreč športno društvo, -Trripada istim strankam, ki za-r Tat še gospodarijo na občini, uk favnem so to republikanci, «8,° . liberalci in Saragatovi jjj. “'“listin. Ti bi si radi v času jj*“ volitvami okrepili svoje po-gl ,v*> ki zlasti v finančnem po-„ “ u niso najpomembnejše. Pri ^ rlih okrog kreditov iz Mar-6j ‘l0««sa plana se te njihove ambro kriial° * tnteresi ozkega ,( ',n veleindustrijcev i n pred-kn^likov finančnega kapitala. Pri ^Mnth zadevah, kakršna je °na tiEderen, pa so trčili ob otovunja demokristjanov, kt tako hočejo imeti vse zase in še občinsko upravo, ki jo po načelu edividc i Moči meS sadnikom Caradi tolovajstva so bili v ne-(1° aretirani v Lonjerju Vidahjevi Pretepači, ki so se ie vče- iki m°rali zagovarjati pred voja-f.*11 sodiščem za določevanje naro-o u- To »o Corbelli Henrik, Santin u” , Toscan Bruno, Koban Tul- Ho, c - Bdravina Josip, Brasln Sergij, Josip, Paoli Angeli, Mari k-^e°, Deancovich Bernard, Cole I in Afnl^lnn IjTijan. di ne bo služil iržaškemu gospodarstvi! Poročita z občnega zbora «Fin-mare» holding-družbe za plovbo, omenja, da je bilo zaradi vojne izgubljenih 91 odst. ladijske ionaže. Od 205 ladij s 1,354.000 tonami V plovbi in od 23 ladij s 130.000 tonami v gradnji leta 1940 je ostala v aprilu 1945 17 ladij s 120/100 ton. Doslej je bile novozgrajenih 12 ladij za 77.000 ton. 26 ladij s 165.000 tonami je nabavljenih ali vrnjenih od ZDA. Stanje tonaže glavnih družb 14 ladij; 1. «ltalia» S.A.N. 23 edinlc (230.000 ton),2. Tržaški Llovd (106.000 ton.), 3. ((Adriatica« 13 ladij (69.000 ton. ), 4. «Tirrenia« 19 ladij (54.730 ton.). Ugodna zaposlitev plovnega parka je vplivala na bilanco družb, ki so izplačale (razen Italia) delničarjem 4 odstotno dividendo. Sporazumno z 1RI • in kompetentnimi ministrskimi organi je bila ustanovljena nova družba «Soc. Marittima Nazionalen z udeležbo Flnmare, Italie in Tržaškega Lloy-da. Namen te združitve je zlasti, da se olajša financiranje obnove pre-komornikov «Conte grande in «Conte Biancamanoa, ki bosta pripadala on. bosta izročena novi družbi. Tržaški Lloyd bo torej potegnjen v kombinacije, ki direktno nasprotujejo njegovim lastnim interesom Dobički, ki jih tržaška plauba ustvarja, bodo šli v korist finansiranja inozemskih družb-konku-rentov. Ako bi v Trstu ne bilo brezposelnosti in bi bile življenjske prilike rožnate, bi rekli, naj bo. Tako pa treba zahtevati, da VU razčisti in zavaruje imovino STO-ja in izterja tudi vso vojno odškodnino, ki Llcgdu pritiče po določbah o povračilu škode za zasežene ladje, ki so bile v vojni potopljene Potem niti ne bi bilo treba kreditov ERP, ki jih oznanja «Voce li-bera« kot darilo italijanske vlade g. WMte pa jih dokaj drugače razčlenjuje. In končno; za kakšna ((darila# naj vendar gre, ko pa ie prav italijanska državna uprava s svojo slavno vojsko in hierarhijo vred kriva, da so bile Llovdove ladje potopljene! Llogd vendar ni pričel vojne, Tržačani še manj in to pot krivde ni moči žbflUti niti na kakega Gavrila Principa. PoslOvnl ljudje imenujejo takšna ((darila# prav na kratko — dolžna odškodnina! Nekaj v razvedrilo našim čitateljem Videz je bit, da pri «Demokra-cijia ni več nobenega človeka, ki bi imel še kaj narodnega ponosa. Toda glejte, zmotili smo se za en sam milimeter; našel se je namreč neki dr. Anton Novačan, ki izjavlja, da nekega tržaškega pisatelja zaradi neke novele ne more tožiti tujemu sodniku, ker mu to brani njegov narodni ponos. Sicer Novačan pravi, da prebira molitve iz Trubarjevega katekizma iz leta 1551, ne pove pa, da bi o njegovem narodnem ponosu ne bilo ne duha ne sluha, če bi mu Agneletto (ki je ie večkrat dokazal, da takega narodnega ponosa pred tujim sodnikom nima) dal le trohico upanja, da bi tožbo zoper tistega pisatelja zaradi tiste novele dobil, kakor ga ni motilo objavljati izjavo t; listu tistega človeka, ki takšnega nerodnega ponosa romai Nato je spregovorila poslanka Demokratične ljudske fronte on. Coccoli iz Brescie, borka, mati padlega partizana, ki je bila tudi internirana v Nemčiji. Govorila je toplo in prepričljivo in takoj v začetku povedala «da se izkaže ljubezen do domovine v spoštovanju pravic narodnih manjšin.# Nato se je tudi ona dotaknila borbe in preganjanj pod fašizmom, ki je posebno kruto preganjal rav- Travnik se spreminja Središče Gorice, častitljivi Travnik, se spreminja. Podirajo staro Borabičevo hišo, kjer je bila železnina, (št. 27), da narede vhod v predor pod gradom. S tem se bo lice trga zopet spremenilo. Če pogledamo stare slike in bakroreze, vidimo, da je severni del trga proti škofij i ostal še tek Jcot pred dve sto leti. Spodnji konec je pa učakal precej sprememb. Zginil je najprej stari, ogromni jezuitski samostan «zavitarjev», poznejša francoska in avstrijska infanterij-ska vojašnica. Vsa skupina hiš v začetku bivše via Oberdan se je umaknila novi ulici Roma. V stran sta se morala pomakniti tudi starodavna priča morije goriških puntarjev steber sv. Ignacija In Neptunov vodnjak sredi trga. Vendar sta še tam kot živi, čeprav kamniti, priči nekdanjih dni. Videla sta kužne dneve, zrla na Napoleona in njegove «chasseurje», še prej sta čula pod sabo bučanje tisočglave množice, ki je prišla terjat staro pravdo; pa So prišli na Travnik avstrijski Franci Jožefi; ko je šlo to mimo sta stala sredi granat in šrapnelov in spet učakala po končani svetovni vojni, da so slovenski polki prisegali novi domovini; potem so mimo njiju vodili na prefekturo pred konfinacijske komisije na stotine mož in žena kot nekdaj puntarje. Mussolini je na Travniku prisegal, da nas bo vse iztrebil, vse to sta videla in slišala ti dve priči Ignacij in Neptun; pa spet tuje okupacije in vse mogoče čete, dokler ni znova zadonela ob osvobojenju naša beseda in naša pesem na Travniku, V srcu Gorice. Marsikdo je že zginil, Travnik pa je ostal in njegovo starodavno ime ((travnika, nemško sam Angera, italijansko vpiazzd TraUnichs kot pišejo stare bukve, a vedno je «travnika, ki so ga pozneje umetno prekrščevali v «Piazža Grandea in Kpiazza Vittoria#. Kraj in ime sta ostala kot nemi, a živi priči. To bosta ostala, tudi če se stavbe Okoli njega rušijo, in govorila O zgodovini stare Gorice, ki je obenem tudi košček naše slovenske preteklosti. Iz ((Soče# no nas Slovence. «Samo tedaj, ko bodo vsi narodi našli V skupnih interesih dela spoštovanje do vsakega jezika in ko bodo odstranili razredne razlike, bo zavladala ljubezen in pravica, kar bo podlaga za trajen mir.» Nato je omenila tudi ona borbo demokratičnih množic v svetu in pristavila, da šteje Mednarodna zveza žena 81 milijonov članic, ki se vse borijo za mir. Matere so dovolj pretrpele in jokale nad bridkimi žrtvami, ki so jih morale doprinesti v vojni in zato nastopajo složno, da se ne bi te grozote nikoli več povrnile. Tudi demokratične zastopnice v rimskem parlamentu so se zavzele za pomoč, ki naj bi jo nakazali materam v znesku dveh in pol milijard lir. Toda ta njihov predlog je bil odbit, ker da ni denarja, Pač pa so imeli dovolj denarja, da so lahko poslali Caldarisu 80 modernih topov, da so postavili v proračun za Scelbovo policijo kar 68 milijard in da trošijo velikanske sVote za Špionažo proti demokratičnim ustanovam, Goriški Slovenci čestitajo jugoslovanskim narodom O priliki pete obletnice drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, so se tudi goriški Slovenci spomnili tega velikega praznika jugoslovanskih narodov, V imenu vseh demokratičnih Goričanov je DFS poslala včeraj dve pozdravni brzojavki in sicer vladi LRS v Ljubljani in vladi FLRJ v Beogradu. Prva brzojavka se glasi: ((Demokratična fronta Slovencev v imenu vseh Slovencev y Italiji, odcepljenih od matičnega naroda, želi svobodnim jugoslovanskim bratom ob peti obletnici ustanovitve FLRJ popoln uspeh v izgradnji socializma«. Druga brzojavka pa pravi: ((Demokratična fronta Slovencev v imenu yseh Slovencev v Italiji, odcepljenih od matičnega naroda, želi svobodnim jugoslovanskim bratom ob peti obletnici AVNOJ-a in ob tretji obletnici ustanovitve FLRJ popoln uspeh v izgi-adnji socializma. V Gorici 29. novembra 1948. De mokratična fronta Slovencev#. KINO V Jugoslavijo sla nameravala Mnogi begunci iz Jugoslavije, zla ti oni z Reke, ki stanujejo seda) r Gorici ali drugod po begunskih taboriščih v Italiji, bi se radi vrnili nazaj na svoj dom. Tako je obmejna italijanska straža presenetila orejšnji dan na cesti proti St. Pe-'ru (Vittorio Veneto) dva dečka, 16-letnega Amendola Antona in 16. letnega Franchija Alfreda, ko sta prezovala, kako bi na skrivaj pre. koračila mejo. Ko so ju zasačili in zaslišali, sta izjavila, da sta prišla iz begunskega taborišča v Vidmu in da sta hotela preko meje domov na Reko Razdeljevanje moke in sladkorja podaljšano Sepral javlja, da so podaljšali rok za delitev sladkorja in moke nekaterim kategorijam potrošnikov (upokojenci, državni nameščenci, privatni nameščenci itd.), ki je zapadel danes, dne 30. novembra, do 10, decembra. Upokojenci zavoda za socialno zavarovanje lahko dvigrjejo kupone pri Sepralu, Korzo Roosevelt 5 do 3. decembra. Tudi delitev sladkorja rednim potrošnikom je podaljšana do 10. decembra. Trgovci morajo do 12. decembra izročiti odrezke razdelje-valnemu uradu pri Sepralu. VERDI. 17: »Hči džungle#, P. Giflort in T. Neal. VITTORIA. 17: «Cudež zvonov#, Alida Valil in F. Mac Murray. CENTRALE. 17: «Nevartia vdova# Giannl in Pinotto. MODERNO. 17: .»Titotapec Manu», S. Rčgglanl iil A. Bčnetti EDEN. 17: »Plameni nad Mehiko#, G. Houston in A. John. IIISTI II StilVE« BIIIČIII Tudi beneški Slovenci imajo prsnico do lepšega življenja Tako so tudi Goričani spremljali to veličastno manifestacijo bratske države, ki v uspehih svoje petletke slavi zmago nad domačimi in tujimi zatiralci in izkoriščevalci. Jugoslovanska razmejitvena komisija v Gorici Preko bloka pri Rdeči hiši je v soboto zopet prišla v Gorico jugoslovanska razmejitvena komisija. Skupaj z italijanskimi člani komisije so potem preko dneva pregledali obmejno področje okrog St. Mavra, med Pevmico in Sabotinom. Ko so si natančno ogledali ves teren in krajevni položaj, so se Jugoslovani popoldne ob 14 zopet vrnili preko meje v Novo Gorico. V zvezi s tem pregledom na tem, tako delikatnem obmejnem sektorju, so zopet začele krožiti govorice, da bo Italija, v zameno za koncesije na drugem mestu, odstopila nekaj zemljišča na tem odseku Jugoslaviji, s čimer bi vsaj malo izboljšali to menda najbolj nesmiselno mejo na svetu. Ustavljen obral parnega mlina Goriška prefektura javlja, da bo skozi 15 dni ustavljen obrat parnega mlina Julija Simonitija v Me-dea-Cormons, ker je lastnik odpro-dajal moko, ki ni odgovarjala, veljavnim zakonskim predpisom. Nedvomno bo iz srca razveselilo vse ljudi Beneške Slovenije, ko bodo videli, da je tudi zanje kotiček prostora _v časopisu, kjer bodo lahko čitali v svojem materinskem jeziku novice iz bližnje in daljne okolice. Najiskreneje se .vsi zahvaljujemo uredništvu ((Primorskega dnevnika#, da je izpolnilo to našo gorečo željo. Imeli smo nujno potrebo po časopisu, ki bi bil z nami in nas branil pred zloglasnimi nasprotniki našega naroda. Pomagal nam bo reševati razna politična, kulturna in narodna vprašanja, o katerih smo vsi le slabo poučeni. Beneški Slovenci že od leta 1868, preživljajo .dolgo kritično dobo, vse od tedaj, ko so se plebiscitarno odločili za takratno liberalno Italijo, v upanju, da jim bodo priznane vse pravice in da se bo izboljšal njihov socialni položaj, ki je bil že pod Avstrijo nevzdržen. Ta odločitev pa jim je prinesla le grenko razočaranje. Italija ni storila ničesar, kar je obljubila našemu narodu. Nasprotno, hotela je uničiti še tisto, kar je ostalo slovenskega. Prepovedala je rabo slovenskega jezika in preprečila kulturno rast slovenskega naroda. S svojo rafinirano politiko je vzgajala mladino v fašističnem duhu, jo potujčevala in jo hotela popolnoma raznarodlti. Prav do danes se je naš narod smatral za narod pastirjev in ne vednežev, ker mu ni nihče prikazal pravega lica položaja, v katerem je životaril. Danes pa, ko smo se prebudili in kulturno opomogli, bomo pokazali in razkrinkali v našem časopisu, ki je glas Slovencev vsega Slovenskega primorja, vso našo viharno preteklost. Kotiček, v katerega bomo marljivo dopisovali, bo razreševal ne samo kulturna in narodnostna vprašanja, ampak bo Luknja na meji Da, tudi meja ima lahko luknjo, posebno kadar je tako prepletena z bodečo Žico, kakor pri Gorici. Pred nekaj dnevi so italijanski obmejni stražniki ugotovili, da je nastala v tej žici blizu goriškega pokopališča precejšnja vrzel. Sumijo, da je to skrivna pot, po kateri uhajajo ljudje iz Italije v Jugoslavijo iri da je prav tod v zadnjem času pobegnilo najmanj deset ljudi. Vrzel so seveda takoj zadelali, da bi bila »železna zavesa« zopet popolna. razpravljal tudi o socialnem položaju našega naroda. Zbližati se hočemo čim bolj z našimi brati in ustvariti močno medsebojno y6z. Sprejeli smo mirovno pogodbo ,ki nas je navidezno odcepila od naše matere domovine, a v resnici spadamo vsi v eno samo veliko duhovno družino. — Slovenijo. Ponosni smo, da pripadamo temu malemu, a po duhu velikemu nai odu, in •borili se bomo do skrajnosti za izboljšanje našega položaja. Dovolj smo hlapčevali, dovolj smo ječali pod tujim jarmom, danes hočemo biti svobodni in spoštovani kot narodna slovenska manjšina in uživati vse pravice, do katerih imamo pravo, ter postati vzgled drugim narodom. Živeti hočemo po geslu: sloga, bratstvo, edinost. Naši nasprotniki, ki nas smatrajo za nepomembne, bi nas radi ugonobili, poslužujejo se y ta namen vseh mogočih sredstev, vendar se zelo motijo. Vasi Nadiške, Karnat-ske in Terske doline. Rezija in druge, ki so raztresene tu in tam po gričih in vznožjih gora, tvorijo deset občin in štejejo več desetin ti-sočev čistokrvnih Slovencev, ki govore le slovenski jezik. Torej to pi peščica ljudi, ki bi se jo dalo kar tako zatreti, marveč je to zaveden narod, ki ne bo zatajil nikdar svoje narodnosti, kajti vsi vemo, da je naša sveta dolžnost braniti naš jezik in našo zemljo. Zato je vse zaman, da poskušajo šovinistični raznarodovalci poseči med nas s svojo politiko in nas usmeriti na napačno pot. Našo moč in samozavest smo odločno p.okazali v narodnoosvobodilni vojni, kjer smo se borili skupno z brati Slovenci za isto idejo, za isti cilj. Niso še zaceljene rane, ki nam jih je zadal sovražnik, ni je vasi. ki ne bi dala na oltar domovine svojih žrtev V večji ali manjši meri. Naši mučeniki, naši invalidi in preganjanci, ki so bili zaprti po zatohlih ječah, vedo, zakaj so se borili, njihova požrtvovalnost j.e obrodila obilen sad. Naš narod pa tudi ve, v kakšnem položaju je danes, ve, da mora marsikaj premagati, a se ne straši prihodnosti. Vzpodbujal in vzgojil bd naraščaj, ki bo Zrasel v še bolj zaveden in ponosen narod. Naj bo »Primorski dnevnik# list, preko katerega bomo mogli ščititi naše pravice in svobodo, torej tudi list beneških Slovencev. Vojmir ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C. BATTISTI 30l/o PRITI. - TEI. 70 Prvi okrožni plenum razsirienega omega umori ES cone B STO-j a Kolesarskega tatu so zaprli Včeraj je policija aretirala 22-letriega Franceschinellija Lucija iz ul Ascoli 27, ki je ukradel kolo Capraru Romanu. Sedaj bo premišljal y zaporu, da se z ukradenim V 1 •*> f 17i -4 , ^ Prav za dan pred velikim praznikom narodov nove Jugoslavije, ko bo delovno ljudstvo proslavljajo peto oblethico II. zasedanja AVNOJ-a, so Se zbrali v Veliki dvorani gledišča «Afrigoni» v Izoli delegati ES za Istrsko okrožje, da se pogovorijo o do sedaj izvršenem delu in začrtajo jasno določeno pot za bodoče delovanje. Velika dvorana gledišča »Arrigoni# je bila za to priložnost primerno okrašena. Velik grb organizacije je krasil ozadje odra delovnega predsedstva. Po ste. nah in galeriji so bili pomenljivi napisi kot: «2ivela zveza delavcev in kmetov, »Proizvajajmo Več in boljše s tem, da štedimo z delom in surovinami«, «2ivell sindikati v borbi proti razrednemu sovražniku«. Ob deseti uri otvori predsednik pelnum in pozdravi vse udarnike dela, delegate, goste, dva predstavnika glavnega odbora ES Jugoslavije in predstavnika ES iz Trsta. Sledijo volitve delovnega predsedstva, V katero so izvoljeni od vsake tu živeče narodnostne skupihe po en predstavnik. Izvoljeni so še verifikacijska komisija in zapisnikarji. Delovni predsednik predlaga v odobritev šest točk dnevnega r^Ba, ki je soglasno sprejet. Po nekaj uvodnih besedah, v katerih podčrta važnost tega plenuma, ki se v času, ko se uveljavljajo velike pridobitve delovnega ljudstva, poda-besedo tovarišu Medi/zg Erminiju, ki poda politično-gospodarsko poročilo. Tovariš Medizza govori v svojem poročilu obširno o borbi med državami ljudske demokracije in svetovnimi imperialistično-kapitalistič. nimi silami. Omenja borbe Kitaj ske, Indonezije, Grčije, delavcev Francije, Italije, ki nočejo nič dru gega kot priboriti sl svobodo in ljudsko oblast. Vse to nam jasno dokazuje, da je imperializem pri koncu s svojimi izkoriščevalskimi metodami. V Istrskem okrožju živi delavski razred svobodno in gradi na ruševinah novo življenje. Za vse to je hvaležen jugoslovanski armadi, ki ga je osvobodila tujega jarma. Istrsko ljudstva pozdravlja borbo svobode željnih narodov Kitajske, Indonezije, Grčije in drugih, ki ne štedijo žrtev, da osvobodijo svojo zemljo. V Istrskem okrožju se razvija gospodarstvo po zgledu nove Jugoslavije. To pa lahko le, ker ima tu oblast V rokah ljudstvo samo. Delavski razred ni preganjan in izkoriščan, ker se je osvobodil vezi kapitalizma. Na Želu vseh demokratičnih sil koraka naprej in skupno s temi odloča o svoji boljši prihodnosti. Ce je bilo v vodstvu par elementov, ki so se držali Še starih že davno preživelih metod, so bili^ odstranjeni na izredni skupščini v -ir,',, (Vi„Z!ir «včh to n#šo najmoč- nejšo delavsko organizacijo z novimi delovnimi močmi. Ža izboljšanje življenja delavcev, so bile urejene tudi plače v tovarnah in obratih. Kmetijski sindikati so izvršili veliko konkretnih nalog. Tako v razvoju kmetijskih -* obdelovalnih zadrug vseh tipov. Med delavci raznih podjetij se je najbolj odlikovalo podjetje «Edilit», kjer je do sedaj največ udarnikov. Prav tako s6 Bili proglašeni Udarniki tudi v drugih toVarhah in obratih. Veliko pa je še problemov, ki jih bo potrebno rešiti, tako preskrba in razdeljevanje. Naš razredni sovražnik opazuje vse malenkostne pogreške, ki se jih je težko rešiti in uporablja to v svoje namene. Treba je napraviti vse, ’ da bodo življenjski pogoji za našega delavca še boljši. Okrožna skupščina je na svojem šestem zasedanju sprejela velik delovni program. Uresničenje tega programa, bo zahtevalo od vseh še več požrtvovalnega dela. kot prejšnja leta. Zidali bomo nove šole, nove zadružne domove v vseh večjih krajih, gostilne s prenočišči, stanovanjske hiše, ceste, mostove in napeljevali elektriko v vasi, kjer je še ni. Enotni sindikati Istrskega okrožja pozdravljajo ta načrt in bodo zastavili vse svoje sile, da bo tudi uresničen. Ljudska oblast lahko z vso gotovostjo računa na delovno silo, ki ne bo štedila moči, za uresničenje tega načrta. Zagotavljamo, da bomo zgradili vse objekte, ki jih Obsega program. V to bomo zastavili vse naše zmožnosti in v medsebojnem tekmovanju izvedli enoletni plan. To nas bo še tesneje povezalo s svetovno federacijo sindikatov, z delavskim razredom v Trstu in vsemi proizvajalnimi silami v svetu, ki ljubijo mir. To naše delo bo tudi še bolj ojačilo slovensko-itali. jansko bratstvo, zbližalo delavca in kmeta, mesto z vasjo in zagotovilo vsem boljše Življenje. Organizacijski tajnik okrožnega odbora ES STO-ja tov. Agarinis je nato podal organizacijski referat. Referat bomo objavili skoro v celoti v eni izmed prihodnjih številk. Delovni predsednik najavi nato, da bi rade izročile svoje pozdrave in voščila razne delegacije masovnih organizacij. Kot prva pride na oder delegacija Zveze borcev, sprejeta od vseh delegatov z navdušenim ploskanjem. Sledijo delegacije invalidov iz NOB, AŠI2Z, bivših političnih preganjancev, ZAM in delegacija okrožnega odbora SIAU. Vse delegacije so poudarjale svOjo povezanost s to najmočnejšo delav. sko organizacijo in zagotavljale vso pomoč. Tovariš od delegacije invalidov NOB je poudaril, da so Invalidi v borbi s sovražnikom delav- skega razreda pustili tudi cele dele telesa na bojiščih. Z isto nesebično požrtvovalnostjo bodo podprli organizacijo ES. Delovni predsednik se zahvaljuje vsaki delegaciji, ki odhaja z odra pozdravljena s ploskanjem od vseh delegatov in gostov. Predsednik ES cone B STO-ja tov. Turkovič poda nato referat o do sedaj izvršenem delu in o bodočih nalogah. Daljše poročilo bomo prinesli v prihodnjih številkah. Flhančno poročilo je bilo zelo važno, ker je pokazalo delovanje prejšnjega odbora in delo, ki ga je napravil noVi odbor v kratki dobi treh mesecev. Vsem tem referatom je sledila diskusija, ki je bila dolga in dobra. Neki delegat je govoril o potrebi uvedbe norm. Delegat iz ladjedelnice Sv. Justa v Piranu je poudarjal potrebo kulturne, politične in ideološke izgradnje delavstva in potrebo po tečajih za vajence. Delegat Cotič iz Šmarij osvetli delo prejšnjega odbora. Celih osem mesecev so delavci prosili, da bi se ustanovila tudi v Šmarjah podružnica ES, a Zaman. Po razčiščenju pa jim je bila ta želja takoj izpolnjena. Od tedaj je viden Velik napredek. Izboljšal se je življenjski in stanovanjski položaj in imajo celo dva udarnika. Podčrta požrtvo. valnost učitelstva, ki žrtvuje celo tako potrebne ure spanja, ko uči delavce in kmete pismenosti in kulture. Neki delegat omenja, da je bilo izvršeno veliko delo z izključitvijo nekaterih saboterjev, toda bolje bi bilo, če bf bili izključeni že poprej. Pravi, da je bolje, če je v odboru deset poštenih in delovnih, tovarišev, kot pa 20, od katerih jih deset sabotira in izdaja delavske interese. Nadaljuje, da bi bilo potrebno poživiti čebelarstvo in zaključi med navdušenim odobravanjem vseh delegatov: «Vedno v prvih vrstah v borbi za to, kar mora biti sveto vsakemu delavcu, to Je: naše pridobitve, svoboda, mir in bratstvo«. Delegat podružnice Istrskega vodovoda je podčrtal velik gospodarski pomen kmečko-obdelovanih zadrug. Pove, kako so bili v SZ prav kmetje, združeni v take za-druge, tisti, ki so podpirali Rdečo armado, da j.e lahko tako zmagoslavno vodila in zaključila z zmago veliko borbo proti nacifašizmu. Delegacija gojencev sindikalne šole prinese nato svoje pozdrave in voščila in je ob prihodu in odhodu z odra pozdravljena s ploskanjem. Po zaključeni diskusiji je dobil besedo predstavnik glavnega odbora ES Jugoslavije, katerega so delegati pozdravili stoje. Ta se najprvo zahvali plenumu za povabilo in pozdravlja vse delegate z voščilom za dober uspeh. Nadalje pravi, kako se po vsem svetu vodijo s sovražniki delavskega razreda močne borbe. Ti sovraž. niki kujejo vojne načrte. Pred nas vse se postavljajo težke naloge. Zavedamo se jih ■ in prav zato bodo prav delavci tisti, ki bodo kot do sedaj razbili vse rušilne načrte svetovnim imperialistom. Vsi smo dnevno priče, kako se ljudstvo Kitajske, Indonezije, Grčije in drugih držav bori za iste cilje. Pol milijarde delavcev je danes pod vodstvom komunističnih partij v borbi proti izkoriščanju in zasužnjevanju. Nadaljuje, da povezava, ki veže ljudstva nove Jugoslavije z ljudstvom cone B STO-ja, ni od danes, ampak že od' veliko prej. Te povezave ni in ne bo mogel nihče razrušiti. Delavski razred v Trstu trdo občuti zatiranje novega sovražnika — faSizma številka dve. «Mi, delavci Jugoslavije smo trdno prepričani, da bo delavski razred STO-ja kot do sedaj stal trdno na svojih pozicijah, in da ne bo odstopil niti za milimeter! Vi ste tudi slišali, kako je resolucija Intormbiroja dolžila vodstvo KPJ, da ne dela prav. (Vsi delegati Vzklikajo. Živela KPJ!). Videli pa 'te tudi. da je bilo to krivično. Naš odgovor na resolucijo je bil: ostati trdno na izvrševanju petletnega plana. St drug odgovor so dali delavci naših tovarn, ki že več kot dVa meseca delajo za plan za leto 1949. Resolucija Je tudi na vašem teritoriju imela pri nekaterih odmev Ti se smatrajo za velike poznaval-ce idej meiksizma-leninizma. Mislili so ti «dobri poznavalci«, da se te ideje lahko uresničujejo z bese dami. Delali so razne načrte, kateri pa so vsi obsojeni na propast in to zato, — ker so imperialistični načrti ! Tovariši! Tudi na tem vašem plenumu smo ugotovili, da so vsi taki načrti razbijanja — že propadli Bratstvo in edinstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati, povezava med delavcem in kmetom je porok, da boste tudi za naprej zmagovali! Ti vaši uspehi nas zelo veselijo, ker so istočasno tudi naši uspehi. V vaši borbi vam stojijo ob strani vsi naši delavci Želim ES cone B STO-ja še večjih uspehov v nadalj. njem delu. Pozdravljam v imenu vseh delavcev Jugoslavije delavce tega ozemlja«. Burno pozdravljan odhaja z odra predstavnik glavnega odbora ES Jugoslavije. Delovni predsednik se zahvaljuje v imenu okrožnih sindikatov cone B STO-ja. Pravi, da delavci tu občutijo neposredno in posredno veliko pomoč ustvarjalnega dela tovarišev v Jugoslaviji. Bili so nato sprejeti razni sklepi za izboljšanje na političnem, gospodarskem, kulturnem, organizaoij. skem, ideološkem in kmetijskem polju. Poleg teh pa ie sklep o izboljšanju življenjskih pogojev delavcem. Na predlog nekega delegata so bile sprejete pozdravne brzojavke svetovni sindikalni zvezi, sovjetskim sindikatom, jugoslovanskim sindikatom, sindikatom Italije, prezidiu. mu FLRJ, protestno pismo na.ZVU zaradi obsodbe članov stavkovnega odbora In pozdravno pismo tržaškim delavcem. Besedilo prinašamo na drugem mestu. Ob zaključku plenuma je delovni predsednik poudaril, da je bilo od zadnjega izrednega zasedanja napravljenega precej dela. Velike in odgovorne naloge Pa čakajo tudi za to leto. Te naloge so obsežene v enoletnem planu. Da bomo tega uresničili, bo potrebno delati. Ta enoletni načrt pomeni za nas korak naprej k izboljšanju. Današnji plenum je bil delovni plenum. Naprej za uresničenja enoletnega plana 1 Besedilo brzojavk, odposlanih s prvega plenuma Enotnih sindikatov cone B STO-ja, je naslednje: . Sovjetskim sindikatom. Med tem ko si ES cone B STO-ja dne 28.VI.48. na svojem plenumu nalagajo nove težke naloge za gospodarsko izgradnjo ljudske oblasti, se spominjajo ogromnega dela sovjetskih sindikatov in njihove šole, ki naj bi služila kcrt vzgled izgradnje socializma pri drugih narodih sveta. Ta šola jamči našim sindikatom nadaljevanje borbe proti impe. rializmu in krepitev velike internacionale miru s Sovjetsko zvezo na čelu. Jugoslovanskim ES ES cone B TO-ja, zbrani na svojem plenumu 28.XI.48. občudujejo velike napore in uspehe borbe za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, zagotavljajo v tej borbi svojo solidarnost in po tem vzgledu okrepitev borbe na ekonomskem sektorju pri nas. Prezidiju FLRJ O priliki pete obletnice AVNOJ-a in tretje obletnice proglasitve FLRJ pošilja plenum ES Istrskega okrožja z današnjega zborovanja prezidiju FLRJ najlepše čestitke. Naši delavci, navdušeni nad u-spehi, ki jih je jugoslovansko delavstvo doseglo na gospodarskem polju, se ob tej priliki spominjajo zgodovinskega dne, ki je omogočil izgradnjo socializma v Jugoslaviji, Italijanskim sindikatom. Sindikalni delegati, združeni na r-Jfnurnu ES Istrskega okrožja, vam zagotavljajo svojo solidarnost v vaši borbi proti Imperializmu in vsem reakcionarnim silam, zlasti proti De Gasperijevi, ki skuša pro. dati Italijo anglo-ameriškemu impe-rialumu. Pošiljajo vam goreče pozdrave. Svetovni sindikalni federaciji. Delavci cone B STO-ja, zbrani na svojem prvem sindikalnem plenumu, zagotavljajo nadaljevanje borbe proti imperializmu na podlagi okrepitve ljudske ekonomije in borbo proti špekulantskim izkoriščevalcem. Pri tem jamčijo za ohranitev sindikalne enotnosti na razredni osnovi, da tako ojačijo internacionalno fronto delavcev, ki jo vodi Svetovna sindikalna federa. cija. PRIMORSKI DNEVNIK 30. novembra IS® (i esta Skopje - Mavrovi Hanovi, » čeprav trenutno ena najboljših cest .v ljudski republiki Makedoniji, je zelo ;amasta in neprimerna za avtomobilski promet, kakor so tudi vse ceste v tej nekdaj tako zapostavljeni deželi. Tu se lahko vidijo vse značilnosti teh cest. Dovolj je široka in na njej ni skoro nobenih sledov koles. Opazijo se na njej male udrtine, jamica pri jamici, sledovi stoterih osličkov, ki prenašajo po njej tovore. Ves promet do hribovskih vasi se vrši tu s tovori. Na oslu nosi kmet svoje pridelke v zadrugo, prav tako pa na njem prinaša iz mesta vse, kar potrebuje za življenje. Na oslih potujejo nadalje tudi ljudje. Tovor se naloži zelo enostavno. Osel ima na hrbtu navadno leseno sedlo tako imenovani samar, polovico tovora se naloži na eno, polovico pa na drugo stran in tako nosi osel potrpežljivo in vztrajno vse, kar mu naložijo. * « * Naš «avtobus» se je dvigal iz Skopske ravnine preko Suhodo-line, ki veže Skopsko kotlino s Tetovsko. Prišli smo v široko in izredno dolgo Tetovsko ravan, ki je na zapadni strani ograjena z visoko steno Sar planine. Odprl se nam je lep razgled, eden najlepših na vsem makedonskem jugu. V ravnem nizu se vrstijo nad ravnino skaloviti beli vrhovi Sar planine. Skoro vsi glavni vrhovi so enako visoki in dosegajo višino 2.500 m, prehodi med njimi pa so le neznatni. Pokrajina napravi na človeka mcčan vtis. Ta veličastna planina je pustila v narodnem spominu ogromno sledov in vila s Sar planine more pregledati vso pokrajino na daleč in široko. Na Sar planini so lepi smučarski predeli in Skop-jancj grade žičnico na njo. Ki bo služila za prevoz športnikov in tudi druge potrebe. Ob tej cesti vozi iz Skopja v Ohrid tudi ozkotirna železnica širine 60 cm, ki so jo v prvi svetovni vojni zgradili Nemci, da so po njej zalagali svoje, avstrijske in bolgarske čete na fronti pri Ohridskem, jezeru. Po prvi svetovni vojni so to železnico popravili kot zasilno progo, dokler se ne izgradi normalnotirna. Takoj po osvoboditvi so močno prijeli za delo in delovne brigade na mnogih sektorjih z delom odlično napredujejo. Gradi se železnica ng odseku pri Ohridu, Kičevu, Gostivaru, Tetovu in od Skopja. Izgradili se bodo tuneli, ki bodo skrajšali železnico Skop-je-Ohrid za več kot polovico. Sedanja železnica se mora namreč večkrat prebijati po neskončnih ovinkih čez planine navkreber in po tam zopet navzdol. Zračna razdalja med Gostivarom in Ki-čevim je 31 km, železniška proga je pa dolga 103 km, kar se bo s tunelom skrajšala na svojo pravo razdaljo. Takih primerov je še več. Naš avtobus se je dvigal Mavrovski Gorsko dolino reke Radike in Mavrousko polje bodo spreme- SK OPISE B. MAKEDONIJA NAJVEČJE DELO PETLETKE hidrokombinat nili v jezero, ki bo dajalo vodno silo hidro centrali x X X X X počasi iz Tetovske kotline in smo prišli v Sarplaninskem pogorju na višino okrog 2.000 m, ko se je pred /Hami odprlo prostrano Mavrovo polje, od vseh strani obdano od visokih planin. Na polju so se pasle velike črede ovac. Mavrovsko polje v glavnem služi za pašnike in za pridelovanje sena. «To polje bomo spremenili v veliko jezero«, nam pojasnjuje inženir Garevski, eden voditeljev pri izgradnji velike hidrocentrale Mavrovo. Pridne roke naših mladincev in drugih delavcev bodo napravile na odprti strani polja ogromen jez. in potem bodo s kanali in sifoni obrnili tek planinskih potokov in rečic, ki bodo spremenile vse polje v veliko jezero, ki bo po obsegu večje kot je Blejsko jezero. To novo jezero bo služilo kot zbiralnik (rezervoar), iz katerega bo padala voda in gonila močne turbine Mavrovskega kombinata. Pot, po katerem se zdai vozimo, bo pod vodo, in se sedaj gradi nova cesta, in mala vas Mavrovi Hanovi bodo v bodoče ležali na sami obali novega jezera. * * * Skozi Mavrovsko sotesko divje šumi Mavrovska reka, da se potem izliva v Radiko, in Radika teče v Crni Drim, ki teče skozi Albanijo in se jzliva v Jadransko morje. Onstran te slikovite gorske doline Radike se dviguje dolgo pogorje, ki doseže z goro Korab 2.764 m in je po višini prvo za Triglavom v vsej Jugoslaviji. Koliko tisoč let se izlivajo te reke ,y Jadransko morje, toda sedaj bodo vodo iz teh rek odvedli v jezero, ki se bo odtekalo v Vardar in po njem v Egejsko morje pri Solunu. Namesto v Jadransko morje bodo obrnili tek reke v drugo morje, kar se zdi na prvi pogled zelo fantastično in nedosegljivo. Ko vam pa povem o podvigih prve minerske in 194-te beograjske študentske šestkrat udarne brigade in ko zveste, da je v Mavro-vu bilo do sedaj proglašenih čez 2.700 udarnikov in ko spoznate Kiro Sifonskega, šefa III. odseka, vam postane jasno, da na Mavrovem ni zapreke, ki bi je ne mogli premagati. * * * 2ivljehjepis Kira Sifonskega, imenovanega Sifonski po velikem sifonu, s pomočjo katerega bodo z enega hriba vodo prenesli na drugega, je istoveten z življenjepisom večine prvoboriteljev za petletko. V mladih letih je kot reven delavec služil v Beogradu in životaril. Čeprav malo hrom se je udeležil narodno-osvobodilne borbe in po osvoboditvi delal pri obnovi makedonskih vasi. S svojo podjetnostjo in prirodno nadarjenostjo se je povzpel na delu in kmalu je bil postavljen za voditelja gradilišča. In izkazal se je vrednega zaupane mu službe. Odsek, ki ga vodi Sifonski, ima že tri mesece prehodno zastavico. Kiro Sifonski je lik jugoslovanskega delovnega človeka; čeprav brez strokovnih šol, vendar pa z mnogo volje in truda gradi socializem. Za letos so delovne mladinske brigade končale svoje delo dne 7. novembra in ob tej priliki so priredili v Mavrovih Hanih veliko proslavo in miting. Vsa vas in gradilišče je bilo slavnostno okrašeno z zelenjem, zastavami in slikami voditeljev ljudstva. Na slovesnost so prišli visoki zastopniki zvezne in makedonske vla- OB PROSLAVI 30-LETNICE CESKOSLOVASKE REPUBLIKE V PRAGI JE NASTOPILA TUDI MORAVSKA FOLKLORNA SKUPINA, KI JO VIDIMO NA SLIKI. Se, zastopniki partije, ljudskih oblasti ter vseh množičnih organizacij. Točno ob 10 so užgali 24 min kot znak za začetek slovesnosti. V povorki je korakalo okrog 4000 mladincev. Po povorki je bil miting, na katerem so govorniki poudarili ogromno važnost novega kombinata Mavrovo, ki predstavlja enega najvažnejših del petletke y Makedoniji. Izgradnja te hidrocentrale bo omogočila elektrifikacijo in industrializacijo Makedonije. Sprememba teka reke Radike v Vardar bo omogočila izgradnjo naprav za namakanje Gosti-varskega in Tetovskega polja, ki se bo na ta način izboljšalo in usposobilo za posebne kulture. Poleg tega ima ta kombinat ogromen pomen tudi na prebivalce iz Gostivara, Tetova in Debra. Ti kraji so bili pasivni in njihovo prebivalstvo je bilo prisiljeno, da je zapuščalo svoje rodne hiše in šlo za nekaj let v tujino, da si je moglo prislužiti sredstva za sebe in za svoje družine. Znani so tako zvani pečalbari iz teh krajev. Pečal pomeni v makedonskem jeziku zaslužek. Pečalbari so ljudje, ki gredo za zaslužkom v tujino. Vsi ti prebivalci si bodo odslej služili svoj kruh doma. Vodne sile, ki pridejo v poštev za elektrifikacijo, ima ljudska republika Makedonija samo v svojem zapadnem delu, kjer razpolaga spričo večje množine padavin in visokih planin (Sar planina in Korabsjso pogorje) z gorskimi rekami, ki so sposobne za hidrocentrale. Pred narodno-osvobodilno borbo je bilo proizvajanje električne energije v Makedoniji neznatno. Petletni jugoslovanski gospodarski načrt je za Makedonijo postavil v program ogromno povečanje elektrifikacije, in sicer za 1.433 odstotkov, to je. na proizvodnjo 215 milijonov kilovatnih ur. Eno teh najvažnejših del je ravno izgradnja MavrovsJcega hi-drokombinata. Panorama Sar jO i (Bi (110.'^0 'V V • • • m KAKŠNA BO SOCIALISTIČNA "a nje, ali bo sploh potrebna podzemeljska železnica, o kateri se je svoj Čas že mnogo govorilo v središča mesta, vse to že danes govori, da podzemeljske žele?™* ce sp.loh ne bodo gradili. Glavno mesto češkoslovaške republike je tipičen primer, kako kaotično in nesistematično je gradil kapitalistični red preteklosti. V dobi kapitalizma ni bilo mogoče planirati krasno in zdravo mesto, ker so branili egoistični lastniki velikih parcel. Sele sedaj je nastopilo razdobje, v katerem se bo lahko planiral zdravi razvoj mesta, šele ljudska demokratična pot v socializem je odprla pot razvoja krasne in zdrave Prage. Danes je še Praga nezdravo mesto, s slabo stanovanjsko kulturo, s slabimi prometnimi razmerami in različnimi drugimi pomanjkljivostmi. Na željo vlade je komisija za planiranje Prage in najbližje okolice izdelala podroben načrt, ki v načelu daje odgovor, kakšna bo Praga v bodočnosti. Ta načrt je komisija še predložila predsedniku republike Klementu Gottvvaldu in predsedniku vlade Antoninu Zapotockemu. V teh dneh je bila konferenca češkoslovaških. novinarjev - predsednikom komisije' za planiranje Prage in okolice poslancem Ad. Rošt-lapilpm, na kateri je- široki krog javnosti prvič izvedel za podroben načrt o bodoči izgradnji glavnega mesta republike. Praga ima danes 930.000 prebivalcev. Prvo načelo novega načrta je, omejiti novo rast mesta tako, da bi v nobenem primeru Praga ne imela več kot 1 milijon prebivalcev. To je pravilna meja, kajti čim večje je mesto, tem dražja je njegova uprava in tem bolj omejuje državno gospodarstvo. Ze danes ima Praga skoraj dvanajstino vseh prebivalcev republike. Drugo načelo je, da bo Praga tudi v bodočnosti grajena kot industrijsko in ne kot upravno mesto. To pomeni, da bo v Prago prihajal element delavstva, med tem ko bo mnogo uradov preseljeno v mesta okrožnih ljud* skih odborov. V Pragi ne bodo ostale vse visoke šole, znanstveni, raziskovalni in kulturni instituti in različne druge institucije, ki bodo preseljene v manjša podeželska mesta. Ta preselitev bo obogatila podeželske oblasti in povzročila enakomerno kulturno raven vsega prebivalstva republike. Načrt tudi predvideva, da bo Praga, ki ima danes vse negativne strani nesistematične kapitalistič- ne izgradnje, mnogo lepše, zdravo in razglednejše mesto. To seveda ne bo lahko, kajti milijonsko mesto že stoji in živi. Lahko se pa to doseže na ta način, da bodo najširše množice glavnega mesta spontano prispevale pri u-resničevanju glavnih točk načrta izgradnje. Predvsem je nujno potrebno odstraniti pregosto naseljenost nekaterih mestnih četrti. V tem pogledu ima svetovni rekord predmestje Žižkov, v katerem stanuje 1.000 prebivalcev na površini 1 ha. S tem je pa v logični zvezi nizka stanovanjska in higienična raven tega predmestja. ludi v drugem praškem predmestju Nusle, kamor prihaja malo sonca, ni položaj prav nič bolj. ši. Med zanimivimi točkami načrta je odstranitev periferije v pravem pomenu besede. Praga bodočnosti ne bo imela središča in ne periferije. Med njima ne bo več razlike. Praga bo razdeljena na stanovanjske okraje po 5.000 do 10.000 prebivalcev, ki bodo imeli vse, kar rabijo v svojem okraju, tako da bodo odpadla nepotrebna pota v središče mesta. Tak okraj — mestece za sebe — bo imel svoje šole, kulturno središče, zdravniške in socialne institucije in decentralizirane urade. Povsem razumljivo je. da je z novo organizacijo praškega življenja ozko povezana nova rešitev prometnih vprašanj. Glavno prometno sredstvo bodoče Prage bo mestna električna železnica, ki bo vezala Prago z okolico do razdalje 40 kilometrov. Vsi dosedanji notranji praški kolodvori z edino izjemo Wilsono-vega, 2ci bo postal središče prometa brzovlakov, bodo ali ukinjeni ali pa spremenjeni v postaje električne železnice. Izredno temeljita omejitev bo nastala zlasti v tovornem prometu, ki bo služil izključno samo potrebam Prage. To pomeni, da bo v Prago prišlo -,amo ono blago, ki je namenjeno za potrošnjo prebivalstva in potrebe industrijskih podjetij, odpadel bo pa ves tranzitni premet in ukinjena bodo nepotrebna skladišča in pretova-rišča. S tem bodo ukinjeni mnogi praški kolodvori z izjemo žižkov-skega, v katerem bo osredotočen ves tovorni promet za glavno me- on H 11 11 11 11 d 3 sto republike. Na temelju izkušenj, pridobljenih s kombinacijo električne železnice, razširjenega avtobusnega prometa in boljše izrabe dosedanjih prometnih sredstev, bo komisija za planiranje Prage in okolice rešila vpraša- javnostj in za katere so strokovnjaki že delali podrobne načrte. Nova organična razdelitev Prage na manjše stanovanjske okraje, decentralizacija uradov, preselitev nekaterih kulturnih ustanov v podeželska mesta in odstranitev ▲ • • • 9 j • •evemr^ - ilN<* *A*»0*«0 Ol^ w**vVs<.ot <*’( •umj a»o«v • PREMOGOVNIKI V JUGOSLAVIJI: 1. RUDNIKI ČRNEGA PREMOGA; 2. RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA; 3. RUDNIKI LIGNITA. Večji znaki pomenijo večje premogovnike. Pripomniti je treba, da karta v sedanjem razgibanjem obdobju ne more biti popolna, kajti začenjajo in pripravljajo se novi premogovniki in povečujejo se stari. Stanje «e naglo spreminja zlasti v južnih predelih, v Makedoniji, v Kosmetu in v Crni gori. Rjavi premog ali lignit je potreben Se podrobne raziskave pri Nikšiču in Titogradu—Podgorici, pri Beranih in Plevlju, v Metohiji in na Kosovu, pri Gevgeliji in Radovištu, na Ovčjem polju, pri Kičevu, v Skopski in Bitoljski kotlini, pri Zletovu ob zgornji Pčinji, v Prespi in pri Ohridu. Tudi v Bosni in posebno v panonski Hrvatski je v zemlji še obilo nena-četih premogovnih plasti in majhnih rudnikov v obratu, ki na tej karti niso označeni. Celo v starem premogokopnem področju v Sloveniji nastajajo novi premogovniki, kakor je nadavno začeti rudnik pri Moravčah. — Zemljevid smo posneli iz knjige «Jugo-slavijeu, ki jo je napisal univerzitetni profesor Anton Melik. znane tovarne Bata, s tremi sos< «9 iv 1 tij i h »II, !rt h 0 1 »bi: Ogromna naloga, pred katero stoji glavno mesto češkoslovaške republike, je bodoča fu.nkcija reprezentativnega, političnega *** kulturnega središča ljudsko demokratičnih držav. Po načrtu k o misije za planiranje bo Praga P°~ stala idealno središče velikopotezno zasnovanih kongresov 111 mitingov, mesto, ki bo lahko mno* žično sprejelo udeležence« razi«-" nih zletov, kongresov in mednarodnih konferenc ter sestankov. Prvi pogoj za izpolnitev te naloge je izgradnja Trga graditeljev (namesti Budovatelu), ki p® na površini 8 ha, lahko spreje do pol milijona ljudi. Bodoči TW graditeljev bo množično zbira*1" šče in priča velikih manifesta*-*’ Češkoslovaškega delovnega stva. Uresničenje vseh teh načrta je pa seveda vprašanje daljše!! časa, vsekakor nekaj petletk; to* da čim večje in iniciativnejše j5 sodelovanje javnosti pri izpolnje' vanju posameznih nalog načrta> tem prej se bo komisiji*posre^° to, kar je glavni cilj vsega na' črta: zgraditi Prago, ki bo krasno in vzorno socialistično glavno mesto češkoslovaške republike. £o!Hi!flV - novo i** za l\m ki PRAGA, 2'. — Nov industrij^ center na Moravskem, iii bo nas ^ z združitvijo Zlina, kjer se nahajaj s .i ■jt M X >ei '■fei ita L* M K ‘H to iti fjit !o 4» 't>( 11 'ft s % liti M S ta »ti t b nimi kraji, bo nosilo od prihod**) _ ga 1. januarja dalje ime Gottwa dov v počastitev 52 letnice Pre sednika CSR. ZAGREB, 23. — Društvo za kul' turno sodelovanje med Hrvatsko 10 ZSSR je odprlo v Zagrebu razstav0 sovjetskih fotografij pod naslovo*0 «31. obletnica velike oktobrske ie volucij e». ______________________________ Vsak partizan, bodisi da je bil V vojski ali v zaledju, je ves čas osvobodilne borbe doživljal mnogo izrednih in za navadnega mirnodobskega človeka prav nedoumljivih stvari. Dogodki med vojno so se nižaji bolj hitro kot na filmskem platnu. Ljudje so v posameznih krajih naše zemlje videli in čutili, da narodna vstaja raste, da se osvobodilni pokret vedno bolj širi in krepi. In vendar se je po I. in II. zasedanju AVNOJ-a pričela v naših ljudeh kristalizirati jasna in popolna slika o veličini osvobodilnega gibanja narodov Jugoslavije, o moči, ki vedno bolj raste. Po 18 mesecih težkih in krvavih borb, potem ko so naše edi-nice dobile značaj dobro organizirane vojske z veliko udarno silo, je bil osvobojen znaten del naše domovine. PRVO ZASEDANJE V jeseni 1942 je bil osvobojen tudi Bihač. To staro bosansko mestece, ki leži ob teki Uni, je nosilo ob prvem zasedanju AV-NOJ-a sledove ogorčenih borb. Z rafali okrnjeni zidovi, ruševine in jame, ki so jih izkopale granate, so govorile o krvavem odporu ustašev. Teh novembrskih dni je mestece nenadoma oživelo. Tako je prav za prav bilo vsako mesto, ki so mu partizani prinesli svo-bodo. Prebivalstvo in okoliški kmetje so pripovedovali o poko-Ijih, ki so iih izvršili ustaši nad srbskim narodom. Iz kule, (trdnjave, ki je služila kot zapor), in ostalih zaporov so se vrnile preostale žive priče najbolj strašnih zločinov ustaških krvolokov. Nekaj dni pred zasedanjem so pričeli z vseh strani, poleg delegatov iz vse države, prihajati v mesto tudi kmetje v svojih pisanih nošah. Veseli zaradi priborjene svobode so peli in rajali. Ljudstvo se je zbiralo pred poslopjem ženskega samostana, v katerem je bilo zasedanje. Čakalo je pozno v noč. da bi pozdravilo najdražje voditelje, tiste, ki niso štedili svojih sil. da prineso narodu svobodo. Dvorana je bila v kratkem času okusno urejena, okrašena z narodnimi bosanskimi preprogami, slikami in gesli. Zaradi ofenzive niso mogli priti delegati iz Slovenije in Makedonije. Od 74 svetnikov iz vse države, iih je bilo prisotnih 54. * * * Težko bi bilo z besedo opijat, to. kar so v tem trenutku čutil, delegati. Vsak za sebe se je spomnil na cel niz slik o velikem trpljenju in naporih, o časih, ko sc je vse zdelo neizmerno težko, včasih tudi neizvedljivo. In se- CHTICK S I. IS II. ZASEDANJA daj je vse tisto, kar je bilo nekoč tako težko ln neizvedljivo, bilo majhno v tej lepo- urejeni dvorani v srcu Bosanske krajine. To zasedanje je zasenčilo vse dosedanje dogodke in kronalo trpljenje z velikim uspehom, s formiranjem prvega resničnega narodnega voditeljskega političnega organa. AVNOJ je imel takrat poleg vrhovnega štaba narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov nalogo, da organizira, zbira in povede narod v bodoče borbe. * * * Govoril je Tito. Tako kot zna samo on govoriti, iskreno, ljudsko in neposredno. V njegovih besedah je zvenelo vse tisto, kar je njemu tako svojstvenega; globoko razumevanje ljudi in dogodkov. «Na naš Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije pada težko breme, pada velika odgovornost. Mi. tako rekoč nič nimamo. Imamo samo orožje, ki smo si ga osvojili 3 krvjo naših najboljših borcev. Naša zemlja je razrušena, naš narod trpi strahovite nauke, lačen, gol in bos je prepuščen četniškemu, ustaškemu in okupatorskemu zverinskemu terorju. Mi pa imamo eno: ne- omahljivo silo in vero trpečega naroda, da bo zmaga njegova. Imamo visoko moralo, ne samo v naši vojski, temveč v vsem ljudstvu, moralo, ki je navdušila ves svet. Poglejte tiste požgane vasi! Kljub temu v zimi, na deskah ali pod milim nebom, v gozdu poleg ognja kmetje in kmetice ne preklinjajo svoje usode, temveč pravijo; «Mili bratje, borite sp, a mi bomo dali naš poslednji grižljaj, da boste premagali našega skupnega sovražnika!« To je morala, ki se težko in malokdaj najde, to je ponos narodov Jugoslavije.« Besede tov. Tita so dale dogodku še bolj slovesen in prepričljiv značaj. Vsi so bili vznemirjeni. Borbene besede izrečene na zasedanju, so dale. ne samo prisotnim, temveč vsemu narodu moči za nadaljnje napore. To so bili nepozabni zgodovinski časi, ki so jih vsi prisotni doživljali z nekim posebnim zanosom, polni nove svežine in neomahljive vere v končno zmago. * * * Poleg Tita so govorili na zasedanju še Cana Babovič in delegati iz vse države. Govori so se menjavali v raznih narečjih: dal- AVNOJ-a matinskem, bosenskem, črnogorskem, arabskem in vojvodinskem. • * * DRUGO ZASEDANJE Leto dni je poteklo od prvega zasedanja AVNOJ-a v Bit*iču. Borba je zavzela vedno večji razmah. Narodno-osvobodilna vojska je slavila zmage v Crni gori in Hercegovini. Zlomljena je bila četrta in peta ofenziva. Vstaja se je razširila na vse kraje Hrvatske, zajela je Vojvodino in se vedno bolj prebujala v Srbiji. 2elezni obroč fašistične zveri je razpadal pod silnimi udarci z vseh strani. Ogromni uspehi Rdeče armade po osvobojenju Stalingrada in zmage zapadnih zaveznikov so privedle do kapitulacije Italije. Ugled Jugoslavije je zrasel v tujini kot nikdar prej. Naša dežela je postala simbol borbe vseh zasužnjenih malih narodov, središče borbe narodov na Balkanu. Taka je bila, v kratkem povedano, situacija ob II. zasedanju AVNOJ-a. Večji del Bosne je bil zopet osvobojen, Jajce je bilo zopet v rokah ljudstva. Starodavno mestece z okopi stare trdnjave na jezeru in slapovi Plive, šfevilnimi mlini na vodi, z veliko električno centralo in tovarnami je doživljalo svoje najbolj radostnp in največje dni. V teh dneh je življenje v Jajcu vrelo. Gledališče narodne osvoboditve je prirejalo predstave. Zbirale so se razne diletantske skupine in tekmovale med seboj. Dom kulture se je v treh tednih dvignil iz ruševin. Tu so bila dvakrat tedensko predavanja. Radovan Zogovič je v Jajcu ustvarjal svojo veliko pesem o Titu. Ljudstvo iz bližnjih in daljnih krajev je vrelo v Jajce, Prvič po letu 1941 so oživeli sejmi in trgi, stojnice in trgovine. * * • Konec novembra 1943 so bile v Jajcu poslednje priprave za veliki dan, ko se bo pričelo drugo zasedanje AVNOJ-a . Jajce je bilo zatemnjeno. So- vražnikova letala so često letela nad osvobojenim ozemljem ter sipala smrtonosni ogenj na nezavarovano prebivalstvo. Uporabljena je bila tudi vojna zvijača. Kazalo je, kot da zasedanja ne bo v Jajcu. Po letu dni so se ponovno zbrali predstavniki vseh krajev naše dežele. Vsi so imeli za seboj težko pot preko sovražnikovih zvez. prebijanje skozi zasede in dolge noči brez spanja. Toda tukaj, kjer so čakali, da bodo videli Tita, ni bilo več trudnosti, so bili zabrisani sledovi trpljenja v pričakovanju nekaj velikega, dragega in radostnega. Zasedanje je bilo ponoči v Domu kulture. Dvorana je bila ure- ■ jena okusno in lepo. Pred mizo delovnega predsedništva je bil postavljen kip glave maršala Tita, ki ga je y Ji.jcu izdelal kipar Avgustinčič. V teh dneh je padel voditelj naše mladine Ivo-Lola Ribar. Dr. Ivan Ribar je istega dne izvedel za smrt svojih dveh sinov Lolr in Juriče. Ali vseeno je ta sivi prvoboritelj pokazal, da je vreden oče junaških sinov in koliko je v njemu moči in ljubezni za vse ljudstvo. Govoril je umerjeno z glasom, polnim obvladanega trpljenja. V dvorani ni bilo človeka, kateremu se ne bi v očeh zabliskala solza. Maršal Tito je s svojimi bese- dami še bolj vzbudil navdušeni delegatov. Ti ljudje so prin«^1. sem duh svojega kraja, misli sVtr jega naroda in so bili prip*aV' ljeni, da bodo zopet odnesli ^e. sedo za besedo v svoj rojstni kra^ vse to, kar je bilo tukaj gov°re jenega, da bodo na ta način J. bolj razplamteli v sliki °Senl borbe. Svet je stalno zasedal ponoči-Odločbe AVNOJ-a so bile neoce**' ljivega pomena za ureditev na!i.® osvobojene domovine, za nadajJ nje borbe in za njih dober J*1.' Vsak od prisotnih je v teh nnče1^ čutil nekaj velikega in bistve nega. V zori zadnjega dneva zased3' nja je slovenski delegat Pre” žil, da se v narodno-osvobodi*1*^ vojsko uvede maršalski čin. Bur* no ploskanje delegatov, ki so n»v' dušeno skočili na noge, je ‘7, ' jalo misli vsakega pošaThezn' — da ta čin pripada pašeinu na^ hrabrejšemu in največjemu s>n — Titu. Malo pred jutrom je bilo zgodovinsko zasedanje končan®1 Odločbe, ki so jih takrat iznef ’ o formiranju Nacionalnega k0**1.' teja narodne osvoboditve, o Pr ključitvj Slovenskega Primorja > Istre k Jugoslaviji, o prepove kraljevega povratka in druge, takrat osvetlile in cemen***'3 pot do popolne zmage jugosl°' vanskih narodov. s eva cnbic ^ niiFDNlsTVO' ULICA MONTECCHI št. 6, IH. nad. — Telefon št, 93-80». — OPKAVA: ULICA R. MANNA St 29 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ; 55, 165, 330, t>50 dln' nrl .o,- nn q o,, t-i in 0rt 15.18 tel 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. PcJtnl tekoči nčun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnll«. Trst 11-"74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-*9 uu ■ ' Izdaja ZALOZN1STVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod.