SEPTEMBER 1« S Kt. - Kornelij + 17 Č Erne sv. Frani. 18 P Kr.-Joief K. * 19 S Kv. - Januarij* »0 N 16. poblnk. 21 P Matevž 22 T Tomaž Vil. 28 S Tekla ® 24 0 Mati B. Usmil. 26 P Kleofa + 26 3 Clprijan in Jgst. 27 N 17. poblnk. 28 P Venceslav 29 T Mihael 80 S Jeromij @ s- "> CvO'W SLOV PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Zrn vero in narod — ga pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UKADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V, CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši in NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 190. CHICAGO, ILL, PETEK, 25. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 25, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Vlada pozvala zadnje rezerve - Ma Vsi zmožni moški morajo pod orožje proti fašistom, je za-povedala španska vlada. — Bolje umreti, kakor pa se , klanjati fašistom, pravi vladni proglas. — Položaj za vlado resen, toda ne obupen. — Možnost, da bo tuje-zemstvo poseglo v položaj. Madrid, Španija. — Vsi moški, ki so zdravi in zmožni nositi orožje, so bili poklicani, da vstopijo v tem odločilnem trenotku v vladno armado za vojno proti fašističnim Upornikom, ko gre za presto-lico samo. Kljub silovitemu pritisku od strani upornikov, Pa so vladni voditelji še vedno prepričani, da bo 'končna Zmaga njihova, in svoje vojaštvo navdušujejo z nekako obupno hrabostjo, češ, da je bolje umreti, kakor pa se podati pod fašistično peto. '• V tem smislu je sestavljen javni proglas, ki ga je izdala v sredo vlada na ljudstvo. "Odločilni trenotek bitke je pred nami," pravi proglas. "Že v začetku smo zaklicali, da ne bodo prodrli, in zdaj ponovno kličemo: Nikoli ne smejo prodreti! Madrid mora biti in bo grob fašizma. Trenotek je resen. Postavili moramo jekleno fronto proti sovražniku. Vsi zmožni moški ha fronto! Bolje je umreti stoje, kakor pa živeti na kolenih pred fašisti!" Istočasno je v sredo vlada tudi reorganizirala svojo obrambno silo in je vse razne! skupine, ki soi doslej nekako samostojno delovale', postavila pod enotno vodstvo. Na ta PRIPRAVE ZA KAMPANJO Predsednik bo porabil pet tednov pred volitvami. Hyde Park, N. Y. — V prihodnjih dneh bo pričel predsednik Roosevelt z resno kampanja za svojo ponovno izvolitev, kajti smatra, da je prišel za to že skrajni čas. Med tem, ko njegov nasprot- NEMČIJA IŠČEJCOVIN jOtvoriti namerava stare zapuščene rudnike. Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada je započela izvajati štiriletni ekonomski program, ki ga je nedavno proglasil Hitler, s katerim se ima osamosvojiti Nemčija izpod tu-jezemskega vpliva za surovine. Prva tozadevna odredba je bila izdana v torek in se nanaša na izrabljanje rudnikov. Glede rudnin je Nemčija v skrajnem pomanjkanju in vsled tega se bodo ponovno otvorili številni , rudniki, v katerih se je pred več leti Za nik Landon potuje po deželi že skoraj mesec dni, preosta-1 ukinil obrat, ker se ni izpla ne njemu za to delo komaj 'čal, Z modernimi sredstvi upa dobrih pet tednov. Za ta če- vlada zdaj izmozgati iz teh trtek je pozval k sebi razne [rudnikov vse, kar je še ostalo višje demokratske voditelje, jv njih. predvsem Farleya, da je skup- ] no z njimi napravil načrt za čim najbolj uspešno kampanjo. Do zdaj ima na programu samo tri govore, namreč 29. sept. v (Syracuse, 1. okt. v Pittsburghu in 2. okt. v Jersey City. -o- APEL NEMŠKIH ZNANSTVENIKOV ZA SVOBODO Dresden, Nemčija. — V govoru, ki ga je imel pred let- DRŽAVNI USLUŽBENCI IZDAJAJO LIST Springfield, 111. — Pretekli torek je izšla prva številka novega lista, nazvanega "The Truth" (Resnica,) kateri se je ustanovil na pobudo illinoi-ških državnih uslužbencev, ki so zagotovili, da mu bodo pridobili najmanj 40,000 naročnikov. List odločno podpira PORAZ ANGLIJE IN FRANCIJE Male države s skupnim na- i stopom preprečile, da bi se Abesinija vrgla iz Lige narodov. te Jugoslavlie Tragična usoda kleparskega pomočnika Belcla v Celju, ki je padel z Marijine cerkve na tla, ko je popravljal streho. — Kraljica Marija obiskala zavod šolskih sester na Dolenjskem. — Smrtna kosa in drugo. Ženeva, Švica. — Niti sen- ,, . „ , , „ ~e svojega nekdanjega presti-Roosevelta m New deal. Po- Jga in moži nMe yeg Angliia treben je tak list, kajti večina >in ^^ zmožni izva1ati v točasno obstoječega časopisja jLi j narodov. Dočim ste ime_ je v republikansko - kapitali- d ]etom dni ti dye drža_ stičnem taboru. KRIZEM_SVETA — Damask. Sirija, — ■ Pokrajina Sirija obhaja ta teden veselo proslavo, namreč pridobitev neodvisnosti. Uspešno je zmagala v dolgoletnem boju in dosegla, da se je končal francoski mandat nad Sirijo. Istočasno je dežela skle- AUTO IN LETALO OBENEM Inila zvezo prijateljstva s Fran-Philadelphia, Pa. cijo. uradnike- * trgovinskega ' de^-partmenta se je pretekli torek vršila predstava na letališču s svojevrstnim izumom, ki mu obetajo veliko bodoč-nost. Izum obstoji iz vozila, ki je istočasno: avtomobil in aeroplan. Tehta !e 800 funtov in je pripravljeno za dve osebi. Dokler teče po cesti, ima obliko avtomobila, kakor nlm kongresom nemških zdravnikov in znanstvenikov j hitro pa se hoče voznik dvi-pretekli torek je znani zdrav- gniti v zrak, prenese s pomoč- nik dr. F. Sauerbruch na ob- jo posebne aparature, gonilno način so delavski miličarji, se- jzire" nacin pozival nazlJsko jsilo od zadnjih koles na pro-Rtavljeni v (pretežni večini iz |vlado' nai pustl znanstveni' peler in istočasno se razpno zlo-delavcev, postavljeni pod ne-T™ MfoVirano sVobodo, ako posredno oblast vojnega mini-lhoce' d* b° znanostj do^,a Sterstva in razni unijski vodi- usPehe" Povdanl da 81 bo" tel ji so se morali odreči svojemu poveljstvu. Vrhovno poveljstvo nad tako združeno armado pa je bilo poverjeno generalu Jose Miaja, enemu maloštevilnih višjih častnikov, ki so ostali vladi zvesti. do znanstveniki šteli v čast, sodelovati v štiriletnem programu za gospodarsko osamosvojitev Nemčije, ki ga je proglasil Hitler, toda v to svrho potrebujejo duhovno in intelektualno svobodo. Mladi- _ , v . „ j . no pa je govornik opozoril, Položaj za vtado je v resni- H ci resen. Zadnje dni so namreč zaznamovale uporniške čete, prodirajoče proti Madridu od jugozapada, znatne Uspehe. Očividno jim je za to, da še pravočasno rešijo svoje tovarišie, ki so oblegani v trdnjavi Alcazar v mestu Toledo že od začetka vojne, predno .lih ne premagajo vladne čete. Ako pa uporniki zavzamejo Toledo, imajo do Madrida samo še 50 milj in na celi poti ni nikakih posebnih naravnih ovir. Kljub temu pa za vlado položaj še ni obupen. Na razpolago ima zdaj obilico dobrega vojnega materijala in tudi njene čete prekafiajo po številu uporniške. Možno je, da bo njih število moglo priti do Pravega izraza na odprtem Polju med Toledo in Madridom. Vprašanje obstoja, kaj se bo zgodilo, ako končno vendarle Madrid pade v roke Upornikov. Vlada fcatrjuje, da s tem še zdaleč ne bo odločena končna zmaga za uporni-k«. marveč se bo vojna nadaljevala. Poleg tega pa je naj se vzdrži od tega, da bi si ustvarjala kako stalno mnenje o temeljnih vprašanjih, dokler ne bo dovolj zrela za od-ločevanje v takih vprašanjih. -o--1 MOSKVA POZIVA NA PO- i MOČ Moskva, Rtisija. — Komu-1 nistična stranka je pretekli torek izdala nujen poziv za pomoč Španiji. V pozivu se povdarja, da je "sveta dolžnost" sovjetskih delavcev, daj gmotno in moralno prispevajo za podporo žrtvam španske žena krila; v naslednjem trenotku se začne vozilo dvigati v zrak. Pripravno je zlasti zato, ker ne potrebuje dosti prostora niti za pogon, niti za pristanek. -o- JESEN PRINESLA — POLETJE Chicago, 111. — Po koledarju se je to sredo zjutraj po polnoči poslovilo poletje in se umaknilo jeseni. V resnici pa se je ta izprememba v vladi na-jrave kaj malo opazilo. Z vročino, ki mu je delala vso čast, — Šangaj, Kitajska. — Japonska je započela novo izzivanje proti Kitajski, ko se je v torek pripeljalo z bojno ladjo v mesto Hankow 200 japonskih vojakov, "da varujejo življenja in jimovino Japoncev." Povod za to je dal umor 2. japonskih državljanov. — Madrid, Španija. — V tukajšnjem mestu vlada že par tednov resna pomanjkanje živeža in ljudje morajo po več ur čakati pred prodajalnami, da prejmejo svoj pičli delež. Jajec ni bilo na trgu že cela dva tedna in pred par dnevi jih je prispela mala količina. -o- PROTI CELONOČNEMU PARKANJU Chicago, 111. — Pred nekaj leti je sicer mestni svet izdal odredbo, da avtomobili ne smejo stati parkani na mestnih ulicah ponoči med 2. in 6. vi v Ligi prvo in zadnjo besedo in so se morale manjše države brez ugovora ukloniti s ponižnim "Da," je danes položaj ravno nasproten: Skupnemu nastopu malih držav ste se morali ukloniti Anglija in Francija. Abesinska delegacija je ostala na zborovanju Lige, da-si ste jo obe omenjeni državi hoteli vreči skozi vrata pod pretvezo, da nima pravilnih poverilnic. Skupni krik malih držav, kateremu se je še Rusija pridružila s svojim basom, je prestrašil Anglijo in Francijo in odložiti ste morale svečani sprejem, ki ste ga pripravljale ša fVTussoHnijevo delegacijo. Sploh ni točasno nobenega upanja, da bi poslala Italija svoje zastopstvo na Ligo, vsaj ne, dokler sede v njej črni Abesinci. S tem je pa točasno padla v vodo tudi nada Anglije, da bi se mogla kmajlu sklicati lokarnska konferenca velesil, ker pač Italija ne bo sodelovala. Težka nesreča Celje, 4. sept. — Včeraj zjutraj so bili pasanti v Prešernovi ulici priče strašne nesreče, ki je zahtevala človeško življenje. V Celju namreč renovirajo notranjost Marijine cerkve v Prešernovi ulici. Sedaj popravljajo tudi streho in žlebove. Kleparska dela je prevzel kleparski mojster g. Mihael Krajnc v Celju. Včeraj okrog 8. sta se podala 32 letni, v Aškerčevi ulici stanujoči kleparski pomočnik Franc Belci in 16 letni kleparski vajenec Metod Sulič na cerkveno streho nad glavnim vhodom in začela delati na pločevini pri žlebu. Stavbenik g. Gologranc, ki izvršuje notranja dela v cerkvi, ju je opozoril, naj se priveže-ta, Belci pa tega svarila ni upošteval. Nenadno je Belclu na pločevini spodrsnilo. Pričel se je cih, ki je bila uslužbena pri bogati kmetici Anki Novakovi. Novakova je nedavno skrila celih sedem tisočakov v bankovcih med star časopisni papir, ker se je bala, da bi jo utegnili tatovi oropati. Barica je pa nekega jutra slučajno segla ravno po tem papirju, da podkuri in skuha zajutrek. Bogata kmetica je pa šele naslednji dan opazila bridko izgubo. Smrtna kose V Desklah pri Gorici, v zasedenem ozemlju, je umrl Vinko Mežan, ondotni župnik, star 68 let. Rojen je bil na Bledu, na Gorenjskem in je po končanih srednjih šolah stopil v goriško semenišče. Služboval je v Kanalu, Lokovcu in zadnjih 30 let v Deskah. — V mariborski bolnici je umrl Anton Koder, notar z Murske Sobote. -o- Kača jo je pičila Pri obiranju fižola je pičila v zraku loviti, oprijel se^ je ,strupena kača 37 letno že]ezni Carjevo ženo Ano Hecl v Zgor- Suliča in ga potegnil s seboj. Sulič se je zadnjem hipu njem Radvanju Morala je iskati pomoči v bolnici. j oprijel stebra na robu strehe in se rešil. Belci pa je strmoglavil 18 metrov globoko in i priletel z glavo na rob hodni-jka za pešce. Pri padcu je nesrečnežu počila lobanja, zlo- 'pri Muti sprejel na SV0J- avto mil pa si je tudi tilnik, hrbte- ki gQ ga prosi]e> je pa odpovedalo Žrtev vožnje Josip Roje, lastnik in voznik tovornega avtomobila, je uro, toda ta odredba se je popolnoma pozabila in nihče je ni skušal uveljaviti. Vložila pa se je zdaj neka tožba pri višjem sodišču, da se mesto prisili k izvajanju te odredbe. Tožitelj pravi, da ne govori v interesu garaž, marveč privatnikov, ki so jim parkane kare napoti. ■••■inj' dva kralja se sestala nico in obe roki ter obležal v krvi. Iz mestnega magistrata, Nenadno krmilo in avto je z vso silo se je namreč v torek poslovilo j poletje, in z enako vročino nas je v sredo pozdravila "hladna" jesen. V četrtek pa je temperatura znatno padla. -o- SVOJEVRSTNO NAKLJUČJE New York, N. Y. — V neki tukajšnji bolnici leže druga , . ,. , poleg druge tri sestre, vse voine. Obenem se objavlja, da , , . , . ' . . I , , . , • .vsled istega vzroka. Slučaj je ie bilo doslej nabranega ne-' . , , . , . , . • i . . .... i nanese!, da so vse tri skoraj kai manj kot poldrugi milijon'., v T . . , .? , i istočasno porodile. Imena se- dolarjev v prispevkih od ru- skih delavcev, za kar se je kupil živež in se poslal v Španijo. |ster so: Mrs. Annabelle Egan, i Mrs. Cath. Murray, in Mrs. Abigail Fitzgerald. •-o- tudi skrajno verjetno, da bi padec prestolice dal povod inozemskim državam, da posežejo vmes. Težko je namreč misliti, da bi dopustila Francija, ali pa tudi Anglija, da bi v Španij! zavladal fašizem, ki bi bil popolnoma vdinjan Mussoliniji in bržkone tudi Hitlerju. ISTOČASNI GOVOR ROOSEVELTA IN SMITHA New York, N. Y. — Za isti dan in isto: uro, namreč 1. oktobra ob 9. zvečer, je napovedan govor dveh nasprotnikov, namreč Roosevelta in Al Smitha, po dveh različnih radijskih omrežjih. Katerega ibomo poslušali? ki stoji nasproti cerkve, so ta- zadel y obcestno drevo> kate_ koj prihiteli reševalci, ki so 'rega je podrl in se nato Pre-naložili nezavestnega Belcla |vrni] v jarek prj tgm sq bi]. v reševalni avtomobil in ga ysi potniki poškodovani naj-prepeljali v bolnišnico. Belpl huje pa 4g ]etna Josipina Mo_ pa je že med prevozom iz- hork(mi) katero SQ moraH dihnil. Truplo so P«^ /'spraviti v mariborsko bolnico, mrtvašnico bolnišnice Belclu dočim Sq ogta]e ponesrečence je letos 14. julija umrla zena, 'odpeljali v si0venjegraško bol-ki mu je bila nekaj tednov prej rodila dvojčke. Sedaj sta uboga otroka ostala brez rtaršev. nico. --o- Gornja slika je bila vzeta, ko je angleški kralj Edvard nedavno obiskal kraje ob Jadranskem in Sredozemskem morju. Posetil je ob tej priliki tudi ,Bolgarijo in na sliki (na levi) ga vidimo v družfei z bolgarskim kraljem Borisom. ...... Kraljica na Dolenjskem Novo mesto, 4. sept. — Danes so čč. šolske sestre Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu, ki letos praznujejo 50 letnico odkar so se naselile in pričele z vzgojnim in kulturnim delom, dosegle visoko priznanje in odliko. Obiskala jih je Nj. Vel. kraljica Marija, kot pokroviteljica bodoče sirotišnice, katero nameravajo postaviti bivše u-čenke svojim vzgojiteljicam ob zlatem jubileju. Pri sprejemu je bil poleg duhovskih in svetnih predstavnikov pričujoč tudi celokupni odbor za novo sirotišnico. Sprejem je bil prisrčen in kraljica ga je bila vidno vesela. Po sprejemu je odšla v kapelo, kjer se je nekaj Časa pomudila pred oltarjem in si potem ogledala samostan, nato se pa dala na samostanskem dvorišču slikati z odborom za postavitev sirotišnice. -o- S tisočaki je podkurila Nenavadna smola se je primerila služkinji Barici Knežiče-vi v vasi Grgurovcih pri Križev- Nesreča radi padca Težko se je poškodoval pri padcu 57 letni posestnik Anton Perkovič od Sv. Florijana pri Rogatcu. — Na Bregu pri Celju je padla po stopnicah 22 letna sobarica Frančiška Beletova in si zlomila nogo. — V Rimskih Toplicah je padel 16 letni posestnikov sin Jože Horjak iz Št. Petra pri Zidanem mostu s kolesa in se nevarno poškodoval po glavi in životu. Vsi so moovedal mir in se nato obrnil k stražnikom, ki so stražili u-jetnike ter zapovedal, da so jih takoj pripeljali k njemu, ki je sedel za obširno mizo in čakal. • Ne 1 da bi čakal, je takoj ko so jih pripeljali k njemu kazaje s prstom na dr. Joncsa in Lady Beth začel: "Vi ste barbarski ogleduhi, ki bi pozneje pripeljali delo vojsko in si podjarmili našo .delelo. V svojem grdem namenu sto si osvojili zaveznika v osebi ženske severnih Canaanitov. Toda . . . ... ne boste nas podjarmili, kajti v starih knjigah je pisano, da pride bog Iskander in nas bo branil!" Lady Beth je hotela nekaj ugovarjati, toda Masscdon je nadaljeval: "Pripravite moža da bo umorjen, žensko naj si pa viain® Ekbal!" — Tarzan ni razumel besed, toda spoznal je, da sta Beth in Jerry v nevarnosti. Petek, 25. septembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3' VSTAVA ZDRUŽENIH DRŽAV NJENA OSNOVNA NAČELA Prosilec za ameriško državljanstvo se mora podvreči izpitu, da pokaže, kaj zna o Ustavi (Konstituciji) in obliki vlade Združenih držav, kakor tudi države in mesta, kjer živi. Nedavno je federalna oblast izdala navodila naturalizacij skim izpra-ševateljem, v katerih se naglasa, naj se pri izpitu bolj pazi na dobri moralni značaj prosilca in na njegovo stališče napram domu, družini, sosedom, javnosti, vladnim oblastim in javnemu blagor-ju, kakor na samo tehnično znanje detaljnih podatkov glede vlade. Ta navodila so vključevala splošno izjavo o osnovnih načelih ameriške vlade. Ker ta izjava služi za podlago vprašanj, ki se stavljajo na kandidate, in v splošnem naglaša nekatera načela, ki jih vsak državljan mora poznati, je kratek izvleček tu na mestu. ODNOŠAJ POEDINCA DO VLADE SOCIJALISTINJA NAVDUŠUJE VOJAKE 1) Svoboda in enakost. — Vsi ljudje so rojeni svobodni in enaki v očesih zakona in so obdarjeni s pravicami do življenja, svobode in težnje za srečo. To pomenja, da vsak človek ima pravico živeti, biti svoboden in iskati si svojo srečo, ako pri tem ne prizadeva pravice drugih. Te pravice so neodtujljive. Nikaka država ne sme odrekati isto zaščito zakona v svojem delokrogu brez ozira na pleme ali narodnost in ne sme nikomur za-braniti volilne pravice radi spola, plemena, barve. 2) Vrhovnost zakona. — Vlada Združenih držav je vlada zakonov, ne ljudi. Nihče ni tako visok, da bi bil nad zakon, nihče tako skromen, da bi ne vžival zaščite zakona. 3) Demokratska vlada — U-pravitelji vlade te dežele imajo svoja mesta vsled privoljenja ljudstva. Oblika vlade je republikanska, kajti vsaka oblast izvira od ljudstva in so vladni zastopniki izvoljeni od ljudstva. Vsaka država določuje za-se, kdo sme voliti, ali v splošnem ima volilno pravico vsak državljan ali državljanka v starosti čez 21 let, ako odgovarja nekaterim zahtevam glede nastanjenosti, pismenosti, davka ali drugih legalnih kvalifikacij, predpisanih v državi, kjer voli. 4) Konstitucija je živeč dokument__Ustava določa, kako naj se spremeni, ako ljudstvo tako hoče. Vlada in ustava sama se morejo spremeniti brez sile in nasilja. Nekatera najpomemb-. nejša načela so bila dodana Ustavi potom amendmenta. Ta vključujejo versko svobodo, svobodo govora, tiska in zborovanja in druge svobode, ki so tako važne, da imenujemo ta amendment "The Bill of Rights". 5) Ustava je carter ljudskih pravic: a) Verska svoboda, b) Svoboda govora in tiska, c) Pravica mirnega zborovanja. 6) Zaščita poedinca. — Nikomur se ne more odvzeti življenje, svoboda ali lastnina brez predpisanega sodnijskega postopanja. 7) Vir in svrha vlade. — Vsa vladna oblast izvira od ljudstva. Vlada Združenih držav je od naroda, potom naroda in za narod. 8) Organizacija vlade Združenih držav. — Federalna vlada ima le one oblasti, ki so bile njej pripuščene. Vse oblasti, ki jih Ustava ne pripušča federalni vladi, so reservirane državam ali ljudstvu. 9) ..Federalni sistem. — Pod federalnim sistemom, ustanovljenim po ustavi, imamo dvojno vrsto vlad: narodno vlado, ki je vlada Združenih držav, in državne vlade, ki vladajo oseminštiri-desetorico držav Unije. Vsaka država ima svojo posebno ustavo (konstitucijo), ki ne sme biti v protislovju s federalno u-stavo. 10) Delitev oblasti. — Oblasti federalne vlade so razdeljene med tri panoge: a) zakonodajno (legislative), obstoječo iz senata in reprezentančne zbornice, ki skupaj tvorita Kongres in ki ustvarjata zakone; b) izvršilno (executive), obstoječo od Predsednika, Podpredsednika in eksekutivnih de-partmentov in uradov, ki uveljavljajo zakone; in c) pravosodno (judicial), obstoječo iz Vrhovnega sodišča in drugih federalnih sodišč, ki tolmačijo zakon v pravdah, ki so njim predložene. 11) Zapreke in protitežja (checks and balances). — Da nas obvaruje pred prenaglimi in slabo premišljenimi dejanji ali pred koncentracijo oblasti v eni sami osebi ali skupini oseb, je Ustava poskrbela za sistem zaprek in protitežij. singtonu v preiskavo. Tu so pri-1 imele podmornice še kakšno šli do zelo nepričakovanih rezul-1 možnost, da se približajo ladji tatov. Odkrili so namreč, da se- in jo uničijo, preden bi jih kdo i stoji blato iz mešanice citronc- opazil, odslej to ne bo več mogo-ladje bodo ve kisline in apna. Takšna spo- če. Moderne vojne jina je bila doslej popolnoma ne-Itako rekoč cpi-emljene z nevidno znana, zato so jo sedaj po možu, j mrežo na daljavo 10 in več ki-ki jo je spravil na dan, imeno-;lometrov, ki bo reagirala na vali "earlandit". Drugo nereše- vsak sovražnikov poskus pribli to, kako je citro Marg. Nelken, ki zavzema eno socialističnih mest v španskem parlamentu, potuje po deželi in navdušuje vladne vojaštvo za vojno. Gornja slika jo kaže pri enem takih govorov v mestu Toledo. žanja. Podrobnosti o novih iskalnih aparaturah pa so seveda skrivnost britskih mornariških oblasti. NOVi ŽARKE Dr. Slipher, ravnatelj opazo-vališča Lowell, je v svojem poročilu na seji Ameriške geofi- no vprašanje j nova kislina, ki jo po navadi dobimo samo v rastlinah, prišla na dno polarnega morja. V drugi poskušnji so našli rastlinsko snov, ki na kopnem sicer ni redka ,a je doslej vendar še nikoli niso našli na dnu morja. Ker je, kakor poročajo angleški listi, iz ključeno, da bi te pokušnje ne'žične zveze poročal o odkritju bile prave, nastane vprašanje, novih žarkov, ki izžarevajo iz- da-li ni bilo Weddeilovo morje nekoč z rastlinstvom porasla kopnina, ki se je sčasoma po-greznila. Učenjaki pa pravijo, morja. Toda Japonci so bili iz-1 sva ničesar videla. Skušala sva a) Da se popolnoma nadomesti osobje vlade bi bilo treba šest let. To pa zato, ker Predsednika volimo vsaka štiri leta, člane reprezentančne zbornice vsaki dve leti in vsaki dve leti le eno tre-tino članov senata, ki služijo šest let. b) Zakon, sprejet od ene zbornice Kongresa, mora biti sprejet tudi od druge zbornice. c) Predsednik more zavreči (vetirati) zakone, sprejete od Kongresa in ta njegov veto more biti premagano le z dvetretin-sko večino glasov v obeh zbornicah. d) Sodišča imajo pravico tolmačiti zakone, sprejete od Kongresa, in ovreči nezakonita dejanja vladnih uradnikov. V mnogih slučajih so sodišča izjavila, da je bil zakon protiven ustavi. e) Senat ima pravico pregledati in zavreči Predsednikova imenovanja diplomatičnih zastopnikov, sodnikov in nekaterih drugih poglavitnih vladnih u-radnikov, kakor tudi pravico odobriti ali zavreči pogodbe, sklenjene od Predsednika z inozemskimi vladami. f) Reprezentančna zbornica ima pravico obtožiti (impeach) vse civilne uradnike Združenih držav, vštevši Predsednika, in senat ima pravico obravnavati na podlagi te obtožbe in jih odstraniti, ako jih spozna krivim. , FLIS. o-- vrstni učitelji in marsičesa so me navadili, kar mi je kasneje večkrat rešilo življenje. Njih oblačilo in oprema je pa najpreprostejše vrste. Nikoli ne bom pozabil, kako sem bil ves iz"sebe, ko sem prvič stopil na tla morskega dna. Stal sem v svoji potapljaški obleki, v škornjih, ki je sleherni tehtal 7 kg, in sem imel še 18 kg na prsih in na plečih in v čeladi, ki je popolnoma izločila od vsega sveta, ko me je nekdo udaril po rami in mi dal znak, naj se potopim. Vodovje se mi je zgrnilo nad glavo in ko sem se potapljal globlje in globlje, je bila moja oprema lažja in lažja. Nato mi je začelo-bobneti v ušesih in čutih sem, ko da se mi bo glava razpočila. Ko sem. dva-, trikrat globoko zavzdihnil, mi je bilo bolje. Slednjič sem se z nogami dotaknil tal. Učili so me, da se najmanj dve minuti ne smem niti zganiti, da se mi telo navadi pritiska vodovja. In prav mirno sem stal. Približali so se mi čudoviti prebivalci oceana: bile so velike in majhne ribe. Mislim, da so videle v meni kako ribo. Svetloba je jih z rokami prepoditi, a prav to je bilo jako narobe. Ribe so menile, da so najine roke kako živilo in so naju hotele ogrizti. Kar kmalu nama je začela teči kri iz prstov. Naglo sem odtrgal nekaj polžev, jih zmečkal in zagnal ribam in ribe so zares od-brzele tjakaj. Že sem mislil, kako da sem pameten, tedaj pa sem spoznal, da sem naredil veliko napako. Mali divjaki so se začeli boriti za polže in so vodo tako vzbur-kali ,da so prišle večje ribe. Kar naglo so pospravile male divjake in morje je bilo že vse okrvavljeno. To je bilo najhuje, zakaj, vedel sem, da imajo somi tak oster vonj, da že iz velike razdalje zavohajo kri. Ker sem imel pod neba ponoči. Teh žarkov ne smemo zamenjati s solnčnimi žarki, ki jih oddajajo dalje zvezde ponoči. Dr. Slipher trdi, da tudi že sam krvaveče roke, me je bilo strah. Čez nekaj minut je Campbell pustil svojo kamero in se je prigugal k meni. Tedaj-ci sem prav blizu zagledal dva velika soma, orjaka, štiri do pet metrov dolga! Zavpil sem skozi telefon: "Tu somi! Brž navzgor!" Tedaj je prišel glas niz-dol: "Ostanita, kjer sta! Bodita čisto pri miru, pa vama ne bosta ničesar prizadejala. A ko bi vaju soma videla, da se dvigata, bi vaju zagrabila!" Krasno. Stala sva pri miru, soma pa pred nama. Bližala sta se bolj in bolj in hlastala po mehurčkih, ki so se delali krog najinih čelad. Videla sva, da le ti mehurčki privabljajo some. Zaprla sva ventile — in res sta se zdaj soma obrnila in odplavala. da Weddeilovo morje ob času,;se njegovi žarki porajajo v na-ko so se tvorile te organske sno- šem ozračju kot učinki ncposred-vi, ni moglo biti kopnina, kajti 1 nega solnčnega izžarevanja. Ob-njegova sedanja globina je za to'stoj teh žarkov je dokazal s po-prevelika. Tako stoji znanost sebno spektro-skoptičnimi raz-pred novimi težkimi ugankami, iskavanji. S posebnim aparatom -o--I je lahko napravil istočasno pet OROŽJE PROTI PODMOR- | fotografij podnebnega spektra, NIC AM V angleški spodnji zbornici je poslanec Somerset de Chair podal senzacionalno izjavo, da razpolaga britska admiraliteta pripravo, ki bo v bodoče preprečila vsako podobno "obleganje" Velike Britanije po podmornicah, kakršno je bilo mogoče še v svetovni vojni. Vsaka podmornica, ki bi se približala no- in sicer na petih različnih točkah, štiri v smereh vzhod, za-pad, jug in sever in peto v smeri proti zenitu. Pri primerjanju teh petih spektrov je dr. Slipher odkril nove žarke, izmed katerih sta važna dva; eden odgovarja rumeni črti, drugi pa zeleni črti spektra. To zadnjo črto pripisujejo dušiku. Prikaže se zvečer ko neha mrak in zjutraj, takoj RAZNOTEROSTI SONCE DOGOREVA Jsamo po sebi. V notranjosti sonc vladajo temperature do 50,000.000 stopinj. Pri tako visokih temperaturah materija ne more več obstati v obliki, v kakršni jo poznamo. Tu ni več "prvin", tu so samo še njih prvotni delci: elek-bila motna in zelenkasta in gro- troni> protoni itd., ki letijo z o- zotno se mi je zastudilo, videč sluzaste jegulje, ki so se ovile mojih nog in ostrudne rake in ostrige, ki so bolščali vame s pečin. Srebrni oblak raznih bitij se mi je pozibaval nad glavo, a krog nog je valovila dolga morska trava. Odtlej sem se bil že stokrat potopil in se zmeraj česa naučil. Nikoli pa ne bom pozabil svoje prve napake, ki bi mi kmalu povzročila smrt. Potapljač, ki se potopi za kakih sto metrov globoko, se mora, ko se spet dviga, šestkrat ustaviti in potrebuje vsega skupaj eno uro in četrt, da pride navzgor. Celo iz globine 35—40 metrov in če je bil pol ure na dnu, se mora dvigati z daljšimi presledki. Deset metrov pod površjem mora počivati 4 minute, pri 6 metrih 8 minut in pri 3 metrih — 13 minut. Ko sem prvič fotografiral spodaj na dnu, sem vzel s seboj pomočnika Campbella. Bila sva blizu obale, ker so nama dejali, da ondi ni nobenih morskih pošasti. Zdi se pa, da povsod drevijo gledalci k filmskim fotografom. Komaj sva začela vrteti aparat, ko se je nabralo toliko rib, da ni- SNIMANJE SLIK NA DNU MORJA Brez dvoma je poklic Američana J. Craiga, ki je strokovnjak za filmske posnetke na dnu morja, najbolj pustolovski. Njegovi filmi so zares posneti prav v morju. Čeprav so ti filmi (n. pr. Kanibali na dnu morja, Otok zakladov, Ljudožrci — somi) jako razburljivi, pa vendarle niso niti senca tega, kar je Craig v morju sam doživljal: "Svojih slik nismo posnemali iz potapljaškega zvona, marveč smo se oblekli v potapljaško obleko in so nas spustili nizdol. Opremljeni smo bili z aparati, ki jim voda ni škodila, kar sem sam iznašel. Želeli smo »i le to, da bi se mogli svobodno kretati in tako dospeti čim bliže do vseh '-umetnosti potapljanja stvari, ki smo jih hoteli fotografirati. Najprej smo se morali seveda naučiti, kako se je treba potapljati. Učili so nas japonski lastniki morskih farm, ki se dobesedno preživljajo le s tem, kar pridelajo na dnu morja. Ta pridelek je morska roža sargosa, ki narejajo iz nje dragocena zdravila. Štiri do devet let se morajo truditi, preden očistijo morsko dno, svoje polje, vseh zajedalcev, plevela. S sargoso prav veliko zaslužijo; takšen zaslužek je pa zares "v potu obraza" pridobljen: ker večinoma so v smrtni nevarnosti. Trda je bila ta šola, preden smo se priučili nevarni gromno energijo naokrog. V no tranjosti sonc materija torej razpada, spreminja se v žare-nje. Materijo moramo smatrati za obliko energije. V obliki izžarevanja v svetovni prostor izgubljajo sonca neprestano materijo in energijo. Izračunali so, da postane naše once z vsakim našim srčnim utripom za okroglo 4 milijone ton lažje. Tudi sonca se tedaj v neizmerno dolgih dobah izgori j o in izrabijo. V tem pogledu lahko govorimo o mladih in starih soncih. Pri mladih, vročih soncih je poraba materije in energije mnogo večja nego pri soncih, ki so se že postarala. S pomočjo zamotanih aparatur je astrofizik vedno sposoben določiti, v kakšnem stanju je kakšno sonce, in povedati, kako dolgo bo še lahko prenašalo izgubo svoje energije, kako dolgo bo še žarelo. Nasprotno pa je mogoče iz trenutnega stanja kakšnega sonca tudi izračunati, kako dolgo to sonce že sije in kako dolgo živi vesoljstvo sploh. Da pri teh računih, ki govore o bilijonih in bilijonih let, ne gre za netočnost nekoliko milijonletij, je umljivo SKRIVNOSTI IZ GLOBIN V letih 1902. do 1904. se je mudila ob Južnem tečaju škotska polarna ekspedicija pod vodstvom dr. W. Brucea. Ni dosegla Južnega tečaja, kakor je nameravala, vendar je odkrila. Coat-sovo deželo in napravila druga važna znanstvena odkritja. Takrat je znanstveni vodja ekspe-dicije, prof. A. Earland, izvršil tudi mnogo meritev morskih globin in iz globine 4000 m je potegnil v Weddelovem morju nekaj blata. Shranil ga je skrbno, da ga doma natančno preišče. Prišle pa so druge stvari in profesor tega blata iz globine 4000 m ni preiskal. Sedaj, po tridesetih letih pa se je spomnil nanj in ga je poslal naravoslovnemu muzeju v South Ken- vemu orožju, bi se predala ne- pred nastopom zore. Po njego-varnosti temeljitega uničenja. vem mnenju je ta črta istovetna O tej Somersetovi izjavi so si z najvišjo črto spektra polarne belili glave vsi, ki jih zanimajo zore. Ker te žarke povzroča priprave za bodoče vojne. Sliša- aclnčno izžarevanje, ki so v testi je bilo najbolj fantastične,ni zvezi s polarno zoro, bi bilo domneve. Sedaj je prišlo iz kro- bržkone mogoče z natančnim gov britskih pomorskih strokov-;preiskovanjem odkriti jakost iz-njakov pojasnilo k tej stvari., žare van j a samega v zvezi s Angleži so zelo izpopolnili meto- j solnčnimi madeži. Nekateri de, po katerih se da s pomočjo ^zdravniki menijo, da bi se dalo brezžičnih valov ugotoviti na-J bržkone na ta način razložiti tančni položaj kakšne podmorni-,zakaj se določene bolezni pojav-ce. Te metode so uporabljali že ljajo v določenih dobah, prej, učinkovite pa so bile le za 1 manjše daljave, dočim onemogočajo po novem vsako neopazno približanje podmornice na dalja- j vo, ki je za izstrel torpeda prak-! tično uporabna. Moderen torpe- J do se izstreli lahko na oddalje-nost čez 9000 m. Na to daljavo • pa je seveda že skoraj izključe- j no, da bi zadel svoj cilj. Z brezžičnimi iskalnimi aparaturami, ki so jih namestili na angleške vojne ladje, pa je mogoče ugotoviti točni položaj podmornice na še večjo daljavo. Če pa danes točno vedo, kje je kakšna podmornica, je ni več težko uničiti s topovskimi streli ali z letalskimi bombami. Doslej so POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevo2 2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 mMFw*' * KAMPANTA V INOZEMSTVU DENARNE POSILIATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za s 2 55 ..... 100 Din Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 £a g 5 go ............ 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za s 7 20..............300 Din Za $15.00 pošljite-..........$16.00 7a « 955.......... ...... 400 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $11 70 ............ 500 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $23^00....................1000 Din Za ?50-00 Pošljite..........$51.50 Lire: Za $ 4.65 .................. 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $43.00....................500 lir Ker sc kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: J O H M JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois s J, L ZDRAVNIK IN m! KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o. krasiti grobove svo- MfMoiiiAi> ". T svo- .1 ji, llh dragih, ne poza- bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamČeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Republikanci so razSirili svojo volilno kampanjo celo v inozemstvo. Na gornji sliki vidimo napis, ki je Obešen pred neko prodajalno v Angliji in ki na dnu 'pomeni: Pojdite domov in glasujte za Landona." Najboljše pivo oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 25. septembra 1936 » ? ................... f USODNA ZENA Ivan Slivnik. Janko je pridrvel brez sape, videč, da avto že stoji pred hišo. Vrgel je knjige služabniku, ki je stal pri vhodu, in pozdravil Viktorja s smejočimi se očmi. "Evo me, stric Viktor — pol minute prepozno! Razrednik me je zadržal. Zdaj se lahko odpeljemo." "Da, Janko, le vstopi." Šele zdaj je Janko zagledal sestro. "No, Beatrika, in ti? Pa ne da bi bila namenjena z nami v tovarno?" "Da," je odpovorila Beatrika kratko. "Ali sem ti mar napoti?" Janko je skomignil z rameni. "Ce bi mi tudi bila — saj vem, da se ne bi dala odgnati", je dejal z brezobzirnostjo, ki je bratovska predpravica. "Tako je! A vstopi že vendar!" Janko in Viktor sta vstopila in avto je zdrvel po cesti. Skozi okno je zrla trojica na široka pleča Indijca, ki je sedel zraven šoferja. Beatrika je bila vidno razkačena; nekako je morala dati duška svoji jezi. "Ne razumem te, Viktor, da ne moreš nikamor brez tega indijskega sluge. Ne trpim ga. Tako nekam nadut in vsiljiv se mi vidi." Viktor je pomislil, da je mržnja med njima vzajemna. "Doslej še nisem opazil teh lastnosti pri Kaluti. Njegova posebnost je zgolj prirojeni ponos plemenitega pokolenja." Beatrika se je rezko zasmejala. Že večkrat se je srdila na Kaluto, ker ni sprejemal napitnin ter ji sploh ni dal odgovora, kadar ga je hotela izpraševati o gospodarju. "Plemenitega pokolenja, praviš? Ali je mar kak začaran princ?" se je porogala. "Kdo ve? Morda se pretaka po njegovih žilah kneževska kri," je odvrnil Viktor mirno. "Ah, Viktor, ne vleči me za nos!" "Nikakor ne. Kaluta je res potomec žlahtnega rodu." "Pa je vendar čisto navaden sluga." Viktor se je nasmehnil. "Meni pa se zdi, da je zelo nenavaden sluga. Tako na primer nikoli ne vzame napitnine." Beatrika je rahlo zardela. "Kljub temu je le sluga." "Gotovo. Ali to ni v Indiji nič redkega. Politične razmere so pač zakrivile, da je obubožala marsikatera plemenita rodbina. Saj sem ti rekel, da je Indija dežela čudežev. In dasi je Kaluta siromak ter ima samo to, kar nosi s seboj, je vendar ponosen. To pa ne pomeni nadut, kakor praviš ti. In dasi je njegova zvestoba do mene skalna in vsakomur vidna, se vendar nikoli ne vede vsiljivo. Tako takten je, da bi si ga vzel marsikdo za zgled. Kadar ga potrebujem, je vedno pri roki, kadar ne, izgine, da niti ne čutiš, kdaj." "Potemtakem pravcat biser v podobi sluge," se je obregnila Beatrika, vsa ozlo-voljena, ker je Viktor zagovarjal Kaluto proti nji. "Da, v resnici," je rekel Viktor pokojno. "Od vsakega bi se ločil rajši kakor od njega." "Tudi ja?), da sem na tvojem mestu, stric Viktor. Kaluta je imenitna bajta in midva sva velika prijatelja," je prote- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci ndj pa podpirajo tiste, kj podpira jo njihov katoliški list "Am Slovenec!" TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS stiral tudi Janko proti Beatričinemu napadu. "Res lepa manira, da se bratiš s posli," je dejala Beatrika zaničljivo. "Še lepša je tvoja, ki pozabljaš, da so tudi posli ljudje!" se je odrezal Janko ter bojevito blisnil z očmi. "In vrhu tega si danes nataknjena, princesa sestra; ne vem zakaj. Mar bi bila ostala doma, da ne bi kvarila drugim dobre volje. Sploh mi je nerazumljivo, kaj hočeš ti tam zunaj. Drugače te zvije krč, ako le kdo omeni tovarno, danes pa hočeš po vsej sili biti z nama. Prav za prav te sploh ne moreva vzeti s seboj, ker bova lazila po strojnicah in drugih kotih, kamor dama ne more." "No, saj bo menda Romana sama vodila Viktorja okrog. Tudi ona je dama." "Da, Romana! To je povsem druga reč. Ona nosi pametno obleko, ki ne obvisi na vsakem kavlju. Povem ti naprej, da se boš strahovito dolgočasila. Najpametnejše je, da ostaneš na vozu in se vrneš naravnost domov." "Ravnala bom po svoji lastni volji, gospod brat." Viktor ni vedel, zakaj mu je Beatričina družba tako neprijetna. Res mu je sinočni prizor še zmerom moril dušo; toda dekle se je vedlo tako neprisiljeno, da bi bil tudi on lahko prezrl tisti dogodek. Očitno sta bili mati in hči spoznali, da jima je iz-podletel načrt, ujeti ga Beatriki za ženina. In priznati je moral, da se spretno u-dajata v svojo usodo. To dejstvo ga je le veselilo. In danes pri kosilu je prenesel tudi Beatričino navzočnost brez vseh posebnih občutkov. Šele ta trenutek je začutil, da mu je odločno napoti, čeprav ni vedel zakaj. 12. POGLAVJE. Kakor po navadi se je bila odpeljala Romana tudi danes po obedu v tovarno. Za trenutek jo je prijela misel, da bi povabila Trtnika kar precej s seboj ter prihranila šoferju dvakratno vožnjo. Potem pa je vendar opustila ta namen. Ko je dospela tja, je takoj obhodila tovarno in se prepričala, da je vse v redu. Ko je opravila ta obhod, je izpregovo-rila s Hojarjem nekaj besed. Povedala mu je, da je inženjer Trtnik izumil novo uspavalno sredstvo in ga hoče začeti izdelovati v Jugoslaviji iz indijske rastline, ki jo lahko dobi v zadostnih množinah in katere je precejšen tovor že naročen. Nato sta se ločila. Romana je krenila v svoj zasebni kon-tor. Imela bi bila raznovrstnega posla, toda veselje do dela se danes kar ni hotelo oglasiti. Križem rok je sedela za svojo pisalno mizo vdajaje se nemirnemu raz-mišljevanju. Njene drugače tako jasne in umne oči so zrle sanjavo predse. Mislila je na Viktorja Trtnika. (Dalje) v Znanstvene in poučne knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo .................................................................... 40c DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek ..........................-......................................$J-50 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ..............................................................—$1.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr K OzvalH ....................................................... 75c FILOZOFIJA, Fr Veber ....................................................$1-50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostiirm američkih gradjana ................................ 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ................................................................ IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva ................................................................................. KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik ..............................................--■............................. KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ............................................ ^lc KLETARSTVO. B. Kalicky .....................*2-00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. !V1VsniU...................$1-00 iCNJIGa O ŽIVLJENJU. Ah--š. Ušcničnik..................- 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer .....................................S1-00 KREK. I zbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1-00 MILOSRČNOST DO ŽIVALI ...................................— 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji........................ S1-00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 35c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 7Sc NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..............................................................."&1-50 NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. ]. [.očke. Znanstvena .................................$1.25 75c 60c 25c razprava .......-.......................... .................................... OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Ainerikancem v 25c prcni'ilek .................................................................. OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. 1. Matko .............................................. 15c GOSPODINJSTVO. S. M. Turgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ....................................-.......-...........$1.25 OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar .................................................................... 75c OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1-00 PEROTN1NAR. 1. in 2. letnik. Vsak po...................—- 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem........ 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c POGLED V NOVI SVET .....................................-----...... 1Sc POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič .................................................................................. 25c PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce...............$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju ...............................-................................. ?5c PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec .................................... 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus ........................................$100 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik in z&kon ............................................—••——— RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ................................................................................ 7Sc RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov,- latinsko-nemški. Al. Benkovič .................................... 2;>c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1-25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo......................................- SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida .........................................-..........................— 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal...............$1-75 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. del Vsak po ...................................................................... 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ................................................................................ ^c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v )ou|{ ............................... 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušcničnik, 1. in 2. zvezek. Vsak po ....................................................................:.......$1.23 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušcničnik .....................................................-...................... 400 VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Žmavč ......................................... . $2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba .................................................. 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J. Jeraj ........................................................................ 50c VZGOTNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva...............-....... 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar .................................................... - 50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 5(>c ZBTRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ............................................................................. ZDRAVILNA ZELIŠČA .................................................... 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ..........................-...........................................................„95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bemik $1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV,- SLOVSTVA. Tv. Grafenauer ................................................................$1.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1,—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata ...........................—■/.............................................. 7Sc ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal............................$150 RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 192.3................$1.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c ZT.ATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c Pri naročilih prilo'ite potrebno svoto v gotovini ali Money Odru in poš jite na Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk Ponovno in ponovno. (Konec) Tudi tu ne gre za kako resnično praznoverje, n. pr., da copernice jašejo po oblakih in delajo točo, ker to je res — ignoranca, ampak gre za praznoverje," da povem na kratko, našega katoliškega na-ziranja, da človek ne izvira iz — živalskega sveta, temveč da je otrok božji, da prihaja od Boga, ne od živali Seve je s tem zvezan in povezan ves kompleks tistega, kar obsega kratek izraz — vera. Naša vera, katoliška vera, bi bila toraj po Molekovem nazira-nju in trditvi — ignoranca, objektivna laž. To je razvidno iz besed "orodje v rokah največjih sleparjev pod solncem," s čemur bi bil označen kot slepar tudi jaz in vsak katoličan, ki je pri razširjenju te — "ignorance" delaven... in se ga mora pobijati, kakor se mora pobijati vsaka ignoranca kot cokla napredka. Pri tem pobijanju se trudi in muči g. Molek menda že nad 30 let prav pridno. Gre na kratko, in prav tu je temelj ,'vseh drugih vprašanj o življenju, vseh socialnih zapletljajev, vsega življenja, ali žival, ali Bog. Če je — žival resnica; je Bog — ignoranca, laž, objektivna neresnica, in vsaka ignoranca se mora pobijati kot cokla napredka, in če se g. Molek poti pri tem pobijanju, je na pravem, slava in čast mu, junak je, ki se žrtvuje, peha, pobija, morda celo strada. Izginil bo sicer, kakor izgine vsaka žival, ampak delala je ta ži-valica, ki se je razvila v Mo-leka, in kadar ga položijo, bodo rekli: Lahka mu zemlja, pa ne bo ne lahka, ne težka, ker Moleka ne bo več in marsikdo se bo morda celo oddahnil. Če je žival — resnica, in Bog — ignoranca. Ali je pa ta "žival," ta živalski svet res tudi — resnica, lahka in objektivna resnica, kakor je n. pr. najmanj aksiom: dvakrat dve je štiri? Trdim, da fcii, 'ampak s tem ni ničesar pomaganega, saj najmanj g. Molek mi ne bo pritrdil, temveč trdil, da je žival r6snica. Zato moram govoriti zopet le pogojno. Če je pa Bog — resnica, potem je objektivno žival — ignoranca, neresnica, laž. Tretje ni mogoče. Če je Bog resnica, potem, pobija g. Molek s svojo neresnično živaljo resnico, toraj pobija z — ignoranco pravo in objektivno resnico, in pobija sam sebe, ker ignoranca je cokla napredka. Če je Bog, potem žival ni nobena — izobrazba, nobena znanost — ignoranca je, gola ignoranca, in s kako ignoranco najmanj g. Molek ne bo prišel nikamor, ker ignoranca je pač ignoranca in strašna cokla. Zapišem vse to — pogojno, ker trditev je zoper trditev. G. Molek trdi, da je — žival, mi katoličani trdimo, da je Bog... in ta dva drug — drugega izključujeta. G. Molek trdi, da mi katoličani — verniki razširjamo — ignoranco, mi katoličani pa trdimo, da razširja ignoranco g. Molek, in mi katoličani, pred vsem tudi moja malenkost res razširja ignoranco, laže, slepari, zapeljuje, ako je Bog — ignoranca, laž, ampak narobe tudi g. Molek razširja ignoranco, laže, zapeljuje, slepari, ako je — žival ignoranca. To zapišem v objektivnem pogledu. Jaz pa imam pri vsem tem pred očmi tudi še subjektivno stališče, ki je malo drugačno. G. Molek očividno tega subjektivnega stališča ne pozna. On kratkomalo govori o "največjih sleparjih pod solncem," kar pač pomeni, da bi kratko katoličani vedeli, da razširjajo — ignoranco, bili o ignoranci objektivno tudi prepričani, in tako sleparili z namenom. Jaz nikakor ne trdim tega o G. Moleku, ker priznam pri njem, kakor pri vsakem človeku, tudi subjektivno stališče, in to je, da nihče ni slepar, ki meni, je prepričan, da ima resnico, pa ima objektivno le — ignoranco, G. Molek pa kakor hoče, ker roba o "največjih sleparjih pod solncem" ne bo tako hitro izginila, kakor izgine kak članek o — ignoranci. -o- List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev \ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. NAROČILA IA STENSKI KOLEDAR SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1936. Razveselite zopet Vaše drage domal'e v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer. Slovenca" za leto 1937. Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj. Napravite jim to veselje zopet letos! Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil. Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1. novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več. Koledar stane s poštnino vred 20 centov kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois