"Amerikandd Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKL
Amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo; Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
':.	.(Official Organ of four Slovenian Organizations)	~ 7
CTORY BUY
vmitsv
ITATII
JAR
KUPUJTE VOJNE BONDEI
ŠTEV. (NO.) 41
.CHICAGO, ILL.,TOREK, 2. MARCA — TUESDAY, MARCH 2, 1943
LETNIK (VOL.) UL
Neprekinjeno bombardiranje Nemčije. - 0 obveznem delu
ANERIKANCI IN ANGLEŽI NEPRESTANO V AKCIJI
Nemške ladjedelnice in pomorske baze utrpele veliko škodo. — Indistrijske pokrajine stalno bombardirane. — Zračni napadi huda šiba za Nemce.
VOJNI TAJNIK NUJNO PRIPOROČA OBVEZNO DELO
Vojna industrija ne posluje zadovoljivo, ker mlade moči so odšle in stari in neizkušeni jih nadomeščajo. — Zato bo treba sposobne in izurjene postaviti na odgovorna mesta.
VESTI 0 DOMOVINI
Razna kratka poročila o bojih na Balkanu, predvsem v Jugoslaviji, tekom zadnjih par tednov. Slovenija v teh poročilih ni omenjena.
Zračni napadi osišča
London, 7. februarja (ONA) — Po par dneh miru, povzročenih najbrže po slabem vremenu, se je letalstvo osišča v Jugoslaviji zopet zgibalo in nadaljevalo uničevanje postojank v rokah uporniških sil. Bombardiran je bil kraj Mi-holjevac, kjer je naletela ena izmed vojaških kolon osišča na tako hud oborožen odpor, da je bilo njeno prodiranje u-stavljeno.
Malo prej so poročali o hudem odporu guerilskih skupin proti nemškim in ustaškim četam v Gorskem Kotaru v neposredni bližini samega Zagreba. Ustaši so tam polovili 191 oseb zaradi napada na železniško progo v bližini Tutin-ca.
Rektor, podrektor in 15 profesorjev zagrebške univerze je
izgubilo svoja mesta zaradi
svoje naklonjenosti do zaveznikov.
Vest iz Grčije
London, 13. februarja (Ra- j dio prejemna služba) — Nem-' ci poskušajo uničiti guerilske oddelke, ki so v Grčiji pred kratkim prekinili glavno železniško progo orient-expresa od severa na jug. Vzdolž vse železniške linije iz Atene v j Solun, so vasi v bližini proge : deloma požgane, deloma pa izpraznjene.
Nacisti poročajo o svojih težavah s Hrvaškimi uporniki
New York, 16. februarja (NYT) — Od nacistov kontrolirani radio Budimpešta, je v oddaji za domače madžarsko prebivalstvo poročal, da so u-porniki na Hrvaškem prešli na mnogih točkah v protinapad na čete osišča. To oddajo je zabeležila Foreign Intellegence služba v Zedinjenih Državah.
Isti radio poroča, da sabotaža na železnicah in cestah zelo ovira vojaške operacije^ osišča, akoravno se vrše s podporo zračnih sil vojaštvo osišča se bori z velikimi terenskimi težkočami, kajti uporniki imajo čestokraf dobro izgrajena obrambna oporišča na visokih gorskih planotah, včasih do 1.200 metrov višine.
Brzojavka nacistične agen-tare ftNB, tudi za obveščanje nemškega domačega prebivalstva, trdi, da "tolpe banditov" v zapadni Bosni pustošijo vso deželo na svojem umiku v "neprehodno planinsko ozemlje".
V drugi oddaji za domače prebivalstvo je poročal radio Budimpešta v soboto, da so.se čete osišča spopadle a močnimi silami hrvaških upornikov, ki so uporabljali celo tanke in letala.
MORSKI GALEBI SE RADI ODZOVEJO
Washington, D. C. — Tiskovni odsek od National Catholic Wellfare Council javlja, da! potovanje newyorskega nadškofa prevzv. Francis J. Spell-mana, v Vatikan nima nobenega politič. namena, ne važnosti. Kljub temu, da se širi po Ameriki in po svetu zelo fantastične govorice in vesti o njegovem obisku Vatikana in sv. Očeta, je njegova pot čisto cerkvenega značaja. Nadškof, kakor znano je vojaški vikar vojaških sil. Zdr. držav in je šel v Rim kot tak na posvet h sv. Očetu.
Nadškof Spellman bo ostal v Rimu približno dva tedna in je nastanjen v Vili Gabrielli, ki je last severno ameriškega kolegija v Vatikanu. Visoki prelat ima dovoljenje za bivati samo na vatikanskem ozemlju, izven teh meja mora imeti posebno dovoljenje od italijanske vlade.
Zanimivo, / kaj vedo razni poročevalci povedati o namenu obiska nadškofa Spellma-
Vest iz Albanije
London, 13. februarja (Radio prejemna služba) _Nemška službena časniška agentu-ra poroča, da je albanska ma-rijonetna vlada odstopila. Ta vlada je bila šele pred kratkim sestavljena in je vodila posle komaj tri tedne. . Svoji glavni nalogi, zadušiti odpor, pa ni bila kos — aktivnost guerilskih čet se je v Albaniji v zadnjem času še celo povečala.
Neka WAAC in neki vojak sta si takoj pridobila prijateljsko družbo morskih galebov, ko sta J1™ * DaylonS Beach. Fla., vrgla na obala nekaj kruha.
Boji v Jugoslaviji
London, 14. februarja (Ra-I
jdio prejemna služba) _ Lon-|
don poroča, da se Nemci in Italijani, govoreč o svoji ak-| ciji proti upornim Jugoslova! nom hvalijo, češ da zelo uspe-i šno napredujejo. Agentura Štefani trdi celo^ da so bili partizani razpršeni in imeli j velike izgube. Toda iz Stock-holma in Moskve prihajajo! istočasne vesti o težkih bojih pri Plitviških jezerih, v katerih je bilo uničenih 6 tankov in ubitih 800 Nemcev.
Paveličev list "Nova Hrvat-, ska" trdi dne 6. januarja, da guerilska akcija nima vojaš-\ kega značaja, temveč da so to napadi razbojniških tolp. Pred kratkim so še drugače govorili, a partizani tudi ae danes drugače mislijo.
Nemci rušijo in pustošijo . . .
London, 20. februarja (UP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je prejela vest, da so čete hrvaških ustašev, skupaj z nemškimi in italijanskimi edinicami prekoračile reko Uno v centralni Jr)oslaviji.
Glasom teh vesti, je bila večina l^jrajev in vasi, katere so guerilci izpraznili, porušena s topovskim ognjem in zažgana, tako da so ostala le še pusta pogorišča.
Mesto Krupa, ki leži 83 milj južnovzhodno od Zagreba, je bilo upepeljeno, javna poslopja, cerkve, nošeje in privatne hiše porušene — niti kamen ni ostal na kamenu.
Pegasti Je gar v Jugoslaviji
New York, 16. februarja (NYT) — Angleški radio je poročal včeraj o uradnih nemških zdravniških statističnih podatkih, ki razodevajo, da so se različne bolezni resno razpasle na ozemlju nemškega raj ha.
Jugoslovansko ozemlje pa je napadla huda epidemija pegastega legarja.
V Nemčiji je narasla dizen-terija za celo tretjino v teku enega leta.
Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca** in jim ga priporočite, da se nanj ns< ročfll
London, Xnglija. — Silni bombardment, ki je pričel se v noči od zadnje srede do četrtka so ameriški in angleški letalci neprestano nadaljevali v četrtek, petek, soboto in nedeljo. Bombardiranje nemških ladjedelnic vse skozi od francoske obale pri Španiji, pa gori do Baltika, ter industrijskih krajev v Porenju se zdaj toliko razlikuje od prejšnjih, da se zdaj vršijo zračni napadi tudi pri belem dnevu skoro vsako uro. Napade po dnevu uprizarjajo angleški drzni letalci z malimi lahki bombniki, ki so gibčni in hitr: v kreta-nju. Ti včasih pridejo od vseh mogočih direkcij nizko, včasih visoko, hitro zmečejo svojo prtljago bomb in že odkurijo nazaj porti svojim bazam. Ponoči pa prihajaj« XtifitL M** bombniki s težkimi tovori bomb in mečejo na tone in tone bomb. Vmes manjši bombniki, ki mečejo vžigalne bombe. Tako so nemške pokrajine vsak Večer pod težkimi udarci bomb. Obsežni požari uničujejo mesta vsako noč in vse kar je gorljivega.
Zadnji četrtek so zavezniki skoro razdejali Nuremberg. V petek mornariški bazi Wil-helmshaven in ^ Dunkirk v Franciji, ponoči v petek Kolin in vso zapadno Nemčijo in razne kraje v severni Pran-ciji. V soboto luko Brest v Franciji in zopet Dunkirk ter podmorniško bazo v St. Nazai-re. V nekaterih krajih so bili požari taVo obsežni, da s o odseve istih videli v Angliji na
72 RUDARJEV
ZASUTIH
"
Trije rudarji na mestu ubiti, dva težko poškodovana in 72 zasutih.
Bear Creek, Mont. — Zgodaj v soboto je nastala dose-daj še ne pojasnena eksplozija v rudniku Smith Coal Co. | Kafstrllba je povzročila, da se je na glavnem prehodu; vsul o velike količine, kame-' nja, peska in prsti in tako odrezalo od izhodov 72 rudarjev, kLso se nahajali istočasno na svojih prostorih v rovih pri delu. Trije rudarji, ki so bili dTižu razs{relbe so bili na mestu ubiti in dva težko poškodovana in eden manj. Dvain-sedemdeset rudarjev pa je za-sutih in če jih je plin zajel od razstrelbe, so se mogoče že zadušili. Iz Butte je prihiteli na lice mesta poseben oddelek reševalcev v takih rudniških nezgodah. Na zasutem kraju neprestano kopljejo, da odpro izhod zasutim, če jih že ni plin pokončal.
drugi strani rokavskega kanala.
O napadu na Kolin so Nemci priznali na radio, da je bilo nekaj strašnega. Tako prejemajo Nemčiji počasi nazaj, kar so preje sami drugim dajali.
OČESNA BOLEZEN SE POJAVILA
Chicago, 111. — Načelnik zdravstvenega urada Dr. Bun-desen objavlja, da se je v chi-jcaški okolici zlasti okrog Ham-monda in Gary v Indiani in ne-! katerih drugih vojnih tovarnah pojavila očesna bolezen. Bolezen je takega značaja, da nastane znotraj očesne veke vnetje, ki mu sledi vnetje očesne oble same. Zdravstvene oblasti so na delu, da bolezen čimpre-je omeje, toda težave so pri tem. Pri vsem prizadevanju, se zdravstvenim krogom še ni posrečilo najti uspešnega zdravila proti bolezni, ki je tudi deloma nalezljivega značaja. V nekaterih slučajih, kjer vnetje zajame tudi roženico očesa, paci-jent začasno zgubi celo vid. Pojav te bolezni so opazili najpr-vo leta 1891 v nemških ladjedelnicah, pozneje v Indiji in na Orijentu. Najraje se pojavi v ladjedelnicah in v teh krogih so dali bolezni ime 'Shipyard Eye*. V chicaški okolici so zdravniške oblasti registrirale dosedaj kakih 60 slučajev te bolezni. Ljudi se opozarja, da ob vsakem jftPjfcgrtu, te bolezni gredo takoj k zdravniku.
-o-
REGISTRACIJA KONČANA
Chicago, 111. — Urad za določevanje cen in odmerjevanje živeža in potrebščin javlja, da se je v Chicagi registriralo za druge racijske karte ali knjižice 3,362,394 oseb. Za prve knjižice lani se je registriralo 114,-678 oseb več, kakor zdaj letos. Nižjemu številu pripisujejo vzrok, da je moralo oditi to število oseb k vojakom in nekateri mogoče v druge kraje.
-o-
GANDHI SE POSTI DALJE IN VSTRAJA
Bombay, Indija. — Vladno poročilo iz tega kraja omenja, da Mahondas K. Gandhi znani indijski voditelj, ki se posti že 22 dni, še vedno vstraja naprej | Oslabel je že močno in mnogi se bojijo za njegovo življenje. Gandhi vstraja s postom in bo vstrajal, kakor zagotavlja sam,, dokler ga vlada ne izpusti iz zapora v Pooni, kjer je interniran.
ZANIMANJE ZA OBISK AMERIŠKEGA NADŠKOFA V RIMUj
na. Neke vesti vedo povedati, da je nadškof šel skozi Španijo z namenom, da pregovori Francota, da se ne bi vmešal v vojno. Druge vesti vedo, da ima nadškof važno nalogo, da pregovori Italijo, da bi položila orožje in se podala. Najbolj gorostastna pa je bila vest, da nadškof deluje na to da bi pregovoril sv. Očeta, ds bi odšel iz Vatikana v Brazilijo za toliko časa dokler bc trajala vojna. Vse govorice sc brez vsake podlage, pravi ob java tiskovnega odseka narod nega katoliškega odbora \ Washingtonu.
Avdijenca pri sv. Očetu j« trajala, pravi poročilo nad dv< uri in sv. Oče se je močno za nimal za cerkvene razmere i Ameriki in je popraševal nad škofa o zdravju predsedniki Roosevelta, poslanika Taylor j a, itd. Nadškof Spellman iz javlja, da se sv. Oče ni pra^ nič spremenil, odkar ga ni vi del iz leta 1936, ko se je na hajal v Ameriki.
PO KAT. SVETU
■
—	New York,; N. Y. — Most Rev. B. J. Eustace, škof
Iv Camden, N. J. jje podal izjavo, ki obsoja zakonsko predlogo, ki je zdaj pred kongresom, da naj bi se vpoklicale potom novačenja »tudi ženske v vojno industrijo, kjer naj bi nadomestile moške. Škof pravi, taka odredba bi bila podobna načinom Hitlerjevega kalibra.
—	Vatikansko mesto. — Sv. i Oče je te dni izrazil zastopni- j ku poljske vlade, da pošilja svoj blagoslov Poljski vladi in trpečemu poljskemu narodu. Ko se mu je zastopnik zahva- j lil, je izjavil sv. Oče: "Sv. Cerkev, bi ne bila. pazljiva in skrbna mati, če bi ostala glu-! ha na prošnje, ki prihajajo od 4 njenih mučenih otrok."
—	New York, N. Y. _ Va-1
tikanska radio postaja, je oddajala te dni , v nemškem jeziku zanimiv govor o božjih zapovedih. Govoreč o prvi božji postavi, je govornik povda-1 ril: "Ta zapoved velja vsem ljudem enako. Država, ki hoče dati za to svoje nadomestilo, je na potu v žalosten konec." j Ali so v Berlinu govor poslušali?
-o-
GUMIJ DOVAŽAJO PO ZRAKU IZ DŽUNGLE
Bogota, Kolumbia. — Tukajšnji list "Tiempo" poroča, da ameriška družba Ruber Reserve Corporation, ki je začela razvijati v Colombiji drevored-! na polja za pridelavanje gumija, že dosega uspehe. Po tozadevnih drevoredih že pridelajo dnevno nad dve tone gumija, ki ga ameriška letala sproti odvažajo po zraku v Združene države.
Washington, D. C. — Zasliševanje, ki se je vršilo več zadnjih dni pred posebnim vojaškim odborom v senatu, se je udeležil tudi vojni tajnik Stimson, pod katerega kontro-' lo spada tudi nabava vojnega materijala za vojsko. Pred tozadevnim odborom je vojni tajnik nujno priporočal uved-| bo obveznega dela, to je za ona dela, ki so nujno potrebna u-spešnemu nadaljevanju vojne, i Tozadevni predlog je že stavil senatski zbornici senator Au-j stin iz Vermonta. Gre le še za to, ali se predlog še bolj po- j ostri, ali omili. Zasliševanje raznih predstojnikov v indu-S striji in raznih uradih kaže. da je v deželi precej ljudi, ki so odšli k vojakom in pustili važna dela po tovarnah in drugih krajih. Toda sami se javijo za take potrebne pozicije in drugega izhoda ne bo, kakor da se uveljavi obveznost za take, da jih bo oblast lahko enostavno rekrutirala za taka dela, kakor to rekrutira može in fante za vojaško službo.
Isto, kakor bo to potreba storiti za vojno industrijo, bo najbrže treba prej ali slej u-vesti tudi za farmarska dela poleti. Letos bo na farmah manjkalo do štiri milijone delavcev, omenjajo poročila.
PANAMA OTVORI VAŽNCr CESTO
Panama City, Panama. — Vlada Paname javlja, wda bo s prvim aprilom otvorila preko oceanske ožine med Atlantikom in Pacifikom novo jako važno cesto. Cesto so zgradili v prvi vrsti za vojaške namene, ki bo služila v slučaju potrebe hitremu mehaniziranemu gibanju vojske in oboroženih sil. Cesta pa bo drugače odprta in na razpolago tudi javnosti za avtomobilski promet.
(653) NA BREGU
Napisal: Edgar Rice Burroughi
A WAVE STRUCK. BOAT AND BOXES WERE SVEPT AWAY INTO THE DARKNESS.
AS TARZAN SEIZED HELPLESS PETER EQAL1S, HE SHOUTED; •HOLD THE BOAT.' SAVE THE SUPPLIES ." TOO LATE.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski < list v Ameriki, ^ UftUnoTljtn lela INI -
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov urednižtva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
jAM.fi	-
Naročnina:
Za celo leto_-_$6.00
Za pol leta_ 3.00
Za četrt leta__1.75
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_$7.00
Za pol leta_— 3.50
Za četrt leta_— 2.00
Posamezna številka _ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1881
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd.v Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year__$6.00
For half a year_ 3.00
For three months--1.75
Chicago, Canada and Europe:
For one year_$7.0C
For half a year ■ 3.5C For three months . .. 2.0C Single copy- • 3<
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisi važnega pomena sa hilro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iside list. — Za zadnjo številko ▼ tednu je Čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _
J. M. Trunk:
NAČRT ZA NOVO EVROPO
Načrt za uravnavo nove Evrope, katerega so podali grof R. N. Coudenhove in amerikanski ekonomisti v New Yorku, utegne najti precej resnega uvaževanja prav v vladnih krogih v Washingtonu. Nekdp mora tudi za te kroge misliti, in nekaj izpeljati še more le, kadar je že prej načrt natančno zarisan, ali, kakor pravijo tu v Ameriki, kadar je "blueprint" izgotovljen. Morda je dobil grof Coudenhove celo naročilo, da z newyorskimi ekonomisti tak načrt izgotovi vsaj v glavnih obrisih. Zedinjena Evropa je idejno že leta poznana, in načrt nikakor ni narejen le tja v dan. Brezdvomno je načrt resen, morda v nekem ozira tudi temeljit, strokovnjaški, ima toraj nekaj šans, da se izpelje, dasi bi bile podrobnosti še predmet izprememb in podvržene prilagoditvi realnih razmer in potreb.
Vidim pa, da je načrt, kakršen je bil podan v obrisih, naletel na precejšen odpor. Dežuje raznih protestov. Naravno in umeyno. Vsaka glava ima svoje misli in vsaka glava bi rada, da bi se te njene misli izpeljale. Kakor je oči-vidno načrt resen, mora resna biti tudi kritika, posebnih kapric se ne more upoštevati. Vsekako pa pričajo že sedanji protesti, da ima načrt nekaj vrlo resnih hib in pomanjkljivosti, in po tem načrtu uravnana nova ali Zedinjena Evropa bi nikakor ne bila — zedinjena.
Načrt, kakršen je pred menoj, niti ne črhne o kaki vlogi Rusije. Rusija naj bi pomagala pokručiti Hitlera, zdrobiti nazizem in fašizem, toraj postaviti podlago za evropej-ski in celo svetovni mir, ampak vsaj iz Evrope je Rusija izginila kakor bi je tam sploh ne bilo. Skandinavska skupina bi gotovo po načrtu obsegala tudi Finsko, baltiške državice, balkanska vso Rumunijo morda še z Besarabijo vred. in poljsko-ruska meja bi bila kakor pred sedanjim spopadom. Od teh mej proti vzhodu sploh ni več Evrope, tako vsaj izgleda po načrtu. Ali so takega naziranja tudi v Moskvi ? Mogoče, ni izključeno, da bi se Rusija osredotočila le na svoje pristno rusko in azijsko ozemlje, in bi morda organizirala to ozemlje po načelih novega in svetovnegs miru. Pri izdelovanju načrta Moskve gotovo niso vprašali, in če bi bili, Moskva bi težko kaj povedala, ker tam so zapeti kakor bi bili izgubili dar besede. Sicer je pa to zopet pristno ruska zadeva, in če bi Moskvi ne bilo za zapadno Evropo, bi bila zadeva rešena: Rusije ni v Evropi, ker sama noče biti v Evropi.
Avstrija bi bila vsaj v skupini vzhodnih držav, toraj Avstrija, Cehoslovaška, Poljska in Ogrska. Avstrija je punčica v nekih krogih, pa so zopet drugi krogi v Avstriji, ki v pangermanskem stremljenju, presegajo morda celo Prase. Z vsemi štirimi bi se branili, ampak zmaga bi bila poraz pangermanizma, toraj vgriznite v jabolko, če je obraz še tako kisel. Ali bi šlo brez zmešnjav?
Tu bi prišli tudi Slovenci na vrsto. Načrt vsaj ničesar ne pove, ali bi Slovenci bili vključeni v balkansko skupino, sumim pa, da bi se jih pridejalo — Avstriji, in v tem slučaju naredimo čez Slovence lahko že danes križ pri vsem zatrjevanju svobodnega narodnega razvitka in udejstvova-nja, Slovenci bi bili avstrijska in s tem nemška narodna posest. Ako klonejo, je njih usoda zapečatena, ako protestirajo, nosi novi mir kal nemiru in Zedinjena Evropa ni zedinjena že radi Slovencev. Vključitev Slovencev v balkansko skupino bi vse to premostila, pa utegnejo protestirati — Avstrijci. Tu je vsaj za nas Slovence najvažnejša točka, ker je od te točke odvisno za nas vprašanje življenja in smrti, ampak več se danes ne more reči, ker načrt ne pove izrecno, kam bi Slovenci prišli, ali v balkansko ali pa v vzhodno skupino. Ako bi prišlo pri načrtu do tega slovenskega vprašanja, bi morali Slovenci edinstveno zastaviti vse moči, da bi vsaka avstrijska sled med Slovenci za vedno izginila, če hočejo ostati pri življenju in nočejo zapasti narodni smrti. Vse brenkanje na nove smernice v svobodnem narodnem udejstvovanju bi v avstrijskem okvirju Slovencem nič ne pomagalo, in jaz bi že tu opozoril na to slad-
ko brenkanje tudi od strani nekih slovenskih krogov, katerim je bolj za strankarske zadeve, ne toliko za narodne, dasi zdaj malo pebrenkajo tudi na narodne strune.
Pokazovanje v načrtu na dejstvo nekega imperija, ko je bila Evropa zedinjena v "Svetem rimskem imperiju nemške nacije", je silno naivno za količkaj resne kroge, ki hočejo nekaj uravnati za moderne in sedanje razmere. Ti krogi zijajo med zvezde, pa izgubijo izpred očmi tla modernih in bistveno izpremenjenih razmer. Časi so razvili izrazite narodne edinice, ki nosijo zdaj značaj narodne bitnosti. Vsega tega ob dobi tistega idealnega imperija ni bilo. Ali hočejo zgodovino potisniti za stoletja nazaj, izbrisati vse sledove stoletnega razvitka teh narodnih bitnosti? Vrlo naivno, če hočejo. To pokazovanje se lahko postavi v kot, noben resen in količkaj moderen človek se s takimi naivnostmi ne bo bavil.
Vse bolj resna in vsakega uvaževanja vredna pa je zadeva s Švico in pokazovanje na Švico nikakor ni brez pomena. Prav v Evropi bi bila že Zedinjena Evropa skoroda že izpeljana, že stoletna, egodovinska, preizkušena in obstoječa. Niti Amerike ni treba, Švica je tam in tam že Zedi-njena-Evropa. To vleče, ni treba besed, dejanja so tu, besede le mičejo, vzgledi vlečejo. Ta uzgled Švice je potegnil tudi Johna Chemazar (ali je to tudi znak amerikanske federacije?), in prav sladko zabrenka v "Proletarcu", ko meni : "Mnogi menijo, da je federacija evropejskih dežel sploh izvedljiva. Se motijo. Švica, dežela treh narodnosti je federativna in vsi trije narodi v nji kooperirajo drag z dragim. Ti trije narodi so Nemci, Francozi in Italijani. (Ni točno, pa potrebuje posebnega pojasnila). Pa se med seboj prav dobro razumejo. Ne morem zapopasti, čemu bi ne mogli enako složno živeti dragi narodi v Evropi..." Vse prav in lepo in resnično. Ali so pa tudi razmere, pod kakršnimi živijo ti trije narodi v Švici, povsod enake ali vsaj stične? ? Morda bi prav ti Švicarji hudo protestirali, ako bi morali iti tudi sami v to Z^dinjeno Evropo, dasi ni nobenega dvoma, da bi Švica lahko služila kot uzorec, ali ni nobenega dvoma, da živijo Švicarji med seboj v slogi in delujejo složno med seboj. Pravijo, da ne gre vsak čevelj na isto ko7 pito, kar je vrlo dobra rečanica, in hudo dvomljivo je, da bi vsa sedanja Evropa šla na to švicarsko kopito, ker gre pač švicarski čevelj na to kopito.	(Konec prih.)
DEKLE, KAPETAN, MOLITEV IN BONDI
Tucson, Arizona
Danes sem prejel naslednje pismo od nekega dekleta v Minnesoti. Ker ne vem njenega imena, niti njenega naslova, se ji tem potom najlepše zahvaljujem za prijaznost. Zelo me veseli, da se me spomni celo oseba, ki je najbrž nisem nikoli srečal in nikoli slišal o nji.
Minnesota, 11. febr., 1943
Spoštovani Sgt. Stanley L. Kožar!
Citalaf sem Vaš dopis v A-merikanskem Slovencu z dne 10. februarja. Izrekam Vam moje častitke k Vašemu povišanju v vojaški službi. Časti-tam Vam tudi, da kot mlad amerikanski Slovenec znate tako lepo slovensko pisati. Či-tatelji Amerikanskega Slovenca bomo veseli, ako se boste večkrat oglasili.
Eog Vas spremljaj povsodf kamorkoli Vas kliče vojaški glas.
Srečen povratek Vam želi "Slovensko dekle iz Minnesote."
"Slovenskemu dekletu iz Minnesote" pošiljam najlepši pozdrav.
Bojim se pa, da ne zaslužim povsem poklona glede lepe
slovenščine; uredniki bi lahko več o tem povedali. Prijaznemu g. uredniku Jeriču se tudi prav lepo zahvaljujem, da priobčuje moja pisma.
Pozdravljam tudi vsa društva pri Sv. Štefanu v Chicagi, posebno The Three Star Lodge, vse farane pri Sv. Štefanu in vse čitatelje Amerikanskega Slovenca. Prejel sem tudi lepo slovensko pismo od nekoga v Coloradi, ki je bral moje pismo v listu. Ne morete si misliti, kako dobro se mi zdi, da mi pišejo tudi taki, ki jih nikdar nisem imel prilike videti, pa smo si vendar prijatelji, to pa vse samo zaradi enega pisma v listu.
V zadnjem pismu sem omenil našega kapetana Jones-a. Žal, da ga ni več pri nas. Je hudo zbolel in se nahaja v neki bolnišnici v Texas. (Hm, hm, kakšno cigaro si mu pa dal, Stanley? — Ur.) Najbrž ne bo več poveljeval našemu skvadronu. Bil je najboljši predstojnik, kar si jih more človek misliti. Prirejal je za nas plese, "beer parties", za skupno dnevno sobo pa nam je kupil "pool table", samo da bi bili srečni in zadovoljni. Vsi fantje, ki so bili pod njegovim poveljstvom, ne bomo nikdar pozabili tega iz-
vrstnega kapetana.
Očetje in matere, ki imate enega ali več sinov v vojaški službi, ste latilfo ponosni. Fantje se že borijo, ali pa se vež-bajo, da se bodo v kratkem borili, zase, za vas, za naše Zedinjene države, predvsem pa za mir, ki si ga vsi tako želimo. Tudi je dobro misliti na to, da kjerkoli je že eden ali drugi, povsod ga varje božja roka. Končno moramo zmaga-"ti, zmagali pa bomo, ker za nas molite in ker kupujete vojne bonde in znamke. Ne pozabite torej za nas včasih malo pomoliti, ne pozabite pa tudi vojnih bondov in znamk!
Yes, what we need is a little prayer and Bonds and Stamps to stamp out the Axis!
Bodite pozdravljeni, dokler se spet ne oglasim,, odkoder že bo! — Vaš chicaški prijatelj
Sgt. Stanley L. Kožar,
755 B. F. T. S.
Marana B. F. S.
Tucson, Arizona o
KNJIGA, KI NIMA PARA (Piše Andrej Tomec)
Johnstown, Psu
(Konec)
. Obenem pa, ko bereš to knjigo in z narodom sočustvuješ in ga pomiluješ v njegovem neizmernem trpljenju, nehote rastle v tebi tudi občudovanje nad - junaštvom in Jiraflbrostjo slovenskega naroda, ki vse to ogromno gorje s takim gigantskim junaštvom .prenaša in se tako hrabro bori proti svojemu sovražniku.
Z občudovanjem se pa obenem tudi dviga v tebi ponos, da si sin tega sicer malega, pa j>o trpljenju, junaštvu in hrabrosti tako velikega naroda, naroda slovenskega!
Da, pri pogledu, pri misli na naš narod v sedanjem č&su, v njegovem največjem trpljenju, v njegovi največji nesreči, ob največji tragediji, ki je še kdaj zadela kak narod na svetu, se nehote začneš zavedati, da je naš mali slovenski narod po svoji miroljubnosti in poštenju posebno po svojem trpljenju in mučeništvu junaštvu in hrabrosti največji narod na svetu.
Slovenski narod ni nikdar nikomur kalil mira, pač pa so ga vedno drugi njemu; on nik-kar ni kradel in ropal, drugi so njega ropali in mu kradli; on nikdar ni nikogar izkoriščal in zatiral, le on je bil ved-na izkoriščan in zatiran; on nikdar ni nikogar zaničeval in preganjal, pač pa je bil on vedno zaničevan in preganjan; on ni nikdar nobenega drugih ubijal in vničeval, kakor je bil in je, posebno zdaj, on od drugih ubijan in. vničevan; on nikdar ni poželjivo gledal in roke stezal po tuji lastnini, kot je brezvestni in požrešni tujec to počenjal in kos za kosom jemal njegovo lastnino, kradel in potujčih cele po-krajne prelepe slovenske zemlje, ki se po zdaj v svoji brezmejni predrznosti in hinavšči-ni pred svetom še hlini, kot da je to njegova lastnina, ko Slovenci to zahtevajo nazaj.
In kaj zdaj na vse to pravite? Kdo ima vzrok se svojega naroda sramovati in kdo ima
vzrok biti na svoj narod ponosen?
Ce kdo, imamo ravno mi Slovenci vzrok biti na svoj narod ponosni. Tako majhen in .siromašen je naš slovenski na-*-od, pri tem pa še vedno tako zatiran, pa je kljub vsemu temu še tako izobražen in kulturen, da v tem doseže tudi večje narode, ako jih še ne •presega, po vrhu vsega tega se mora pa še obupno boriti za evoje pravice in svoj obstanek nasproti močnejšim svojim slovenske zemlje lačnim sosedom ,trpeti premnoge žrtve in zgu-be, za kar vse je treba brez-primernega junaštva in hrabrosti, katerega Slovencem ne manjka, to o,ni dokazujejo posebno zdaj, ko se je njihov krut so vrag vrgel nad nje z vso silo svoje brutalnosti in barbarizma in mu je na tem, da slovenski narod popolnoma iztrebi iz površja zemlje.
Mi Slovenci torej se nimamo za kaj sramovati, imamo pa |a kaj biti ponosni. Ali se pa večji narodi tudi nimajo za kaj sramovati in 'biti na kaj ponosni, kakor mi Slovenci? Ne, kajti njihovo ime je omadeževano s krivicami, z nasilji, preganjanjem, ropanjem in ubijanjem manjših narodov. Kdo bi se ne sramoval naroda kot sta n. pr. italijanski in nemški, ki se posebno v sedanji vojni izkuzujeta tako nečloveška, zverinska in zločinska in tako brutalna in barbarska in ki si s svojimi neštetimi velezločini pritiskata na čelo pečat prokletstva, ne takega, s kakoršnim je bil zaznamovan morilec Kajn, ko je prelil kri enega samega človeka, svojega nedolžnega brata Abehia, temveč takega, ki vpije k Bogu za maščevanje za toliko in toliko tisočev nedolžnih naših ljudi, ki sta jih že pomorila in jih še morita in sta tako vsa oblita z nedolžno in mučeniško krvjo.
Kdor vse to premisli in trezno presodi, si pač ne bo želel, da bi spadal h kakemu večjemu in močnejšemu narodu, če se isti nima s čim drugim ponašati, temveč bo raje ostal pri svojem malem, pa poštenem, pridnem, kulturnem, junaškem in hrabrem in žilavem narodu, ki ni omadeževan s kakimi zločini in zaznamovan z nedolžno prelito krvjo.
Spričo krivic, nasilja, trpljenja, mučenja, vničevanja in pobijanja naših ljudi od strani zločinskih in krvoločnih Nemcev in Italijanov, se še v tem lepši luči kaže vsa lepota, plemenitost, vsa krepost in vrlina, junaštvo in hrabrost našega naroda v njegovem sedanjem, zanj tako kritičnem položaju.
Obenem se pa tudi spričo vsega tega tem jasnejše in o-čitnejše pokaže tudi vsa grdo-bija in propalost, .vsa ogab-nost, vsa krutost, brutalnost in barbarstvo večjih in močnejših narodov, sosedov Slovencev, kakor se tudi v solnčnem žarku v sobi natančno vidi vsak najmanjši prašek, ki se drugače ne vidi.
Zatorej če hočete svoj lastni .narod še bolj poznati, spoznati koliko velja in kaj so drugi večji in mogočnejši, ter
DOGODKI
|a*d Slovenci pq Ameriki« ^
Slovenec med njimi
San Francisco, Cal. — Ko se je 21. jan. razbilo veliko prekomorsko letalo na poletu iz Honolula v San Francisco, je pri tem 19 oseb izgubilo življenje, med njimi tudi naš trojak Leo A. Mahkota, tukaj rojen, star 32 let in izvežban pilot. Njegov oče je doma iz Ljubljane, mati pa iz Krope.
Zlata poroka
Pueblo, Colo. — Petdeset letnico poroke sta obhajala Mr. in Mrs. John J. Mesojedec, 714 Topeka, ki sta že 53 let v Pueblo; prišla sta iz Ljubljane. Mr. Mesojedec so stari 75, Mrs. pa 74 let. Dočakala sta torej kaj lepo starost. Imela sta 10 otrok; od teh jih še živi 7 in so že poročeni; e-den je vojak. Omenjena slav-Ijenca sta naročnika Am. Slovenca in ga rada čitata. Prijatelji jima častitamo ter jima želimo, da bi obhajala še diamantno poroko. — J. M. (S temi častitkami in željami domačih prijateljev združuje e-nake iskrene častitke in želje tudi Uredništvo Am. Slovenca.)
Bolniki	1
Pueblo, Colo. — Bolna je Mrs. Louis Anzick, 621 E. Mesa, ki je bila tri tedne v bolnišnici, sedaj, se pa zdravi doma.
- v ~w~ * ' VK
Mr. George Klobučar so tudi bolni. Stari so 85 let in so pred tremi meseci obhajali zlato^poroko.
*
Operacijo je srečno prestal Mr. Ignac Papesh, ki se zdaj izhaja doma, toda je še pod
zdravniško oskrbo. _ Vsem
trem želimo, da bi se kmalu okrepili in se spet veselili ljubega zdravja. — J. M.
Pogreb -
Chisholm, Minn. — V četrtek 4. feb. se je vršil pogreb rojaka Mike Arko. V cerkvi Sv. Jožefa je Rev. J. E. Schiff-rer opravil zanj pogrebno sv. mašo, potem pa so ga pokopali na Calvary pokopališču. Naj v miru počiva! Bil je tudi naročnik Am. Slovenca.
spoznati, na kaj naj bo človek ponosen in česa naj se sramuje, tedaj si naroČite in čitaj-te knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti."
Knjiga zasluži, da bi takoj pošla in v kratkem doživela druso izdajo.
Pisatelj pa zasluži priznanje v največji meri za tako skrbno in natančno pisano knjigo, kljub temu, da so se mu pri delu vzbujali tako pretresljivi in razburljivi spomini, za kar mu je bilo treba posebnega truda, da je mogel vse to opisati. Poskrbimo torej, da s to svojo knjigo doseže svoj namen!
TARZAN
THE BOAT HAD OVER TURNED OKI A PARTLY SUBMERSED REEF. — THE PASSENGERS SCRAMBLED TO A S AF£ FOOT/ N G.
Ko je Tarzan pograbil Petra Ega-
lisa, ki si ni mogel sam pomagati, je zakiical: "Držite čoln! Ohranite zaloge!'' — Prepozno,________
NOW THE LUCKLESS BAND VJAS STRANDED ON TH15 BARREN 'PIN POINT' IN A LIMITLESS SEA J
Močan val je zadel v čoln in zaboji z zalogami so izginili v temi in razburkano morje jih je pogoltnilo.
Nesrečna družba je končno obstala na malem otočku brezkončnega morja!	______________
■ -"■"'■■ "»-'-o
-- ■

r Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 2. marca 1943
(Metropolitan Newspaper Service)
Čoln se je prevrnil ob na pol zakriti čeri. Potniki so zmešani tavali po plitki vodi. _	.
Stran S 1
"RUSIJA BO DIKTIRALA MIR"
p. A.
NEDELJSKI KOTIČEK
J. M. Trunk:
TEDENSKI KOLEDAR
7. Nedelj* — 3. predpost na. 4
8.-Ponedeljek	— Janez od Boga.
9.	Torek — Frančiška, R. vd.
10.	Sreda — Pepelnica — 40. muč
11.	Četrtek — Koleta.
12.	Petek — Gregorij Veliki.
13.	Sobota — Evfrazija.
PRVA NEDELJA V MARCU
Izveličanje je v rokah posameznega človeka, in prav vse le v njegovih rokah. Res da brez milosti božje človek ne more ničesar izdatnega storiti, ampak o primerni in potrebni »meri milosti ni nobenega dvoma, dasi mora posameznik skrbeti tudi za milost, in tako je tudi milost, toraj božja pomoč, le od človeka odvisna, ker bo to milost dobil, ako zanj skrbi. Če toraj človek z vso skrbjo dela za izveličanje, dela tudi za potrebno milost in podporo.
Vsa skrb, in ta skrb mora biti nad vse resna, odločna, mora biti prešinjena z največjim, še poudarim, prav predrznim zaupanjem. Berač prosi, zahtevati pa ne more. Ce zahtev* postane predrzen berač, in takega postavijo pred vrata. Prositi moramo tudi mi. "Odpusti nam naše dolge . . ." Pri tem smo vsi berači. Smo pa hapram Bogu malo drugačni berači od navadnih. Vsak človeški berač mora Boga prositi, ampak ima neko pravico, da nekaj tudi zahteva, da se
pri prošnji na nekaj sklicuje. Na kaj? Sklicuje se prav na Boga samega, rekel bi, na npegovo dano {besedo, j
Preudari. Grešil' si. "Kdor pravi, da nima grehov, je laž-nik". Ne boš sam sebi lagal. Radi greha, ali celo grehov si v skrbeh in moraš biti v skrbeh za izveličanje. Bog te je pa pustil do te ure pri življenju. Na kaj čaka sam Bog? Na tvoje pogubljenje, ali na tvoje izveličanje* da se vrneš k njemu kot k svojemu očetu nazaj, ko si z grehom šel od njega. Ko bi Bog čakal, kakor se ti morda prav napačno dozdeva, le na tvoj pogin, bi te bil lahko že stokrat pogubil. Pa nisi še do danes med pogubljenimi, ker si še pri življenju. So morda taki, ki so pogubljeni, dasi so manj grešili. To te mora skrbeti, pa te navdajati z zaupanjem, ker se tebi do tega trenutka kaj takega ni pripetilo, in te toraj Bog čaka, čaka potrpežljivo, da se vrneš. Le predolgo ga ne smeš pustiti Čakati. To je važno.
BARAGOV SVETILNIK
Promotor.
VEZBANJE BODOČIH ČASTNIKOV "BOREČIM SE FRANCOZOV"
,kadetOV\ki so namenjeni, da postanejo častniki ▼ armadi "borečih se Fran. coiot . Slika jih kase, ko se veibajo nekje v Angliji.
Poročilo i« domovine.'
(Nadaljevanje in konec.) Preden še kaj več napišem o teh naših nesrečnih partizanskih početjih; naj podam na tem mestu dve pesmi s partizansko mentaliteto, Jci sta bili poleg drugih zanešeni iz gozdov v svet po ubežnikih iz partizanskih vrst in natisnjeni v dnevnem časopisju. Pripomniti je namreč treba, da vsi časopisi sedaj brez prikrivanja pišejo o partizanskih grozotah in svare ljudi pred sim-patiziranjem s partizani. V tem se nič ne ločijo časopisi med seboj, vsi so edini v prepričanju, da je partizanstvo nesreča za narod. Kaj bi ne bili, ko vsi lahko na svoje oči vidijo, kam vse to vodi. Ena omenjenih pesmi se glasi:
Razpnite čez ves svet vešala! Naš bog so: Rop, požig, umor! Divjajte! Kri je zakričala! Glavo je dvignil v nas upor. Hura! Mi rdeči pionirji!
V	temelje, v oboke _ ;
bombe — ekrazit!
Jutri — rdeči inženirji,
skoz slavoloke _ nov svet
gradit!
Naš smeh se razvihraj v domovih !
S čim prali bomo kri? s krvjo! Prisluhnite! Pri nas v gozdovih
tesarji novih dni pojo! Druga pesem je pa taka:
Poglejte nas, a ne v obraz:
V	srca kipeča nam poglejte! Zakaj v obraz — v obraz smo
čudni,
morda ae zdimo /Vam ostudni .. . { A v naših prsih je mladost. in v žilah naših lije kri, kri vseh ljudi kri Marksa in tlačanov kri — kri Lenina in rimskih sužnjev kri, kri novih, srečnejfiih ljudi . . .
Med partizani krožijo cele
pesmarice podobnih pesmi, ki so v kakem izvodu prišle iz gozdov po ubežnikih. Teh je vedno več, zakaj veliko naših mladih je bilo s silo odvedenih v gozdove in so komaj čakali prilike, da bi se rešili, pa tudi cele čete takih, ki so se bili iz idealizma pridružili partizanom, so spoznale kaj kmalu resnične načrte partizanskega gibanja in so se streznili. Ti ubežniki sedaj pripovedujejo po vaseh svoje doživljaje in tako svet spoznava tudi notranji ustroj partizanske organizacije.
Zlasti je poučen popis tiste toliko opevane "enakosti" in "enakopravnosti" v partizanskih vrstah. V resnici so med partizani tri kaste, ki se zelo ločijo med seboj.
Prvi so takozvani "partijci". Ti so zapriseženi komunisti, torej člani komunistične stranke. Imajo med partizani vse predpravice in tudi vso oblast v svojih rokah. Oni ko-mandirajo, vsi drugi morajo samo poslušati. Zanje je različna naplenjena obleka, zanje novi čevlji, zanje dobra in posebej •pripravljena hrana, meso, pečenka itd. Tudi njihove "tovarišice" dobe nalašč zanje naplenjeno toplo obleko. Mied to izvoljeno družbo spadajo komandanti in komisarji. fo so bivši tovarniški delavci, mesarski pomočniki, trgovski agenti in tako dalje. Večinoma so se rekrutirali iz bližnje ljubljanske okolice.
Drugi so partizanski "bojevniki". Ti se dele v komunistične simpatizerje in navadne partizane, ki so po svoji nespameti ali po kaki nesreči zašli v to družbo. Ti ljudje veljajo partizanskim vodjem toliko kot "krma za topove." Imajo pa nekoliko več svobode kot tretja vrsta, ki jo bom pozneje omenil. Med "bojevniki" je precej kmečkih fantov, ki so se dali ujeti pri-i . 'j
kriti propagandi in so šli prostovoljno v gozdove. Vsi so pa močno razočarani nad tem, kar so v resnici našli v gozdovih, ko jim je bilo nekdaj vse drugače povedano. Mnogi zbežijo, ker niso zastraženi in jim beg ni pretežak, drugi se še obotavljajo in razmišljajo svojo žalostno usodo. So pa seveda tudi taki, ki jih je "šola" v gozdovih polagoma vzgojila v prave zveri in se vdajajo najrazličnejšim pustolovstvom, pa tudi neverjetnim krutostim, samo da svoj brezupni položaj celo samim sebi zakrivajo.
Tretjo kasto tvorijo "delavci". Sem spadajo taki iz vseh stanov, ki so bili prisiljeni v gozdove med partizane. Ko namreč partizanske "oblasti" izvedejo kje svojo "mobilizacijo"^ pridrže svoje moštvo včasih samo za nekaj dni, včasih pa jih vlečejo s seboj v notranjost gozdov in jih porabljajo za razna opravila, tudi za delo na polju in tako dalje. Ti ljudje so* pod stalnim nadzorstvom in strogo zastraženi. Beg je mogoč dostikrat le v slučaju, da se mora ves "tabor" nepričakovano hitro u-makniti sovražni nevarnosti, zakaj tedaj voditelji ne gledajo dosti na to, kako bodo vse hitro drugam preselili, ampak čuvajo najprej svojo lastno kožo. Ako se samo nekaterim posreči beg, morajo potem drugi radi tega toliko več trpeti, češ da so nalašč o-mogočili onim beg. Raznega spraševanja in zasliševanja ni ne konca ne kraja, zapirajo jih po temnih . kleteh in jim žugajo z najhujšimi kaznimi. Res ni redko, da jih potem nekoč odvedejo še globlje v gozdove, seveda strogo zastražene, in vse pokoljejo ali postrele. Zlasti se zopet in zopet ponavljajo poročila, da so patrizani gorki dijakom, organiziranim kot "Kristusovi
Mladci" in "Stražarji". Prav tako kmečkim fantom, ki so se udejstvovali v "katoliški akciji" in zašli na kak način med nje.
Eno tako poročilo se glasi: Bili smo zaprti v kleti in za stražo so nam pustili enega oboroženega partizana. Tudi dva ranjena partizana in ena partizank so bili med nami. Ranjenca sta bila velika siromaka, zakaj rane so jima že gnile. Naš stražnik je dobil u-kaz, naj nas odvede na drug kraj, če bi pa radi nevarnosti tega ne mogel, naj nas postre-li. Tri dni smo tavali po gozdovih v dežju in vetru. Bili smo končno blizu Žužumberka in posrečilo se nam je, da smo se pri Topli rebri 'izgubili' v goščavi ter pobegnili ..."
Radi bi vedeli mi tukaj, kaj boste Amerikanci rekli na vse to, če se sploh sme pričakovati, da boste to poročilo prejeli.
TO IN ONO
GANDHIJA NE NAMERAVAJO IZPUSTITI
New Delhi, Ind. — Indijska vlada ne bo izpustila Gandhi-ja iz konfinacije. Ta beseda je prišla od britanskega min. predsednika Churchilla, ki jo je očividno izrekel na svoji bolniški postelji, in se je v njej povdarjalo, da je prva dolžnost vlade v Indiji, da brani deželo pred invazijo; odgovornost leži na Gandhiju samem, je dejal Churchill. — O Gandhiju pa se je med tem pričelo izražati upanje, da bo prenesel svoj 21 dnevni post, h kateremu se je odločil v protest proti temu, ker'^je vlada zaprla njega in druge indijske voditelje. Zadnjo sredo je bil 15. dan njegovega posta in mož je kazal boljše razpoloženje kakor prej ter je bilo njegovo stanje tako povoljno, da so se zdravniki izrazili, da
ni nobenega vzroka, zakaj bi ne mogel prenesti še šest dni.
-o--
RESNE SKRBI ANGLEŽEV ,
London, Anglija. — Poleg vojne je zdaj pričel skrbeti Angleže tudi jezik njih otrok. Ameriških vojakov je namreč toliko v Angliji, da je nevarnost, da angleški otroci ne prično posnemati njih izgovorjave, kot se je izrazil direktor neke dramatske lige.
-o-
TO IN ONO IZ SVETA 2irafa ima lOOkrat tako dolga čreva, kot je dolgo njeno telo. Čreva krave so 27krat daljša ko ona; mačka in pes, ki sta izrazita mesodejca, i-mata 8krat daljša čreva kot njuno truplo in človeška čreva so 7krat daljša ko telo. Izmed 32 zob, ki jih ima človek, jih je 20 za meseno in 12 za rastlinsko prehrano.
Ce ne bi naše telo oddajalo prav nič svoje toplote, bi imeli čez 24 ur namesto 37 stopinj toplote — kar 85 stopinj !
Liter kravjega mleka ima 691 do 2291 bilijonov kapljic maščobe; če bi kapljice razvrstili v ploskev, bi merila ta ploskev 512 do 210 kvadratnih kilometrov!
o
(Dalje)
m.
Oni dan je dejal poljski mi-nisterski predsednik, torej glava poljske vlade v izgnanstvu: Ne cepite dlake — Rusija je samo ena in ta je: SOVJETSKA Rusija . . .
Sikorski ne blekne kar tja-vendan, Sikorski se zaveda odgovornosti in dalekosežnih posledic vsake svoje izjave. Sikorski je bil sam v Rusiji, je govoril -s Stalinom in je dobil svoje vtise pri viru stvari, ne tako kot mnogi naši zaljubljenci v EDINO Rusijo, ki urejujejo svet iz svojega "arm-chaira", kot bi dejal Roosevelt. Zato je edino mogoče, da smatramo to izjavo Sikorske-ga kot precej mrzel curek na mnenje tistih, ki pravijo: Nismo za komunizem, prepričani smo pa, da Rusija pri svojem diktiranju miru ne bi silila s komunizmom preko svojih mej, oziroma bo "popustila" tudi v svojih mejah . . .
Sikorski pravi: Ne cepite dlake, poznam samo eno Rusijo — SOVJETSKO Rusijo . . . Ko je pa to izjavil, je takoj dostavil, da s tem ne misli u-stvariti med zavezniškim svetom razpoloženja, kakor da naj bi zavezniški svet prenehal s svojimi simpatijami in s svojo pomočjo do — BOREČE SE Rusije. Nasprotno! Odločno je izjavil, da naj bo Rusija še nadalje deležna vse mogoče zavezniške pomoči. Pri tem ni izrecno dejal, toda prav lahko čitamo v njegovih besedah misel :
Ravno zato naj bo Rusija še nadalje deležna vse mogoče pomoči Zaveznikov, da se ja ne bo ustvaril položaj, ki naj bi Rusiji dal nekako opraviče-nje za kako njeno snovanje SAMO NJENEGA končnega diktiranja miru! Z drugo besedo: Zadolžimo Rusijo do take meje, da nam ne bo mogla, pa naj bi njeno sedanje vodstvo še tako hotelo, vračati nemilo za drago! Naj dobiva Rusija še nadalje vso zavezniško pomoč, da bo pred celim svetom jasno: Ruske zmage so tudi NAŠE zmage, ne samo NJENE! Zato je jasno, da mora biti tudi mir po tej vojni NAŠ mir, ne samo NJEN!
Da imamo pravico, nekaj takega čitati v prej navedenih besedah Sikorskega, nam pričajo druge njegove izjave, ki so bile v časopisju malo pozneje. V teh izjavah se Sikorski ni obotavljal povedati, da so z Rusijo nemajhne težave. Poljska je neposredna soseda Rusije in poleg tega edina ruska neposredna Poseda, ki je v zavezniškem taboru. Za-tjo je kako mnenje odločilnih osebnosti med Poljaki vsaj v toliko važno, da nam daje raznih migljajev za nadaljnje naše razmišljanje.
Druga izjava Sikorskega glede Rusije sega mnogo globlje ko prva, malo poprej omenjena na tem mestu. V tej izjavi opisuje Sikorski težave, ki obstoje med Rusijo in Poljsko. Takoj sicer poudarja, da težave niso nepremagljive in da na poljski strani ne manjka dobre volje za poravnavo, pusti pa precej na široko odprto vprašanje — če je tudi na ruski strani tako ... In dostavlja: "Na rtisko-poljski meji se rešuje ne samo poljsko vpra sanje, ampak sploh vprašanje miru v celi vzhodni in centralni Evropi, kakor tudi razmerje Rusije do demokratičnosti."
Kot ilustracija velikih težav, ki motijo medsebojne od-nošaje med Rusijo in Poljsko, se navaja zgled civilne vojne v Jugoslavii in izraža ijojazen, da bo taka vojna izbruhnila tudi na Poljskem, ako Rusija in Poljska, oziroma uradni predstavništvi obeh dežel, ne
izgladita čimprej svojih sporov.
Sikorski trdi nekaj prav neprijetnih reči glede Rusije, kot na primer, da pošilja ruska vlada v okupirano Poljsko parašutiste, ki skušajo potem med Poljaki ustanavljati komunistične celice . . . Vsekako prav mrzel curek na tiste, ki čakajo na — nekomunistično rusko diktiranje miru . . ,
Obenem izvemo, da je poljska vlada protestirala v Moskvi zoper vmešavanje "tujega > elementa" v notranje zadeve poljske države. Dovolj povoda torej, da zmajujemo z glavami nad veseljem tistih, ki upajo SAMO na rusko zmago in SAMO na ruski mir!
Še vse več takih bridkosti Pa povzroča početje uradne Rusije trem baltiškim državicam, Litvaniji, Litvi in Estoniji. O tem je bilo nedavno temu brati v ameriških listih jako čudnih reči. Prišlo je ž njimi na dan litvansko zastopstvo v Ameriki o priliki, ko je potekalo 25 let odkar je Lit-vanija spet postala samostojna, namreč po prvi svetovni vojni. Skoraj ob istem času je uradna Rusija spregovorila javno besedo o teh treh državah. Ta uradna beseda je bila taka, da so te tri državice kratkomalo ruska zemlja in ni nobenega vprašanja, če bodo po vojni spet samostojne ali ne. Rusija je dejala, da ne bodo, ker so in ostanejo — ruske!
Zelo neprijetna stvar za tiste, ki so objavili znano "Atlantsko izjavo" o ciljih zavezniškega vojskovanja, in še bolj neprijetna za vse tiste male narode, ki se na podlagi te izjave zanašajo na svojo o-svoboditev po tej vojni. Če atlantska izjava nič ne veže Rusije glede na baltiške državice, zakaj naj bi ta izjava vezala Nemčijo in Italijo glede _
Slovenije? ! Vse to torej vodi do silno neljubih zaključkov.
In Litvanci, ki , so sedaj v Ameriki, vedo povedatK.na podlagi dokumentov, da ima Rusija, seveda SOVJETSKA Rusija, glede Litvanije prav nečedne namene, prav nič manj nečedne, kot jih imata Nemčija in Italija glede Slovenije. Vse je po teh trditvah že na papirju začrtano, kako bo Rusija po vojni, oziroma takoj ko se bodo Nemci umaknili iz baltiških državic, zatrla narodnost Litvancev potom prisilah izseljevanj ,koncentracij, streljanja in podobnih nečloveških reči . . .
Zelo zelo se je bati, da je Rusija še globoko v svojem stalinstvu in da ji bo kaj težko izkobacati se iz tega sta-linstva, vsaj dokler ji je na čelu^ Stalin. Bridko je vse to in človeka se skoraj polašča razpoloženje, da bi dejal: Ako je neutemeljena nada na Rusijo, potem sploh ni izhoda . . .
Ostane pa vendar še upanje v Ameriko in Anglijo in druge ž njima vred. Na to obrni-mo vso svojo pozornost!
(Konec drugič.) -o-
ŽIVLJENJE MORA BITI DOLGOČASNO
Kii,	,U *hksL M oewidao n« «di nič posebno ubivno. da sia
biU postavljena na razstavo, ki se je vršila t New Yorku. Poskusite, č® se tudi ram ne bo xaxdehalo, ko ju gledale.	c» se
ODKOD IME "KULTURNI BOJ"
Ko je luteranska Prusija po zmagah nad Avstrijo in z njo zvezanimi, po večini katoliškimi, južnonemškimi državami leta 1866. ter po zmagi nad Francozi leta 1870-71 ustanovila novo nemško cesarstvo, so imeli nemški katoličani spočetka težko stališče. Čeprav so v francoski vojni pošteno storili svojo dolžnost, so jim njihovo prejšnje protiprusko zadržanje še vedno zamerili in jim očitali protidržavnost. Posebno je Bismarka jezilo., da je katoliška duhovščina ščitila pred germanizacijo Poljake in da so se katoliški stranki, tkzv. centrumu, pridružili tudi Al-začani, ki so skupaj s Poljaki in danskim poslancem iz Schleswiga protestirali proti priključenju njihovih dežel k Nemčiji. Začel proti katoliški Cerkvi in njenim pravicam v državi vedno hujši boj, pri čemer ga je podpirala svobodo-miselna narodno-liberalna stranka. Eden njenih voditeljev je bil slavni zdravnik in antrolopog R. Virchow, ki je napisal v nekem letaku, da postaja ta boj vsak dan bolj "velik kulturni boj človeštva". To ime je ostalo v rabi, a končal se je ta boj kot znano z Bismarckovim umikom, Čeprav se je bil hvalil, da "ne bo šel v Canosso".
-o
"Amer. Slovenec" je vez, ki i druži ameriške Slovence od j obale do obale.
For Victory ...
Hay
U. S. DEFENSE
BONDS STAMPS


DR.JOHN J. SMETANA j
Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE r 1 > OPTOMETRIST	J
1801 So. Ashland Avmum
TcL Cttial 0523	j
Uradne ure: vsak dan od 9 J z lutra j do &30 * večer.
fc^ffc^r* rn m ^ A — ^ — —----- - - ^ __I
......^'^'S'r: AMERIKAN5RI SLOVENES
■
Torek, 2. marca 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 2. marca 1943
JAPONSKI UJETNIKI
Hlapec Jan
j Stijn Streuvels
Pred sodnim dnevom pa se bomo menda še srečali v kolonah, kakor obljubuje Kathe-rine Krainz.
Toča in burja vse si od kruka do zarukanca. Ali se boš-pufnil ali se obesil? Tudi jaz imam nekaj spominov. pred približno 60 ali 70 leti je bilo. Na Koroškem je zasijala zarja probujenja, tam je bil na verski in narodni njivi čisto sam Andrej Einspieler, ko so Slovenci vse drugje še smrčali v komodnih posteljah. Kakor skala v razburkanem morju je bil. Tedaj je bil nemški liberalizem s cesarjem vred pri vsi moči in sili. Einspieler je bil tem oblastnikom le "der windische Heiland". Iji skoroda sam je bil. Strahovito je padalo. Kadar pa je toča nad njim najbolj klestila, kadar ga je liberalni celovški časopis najbolj "strgal", in bi se kak drugačen človek Še na ulico ne upal stopiti, je vzel ta mož svoj širok "demokratični" klc'buk in se podal nekaj streljajev iz svoje skromne hišice v Pavličevi ulici na Novi trg, kjer slovenski Pla-goca še danes meri na črepi-njo nemškega lintvera, in bo morda udaril, ako je danes v Moskvi kaj slovanske soli. Tam je bila zbrana vsa liberalna elita ia zbrana tudi moralno gnila mestna druhal. In med to in tako množico se je Einspieler mimo sprehajal, dasi je elita bolj olikano le zijala, druhal pa tudi umazano besedičila. To je bil mož, da mu ni para. Bil sem pri njegovi zlati maši v Svečah, bil tudi pri pogrebu. Mož v toči in pri toči, več-naja mu pamjet! Dim.
Duševen velikan je bil pesnik Goethe, brezdvomno. Še te dni so rekli tam v Moskvi Nemcem: dragi so nam vaši duševni velikani, vi pa — mar-šause! Pravilno. Goethe je poznal človeško naravo ko nihče drugi. Dostikrat se ga je prije-rn.al pri tem duhamoren pesimizem. Nekoč je izjavil več ko pesimistično: "Cim dalje občujem z ljudmi, tem ljubši so mi psi". Huda in pikra in cinična je taka. Boljši je tudi pri toči Einspielerov optimizem, ker ta je prav božanska roba. "Saj ne vedo, kaj delajo, odpusti jim!"
Jeleni so na zimovanju tam .doli in se veselijo sonca, ampak vesna krbuca čez čeri, in pri i so ostali, in ob jasnih dnevih jih hoaim opazovat tja dol ob bregu "Dvojčičev" (Twin Lakes), ko švigajo po sinjem nebu med vrhovi naših žare-čih gorskih velikanov. Tu je optimizem doma.
Iz Detroita se je vsula toča.
Ni ledena, ker to delajo, trdijo, copernice, ki na metlah po zraku jahajo. To detroitsko točo je naredila Katherine Krainz, izgleda sicer hudo co-perniško, pa ni nobena coper-nija, saj smo v modernih časih, ampak v Leadvillu je klestila, da je vse pobito. In vse to spomini stre, in kar se spominom še pritakne, in še pri-! de na koše spominov, utegne biti toraj tudi še več toče.
Rekel sem in' dejal, da je spominska roba nalezljiva. "Se mi dopadejo". To je | šment, ker glava gre kvišku. ! Tudi Petra Vidra, Rauch, ! Minn., je piknilo, da se je I spomnil kateheta, ki je s pa-| lico regiral, "ampak iz Ljub-j ljane je prišel žandar po nje-I ga in ga odpeljal na 2abjek v zapor".
Sakramiš, stvar je nevarna. Efn žandar je prišel. Kaj, ko bi se izvedelo in objavilo v kakih spominih, da je prišlo enkrat po Trunka kar cel tu-cat žandarjev in dalje, da so ga štirje žandarji odpeljali z nasajenimi bajoneti pri belem dnevu v luknjo kašo pihat! Ta Trunk je pravi in pravcati "jailbird", kakor pravijo tu, in to bi bila mastna prata za i spomine takim, ki se brez spominov na fajmoštre še odkaš-ljati ne morejo. No ja — kaplani, fajmoštri in kateheti j smo človeške reve in pod soncem se more vse pripetiti, in taki, ki pišejo spomine, so, izgleda, sami svetniki, Kakšna t toča bi začela iz Detroita padati, ko bi Katherine Krainz to izvedela! i Well, drugače je ta toča i bolj za pust. Tam pri nebesih ! in tistih svetnikih, ki so baje le po orgijah prišli med svetnike, je nekaj bolj resnega.
Pravi ta Katherine Krainz, da sem jo jaz potisnil v nebesa. "Hm", meni, "to mi daje upanje, da bom končno vendar še v nebesih, ker le tako ; se bom lahko srečala s svetniki". Kočljiva roba. Omenil sem srečanje, yes, ampak za srečanje v nebesih, in da bi ona prišla v nebesa, well, želim ji, ampak garantirati ji tega ne morem in ji nisem, ker to je pristno le njena zadeva. Pokazuje v zasmeh pravih nebes, kjer so svetniki, na astronomska nebesa, in pravi, da bi med^ potjo lahko zmrznila. Ko bi jo jaz hotel potiskati v nebesa ali mogel tja potiskati, bi jo lahko še v kak kruncelj iz-premenil. Ker sem pa, kakor je razvidno(?) iz dolgih kolon, vsega zmožen, bi bil zmožen še izpremenitve v kruncelj. Meh za smeh in za pust. Resno je na tem le, da srečanje bo, v nebesih, o tem ničesar nisem rekel in ne vem, ampak srečanje bo, ko pride do tistega "showdown" pri največji drami, kar jih je. Morda leti k "učiteljem" na Lawn-dalu, če tisto srečanje ni le prazna farbarija, kakor so menda nebesa, in tam ji morda povejo, da bi bilo srečanje na sodnji dan le kikenkoken, farsko strašilo, in pri nji je, njena zadeva je, ako se zadovolji z lawndalsko šolo. Jaz ostajam pri srečanju. Toraj na — svidenje, — auf Wie-dersehen!
Nekaj bolj resnega je tudi, I da pohvali šolo na Lawndalu i in pohvali učitelje, kar mora j vsakega učitelja veseliti, ako ! vidi tako hvaležno učenko. Če so pa učitelji zadovoljni tudi s tako učenko, ki piše take ko- j Ione, je pa njih zadeva, dasi j bi se utegnili tudi pri srečanju j — izgovoriti na "pravila'*, ker morajo vse tiskati, kar podpis j in številka zahteva.
Med drugimi je živel kot "stari na dc*
mačiji", ki je hotel, da ga upoštevajo. Hodil je svojo zmerno pot, opravil vsako stvar na svojem mestu, po porabi vse pospravil, pazil na vse in se počutil dobro le pri svojih konjih.
"Kaj me briga bedasto nehanje," je brundal. Tu so ga puščali pri miru, ker so vedeli, da ne mara, da bi ga motili. Kako predrzno dekle je včasih tvegalo šalo, a potem se je tudi takoj spravilo na varno in se za kakim voglom hihitalo od zadovoljstva.
Jan je tiho sedel za mizo, zamrmral gospodarju in gospodinji "dober dan" ter sklonjen nad krožnik leno jedel svoje kose kruha z maslom.
"S Sevo in z novincem pojdeš na njivo," je velel gospodar z zaspanim glasom.
"S Sevo in z Rjavcem?" je povprašal Jan.
"Da, s Sevo in z žrebcem."
"Z Rjavcem."
"Je že dal konju ime," je rekel gospodar in sporazumevno pomežiknil ženi. Vedel je, da se ne da nič več izpremeniti, in je sklenil, da bo novega konja tudi sam imenoval kar Rjavca.
Jan si je otrl usta in odšel nazaj v hlev, ne da bi še kaj rekel.
"Hola, dečko, danes boš imel opravka z menoj! Vpregli te bomo in bomo videli, kakšne krvi si."
Obrzdal je Sevo, jo okomatal in hotel tudi Rjavca. A mrha je bila z nogami in stisnila hlapca ob zid.
S krepkimi brcami v konjeve členke se je Jan spet rešil.
"Ha! Ti potep, tako bi me rad ugnal. Take reči poznamo!"
Začel je znova; toda ko je dvignil komat nad vrat, je konj spet napel ušesa, začel rezgetati, da je zvenelo kakor rezek zasmehujoč krohot, in je bil z zadnjimi kopiti, da so tla kar bobnela.
"To je bilo prvič v mojem življenju, da bi ne mogel okomatati konja! Zares . . . zmedena mrcina! . . . Hola, mir, Rjaveč, priden, mrcina!"
Spet je poskusil, da bi mu obesil komat. Tedaj pa je Rjaveč mahoma obrnil glavo in zasadil zobe v Janovo roko, da se je povesil z nje kos mesa v krpah. V prvi raz-jarjenosti in zaradi divje bolečine je Jana prevzela brezumna besnost, sunil je konja s svojimi težkimi coklami v trebuh, da je zabobnelo. Žival je planila vstran, se odrgnila na boku ob pregraji, ostro zahrzala od bolečine in ritnila, da so se iskre zakresale.
"Gospodar, kakšnega . . . prekleto vendar .. mrha.. konia si mi pa podtaknil? .. hudič je v njem!" Zdaj je šele opazil, da mu kaplja iz roke kri, in veliko rano — težko krpo mesa, ki je bila odtrgana In spet ga je popadel bes. Prestopal se je in slepo tako udrihal s pestmi, da se je konj tresel in se preplašen umikal.
Nenadno pa se je na hlevnih vratih pokazal gospodar in zarohnel nad Janom.
"Kaj? Z brcami mi boš uničeval konje, ti cepec? Stran iz moje hiše, iz hleva, nič-vrednež! Poglej —" potipal je odrgo na konjevem kolku in začel v novi jezi kleti: "Poberi se od hiše, če ne znaš drugega ko brcati konje — ti preteti potuhnjenec!" (Dalje prih.)
Jan je bil že spet ves pri konjih. Njegova mrmrajoča pesemca je kar tonila v donečem petju deklet, ki so molzle, in v raznolikem gaganju, meketa-nju in kruljenju živali. Vesel smeh je polnil hladni jutranji zrak. Na mah se je sprožila vsa praznična, živahna delavnost in postajala vse glasnejša z rastočo svetlobo in z vse više vzpenjajočim se soncem. Prihajanje in odhajanje se je množilo. Vsak je poznal svojo pot ter se pri svojem opravilu podvizal. Jan je zavihal rokave, krtačil in čohal je svoje konje. Drgnil in gladil je lesketajočo se dlako, ki je po vsakem potegu sijala mastneje in čisteje.
^Najprej si na vrsti ti, Seva!"
To je bil ubogljiv, dober, mišjedlak po-vodnik, ki ni brez nujnega razloga ganil z nobeno nogo. Jan je tega konja posebno razvajal in čistil, ker je bil najstarejši, naj pridne jši in ker je bil Julin zvest tova7 riš. Ko je bil Jan še pogan j ič in je stregel kravjim repom, je bila Seva že pri hiši.
Pri njej se je učil držati vajeti in z njo je najprej vozil dvokolnico v vas in v mlin. Ljubil jo je kakor lastno dete.
Miete je bila del lepega, črnega para kobil, ki ga je Julin odhod razdružil. Jan jo je z lepimi besedami tolažil.
"Čakaj, okrtačil ti bom še noge." Vedel je, da se bo na njivi takoj pogreznila čez obveze v zemljo, vendar pa je morala biti prav vardevana.
"In zdaj ti, Baai!"
To je bilo Mietino žrebe. Pomagal mu je priti na svet, videl ga je, kako je rastlo, in ga je učil voziti; ugnal je njegovo prešer-nost in ukrotil njegovo norsko razbrzda-nost. Zdaj je postal Baai razumen in voljan, stal je lepo mirno poleg matere.
"Gospodar se bo najbrž tudi tebe izne-bil, tovariš. Če bi bil jaz gospodar —."
Jan si je ostalo mislil. Trgovina z živino se mu je zdela kakor nenaravna, brezsrčna krivica. Nepoznanega konja je moral imeti najprej nekaj let v rokah, potem pa mu je postal pravtako domač kakor gospodar in gospodinja in njuni otroci. Potem ga brez globoke bolečine ni mogel več pogrešati in ga je po ločitvi moral še dolgo imeti v mislih.	>
Rjavca je krtačil nezaupno in previdno. Pri tem je neprestano tleskal z jezikom, da bi ga navadil na svoj glas. Konj mu je drhtel pod rokami, pri vsaki besedi, ki jo je izgovoril, je ostril ušesa in nemirno ko-pitljal. 4
"Kaj so ti neki napravili, da si tako plah? Pijan hlapec se je znašal nad tabo in te obdeloval z bičem, kaj ne? Tu ti bo bolje, tovariš. Nikar me ne glej tako plašno!'
Zdaj so vsi štirje stali svetlo očiščeni pred njim. Jan je odložil svoje orodje v zaboj, oblekel jopo, si nataknil čepico in odšel v kuhinjo pit kavo.
Še zmeraj je iz hlevov odmevalo petje in mleko je štrkajoč šumelo v golide.
"Bog ga daj, Jan," so klicale dekle druga za drugo, ko je šel mimo odprtih hlevnih vrat, in mrmra je je neumnemu mlademu ženstvu vračal vsak pozdrav.
Kadar je Jan zapustil hlev, je ponavadi napravil resen obraz. Stisnil je ustnice in ni imel ne pogleda ne posluha za norosti sveta.
Japonci, kakor se trdi. rade umrjejo, kakor bi se dali ujefti. toda tisti, ki jih vidimo na gornji sliki, so bili očividno drugačnih misli. Podali so se Amerikancem na Guadalcanal!!.
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) ~delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
INCOME TAX TROUBLE?
Don't labor and fret over your income tax return. If you're having trouble figuring it out, bring it to
STAN R. KAISER,
1823 W. 22nd Place CANAL 7975
Hrs.: 7:00 P. M. to 10:30 Nightly. A Former Deputy Collector of the Internal Revenue Dept.
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Nasvete, proračune in na« črte dajemo na željo brezplačno.
Čemu plačujete visoke na-jemnine. Dajte si postaviti kakorinega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij. šoL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo tudi manjša dela, kot popravljanje hiš in drugih poslopij, dela. gradimo nove stavbe. Mi prevsemamo vse vrste Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Pokličite nas na telefon lasten dom, lastno hišo. kar napravimo vam mi za smerno nizko ceno.
Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois
saacroKr
M buy
UNITED « 'STATES
#WAR
/^Tbonds
MBl STAMPS
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLE3K0SL0V. BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po zni- (gO ||A žani ceni, samo________________
Naročil« pošljite na t
POSLVSAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj prekd radio postaje WGES v Chicagi. — .
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
Stran 1 ^
SLOVENSTVO V AMERIKI
na bo izginilo tako hitro, če se bomo nmeriilri Slovenci zavedalL da imamo ▼ svojem slovenskem tisku listo silo, ki bo nas držala še dolgo, dolgo •kupaj.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Je prvi slovenski list v Ameriki! Čilajmo ga, naročajmo ga in podpira]mo ga! Stane leto $«.00; polletno $3.00; za Chicago. Kanado ia inozemstvo $7.00 in za pol leta $3.50. Naslov:
"AMERIKANSKI SLOVENEC?,
1849 W. Cermak R<L, Chicago, HL
J. M. Trunk