APRIL 1977 CENA 3 DIN Zvezna štafeta v Kamniku * i g Predsednik republike Josip Broz Tito je 8. avgusta 1352 obiskal tovarno Titan, S S kjer se je srečal tudi z nekaterimi svojimi nekdanjimi sodelavci-leovinarji in 3 g z njimi obudil spomine na dneve skupnega dela in življenja. 1 TITOVI SPOMINI 1 NA KAMNIK Tovariš Tito cesto, še posebej, kadar je na obisku v Sloveniji, obudi spomine = I na svoje bivanje v Kamniku, kjer je leta 1911 in 1912 delal v Titanu kot kovi- 3 S narski delavec. Zal je o tem malo zapisanega. Zato naj bo ta zapis skromen pri- j§ g spevek k ohranitvi spominov tovariša Tita v zvezi z našim mestom in še posebej g g tovarno Titan. 3 Ko je tovariš Tito tretjega januarja 1974 na Brdu pri Kranju sprejel delega- S I cijo občine Kranj, ki mu je čestitala k novem letu, se je takoj pozanimal, če je 3 § med delegati kdo iz Kamnika ali iz tovarne Titan. 1 Nato pa je dejal: »Kamnik se sedaj močno širi. Jaz sem nekoč delal v Ti- 3 1 tanu. Titan je bila nemško-avstrijska firma, ki je kmalu ŠU v kookurz, morda 3 g tudi zato, ker sem jaz tam delal,« je v šali pristavil tovariš Tito. »Jaz sem bil 3 § orodjar v Titanu, pa sem malo delal tudi gori pri ključavničarjih. Takrat še niso 3 £ delali wertheim ključavnic, pač pa navadne. To je bila majhna tovarna. 3C0 nas je bilo v tovarni. In to je bila edina 3 g tovarna v vsej daljni okolici, razen v Ljubljani ni bilo drugih tovarn, samo ta 3 £ je bila in na Jesenicah. Tudi nekaj malega v Kranju. Jaz sem delal v Titanu 3 Š_ 1911. leta, torej pred prvo svetovno vojno. V Kamniku je bila takrat tudi že 3 § smodnišnica, spomnim se, da je nekoč nekaj zletelo v zrak« 3 Tovariš Tito je potem vprašal navzoče, ali tisti »kurhaus« danes še obstaja 3 ^ (mislil je na znano kamniško zdravilišče ob Nevljici na mestu, kjer dan^s stoji 3 g samski dom, opomba P. S.). 3 Ker nihče od prisotnih ni bil seznanjen s tem, je tovariš Tito pojasnil: »To 3 5 je bilo zdravilišče, nekoliko iz mesta na desni strani, kjer se gre iz Kamnika. 3 g Takrat so uporabljali mnogo nemških besed, zato tudi Kurhaus. Kmalu nas je petdeset odšlo na Češko. In glavni mojster je že naprej vedel, 3 g da bo skrahiral, zato si je zagotovil delo zunaj, za sebe in za nekaj najboljših 3 g_ lavcev. Odšli smo v Inočenkovo, v tovarno. Ko smo prispeli na postajo, je 3 5 bila tam velika množica ljudi. Mislil sem si, glej, kako lep sprejem so nam pri- S g pravili. Ko smo prišli, je nekdo začel vpiti: »Tovariši, vi ste prišli delat, mi pa = I stavkamo.« Ml nismo vedeli, da tam stavkajo. Nato smo s stavkajočimi delavci 1 g odšli v delavski dom in smo skupaj stavkali. Tako smo skupaj s češkimi delavci 3 g dosegli višje plače tudi mi.« F. s. S '''"HHUinMIilUltlHIHilUlUillllHinilHinilllli^ $********************************************^^ '..... i in občanom občine Kamnik * čestitamo za L maj Čeprav je letos štafeta mladosti potovala skozi Kamnik ob zgodnji nedeljski uri, se je pred osnovno šolo Toma Brejca zbrala množica šolske mladine in drugih občanov, ki so odšli do spomenika revolucije, kjer je bila osrednja prireditev s kratkim kulturnim programom. Mladinec Pavel šuligoj, delavec v Donitu in predsednik komisije konference mladih delavcev v Kamniku, je ob osmi uri pritekel s štafetno palico pred spomenik revolucije, kjer je po končanem govoru predsednika OK ZSMS Iztoka Povšeta prebral pozdravno pismo in čestitko tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan. v nadaljevanju programa so sodelovali še kamniška godba na pihala in re-citatorji. Danes v posebni Vsem delovnim ljudem **************************************** ¥ ! ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ********************* Skupščina občine Kamnik in družbeno-politične organizacije prilogi — novelacija urbanističnega programa in reda za ureditveno območje občine Kamnik — novelacija urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika — novelacija urbanističnega načrta za ureditveno območje Most in Komende V javnih razpravah, ki jih bo organizirala SZDL bomo odločali o tem, da vsak koti-smotrno in namensko upora-ček zemljišča kar najbolj bimo. Odločali bomo o bodoči podobi občine, upoštevajoč njen perspektivni razvoj. Možne rešitve nam ponuja Ljubljanski urbanistični zavod. Množičnost in udeležba v javnih razpravah, z vsemi predlogi in pripombami na predlagane rešitve naj bodo izraz naše pripravljenosti in odločnosti, da skupno rešujemo vprašanja prostorskega planiranja v občini. Ne spreglejmo trendov v gibanju števila prebivalstva, razvojne težnje industrije, kmetijstva, gradbeništva, trgovine in preskrbe, turizma, obrti, prometa itd. Upoštevajmo model dolgoročnega razvoja občine in mesta Kamnik. Ne pozabimo na varstvo človekovega okolja. O novelaciji urbanističnih dokumentov preberite v današnji prilogi. O možnih rešitvah se posvetujte, primerjajte. Javne razprave naj bodo najbolj množična in ustvarjalna javna tribuna pred dokončno odločitvijo v skupščini. T. M. Dragi tovariš Tito! Medtem ko praznujemo jugoslovanski narodi tvoj 85. rojstni dan in 40-letnico prihoda na čelo naše Partije, si ti kot borec-revolucionar z neomahljivostjo v rušenju sveta izkoriščanja, zatiranja in vsakršnih krivic, a za mir, za bratstvo narodov, za nov in bolj human jutrišnji dan — del vseh nas, del naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Tvoj celotni lik komunista, ideologa in voditelja osvobodilnega in proletarskega gibanja naših narodov, je z zlatimi črkami vpisan v zgodovino naših narodov. Tvoje ime se je preneslo tudi čez meje Jugoslavije, na vse kontinente sveta, povsod tja, kjer se je bil in se še bije boj za človeško dostojanstvo, za nacionalni, družbeni in človeški obstoj. Delovni človek je bil in je tudi danes ostal zate edina poglavitna ustvarjalna sila in subjekt socializma, hkrati pa tudi temeljni smisel in namen vseh družbenih prizadevanj in vsega socialističnega gibanja. Ob sprejemu štafete mladosti — Titove štafete ti mladina, delovni ljudje in občani Kamnika želimo ob tvojem visokem življenjskem in partijs kem jubileju še veliko srečnih in ustvarjalnih let. Mladina občine Kamnik ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Praznovanje L maja Občinski svet Zveze sindkatov Slovenije Kamnik bo organiziral 1. maja v Kamniški Bistrici TRADICIONALNO SREČANJE DELAVCEV IN OBČANOV ob praznovanju delavskega praznika. V programu, ki se bo pričel ob 10. uri, bodo sodelovali: moški pevski zbor »Solidarnost«, mladinska godba Kamnik, folklorna skupina Kamniška Bistrica in recitatorji. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel bratov Poljanšek. Med kulturnim programom bodo podeljeni srebrni znaki sindikatov Slovenije dolgoletnim aktivnim sindikalnim delavcem, za katere so osnovne organizacije sindikata posredovale predloge z utemeljitvami. Od skupno 12 posredovanih predlogov za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije je kadrovska komisija pri občinskem svetu ZSS Kamnik na podlagi utemeljitev in pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka sprejela sklep, da se za leto 1977 podeli srebrni znak sindikatov Slovenije naslednjim delavcem: Stanetu IPAVCU st. — STOL Kamnik Francu URANKARJU — STOL Kamnik Janezu PREGLEDU — Skupščina občine Kamnik Jožetu BRLECU — TITAN Kamnik Ljudmili DOBNIKAR — Otroški vrtec A. Medveda Kamnik Francu BIZJAKU — KIK Kamnik Antonu MODICU — upokojencu in Sindikalni konferenci OOS »SVILANIT« Kamnik. Nagrajencem se iskreno zahvaljujemo za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo pri uresničevanju sindikalnih in drudih družbenopolitičnih nalog. Kadrovsko-organizacijska komisija pri Ob SZSS Kamnik ♦ ♦ ♦ ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ OB DNEVU GIMNAZIJE RUDOLFA MAISTRA Gimnazija je praznovala Perčiceva Klara ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ V soboto, 26. marca, je gimnazija pod pokroviteljstvom tovarne Stol priredila slovesnost v čast praznovanja dneva šole, ki ga sicer obhaja na rojstni dan Rudolfa Maistra 29. marca. Letošnje praznovanje je bilo še posebno slovesno, saj so na njem podelili PRIZNANJA ŠOLE osnim najzaslužnejšim občanom, bivšim ravnateljem in profesorjem: Priznanja so dobili: Dipl. oec. LOJZE LOGAR, dolgoletni predsednik sveta zavoda, za uspešno povezovanje šole z okoljem; FRANC VIDERVOL za požrtovalno delovanje v korist šole v času svojega dela v skupščini občine; Ing. ALFONZ BOLTAR za prizadevanje za usmerjeno izobraževanje v občini in zbliževanje izobraževanja in združenega dela; Dr. AVGUŠTIN LAH za plodno in bogato delo na zavodu kot ravnatelj in občan Kamnika; mag. ZVONE VERSTOVŠEK za dolgoletno delo na šoli kot ravnatelj in zavzet profesor slovenščine; prof. VJERA FERBEŽ.AR za skoraj 25-letno poučevanje in humano usmerjanje telesne kulture na gimnaziji; prof. TINA ROMŠAK za aktivno in prizadevno delo kot profesor slovenščine in vnet kulturni delavec; prof. ANA KASTELIC za politično aktivnost. Priznanja je podelila tov. Inka Šimenc, predsednica sveta staršev. Podelitev je spremljala slovesna akademija, na kateri je navzoče pozdravil najprej ravnatelj gimnazije prof. L. Jevšenak ter spregovoril o pomenu gimnazije za kraj in njegov razvoj, nato pa še predsednik Zveze borcev za severno mejo tov. Lojze Ude. Kot bivši dijak je nastopil prof. Janez Majce-novic, ki je zapel nekaj samospevov, na klavirju pa ga je spremljala prof. Marija Holcar, prav tako bivša dijakinja zavoda. Z venčkom pesmi je pod vodstvom Katarine Arčon nastopil gimnazijski pevski zbor. Več kot 10 učencev in učenk je pod vodstvom prof. Tine Romšak priredilo recital socialne lirike kamniškega rojaka Frana Albrehta Zakaj tako? Veliko govorimo o povečanju kmetijske proizvodnje, tu. di prašičereje. Glede na Izkušnje iz preteklega leta, ko je bilo pomanjkanje svinjskega mesa, in vzpodbudno prodajno ceno za vzrejo prašičev oziroma odojkov je nerazumljivo, zakaj občinske inšpekcijske službe dovolijo prekupčeval. cem iz sosednjih republik prodajo odojkov na živinskih sejmih. Znano je, da se isti ljudje z istimi tovornimi avtomobili redno pojavljajo na živil, skih sejmih v Kamniku, Kranju, Črnučah itd. Razume se, da je konkurenca na trgu zdrava, razumljivo in sprejemljivo bi bilo, če bi bili prodajalci odojkov proizvajalci — kmetje, ne pa prekupčevalci! Prav zaradi tega rejci pra. šičev v kamniški občini zelo negodujejo, ker jim odojkl ne grejo v prodajo in je resno vprašanje, kdo se bo ukvarjal z rejo plemenskih svinj in vzrejo odojkov za trg? IVAN HRIBAR ZAVIRAJO GRADNJO Togi predpisi Svet krajevne skupnosti Šmartno je na zboru občanov podal poročilo o delu in težavah v zvezi z izpolnjevanjem načrta v preteklem letu. Krajevna skupnost je za preteklo leto predvidevala asfaltirati vaško pot skozi Šmartno. Občani in svet KS so v ta namen zbrali že pretežni dei denarnih sredstev, razliko pa bi pokrili s prostovoljnim delom občanov in morebitnim premostitvenim posojilom, ki bi ga najeli pri eni izmed naših krajevnih skupnosti v skladu z medsebojnim dogovorom. Asfaltiranje ceste pa se je zataknilo pri togih in neživ-ljenjskih gradbenih predpisih, Iti določajo, da se položitev asfaltne prevleke šteje za investicijsko dejavnost, za katero je potrebna vsa gradbena dokumentacija, od neštetih soglasij, lokacijske dokumentacije, lokacijskega in gradbenega dovoljenja s podrobnimi gradbenimi načrti in izračuni, pa čeprav se trasa ceste ali poti prav nič ne sprenunja, ne po smeri ne po širini. Zaradi tega predpisa je morala KS naročiti vso navedeno dokumentacijo in je trajalo vse leto, da si jo je priskrbela, s tem pa je potrošila tudi precejšnja sredstva, kajti ti papirji so dragi. Prav zaradi tega ni mogla opraviti načrtovanega dela. Občani se upravičeno sprašujejo, kam vodijo takšne zahteve. Ali so gradbene institucije res uspele vnesti taka določila v gradbeno zakonodajo samo zaradi monopolizma in zagotavljanja lahkega zaslužka. Občani so ogorčeni nad takim postopkom. Mnenja so, da bi bilo dovoLj, če bi taka dela opravljali brez dragih birokratskih načrtov, pod strokovnim vodstvom in z nasveti pristojnih delavcev občinske uprave, ki so sposobni enostavno in kvalitetno usmerjati dela. Za tako delo imajo tudi ustrezno strokovno izobrazbo. Tako pa omenjeni postopki naravnost silijo KS k črnim gradnjam. Začetek gradnje trim steze Vsd večji kraji že imajo trim steze, na katerih si športniki in občani nabirajo kondioijo in skrbijo za svoje zdravje, saj se vsi zavedajo, da monotono delo ob tekočem traku ali sedemumo sedenje v pisarni ne vpliva najbolje na človekovo počutje in zdravje. Pobuda za izgradnjo trim steze v Kamniku, kjer je za telesno kulturo občanov slabo poskrbljeno, je prišla z občinske konference ZSMS. Člani komisije za mladinske delovne akcije in ljudski odpor ter družbeno samozaščito so stopili v stik s TTKS in rezultati dogovarjanj so končno dobili realno podobo. Določena je trasa: trim ste- za, dolga dva kilometra, bo tekla po Zapricah. Za izgradnjo bo potrebnih 3500 delovnih ur. Komisija za mladiinske de. lovne akcije pri OK ZSMS Je naredila podroben akcijski načrt in pripravila vse potrebno za začetek dela. Akcija se bo začela 1. aprila. Vsak petek, soboto in nedeljo bodo na trasi delali: brigada dr. Emila Orožna, ki se je izkazala na občinskih delovnih akcijah v preteklem letu, pa gimnazijci, učenci osmih razredov osnovnih šol, študenti in štipendisti občane; v nedeljo, 17. aprila, pa so na akcijo vabljeni vsd veterani MDA in občani Kam. nitka, ki bodo na gradbišče Seminar za mlade Občinska koenferenca ZSMS in kamniška delavska univerza sta v Kamniški Bistrici pripravili seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS. Na seminarju, ki je trajal tri dni, so mladi aktivisti mladinske organizacije poslušali številna aktualna predavanja. Spoznali so organiziranost mladine, delovanje zveze komunistov in ekonomski sistem Jugoslavije. Posebno pozornost pa so posvetili zakonu o združenem delu, ki ga uresničujejo tudi organizacije ZSMS. Seminarja se je udeležilo več kot 50 mladih in je sodil v stalne izobraževalne seminarje vodstev mladinske organizacije. Predavali so predavatelji iz Kamnika in Ljubljane, med njimi tudi Janez Tršan. -mi odšli po sprejemu Titove štafete. Predvidoma naj bi bila dela končana do 30. aprila, ko bi morala biti steza nared. Pri organizaciji akcije so veliko razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje pokazale nekatere organizacije združenega dela: Graditelj in Komunalno podjetje, M sta preskrbela orodje, KIK in Alprem. Izvoljen je tudi štab bri. gade: komandant brigade je Rajko Kalan, ki je tudi predsednik komisije za MDA pri občinski konferenci, njegov namestnik pa je Marjan Han-čič. Predsednik brigadne kon-ference je Romana Petkov-šek, sekretar aktiva ZK pa Vojko Čolnar. V sestavu brigade je tudi ekipa za prvo pomoč in komisija za infor. miranje, ki bo fotografirala celoten potek akcije in ob koncu izdala Brigadirja. Najfooljiši brigadirji s te akcije se bodo udeležili republiške MDA na Brkinih, ki bo od 8. do 27. avgusta, ko brigado za to izmeno organizira OK ZSMS Kamnik. Upamo in želimo, da volje in delavnosti brigade ne bo oviralo slabo vreme in da se bodo lahko prvi občani Kam. nika rekreirali na novi trim stezi že prvega maja. Z. POVSE Krajevna skupnost Šmartno je imela v preteklem letu 477.084 dinarjev dohodka, ki ga je zbrala iz naslednjih virov: krajevni samoprispevek 146.831 din, prispevek delovnih organizacij 32.648 din, dotacija občine 49.242 din in bančne obresti 9.697 din. Izdatki KS so bili omejeni zaradi predvidenega asfaltiranja ceste skozi Šmartno in so znašali: prispevek za vodovod na Ravnah 53.160 din, za kanalizacijo v Buču 2.400 din, za električno napeljavo 10.000 din, občanom pomoč pri gradnji vodovodov 4.500 din, za vzdrževanje cest 47.104 din, skupni funkcionalni in drobni stroški pa so znašali 8.249 din. Zbor občanov je potrdil zaključni račun in sprejel tudi delovni načrt za leto 1977. Ta predvideva izpolnitev nerešenih zadev iz lanskega leta in mnoge nove naloge, o katerih pa bomo napisali ob drugi priliki kaj več. ml. Srečanje mladih liferatov Komisija za kulturo in komisija za obveščanje in propagando pri predsedstvu OO ZSMS Komenda vabi k sodelovanju mlade literate kamniške občine, da bomo na drugem tradicionalnem srečanju proslavili svoj in Titov praznik. Prozne ali pesniške prispevke pošljite najkasneje do 10. maja 1977 na naslov Predsedstvo OO ZSMS Komenda, 61218 Komenda 25 a (Poglajen J. Letos bo srečanje predvidoma v Kamniku. O natančnem datumu in kraju bomo sodelujoče še posebej obvestili. Komisija, ki jo bo sestavilo predsedstvo OO ZSMS Komenda, si pridržuje pravico izbora tekstov, o čemer bodo prijavljenci tudi obveščeni. K sodelovanju vabimo vse mlade literarne ustvarjalce naše občine, še posebej pa tiste, ki doslej še niso sodelovali na podobnih srečanjih in jih torej še ne poznamo. Opogumite se in pošljite čim več prispevkov. Ob številnih letošnjih prireditvah v počastitev 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-letnice prihoda tovariša Tita 7ia čelo KPJ in ob njegovi 85-letnici rojstva se spominjamo tudi vseh tistih, ki so kakorkoli prispevali in pomagali v boju za pravice in svobodo zatiranih. Zal na te ljudi mnogokrat pozabimo. Ostali so skromni in najraje živijo s svojimi spomini, polnimi bridkosti in ponosa. Taka je tudi Perčiteva Klara. Ze dolgo živiva v isti hiši, se srečujeva na stopnišču, na cesti in se prijazno pozdraviva, včasih celo izmenjava nekaj običajnih besed o vremenu in podobno. Ko pa sem izvedela, kako težko in pomembno življenjsko pot je prehodila, sem jo prosila za kratek razgovor. Povejte kaj o svoji mladosti ! »Doma v Šentvidu pri Ln-kovici nas je bilo dvanajst otrok in oče, ki je bil obrtnik, večkrat ni imel dela. Zato smo bili večkrat lačni kot siti. Bratje in sestre so sodelovali v naprednem pvskem zboru »Zarja« in pri Sokolu. Tudi meni so vcepili napredno bolj puntarsko vzgojo. Najtežje je bilo med prvo svetovno vojno, ko je mati ostala sama s petimi majhnimi otroki.« Kdaj pa ste začeli delati? »Osem let sem bila stara, ko sem odšla za pastirico, kasneje pa sem delala še » kuhinji, gostilni in na polju. Bilo je hudo, in če sem se potožila očetu, me je potolažil, naj bom vesela, ker imam vsak dan kruh. Kmalu sem se poročila in odšla z možem v Francijo, kjer je bil mož zaposlen v rudniku. Sama pa sem skrbela še za 8 slovenskih fantov, ki so bili prav tako rudarji. Povila sem tri hčere in pomagala rudarjem, ki so tiste čase veliko-krat stavkali in si tako izboljševali življenjske pogoje. Tudi moj mož je bil med njimi«. Kako pa ste prišli v stik s komunisti? »Leta 1937 so rudnik, v katerem je delal mož, zaprli in odšli smo v Vicoigne blizu belgijske meje. Tam sem dobila zvezo z neko napredno slovensko družino in oba zakonca sta mi dajala razno napredno literaturo in knjige, čeprav mož za komunistično gibanje ni bil preveč navdušen, so me tovariši leto dni kasneje sprejeli v KP Francije. To ni bil tako veličasten in slovesen sprejem kot sedaj. Vse je bilo bolj tajno«. Tudi drugo vojno ste preživeli, in to v daljni Franciji. Ali je bilo težko? »Ob napadu Nemčije so nas evakuirali in ob zlomu Fran- cije smo se spet vrnili v na" še naselje. Vse, prav vse snio izgubili, naša hiša je bila i& ropana. Hudo je bilo leto dni kasneje, ko mi je umrl moi in sem ostala sama s tremi mladoletnimi hčerami. Ostala sem tudi brez denarja za preživljanje in še iz stanovanja so nas metali. Kmalu sem dobila stik * našimi vojnimi ujetniki v ta' borišču Arenberg. Vsi Slo-venci v naši koloniji smo jim pomagali, kasneje pa sem redno obiskovala ujetnike bolnike v bližnji bolnišnici. Ta-krat sem delala skupaj s W" varišem Perčičem in pri ntë so bili številni sestanki prt padnikov odporniškega giba1 nja, ki je bilo tudi v Frana-ji zelo razgibano. Kot članica odporniškega gibanja sem oi-la večkrat kurirka in zbiralKa orožja ter municije« V Franciji ste bili tudi meà organizatorji slovenskih ljencev? »Skupaj s Perčičem sva * Nordu ustanovila »Udruženje Jugoslovanov«, kjer sem bila sekretarka in delegatka za vsefrancoski kongres. pravljali smo tudi transport^ za vrnitev našik rojakov v do-movino. V letu 1946 je bila v Pariz« mirovna konferenca in takrat so me poklicali v Pariz, kjef sem bila v pomoč mirovni misiji. Spominjam se srečanj z našimi voditelji, ki so sodelovali v delu konference«' Kdaj ste se vrnili v Slovenijo? »Domov sem odšla leta 10 Tudi doma nisem mirovam. saj smo naslednje leto od$ gradit progo šamac—Saraje-vo. Zaposlila sem se v Kamni' ku in tudi ostala. Dolg? časa sem delovala v razn'J1 organizacijah, sedaj pa sert ostala zvesta le izseljeniš® matici, ki goji stike z rojaK' po svetu«. Naša sogovornica je imel11 pred leti težko prometno nesrečo in dolgo časa ni mod'11 hoditi. Vendar je njena trdnt volja premagala tudi te teil1' ve in danes je spet videvam0 v Kamniku, nasmejano razpoloženo, kot nekdaj. M. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 25. maja prva lopata 25. maja ob 16. uri bodo v Kamniku položili temeljni kamen Centra za usmerjeno izobraževanje. Center bo zgrajen poleg Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. S tem bodo pokrite potrebe po usmerjenem izobraževanju, ki jih kamniško gospodarstvo že dolgo občuti. Hkrati pa bodo sproščeni prostori v obeh osnovnih šolah, kjer sedaj gostujejo Gimnazija in oddelki večernih šol za odrasle. Temeljni kamen bo položil podpredsednik IS SRS dr. Avguštin Lah. Slovesnosti ob tem pomembnem dogodku se bodo udeležili številni občani Kamnika in šolska mladina, ki se ji s Centrom usmerjenega izobraževanja odpirajo možnosti za redno šolanje in izpopolnjevanje ob delu. Sredstva bodo v največji meri prispevali občani s samoprispevkom. Ta manifestacija bo v Kamniku obenem osrednja proslava dneva mladosti ir 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ. Prispevne stopnje ne pokrivajo za zdravstvo potreb V preteklem mesecu so bile sklicane skupščine občinske, regijske in republiške zdrav-stvene skupnosti. Delegati so govorili in sklepali o poslovnem poročilu za leto 1976, zaključnem računu, o programih zdravstvenih skupnosti ter sprejeli izhodišča o začasnem financiranju zdravstvene varstva za prvo polletje, dokler ne bodo izoblikovane stopnje skupne porabe. Iz podatkov poslovnega poročila je razvi-dno, da je občinska zdravstvena skupnost Kamnik zaključila poslovanje z izgubo. V naši občini smo zbrali za zdravstveno varstvo 58,356.991 din, porabili pa smo 70,473.703 din. V občinskih zdravstvenih skupnostih v okviru regije se kažejo pomembne raz. like v prispevanju in porabi sredstev za zdravstveno varst. vo. Od 18 zdravstvenih skupnosti so v 1976. letu pokrile svoje izdatke z dohodki le 4 ljubljanske zdravstvene skupnosti, pri drugih 14 pa izdatki niso kriti z dohodki. Ta podatek pove, da smo za zdravstvo porabili več sredstev, kot smo jih zbrali. Razlika med dohodki in izdatki občinskih zdravstvenih skup nosti se solidarnostno pokriva. V prihodnje bodo morale najbrž same občinske zdravstvene skupnosti zbrati toliko sredstev, da bodo pokrivale iz svojih dohodkov potrebe za osnovno zdravstveno varstvo. O financiranju dogovorjenega programa zdravstvenega -varstva bodo na prihodnjih sejah govorili in sklepali delegati zbora uporabnikov. V procesu menjave dela se bodo dodatne oblike zdravstvenega varstva uveljavljale le ob večji sposobnosti in dodatnem interesu združenega dela. Neposre. dna menjava dela nudi več možnih povezav združenega dela z izvajalci zdravstvenih storitev ter postaja vse pomembnejši člen v neposredni povezavi z organizacijami združenega dela in zdravstvom. Skupna značilnost vseh merjav dela je, da temeljijo na dohodkovni in reproduk-tivni sposobnosti gospodarstva. O razširjeni obliki zdravstvenega varstva so govorili delegati na zadnji seji, in sicer o dveh novih zobozdravstvenih tirnih. Zavarovanci nenehno negodujejo zaradi neuspešnega uveljavljanja zobozdravstvenega varstva, po. trebe po zobozdravstvu v občini so večje kot zmogljivosti. Teh potreb pa sedanje zobozdravstvene zmogljivosti ne morejo opraviti. Drugi razlog za takšno stanje je tudi v tem, ker za večji obseg dela s finančnim načrtom niso zagotovljena denarna sredstva. Zdravstveni dom Delovni akciji Volčjem potoku Na pobudo OO ZSMS Volčji potok in uprave Arborebu. ma smo marca v Volčjem potoku organizirali dve delov, ni akciji. Prva akcija je potekala v Arboretumu, kjer smo očistili park in tako upravi Arboretuma pomagali pri najnujnejšem spomladanskem delu. Se posebno pa smo bili dob. rodošli letos, ker je pomlad nastopila že nekoliko prej in je bilo treba park očistiti. Akcije se je udeležilo 21 mladin. cev osnovne organizacije Volčji potok. Vsi smo vestno op. ravili svoje delo in tako prispevali svoj delež k čimlep. ši okolici Arboretuma, katerega del smo tudi mi sami. Tudi drugič se nas je zbralo precej mladincev. Skupno z delavci Arboretuma smo očistili še preostali del parka. Se posebno pa smo se razveselili, ko so nas pri delu obiskali iz RTV iz Ljubljane, posneli so kratek razgovor s tov. Ogorevcem in tremi člani OO ZSMS. Tov. Ogorevc je v razgovo. ru med drugim poudaril, da je zelo ponosen na mladinke in mladince iz Volčjega potoka, ki so upravi Arboretuma že večkrat priskočili na pomoč in s tem pokazali dobro voljo. Ob zaključku se nam je upravnik Arboretuma tov. Ogrovec najlepše zahvalil in nas poprosil za pomoč še v prihodnje. MARTA OREŠNIK Za čisto delovno okolje Mladinci Kemijske industrije iz Kamnika so v marcu organizirali skupno delovno akcijo čiščenja okolja. Kljub temu da se je akcije udeleži to le dvanajst mladincev, je njihovo delovno vnemo povečala skupina fantov iz OO »Kamniktit«, ki so delali v nočni Izmeni. Ker jih je v popoldanskem času pregnal dež, so očistili le polovico okolice podjetja; skupna ugotovitev ob zaključku delovne akcije pa je bila, da imajo nekateri iz pomožnih obratov premalo zavesti za prostovoljno delo. Vse akcije, ki jih bodo izvedli v letošnjem jubilejnem letu, so posvečene tudi 125. obletnici delovne organizacije. Lepše tudi v Tuhinju V krajevni skupnosti Tuhinj so se resno lotili akcije ČISTOČA OKOLJA — VIR ZDRAVJA. Leta 1976 ustanovljena komisija za varstvo okolja pri KS Tuhinj je v sodelovanju z občinsko inšpekcijsko službo določila prostor za dovoz smeti in raznih odpadkov. Komisija za varstvo okolja je skupno z družbenopolitič. nimi organizacijami in šolo Tuhinj določila mesec april za mesec čistoče. Dogovorili so se, da bodo zadnjo soboto TOZD Kamnik je izdelal izračun, koliko bi stala dva zobozdravstvena tirna, ki bi ju mo. rali financirati sami zavarovanci oz. zbrati sredstva v or. ganizaciji združenega dola. En tim sestavljajo: zobozdravnik, zobotehnik in asistentka. En zobozdravstveni tim bi pokril s svojim delom osebne dohodke in delno materialne stroške. Oprema ene ordinacije s potrebno tehniko bi stala 320.000 din, računajoč, da bi v eni ambulanti delala dva tirna. Oprema za dve ambulanti bi stala po približni oceni 640.000 din. Del opreme je že nabavljen; sredstva so dale delovne organizacije Stol, UTOK in Svit. Razliko v višini 390.000 din pa bi morali zbrati pri drugih delovnih organizacijah. Pokritje stroškov dela štirih timov znese približno 1,500.000 din. Ta prispevek bi znašal na zaposlenega občana 143 din letno. Ce se vprašamo, kaj bi od tega imeli zavarovanci, je odgovor naslednji: Z nastavitvijo 4 zobozdravstvenih timov bi dobilo povprečno 1630 občanov enega terapevta, kar pomeni v primerjavi z današnjem stanjem, ko pride 2224 občanov na enega zobozdrav. mka, občutno zboljšanje. Čakalna doba bi se sicer nekoliko sfcrjašala, vendar v prvih dveh letih se to ne bi bistveno poznalo, ker ima večina občanov slabo zobovje, in bi bil pritisk na ambulante dokaj močan. Po preteku enega ali dveh let bi, si občani zo. bovje v veliki meri sanirali. Uspeh zobozdravstvenih td-nov bi se po določenem obdobju odrazil v krajši čakalni dobi in boljših zobozdravstvenih storitvah. Ta predlog so delegati sprejeli z nalogo, da ga bodo zagovarjali v or. ganizacijah združenega dela. Ce se bodo zavarovanci izrekli za povečan obseg zobozdravstvenih storitev in zagotovili vire financiranja ga bo zdravstvena delovna organizacija uresničilila. Delegati so na skupščini govorili o prošnji delovne organizacije Lekarne Kamnik, da bi ukinili stalno dežurno službo. Lekarniško službo naj bi organizirali tako, da bi tedensko ali štirinajstdnevno izmenično dežurali Le. karna Kamnik in Lekarna Domžale. Dežurna služba v Lekarni Kamnik stane mese. čno več kot 10.000 din, kar letno precej pomeni, povprečno ima dežurni farmacevt do trj izdaje zdravil v noči, medtem ko so nujne potreba po zdravilih bolj redka. Delegati se o tem dokončno niso izrekli, ker so predlagali, naj bi o predlogu sklepala in razpravljala tudi občinska zdravstvena skupnost Domžale. O organizaciji izmenične nočne dežurne lekarniške službe in ob praznikih morajo na konferencah delegacij spr-govoriti tudi sami zavarovanci. Sprejeta stališča bodo delegati posredovali skupščini, ki bo o tem dokončno ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Zbiranje odpadnega papirja Rdeči križ je začel z organiziranimi akcijami zbiranja papirja že v letu 1975. Na ta način si je prizadeval doseči naslednje smotre: prispevati k stabilizaciji gospodarstva, dati industriji sekundarne surovine, vključiti se v splošno varčevanje, prispevati k varstvu okolja, izboljšati splošno higieno, razvijati solidarnost in pridobiti del sredstev za humanitarno dejavnost krajevnih organizacij Rdečega križa. V Sloveniji je Rdeči križ zbral v letu 1975 — 1.188.475 kg papirja, v letu 1976 do septembra pa 723.885 kg. Občinska organizacija RK Kamnik prosi občane, naj sodelujejo v akcijah zbiranja papirja, ki bodo v Kamniku 11. maja, 31. avgusta, 10., 11. novembra 1977, v vseh drugih krajevnih skupnostih pa 12. maja, 30. avgusta in 9. novembra 1977. Vse dodatne informacije o akcijah zbiranja papirja je moč dobiti na RK, telefon 831-565. Nova trgovina na Bakovniku odločala. A.KONDA Dne 7. aprila so delavci trgovskega podjetja Kočna iz Kamnika odprli in izročili na- Naložbe v znanje Predsednik občanske skupščine Prane Svetelj je postavil izvršnemu svetu skupščine SRS naslednje delegatsko vprašanje: »Kaj je izvršni svet že storil oziroma namerava ukreniti za spremembo predpisov, s katerimi bi samoupravnim interesnim skupnostim omogočili najemanje posojil za gradnjo šol in drugih objektov na področju družbenih dejavnosti.« V mnogih občinah je namreč v teku uresničevanje programov gradenj šol in otroških varstvenih ustanov, ki jih financirajo občani s krajevnim samoprispevkom. Čeprav so ti programi s sredstvi, ki bodo zbrana v celotnem obdobju (npr. petih let) finančno pokriti, pa nastajajo težave pri njihovem uresničevanju zaradi tega, ker samoupravne interesne skupnosti ne morejo najemati posojil za gradnjo družbenih objektov. Ce pravimo, da mora biti naložba v znanje sestavni del investicij v združenem delu, da je potrebno ob gradnji novih proizvodnih kapacitet vzporedno usposabljati tudi potrebne strokovne kadre, potem bi morali naložbe, npr. v centre za usmerjeno izobraževanje pri posojilih enako obravnavati, kot naložbe v proizvodni obrat. Od izvršnega sveta skupščine SRS je bil posredovan naslednji odgovor: »Da bi prilagodili obseg porabe realnim tekočim možnostim gospodarstva, je Zvezna skupščina na predlog Zveznega izvršnega sveta že konec leta 1972 sprejela zakon o posebnih pogojih za dovoljevanje investcij-skih kreditov. Določilo 6. člena tega zakona in na osnovi zakona sprejetih podzakonskih aktov se onemogoča bankam kreditiranje objektov določene gospodarske in negos- podarske infrastrukture, če so njihovi investitorji ali soinvestitorji družbenopolitične skupnosti oziroma drugi uporabniki družbenih sredstev izven gospodarstva. Ta določila so bila sprejeta predvsem tudi iz razlogov, da bi se preprečila anticipirana poraba. Zvezni zakon o posebnih pogojih za dovoljevanje investicijskih kreditov bo pa vsekakor potrebno uskladiti z novo ustavo in zakonom o združenem delu. Na posvetih z zveznimi organi — nosilci zakonodajne aktivnosti tega področja — smo na to že opozorili in je pričakovati, da bo v kratkem ta iniciativa tudi realizirana. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo podpiral prizadevanja, da se tudi ta zakonodaja uskladi z že sprejetimi usmeritvami na področju svobodne menjave dela.« T. M. menu novo samopostrežno trgovino in bife v novi stanovanjski soseski Bakovnik, y krajevni skupnosti Duplica-Bakovnik. V času gradnje objekta, v katerem bo tudi ekspozitura podružnice Ljubljanske banke iz Kamnika, so zlobneži govorili o »luknji«, ki jo gradi Kočna. Tako gostje na sami otvoritvi, kot tudi občani, ki jih je kot kupcev vsak dan več, so prijetno presenečeni, ker je trgovina velika, saj meri skoraj 500 kv. m, je zelo pregledna, sodobno opremljena in omogoča kupcu željeno nakupovalno sproščenost. Iabira blaga je široka. O založenosti trgovine in postrežbi v trgovini in bifeju se občani zelo pohvalno izražajo in želijo, da bi tako tudi ostalo. Kupnima objekta, ki ga je zgradil SGP Projekt Kranj, je znašala skoraj 6,000.000 din. Oprema je veljala 1,603.000 din, potrebna trajna obratna sredstva pa znašajo 1,400.000 din. Delovna organizacija je zmogla to investicijo le ob znatni kreditni pomoči podružnice LB iz Kamnika. S to otvoritvijo delavci TOZD Koč-ne nadaljujejo z izpolnjevanjem sprejetih obveznosti in nalog s srednjeročnim gospodarskim načrtom. —ir— Z. pO VSE v aprilu organizirali splošno očiščevalno akcijo. Očistili naj bi vse potoke in razna divja smetišča ob javnih cestah. Pripravili bodo tudi opozorilne table, ki bodo končno pregnale odlagalce smeti za vogalom. Komisija ima tudi pooblastilo Sob Kamnik, da lahko vsakega, ki ne bi upošteval predpisov o varstvu okolja in odnašal smeti na določen prostor, prijavi sodniku za prekrške. I.HRIBAR Prizadevni kulturniki NI NAM V PONOS. Ob glavni ulici v središču mesta res ni najlepši pogled na stare delavnice in skladišča, ki so pred novim kegljiščem gostinskega podjetja Planinka. Prav gotovo bi veljalo okolico primerno preuredili aH pa nepotrebno starino odstraniti. Kulturna sekcija OO ZSMS Moste deluje uspešno že nekaj časa. 'prof. Razpotaikova nas vodi že vseskozi, tako pri proslavah kot pri igrah. Zahvaliti se ji moramo za uspehe, ki smo jih dosegli z nje. no pomočjo. V lanskem letu smo pripravili proslavo ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja, našega velikega proz. nega umetnika, z recitalom in pesmimi smo počastili tudi praznik dela 1. maj, ob dnevu mladosti smo pripravili pohod od spomenika do spo. menika, zelo pa nam je uspela proslava ob dnevu repub. like. Zaigrali smo tudi več iger, kot so: Analfabet, Oblast, Mejnik, in v Ljubljano jo dajmo. Veliko truda je bi. lo vloženega vanje, tako d» smo včasih obupali sami nad seboj, a prof. Ana Razpotnik nas je s svojim neutrudnim delom spodbudila, da smo se ponovno vrnili na delo. Ur, ki jih je naša mentorica žrtvovala za nas, ji ne moremo poplačati, zato pa smo ji hvaležni za njeno delo, posebno pa zato, ker nam je vlila resnično ljubezen }n spoštova. nje do del naših pisateljev, pesnikov ter vseh, ki so nam ustvarili svobodno deželo. Resnično smo ji hvaležni in upamo, da bomo pod njenim vodstvom pripravili še veliko proslav in iger (dve že pripravljamo), ki jih bo, vsaj tako si želimo, občinstvo sprejelo z veseljem. OO ZSMS MOSTE Prvi talci na Kamniškem ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA * SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK ♦ Ob vsakoletnem dnevu JLA, še posebno pa letos ob 35-let-nici ustanovitve naše ljudske armade nam uhaja spomin na čase, ki so pripravljali ta dogodek. Iz prvih začetkov upora nam vstajajo svetli liki borcev, ki so izgubili življenje, še preden se je razplam tela borba v splošen vseljud-ski upor. Ne smemo jih pozabiti! Kakor se z dolžno pieteto vsako leto spominjamo prvih žrtev oborožene vstaje na Kamniškem, Miklavčiča in Mlakarja, ki sta v noči 27. julija izkrvavela na prehodu čez perovsko brv, tako se spominjamo tudi prvih talcev, udeležencev vstaje, ki so padli le nekaj dni kasneje kot muče-niki in heroji. Mirko Eksler Ko rešujemo pozabe nekatere podrobnosti iz začetka vstaje, izpolnjujemo tudi dolžnost, da ob dnevu JLA vsakokrat obudimo spomin na kak dogodek iz slavne preteklosti naše borbe. Pri tem nas vodi tudi želja, da prikažemo, kar je bilo morda doslej malo znano ali pa sploh še ni bilo nikjer zabeleženo. Mirko Eksler in Leopold Dremelj sta bila v skupini, ki je imela nalogo, da na podgorski cesti požaga nekaj drogov in tako prepreči telefonsko zvezo med Kamnikom in Kranjem. Po izvršeni akciji sta za železniško progo odhitela domov. V Mirkovi podstrešni sobi sta hotela prespati noč. V tej sobi so se stalno zbirati skojevce in prebirali najnovejšo ilegalno literaturo. Polde Dremelj je tu ostal še večkrat čez noč, zlasti pa po napisanih akcijah, ki so jih začeli izvajati po nemškem vdoru v Rusijo. Policisti in gestapovci so bili po izdaji obveščeni, da se nekaj pripravlja, že od večera so jih ljudje opazovali, da krožijo po mestu in okolici. Se tisto noč po vstaji so aretirali več udeležencev sabotaž-nih akcij, med njimi tudi Mirka Ekslerja in Leopolda Dremlja. Mirkova deset let starejša sestra Marica por. Kumer, se točno spominja tiste strahotne noči: Ob dveh po polnoči so pri-drli v hišo gestapovci. S puškinimi kopiti so razbijali po vratih in nas spravili pokonci, šli so naravnost pod streho in pripeljali Mirka in Leopolda Dremlja, ju tepli in suvali, nato pa so ju vklenili in odpeljali na kamion. Takrat smo poslednjič videli Mirka. V pritličju sta spala brata Lado in Janez. Oba so odpeljali v kamniške zapore. Pretepene in izmučene so nato vklenili po dva in dva in jih odpeljati v Begunje. Med aretiranimi so bili tudi Ignac Hren in še drugi udeleženci prvih akcij ob vstaji. Nemška okupatorska oblast je na vest o vstaji na Kamniškem zelo ostro reagirala. Takoj 28. julija je šef civilne uprave za Koroško in zasedeni del Kranjske F. Kutschera uvedel policijsko uro od 22. ure zvečer do 4. ure zjutraj z grožnjo, da bo ustreljen vsak, ki bi ga zalotili po tej uri na prostem in ne bi obstal na prvi poziv. Naslednjega dne je Kutschera postavil posebno sodišče za sojenje komunistov, ki bi naredili ali pa po- izkušali narediti sabotažo na zasedenem ozemlju, to je na Gorenjskem. Izredno sodišče se je sestalo prvič že 1. avgusta 1941, da sodi prvim štirim udeležencem vstaje v Kamniku in okolici, ki so jih zajeli kmalu po opravljenih akcijah. Vsi štirje obtoženci so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo »zaradi prepovedane posesti orožja in zaradi udeležbe pri komunističnih sabotažnih dejanjih,« kakor je pisalo na lepakih, s katerimi so poplavili Gorenjsko takoj po izrečeni obsodbi s pripombo, da je bila obsodba takoj izvršena. Na smrt so bili obsojeni Leopold Dremelj, Mirko Eksler in Ignac Hren iz Kamnika ter Alojz Glavič iz Mengša. Ustreljeni so bili 2. avgusta ob 8. uri zjutraj pri Vrbanče-vi opekarni blizu Drage pri Begunjah. Pokopali so jih v Dragi Tako so bili že pet dni po organizirani oboroženi vstaji na Kamniškem ustreljeni prvi štirje talci izmed 1030, kolikor jih je padlo na Gorenjskem v času okupacije. Od teh jih je bilo 213 iz kamniškega okrožja, kakor je razvidno iz dosedaj zbranih podatkov! Pri ugotavljanju zgodovinskih dejstev moramo torej zabeležiti, da so bili prvi na Gorenjskem ustreljeni talci udeleženci vstaje na Kamniškem Tako piše tudi na 3 metre visokem spomeniku, ki stoji pod belo brezo v Slatni ob poti iz Drage blizu opekarne. Spomenik je sestavljen iz šestih pol metra visokih trikotnih kamnov, kakršni označujejo grobove talcev na pokopališču v Begunjah. Na četrtem kamnu so vklesana imena: GLAVIC ALOJZ, MENGEŠ in HREN IGNAC, KAMNIK, na strani, ki je obrnjena proti cesti pa DREMELJ LEOPOLD, KAMNIK in EKSLER MIRKO. KAMNA GORICA. Pri Mirku Ekslerju bi moral biti napisan Kamnik in ne Kamna gorica. Napaka izvira iz nemškega obvestila o streljanju prvih talcev, kjer je za Mirka Ekslerja v nemškem besedilu naveden kraj Stein-biichl, kar bi v slovenskem besedilu moralo biti Zaprice in ne Kamna gorica, Zaprice pa so samo skupina hiš v predmestju Kamnika. Pravilno torej — Kamnik. Upamo, da bo tamošnja Zveza borcev dala napako popraviti. Mirko Eksler je bil trgovski pomočnik. Zaposlen je bil pri trgovcu Mirku Klemenči-ču v Kamniku (sedaj trgovina Hranila Kidričeva ulica 26). Bil je navdušen skojevec in je imel velik vpliv na svoje sovrstnike, ki so ga zelo cenili. Rodil se je v Kamniku 22. aprila 1921. Ko so ga gestapovci mučili v zaporih, je kljubovalno molčal in ni nikogar izdal. Lani so ulico, ki vodi od konca Kidričeve ulice mimo Ekslerjeve hiše proti skladišču Kočne in sadni drevesnici, poimenovali v Ekslerjevo ulico v spomin na oba brata, ki sta padla v narodnoosvobodilni vojni. Poleg Mirka je namreč kasneje kot partizanski borec padel tudi njegov starejši brat Lado. O tem nam je sestra Marica povedala: — Po Mirkovi nesrečni smrti sta brata Janez in Lado ostala še dva meseca zaprta v Begunjah. Ko sta se pretepena in izmučena vrnila domov, se nista upala niti govoriti. Lado je stalno tožil, kako ga bolijo noge, ker so ga mučitelji nenehno suvali s težkimi čevlji. Lado je bil skromen in zaveden fant. Bil je trgovski pomočnik pri Jošku Klemenčiču (danes trgovina Krim, Kidričeva ulica 27). — Januarja leta 1944 je Lado odšel v partizane, kjer je padel 6. januarja 1945 na Kolovratu pri Vačah, star 29 let (rojen je bil 22. novembra 1915). — Naši hiši na sedanji Kranjski cesti št. 2 so okupatorji rekli »bandithaus«. Ko je Lado odšel v partizane, so nas vse izselili: mamo, brata Janeza in mene z 2 in pol leta starim Dušanom Najprej smo bili šest tednov zaprti v Gradu Goričane pri Medvodah. V sobi ki je bila nastlana z ob lanjem, nas je bilo 28. Potem so nam obesili okrog vratu rdeče ali pa zelene listke s številkami Nas, ki smo imeli zelene kartone, so naložili na vlak in nas po treh dneh vožnje oddali v taborišče Altto-ting, od koder so nas čez tri mesece odpeljali v taborišče Burghausen Opravljali smo najslabša dela, malega Duša- Mami, ki se je bolna vrnila iz internacije, smo to prikrivali in je umrla v upanju, da se bo Lado kmalu vrnil. Tako je ostal na domu samo brat Janez, ki sta mu begunjski zapor in nemško taborišče pustila hude posledice, da je mnogo prezgodaj umrl 15.9. 1959, star komaj 46 let. LEOPOLD DREMELJ je bil z Mirkom Ekslerjem eden izmed glavnih izvrševalcev napisanih akcij v začetku julija 1941. Dremelj je bil brivski pomočnik pri mojstru Danilu Klobučarju, pri katerem je tudi stanoval (zdaj Kidričeva ulica št. 20). O Leopoldu Dremlju nam je Danilo Klobučar povedal marsikaj zanimivega. — Ko je nekoč prišel šele POZIVA Samoupravne organe organizacij združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, skupine občanov, društva in državne organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/70) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik, pošljejo komisiji do 15. maja 1977 predloge z obrazložitvami za podelitev — ZLATE PLAKETE KAMNIKA — SREBRNE PLAKETE KAMNIKA — BRONASTE PLAKETE KAMNIKA — JAVNEGA PRIZNANJA KAMNIKA Predlogov, dostavljenih po 15. maju 1977, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev nagrad ob letošnjem občinskem prazniku. Kamnik, 18. aprila 1977 KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Tlite ijTjDf na pa so oddali v otroški vrtec. Seveda so govorili, da smo se sami prijavili na delo v rajhu. — Ko smo se po osvoboditvi vrnili domov, smo zvedeli, da je Lado padel v partizanih proti jutru domov, sem opazil, da si je izposodil moje kolo, na katerem so ostali dobro vidni sveži sledovi minija. Povedal mi je, da so ponoči pisali po zidovih gesla proti okupatorju. Brž sva minij od- ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ društva in državne organe na območju občine Kam- ♦ J nik da na nnrila*xi nrllnlfa rt i*p<5frniH r»rivn«riin na- ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ^ numuiit, m. aprnu itn t ^ ♦ KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA ♦ ♦ SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK ♦ stranila s kolesa, ker bi ga vešče oko policista ali gesta povca takoj opazilo, če bi se kdo — nič hudega sluteč — zapeljal v mesto, ali pa če bi delali preiskavo po hišah. — Po akciji v noči 27. ju lija je Dremelj ostal pri Mirku Ekslerju, kjer so ga ponoči prijeli. Zjutraj so policisti pridrli v hišo in surovo zahtevali, da jih peljem v Dremljevo sobo. Premetali so pohištvo, knjige, perilo in obleko, pri kateri so obrnili vse žepe. Ker niso nič našli, so odšli z grožnjo, da se bomo še videli. — Komaj so izginili po ulici, sem še sam pregledal Dremljeve stvari. V koledarju sem našel listek s seznamom darovalcev v materialu in denarju za napisano akcijo. Na prvem mestu je bil napisan Ekslerjev delodajalec trgovec Mirko Klemenčič Brž sem vrgel listek v ogenj. — Pol ure za policisti so prišli gestapovci in spet temeljito preiskali sobo, v kateri so se mudili dalj časa kot pri prvem obisku. Lahko si mislimo, kaj bi doletelo darovalce napisanih akcij, če bi našli seznam. — Dremljeve slike pa nimam nobene. Tudi iz delavske knjižice sem jo iztrgal in dal planincem, ki so jo iskali. Rekli so, da jo bodo objavili, ko bodo odkrili spominsko ploščo na planini, kjer so se mladi skojevci sestajali na razgovore. Vendar pa je nisem nikjer zasledil objavljene in tudi vrnili jo niso. — Delavsko knjižico sem najbrž tudi komu izročil. Si- Komendčani polni načrtov Nekoliko zakasnela prva seja OO ZSMS Komenda je pokazala, da smo se komen-ški mladinci na volitvah odločili za prave predstavnike, številni udeleženci so si pod vodstvom prizadevnega predsednika Slavka Poglajna zastavili številne kratkoročne naloge, medtem ko bodo dolgoročne programe komisij sprejeli na naslednji seji. Priprave na mesec mladosti so v polnem teku. Ker smo v časovnici za občinsko štafeto komenški mladinci izpadli, je predsedstvo poslalo na OK ZSMS Kamnik svoje pripombe in že sestavilo trojke za prenos štafete od Komende do Most. Za prvi maj bomo kresovali in pripravili recital o Titu, ki le. tos praznuje dva pomembna jubileja. Sodelovali bomo na majskih igrah, v katerih bomo tudi organizatorji in gostitelji košarkarskih tekmo, vanj; svoje ekipe pa bomo prijavili za vse športne discipline. Letos bomo že drugič organizirali tradicionalno srečanje mladih literatov kamniške občine; literarni večer bo tokrat predvidoma v Kamniku. Izdali bomo zbornik del, predstavljenih na tem srečanju. Tudii na občinsko kviz tekmovanje v znanju o življenju in delu tovariša' Tita in o NOB na kamniškem bomo poslali svojo ekipo. Med kratkoročne načrte sodi tudi pobratenje z OO ZSMS Ravne na Koroškem, od koder smo po več neuspelih poskusih pri drugih OO ZSMS dobili spodbuden odgovor. Za začetek bomo sodelovali na kulturnem in športnem področju, vendar upamo, da se bo sodelovanje še razširilo. M. Z. cer pa vem za vse podatke iz knjižice. — Leopold Dremelj se je ro. dil 30. avgusta 1921 v Radečah pri Zidanem mostu Za brivca se je izučil pri mojstru Kožuhu blizu kolodvora v Zidanem mostu, od tam pa je prišel 14. aprila 1939 k meni za pomočnika. Večkrat je govoril, da ima brata v Radečah in bolehno mater. Za njegovo usodo so domači gotovo zvedeli iz časopisov in lepaka, ki so ga razširili povsod po okupiranem ozemlju. ALOJZ GLAVIC, Mengšan, rojen 4. aprila 1914, se je vključil v skupino aktivistov, ki so v okviru vstaje na Kamniškem, vršili diverzantske akcije v okolici Jarš. Prijeli so ga, ko se je vrnil v Mengeš in ga odpeljali v Begunje, kjer so ga sodili in ustrelili s tremi Kamničam. IGNAC HREN se je rodil 19. julija 1907 na Drenovem griču pri Vrhniki v kmečki družini. Po domače so mu rekli Drčinov Nace. Usnjarske obrti se je izučil v Indusu v Ljubljani. Leta ¡935 je prišel v Knafličevo tovarno usnja v Kamnik, kjer je bil kot zelo sposoben strojar zaposlen v oddelku zahtevnejših usnjarskih del. Drago Močnik, ki nam je posredoval nekaj podatkov, se spominja: — Imel je rdečo knjižico, ki jo je dobro skril doma, potem ko je sodeloval v pretepu z znanim kamniškim petoko-lonašem. Po sestanku za pripravo vstaje na Kamniškem, se je vrnil s Kratne poln navdušenja in skrbi. Oborožen je bil z revolverjem. Aretirali so ga naslednji dan po noči vstaje na njegovem delovnem mestu v tovarni. Ni se več vrnil. — Hranim samo skupinsko sliko strojarjev, na kateri je tudi Ignac Hren. Več njegovih fotografij pa sem leta 1946 izročil tovarnarju F. Knafliču, ki je naročil kiparju Kalinu, da izdela znani kip usnjarja — talca. Obraz talca v usnjarskem predpasniku je veren posnetek potez Ignaca Hrena. Tako je Ignac Hren pred vhodom v tovarno usnja nenehno med nami in nas spominja na velike dni naše revolucije. 1. Z. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ KRVODAJALSKA AKCIJA Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik vljudno vabi vse zdrave občane, naj postanejo prostovoljni krvodajalci in se prijavijo za krvodajalsko akcijo, ki bo 10., 11., 12., 13. in 17. maja 1977 na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Prevoz vseh prijavljenih prostovoljnih krvodajalcev bomo organizirali s posebnimi avtobusi. Krvodajalce prosimo, naj na ta dan ne zajtrkuje-jo nič mastnega, tudi ne mleka ali mlečne kave, ker je kri sicer mastna in zato nerabna. Lahko pa zajtrkujete čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje in podobno. Po odvzemu krvi vam bodo postregli z izdatnim prigrizkom. Vaša kri bo marsikomu vrnila zdravje ali mu celo rešila življenja. V. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« Na reviji pihalnih godb iz Moravč, Mengša, Domžal in Kamnika, ki jc bila na predvečer praznika OF, so bili domačini zelo uspešni. Kamniški godbeniki, ki so pred dvemi leti zopet začeli vaditi, sodelujejo že na vseli pomembnejših manifestacijah v občini. Enotno oblečeni in strumni so sodelovali tudi na sprejemu Titove štafete: slišali in videli pa jih bomo tudi v budnlci ob prazniku dela. — M GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO 0 NOVELACIJI URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE ZA OBČINO KAMNIK S pooblaščeno organizacijo Ljubljanskim urbanističnim zavodom Ljubljana je bila sklenjena pogodba za izdelavo predloga novelaclje urbanistične dokumentacije, ki zajema urbanistični program in urbanistični red za območje občine ter urbanistični načrt ureditvenega območja Kamnika z okolico in urbanistični načrt ureditvenega območja Most in Komende. Predloženi osnutki, ki so predmet javne razprave, vsebujejo spremembe in dopolnitve dokumentacije Iz leta 1969 oziroma 1970, in to glede nastalih razmer v tem časovnem razdobju kot usklajenih predvidevanj, zahtev in potreb občanov, delovnih organizacij ter drugih uporabnikov prostora v občini Kamnik. Pri izdelavi dokumentacije je pooblaščena organizacija uporabljala predpisane standarde, ki so določeni za izdelavo take dokumentacije. V postopku izdelave so sodelovale vse prizadete stranke: krajevne skupnosti, delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki so predlagale svoje potrebe in želje. Pooblaščena organizacija je upoštevala pretežno večino postavljeni li zahtev, za katere je menila, da so v skladu s perspektivnim razvojem Kamnika. Vzporedno z novelacijo urbanistične dokumentacije je še izdelan osnutek prostorskega plana kmetijstva. Ta vsebuje tudi kategorizacijo kmetijskih površin in je usklajen z urbanističnimi dokumenti. Izvršni svet je zaradi razprave o predlogu novelacije urbanističnih dokumentov sprejel naslednji SKLEP Razgrne se osnutek novelacije urbanističnega programa ln urbanističnega reda za območje obilne Kamnik ter url»a-nističnega načrta ureditvenega območja Kamnika in urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende. 1. Osnutki obravnavajo novelacijske predloge po projektu št. 2200/76 (novelacija urbanističnega programa in reda, ureditvenega območja Kamnika), št. 2201/76 (novelacija urbanističnega načrta Kamnika in urbanističnega načrta St. 2202/76 (novelacija urbanističnega načrta ureditvenega območja Most in Komende), izdelanih pri ljubljanskem urbanističnem zavodu. 2. Osnutki novelacije urbanističnega programa in reda urbanističnega nairčta Kamnika in urbanističnega načrta Most in Komende bodo razgrnjeni 'A0 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS v skupščinski dvorani II. nadstropje skupščine občine Kamnik. 3. Občani, krajevne organizacije, TOZD, delovne in dru-Re organizacije, družbenopolitične organizacije in društva v navedenem času lahko pregledajo osnutke in prilože ali dajo na zapisnik svoje pripombe in predloge v sobi št. 42/11. nadstropje skupščine občine Kamnik. Pregled osnutkov je mogoč vsak delovni dan med delovnim časom. V soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami in predsedstvom občinske skupščine je izvršni svet sklenil organizirati javno razpravo o teh dokumentih v vseh krajevnih skupnostih. Za vodilo javne razprave, ki bo trajala mesec dni, pa naj v skladu z že sprejetimi sklepi o oblikovanju politike na področju urbanizacije, graditve in komunalnega opremljanja veljajo predvsem naslednja načela: 1. Racionalna uporaba prostora, da bi kar najbolj zaščitili kmetijske površine, 2. Prostorska opredelitev vseh rezervatov, potrebnih za sedanji in nadaljnji razvoj Kamnika — energetski, prometni, komunalni in drugi — ter prostor za razvoj gospodarstva občine; 3. Lociranje in rezervacija prostora za izgradnjo objektov za splošno zadovoljevanje potreb občanov — šole, vrtci, trgovina, zdravstvo, požarna varnost in drugo; 4. Doseganje večje gostote gradnje, posebno še na območju ureditvenega' načrta Kamnika ter Most in Komende; 5. Izvajanje gradnje v predelih urbanističnega načrta ureditvenega območja Kamnika ter Most in Komende le v mejah, določenih z zazidalnimi načrti, kar velja tudi za gradnjo na drugih področjih, za katera so predvideni posamezni zazidalni načrti; 6. Gradnja v drugih območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, le v obsegu, kot ga določi urbanistični red. V javni razpravi naj se izoblikujejo taka stališča in predlogi, ki bodo zasnovani na navedenih načelih ter stvarnih željah in potrebah delovnih ljudi in občanov, interesi krajanov pa naj se uskladijo tudi v okviru posameznih krajevnih skupnosti; s tem naj bi določili razvoj vse skupnosti kot posameznih območij, naselij in zaselkov. Posebno naj bi še precizirali potreben obseg širitve (prostorsko ali Številčno) manjših naselij ln zaselkov, ki jih urejamo z urbanističnim redom. Po izteku javne razprave bo izvršni svet predlagal »borom skupščine v sprejem predlog novelacije urbanističnih dokumentov, ki bo usklajen z rezultati razprave in že začrtane politike na tem področju. Na ta način izoblikovana in sprejeta novelacija urbanistične dokumentacije bo odpravila dosedanje nejasnosti in sporna vprašanja, posebno glede možnosti in upravičenosti gradenj po zahtevah občanov, uskladila ostale prostorske Potrebe in interese ter tudi onemogočila kakršnokoli izkrivljanje izvajanja sprejete politike. Da bi delovne ljudi in občane seznanili z osnovnimi Podatki in smernicami, na katerih temelji predlog novelacije kot tudi obseg že izvršenega usklajevanja, je v nadaljevanju podano poročilo pooblaščene projektantske organizacije LUZ Ljubljana, ki je Izdelala urbanistično dokumentacijo za občino Kamnik. Poročilu pa so dodane še Ustrezne karte, ki prikazujejo namensko opredelitev in izrabo prostora. Kamnik, dne 15. aprila 1977 Izvršni svet skupščine občine Kamnik Osnovna urbanistična dokumentacija po Zakonu o urbanističnem planiranju, tj. urbanistični program za območje občine Kamnik, urbanistični red za občino Kamnik, urbanistični načrt za mestno ureditveno območje Kamnika in urbanistični načrt za Moste in Komendo je bila izdelana na Ljubljanskem urbanističnem zavodu v letih 1969 in 1970. Ustrezni odloki so izšli v Uradnem vestniku Gorenjske, in sicer: — Odlok o spremembi odloka in uskladitvi urbanističnega programa, št. 79-8/70, — Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o urbanističnem redu za območje občine Kamnik, št. 263-25/71, — Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje mesta Kamnika, številka 259-25/71 in — Odlok o sprejemu urbanističnega načrta Most in Komende, št. 134-13/70. Urbanistični program občine Kamnik in urbanistični načrti veljajo okoli šest oziroma sedem let. V tem obdobju so izšli odloki o manjših dopolnitvah programa in načrta, ki jih je narekovala praksa. Zakaj se je Skupščina občine Kamnik odločila za novelacijo vseh navedenih urbanističnih dokumentov? V tem obdobju so nastale velike spremembe v našem družbenopolitičnem sistemu: uveljavlja se samoupravljanje, ustanavljajo se SIS, TOZD, krajevne skupnosti dobivajo veljavo, vsi pa se aktivno vključujejo v proces planiranja s svojimi srednjeročnimi in dolgoročnimi programi. Novelacijo narekujejo tudi zakonska določila: — Zakon o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SES, št. 16/67) zahteva novelacijo programa in načrta vsakih pet let, — Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 26-236/73 in jul. 1973) zahteva izdelavo prostorskega načrta za potrebe kmetijstva ter samoupravna praksa, predvsem: — uskladitev srednjeročnih programov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, občine in občanov, — preverjanje oz. dopolnitev vseh elementov programa in načrta, kot npr. centralna dejavnost, prometni sistem in prometna ureditev, gostota, izraba ipd. Pri izdelavi novelacije urbanističnega programa in načrtov so bili upoštevani naslednji sklepi Sob Kamnik: — novelacija celotne urbanistične dokumentacije naj zajema vse dosedanje spremembe prvotnih dokumentov. Nove dopolnitve naj slone na predlogih in pobudah, danih s strani krajevnih skupnosti; — z dopolnjevanjem urbanizacije je treba stremeti za tem, da bi dosegli večjo gostoto v ožjem urbanem prostoru (Kamnik, Duplica) in na tem območju predvideli predvsem kolektivno gradnjo, s primarno gostoto in izrabo, medtem ko naj bi se individualna gradnja dovoljevala le na obrobju; — da bi varovali kmetijske obdelovalne površine, je pri nadaljnji urbanizaciji treba poiskati zazidljive površine tam, kjer bi s tem povzročili najmanjšo škodo oz. poseg v kmetijske površine, in v ta namen izbrali področja, ki so za kmetijsko dejavnost manj primerna. Novelacija vključuje tudi izsledke študij, katerih izdelava poteka vzporedno, oziroma vnaša podatke iz novejših potrjenih zazidalnih načrtov. Naj s tem v zvezi omenimo naslednje: — študija lokacij za trgovsko-poslovni, družbeno-kulturni in športno-rekreacijski del centra — prometna študija — revitalizacijski načrt centra — obvozna cesta — zazidalni načrt za BS 2 — zazidalni načrt za del BS 6 PROSTOR OBČINE KAMNIK Območje kamniške občine leži na severnem obrobju Ljubljanske kotline, zajema skoraj celotno južno področje hribovja Kamniških Alp z njhovim predgorjem Menine, Tuhinjsko dolino z Motniškim kotom, Tunjiške dobrave in del gorenjske ravnine med Kamnikom, šmarco in Mostami oziroma Komendo. Današnja občina je nastala 1955. leta po združitvi mesta Kamnik in občin Kamnik, Komenda, Kamniška Bistrica, Srednja vas, Tuhinj in Motnik. Meri 289.27 km' in ima 24.000 prebivalcev (september 1976 — 24.029). Središče občine je Kamnik, v njegovem ureditvenem območju živi dobra polovica prebivalstva; tu je skoncentri-rana skoraj vsa industrija, ki je glavni nosilec razvoja gospodarstva v občini in ji daje zaenkrat videz izrazito v sekundarne dejavnosti usmerjene občine. V mestu je večina trgovskih, prosvetno-kulturnih in šolskih ustanov v občini. Kamnik ni zanimiv le z vidika gospodarske in urbanistične aglomeracije. Kot eno redkih starih mest je ohranil svojo podobo do danes. Glede na reliefne oblike in geomehanska svojstva lahko prostor kamniške občine razdelimo v štiri območja, ki so glede na lastnosti tal bolj ali manj ustrezna za naselitev; — gorsko območje Kamniških Alp in Menine, ki je zaradi značilnosti gorskega sveta naselitveno nezanimivo; — hribovsko območje kot predstopnja gorskega območja z dolino Črne, Tuhinjsko dolino z obojestranskimi pobočji in Motniškim kotom; — gričevnato območje Tunjiških dobrav in — kamniško-komendska ravnina kot območje, ki je najbolj privlačno za razvoj naselitvenih in proizvodnih površin ter ostalih dejavnosti. PREBIVALSTVO Demografski ln poselitveni razvoj Sedanja razporeditev prebivalstva v občini je deloma posledica naselitve, oblikovane v obdobju pretežno agrarne gospodarske strukture, deloma pa odraz novejših procesov. Z izjemo Kamnika in Motnika — prvi je že od 13. stol. mesto, drugi pa od začetka 15. stol. trg — so vsa naselja nastala na osnovi kmetijske produkcije. Meščansko in tržno življenje s svojimi dejavnostmi je priklicala prometna prehodnost in območja iz osrednjeslovenskega prostora proti vzhodu. Kamnik je bil v srednjem veku med najbolj pomembnimi prometnimi križišči na slovenskem ozemlju, saj je skozi Tuhinjsko dolino tekla najvažnejša cesta Dunaj—Trst. V novem veku je Črni graben, s smerjo preko Trojan, prevzel to prometno funkcijo Tuhinjski dolini in Kamniku. Območju je ostala le stranska prometna vloga. Zaradi prestavitve glavne prometne poti je na skoraj celotnem območju vladala gospodarska stagnacija. Nekaj močneje se je razvijal le Kamnik kot sedež lokalnih upravnih organov, kamor je obrtna in trgovska tradicija priklicala tudi industrijo (smodnišnica, usnjarska, kovinska, lesna ipd.). Možnost zaposlitve in boljšega življenja v neagrarni dejavnosti ob razvoju industrije v Kamniku, na območju Domžal in drugod, je začela pritegovati kmečko prebivalstvo in sprožila močan proces odseljevanja mlade delovne sile iz odročnih hribovskih in gričevnatih območij, v ravnini pa močno deagrarizacijo in urbanizacijo (t. i. semiurbanizacijo). Rezultat tega procesa je današnje stanje poseljenosti in demografske strukture območja občine. Naselja kamniško-komendske ravnine so večidel gruča-sta in strnjena (Moste, Komenda itd.), v dolini Kamniške Bistrice in Tuhinjski dolini prehajajo v razvlečena naselja, medtem ko v gričevnatih (Tunjiške dobrave) in hribovskih območjih skoraj ni pravih sklenjenih vasi. Prevladujejo zaselki in samotne kmetije (najvišja kmetija na Slapeh pod Menino — 974 m). Regionalne razlike v razporeditvi in gostoti prebivalcev se kažejo v izraziti koncentraciji prebivalstva na območju mesta Kamnika, na območju Duplice in na območju ravninskih vasi Šmarce, Močno se je povečalo število prebivalstva v: — KS Moste + 50%) — KS Nevlje 4 45%) — KS Križ (+ 36%.) medtem ko zmerno rast beležijo: — KS Podgorje ( f 26%) — KS Kamniška Bistrica (4- 23%) — KS Komenda ( + 19%) — KS Volčji potok (+ 16%) — KS Godič (+ 13%) Vse naštete krajevne skupnosti ležijo v območju kamniško-komendske ravnine in v dolini Kamniške Bistrice z ureditvenim območjem mesta Kamnik. Na območju Tuhinjske doline in Motnika z robnim hribovjem in v gričevju Tunjiških dobrav beležimo upadanje števila prebivalstva in stagnacijo. Upadanje se je v zadnjih letih sicer zmanjševalo, vendar o obnavljanju števila prebivalstva še ne moremo govoriti. Tako izkazujejo stagnacijo števila prebivalstva: — KS Srednja vas (—2%) — KS Šmartno v Tuhinju (— 50/0 — upadanje se je v zadnjih letih ustavilo) — KS Tuhinj (—2%) medtem ko je število prebivalstva upadlo v: — KS Črna (— 9°/») — KS Motnik (—27%) — KS Pšajnovica (— 26»/«) — KS Sela pri Kamniku (—17%) — KS špitalič (— 24«/«) — KS Tunjice (—6%) — KS Vranja peč (— 32"/«) To so samo podatki o relativnem gibanju števila prebivalstva po posameznih krajevnih skupnostih. V absolutnem merilu so razlike seveda največje v ureditvenem območju mesta Kamnika pri krajevnih skupnostih Duplica, Kamnik, šmarca (+54%, +87%, +85«/«). STANJE IN RAZVOJNE TEŽNJE GOSPODARSTVA V gospodarskem življenju in razvoju občine prevladuje industrija, saj ustvarja 66,5% družbenega proizvoda in zaposluje 78,9% vseh zaposlenih v gospodarstvu (če upoštevamo tudi zunanje delovne organizacije). V okviru domačega gospodarstva pa ustvarja 81,4% družbenega proizvoda (podatki 1975). Kljub pomenu industrije, bo potrebno vnaprej posvečati vso pozornost razvoju ostalih gospodarskih panog (primarnih, terciarnih in kvartarnih), ki so v razvoju daleč zaostale. Kmetijstvo in gozdarstvo V kmetijstvu je v zasebnem sektorju 9.112 ha (90,9%) kmetijskih površin, v družbenem pa 910 ha (9,1%). V strukturi zemljišč prevladujejo gozdovi (57,3%), obdelovalnih površin (njive in travniki) je 20,4%, pašnikov 12,1«/« in 10,2% je nerodovitnega sveta. Delež kmečkega prebivalstva upada, vzporedno z opuščanjem zemlje poteka tudi močan proces urbanizacije kmetijskih površin, ki je posebno močan v ravnini. Te površine so običajno za kmetijstvo največje vrednosti. Uvajanje sodobne tehnologije je prišlo do izraza predvsem v ravninskem delu, v hribovitem svetu pa dosti manj. Temu so vzrok ugodnejši pogoji za obdelavo, bližina trga, dobra prometna dostopnost in povezanost ipd. Narodni dohodek zasebnega in družbenega sektorja kmetijstva predstavlja okoli 5% v narodnem dohodku gospodarstva v občini. Industrija Vsa industrija, z izjemo rudnika kaolina Črna, je locirana v mestu Kamniku oziroma v ureditvenem območju mesta. Glede na potrebe po vodi in možnosti odplakovanja ter zaradi komunikacij, so bili vsi dosedanji obrati locirani vzdolž Kamniške Bistrice, šele v zadnjem času se industrija pojavlja tudi v novi industrijski coni ob Korenovi poti (»Stol«). Po- leg industrijskih obratov, ki so v samem centru mesta (Usnje, Meso, Alprem, Eta, Svilanit), so ostala podjetja v industrijski coni med Ljubljansko cesto in Kamniško Bistrico (Titan, Donit, Stol). Prostorske težave povzroča podjetje Kamnik, ker s svojim obsežnim varnostnim pasom zapira možnosti razvoja mesta proti severu. Osredotočenje industrije na enem območju povzroča tudi močne vsakodnevne migracije proti Kamniku in iz njega. Značilna za skoraj celotno kamniško industrijo je zastarelost tehnologije, kar se izraža v zaostajanju produktivnosti, večji porabi nižje kvalificirane delovne sile, močnejšem onesnaževanju okolja ipd. Gradbeništvo 'Gradbeništvo je v občini druga najbolj pomembna gospodarska dejavnost kljub temu, da s svojim deležem v družbenem proizvodu močno zaostaja za industrijo. V tej panogi so zastopane tri delovne organizacije: SGP »Graditelj«, SGP »Projekt« Kranj — TOZD gradbena enota Kamnik, »Alprem« — Montažno podjetje Kamnik. Trgovina (oskrba prebivalstva) Za preskrbo prebivalstva je najvažnejša trgovina, preko katere se odvija ves blagovni promet; sem spadajo trgovine na drobno, trgovski centri in tržnice. Na območju kamniške občine živi polovica prebivalstva v ureditvenem območju mesta Kamnika; tu je locirana vsa industrija, vsa neprehrambena trgovina in velik del prehrambene trgovine. Za vsako družbeno skupnost je razvitost, trgovine velikega pomena zaradi zadovoljevanja potreb občanov itd. V občini je 110 prodajnih enot (od tega je 34 zunanjih). Prevladujejo domača podjetja, ki imajo v skupnem blagovnem prometu 65,4% delež. Gostinstvo in turizem Zelja, da postane Kamnik iz pretežno industrijskega naselja tudi turistično in rekreacijsko zanimiv kraj z razvito, predvsem pa privlačno gostinsko dejavnostjo, se še ni uresničila, kljub ugodnim prirodnim in kulturno-zgodovinskim pogojem, ki jih območje občine ima. Sedanja struktura gostinske mreže kvantitativno, še bolj pa kvalitativno ne zadošča. Večina obratov je v slabih, neurejenih prostorih, usluge zadoščajo komaj krajevnim potrebam; prenočitvene zmogljivosti so majhne ali pa jih sploh ni. V naslednjem obdobju se bo potrebno prizadevati za: — nadaljevanje izgradnje turističnega centra na Veliki planini, — aktivirati turistično-rekreacijska območja Male Planine, Menine, v dolini Črne in Tuhinjski dolini, — posvetiti večjo pozornost gradnji zasebnih gostišč in turističnih sob, — proučiti in posvetiti vso pozornost razvoju kmečkega turizma, — urediti območje termalnega vrelca na Vasenem (zdravi-liško-turistični center), — posvetiti večjo pozornost izobraževanju kadrov v gostinsko-turistični dejavnosti. Obrt Obrt na območju občine stagnira oziroma celo nazaduje. Večina obstoječih lokalov posluje v zastarelih in slabo opremljenih prostorih in ob vedno večjem povpraševanju potrošnikov po obrtnih storitvah in uslugah ne more \'eč zadostiti potrebam. Primanjkuje tudi nekaterih oblik obrtnih dejavnosti kot so razni servisi za vzdrževanje in popravila gospodinjskih strojev, elektrotehničnih aparatov, premalo je elektromehaničnih, avtomehaničnih in avtokleparskih, mizarskih in še nekaterih drugih obrti. V prihodnje naj bi stremeli za tem, da se omogoči močnejši razvoj obrtne dejavnosti. Kot dopolnitev družbene obrti je treba zagotoviti pogoje za ustanavljanje samostojnih obrtnih delavnic (nova obrtna cona ob Korenovi poti). PROGNOZA ZAPOSLITVE Glede na predvideno rast števila prebivalstva in na predvideni razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju (do leta 2000), lahko postavimo, da bo v občini ob koncu stoletja cca 18.000 aktivnih prebivalcev (upoštevali smo sedanji delež aktivnega prebivalstva, relativno mladost prebivalcev v občini in predvideno število — 30.000 prebivalcev v občini do leta 2000). Glede na predvideni razvoj gospodarskih dejavnosti bo dolgoročno na območju občine na voljo cca 15.800 delovnih mest, ki naj bi bila perspektivno razporejena: —' primarne dejavnosti » 1800 (10% akt. preb.) — sekundarne dejavnosti ■ — industrija — proizvodna obrt gradbeništvo 10000 — terciarne in kvartarne dejavnosti 400 — skupaj v občini: 15800 Po tej prognozi naj bi se nekoliko spremenila sedanja izrazita usmerjenost v sekundarno dejavnost (industrija, gradbeništvo) v korist terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki so do sedaj glede na rast števila prebivalstva zaostajale v razvoju, s tem pa je zaostajala in se slabšala tudi kvaliteta in kvantiteta uslug. število aktivnega prebivalstva, zaposlenega v primarnih dejavnostih (glavni delež ima pri tem kmetijstvo), predvidoma ne bi smelo upadati v takem tempu kot sedaj oziroma bi gospodarski razvoj in politika v teh dejavnostih morala preprečili nadaljnje upadanje števila zaposlenih. Ob porastu števila delovnih mest v občini v dolgoročnem obdobju pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo 10 do 15% aktivnega prebivalstva, zaposlenega izven kamniške občine (Domžale in predvsem Ljubljana). MODEL DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBINCE IN MESTA KAMNIK Demografska prognoza predvideva porast prebivalstva v občini Kamnik od 21.866 (leta 1969) na 30.000 prebivalcev do leta 2000 oziroma demografski porast od 11.816 na 21.000 prebivalcev za ureditveno območje Kamnika. Za tako dinamiko govorita — poleg značilne koncentracije prebivalstva v urbaniziranih območjih ter istočasne stagnacije oz. de-populacije hribovskih predelov — koncentracija sekundarnih in terciarnih delovnih mest ter perspektivni odnos Ljubljane do kamniškega prostora, ob znatnem napedku prometa in zvez. Prognoza prebivalstva: Ureditveno območjo Kamnika ostala naselja v občini Občina Kamnik skupaj: leto 1969 11.816 10.050 21.866 1976 14.352 9.678 24.030 1995—2000 21.000 9.000 39.000 Torej ugotavljamo, da je od leta 1969 do leta 1976 na mestnem območju mesta Kamnika 25% prebivalcev več, oz. da živi v mestnem delu 60% vseh prebivalcev v občini. Za nadaljnji razvoj mesta Kamnik, Most in Komende ter krajevnih skupnosti predvsem v Tuhinjski dolini, smo zasledovali naslednje težnje: — Spoštovati ustavno načelo, da pri planiranju sodelujejo osnovni nosilci planiranja od občine, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti organizacij združenega dela, ki s svojimi programi oz. s sodelovanjem omogočajo preverbo vseh prostorskih elementov. V ta namen so vsi nosilci izpolnili anketo, kjer so definirali svoje kratkoročne in dolgoročne programe, s predstavniki krajevnih skupnosti pa so bili opravljeni še dodatni razgovori, kjer smo sproti usklajevali predloge in preverjali razvojne težnje (kot npr. povečanje oz. zmanjšanje stanovanjskih površin, potreba po spremljajočem programu ipd.). — Razvoj mesta, oziroma naselitvenih in proizvodnih površin v soglasju s kmetijsko skupnostjo, praviloma izven kmetijskih površin I, kategorije; prvo območje obsega kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko rabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati. To so zemljišča z najširšo možnostjo kmetijske rabe tal glede na možnost gojenja vseh kmetijskih kultur in uporabo vseh vrst kmetijske mehanizacije. Pri tem so upoštevana še naslednja merila: — možnost ureditve večjih kmetijskih kompleksov — možnost prostorskih ureditvenih operacij ali melioracij — v strukturi vseh površin prevladuje površina njiv. V to kategorijo spadajo: a) kmetijska zemljišča jugozahodno od Kamnika in na območju Most in Komende. Na tem območju je 433 zemljišč v družbeni lastnini, večinoma njiv in 123 zaščitenih kmetij po odloku skupščine občine Kamnik z dne 11. 2. 1976. Najpomembnejša kmetijska panoga na tem območju je živinoreja, usmerjena v tržno pridelovanje mleka in mesa. V poljedelski dejavnosti je kot tržni pridelek na prvem mestu pridelovanje krompirja. b) Kmetijska zemljišča na ravninskem območju severno od Kamnika obsegajo kompleks med naseljema Mekinje in Godič, kjer je 14 zaščitenih kmetij. c) Kmetijska zemljišča na območju Volčjega potoka in Rudnika obsegajo njivske in delno zamočvirjene travniške površine, ki pa zaradi lege in možnosti hidromelioracij spadajo v kategorijo, ki zahteva največjo stopnjo zaščite. Na tem območju je 16 zaščitenih kmetij. d) Kmetijska zemljišča v manjših kompleksih v Tuhinjski dolini, ob Tunjščici, Stranje, Perovo, na katerih je možna uporaba vseh vrst kmetijskih strojev, ponekod pa so potrebne melioracije. — Varstvo kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitosti, ki so posebnega pomena, ne le v občinskem merilu in zahtevajo skrbno obravnavo in ohranjevanje vrednot v okviru določenih varstvenih režimov. Kulturno-zgodovinski spomeniki I. kategorije na območju občine Kamnik in v merilu SR Slovenije: I. Zgodovinski spomeniki: a) spomeniki delavskega gibanja in NOB: Mala planina — pastirska koča, kjer je bila 6. avgusta 1933 V. državna konferenca Skoja; b) spomeniške knjižnice: Komenda — knjižnica Petra Pavla Glavarja iz 1752. leta — nad 2000 zvezkov, zlasti iz 17. in 18. stolet ja, ustano-viteljeva literarna zapuščina, stilno enotno pohištvo iz 18. stoletja. II. Arheološki spomeniki: Mokriška jama — prostor jame in pred njo, visokoalpska aurignaška postaja olševskega tipa III. Urbanistični spomeniki: a) spomeniki historičnega urbanizma Kamnik — mesto na dolinski ravnici ob Kamniški Bistrici pod Malim gradom. Trg se omenja med 1188 in 1204, meščani 1229 in mesto 1267. Cestni trg z urbanistično pomembnim odcepom ceste v Tuhinjsko dolino. Andeks — Meranski Mali grad (omenjen 1202) ob južnem vstopu v mesto, župnijska cerkev v starejšem delu naselja na šutni; b) ruralna naselja: Velika planina — znana planina s pašniki. Osrednji del nekdanje planine zavzema skupina stanov, med katerimi jih nekaj še kaže stare oblike in izpeljave iz te temeljne farme. V celoti je ohranjen le Pleskarjev stan. Značilno planšarsko sezonsko naselje s samosvojimi stavbnimi oblikami. IV. Umetnostni spomeniki a) sakralni spomeniki: Kamnik — Mali grad, Kapela M. B., Eligija in Petra. Nadstropna grajska kapela iz 11. do 13. stoletja, gotske predelave, gotske stenske slikarije. Sv. Primož nad Kamnikom — podružnična cerkev Sv. Primoža in podružnična cerkev Sv. Petra, Romansko gotska arhitektura, srednjeveške stenske slikarije, gotska in baročna oprema. Tunjice pri Kamniku — Zupna cerkev Sv. Ane. Baročna arhitektura z baročno opremo; tudi krajinska znamenitost; b) javni spomeniki, znamenja, vodnjaki itd.: Komenda — znamenje iz 1. 1510 Podgorje pri Kamniku — »Krvavo znamenje« iz 1. 1510. V. Etnološki spomeniki Mekinje pri Kamniku — Butaličeva hiša. Deloma lesena hiša alpskega tipa z motivom »mansardne« kašče. Črna kuhinja in dolga prehodna veža. V izbi je lep lesen strop. Stranski prostori so obokani. 18. stoletje. Velika planina — Preskarjev stan. Obnovljen stan v tradicionalni ovalni obliki (strešina) v kvadratno celico v sredini. Po starih načelih in na starem mestu je bil obnovljen 1948 (požgan med II. svetovno vojno) Ovalni stan. VI. Območja in objekti naravnih znamenitosti na območju občine Kamnik: — Ledeniški balvani v dolini Kamniške Bistrice — Kamniška Bistrica s pritoki od izvira do Stahovice — Karavanško kamniško-savinjski krajinski park, ki zajema občine Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj, Kamnik, Mozirje, Ravne na Koroškem — Jama Vetrnica, kraška jama v udornici na Veliki Planini — Stara lipa v Komendi pri Kamniku — Naravni most v dolini Kamniške Bistrice — Arboretum v Volčjem potoku, park in parkovni gozd. — Definiranje regionalnih objektov, kot so variantni poteki avtocest, daljnovodni koridorji (glej Tuhinjsko dolino), plinovod, regionalna cesta, varnostno območje podjetja Kamnik, eksploatacijsko polje rudnika Kaolina in vodovodna črpališča. Posebna pozornost je posvečena reševanju regionalnega cestnega sistema skozi mesto Kamnik z uvedbo nove obvozne ceste od Duplice do podjetja Kamnik s priključkom pri Usnjarski ulici na mestni sistem in s tem razbremenitev spomeniško zavarovanega mestnega središča. Za dosego navedenih ciljev prodajamo pregled teženj in želja po posameznih krajevnih skupnostih po programih, dobljenih iz ankete in dodatnih razgovorov z delegacijami. PREDLOGI KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DOPOLNITEV URBANISTIČNEGA PROGRAMA IN NAČRTA KS Črna — naselja: Gozd, Podstudenec, žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh, Kališe. Črna, Potok — število prebivalcev: 787. Predlogi: — dopolnilna stanovanjska gradnja v Cmi in Krivce vem — počitniške hišice v Gozdu (po potrebi) — zazidljivost parcele št. 426/1 k. o. črna Mnenje: območje KS leži pretežno v eksplcatacijskem polju rudnika Kaolina in se zaradi raztres&nosti naselij ureja po urbanističnem programu z lokacijsko dokumentacijo po presoji. KS Duplica — naselja: Bakovnik, Duplica, — število prebivalcev 2.052. Predlogi: ni odgovora na vprašalnik. Mnenje: Krajevna skupnost leži v ureditvenem območju Kamnika, v izgradnji je skupina blokov na Bakovniku, trgovina osnovne preskrbe, predvidena pa je izgradnja popolne osemletke, vz-gojno-varstvenega zavoda za 120 otrok in PTT centrale. KS Godič — naselja: Godič, Brezje, Vodice, Kršič — število prebivalcev: 571. Predlogi: — Zgornji Godič ob strugi K. Bistrice do betonskega mostu oziroma pare. št.: 499/2, 499/1, 500/1, 500/4, 482, 486 , 483/5, 485/5, 428/2, 429, 432, 434, 458, 452, 450, 445/1 k. O Godič — Spodnji Godič med potjo 1007 in 1006 in pare. št. 252/1, 244/1 — Kršič, pare. št. 166, 158/1, 965/1, 965/2 , 966, 969 — Brezje, počitniške hišice — razširitev gramoznice v betonarno (Graditelj) Mnenje: Po razgovoru s predstavnikom KS ni upoštevan preilog o zazidljivosti Zg. Godiča (ozek pas ob cestnem rezervatu), medtem ko je zazidljivost Sp. Godiča deloma usklajena, ostali predlogi so upoštevani v urbanističnem načrtu. KS Kamnik — naselja: Kamnik center, Mekinje, Jera-novo, Perovo — število prebivalcev: 8382. Predlogi: — izgradnja avtobusne postaje — ureditev prometa v centru — razširitev pokopališča — izgradnja blagovne hiše z obratom družbene prehrane — izgradnja šolskega centra, gasilskega doma, dvorane, telovadnice, dograditev zdravstvenega doma, športnih igrišč ipd. Mnenje: Krajevna skupnost zajema območje spomeniško zavarovanega mestnega središča, v izdelavi je detajlnejša urbanistična dokumentacija: revitalizaciji!« načrt, za mestno središče, prometna študija, raziskave lokacij za trgovsko-poslovni, družbeno-kultumi in šport no-rekreaoijski del centra in zazidalni načrt za Mekinje, v izgradnji bloki ob Kovinarski cesti (BS 2). KS Kamniška Bistrica — naselja: Stahovica, Sp. in Zg. Stranje, Zagorica, Kregarjevo, Bistričica, Županje njive, K. Bistrica — štev. prebivalcev: 1683. Predlogi: — zmanjšanje zazidalnega otoka SS 1 Stranje — Zagorica, določitev zazidljivih površin — razširitev pokopališča Mnenje: Na osnovi razgovora s predstavnikom KS doseženo soglasje — predlogi so upoštevani v urbanističnem načrtu. KS Komenda — naselja: Komenda, Potok, Nasovče, Breg, Klanec, Mlaka, Podiboršt, Gmajnica, Gora, K. Dobrava — štev. prebivalcev 1654. Predlogi: — zgraditev vzgojno-varstvenega zavoda — dograditev popolne osnovne šole — razširitev pokopališča — graditev tudi družbenih stanovanj — povečava zazidalnih otokov v Komendi, Podborštu in M'aki Mnenje: Predlogi so usklajeni z delegacijo krajevne skupnosti in upoštevani v urbanističnem načrtu. KS Križ — število prebivalcev 381. Predlogi: — zazidljive površine na območju Agrokombinata Emona — povečava zazidljivih površin zahodno od naselja nad cesto Križ—Komenda in južno od ceste Moste—Kamnik Mnenje: Na osnovi razgovora s predstavniki KS usklajeni predlogi — povečava zazidljivih površin ob cesti Križ—Komenda, medtem ko je območje Agrokombinata predvideno za razvoj primarnih dejavnosti. KS Moste — naselja: Suhadole, žeje — število prebivalcev 1139. Predlogi: — razširitev stanovanjskih površin — Žeje: pare. št. 201/1 k. o. Moste — Moste: pare. št. 377 do 387 k. o. Moste — Suhadole: pare. št. 144—154 in 123 k. o. Suhadole Mnenje: Dodatno po razgovoru s predstavniki KS dogovor o razširitvi površin v Mostah in Suhadolah z izjemo pare. št. 144—154 k. o. Suhadole (kmetijska zemljišča 1. kategorije) in širitve v žejah (varovalni pas regionalne ceste). Komunalno podjetje Kamnik: razširitev gramoznice na 12 ha. Po predlogu kmetijske skupnosti: kmetijska zemljišča 1. kategorije zato razširitev ni možna. Ji KS Motnik — naselja: Motnik, Zg. Motnih, Zajasovnik, Bela — štev. prebivalcev 453. Predlogi: — povečanje stanovanjskih površin v k. o. Motnik, pare. št. 560, 540/3, 540/2, 537, 293, 292, 302, 303 , 297, 298, 299, 300: Mnenje: Vse parcele so nezazidljive (daljnovodni kondorji) z izjemo dela parcel št. 296, 297, 298 . 299. Zazidalne površine usklajene po dogovoru s KS j skladu z varovalnimi pasovi. KS Nevlje - naselja: Nevlje, Vrhpolje, Tučma, Olše vek, Poreber, Vir — število prebivalcev 1175. Predlogi: — zazidljivost parcel štev. 057, «55, 637, k. o. Nevelje m 208/2, 428/2, 429/2 k. o. Tučna — določitev območja za športna igrišča Mnenje: Predlogi so upoštevani — zazidljive površine soteska — Kavran. KS Podgorje — število prebivalcev: 637. Predlogi — razširitev stanovanjskih površin Mnenje: Predlogi so v urbanističnem načrtu upoštevani, razen pare. št. 37. 36, 30, 414 in 123 k. o. Podgorje (spomeniško zavarovano območje) dodane so nove stanovanjske površine na južni strani po usklajevanju s KS. KS Pšajnovica — naselja: Pšajnovica, Gabrovica — Rasi-tovec — štev prebivalcev 169. Predlogi: — razširitev zazidljivosti po posameznih vaseh — gradnja počitniških hišic Mnenje: Zaradi raztresenosti zaselkov in majhnih potreb po gradnji se urejeje po urbanističnem programu z lokacijsko dokumentacijo po presoji. KS Sela — naselja: Sela, Rožično, Trobelno, Markovo — Štev. prebivalcev 423. Predlogi: ~ razširitev površin v naselju Rožično in Podhruška, k. o. Podhruška, pare. št. 428, 132, 438, 440, 427, 497, 135, 494, k. o. Znojile, pare. št. 146/1, 145/2, 144, 145/1 Mnenje: .„„ , , v k. o. Podhruška ni upoštevana pare. st. 497 (gozdne površine) prav tako vse parcele v k. o. Znojile (izven obstoječih naselij); v urbanističnem redu predvidene zazidljive površine na območju Kavran — Vir. KS Srednja vas — naselja: Srednja vas, Loke, Podhruška, Potok, Vaseno — štev. prebivalcev 508. Predlogi: —• razširitev zazidljivih površin v Srednji vasi — zazidljivost pare. št. 12 in 13/2 k. o. Loke Mnenje: Ni odgovora na vprašalnik, razvijajo se naselja Loke, Srednja vas. Potok, Vaseno po urbanističnem redu, predlog upošteva. Predvidena je izgradnja turistično-rekriirij-skega centra Vaseno po posebnem programu. KS šmarca — število prebivalcev 1027. Predlogi: —- gradnja vzgojno-varstvenega zavoda Mnenje: Po razgovoru s predstavniki KS določa obseg zazidalnih °tokov z upoštevanjem kmetijskih zemljišč 1. kategorije, definiran spremljajoči program (V/Z, osnovna presk-'ia) in Proizvodne površine. KS Šmartno — naselja: Šmartno, Buč, Ravne, Gradišče, Sidol — število prebivalcev 671. Predlogi: — preureditev stare šole v kulturni dom — razširitev zazidljivih površin v naselju Šmartno in Buč, pare. št. 80. 691/1, 691/2 k. o. Šmartno Mnenje: V urbanističnem redu so upoštevani vsi predlogi. KS špilalič — naselja: špilalič, Ja.stroblje, Okrog -število prebivalcev 229 Predlogi: določitev zazidljivih površin za naselja Jas-t-roblje in špi-talič . Mnenje: Po dogovoru s predstavniki KS so predlogi upoštevani in opredeljena zazidalna območja v Jastroblju in špitaliču. KS Tunjice — naselja: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše — število prebivalcev 641. Predlogi: nadaljevanje stanovanjske gradnje po naseljih —■ razširitev pokopališča ?*• gradnja vzgojno-varstvenega zavoda Mnenje: Po razgovoru s predstavniki KS opredeljen razvoj centralnega naselja Tunjiška Mlaka, kjer se razvija tudi potreben spremljajoči program. KS Tuhinj — naselja: Zg. Tuhinj, Laze, Cešnjice, Cirkuse, Hrib — število prebivalcev 877. Predlogi: ~~ dodatne zazidljive površine na pare. št. 335, 329, 240, 241, 245 , 252, 265, 893/2 k. o. Zg. Tuhinj in v naselju Laze, pare. št. 1051, 1064, 1063, 1052, 1054, 1069, 1958/1, 2 in 918, 919 k. o. Zg. Tuhinj Mnenje: Predlogi so usklajeni s predstavniki KS in upoštevani * urbanističnem redu Tuhinjske doline. KS Volčji potok — naselja: Volčji potok, Rudnik — šte-vil'o prebivalcev 299. ■•■ Predlogi: ~" KS ne predvideva večje stanovanjske gradnje v naselju ■Mnenje: Zaradi raztresenosti naselja in majhnih potreb po grad-iP se ureja po določilih urbanističnega programa z lokacijsko dokumentacijo po presoji. KS Vranja peč — naselja: V. Loka, Psvlovče, Vranja ^ — število prebivalcev 269. Predlogi: P"4 Posamične gradnje po naseljih Mnenje: Ureja se po določilih urbanističnega programa z loka-ClJsko dokumentacijo po presoji. NADALJNJI RAZVOJ URBANIZACIJE l_ Sedanja razporeditev prebivalstva na območju občine K»mnik, kaže naslednje značilnosti? — najmočnejšo naselitveno območje predstavlja ožji [vestni prostor, ki se razteza v ozkem pasu med Ljubljan-*° cesto in železnico od mestnega središča do Duplice in Šmarce; večji del prostora med Ljubljansko cesto in K. Bistrico pa je namenjen proizvodnim dejavnostim; — močnejša območja za razvoj individualne gradnje so predvsem naselitvena območja Most in Komende, Stranj ter naselja v Tuhinjski dolini. , : Novelacija urbanističnega načrta uveljavlja težnjo po močnejši koncentraciji prebivalstva v prostoru, ki obdaja staro mestno jedro, t. j. na področju Bakovnika, Perovega, Novega trga in Mekinj, kjer je predvidena družbeno usmerjena gradnja z večjo izrabo površin. Centralne dejavnosti, kot so družbeno-kulturni, trgovsko-poslovni in športno-rekreacij-ski del centra se bodo prav tako razvijale na tem prostoru, ki hkrati predstavlja težišče gravitacijskega območja. Po podatkih samoupravne stanovanjske skupnosti se je že ob koncu leta 1975 kazal primanjkljaj 300 stanovanj, glede na demografske prognoze do leta 1B80, pa se bo stanovanjski primanjkljaj povečal za 900 stanovanj, kar pomeni da bo v tem obdobju treba, zgraditi vsaj 1200 stanovanj. Srednjeročni plan predvideva izgradnjo družbenih stanovanj na območju Bakovnika (BS 6), Perovega (BS 2) in Mekinj (MS 1). Vzporedno z Izgradnjo družbenih stanovanj je predvidena dopolnilna individualna gradnja, predvsem na obrobnih območjih mesta na območju Most in Komende in v Tuhinjski dolini. Zmogljivost stanovanjskih površin: . .... Od ' ' « rt M X* C . 11 6 T. $1 - P ■' , • ■o ,p v E sp. 15 O"" -■S. A.. ' " § a > d Faktor povečanja v °/i> Ureditveno območje Kamnika 279,55 14.352 21.000 146 Ureditveno območje Most in Komende 145,10 3.174 4.500 142 Ostala območja — 6.504 6.750 104 Skupaj občina 24.030 "2.250 Predlagani obseg stanovanjskih površin za celotno območje občine Kamnik sledi dinamiki demografskega razvoja, programom samoupravne stanovanjske interesne skupnosti in potrebam krajevnih skupnosti za srednjeročno obdobje zadošča pa tudi za perspektivne potrebe v skladu s predvideno rastjo prebivalstva na 30—32.000 prebivalcev ob koncu stoletja. ELEMENTI URBANISTIČNE ORGANIZACIJE Osnovna urbanistična organizacija se veže na zaključena stanovanjska območja, naselitvena območja oziroma na območja mesta in občine. V urbanističnem programu in urbanističnem načrtu smo definirali program, zmogljivosti in površine predvsem za tiste dejavnosti, ki pokrivajo osnovne potrebe prebivalcev. Te dejavnosti smo planirali po veljavnih normativih 'šolstvo, varstvo, mirujoči promet); ali pa na osnovi predpostavk in prognoz, ki so jih uveljavili že drugi urbanistični elementi. V grafičnih prilogah so označene konkretne lokacije predvidenih spremljajočih objektov povsod lam, kjer so že definirane (na območjih, kjer poznamo že potrjen zazidalni načrt). Povsod drugod so spremljajoči objekti prikazani shematično oziroma ponazarjamo le potrebno zmogljivost. Urbanistični načrt podaja v posameznih stanovanjskih območjih potrebne elemente urbanistične organizacije, ki jih je potrebno upoštevati pri podrobnejši urbanistični obdelavi — v zazidalnih načrtih. Za dejavnosti višje stopnje (strokovno in srednje šolstvo, trgovsko-poslovni, družbeno-kulturni in športno-rekreacijski center) pa uveljavlja urbanistični načrt ustrezne površine. Program spremljajoči]) objektov in opreme Podajamo orientacijski program po stanovanjskih območjih za dimenzioniranje vzgojnovarstvenih ustanov, šolstva, socialnega varstva, športnih in rekreacijskih površin. Otroško varstvo: Pri programiranju objektov vzgojno varstvenih zavodov upoštevamo naslednje predpostavke: ,1. število otrok starih od 0—7 let znaša 11,3 odstotka skupnega števila prebivalstva, 2. v sistem organiziranega varstva je potrebno vključiti 70 odstotkov otrok, starih od 0—7 let 3. prostori VVZ za otroke od -0—3 let naj bodo centralizirani. Na otroka v VVZ predvidevamo 25 kvadratnih metrov površine zemljišča, od česar neto etažna površina 5,8 kvadratnega metra na otroka (bruto etažna površina 8 kvadratnih metrov na otroka), površina igrišča min. 15 kvadratnih metrov na otroka. Izračun kapacitet: a) na mestnem ureditvenem območju računamo, da bo število i>rebivalcev naraslo na 21.000: .— število otrok, vključenih v VVZ je 21.000x11,3 x 70 odstotkov = 1660 otrok. Potrebujemo torej 10 VVZ s kapaciteto 160—170 otrok, ki so mimo dveh obstoječih v cenl-ru in na Bafcovniku razpo-jene po naslednjih zazidalnih ototkih: — SS 1 Stranje • — MS 2 Mekinje — BS 1, 2 Zaprice ....... — BS 2 Perovo — BS 3 Novi trg — BS 6 Bakovnik — ,ŠS 4 šmarca —-NS 2 Nevlje b) na ureditvenem območju Most in Komende predvidevamo realizacijo dveh VVZ v Tuhinjski dolini, in sicer v ■asi ali šmartnem in manjšega VVZ v Tunjicah. šolstvo: Osemletka: šolski otroci od 7—15 let predstavljajo v perspektivi 12 odstotkov prebivalstva. Šolska mreža temelji na: 1. obstoječem stanju šol, 2. predvideni gostoti naseljenosti oziroma številu prebivalcev po posameznih stanovanjskih območjih in 3. osnovnih normativih, pedagoških in urbanističnih izhodiščih za programiranje nosnovnih šol: — idealna kapaciteta šole (13—22 učilnic ali kabinetov za sodobni kabinetni pouk po 30 otrok — 600—700 otrok), — oddaljenost od stanovanja do šole (praviloma v go- steje zazidanih predelih naj ne presega radija 600 m, marksi-malna oddaljenost 800 m), — osnovne šole prevzemajo pri dopoldanskem pouku tudi varstvo šolskih otrok (okoli 80 odstotkov, zato morajo biti osemletke zasnovane tako, da omogočajo celodnevno bivanje otrok, — šoloobveznih otrok v mestnem območju je 12 odstotkov od skupnega števila prebivalstva. Na učenca v osemletki predvidevamo 25—30 kvadratnih metrov površine zemljišča, od česar neto tetažna površina 6,6 kvadratnega metra na učenca (bruto etažna površna 9—9,5 kvadratnega metra na učenca), v obeh primerih je telovadnica že vključena v površino. Izračun kapacitet: Računamo, da bo ob prelomu stoletja naraslo število prebivalcev v občini na okoli 30—32.000 prebivalcev. Na ureditvenem območju mesta Kamnu-: moramo pokrivati potrebe po obveznem šolstvu za prebivalce mesta, Tuhinjske doline, Tunjic in doline črne (okoli 27.000 preb.) ob upoštevanju, da bodo na izveuniestnem območju še vedno delovale nepopolne podružnične šole. Razporeditev osnovnih šol: 1. severni del: osnovna šola Stranje zajema učence m KS Kamniška Bistrica, Godič in Črna: — skupno št. prebivalcev: 3500 — šoloobveznih otrok 12 odstotkov: 420 učencev — kapaciteta obstoječe osnovne šole: 15 učilnic po 30 učencev — 450 učencev . , , — potrebna površina: 1,20 ha. . Osnovna šola pokriva potrebe po obveznem šolanju tudi v perspektivi. 2. centralni del: — osnovna šola Franca Albrehta: 17 učilnic — osnovna šola Toma Brejca: 17 učilnic Za območje centra, Zaprio, Perovega, Novega trga, Podgorja in Tunjic: — skupno število prebivalcev: 11.700 — šoloobveznih otrok 12 odstotkov: 1.400 učencev — kapaciteta obstoj, osnovnih šol: 34 učilnic po 30 učencev — 1.020 učencev — potrebnih učilnic 1400/30 — 42 učilnic 3. južni del: osnovna šola Duplica za območje KS Duplica, šmarca. V. potok, Vranja peč, Pšajnovica: — skupno št. prebivalcev: 6,400 — šoloobveznih otrok 12 odstotkov: 770 učencev — kapaciteta osnovne šole: 25 učilnic — potrebna površina: 1,90 hva ""nie k obstoječi šoli po etapah. 4. Vzhodni del: osnovna šola Mekinje za območje Mekinje, Jeranovo, Nevlje, Trhpolje in Tuhinjsko dolino: — skupno število prebivalcev 5800 — šoloobveznih otrok 12 odstotkov: 700 — kapaciteta osnovne šole: 23 učilnic — potrebna površina: 1,75 ha Izgradnja nove osnovne šole po etapah. Gimnazija: Približno 40 odst. otrok, ki končajo osemletko nadaljuje šolanje v gimnaziji, ki služi širšemu gravitacijskemu območju. Vsako leto bo v občini Kamnik končalo osemletko okoli 400 otrok, od katerih nadaljuje šolanje v gimnaziji 40 odst. oz. 160 otrok. Pri štiriletnem šolanju potrebujemo gimnazijo s kapaciteto 20 razredov oz. okoli 600 dijakov s površino 1,50 ha. Šolski center: šolski center za usmerjeno izobraževanje je predviden za izgradnjo v srednjeročnem obdobju in je situiran ob Domu za usposabljanje invalidne mladine v zazidalnem otoku S 2. D o ni za stare: Poleg posebnih stanovanj za stare ljudi, ki so praviloma locirana v stanovanjskih soseskah, potrebujemo tudi posebne domove za stare ljudi s popolno oskrbo in zaključenim zemljiščem. Nad 65 let starosti je okoli 7,5% prebivalcev, od teh je 5—10"',, potrebnih oskrbe in nege v teh domovih. V mestnem ureditvenem območju potrebujemo dom s kapaciteto 140—150 na lokaciji obstoječega doma, kjer je dovolj zemljišča za eventualno razširitev športne in rekreacijske površine: so locirane v stanovanjskem območju, ob šolah, ali pa neposredno ob stanovanjskih površinah v funkcionalnih zelenih površinah. ZAKLJUČEK Predloženo gradivo daje osnovne smernice za nadaljnji, razvoj urbanizacije v občini Kamnik. Pričakujemo aktivno, udeležbo vseh nosilcev planiranja v javni razpravi, ki jo bo v času javne razgrnitve organizirala skupščina občine Kamnik, da bi s svojimi prispevki sodelovali pri oblikovanju nadaljnjega razvoja občine in mesta. Pripravila projektantska skupina Ljubljanskega urbanističnega zavoda: Boris Novak, dipl. inž. arh. Darja Horvic, dipl. inž. arh. Ignac Klemenčič, dipl. geogr. Beležke: Kako sodelovati pri načrtovanju obnove varstva starega mestnega jedra Kamnika Zavarujmo stari Kamnik Kot je bilo že zapisano in povedano, Je načrtovanje obnove in hkratne ohranitve starega mestnega jedra Kamnika odvisno v veliki men od sodelovanja vseh. Tako projektanti kot prebivalci, vse vrste interesnih skupnosti ln različni uporabniki se morajo zato povezati in čim tesneje sodelovati. Prvi in tehnično najzahtevnejši del načrtovanja, to je zbiranje osnovne dokumentacije, je že opravljen. Zaradi pomanjkanja prostora Je bilo gradivo, žal, lahko le deloma razstavljeno. Tudi prvo sodelovanje načrtovalcev in prebivalcev je že obrodilo sadove. Potekalo je predvsem tako, da so lastniki stavb omogočili Študentom arhitekture opraviti vse potrebne meritve ln dokumentacijo dejanskega stanja. Rezultat njihovega — lahko rečemo res težaškega — dela — je tako podrobna arhitekturna dokumentacija, kakršne nima v celoti zbrano še nobeno mesto pri nas. Ze ta dosežek bi lahko omogočil mnogo uspešnejšo obnovo in ohranitev vrednot, ki jih ima staro kamniško mestno jedro, saj poenostavlja načrtovanje obnove zgradb ali njihovih delov. Potrebna niso več dolgotrajna začetna merjenja vsake stavbe, znani pa so tudi že podatki o kvaliteti njenih zidov, stropov, strehe itd. ter podobni podatki tudi o vseh likovnih vrednotah, ki so sicer skrite v posameznih stavbah. Ker je način načrtovanja revitalizacije nov, ne le v praksi strokovnjakov, ampak je potrebno pri- tegniti zanj tudi prebivalce, uporabnike ln druge, je to razmeroma dolga in težka pot. Na prvih javnih obrazložitvah ob razstavi zbranega gradiva je bilo seveda le deloma mogoče pojasniti način in vsebino načrtovanja ter pritegniti k sodelovanju čimvečje število prebivalcev in drugih uporabnikov. To so bila lahko le uvodna pojasnila ln prve možne pripombe ter predlogi občanov. Istočasno je teklo preverjanje zbranega gradiva in dopolnjevanje ter zbiranje vseb vrst možnih izhodišč za program bodoče vsebine mestnega jedra. Da bi dokončno pridobili vse možne podatke in da bi res vključili v načrtovanje vse prebivalstvo in uporabnike bodočega novega življenjskega okolja, je treba sprožiti nove vzpodbude. Načrtovanje revitalizacije kamniškega mestnega Jedra je prišlo do tiste stopnje, ko je treba kar najbolje začrtati izhodišča, program in omejitve, ki naj bi omogočili popolno obnovo ln hkratno varstvo vsega, kar je v njem dobrega in dragocenega. V jeziku urbanističnega načrtovanja bi to preprosto Imenovali »program«, v načrtovanju revitalizacije pa so ti pojmi mnogo obsežnejši. Ce je mogoče pri načrtovanju novega dela mesta predvidevati skoraj vso njegovo vsebino že na podlagi neke širše programske politike in če Je mogoče Istočasno le za projektantsko mizo začrtati celo način življenja ljudi, ki se bodo tja vselili, Je tedaj, ko načrtujemo re- vitalizacijo nekega že gosto naseljenega dela mesta, treba računati predvsem z ljudmi. Upoštevati je treba njihov že ustaljeni način življenja, njihove navade, nje same. Zato brez njihovega sodelovanja v načrtovanju ne moremo zagotoviti resnične revitalizacije. »Program« ali z drugimi besedami vse tisto, kar se bo v bodoče dogajalo v okviru obnovljenega dela mesta, mora temeljiti predvsem na dejstvu, da žive v obravnavanem okviru ljudje, ki se po sestavi ali številu ne bodo bistveno ali vsaj naenkrat ne spremenili in ki bodo ohranili del svojega načina življenja. Vsak izmed njih pa ima tudi svoj pogled ter svoje možnosti, kako obnoviti ter obenem ohraniti svoje mesto. Glavni del programa so torej LJUDJE! Da bi vsem omogočili čim bolj poglobljeno ln objektivno sodelovanje v načrtovanju obnove, .Je bila pripravljena anonimna anketa, ki skuša zajeti v nekaj osnovnih vprašanj poglavitne probleme obnove in ohranjevanja starega mestnega jedra Kamnika. Anketo so sestavili skupno vsi, ki neposredno sodelujejo v načrtovanju: krajevna skupnost Kamnik, Zavod za spomeniško varstvo v Kranju In Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani. Ze v njenem naslovu: ANKETA MNENJ in PRIPOROČIL ZA URESNIČITEV OBNOVE IN OHRANITVE STAREGA MESTNEGA JEDRA KAMNIKA Je povedano, da gre v njeni vsebini predvsem za zbiranje člmšlršega mnenja občanov, ki stanujejo aH delajo v okviru starega mestnega Jedra Kamnika. Njihova mnenja in priporočila bodo osnova za izdelavo programa bodočega razvoja, v katerem bo podrobno obravnavana vsaka stavba, celo vsak prostor posebej v odnosu do celotnega mesta. Prav v tako izdelanem načrtu (programu) obnove, kjer bo pre. verjemi možnost vsake stavbe, celo njenih delov glede na celotno mesto, je bistvena razlika od dosedanjega načina obnove in ohranjevanja Kamnika. Doslej je bilo treba vedno z velikim trudom ln pojasnjevanjem iskati trenutne rešitve za vsako stavbo posebej, kar bo mogoče v okviru revitalizacij-skega načrta predvidevati že v naprej. Ker je vse morda povedano preveč strokovno, bom skušal pojasniti Idejo z nekaj poljudnimi primeri. Pregled Izkoriščenosti stavb in pripravljenosti lastnikov, da v njih posodobijo ali celo na novo pridobe sodobna stanovanja, nam bo dal precejšnje število novih stanovanjskih enot, ki jih ne bo potrebno graditi nekje zunaj mesta na še nezazidanih ali celo obdelovalnih površinah. Tako bo mogoče prihraniti nekaj sredstev že s tem, da ne bo treba na novo graditi kanalizacije in druge infrastrukture. Morda bi lahko prišlo celo do namenske uporabe dela sredstev, ki so sicer namenjena za nove gradnje, za obnovo starega dela mesta. Kot drugi primer bi lahko navedli upravne, trgovske ali druge poslovne in Javne prostore, ki jih pač po trenutnih potrebah ali za- htevah postavljajo mnogokrat tudi zunaj mestnega središča, čeprav bi bilo njihovo najbolj ustrezno mesto prav v njegovem okviru. Ko bomo točno vedeli, kje in kakšne bo mogoče tudi v naprej predvi-možnosti imamo v samem središču, devati za vsak lokal in za vsak prostor posebej, čemu naj bi služil ni katere dejavnosti ne bi smele dih prestavljene zunaj mesta. Vprašanje je tudi, ali so res pravilno postavljene (bolje: raztresene .. .) kulturne ustanove, varstvo In še cela vrsta drugih podobnih dejavnosti, ki bi morale biti prav v samem mestnem središču. Le tako bi namreč lahko predstavljale uspešno celoto in nudile širšemu krogu ljudi (torej ne le prebivalcem samega mestnega središča, ampak MESTU in celo delu okolice) tisti center, ki jih združuje in ki je pogoj za obstoj take SKUPNOSTI, kakršno želimo ustvariti t naši družbi. Vprašanja so sestavljena tako, da Je v njihovem okviru mogoče odgovarjati glede na splošne potrebe v celotnem mestnem Jedru ali pa glede na želje ln možnosti vsakega posameznika. doc. dr. Peter Fister (se nadaljuje) ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ PRAZNIK DELA ČESTITAJO LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob prazniku dela 1. maju. LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA Iskrene čestitke ob prazniku dela MENINA, tovarna pogrebne opreme Kamnik—Šmarca čestita ob prazniku dela vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK delovnim ljudem ob prazniku čestita vsem 1. maju dela KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju Vsem gostom in občanom čestita ob 1. maju GOSTINSKO PODJETJE PLANINKA KAMNIK Cenjenim gostom se priporoča MESO KAMNIK čestita za praznik dela 1. maj in vsem delovnim ljudem svojim odjemalcem ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem za praznik dela 1. maj ŽITO LJUBLJANA, obrat Vesna v Kamniku čestita vsem delovnim ljudem adke in popravili kultur. 4f "^m, bi zasadili ob njem twesa in naredili igrišče in l^ovnik. Postavili bi klopi, sedeli stari in mladi, "bj delovne organizacije naj )Wspoš*ovale zakon, ki pre-It^^ije spuščanje odpad vg^, reke in plinov v zrak. tj ,.a tovarna bi morala jme-^ lstilne naprave. Ce bi se ^resničilo, bi bili občani veseli jn bi bolje pazili $6 :lsto, kar imajo. Spet bi koii^1*0 sprehajali ob reki, Mi 0W, Vsi otroci in starši bi lem vali igrišče ob kultur. ^t^.t° bi v naši vasi lahko Jerto • da bj bila lepo ure. ADA HUMAR, 8. C. Na strokovnem posvetu teh. ničnega vodstva gasilskih društev smo sestavili in sprejeli načrt dela in proslav za letos. Letošnje proslave bodo še posebno slovesne, saj bo. mo počastili 85. rojstni dan predsednika republike tov. Ti-ta ter 40 let njegovega prihoda na čelo KPJ in še 40-let-nice ustanovitve KPS. Vse gasilske enote bodo delovale in tekmovale po razpisu Gasilske zveze Slovenije. Vodstvo tekmovanja ter oce. njevanje bo vodil štab obč. gas. zveze Kamnik. Glavna gasilska tekmovanja bodo v so. boto, 4. 6. 77, v Kamniku za industrijske gasilske čete, ženske in moške enote ter mladino in pionirje, v nedeljo, 5.6. 77, pa bo tekmovanje moških enot vseh teritorialnih gasilskih društev. Sku. paj bo tekmovalo skoraj 600 gasilcev. Spominske diplome in pokale bo podelila gasilska zveza. Slovesno bomo izročili svo. jemu namenu tri nove gasilske domove. V Stranjah bo ta slovesnost v okviru krajevnega praznika 12. 6- 1977. Na Duplici bo 23. 7. 77 ob dnevu vstaje slovenskega naroda. V Tujnicah bo enaka slovesnost 28. 8. 77. Mlado gasilsko društvo špitalič bo 19. 6. 77 prevzelo novo gasil, sko vozilo kombi za prevoz gasilcev in orodja. Glavna letošnja gasilska prireditev bo v okviru občinskega praznika v nedeljo, 31. 7. 77, v Kamniku. Ta dan bo gasilsko društvo Kamnik praznovalo 95. obletnico obstoja z gasilsko parado, slovesnim prev. zemom nove avto cisterne TAM 110 T 10 ter z gasilskim slavjem. Pri gradnji gasilskih domov so gasilci opratvili 25.000 prostovoljnih delovnih ur. Fi. nanciranje se je bilo s pro- stovoljnimi nabiralnimi akci. jami, dotacijami Sob Kamnik in DOZ preko občinske gasil, ske zveze, krajevnih skupno, sti in povsod, kjer se je dalo dobiti denar za nakup materiala. Pot do dozidave gasilskih domov ni bila lahka kakor tudi ne do nakupa novih avtomobilov. Gasilci smo večkrat ugotavljali, da gremo prepočasi s svojim razvojem in zaostajamo za tehničnim napredkom naše industrije. Upajmo, da nam bo glede tega vsaj delno pomagala ustanovljena samo. upravna interesna skupnost za varstvo pred požari. Na vse slovesnosti vabimo že sedaj ne samo gasilce, ampak tudi druge občane, da bi skupno čimbolj slovesno proslavili in manifestirali našo enotnost ter povezanost z našim vodstvom pod predsedstvom tov. Titom. BERLEC JOŽE skupnost imela v preteklem letu 1.092.548 din iz naslednjih virov: krajevni samoprispevek 371.773 din, dotacija iz občinskega proračuna 290.203 din, od tega namensko 260.000 din za gradnjo novega mostu čez Bistrico, delovne organizacije so prispevale po samoupravnem sporazumu 81.623 din, bančne obresti so znašale 18.236 din, namenski prihranek iz letal 1975 za gradnjo mostu in druge potrebe pa je znašal 330.512 din. Zbor občanov je po izčrpni razpravi potrdil zaključni račun KS in dal priznanje svetu KS za prizadevno de. lo. Občani so med drugim tudi ugotovili, da je bila uspeš, na akcija sveta KS za položitev asfalta od novega mo. stu proti Bistričici na sicer kratkem, toda obremenjenem odseku. Občani sami so zbra-li 20.000 din kot svoj prosto, voljni prispevek za pokritje stroškov asfaltiranja tega odseka ceste. Zbor občanov je potrdil tu. di plan krajevne skupnosti za leto 1977, toda o tem kaj več ob drugi priliki. ml. ki m funkcionalni stroški so znašali 2.118 din. Krajevna skupnost Sela je imela v preteklem letu skupno 259.373 din dohodkov. S samoprispevkom so zbrali 95.062 din, de,ovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 20.988 din, občinski proračun je dal 50.055 din, iz preteklega leta pa so imeli prihranjenih 90.674 din za kulturni dom in druge nujne potrebe. Krajevno skupnost v glavnem sestavljajo nestrnjena naselja, zaradi česar imajo široko mrežo cest do naselja] vsa pa so bolj ali manj v hri. bovitih predelih ter zahtevajo več vzdrževanja. Zaradi tega so bili občani na svojem zboru konec meseca januarja mnenja, da bo kljub velikim drugim potrebam nujno nameniti nekaj več za ceste. Po mnenju občanov je še najslabši odsek občinske ceste I. reda od Sel od Podhru-ške. Ta del ceste pa je tudi najbolj obremenjen. Sredstva za to cesto je do sedaj zagotavljal občinski proračun v omejenih zneskih, slabo pa jo je vzdrževalo komunalno podjetje Kamnik. Občani so izrazili nezadovoljstvo zaradi črnih gradenj počitniških hišic na območju krajevne skupnosti, medtem ko imajo občani za legalno gradnjo stanovanjskih hiš fkoraj nepremostljive težave. Pri črnih gradnjah počitniških hišic bi morala ukrepati gradbena inšpekcija, potrebno gradnjo stanovanjskih hiš pa bi morali občinski organi podpirati in omogočiti lažjo pot do gradbenih dovoljenj. Občani so izrazili nezadovoljstvo zaradi počasnega poslovanja občinskih služb, ki pozno odgovarjajo na vloge občanov ali pa sploh ne odgovore. ml. Prvomajska nagradna brzoturnirja in simuliasika v Komendi Občinska šahovska zveza Kamnik in šahovski klub Komenda bosta 1. maja priredila nagradna brzoturnirja za člane in mladinke posamezno ter simultanko mojstra Ger-meka s pionirji kamniške občine. Šahovski prireditvi, bosta v počastitev: _ 1, maja, praznika vseh delovnih ljudi, — 85. rojstnega dneva tovariša Tita, — 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, — praznika občine Kamnik, — meseca športa »Komenda 77«. Začetek turnirjev bo 1, maja ob 9. uri v dvorani prosvetnega društva v Komendi, Organizator bo sprejemal prijave neposredno pred začetkom turnirjev, in sicer do 8.45 ure. Simultanka mojstra Genne-ka s pionirji kamniške občine bo v soboto, 30. aprila ob 16, uri. S. LAH Večji promet - manj nesreč KAMNIK Pri obravnavanju družbene samozaščite kot najširšega sistema varovanja pridobitev NOB, samoupravnega socialističnega sistema, družbenega in zasebnega premoženja idr., ne moremo in ne sinemo mimo analize dogajanj na področju prometa, javnega reda in miru, kar vse tudi odločilno vpliva na varno počutje občanov in delovnih ljudi. Ce primerjamo podatke s področja prometa in javnega reda in miru v letu 1975 in lani, smo sorazmerno lahko zadovoljni, čeprav ugotavljamo, da bo za ugodnejše rezultate potrebno storiti še marsikaj. Za večjo varnost na cesti, za boljše gospodarjenje z družbenim premoženjem, za varnejše počutje občanov sploh, naj bi bili dolžni skrbeti samo organi odkrivanja, pregona in sojenja ter poostrena kaznovalna politika, pač pa v prvi vrsti občani sami. Kdo drugi bo laže zaščitil družbeno ali zasebno premoženje kot delovni človek ln občan sam. Brez prave prometne vzgoje vseh udeležencev v cestnem prometu, predvsem predšolske in šolske mladine te» brez zavesti voznikov, da na cesti niso sami, ne bomo deležni rezultatov, kakršne si želimo. V Kamniku se je v letu 1976 povečalo število motornih vozil v primerjavi z letom 1975 za 9 odstotkov. Na kamniških cestah, ki se bistveno niso izboljšale, se premika 7826 samo v Kamniku evidentiranih 22. maja tombola v Komendi Konjeniški klub Komanda bo priredil v nedeljo, 22. maja, ob 14. uri na hipodromu v Komendi veliko tombolo. Dohodek od tombole bo namenjen za izgradnjo ter ureditev okolice hipodroma v Komendi. Vrednost dobitkov znaša 30 starih milijonov. Glavni dobitki bodo traktor, dva osebna avtomobila zastava 750, čistokrvni konj, 3-letni kasač, barvna televizija Schaub-loremz, izdelava centralne kur. jiave za enodružinsko hišo, pralni stroj, hladilna skrinja, pony kolo, moško kolo in več sto drugih dobitkov. K. F. Kdo je pristojen in kdo bo opravil? Pred najmogočnejšo denarno in blagovno hišo sredi Kamnika že več let ležijo trije na zelenico prevrnjeni kamniti stebri nekdanje lepe ograje. Nihče se ne zmeni zanje, nikogar ni, ki bi jih postavil nazaj ali odpeljal. Tako leže, polagoma razpadajo in se vtapljajo v zelenico, predvsem pa opozarjajo mimoidoče na zanikrnost in slab odnos do okolja. Občani se sprašujemo, ali res ni nikogar, ki bi kaj ukrenil ali naložil upravljalcem zemljišča in zgradbe, naj jih postavijo nazaj ter urede o-grajo ali pa jih odpeljejo. Zdi se nam, da bi pri tem morala posredovati okrepljena komunalna služba ali zavod za spomeniško varstvo, katerega predstavniki si tako prizadevajo, da bi odslužene starine v mestu spet zaživele. Očitno pa je to zanje »prevelika« malenkost. L. M. vozil. Temu številu je seveda potrebno prišteti še vsa tista vozila, ki vozijo v tranzitnem prometu aH pa prihajajo v Kamnik od drugod. Najbolj se je povečalo število osebnih avtomobilov, in to za 16 odstotkov; v Kamniku jih je bilo leta 1976 registriranih 4880. V istem primerjalnem obdobju se je število voznikov povzpelo na 6670, kar pomeni povečanje za 9 odstotkov. Pri tem imajo največji delež vozniki kmetijskih traktorjev — 60 odstotkov in vozniki »B« kategorije — povečanje za 9 odstotkov, število voznic se je povečalo za 14 odstotkov, čeprav jih je v skupnem številu voznikov »le« 1759. Da bo število voznikov v prihodnjem obdobju še večje, priča dejstvo, da ima AMD Kamnik v svoji avto šoli zasedenih že nekaj tečajev naprej. Po njihovih podatkih imajo tečaje zasedene do meseca junija. Glede na število vozil, na stanje cest ln prometno situacijo v Kamniku je zato razveseljivo dejstvo, da se Je v letu 1976 glede na leto 1975 zmanjšalo število prometnih nesreč za 5 odstotkov. V letu 1975 smo zabeležili 103 prometne nesreče, lansko leto pa je bilo 98 prometnih nesreč. Tudi posledice prometnih nesreč so bile manjše. Ilustracija v številkah: 1975 — 144, 1976 — 132. Nič kaj razveseljivo dejstvo ni, da je zaradi posledic prometnih nesreč Izgubilo življenje 5 ljudi, medtem ko je bilo leta 1975 6 žrtev ceste. Po številu hudih telesnih poškodb sta si primerjani leti skoraj enaki 52 — 51. Ureditev cestnega prometa v naseljih, predvsem pa v Kamniku, narekuje tudi podatek, da se je pri povečanem prometu, povečalo tudi število prometnih nesreč v naselju, in to za 13 odstotkov, število posledic teh nesreč pa za 18 odstotkov. Precej bolje je stanje pri prometu zunaj naselij, kjer je bilo za 46 odstotkov manj posledic pri 32 odstotkov manjšem številu prometnih nezgod. Tudi teža prometnih nezgod v naseljih raste, saj se je število težjih telesnih poškodb v naselju povečalo za 32 odstotkov, zunaj naselja pa zmanjšalo za 42 odstotkov. Med udeleženci pri prometnih nesrečah so si vozniki osebnih avtomobilov, pešci in kolesarji zelo blizu. Podatki kažejo naslednjo podobo: voznikov osebnih avtomobilov 30, pešcev 29 in kolesarjev 25. Najbolj nesrečni mesec v lanskem letu je bil september, ko se Je zgodilo 15 prometnih nesreč, po dnevih prednjači sobota z 21 nesrečami, po urah pa čas od 14.—15. ure z 10 nesrečami in od 23.—24. ure z 9 nesrečami. Čeprav v letu 1976 med povzročitelji prometnih nezgod ne najdemo otrok do 14. leta, bo potrebno več storiti na področju prometne vzgoje v VVZ in šolah ter najti tudi tu potrebna sredstva za promet-no-vzgojne pripomočke, ki jih danes v vseh šolah primanjkuje. Celotna družba, predvsem pa starši, so vsekakor zainteresirani, da otrok pride in odide iz vrtca ali dijaškega doma ter iz šole zdrav in nepoškodovan. Ob do sedaj navedenih podatkih Je prav, da se zamislimo vsi udele- ženci v cestnem prometu, predvsem takrat, ko se na cesti pojavimo. Marsikatero prometno nesrečo bi lahko preprečili, če bi manj vztrajno pritiskali na plin pri vožnji motornega vozila, če bi upoštevali cestno prometne znake, pravočasno nakazovali spremembo smeri vožnje, upoštevali prehode za pešce, čeprav se v tem času komajda še poznajo, če bi se pred prehajanjem preko ceste prej prepričali, ali Je prehod možen in varen itd. Kljub poostreni kontroli ln poostreni kaznovalni politiki je ALKOHOL SE VEDNO MED POGLAVITNIMI VZROKI PROMETNIH NESREČ ln zavzema četrto mesto med povzročitelji prometnih nesreč, med vzroki kršitev javnega reda in miru pa krepko prednjači. V letu 1976 je bilo opravljenih 35 radarskih kontrol prometa, mandatno kaznovanih 1034, opozorjenih pa 1626 voznikov motornih vozil in kolesarjev. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola Je, za najmanj 3 mesece, ostalo brez vozniških dovoljenj kar 223 voznikov, zaradi vožnje brez vozniškega izpita pa je bilo izrečenih 143 ukrepov prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja. Torej nič kaj razveseljivi podatki, na katerih izboljšanje lahko vpliva le in samo človek. Na področju obravnavanja kaznivih dejanj se situacija v letu 1976 glede na leto 1975 nI bistveno Izboljšala, saj beležimo v lanskem letu 251 kaznivih dejanj ali za odstotek manj kot leto prej. Med KD prednjačijo vlomi, ki jih je bilo lani kar 57 aH 78 odstotkov več kot prejšnje leto, tatvine, po številu 52 — enako kot leta 1975. S tega področja — področja JRM moramo omeniti še 21 goljufij, 4 primere nevestnega poslovanja, 3 uboje, 5 primerov posilstva in 3 primere razpečevanja in napeljevanja na uživanje mamil, kar iz leta v leto predstavlja vedno večje družbeno zlo, ki pa sega včasih vse premalo zavedamo. Javni red in mir smo skušali spraviti v družbeno sprejemljive okvire z zakonom o prekrških in z občinskim odlokom o javnem redu in miru leta 1976. Kljub široki razpravi o imenovanem odloku beležimo v lanskem letu 372 registriranih prekrškov zoper javni red in mir, kar je sicer za 17 odstotkov manj kot leto prej. Žalostno pa je dejstvo, da je v 240 primerih botroval prekršku ALKOHOL. Največ prekrškov je bilo storjenih v gostinskih lokalih, in to 169, sledijo prekrški na ulici 131 in v stanovanjih 59. Čeprav je bilo kaznovanih 15 gostinskih delavcev zaradi točenja alkoholnih pijač vinjenim gostom, v nekaterih naših gostinskih lokalih še vedno dobiš alkoholno pijačo, kljub temu, da si že dodobra »okajen«. V takih primerili imajo potem največ dela delavci milice, gostinci pa ne toliko ekonomskega efekta, kot škode zaradi razbitih kozarcev, uničenega Inventarja ln odhoda mirnih gostov, ki si raje poiščejo mirnejši ln primernejši lokal. Med kršilci javnega reda In miru jih je največ starih nad 25 let — teh je bilo med vsemi kršilci v lanskem letu 158. Zal tudi za leto 1976 ugotavljamo, da Je med kršilci kar 58 povratnikov, to je tistih, ki jim je kršitev JRM toliko pri srcu, da se morajo večkrat na leto zglaslti pri sodniku za prekrške. Med kršilci javnega reda ln miru Je tudi 50 takih, ki sicer niso zaposleni in jim Je edino delo zaposlovanje miličnikov in sodnika za prekrške ter vznemirjanje občanov, ki si sicer želijo mirnega ln normalnega življenja. Najpogostejše kršitve javnega reda ln miru so po številu kršitev: prepiri in nedostojno vedenje, pretepi, predrzno obnašanje, Igranje na srečo, klateštvo itd. Kljub nekaterim nerazvcseljlvim podatkom lahko zaključujemo, da si je družbena samozaščita pričela utirati pot med občane in delovne ljudi, da pa bo potrebno še precej dela na področju osveščanja ljudi, česar pa ne bomo dosegli le s poostrenimi ukrepi in kaznovalno politiko, pač pa s širokim informiranjem o pomenu in vlogi družbene samozaščite, s konkretnim obravnavanjem konkretnih družbenih problemov, z iskanjem vzrokov teh problemov in iskanjem načina za njihovo odpravo. Za to delo niso zadolženi samo organi za notranje zadeve, sodišča, sodniki za prekrške ln drugi člani pregona, pač pa tudi krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva, širša družbenopolitična skupnost in vsi občani. -maj SVILANIT tekstilna tovarna razglaša prosta delovna mesta: L. 1 delovno mesto VODJE KAPITALNE IZGRADNJE V TOZD FROTIR Pogoj: a) višja šola gradbene ali strojne smeri s 4-letno ustrezno prakso ali b) srednja tehniška šola gradl>ene ali strojne smeri z 8-letno ustreeno prakso in poznavanjem investicijske opreme in zakonodaje s področja investicij. Poskusno delo 90 dni. 2. 1. delovno mesto TEHNIK TEHNOLOG v TOZD FROTIR Pogoj: Tehniška srednja šola — tkalske smeri s 4 do 8-letno ustrezno prakso ter priučevanje po programu za mojstre vzdrževalce. Poskusno delo 60 dni. 3. 1 delovno mesto KLJUČAVNIČAR ZA TKALSKE STROJE v TOZD FROTIR Pogoj : Poklicna šola za strojne ključavničarje z 1 do 4-letno ustrezno prakso in poznavanjem delovanja tkalskih strojev. Poskusno delo 60 dni. Kandidati morajo imeti pravilen in ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Osebni dohodek po pravilniku o nagrajevanju osebnih dohodkov v delovni organizaciji. Vloge z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialni oddelek delovne organizacije 8 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest. Varujmo našo divjad Divjad naših gozdov in polj, zlasti srnjad, je zaradi dolge slabe zimske prehrane sedaj, v spomladanskem ča. su, zelo podvržena raznim boleznim in splošni oslabelo, sti, ter je manj odporna. Tudi urna ni tako kot čez poletje, ko je dobre paše v izo- Zbiranje denarja Krajevna skupnost Križ je letos prvič sestavila svoj zaključni račun, kajti ustanov, ljena je bila leta 1975, samostojno finančno poslovanje pa je prevzela s 1. 1. 1977. Zaključni račun, ki so ga obravnavali na zboru občanov, kaže, da so vsa sredstva namenili za gradnjo kanaliza- cije, le najnujnejše izdatke krijejo j.z tekočih dohodkov. Gradna kanalizacije je za naselje Križ nujna, vendar pa bo brez solidarnostnega združevanja sredstev le preve. lik zalogaj, čeprav so občani poleg posebnega samoprispevka pripravljeni tudi prostovoljno delati in dati še pose Če bi bil arhitekt Zamislil sem si, da bi bil arhitekt. Reševal bi problem Kamnika. Najprej bi ga razdelil na stari in novi del. V starem delu bi bile stare hiše, Mali, Stari in za-priški grad. Hiše v starem mestu bi obnovil in jim popravil pročelja, tako da bi bila taka, kot so bila nekdaj. Mali grad bi naredil tak, kot je bil nekoč, popravil bi cerkvico, naredil klopi, uredil obzidje in izsekal grmov, je. Na Stari grad bi popravil cesto, po krajših poteh pa bi postavil trimske steze. Na Starem gradu bi popravil obzidje, uredil prostore za počitek in boljšo okrepčeval nico. S Starega gradu bi postavil smučarsko progo in sedežnico. Tudi znamenitosti v cerkvah bi obnovil. Sedaj pa novi del. Glavni problem bi bil, kako ohraniti čistočo. Vse te tovarne bi morale imeti čistilne naprave. Okoli tovarn bi morale biti zelenice s parkirišči. 'Postavil bi tudi otroška igrišča. Zgradil bi stolpnice. Krasiti bi jih morali okrasno drevje in velike zelene površine. Reka Kamniška Bistri ca bi morala biti zelo čista. Treba bi ji bilo očistiti strugo. Vajno pa ne bi smele iztekati tovarniške odplake. Sola bi morala stati nekje med novim in starim delom. Kamniško obvoznico bi naredil najmoderneje. Nekaj pred Kamnikom bi cesto speljal v velik predor, ki bi potekal pod Kamnikom. Tako bi jaz uredil Kamnik, če bi bil arhitekt. ROMAN LOŽAR, 5. e bne prispevke, ko bo gradnja v teku. Krajevna skupnost je ime. la v preteklem letu skupno 119.556 din dohodka, od tega 86.586 din iz krajevnega samoprispevka; 18.656 so prispevale delovne organizacije po sporazumu, občinski proračun je prispeval 12.486 din, bančnih obresti pa je bilo 1.827 din. Posebni krajevni samoprispevek za gradnjo kanalizacije, ki so ga spreje. li občani na referendumu, se zbira na posebnem tekočem računu. Lanskoletne izdatke je krajevna skupnost omejila le za najnujneše potrebe in so zna. šali 10.281 din za vzdrževanje jave razsvetljave in pluženje vaških poti ter funkcionalne izdatke. Krajevna skupnost bo v le. tošnjem letu ponovno vložila vlogo za prispevek iz so. lidarnostnega sklada pri gra dnji kanalizacije, in pričku-je, da bodo njene potrebe vsaj deloma upoštevane. ml. bilju, posebno težko se g"* ljejo breje sme, ki bodo z* čele vsak čas polegati mla* če. Najbolj so v spomladaJjj skern času srnjadi pa W* zajcem nevarni poleg drugi" preganjalcev potepuški P* Se bolj pa so v nevarno5" mlade srnice in zajčki, ki 1 nebogljeni kot so, ne mor«) reševati z begom, temveč 1 skušajo prikriti v gošč^J kjer jih psi s svojim ostri*" vohom kmalu najdejo. 9§| di tega je izguba mladij teh dveh vrst divjadi ^ največja. Lovci, ki smo predvsem 8°j jitelji divjadi, prosimo I opozarjamo vse lastn^ psov, naj jih ne puščajo J* mih nenadzorovanih v 8e? dove jn na polja. Skoda,J jo napravijo nenadzorov^ psi na divjadi v prosti j>* ravi, je naravnost velikan^ saj v vsaki lovski dru**f najdejo lovci na desetine m trganih srn, da o mladih 2? cih niti ne govorimo, ker J psi ponavadi požro. Lastniki psov so po z^j nu o gojitvi in lovu divjaj odgovorni za škodo, ki J njihovi psi napravijo divj^ Kazni so stroge, razen pa imajo loški čuvaji in ci pravico in dolžnost P0*1^, čati psa, ki se brez nad*'' stva klati po lovišču. Za 1°, ce je to neprijetna, toda Ji na stvar, če hočemo p&§ čevati uničevanje divjadi- Lovske družine in vsi V* ci v naši občini se zato