-I/o
■o
im
■in
-t-» iE-
Gašper Marguč vse
bliže Veszpremu str. 34
Ženski in moški princip pri načrtovanju prostora str. 40
Zaupate nam že 69 let

Št. 11 / Leto 69 / Celje, 13. marec 2014 / Cena 2,50 EUR
PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI ^
Caftfe
SVEŽA TROPIC KAVA 1 IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S
JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER ";m:041 209549
JELOVICA
NOVO:
•	do 22% popusta na okna
•	ugodne cene notranjih vrat
HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA
AKTUALNO
Noč ima svojo moč [?nuga plat javnega
PORTRET
Tudi pri nakupovanju in oživljanju mestnih jeder? Preverili smo petkov nočni utrip v Celju in se vprašali, ali je pomembno, kdaj kupujemo, ali je zaradi tehnološkega razvoja morda pomembneje, kako kupujemo. Saj veste, splet, Medved je vladal s
•»*»	n-i-n i -A- rt I	»A i	. n n »i /i H —»	__ ™
trdo roko str. 4
pametni telefoni ... str. 2-3, 16-17
Od boršča do vrenja v Ukrajini str. 33
CELJE -
O »mencanju« ministrstva za zdravje
str. 9
LAŠKO -
Kdaj dokončna sanacija plazu? str. 11
...........................................................................................-T*
I Kupon popust takoj
v petek 14.3. ali soboto 15.3.
V TRGOVINAH in FRANSIZAH TU
-11 X
za nakup
Foto: GrupA

Pojdimo v pomlad!
^^BBB^^iasveti, prikazi, nagrade, popusti
m. Mora lo.jfiltermed
Vse za vrt in dom
Dih življenja
i3. (poroka 37.ApISlovenija
Vse za poroko
Dneva čebelarstva (15. in 16. 3.)
www.ce-sejem.si HQ
CELJSKI SEJEM
14.-16. MAREC 2014
Kupon je unovčljiv za enkratni nakup in velja v petek 14. 3. ali soboto 15. 2014 v trgovinah in franšizah Tuš. Popust velja za nakup, vendar ne velja n akcijske izdelke, na izdelke v Odlični ponudbi, za odprodajo in na že znižan izdelke, na izdelke v Tuš klub akcijah, izdelke iz akcije D*NAR, na plačil položnic, na tobačne izdelke, vrednostne kartice, darilne bone ali kartice, časopise in revije, bonus, povratno embalažo, plinske jeklenke, odložen plačilo in za pravne osebe. Velja za količine, običajne za gospodinjstva Istočasno se lahko izkoristi le en popust za nakup. Popusti se ne seštevajo Ne velja v Ekstra Tuš Ptuj. Hkratno pridobivanje D*NARja na nakup i koriščenje takojšnega popusta na nakup ni mogoče.
Engrotuš d. d., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Ce
2090003206996
UVODNIK
Na spletu najdeš vse! Ali res?
Enega večjih nakupov v spletni trgovini sem opravila pred časom, ko sem naročila hladilnik. Resda sem si ga prej ogledala v navadni trgovini, kaj veliko izbire pa tako nisem imela, ker je moral biti točno določene velikosti - manj običajne, seveda. Prednost takšnega nakupa je bila tudi, da so mi aparat pripeljali v stanovanje in odpeljali starega. Sicer pa sem na spletu kupovala že vse mogoče, od letalskih kart do knjig. Opravila TATJANA CVIRN sem kar nekaj rezervacij hotelov v tujini in pri nas, da ne omenjam naročil in nakupov stvari, ki jih je mogoče dobiti le neposredno pri izdelovalcih, saj gre za manjše obrtnike, ki nimajo trgovin. Brez spleta niti položnic ne znam več plačati. Vse to se mi zdi nekako samoumevno, saj je bolj udobno, prihrani ti čas in letanje po trgovinah. Čeprav poznam ljudi, ki se panično bojijo kakršnegakoli naročila preko spleta - nekateri celo na bankomatu ne dvigujejo denarja in ne plačujejo s karticami! Na drugi strani imamo tudi takšne, ki so si z drugega konca sveta naročili drago računalniško opremo in dobili vse tako, kot so želeli. Sicer pa je lahko tudi nakup neposredno pri prodajalcu v trgovini včasih kar tvegan, saj vsega tudi tam ne moreš dobiti tisti trenutek, ko bi želel.
Občasno pa seje kljub novostim sodobne tehnologije fino sprehoditi po trgovinah, kjer si napaseš oči, tudi če nič ne kupiš. Morda srečaš kakšnega znanca in se zadeva spremeni v družabni dogodek? Žal se zadnja desetletja to dogaja predvsem v velikih trgovskih središčih, v vseh vremenskih razmerah in v vseh letnih časih, vse manj pa v mestih. Vsak teden lahko tako na novo odkriješ kakšen zaprt lokal in občuduješ tiste, ki še vztrajajo. Poskusi, kot so podaljšan delovni čas, so sicer dobrodošli in trgovci so jih doslej večinoma z veseljem sprejeli. Nekateri so se tudi sami potrudili za dodatno reklamo. Toda vse to je očitno še premalo, da bi se ljudje množično vrnili v mesto, potem ko se po službi enkrat odpeljejo domov. Spominjam se, da sem bila vedno v zadregi, kako preživeti čas ob čakanju na otroka v glasbeni šoli. Sprehod gor in dol po glavnih ulicah, skok v kakšno trgovino, potem pa običajno ni ostalo nič drugega, kot da zavijem nazaj v službo. Mesto je bilo po peti uri skoraj prazno. Danes ni žal nič drugače, čeprav trgovci podaljšajo delovni čas. Kadarkoli grem v Ljubljano in se vrnem v mesto, sem ponavadi še bolj žalostna, da je Celje tako prazno in brez življenja. Upam, da to ni del strategije, po kateri naj bi bilo drugačno od drugih...
Toda nekateri ga imajo vseeno radi. Tako kot Celjana, ki sta se kljub drugačnim možnostim vrnila in ga izbrala kot prijetno okolje za družinsko življenje. Ukvarjata se s prostorom in skušata že mladim dopovedati, kakšen pomen ima javni prostor in da je treba skrbeti za njegovo kakovost. Toda čas je takšen, da smo vse bolj zaprti v neke svoje virtualne svetove in vse manj v stiku s prostorom. Kako bi potem lahko imeli odnos do njega ali bili kritični do nekaterih posegov, ki mu zmanjšujejo kakovost? Najlažje je sedeti pred zaslonom, malo klikati in cel svet se zdi kot na dlani. Sprehod v mesto je v takšnih razmerah zadnje, na kar pomisliš. S prijatelji se vendar lahko vse pogovoriš kar na družabnih omrežjih, vmes pa še na spletu kupiš kakšno novo stvar! Iz takšne samozadostnosti nas lahko vrže le kakšen daljši izpad elektrike, kot smo ga doživeli pred časom. Takrat ugotoviš, da so tehnološke novosti sicer krasne, da pa povsem brez staromodnih pristopov pač ne gre.
Tako v prejšnjih časih za kosilo v šoli niso piskale nobene elektronske naprave, temveč so otroci morali imeti veljavne papirnate blokce, ki so jih dobili, ko so starši plačali kosila za cel mesec. Tiste stalne jedce so kuharice že poznale in če blokca niso imeli, so jim kakšen dan pogledale skozi prste. Drugi so jih založili ali izgubili in spet je bila kuharica razsodnica, kdo lahko je in kdo ne. Ponekod v šolah se menda še vedno zanašajo na takšen dober spomin kuharic, drugod so v želji po večji učinkovitosti sistema z uradniškim razmišljanjem podcenili pasti, ki jih prinaša sodobna tehnologija. Tako kot je lahko odlično sredstvo za lajšanje našega življenja, nam vse pogosteje jemlje zasebnost, nas razgalja na spletu in nas dela odvisne. Še zlasti, če o vsem tem premalo vemo in ne razmišljamo o posledicah. Če smo starši, sodi vse to v naš »opis del in nalog«, da vse dni v letu 24 ur na dan vemo, kaj se dogaja z otrokom. Le tako lahko ukrepamo takoj in ne šele po sedmih letih, če se nam zdi karkoli narobe, in poskrbimo, da otrok ni žrtev naših in tujih malomarnosti.
dm wntm mnzm n
Razvajanje? Če bi s
CELJE - Na pobudo mestnega marketinga so v lokalih in trgovinah v starem mestnem jedru v petek zvečer podaljšali odpiralni čas do 22. ure. V okviru akcije Razvajaj se v mestu so na predvečer mednarodnega praznika žensk, 8. marca, v sedmih slovenskih občinah želeli poskrbeti za malce razvajanja obiskovalcev, hkrati pa primakniti kamenček v mozaik oživljanja mestnih središč.
Prvo skupno akcijo oživlja- mih občinah - na Celjskem še nja mestnih središč so v sed- v Velenju - izvedli pod okriljem
Podjetniško trgovske zbornice GZS. Vzpostavljanja mestnega marketinga, ki naj bi pripomogel prav k oživljanju starih mestnih jeder, so se leta 2011 lotili v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Celje. V vseh treh so si za cilj postavili čim bolj tesno sodelovanje med lokalno
skupnostjo in podjetniki, ki si vsakdanji kruh služijo na območju ožjih mestnih središč. Kasneje so se pobudi pridružile še štiri druge občine, med njimi tudi velenjska - vsi partnerji v projektu pa prednost vidijo v izmenjavi dobrih praks in izkušenj, saj se nima smisla
»Ko bi se le vrnil utrip izpred dveh desetletij ...«•
Malo pred 21. uro je bilo v frizerskem salonu Zoran Hair Team v Gosposki ulici kar nekaj strank. Kot je povedal Zoran Pasarič, ki lokal v središču mesta vodi že od 80. let, je prav, da se ponudniki ne le v ulici, ampak v celotnem starem mestnem jedru povežejo, saj tako lahko ljudem več ponudijo. »In ne da nekaj delamo in se trudimo le vsak zase.« A so se v salonu še dodatno potrudili in petkovo akcijo oglaševali tudi na svoji spletni strani ter socialnih omrežjih. Tako je bilo zvečer kar precej naročenih strank preko Facebooka, v salonu pa so za novo podobo njihovih pričesk skrbeli štirje zaposleni, tako da nikomur ni bilo treba čakati. Vsem, ki so jih obiskali v petek zvečer, so obračunali tudi 30-odstotni popust na storitve in izdelke, čas pa so si vzeli tudi za svetovanje glede nege las.
Manj je bilo tistih, ki so v petek zvečer - čeprav pred praznikom - želeli kupiti kakšno cvetlico. Sonja Hercog iz Cvetličarne Prešernova je dejala, da se je v lokalu sicer na klepetu ustavilo nekaj ljudi, a med njimi v poldrugi uri podaljšanega delavnika morda le kakšni trije kupci. »Res si želim, da bi mesto oživelo. Če bo še kakšna podobna akcija, bom z veseljem sodelovala,« je dejala in poudarila, da se ji je predvečer 8. marca sicer zdel za cvetličarno odlična priložnost. A kljub petkovemu slabemu odzivu kupcev ne izgublja upanja in verjame, da se bo morda v mestnem središču le kaj izboljšalo. »Mesto se je začelo prazniti, ko so zrasli veliki nakupovalni centri, nam v cvetličarnah pa so veliko kupcev odnesli tudi diskontniki s poceni šopki rezanega cvetja.«
Tudi Mestna občina Velenje se je pridružila akciji Razvajaj se v mestu, med katero so v sodelovanju s trgovskimi in z gostinskimi lokali ter obrtniki v mestnem središču obeležili svetovni dan žena. Namen akcije je spodbujanje partnerskega povezovanja s krajem neposredno povezanih ponudnikov izdelkov in storitev, trženje skupnih konkurenčnih paketov, ki bogatijo ponudbo tako posamezne organizacije kot tudi kraja. Tako so v soboto pred Centrom Nova poleg kulturnega programa organizirali več modnih revij, trgovski in gostinski lokali ter obrtniki pa so pripravili posebno akcijsko ponudbo svojih izdelkov in storitev, namenjeno predvsem ženskam. (US)
tm
mm
Zaenkrat za dobro
Kako oživiti mestno središče, najbolje vedo tisti, ki v njem
Za razliko od Ljubljane in Kopra, kjer so se najprej organizirali mestni trgovci in gostinci, so se v Celju mestnega marketinga lotili z vzpostavljanjem formalnih okvirjev za njegovo delovanje. Tako je bilo knežje mesto edino v državi, ki ima od poletja 2012 mestno mene-džerko. Tadeja Falnoga je uradno sicer višja svetovalka za staro mestno jedro v občinski upravi, a njena edina zadolžitev je, da opravlja naloge mestne menedžerke.
Mestna menedžerka Tadeja Falnoga je s petkovim večernim dogajanjem v starem mestnem jedru zadovoljna, a se hkrati zaveda, da je bil tokratni dogodek zgolj eden od poskusov oživljanja mestnega središča.
Kot pravi, so trgovine in lokali delovali dobro, nekateri sicer bolj, drugi manj, najbolj pa so bili uspešni tisti, v katerih so se na dogodek sami še posebej pripravili.
Z ocenami od 1 do 5 - koliko si petkov večer zasluži?
Po mojem 3,5.
In če ga primerjava z lanskimi tremi poskusi?
Obisk je bil decembra boljši tudi zaradi splošnega dogajanja v mestu. Zato bomo v prihodnje sicer še prirejali takšne akcije, a
jih bomo priključili širšemu dogajanju v mestu. Ko bodo prireditve, ko bodo dogodki, se bomo priključili tudi mi.
O tem, da bi jih sami pripravili, ne razmišljate?
Ne, ker to ni stvar mestnega marketinga. Ni naloga niti pristojnost mestne menedžer-ke, da bi pripravljala prireditve. Sama se posvečam sodelovanju, promociji, izboljšanju ponudbe, zapolnitvi praznih prostorov ..., za dogodke pa je dovolj drugih akterjev.
Jih naštejete?
Kar se mene tiče, je Zavod Celeia Celje tisti, ki v mestni občini skrbi za pripravo dogodkov in prireditev.
Lani trije poskusi, zdaj četrti, sledili bodo še ...
e več dogajalo!
Četrti poskus podaljšanja odpiralnega časa v trgovinah in lokalih starega mestnega jedra
vedno znova začenjati učiti abecede pri črki A.
Lani že trikrat
V celjskih mestnih lokalih so se za večerno podaljšanje odpiralnega časa lani odločili trikrat; prvič v času EuroBasketa, nato so to še dvakrat ponovili
v času decembrskega Pravljičnega Celja. V tokratno razvaja-nje v mestu se je tako vključilo že približno 60 ponudnikov z območja ožjega mestnega središča. Trgovci in gostinci so pripravili nekaj ugodnosti, in sicer v obliki popustov, akcijskih ponudb in priložnostnih
daril. Ker je bila akcija na predvečer dneva žena, so v Celju v ospredje postavili gostince in v mestne lokale povabili tudi goste iz sosednjih zdravilišč, že čez dan pa so ženskam na mestnih ulicah delili cvetlice. Med 13. in 22. uro je iz posameznih mestnih četrti v staro mestno
jedro vozil tudi brezplačen lokalni avtobus.
A za razliko od lanskih treh poskusov, ko so bila vrata trgovin in lokalov odprta v noč, se v petek zvečer v mestu ni dogajalo nič drugega. Na mestnih ulicah je bilo tako med 19. in 22. uro morda le za od-
tenek več ljudi, a tisti, ki so v mesto prišli, so bili zadovoljni - zlasti pa presenečeni. Če bi v mestnem marketingu akcijo nadgradili še s kakšnim dogodkom oziroma prireditvijo, bi bili zagotovo še bolj. Morda bi se lahko povezali z ljubiteljskimi kulturniki, ki
jih v mestu ne manjka, in bi na ulicah nastopili pevci in glasbeniki; morda bi domačim izdelovalcem edinstvenih izdelkov ponudili brezplačne stojnice v mestnem središču, morda ...
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
r
ir	V Špitalu za prjatle se za
svoje goste trudijo vsak dan, ne zgolj ob posebnih priložnostih. Prav zato je Marko Mraz v povsem polnem lokalu v petek zvečer poudaril, da sodelujejo v akciji tudi zato, ker lahko mestno središče oživi zgolj ob sodelovanju vseh. »Mi imamo sicer vsak teden koncerte, znani so četrtkovi jam sessions, kavarniški večeri . Komaj pa že čakamo na Poletje v Celju, knežjem mestu in na prireditve pri Vodnem stolpu.« Ob tem je še poudaril, da če bi v mesto prihajalo čim več ljudi, bi potem od tega imeli vsi nekaj - tako obiskovalci, ki bi lahko izbirali, kam bodo sedli in kaj popili ter kaj bodo kupili, kot tudi v lokalih in trgovinah, kjer bi imeli več gostov in s tem zaslužka.
i
M

Drogerija DM ob mestni zvezdi se je po besedah Barbare Dolenc v akcije mestnega marketinga vključila že četrtič. »Slab odziv kupcev je bil septembra, zelo dober ob dveh decembrskih podaljšanjih odpiralnega časa, je pa res, da je december čas nakupov darilc in veliko ljudi jih je našlo tudi pri nas,« je dejala in dodala, da so na boljši obisk računali tudi v petek, a ga žal ni bilo. »Samo odprta vrata trgovin in lokalov so premalo, v mestu bi se moralo dogajati še kaj, da bi privabilo ljudi,« je delila mnenje še z nekaterimi drugimi ponudniki, a poudarila, da kljub temu v drogeriji ne bodo obupali in se bodo podobnim akcijam pridružili tudi v prihodnje.
Med tistimi, ki si iskreno želi, da bi se na mestne ulice vrnil vsaj del nekdanjega živahnega utripa, je tudi stanovalka starega mestnega jedra Inge Petek. »Ko bi se le večkrat to ponovilo,« nam je dejala ob srečanju v cvetličarni. Ni prišla po nakupih, le na klepet, saj živi le nekaj hiš naprej v Prešernovi ulici. »Naravnost domov, po naporni službi, ki sem jo pred četrt ure končala v bolnišnici, kaj več ne zmorem,« je priznala in dodala, da bi
od živahnejšega mestnega utripa imeli več ne le mladi, ampak tudi starejši. »Potrebujemo živahno mesto, tudi če pride kdo na obisk ali pa te ustavi kakšen turist in kaj povpraša, ga nimaš v mestu kam usmeriti. Ko bi se le povrnili časi izpred dveh desetletij! Boljše je živahno mesto, kot da je vse mrtvo. In tudi če je kdaj zaradi tega malo bolj glasno, ni nič narobe,« je še dodala in poudarila, da znamo biti ljudje tudi doma bolj glasni, a se takrat zaradi kratenja spanca nihče ne pritožuje.
Katja Škrinjar in Urška Erjavec sta se v petek zvečer znašli v mestnem središču povsem po naključju. V duhu bližnjega praznika sta želeli malo poklepetati, a sta bili prijetno presenečeni, »da je sploh kaj odprto«. Glede na odprta vrata trgovin je Urška izkoristila priložnost in se ob tem navihano smejala: »Ob devetih zvečer kupujem toaletni papir, ampak ga res rabim, pa še jutri mi ne bo treba v trgovino.« Tudi po nakupu jima je ostalo še dovolj časa za bolj »ženski večer«, zato sta se prijetno presenečeni zaradi veliko odprtih lokalov podali še malo naokoli.
NE PREZRITE
Nakupovanje brez meja
V naši temi se sprašujemo, ali je v teh časih pomembno, kdaj kupujemo, ali je morda zaradi tehnološkega razvoja pomembneje, kako kupujemo.
strani 16-17
trojko
delujejo
. letos bomo izvedli še tri; prvega na začetku poletja, nato jeseni in spet decembra, v času Pravljičnega Celja. Vedno pa se bo v mestu dogajalo še kaj zraven.
Največkrat slišane besede, ko sva se pogovarjali lani v tem času, so bile »treba bi bilo, lotili se bomo ...« Kaj je bilo v tem času narejenega?
Najboljše je konkretno interesno povezovanje; posebej z gostinci, posebej s trgovci, posebej z nosilci storitvenih obrti. Zato nismo ustanavljali formalnega združenja, ampak se usklajujemo z interesnimi skupinami.
Trije plusi preteklega leta?
Največji je zagotovo ta, da smo se začeli povezovati z vsemi ponudniki v starem mestnem jedru. Mislim, da je to tudi bistvo
mestnega marketinga, da sodelujeta in se povezujeta v skupnih akcijah zasebni in javni sektor. Posebej bi izpostavila delovanje umetniške četrti, saj mislim, da smo se te zadeve lotili na pravi način. Umetniki delujejo samostojno, mi pa jim ustvarjamo dobro okolje. Decembrski dnevi odprtih vrat umetniške četrti so to pokazali.
... in še minusi?
Ni nam še - a upam, da nam bo čim prej - uspelo pritegniti lastnikov praznih lokalov v mestnem središču. Z Muzejem novejše zgodovine Celje imamo odličen projekt Odprti depoji, a zaenkrat še nismo našli skupnega jezika z lastniki.
A vendar - v enem letu?
Prvič smo se dobili proti koncu lanskega leta in nato znova letos z nekaj lastniki. Na pomlad bodo konkretni rezultati. Postavljen imamo rok, do katerega bi radi napolnili vsaj nekaj izložb.
Je to občinski praznik?
Tako smo sicer želeli, a bolj realno bo to maja. Nekaj zanimanja med lastniki sicer je, a želimo jih pritegniti vsaj še nekaj, da bo projekt »pokril« najbolj kritične točke v mestnem središču.
Ljudem bi zadoščalo že, če bi bile zaprašene izložbe očiščene in prekrite s kakšnim plakatom .
Že, a to je stvar lastnikov, mestna občina nima praznih lokalov. V občinski upravi imamo v zaključni fazi odlok o načinih oglaševanja v starem mestnem jedru, ki ureja tudi to, kakšne morajo biti izložbe kot eden od oglaševalskih elementov. Tako bo vsaj predpisana raven urejenosti tudi za tiste lokale, ki so prazni.
In preostala minusa?
Prav tako nam še ni uspelo privabiti nobenega novega investitorja v mesto .
Mesto tu zamuja - v svetu je bil uspešen projekt »vezave« sočasnega odpiranja trgovin uveljavljenih blagovnih znamk v nakupovalnih in mestnih središčih, kajne?
Nekaterim je uspelo, večina tudi v zahodnem svetu pa je to priložnost zamudila. Smo se pogovarjali tudi o tem, a uveljavljene blagovne znamke imajo svoje zahteve, ki jih Celje ne izpolnjuje, glede pretoka pešcev, števila parkirnih mest, parkirnih mest neposredno pred trgovino . Zato vidimo priložnost zlasti v manjših trgovinah, ki bodo
temeljile na osebnem pristopu, dodatnih storitvah in takšnem odnosu do kupcev, da se bodo ti radi vračali v mesto.
Je tretji minus morda ta, da vas vsi ponudniki v mestu še ne poznajo? Ali še vedno mestni marketing jemljejo kot dodatno inštitucijo, od katere nimajo nič?
Mislim, da ne več. Trudim se, da se z vsakim tudi osebno pogovarjam, čeprav seveda brez elektronske pošte ne gre. Staro mestno jedro se mora razvijati po naravni poti. To lahko usmerjajo ljudje, ki v njem delujejo, v njem živijo - zato tudi njegovo prihodnost vidijo najbolj jasno. Uvajanje nekih tujih modelov ni prava pot, v mestu moraš ohranjati in nadgrajevati tisto, kar imaš.
Se je Celje že odločilo, kakšno mesto želi biti?
Že, vendar strategije še nismo potrdili. Vizija pa je jasno postavljena - Celje želi postati prijetno mesto za bivanje in za obiskovanje, zlasti pa se želi ločiti od ostalih slovenskih mest in biti prepoznavno prav zaradi tega.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
4
GOSPODARSTVO
Velenjski rudarji zamrznili stavko
Pohorec prevzel vodenje premogovnika
Omehčala jih je Alenka
Odmeva stavka zasavskih rudarjev
Zasavski rudarji so, do zaključka redakcije našega časopisa, v jami preživeli dva dni in dve noči. Rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik v grobem zahtevajo izplačilo odpravnin za presežne delavce in zagotovilo, da bo 18. marca izplačana februarska plača.
Včeraj so v RTH prejeli zahtevane odpravnine za delavce, ki so od decembra lani presežni, predsednica vlade Alenka Bratušek pa jim je pisno zagotovila, da bodo 18. marca prejeli februarske plače. Zato je bilo seveda pričakovati, da bodo zasavski rudarji prekinili stavko.
Stavkajočim v Rudniku Trbovlje-Hrastnik so ob bok stopili tudi rudarji iz Premogovnika Velenje, ki so za-
savskim kolegom v torek v imenu sindikata simbolično odnesli žvečilni tobak, včeraj pa toplo malico.
Sicer tudi velenjski rudarji niso povsem mirni, saj se bojijo, kako bo z izplačilom februarske plače. »Plače morajo biti, sicer bo stavka. Tu ne bo dileme,« pravi sindikalist Ferdinand Žerak in dodaja, da so se z novo upravo pogajali tudi v tem tednu. »Nekaterih točk oziroma stavkovnih zahtev, predvsem likvidnostne situacije in odnosov znotraj HSE, se ne da realizirati čez noč, zato bo treba spremljati nadaljnje ukrepe.«
Za ureditev plačnih razmerij in dodatnih izplačil so velenjski rudarji rok podaljšali do 1. julija.	US
Minuli teden, dan po odstopu uprave Premogovnika Velenje z dr. Milanom Medvedom na čelu, je nadzorni svet za novega predsednika s polnimi pooblastili imenoval Ivana Pohorca, dan kasneje pa je stavkovni odbor v premogovniku do 24. marca zamrznil stavko.
»Zadnje dogajanje je precej pomešalo zadeve, od stavkovnega odbora pa bi bilo neetično in nekorektno do novega predsednika uprave, če bi v ponedeljek stavkali,« je ocenil predsednik sindikata Ferdinand Žerak. Med zamrznitvijo stavke bodo pogajanja še potekala, saj stavkovne zahteve ostajajo nespremenjene. Rudarji se najbolj bojijo, kako
Z dr. Milanom Medvedom smo se nazadnje pogovarjali minulo sredo. Na dan, ko je bila Šaleška dolina ovita v kar nekaj vprašajev, kaj se bo dogajalo z napovedano stavko velenjskih rudarjev, in v strahu, da bi »knapi« stvari zaostrovali ...
Pravzaprav je bilo skoraj presenetljivo, da je Medved, potem ko ni odgovarjal na klice novinarjev, in tudi potem, ko je že lani novembra dobesedno izginil z velenjske scene, podal svoje videnje dogajanja v premogovniku. In seveda ni v tem videnju niti z besedico niti med vrsticami dal vedeti, da bo čez kakšno uro na mizo položil odstopno izjavo celotne uprave Premogovnika Velenje, kar je povzročilo pravi šok predvsem med rudarji oziroma stavkovnim odborom. »Dobro sodelovanje s Holdingom Slovenske elektrarne je nujno. Razmere za poslovanje v letu 2014 so zelo zahtevne, zato je podpora HSE pri realizaciji poslovnega načrta Premogovnika Velenje nujno potrebna. Uprava premogovnika želi s svojim odstopom prispevati k normalizaciji razmer in h konstruktivnemu dialogu,« je zapisano v odstopni izjavi.
Da so rudarji, čeprav niso stavkali proti upravi, dosegli cilj, je mogoče slišati po velenjskih ulicah. Torej da so z vodstvenega položaja odstranili prvega moža premogovnika. Glede na obračunavanje tudi preko medijev je bilo jasno, da bo nekdo - ali generalni direktor HSE Blaž Košorok ali Milan Medved -moral oditi. In potem se navzven zdi, da so z odstopom Medveda in imenovanjem novega začasnega predsednika, ostala dva člana pa ostajata
Novi predsednik uprave Premogovnika Velenje Ivan Pohorec
bo z izplačilom februarskih plač, zato bo, kot je omenil Že-
PORTRET
ista, iz premogovnika izginili vsi problemi, da v bistvu velenjske rudarje skrbi samo še februarska plača. Vendar seveda še zdaleč ni tako.
Dediščina
Premogovnik je v resnih škripcih. Zato bo marsikdo rekel, da zapuščina Medveda ni rožnata. Da je pustil premogovnik v dolgovih, s tolikokrat obljubljeno, a nedosegljivo ceno premoga za blok 6 ter s kupom hčerinskih podjetij, ki večajo minus v skupini PV, prodati pa jih ne morejo oziroma jih v trenutkih razmerah ne morejo dobro prodati. Medveda, potomca ene družin, ki so zaradi rudarjenja izgubile svojo domačijo, vedno omenjajo v četici velenjskega lobija, ki ji je življenje krojilo življenje z elektroenergetiko, velja pa tudi za enega od očetov bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. »Podatki, ne naši, temveč iz mednarodnih analiz, kažejo, da bo premog tudi v prihodnjih desetletjih zelo pomemben energent na evropskem in svetovnem trgu. Njegova poraba v svetovnem merilu raste. Premog pa - roko na srce - škoduje okolju. Tega se zavedamo, zato vedno poudarjamo, da ga moramo uporabljati samo v modernih termoenergetskih objektih, kar blok 6 zagotovo bo,« so bile večkrat slišane besede.
Življenjepis
Po končani gimnaziji je Milan Medved pri 23 letih v Ljubljani diplomiral iz rudarstva, pet let kasneje magistriral in za tem tudi doktoriral. Od leta 1985 je bil zaposlen v premogovniku, kjer se je z različnih strokovnih tehničnih nalog povzpel na mesto vodje hi-
rak, izplačilo osebnih dohodkov, ki jih rudarji prejemajo 18. v mesecu, tudi v ospredju njihovih zahtev. »Mislim, da bodo plače izplačane, kar je tudi naloga nove uprave. Glede ostalih stavkovnih zahtev, izplačila materialnih dodatkov za lansko leto, pa se bomo še naprej pogajali.«
Pohorec je bil pred imenovanjem za predsednika glavni tehnični vodja in vodja proizvodnega področja v Premogovniku Velenje, izpolnjuje pa tudi vse pogoje, predpisane v statutu družbe. Med drugim ima tudi izpit iz vodenja metanske jame. »Želeli smo, da vodenje prevzame nekdo iz premogovnika, da ga tudi zaposleni sprejmejo kot svo-
drogeološke službe. Potem je postal direktor razvoja, nazadnje tudi član poslovodnega odbora. Iz teh časov se ga spomnimo kot vodjo parade na Skoku čez kožo, bil pa je nepogrešljiv pri organizaciji različnih prireditev. Leta 2001 je nastal Holding Slovenske elektrarne in Medved se je preselil v Ljubljano. V HSE je zasedel sedež, ki je pripadel šaleški kvoti, kasneje pa je veljal tudi za direktorja HSE v senci. Leta 2004 je postal član sveta za energetiko pri Sazu, tri leta pozneje je bil prvi predsednik samostojne energetske zbornice. Leta 2007 se je v velenjski premogovnik vrnil za direktorja. Neuradno se ve, da je premogovniku vladal s trdo roko, da mu praktično nihče ni upal ugovarjati in da je nadziral celotno dogajanje. Preživel je tudi preoblikovanje vodstva v upravo, vmes pa je opravljal številne funkcije. Med drugim je bil prvi nadzornik Darsa, je predsednik nadzornega odbora celjske cinkarne, vodja odbora za razvoj pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ... in tudi docent in predavatelj geotehnologije in rudarstva na mariborski univerzi.
Boter šestici in oče hčeram
Kot že rečeno, je Medved eden najbolj glasnih zagovornikov bloka 6. Ta je bil ne le kamen nenehnega spotikanja, temveč je botroval tudi precej ostrim razpravam. Najbolj sporna je cena, saj so rudarji prepričani, da je že sedanja cena premoga, ki ga kopljejo izključno za termoelektrarno Šoštanj, prenizka. In spet drugi trdijo, da premogovnik za blok 6 dogovorjene cene
jega. Mislim, da smo dobro izbrali, saj Pohorec uživa ugled med zaposlenimi, pri sindikatu in vodstvu družbe,« je ocenil predsednik nadzornega sveta Marjan Ravnikar. Da novi predsednik uživa zaupanje v vseh pogledih, je potrdil tudi sindikalist Žerak, ki je dodal, da se tudi zaposleni zavedajo, da bodo brez pomoči HSE težko reševali slab likvidnostni položaj premogovnika.
Nadzorni svet je v začasno upravo Premogovnika Velenje kot člana uprave imenoval še Vladimirja Malenkoviča in Sonjo Kugonič, ki sta bila tudi člana prejšnje uprave. Dosedanji predsednik uprave Milan Medved naj bi bil na dopustu. Glavni tehnični vodja in vodja proizvodnega področja je namesto Pohorca postal Matjaž Koželj. Mandat začasne uprave se bo iztekel 6. junija. Do takrat bo nadzorni svet pripravil razpis za imenovanje nove uprave, ob čemer nadzorniki pričakujejo, da se bo v tem času zagotovilo normalno delovanje Premogovnika Velenje.
US
ne bo mogel doseči. Poznavalci zakulisnega kadrovanja vedo povedati, da so Medo-tu, kot ga znanci ljubkovalno imenujejo, stregli po stolčku že takrat, ko so rezali in naposled odrezali prvega človeka Teša Uroša Rotnika. Drugi dodajajo, da so mu prav zdrahe povezane s šestico omogočile, da je nemoteno in daleč od oči javnosti upravljal premogovnik ter njegovo tehnologijo in strokovnjake uspešno pozicioniral tudi na tujih trgih.
Še ob enem delu se spotikajo mnogi nasprotniki: za časa dr. Medveda je Premogovnik Velenje pospešeno ustanavljal hčerinske družbe, ki naj bi omogočale nova delovna mesta tudi v času, ko bo zmanjkalo premoga. Danes dajejo delo že toliko ljudem, kot jih je zaposlenih v rudniku. Kar je pohvale vredno, saj je znan slogan, da v Šaleški dolini pač znajo sami poskrbeti zase in ne čakajo križem rok na državo. Tako je danes v premogovniku zaposlenih manj, v ostalih hčerinskih družbah pa več kot 1.300 ljudi. »Izločili smo dejavnosti, ki niso neposredno povezane s pridobivanjem premoga. Velikokrat rečem, da imajo naši sodelavci v Skupini Premogovnik Velenje težje delo kot mi pri pridobivanju premoga, ker se morajo odzivati na potrebe, zahteve povsem drugačnega trga. Zadovoljen sem s tem njihovim delom,« je bilo mogoče slišati Medveda, ki je rad poudaril, da so to dobri obeti za prihodnost, saj bi sicer zaradi sodobne odko-pne opreme, stalnega večanja produktivnosti in posledično upadanja delovnih mest pri pridobivanju premoga sčasoma ta delovna mesta izgubljali.
Epilog?
Ravno pri teh hčerinskih družbah se je zalomilo dr. Medvedu. Predvsem sta sporni turistična in nepremičnin-
ska dejavnost. Nov hotel na Golteh, ki jih po drugi strani udarja zelena zima, nakupi zemljišč za gradnjo stanovanj ... Zdaj se je izkazalo, da so hčerinska podjetja še vedno preveč navezana na mater in da so nekatera med njim kot jama brez dna. Tudi zaradi tega je večina zunanjih dejavnosti predvidenih za prodajo, za kar trenutno niso najbolj ugodni časi.
Zaenkrat velja, da naj bi Medved še ostal v premogovniku. Sicer je menda v teh dneh na dopustu, govorice o njegovem delu pa v Šaleški dolini ne pojenjajo ... In pri tem avtorji taistih govoric
pozabljajo, da je Medved za Šaleško dolino in premogovnik storil veliko dobrega. Pozabljajo na njegovo natančnost, predanost, včasih tudi deloholičnost. Še bolj pozabljene so številne usluge, ki jih je Medved trosil naokoli. Govorice obnavljajo samo tisto »daj-dam«, kajti Medved naj bi bil poleg vsega naštetega odličen lobist, ki naj bi poleg drugih skrbel tudi zase. V zadnjem času so mogoče ta ravnanja, menda predvsem kar se tiče bloka 6, hčerinskih družb in jaška NOP2, šla v smeri slepe zaverovanosti. To pa je očitno le bilo preveč.
URŠKA SELIŠNIK
Zapuščino Milana Medveda v premogovniku bodo še vrednotili. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Vladal s trdo roko
GOSPODARSTVO
5
Najboljši ustvarjajo milijone
Rast prihodkov v malih gospodinjskih aparatih in titanovem dioksidu
V minulem tednu sta svoje poslovne rezultate objavila, vsaj če sodimo po številkah, paradna konja gospodarstva na širšem celjskem območju, ki se ju kriza očitno ni pretirano dotaknila.
Nazarsko podjetje BSH Hišni aparati je lansko poslovno leto končalo uspešno in nad pričakovanji - kljub krizi je zabeležilo rast prihodkov, ki so presegli 343 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom 2012 povečali za 10 odstotkov.
Ob tem so v podjetju ustvarili več kot 30 milijonov evrov čistega dobička, v nazarski tovarni pa so lani izdelali skoraj 8 milijonov
aparatov, kar je milijon več kot predlani. Podjetje bo tudi letos usmerjeno v proizvodnjo aparatov za pripravo hrane, ki predstavlja več kot polovico obstoječe strukture, ter termičnih aparatov za pripravo napitkov. Konkurenčno prednost na trgu bo podjetje tudi v prihodnje zagotavljalo z inovativnimi, s tehnološko naprednimi in uporabnikom prijaznimi aparati. Zato bodo tudi v prihodnje glavno pozornost podjetja usmerili v inovacije in vlaganje v razvoj, za kar bodo v Nazarjah letos namenili 16 milijonov evrov.
»S temi rezultati smo največja tovarna malih gospodinjskih aparatov v Evropi,«
je poudaril direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup, ki dodaja, da je nabor izdelkov skupaj s fleksibilnimi dobavitelji konkurenčna prednost tudi znotraj tovarne Bosch-Siemens.
Bolje od pričakovanj
Po zaenkrat še nerevidiranih podatkih o lanskem poslovanju je Cinkarna Celje lani skupno ustvarila skoraj 166 milijonov evrov prihodkov, od tega samo 23 milijonov evrov na domačem trgu, ostalo v tujini. Skupno je lani beležila dobrih 7 milijonov evrov plusa. To je sicer bistveno manj kot predlani, a vse-
V tovarni v Nazarjah so lani proizvedli 7,8 milijona aparatov in kljub krizi za 10 odstotkov presegli prihodke iz leta 2012. Čisti dobiček iz leta 2012, ki je znašal 30,2 milijona evrov, se je tako lani povzpel na 32,2 milijona evrov.
Usmeritev podjetja tudi v prihodnje ostaja v proizvodnjo aparatov za pripravo hrane in termičnih aparatov za pripravo napitkov. Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje že več kot 40 let proizvaja male hišne aparate. Od leta 1993
eno cinkarna tudi v času največje gospodarske in finančne krize ustvarja nadpovprečne poslovne rezultate.
Poslovanje je bilo v krizi sicer oteženo, vendar so bili poslovni rezultati precej boljši, kot so pričakovali. Poleg tega so se uspeli tudi skoraj popolnoma razdolžiti in so razmeroma brez dolgov. Cinkarna Celje večino prihodkov ustvari s prodajo titanovega dioksida, ki se uporablja za zaščito materialov pred UV-žarki. Daleč najpomembnejši trg je Nemčija, kjer ustvarijo 35 odstotkov prodaje.
US
je podjetje del mednarodne skupine BSH in se uvršča med tri vodilne družbe v panogi, na zahodnoevropskem trgu pa prepričljivo vodi. Z letom 1995 je oddelek za razvoj in raziskave v Nazarjah postal kompetenčni center skupine BSH za razvoj motorskih malih aparatov. Skupina BSH zaposluje okrog 50.000 ljudi po vsem svetu in je splošno priznano vodilno podjetje na rastočem trgu okolju priznanih hišnih aparatov.
Promocijsko besedilo
NA KRATKO
Stečaj tudi za Paron?
Laška tovarna pohištva Paron, ki je v lasti Aha Skupine in od junija 2011 v prisilni poravnavi, je očitno spet zabredla v velike težave. Sodišče je ta teden objavilo zapisnik zadnje seje upniškega odbora, ki razkriva, da podjetje upnikom še vedno ni poravnalo drugega dela svojih obveznosti.
Paron se je namreč navadnim upnikom obvezal, da bo od decembra 2011, ko je bila prisilna poravnava potrjena, v štirih letih oziroma v štirih obrokih poplačal polovico terjatev. Seje upniškega odbora se je udeležila tudi lastnica Aha Skupine Mojca Lukančič, ki je upnike prosila, naj potrpijo do konca marca, češ da se pogaja z bankami. Omenila je tudi tujega vlagatelja in možnost prodaje nekaterih Paronovih nepremičnin. Kot piše v zapisniku, je bilo vse, kar je povedala, le pravljica, saj upnikom glede poplačila drugega dela obveznosti ni zagotovila nič konkretnega.
Upniški odbor je zlasti zmotilo, ker je Paron v času, ko bi moral poplačati upnike, dobrih 300 tisoč evrov nakazal na povezano družbo Geoaktiv. Zato predlaga, da Paron sodišču pojasni to plačilo, prav tako naj pokaže tudi pogodbe o novih poslih, ki naj bi po zagotovilih Lukančičeve tovarno povlekle iz težav. Poleg tega upniški odbor tudi predlaga, naj sodišče od Parona zahteva podrobnejšo razlago poslovnega poročila za leto 2013, saj po njegovem mnenju obstaja verjetnost, da je vodstvo podjetja sodišču poslalo neresnične, nepoštene in neverodostojne podatke.
JI
Upniki odslovili Dolamiča
Od prejšnjega tedna je tudi uradno. Celjsko sodišče je namreč objavilo, da je razrešilo stečajnega upravitelja Rimskih term Borisa Dolamiča in na njegovo mesto imenovalo Roka Sodina. Razrešitev je zahteval upniški odbor, češ da Dolamič ne uživa več zaupanja upnikov.
Razrešitev stečajnega upravitelja je možna od lanskih sprememb insolvenčne zakonodaje, sprejeta pa je, če jo podprejo upniki z več kot polovico priznanih terjatev. V primeru Rimskih term je glasovalo enajst upnikov z malo več kot 15 milijoni evrov terjatev. Za razrešitev Do-lamiča si je že lani neuspešno prizadevala Nova Ljubljanska banka, ki je z dobrimi osmimi milijoni evrov terjatev največja upnica term.
Dolamič naj bi bil prvi stečajni upravitelj, ki ga je sodišče razrešilo na zahtevo upnikov. Sklep sicer še ni pravnomočen, saj je nanj možna pritožba, mora pa Dolamič kljub temu novemu stečajnemu upravitelju v osmih dneh od prejema sklepa predati vso dokumentacijo, povezano s postopkom. Kljub temu da ima zdravilišče v Rimskih Toplicah od 1. marca novega lastnika, stečaj podjetja Rimske terme še ni končan.
JI
Iz Gorenja kljub varovanju
Po Velenju se je razširilo kar nekaj govoric o tem, da naj bi se v Gorenju dogajale organizirane kraje oziroma da naj bi iz tovarne odnašali različne izdelke.
Obtožbe še preiskujejo, je pa v želji, da v zgodbo ne bi vpletali sindikata, odstopil predsednik sindikata Skei Gospodinjski aparati Gorenje Ivan Vidakovič. Kot so pojasnili v Gorenju, so na podlagi suma poizkusa odtujitve blaga v lasti Gorenja sprožili določene postopke v skladu z internimi pravili in zakonodajo. Ker preiskava še poteka, in tudi zaradi zaščite osebnih podatkov, podrobnosti v zvezi s poizkusom odtujitve blaga ne morejo razkriti. Gorenje obravnava poizkuse odtujitve blaga, ki sicer niso pogosta praksa, resno in pri tem upošteva zakonodajo in interne pravilnike.
Gorenjev kompleks v Velenju kot tudi Gorenjevi kompleksi na ostalih lokacijah imajo zagotovljeno tehnično in fizično varovanje, vstop in izstop oseb ter vnos in iznos materiala v varovano območje in iz njega pa natančno urejajo interni pravilniki, ki jih morajo upoštevati vsi zaposleni, obiskovalci in zunanji izvajalci.
US
Še kar dolžniki
Davčni dolg pravnih in fizičnih oseb, ki so Davčni upravi RS dolgovale več kot 5 tisoč evrov in s plačilom zamujale več kot 90 dni, je 25. februarja znašal 956 milijonov evrov, kar je pet milijonov evrov več kot v predhodnem mesecu.
V času od prejšnje javne objave je nekaj več kot 4 milijone evrov dolga poravnalo 934 zavezancev. Med največjimi davčnimi dolžniki s Celjskega je še vedno velenjski Vegrad v stečaju, ki davčni upravi dolguje od 10 do 20 milijonov evrov. Na seznamu najdemo še več drugih podjetij s Celjskega, ki so se prav tako znašle v insolvenčnih postopkih. Med večjimi davčnimi dolžniki so navedeni žalska Arka, Ceste mostovi Celje in Steklarska Nova ter celjski družbi Stolp Gradnje in Tehnopolis. Med delujočimi podjetji sta med največjimi dolžniki šentjurska Furnirnica in laški Aha Secaplast.
US
Nagrada za vse cinkarnarje
Odločitev regionalne in nato še nacionalne gospodarske zbornice, da med letošnje dobitnike najvišjih gospodarskih nagrad uvrsti tudi predsednika uprave Cinkarne Celje Tomaža Benčino, je bila pričakovana. V Sloveniji je namreč le malo podjetij, ki kljub krizi poslujejo dobro in celo dosegajo rekordne rezultate.
Tomaža Benčine, ki cinkarno vodi zadnjih devet let, na podelitvi nagrad prejšnji teden v ljubljanskem Cankarjevem domu ni bilo. Bil je nekje na službeni poti. Po vrnitvi je dejal, da so občutki zaradi nagrade dobri, še posebej mu godijo čestitke zlasti tistih gospodarstvenikov, ki jih ceni. Sicer pa, poudarja Benčina, nagrada ni samo njegova, ampak jo sprejema kot potrditev dobrega dela celotne ekipe cinkarnarjev. »Nagrada je podeljena za minulo delo in je hkrati spodbuda za naprej. Menim, da je naš uspeh v zadnjih letih predvsem posledica osredotočenosti na posel ter že dolgoletne prisotnosti na izvoznih trgih,« je še povedal Benčina. Na vprašanje, ali ga ne moti, ker so nekateri dosedanji nagrajenci končali dokaj klavrno, predsednik uprave Cinkarne Celje pravi: »Neslaven konec nekaterih podjetij oziroma njihovih vodilnih je lažje razumljiv v širšem kontekstu dogajanja v gospodarstvu, ki je vse prej kot urejeno. Da o splošnem padcu odgovornosti in krizi vrednot niti ne govorim.«
JI
BSH zaključil poslovno leto nad pričakovanji
6
GOSPODARSTVO
Navdihi pomladnega cvetja
Od samooskrbe do poroke in zdravja
Jutri bodo na široko odprli vrata na celjskem sejmišču, kjer bodo ta konec tedna gostili pomladanski sejemski trojček, sejme Flora, Poroka in Altermed, v soboto in nedeljo pa bodo pripravili tudi 37. dneve čebelarstva ApiSlovenija.
Sejemsko dogajanje bo namenjeno vsem, ki imajo radi lep dom, okolico in vrt, ljubiteljem cvetlic in prebujajočih se rastlin, vsem, ki radi skrbijo zase, za svoje zdravje in splošno dobro počutje, a tudi vsem, ki s poroko stopajo na skupno življenjsko pot. »Naši sejmi znova prinašajo pozitivno energijo prebujanja narave in novih začetkov. Razstavljavci ne bodo ponudili le novosti iz svoje ponudbe po ugodnejših, sejemskih cenah, temveč bodo na voljo tudi za svetovanja obiskovalcem. Med drugim bo mogoče na sejmišču prisluhniti aktualnemu predavanju o obrezovanju drev-nin po zimskih poškodbah, ki je po zadnji vremenski ujmi še kako pomembno,« je omenila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar.
Na sejmu Flora bosta v ospredju samooskrba in slovenska pridelava, bogat razstavni program pa bodo dopolnjevala strokovna predavanja. Že prvi dan dogajanja bodo zaznamovala avtohtona, domača in tradicionalna semena, saj bo sejemsko dogajanje znova pospremila otvoritvena slovesnost
Štafete semen 2014 v organizaciji Eko civilne iniciative Slovenije. Pomen in priložnosti samooskrbe bodo predstavljene tudi v okviru strokovnega obsejemskega dogajanja, na sejmišču pa se bodo pomerili mladi vrtnarji in aranžerji.
Sejem Poroka poleg najnovejše ponudbe izdelkov in storitev za organizacijo poroke prinaša še tri modne revije. V soboto in nedeljo bosta modni reviji trendovskih poročnih oblek, ki ju Celjski sejem pripravlja v sodelovanju z razstavljavci. Mladi ustvarjalci Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje pa bodo s svojimi mentorji v soboto pripravili modno revijo Slovenska poroka. V soboto se na osrednjem prireditvenem odru v sejemski dvorani L1 obeta še predstavitev Tashke - damske torbice z vsebino, sejemsko dogajanje pa bo dopolnila razstava najlepših poročnih šopkov slovenskih cvetličarjev. Novost letošnjega sejma je predstavitev vrhunske kozmetike za poroko.
Sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja Altermed letos praznuje okrogli, deseti jubilej, zato pripravljajo še več predavanj in demonstracij zdravega kuhanja, zdravilnih tehnik in ponudbe zdravih izdelkov za dobro počutje.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Cvetje kot uvod v sejemsko dogajanje
Sejme Flora, Poroka in Altermed bo mogoče obiskati od petka do nedelje med 9. in 18. uro. Cena dnevne vstopnice za odrasle je 6,50 evra, upokojenci, otroci, dijaki in študenti bodo zanjo odšteli 5 evrov. Z nakupom dnevne vstopnice imajo obiskovalci prost vstop na vse prireditve, ki bodo ta dan na sejmišču.
Omogočite si varno poslovanje
Poslovni imenik bizi.si vam omogoča spremljanje dnevno osveženih:
•	blokad TRR-jev in objav stečajev,
•	bonitetnih ocen ter likvidne sposobnosti podjetji
za kar 180.000 slovenskih podjetij.
Najbolj obiskan poslovni imenik vedno pri roki!
AKTUALNO
7
Druga plat javnega linča
Sistem elektronskega evidentiranja in obračuna kosil uvedli že septembra 2007
»Ker to ni bil naš namen, vse od leta 2007 v šoli nihče ni spremljal, kolikokrat je zapi-skalo zaradi neplačanih položnic. Je pa res, da so bili v letošnjem februarju trije ali štirje piski zaradi neporavnanih računov. V šoli vse položnice, ki bi morale biti plačane okrog 15. v mesecu, preverimo konec meseca in po obračunu staršem pošljemo prvi opomin, zatem spet preverimo plačila in neplačnikom pošljemo drugi opomin. Sledi še klic šolske svetovalne delavke, ki staršem ponudi pomoč, če jo potrebujejo. Tudi v šolskem skladu imamo v ta namen denar, ki ga zberemo z donacijami - zadnjo je darovala slovenska rokometna reprezentanca - a zaenkrat kljub temu, da imamo letos že 78 neplačnikov, ostaja neporabljen,« pravi Nevenka Matelič Nunčič.
Alarm zaradi občasnih piskov brezkontaktnih kartic učencev IV. OŠ Celje ob kosilu v šolski jedilnici je minuli četrtek predramil slovensko javnost. Odmeval je glasno - in prav je tako. Da v tej jedilnici zapiska, če otrok nima plačane položnice za šolsko kosilo, je v časopisu Delo prva korektno poročala naša nekdanja sodelavka Špela Kuralt, ki je zbrala tudi odzive v kabinetu varuhinje človekovih pravic. Pojasnili so ji, da je takšen sistem lahko zelo učinkovit, zagotovo pa ni primeren, saj je »dejstvo, da so za plačilo šolske prehrane odgovorni starši in otroci za to niso niti krivi niti odgovorni«. In zagotovo je nedopustno, da bi potem otroci »odgovarjali« za tisto, česar starši niso storili. Pa vendar se je ob odzivih javnosti vsilil občutek, da sta za nastalo situacijo kriva le ravnateljica in šola. Postavlja se nam več vprašanj ...
Zakaj - v čigavem interesu je bilo to - je javnost za piske v IV. OŠ Celje izvedela šele zdaj, če v jedilnici, natančneje ob izdajnem pultu, ki je od preostale jedilnice ločen z zidom, občasno piska že od septembra 2007? So bili doslej starši učencev in z njimi vred vsi zaposleni v šoli res tako socialno neobčutljivi, da ob tem nihče ni zastrigel z ušesi? Ali pa morda odgovor tiči v dejstvu, da otrokom, ki resnično izhajajo iz socialno šibkih družin in jim zato država subvencionira šolsko prehrano ali iz družin, ki so se znašle v finančni stiski čez noč in jim zato s plačilom šolskih kosil učencem pomaga občina, nikoli ni zapiskalo? Njihovi starši namreč za šolska kosila ne prejemajo položnic,
zato jih tudi med nevestnimi plačniki ni mogoče najti - in tem učencem je lahko kartica zapiskala zgolj zaradi nepravilne uporabe ali zato, ker je bila poškodovana.
Posodobitev poslovanja
Kot pojasnjuje ravnateljica IV. OŠ Nevenka Matelič Nunčič, so v šoli elektronsko evidentiranje in obračun kosil s programom Abonent uvedli septembra 2007. »Program zabeleži prevzet obrok in omogoča obračun, izdajo položnic in opominov, zato je omogočil posodobitev poslovanja,« pravi in dodaja, da so že na uvodnem roditeljskem sestanku vsem staršem - in nato znova na začetku vsakega šolskega leta - pojasnili delovanje sistema. Pisk se ni oglasil zgolj zaradi neplačanih položnic, temveč je bil povsem enak
zvok kuharici v opozorilo tudi v primerih, ko je bila kartica razmagnetena ali kako drugače poškodovana, ob nepravilni uporabi, ko učenec kartice ni dovolj približal čitalcu ali je z njo podrsal dvakrat, lahko pa je pomenil tudi opozorilo, da učenec za tisti dan nima naročenega kosila. Kot pojasnjuje ravnateljica, v šoli dnevno skuhajo od 280 do 300 kosil, saj kar precej učencev v šoli ne poje kosila vsak dan. »Nekateri zaradi tega, ker imajo takoj po pouku druge obveznosti, drugi spet zato, ker otrok kosi pri babici,« opisuje dejstvo, da starši ob podpisu pogodbe, ki jo glede šolske prehrane sklenejo s šolo, lahko izberejo, ali bo učenec v šoli jedel vse dni v mesecu ali zgolj ob posameznih dnevih. V pogodbi so natančno opisana tudi vsa pravila, ki veljajo glede šolske prehrane.
Alarm izklopljen po počitnicah
Čeprav je sistem elektronskega evidentiranja in obračuna šolskih kosil v IV. OŠ veljal od septembra 2007, doslej ne od staršev ne od učencev zaradi njega ni bilo pripomb. Kot pojasnjuje ravnateljica, tudi zaposleni, ki so dežurali v jedilnici, med učenci niso opazili posebnih odzivov ob piskih. Vsak učenec, ki mu je kartica zapiskala, je namreč moral v tajništvo, kjer so preverili, kaj je narobe.
Prvič so tako na uveljavljen sistem glasno opozorili na zadnji predpočitniški seji sveta staršev 20. februarja, vendar kot pravi ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič, tudi takrat mnenje staršev ni bilo povsem enotno. »Sama - in prepričana sem, da tudi nihče v šoli - na sistem nikoli nisem gledala kot na možnost ožigo-sanja učencev. Vsem nam je služil le kot možnost opozarjanja na napake, do katerih lahko prihaja v organizaciji šolske prehrane in ki jih je treba preveriti,« pravi in dodaja, da so bile te tudi v časih, ko so učenci prevzemali šolska kosila z blokci. Vseeno so v šoli zvočni alarm elektronskega sistema izključili že takoj v ponedeljek, po vrnitvi učencev s šolskih počitnic. Tako je ostalo in tako bo tudi naprej, še pravi ravnateljica in dodaja, da so ga začasno znova vključili le med petkovim obiskom šolskega inšpektorja, ki je preverjal prijavo staršev. Njegova naloga je bila oceniti, ali gre v šoli res za socialno razlikovanje otrok oziroma ali je bila z uvedbo sistema elektronskega evidentiranja in obračuna kosil storjena napaka.
IVANA STAMEJČIČ
Ali starši naredijo vse?
V celjskih osnovnih šolah imajo starši za subvencioniranje šolske prehrane za svoje otroke na voljo tri možnosti; ob državnem subvencioniranju, za katerega je od lanskega leta spet postavljen nekoliko višji premoženjski cenzus družin, so namreč na voljo še namenska občinska proračunska postavka in posebni šolski skladi, v katerih šole zbirajo denar tudi za pomoč svojim učencem pri plačilu različnih šolskih dejavnosti, kot so izleti in strokovne ekskurzije ter šole v naravi.
In če je državno subvencioniranje šolske prehrane, ki ga starši urejajo preko centra za socialno delo, omejeno s siceršnjim premoženjskim položajem družine, je pomoč iz občinskega proračuna ali šolskega sklada veliko bolj dostopna tudi tistim, ki se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nepričakovano znajdejo v finančni stiski. Poleg rednih šolskih obrokov, ki obsegajo zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico, so vsem učencem v celjskih osnovnih šolah vsak dan brezplačno na voljo tudi sadje, čaj in kruh.
Izpolniti je treba vlogo
Mestna občina Celje je v zadnjih treh letih namenila po 103 tisoč evrov vsako leto za subvencioniranje šolske prehrane učencev, kar je pomenilo brezplačna kosila za 217 otrok letno. Ob tem iz občinskega proračuna krije še 40 odstotkov plač zaposlenih v šolskih kuhinjah, kar za leto 2014 znaša nekaj evrov manj kot 162 tisočakov. Od lanskega oktobra velja poseben Pravilnik o dodeljevanju denarnih pomoči učencem celjskih osnovnih šol za subvencioniranje šolske prehrane v primerih izrednih družinskih okoliščin iz proračunskih sredstev MOC, ki določa pogoje za pridobitev denarne pomoči. Kakšni so, v vseh šolah starše seznanijo na roditeljskih sestankih, kot pravi ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič, ki
je v letošnjem šolskem letu tudi vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev, pa znova ob podpisu pogodb glede šolske prehrane in nato spet, ko šolska svetovalna delavka zaradi neplačanih položnic pokliče starše. Naloga staršev, da pridobijo denarno pomoč oziroma brezplačno šolsko kosilo za svojega otroka, je, da izpolnijo vlogo, ki jo dobijo v šoli oziroma tudi na spletni strani vsake od celjskih osnovnih šol. To vlogo obravnavajo v osmih dneh, otrok pa ima pravico do brezplačnega kosila že tisti dan, ko starš odda izpolnjeno vlogo. Doslej so v vseh šolah vsem staršem odobrili denarno pomoč, zato tudi župan Bojan Šrot, ki bi v primeru zavrnjene vloge presojal pritožbo staršev, s tem še ni imel dela.
Ko se zgodi čez noč
Kot ugotavljajo v celjskih osnovnih šolah, za učence iz socialno najbolj ogroženih družin poskrbi že država, občina pa za tiste, ki se v finančni stiski znajdejo zaradi izrednih okoliščin, na katere družina nima vpliva in ki posledično povzročijo zmanjšanje družinskih prihodkov in s tem poslabšanje družinskega socialnega položaja. Gre zlasti za primere, ko en starš ali oba izgubita zaposlitev, ob smrti ali bolezni v družini, v primerih ločitve zakoncev in na to vezanih težav z uveljavljanjem preživnine. Kot še pojasnjujejo v občinski upravi, lahko starši za pridobitev denarne pomoči zaprosijo ne glede na višino povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, ki je razvidna iz veljavne odločbe o otroškem dodatku. V vlogi morajo le opisati nastanek izrednih družinskih okoliščin in njihove posledice ter priložiti dokazila zanje. V tem šolskem letu je v vseh desetih celjskih osnovnih šolah po novem pravilniku do brezplačnega kosila upravičenih 77 učencev, od tega tudi 5 v IV. OŠ. Sicer je v tej šoli do državno subvencionirane šolske malice upravičenih 243 učencev, do brezplačnih kosil pa 88 od skupno 400 učencev.
IS
V IV. OŠ so dobavitelje živil izbrali z javnim naročilom in v pogodbi imajo določen 30-dnevni plačilni rok, ki ga v celoti spoštujejo. Tudi zaradi tega, ker se cene razen redkih upravičenih izjem ne spreminjajo, ostajajo tudi cene šolskih kosil nespremenjene. Tako kosilo za učence od 1. do 5. razreda stane 2,05 evra in za starejše učence 2,30 evra. Za odrasle je seveda dražje, tako da učitelji in ostali zaposleni, ki kosijo v šoli, plačajo 4,10 evra za obrok, približno deset zunanjih abonentov pa 4,95 evra.
Šolska inšpekcija
Delovanje sistema v šoli je v petek preveril šolski inšpektor. Ob njegovem obisku so zato začasno znova vključili zvočni alarm, da je lahko preveril glasnost zvočnega opozorila in to, ali je zvok enak ob vseh devetih nepravilnostih oziroma napakah, ki jih sistem zaznava. V sredo so v šoli prejeli zapisnik o opravljenem nadzoru, iz katerega je razvidno, da šolska inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti.
Starši
V torek so se po 20. februarju znova sestali člani sveta staršev IV. OŠ. V izjavi, ki jo je ob predsedniku Renatu Fijavžu podpisalo še 14 staršev, so povzeli dosedanje dogajanje. Izpostavili so, da se je delovanje sistema za evidentiranje in obračun kosil v šoli kot moteče prvič izpostavilo pred letošnjimi počitnicami, vendar svet staršev tudi takrat ni sprejel nobenega zaključka. Zato starši menijo, da je »nepotrebna medijska pozornost otroke bolj izpostavila kot sam sistem«. Izjavo so zaključili s poudarkom, »da je šola in njena ravnateljica bila vedno pripravljena vsako problematiko reševati v sodelovanju z nami na način, da je rešitev bila sprejemljiva za vse starše«.
Ustanoviteljica
Zahteva za razrešitev ravnateljice IV. OŠ Celje Neven-ke Matelič Nunčič je prišla iz lokalnega odbora stranke Solidarnost. Kot je v pismu županu Bojanu Šrotu zapisal Boštjan Mulec, so bili člani lokalnega odbora zgroženi nad metodo elektronskega evidentiranja in obračuna kosil v šoli in njenim upravičevanjem, zato so od župana pričakovali, da bo nemudoma predlagal svetu šole, da ravnateljico razreši. In njegov odgovor? »Ne le moje pač pa tudi mnenje občinske strokovne službe je, da je IV. OŠ zelo urejena in dobro vodena šola in da ravnateljica dobro opravlja svoje delo. Naj najprej zaključijo delo šolska inšpekcija in druge službe. Tudi če se je zgodila napaka, sem prepričan, da ni tako huda, da bi takoj terjala njeno razrešitev, zato te ne bom predlagal,« je v torek seznanil mestne svetnike.
OB ROBU
Prav je, da ne piska več!
»In to zato, ker otroci res niso nič krivi. Tudi družine, v kateri se je rodil, si nihče ni sam izbral,« je bila prva misel, ki mi je šinila v glavo ob prebiranju številnih večinoma anonimnih komentarjev na spletnih forumih v zadnjem tednu.
Le tu in tam se je našel stavek, da morda le ne smemo posploševati in da za čisto vse spet niso krivi sistem, ki to dopušča, šola in kot vrh ledene gore IVANA STAMEJČIČ socialno nečuteča ravnateljica. Večina preostalih se je zadovoljila z javnim linčem. Sama pa težko verjamem, da bi sodu izbil dno šele letošnji februar, če bi bilo piskanje v šoli pred šestimi leti in pol res uvedeno zato, da bi z njim ožigosali otroke. Sploh zato, ker jih ima v IV. OŠ Celje med 400 učenci letos kar 243 subvencionirano malico in 93 brezplačna kosila in tem zaradi neplačanih položnic nikoli ni zapiskalo. A zanje so starši po svojih najboljših močeh storili vse, kar so lahko in kar vendarle imajo na voljo.
Verjamem, da je večini še vedno težko zaprositi za pomoč. Zlasti generacijam, ki smo odraščale v obdobju družbene lastnine in dejansko odprtih možnosti za vse. A če bi se morala sama odločati med tem, ali naj zaprosim za pomoč ali pa bo moj otrok lačen, ne bi bil noben cmok v grlu dovolj velik, da ga ob tem ne bi požrla: izpolnila bi vlogo in upala na boljše čase. Da je to v Celju mogoče, starši izvedo že v šolah na roditeljskih sestankih, in če takrat manjkajo, to ni zadnja priložnost. Naslednja sledi že ob podpisu pogodbe, ki jo glede šolske prehrane sklenejo s svojo šolo, ob neplačevanju položnic pa zatem večinoma sledi še klic šolske svetovalne delavke. Zato je 78 neplačanih računov za šolska kosila učencev IV. OŠ v letošnjem letu številka, ob kateri bi se morali zgroziti. In imeti pri tem pred očmi otroke. Kajti nihče me ne bo prepričal, da je kdo bolj odgovoren za otroka, kot sta njegova mama in oče. In zaradi tistih staršev, ki se tega ne zavedajo in tako sami izpostavljajo otroka, je prav, da v šoli ne piska več.
NA KRATKO
Velikonočnica vabi
ŠENTJUR - V Sloveniji so le štiri rastišča ogrožene rastline velikonočnice. Med njimi je rastišče na Boletini pri Ponikvi, kjer je zacvetela v minulih dneh. Njeno rastišče je že pripravljeno za sprejem obiskovalcev.
Močno ogrožena velikonočnica, za katero je značilna pora-ščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami, je redka predstavnica stepske flore pri nas. Na Ponikvi jo v času cvetenja skrbno varujejo člani tamkajšnjega turistično olepševalnega društva. Tudi letos so pozorno spremljali rastišče, dočakali prve nežne cvetove in minulo soboto na območju postavili zaščitno ograjo ter informacijsko utico. Na novo so letos uredili lesene stopnice, da bo dostop do ene od oglednih točk lažji. Ob tem obiskovalce vljudno pozivajo k okolju prijaznemu obnašanju in upoštevanju navodil nadzornikov.
TV
Vrtnarjenje zdaj dostopno vsem
ŽALEC - Prvi toplejši dnevi so kot nalašč za začetek urejanja vrtov. Ker si nekateri gredic zaradi življenja v strnjenih urbanih predelih ne morejo privoščiti, se je Občina Žalec odločila, da tudi tem skupinam prebivalcem omogoči možnost vrtnarjenja.
Za vrtove je namenila občinsko zemljišče v središču Žalca, med glavno avtobusno postajo, bloki in bencinsko črpalko. Na njem bo odmerila približno štirideset vrtičkov, velikih 30 kvadratnih metrov. V nadaljevanju bo na območju izkopala vrtino in uredila vodo za zalivanje vrtnin ter zgradila lopo, v kateri bodo lahko najemniki shranili orodje. Vsi tisti Žalčani, ki želijo imeti svojo lastno gredico, se lahko na razpis prijavijo še do 21. marca. Za vrtiček bodo morali odšteti 20 evrov letne najemnine. S projektom bodo, kot pravi župan Janko Kos, hkrati dosegli več pozitivnih učinkov - povečali samooskrbo in pridelavo doma pridelane hrane, ki je zdravju prijaznejša, ter obenem pomagali razbremeniti družinske proračune. ŠO
Zamuda ni prevelika
RADEČE - Centralna čistilna naprava Radeče bi po prvotnih napovedih morala začeti poskusno obratovati konec minulega leta. Radeška županja Rafaela Pintarič prvo čiščenje odpadne vode napoveduje za april.
Kljub temu da bo čistilna naprava začela obratovati nekoliko kasneje, bo njen zagon še vedno v okvirih pogodbenega datuma. Ta je namreč predviden za 30. junij 2015. Poskusno obratovanje bo trajalo leto dni. So pa zagon čistilne naprave podaljšala dodatna dela, o katerih se je občina pogajala konec minulega leta in zanje dosegla skoraj polovično znižanje glede na oceno vrednosti, ki jo je podal izvajalec del.
TV
Paviljon pred poletjem
DOBRNA - V središču kraja so začeli v preteklih dneh graditi paviljon, ki bo za turistične potrebe kraja. Na Dobrni si že vrsto let želijo, da bi bil turistično informacijski center v samem središču kraja, kjer bi bil bolj obiskovan. Paviljon bo južno od občinske stavbe.
Poleg turistično informacijskega centra bodo v paviljonu še pisarna turističnega društva, ekološka tržnica in prostor za izposojo koles. Prav tako bodo postavili informacijsko tablo. Nova stavba, katere investitor je občina, bo v dolžino merila 38 metrov. Gradi jo družba VG5 iz Ljubljane, ki je v kraju pred kratkim dokončala nov vrtec in mora paviljon dokončati do junija. Vrednost naložbe znaša približno tristo tisoč evrov, od česar je približno polovico denarja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Upravljavec paviljona bo zavod za turizem, šport in kulturo.
BJ
Trud za ohranitev krajevnih uradov
ŠMARJE - Upravna enota Šmarje pri Jelšah, ki je pristojna za šest občin, je lani rešila več kot 16 tisoč upravnih zadev in skoraj 34.300 drugih upravnih nalog. Vse zadeve je kljub varčevanju pri materialnih stroških in brez novih zaposlitev rešila brez zaostankov. Se pa zategovanje pasu pozna predvsem pri krčenju števila uradnih ur v petih krajevnih uradih.
Načelnik upravne enote Vincencij Habjan je dejal, da so na poslovanje UE Šmarje pri Jelšah v letu 2013 močno vplivali povečano število upravnih zadev, znižanje denarja za materialne stroške in plače ter nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih. Denar za materialne stroške so v UE zmanjšali za skoraj 18 odstotkov, denar, namenjen plačam, za 17 odstotkov. V primerjavi z letom 2008 so število zaposlenih zmanjšali za skoraj četrtino. Zaradi manjšega števila zaposlenih so bili prisiljeni zmanjšati število uradnih ur v krajevnih uradih. Lani so krajevni uradi Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Rogatec poslovali enkrat tedensko, krajevni urad Kozje je bil uporabnikom dostopen dvakrat tedensko, štiri dni v tednu pa je posloval krajevni urad Rogaška Slatina. Habjan je izpostavil prizadevanja, da bi predvsem zaradi velike oddaljenosti občanov od sedeža UE ohranili vse urade.
TV
Gobarji eni aktivnejših
POLZELA - Člani Gobarsko mikološkega društva Polzela, ki je eno največjih in najaktivnejših v Spodnji Savinjski dolini, so se sestali na rednem letnem občnem zboru, ki so ga popestrili s predavanjem mariborskega gobarja Antona Polerja.
Osnovno vodilo društva je vsem ljubiteljem gobarjenja posredovati nova znanja o glivah in obenem širiti pomen varovanja narave. Člani osnovni poslanstvi širijo med ljudmi na podlagi različnih aktivnosti. Lani so med drugim organizirali kuharsko delavnico, za občinski praznik pripravili veliko razstavo gob in vodili tri ekskurzije tako za osnovnošolce kot odrasle. Največ časa bodo tudi letos namenili izobraževanju, za jesen pa načrtujejo kar pet ekskurzij. Še naprej bodo opozarjali na divja odlagališča in se povezovali z ostalimi društvi v občini.
ŠO
Upokojenci polni zamisli
DOBJE - Minuli konec tedna so se na rednem letnem občnem zboru srečali člani dobjanskega društva upokojencev. Zbora se je udeležila polovica vseh članov. Teh je kar 120.
Društvo upokojencev Dobje ima novo vodstvo. Nekdanjo predsednico Anico Gradič je nasledila Silva Selič. Med načrti za letošnje leto so si upokojenci zastavili dva izleta po Sloveniji. Negovali bodo pohodništvo in praznovali martinovo, ko izberejo vinsko kraljico in kralja ter nagradijo okrogle jubilante. Razmišljajo tudi o izvedbi delavnic ročnih del, kjer bi predvsem upokojenke obnovile svoje znanje. Člani društva se vsako leto veselijo sodelovanja z dobjanskim vrtcem in osnovno šolo. Tudi tokrat so jim mladi popestrili srečanje z glasbo in s šaljivim programom.	TV
PACK
Za pivi sadjarjevkoraK1...	.....
Cuprablau Z	FRUTAPofP
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk.
Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadlem listju.
Jablanov škrlup (Venturia inaegualis)
Vprvidekadi meseca marca ječasza prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni).
Rožičavost češpelj
(Taphrina pruni)
Breskova kodravost (Tahphrina deformans)
Vsebuje:
PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v:
•	4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje,
•	3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje.
Zimska jajčeca rdeče sadne pršice
Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi)
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z v 0,8% (800 g/100 L vode) koncentraciji ali Cuprablau Z ultra v 0,6% koncentraciji (600 g/100 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).
Zelena jablanova uš (Aphis pomi)
Kaparji (Coccina)
Strokovno svetovanje:
-	Vili Kurnik tel.: 031367 008 / vili.kurnik@cinkarna.si
-	Nande Osojnik tel.: 031504 512 /nande.osojnik@cinkarna.si
Prodaja:
-	Industrijska prodajalna tel.: 03 427 62 60 /03 427 62 61
HH
CINKARNA
Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum)
Digitalizacija - resna skrb bodočega urgentnega centra
Franci Vindišar	Marjan Ferjanc
CELJE - Medtem ko se celjska zdravstvena stroka sicer veseli novega urgentnega centra, ki naj bi ga zgradili do konca leta, se pojavljajo vedno novi dvomi, ali bo delo zdravnikov v njem sploh omogočeno v popolnosti. Trenutno največjo skrb vodstvu celjske bolnišnice povzroča »mencanje« ministrstva za zdravje pri pripravi razpisa za digitalizacijo rentgeno-loške diagnostike v urgen-tnem centru.
»Izvajalci del opravljajo gradbena dela, vključno z vgradnjo nepremične medicinske opreme. Ta del naj bi bil po zagotovilih izvajalca končan do konca leta,« pojasnjuje direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc. Težava pa je s tako imenovano digitalizacijo rentgenološke diagnostike.
»Dve leti trajajo pogovori z ministrstvom za zdravje. Prvi razpis so leta 2012 ustavili dan pred objavo, trenutno pa smo kljub ponovnim nekajmesečnim dogovorom in sestankom spet popolnoma na začetku. Če digitalizacija do decembra ne bo urejena, si delovanja urgentnega centra ne znam predstavljati,« zaskrbljeno pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar.
Nesrečno prenašanje slik
Vindišar dodaja, da imajo v bolnišnici tudi težave z arhiviranjem rentgenolo-ških slik. Z digitalizacijo pa bi enkrat za vselej naredili konec nesrečnemu prenašanju rentgenoloških slik po oddelkih in ambulantah. Posodobitev bi olajšala delo v bolnišnici in zdravnikom
omogočila tudi lažje posvetovanje z zdravniki v drugih bolnišnicah v primerih nujnih in zapletenih primerov bolnikov. Vodstvo celjske bolnišnice je januarja letos ministrstvu poslalo tudi noveliran investicijski načrt za urgentni center o mobilni medicinski opremi, vendar kot dodaja Vindišar, ni dobilo še nobenega odgovora. »To vse bo v praksi pomenilo, da bodo stene in vgradna oprema ter omare resda lepi, vendar center ne bo mogel delovati. Zato bomo pozvali ministrico za zdravje še enkrat, da se o tem dokončno pogovorimo.«
Raka lahko zdravijo tudi v Celju
Pred vodstvom celjske bolnišnice je v načrtu še en pomemben sestanek, in si-
cer z vodstvom onkološkega inštituta. Tema bo program internistične onkologije, ki v Celju ni ravno zaživel, čeprav je bil zelo pozitivna sprememba za našo regijo. Leta 2010 in 2011 se je znotraj državnega programa obvladovanja raka na veliko govorilo o decentralizaciji
sistemskega zdravljenja rakavih bolnikov. Takrat so se optimistično vrstili sestanki med predstavniki onkološkega inštituta, regijskih bolnišnic in UKC Maribor ter predstavniki ministrstva za zdravje. Decentralizacija pomeni, da bi bolniki z našega območja z določenimi ra-
kavimi obolenji po začetnem kirurškem zdravljenju opravili sistemsko zdravljenje v celjski bolnišnici. V Celju so tako leta 2012 usposobili zdravnike, medicinske sestre (ki potrebujejo za takšno zdravljenje poseben certifikat) in ostalo potrebno osebje. Uredili so tudi prostore za izvajanje tovrstnega zdravljenja. Potem so ugotovili, da program ni realiziran. Manj kot 10 odstotkov bolnikov se je namreč odločilo za zdravljenje v Celju. Vodstvo celjske bolnišnice naj bi zato na sestanku na onkološkem inštitutu poiskalo rešitev, da bi se ta odstotek zvišal. »A ne zato, da bi naša bolnišnica na podlagi tega spet dobila kakšna sredstva, ampak izključno zato, da se našim bolnikom ne bi bilo treba tedensko in mesečno voziti v Ljubljano, če lahko dobijo terapijo na popolnoma enak in enako kakovosten način tudi v Celju,« razloži Vindišar.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
Največ za medicinsko opremo in energetsko obnovo
Splošna bolnišnica Celje je lani ustvarila malo več kot 86 milijonov prihodkov in 88 milijonov odhodkov. Izguba dveh milijonov evrov je nastala zaradi neplačila preseženih programov in izplačila prvega obroka razlike za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij.
Dodaten udarec za celjsko bolnišnico je bilo to, da zavod za zdravstveno zavarovanje ni priznal plačila izvedenega programa na področju bolnišničnega zdravljenja. Bolnišnica je tako ostala brez 1,3 milijona evrov zaradi spremenjenih obračunskih meril pri plačilu programa akutne obravnave, kar
se je pri končnem finančnem poslovanju bolnišnice tudi poznalo v primerjavi z leti prej. S tem zavod za zdravstveno zavarovanje celjski bolnišnici sporoča, da se »ne splača« opravljati posegov, ki so nujni in ki prinašajo posamezniku in družbi zdravstveno korist na dolgi rok, menijo v vodstvu bolnišnice.
Najbolj finančno okrnjeni so bili tako pri nekaterih najdražjih posegih, kot so operacije hrbtenice, pri posegih na srčnem ožilju in na ožilju na vratu (kar je povezano s preprečevanjem možganske kapi). ZZZS jim je priznal le plačilo med 41 in 65 odstotki opravljenih tovrstnih posegov.
Sicer pa so v celjski bolnišnici kljub neugodnemu poslovnemu izidu ob koncu leta uspeli uresničiti večino svojih ciljev. Med največje naložbe lanskega leta sodijo posodobitve medicinske opreme, v kar so vložili skoraj milijon evrov, in dokončanje projekta energetske obnove.
NA KRATKO
Začenja se gradnja skakalnega centra
LJUBNO - Svetniki so potrdili investicijski program za gradnjo skakalnega centra Savina.
Na tem območju naj bi z gradnjo dveh novih skakalnic zaokrožili podobo skakalnega centra. Načrtovana 95-metrska skakalnica bo zadostila potrebam panožnega centra v smučarskih skokih, kar je Ljubno postalo lani, prav tako pa bo skakalnica ustrezala tudi predpisom mednarodne smučarske zveze za tekme v svetovnem pokalu. Skakalnico nameravajo prevleči z umetno snovjo, zato bo uporabna celo leto. Poleg skakalnice bodo uredili sodniški stolp, trenersko ploščad in boljši cestni dostop, poskrbeli pa bodo tudi za prevoz skakalcev. Projekt vrednotijo na več kot 2,3 milijona evrov, za kar naj bi občina dve tretjini potrebnega denarja pridobila od države in evropskega sklada za regionalni razvoj.
US
NE PREZRITE
Urediti želijo še okolico
TABOR - Člani planinskega društva so se v soboto zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so potegnili črto pod preteklim letom in obenem začrtali smernice za letos.
Poleg tradicionalnih aktivnosti, ki jih pripravljajo taborski planinci, jim je lani uspelo delno obnoviti klet in stopni-
Tudi letos bodo vrtnarili
VRANSKO - Občina je lani na pobudo podžupana in svetnika Aleksandra Reberška občinsko zemljišče za zdravstveno postajo v središču Vranskega namenila za vrtičke. Ker je bilo za njihov najem veliko zanimanja, bodo novopečeni vrtičkarji na zemljišču tudi letos nadaljevali tovrstno dejavnost.
Najemniki gredic na sto kvadratnih metrih velikem zemljišču ostajajo enaki. Lani aprila so namreč z občino sklenili brezplačno najemno pogodbo in si tako za nedoločen čas zagotovili vrtnarjenje na približno desetih kvadratnih metrih. Ker je ideja o vrtu za vsakogar lepo zaživela, si je občina po besedah Reberška prizadevala poiskati še kakšno dodatno zemljišče, a ustreznega med razpoložljivimi občinskimi nepremičninami ni našla.	ŠO
Biserna zaobljuba zgolj pred Bogom Lastnikom v pomoč
Zakonca Silva in Niko Žolnir iz Celja sta 1. marca obeležila 60 let skupnega življenja, a sta tokrat jubilejno zakonsko zaobljubo izrekla zgolj pred Bogom, ne pa več tako kot mladoporočenca prvič in zlata jubilanta drugič tudi pred državo. Zakaj? Zato ker se jima preprosto upira, da si država ob tem zaračuna 170 evrov upravne takse. Sta jih v preteklem tednu raje porabila za drobne užitke ob že tretjem poročnem potovanju. Kje sta bila, boste med drugim izvedeli ob prebiranju njune življenjske zgodbe.
v prihodnji številki Novega tednika
šče Zajčeve koče, osrednje planinske postojanke v občini. Spodbudno je, da je za kočo vse več zanimanja tudi med mladimi. Lani je v njej prenočilo kar 22 učencev domače osnovne šole. Letos si društvo želi urediti še okolico doma. Prav tako bodo člani letos pripravili vse dosedanje projekte, kot so prvomajsko srečanje na Zajčevi koči, prvi konec tedna v juliju Zajčevi dnevi in različni pohodi.
ŠO
MOZIRJE - Za sprejem pripomb lastnikov nepremičnin, ki se ne strinjajo s podatki Geodetske uprave RS, so tudi v Upravni enoti Mozirje vzpostavili dve info točki, saj v geodetskih pisarnah ne morejo sprejeti vseh občanov.
Informacijske točke v upravnih enotah usmerjajo davčne zavezance in lastnike na lokacije, kjer lahko uredijo podatke, na zahtevo lastnikov nepremičnin pa lahko izdajajo tudi nova obvestila o dejanskem stanju nepremičnin. V mozirski upravni enoti imajo sicer že več let posebno delovno mesto, svetovalko za pomoč, ki strankam zagotavlja splošne informacije o upravnih storitvah.	US
Z vami skozi generacije
Iz leta v leto, že 150 let.
150 let I banka celje
www.banka-celje.si
Naložbe najlažje počakajo
Namesto s primanjkljajem lansko leto zaključili s proračunskim presežkom
CELJE - Mestni svetniki so v torek popoldne potrjevali zaključni račun proračuna za lansko leto. Po podatkih, ki so jih zbrali v občinski upravi, je bilo na zadnji dan leta na prihodkovni strani proračuna zbranih 46,4 milijona evrov, na odhodkovni strni pa se je številka ustavila pri 45,6 milijona evrov. Glede na sprejet proračun, so bili v Celju tako pri prihodkih kot tudi pri odhodkih skromnejši od načrtovanega. Proračun je namreč predvideval 56,3 milijona evrov prihodkov, kar pomeni, da je bila realizacija skoraj za petino slabša, še večja pa je razlika pri odhodkih, saj je bilo realiziranih le tri četrtine od načrtovanih 60,7 milijona evrov odhodkov.
Prav to razliko med načrtovanimi in dejansko izpeljanimi proračunskimi postavkami so kot eno od slabosti lanskoletnega občinskega finančnega poslovanja izpostavljali tudi mestni svetniki v razpravi. Brigita Čokl (DeSUS) je izpostavila, da pomeni več kot 8-odstotno odstopanje napako v načrtovanju in bi morali biti zato v Celju pri pripravi proračunskega dokumenta bolj pozorni.
Pohvale za končni rezultat
Če so bili po eni strani svetniki enotni v teh pomislekih, so se zvečine strinjali tudi s tem, da so bili končni rezultati lanskega javnofinančnega
poslovanja v Celju zelo dobri. Tako je predsednik Nadzornega odbora Mestne občine Celje Jože Turnšek kot največji prijetni presenečenji lanskoletnih proračunskih podatkov izpostavil dve dejstvi. V Celju so namreč leto 2013 namesto z načrtovanimi 4,3 milijona evrov proračunskega primanjkljaja zaključili z 800 tisočaki proračunskega presežka, ob tem pa se je vrednost celotnega premoženja mestne občine, ki skupaj s premoženjem javnih
podjetij, zavodov in podjetij v občinski lasti znaša še skoraj pol milijarde evrov, lani povečala za 7 odstotkov oziroma 26 milijonov evrov, kar je več kot je znašala polovica celoletnih proračunskih prihodkov.
Največ premoženja ima mestna občina v 241,4 milijona evrov vrednih nepremičninah, zgolj lani pa se je to premoženje povečalo za približno 21 milijonov evrov. »Nadzorni odbor ugotavlja, da se je kljub težki gospodarski in finančni
Zaključni račun občinskega proračuna za leto 2013 so v občinskem oddelku za finance in premoženje pripravili skladno z zahtevami in predpisano metodologijo finančnega ministrstva na kar 356 straneh. Svetniki so v en glas poudarjali, da je to neumnost, da povečuje nepreglednost občinskega poslovanja in je zgolj delo za »tiste v Ljubljani, ki bodo to prebrali ali pa tudi ne«, njih pa bi bolj zanimalo strnjeno poročilo, kaj od zastavljenega v proračunu je bilo dejansko izpeljano. Na naše vprašanje, zakaj takšne obrazložitve ne pripravijo, je vodja oddelka Sandi Sendelbah za Novi tednik odgovoril, da jo bodo z veseljem, če jim bodo mestni svetniki le dali jasna navodila, kateri podatki jih zanimajo.
krizi v mestni občini doseglo še nekatere uspehe, kot so večje zmanjšanje proračunskih odhodkov kot prihodkov ter stanje dobroimetja pri bankah, kratkoročnih terjatev do kupcev ter splošnega in rezervnega sklada,« je našteval in ob tem dodal tudi dve črni točki, ki ju vidi zlasti v povečanju kratkoročnih obveznosti občine do dobaviteljev ter dolgoročnih finančnih obveznostih. Mestna občina je namreč zdaj dolgoročno zadolžena za 21,3 milijona evrov. »Vendar ostaja naša skupna splošna ocena, da je zaključni račun za leto 2013 dokaj ugoden in realen.«
Nujnost varčevanja
S člani nadzornega odbora, ki so ugotavljali, da je do največjih razlik med načrtovanjem ter dejansko realizacijo proračuna prišlo na račun naložb oziroma prestavljanjem lani potrjenih projektov v letošnje leto, so se strinjali tudi mestni svetniki. Tako je Jože Bučer (DeSUS) dejal, da če se, žal, varčuje pri naložbah, ostajajo k sreči vsaj proračunske postavke za predšolsko vzgojo, šolstvo ter socia-lo neokrnjene. V Celju pa je lani zaostrene javnofinančne razmere občutila tudi komunalna infrastruktura, saj so v občini kar nekaj načrtovanih obnov krajevnih cest in tudi sanacijo dveh večjih plazov iz lanskega zamaknili v letošnji proračun.
IVANA STAMEJČIČ
NA KRATKO
Cesto prenavljajo
PODČETRTEK, ŠENTJUR - V petek se je začela obnova ceste med Virštanjem in Loko pri Žusmu, ki je na ozemlju dveh občin. Cesta meri približno štiri kilometre, med njeno obnovo bo med drugim treba sanirati deset plazov, ki ogrožajo prometno varnost.
Za prenovo te ceste se je Občina Podčetrtek, ki je nosilka naložbe, skupaj s Šentjurjem prijavila na razpis za sofinanciranje razvoja obmejnih območij s Hrvaško. Za naložbo, ki bo stala malo več kot milijon evrov, sta občini prejeli 83 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Delo je dobilo podjetje Gaal Albin Leskovšek iz Sel pri Vir-štanju, ki ga mora dokončati do konca avgusta.	BJ
(V ENERGETIKA k? CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Za žabe smrtno nevarno
KOZJE- V zaščitenem Kozjanskem parku od konca februarja rešujejo žabe, krastače in pupke, ki odhajajo po končanem zimskem spanju na svoja običajna mrestišča. Na poti do ribnika na Trebčah prečkajo prometno cesto, kjer bi jih lahko veliko končalo pod avtomobilskimi kolesi.
Zavod zato že vrsto let postavlja zaščitno ograjo in jim pomaga čez cesto s prenašanjem. Čez cesto do ribnika jih prenašajo dvakrat na dan. Žabe se bodo nato iz ribnika, kjer bodo poskrbele za potomce, vrnile v gozd, kjer bodo preživele ostali del leta. Vse rjave žabe so v Sloveniji ogrožena vrsta in so zato zavarovane. Rjave žabe so za nepoznavalce na prvi pogled vse enake, vendar živi v Sloveniji več različnih vrst. »Za laško žabo in velikega pupka smo tudi v evropskem merilu dolžni ohranjati ugodno ohranitveno stanje znotraj omrežij območja Nature 2000,« poudarja biolog zavoda Kozjanski park Dušan Klenovšek.	BJ
Gorenje v olimpijski kuhinji v Sočiju
Gorenje je v času zimskih olimpijskih iger v Sočiju s prenosno indukcijsko kuhalno ploščo opremilo olimpijsko kuhinjo ekipe team aMaze. Tako so naši športniki lahko pripravljali tople, okusne in domače kulinarične užitke kar v olimpijski vasi. Kuhalnico je v roke prijela tudi Petra Majdič, vodja slovenske olimpijske reprezentance, in pokazala, kako preprosto je kuhati na Gorenjevem prenosnem kuhališču.
Gorenje je ponosni generalni pokrovitelj slovenskih nordijskih reprezentanc že 22 let.
Promocijsko besedilo
Prihranek občine in države
CELJE - V Domu ob Savinji so z marcem znižali cene storitve pomoč družini na domu, vendar se bo pocenitev poznala le občini in državi, uporabniki pa bodo tako kot zadnja leta tudi letos plačevali 4,10 evra za opravljeno uro pomoči.
Po opravljeni analizi cen te storitve v državi, ki so jo opravili v Inštitutu RS za socialno varstvo, je pomoč na domu za uporabnike na območju mestne občine med cenejšimi v državi. V letu 2012 je bila namreč v državi povprečna potrjena cena, ki jo je plačal uporabnik, 5,27 evra, povprečna cena za Savinjsko regijo pa 5,38 evra. V Domu ob Savinji so predlog pocenitve pripravili na osnovi lani spremenjene zakonodaje in metodologije določanja cen, nova ekonomska cena pa je za 7 odstotkov nižja od prej veljavne. Za uro pomoči na domu od ponedeljka do sobote znaša 17,10 evra (prej 18,39 evra), ob nedeljah in državnih praznikih pa 18,72 evra (prej 20,12 evra). Za celjske občane bo tako kot doslej tudi letos storitev izvajalo 28 redno zaposlenih oskrbovalk in štiri zaposlene preko programa javnih del. Lani je bilo v povprečju 14 uporabnikov mesečno delno ali v celoti mesečno oproščenih plačila svojega deleža ekonomske cene, v letu 2012 pa so socialne oskrbovalke mesečno prihajale v 267 domov.
IS
Od knjige do »gubance«
VITANJE - Društvo kmetic je na občnem zboru pregledalo lani opravljeno delo. V okviru občnega zbora so prav tako pripravile predavanje Od marjetice do pasijonke na temo zdravilnih zelišč, ki jih je predstavila domača lekarnarka Dragica Černigoj - Kopf.
Lani, ko so praznovale 10-letnico društva, so med drugim izdale knjigo Skozi letne čase. V knjigi so predstavile stara kmečka opravila in običaje na območju Vitanja, obogatile so jo še s stotimi recepti, ki so večinoma s tega območja. Prav tako lani so pripravile prvo ocenjevanje salam, saj so prejšnja leta ocenjevale domače klobase. Med pomembnejšimi dogodki sta bili tudi predavanji o demenci in pravilnem izdelovanju salam. Na vitanjski turistični prireditvi Holcerija so razstavile stare gospodinjske predmete in prikazale »prižiganje« ječmena za belo kavo. Na številnih prireditvah po občini so poskrbele za pogostitev z različnimi domačimi dobrotami.
Leto 2014 so začele delovno, med drugim so prejšnji teden pripravile delavnico na temo izdelovanja naravnih mil in mazil, danes bo sledilo predavanje na temo zorenja govedine. V tem mesecu se bodo odpravile še na kulinarično delavnico v Slovenske gorice, kjer se bodo učile izdelovanja tamkajšnje dobrote »gubance«, podobne prekmurski gibanici.
BJ
Najprej varnost, nato dokončna
sanacija
Tako o urejanju plazu v Obrežju pravijo v Slovenskih železnicah
LAŠKO - Jože Jakopič in Šeila Pijader iz Obrežja pri Zidanem Mostu sta se konec februarja vselila nazaj v svojo hišo, ki jo je konec novembra ogrozil zemeljski plaz. V svojem domu se počutita varno, saj hišo pred skalami in zemljo zdaj varuje tako imenovana palisadna stena. A Jakopič opozarja, da je plaz tako le zaščiten, ne pa tudi saniran. Slovenske železnice (SŽ), ki so poskrbele za nujne varnostne ukrepe, pred nadaljevanjem sanacije čakajo na državni denar.
Plaz, ki se je sprožil na območju, s katerim upravljajo SZ, lastnik zemljišča pa je država, je poškodoval nadstrešek stanovanjske hiše, osebno vozilo, odnesel rezervoar za pitno vodo in zaprl lokalno cesto med Zidanim Mostom, Obrežjem in Gračnico. Vodja celjske pisarne službe za gradbeno dejavnost pri SŽ Marjan Stopinšek je povedal, da so SŽ, da bi zagotovile varnost stanovalcev in prevoznost ceste, naročile projekt interventne sanacije. Hišo in cesto so zaposleni gradbene skupine SŽ ob pomoči zunanjih izvajalcev zaščitili z dvema stenama, dolgima okoli 40 metrov. Razbili in odstranili so tudi skale, ki so ogrožale
Posek kaplja čez rob?
Geolog Samo Marinc kot vzroke za nastanek plazu našteva izredno strmo pobočje, geološko sestavo tal, obilne padavine in poleg ostalega tudi vetrolom in sečnjo dreves.
To so SŽ naročile poleti, krajani Obrežja. Vodja sevni-
da bi odstranile poškodovana drevesa, odobrila pa jo je sevniška krajevna enota zavoda za gozdove. Marinc meni, da je bil prav posek dreves kaplja čez rob, čemur pritrjujejo tudi nekateri
ške krajevne enote zavoda za gozdove Miloš Brinovec se s tem, da bi bil za plaz ključen posek, ne strinja. Ko so odstranili poškodovana drevesa, so po njegovih besedah območje kvečjemu razbremenili, med-
tem ko so korenine še vedno opravljale svojo nalogo. Po njegovem mnenju in mnenju drugega geološkega izvedenca, čigar poročilo je Brinovec pregledal, se je vzrok za plaz skrival v vodi, ki se je nabirala na področju. Tam je bilo med drugim tudi vodno zajetje. »Plaz oziroma skalni podor je sovpadal s prvo večjo količino padavin po dolgem in vročem sušnem poletju,« je dejal Brinovec.
hišo. Po besedah Stopinška so s tem poskrbeli tudi za nemoten železniški promet in odpravili začasen ukrep počasne vožnje vlakov.
In nadaljnji koraki?
Jože Jakopič in Šeila Pijader sta do ponovne selitve v svoj dom bivala pri starših. V hišo sta se vselila, ko so jima sporočili, da je plaz zaščiten. »Sanacija še pride. Kako daleč so stvari, naju nihče ne obvešča. Trenutno so vse
Dvom v strokovnost
Geolog Samo Marinc, ki si je po naročilu Občine Laško plaz ogledal takoj po sprožitvi, je nato izdelal poročilo o njegovem stanju. V poročilu je navedel nujne ukrepe, ki bi jih bilo treba postoriti za uspešno sanacijo. SŽ se med izvajanjem omenjenih posegov nanj niso obrnile. Kot ocenjuje, vsi potrebni ukrepi še niso bili izvedeni. Marinc dvomi, da je bila sanacija izvedena na osnovi podrobnih
V zadnjem času so se pojavila ugibanja, če ni zunanji izvajalec poseka morda podrl več dreves kot tistih 108, ki jih je za posek dovolila sevniška krajevna enota zavoda za gozdove. Delo je namreč opravljal v zameno za les. Vodja enote Miloš Brinovec je povedal, da trenutno nič ne kaže na to, da bi pri izvajanju sečnje nastale kakršnekoli nepravilnosti. Če so bila posekana dodatna drevesa, bo zavod ugotovil ob prevzemu sečišča, ko bo sanacija plazu končana.
Čakajoč državo
Marjan Stopinšek tega, da sanacija še ni končana, ne taji. Pojasnil je, da so železnice pripravile oceno končne sanacije, o razmerah v Obrežju pa obvestile pristojno ministrstvo. Njegovi predstavniki so si plaz tudi ogledali. »Pričakujemo državni denar, da bi se lahko
»Projekt interventne sanacije je izdelalo mariborsko projektantsko podjetje. Projektant je projekt izdelal verjetno tudi na osnovi geološkega poročila in svojih izkušenj, sam pa se v delo stroke ne bi spuščal,« je navedbeMarinca komentiral Stopinšek.
Takole grozeče je bil plaz videti konec lanskega novembra. Danes hišo pred skalami in zemljo varuje tako imenovana palisadna stena. Nadaljnja sanacija pa je po besedah Marjana Stopinška iz Slovenskih železnic odvisna od posluha države.
pustili na miru. V zadnjem času nisva opazila nikogar, ki bi izvajal kakršnekoli ukrepe,« je dejal Jakopič. Po njegovih besedah se sicer oba s partnerko zaradi zaščitne stene ob hiši počutita varno, ker pa je pobočje, ki ga je odnesel plaz, še vedno videti grozljivo, oba zanima, kakšni bodo naslednji koraki sanacije. Dodatnih premikov plazu sicer nista opazila, ob deževju pa se po pobočju steka veliko vode.
geoloških raziskav in ustrezne statične presoje sanacijskih objektov. »Poskrbeli so le za del sanacije, kar po mojem mnenju ni dovolj. Zgrajena palisadna stena skale, ki bi priletela z vrha, ne bi zaustavila. Največjo težavo vidim v tem, da plaz ni saniran na vrhu, kjer je nastal,« je poudaril. Dodal je še, da se železnice sklicujejo na sodelovanje z njim, vendar sam po pripravi osnovnega poročila z njimi ni več sodeloval.
lotili nadaljnjih ukrepov. Ti bodo med drugim usmerjeni v zajemanje vode z drenaža-mi. Najpomembnejša je bila intervencija, s katero smo zagotovili varnost. Zdaj bo treba območje še dokončno urediti.« Ko bo denar odobren, naj bi SŽ objavile javni razpis za izvajalca del. Stopinšek ocenjuje, da bi lahko nato dela končali v dveh ali treh mesecih.
TINA VENGUST Foto: Arhiv NT (GrupA)
Za pomoč bodo prosili izvedence
Zatem ko je bila Policijska uprava Celje vključena v preiskavo okoliščin sprožitve zemeljskega plazu, je primer predala celjskim okrožnim državnim tožilcem. Ti zdaj preučujejo zadevo, po vsej verjetnosti bodo strokovnjaka geološke stroke prosili tudi za izdelavo izvedenskega mnenja. Kot so pojasnili na tožilstvu, so mnenja izvedencev
v takšnih primerih odločilna za nadaljnje ravnanje tožilcev, torej, ali bodo podali kakršno koli kazensko ovadbo proti komer koli. Ker izvedenci za izdelavo mnenja po navadi potrebujejo več mesecev, ni pričakovati, da bodo tožilci odločitev o pregonu sprejeli kmalu.
SIMONA ŠOLINIČ
NA KRATKO
Dobrodošlica mladim
REČICA OB SAVINJI - Od lanskega maja do konca letošnjega februarja je bilo v občini rojenih 16 otrok.
V občini so tokratni sprejem za novorojenčke in njihove starše pripravili v petek v rečiškem vrtcu. Tako so si lahko starši prostore vrtca tudi ogledali, varovanci vrtca pa so obiskovalce razveselili s kratkim programom. Nagovorila sta jih tudi ravnateljica Mateja Glušič in župan Vinko Jeraj, ki je mladim družinam podelil priložnostno darilo, dojenčkov album.
Prostori za novo lekarno
NAZARJE - Po daljšem pričakovanju so v novem poslov-no-stanovanjskem objektu v središču kraja začeli urejati lekarno.
Prostore, ki jih bodo tudi povečali, je za novo poslovalnico že pred časom odkupila Lekarna Mozirje, ki je sredi februarja pridobila tudi potrebno gradbeno dovoljenje. Novo lekarno gradijo zaposleni v podjetju NGD iz Ljubljane, prostore pa bodo s prvotnih 85 povečali na 105 kvadratnih metrov. Dela naj bi končali sredi maja, seveda pa bo treba namestiti še ustrezno opremo.
Prenova središča
ŠOŠTANJ - V občini izdelujejo projekt za prenovo Trga svobode. Sedanje stanje kliče po izboljšavah, saj zelenice nimajo mestotvorne funkcije, parkiranje je ponekod stihijsko, drevje pa zastira poglede na ključni točki območja: spomenik NOB in mestno uro.
Prenova zajema ureditev toplovoda, kanalizacije in javne razsvetljave, ozelenitev, preplastitev asfalta oziroma novo
Za manj belih lis
GORNJI GRAD - Družba Iskra Sistemi, ki je upravljavec odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO), je na sistem začela priključevati posamezne naročnike.
Naročniške priključke na OŠO, ki je vzpostavljen v vseh zgor-njesavinjskih občinah, bodo gradili povsod, kjer bodo gospodinjstva izrazila zanimanje. Omrežje zagotavlja storitev dostopa do interneta in storitev fiksne telefonije. Pri nekaterih operaterjih je možno naročiti tudi storitev digitalne satelitske televizije. Za priključitev na omrežje imajo prednost gospodinjstva, ki so deklarirana kot bele lise in so na spisku, ki ga je potrdilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Za gospodinjstva bo priključnina, ki je enkratni strošek, znašala 24 evrov, seveda pa za plačilo ostanejo tudi stroški izbranega paketa storitev.
tlakovanje in urbano opremo. Osrednji del trga pred občino bodo enotno tlakovali s kamnitimi kockami in ploščami, parkiranje bo v prihodnje omejeno. Škarpo pred občinsko stavbo bodo nadomestile tribune. Projekt predvideva tudi povezavo med Levstikovo cesto in trgom skozi južni podhod občine. Izvoz na Trg bratov Mravljakov bo enosmeren. Uredili bodo parkirišče na območju nekdanjega zadružnega doma in izvedli navezave na projekt nove tržnice. Trg svobode naj bi pravo gradbišče postal že v prvi polovici letošnjega leta.
Od kmetijstva do hidrantov
LUČE - Po sprejemu proračuna so v občini objavili štiri javne razpise, namenjene kot pomoč posameznikom in organizacijam.
Tako so objavljeni javni razpisi za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja; razpis za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in razpis za finančno pomoč za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode. V občini Luče posebej sofinancirajo tudi gradnjo bazenov za požarno vodo in hidrantov. Razpisna dokumentacija je objavljena na občinskih spletnih straneh. US
Člani Turističnega društva Šempeter spomenike v arheološkem parku vsako jesen zaščitijo in konec zime ponjave tudi snamejo. Rimska ne-kropola namreč z vsakim letom bolj propada. Poleg kislega dežja nanjo slabo vpliva tudi podnebje z velikimi temperaturnimi razlikami. Ali bo Žalčanom uspelo zbrati denar in zaščiti spomenike, da bodo ti še naprej ponos Spodnje Savinjske doline in ne samo slovenskih potnih listov, bo jasno maja.
Rimska nekropola izgublja prvotni sijaj
Bo Spodnjesavinjčanom uspelo zbrati dovolj denarja in preprečiti njeno propadanje?
ŽALEC - Slovence Rimska nekropola spremlja na vsakem koraku. Relief z Eni-jeve grobnice namreč krasi naše potne liste. V zadnjih letih je vse bolj aktualno vprašanje, kako dolgo bodo grobnice sploh še ponos Spodnje Savinjske doline. Zaradi negativnih vplivov zunanjega okolja vsako leto bolj izgubljajo prvotni sijaj. Njihovo usodo bi lahko rešila zgolj celovita zaščita. Upra-viteljica Občina Žalec se je s tem namenom prijavila na norveški razpis za financiranje obnove. Ali ji bo uspelo pridobiti še kako pomembna finančna sredstva, bo znano maja.
Šempetrski arheološki park Rimska nekropola spada med najpomembnejše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji. Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da je nagrobnike, ki zaradi vremenskih razmer in neustrezne zaščite hitro propadajo, potrebno nujno
zaščititi. »Največji problem predstavlja kisel dež, ki neusmiljeno uničuje spomenike. Posledic procesa ni mogoče zaznati tekom enega leta, temveč v daljšem časovnem obdobju,« pojasnjuje Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki je tudi lastnik nekropole. S pokritjem spomenikov bi zaščitili njihove v marmor izklesane reliefe in s tem bogato kulturno dediščino, ki priča o življenju nekoč.
Nekoč beli, danes sivi
In kako je mogoče, da so se spomeniki ohranili skozi vsa ta dolga stoletja? Do njihovega odkritja leta 1952 so bili skoraj dva tisoč let varno zakopani v produ Savinje, ki jih je varoval pred zunanjimi vplivi. Usodo Rimske nekropole že vse od zgodnjih začetkov spremlja predsednica Turističnega društva Šempeter Ivica Čretnik. »Kot osnovnošolka
sem pred 45 leti nastopala na odprtju arheološkega parka. Ogledovala sem si spomenike. Spomnim se, da so bili lepi, beli, čisti kamni, danes so sivi in črni,« pravi. Turistično društvo jih pozimi zaščiti. Na ogled so tako samo od aprila do oktobra. Obnova arheološkega parka bi poleg zaščite spomenikov in nadgradnje turistične ponudbe obenem pomenila možnost ogleda skozi vse leto.
Projekt pripravljen
Žalska občina in šempetrsko turistično društvo sta se leta 2008 v sodelovanju s pristojnimi institucijami lotila priprave projektne dokumentacije za prenovo. Celovito zasnovan projekt, ki ohranja kulturno dediščino ob sočasni nad-graditvi turistične ponudbe, je eden od pogojev, da lahko občina kandidira na razpisih za pridobitev evropskih sredstev. Priprava projektne dokumentacije je v zaključni fazi,
občina pa se sedaj s pomočjo evropskih sredstev namerava lotiti obnove, ki bo sestavljena iz treh vsebinsko zaokroženih delov, skupaj vrednih 2 milijona evrov. Prva izmed novosti, ki bo tudi najpomembnejša za zašito spomenikov, so nadstrešnice, s katerimi bodo pokrili grobnice in preprečili njihovo propadanje. Arheološki park se nahaja na dveh ločenih mestih. Povezovalna pot med vzhodnim (rimska cesta) in zahodnim (nekropola) delom trenutno ni urejena in je za obiskovalce nevarna. Druga izmed prioritet projekta je tako povezati oba dela parka in med njima speljati ustrezno pot. Precej opazna novost bo tudi izgradnja novega muzeja, v katerem bodo podzemni muzejski razstavni prostori. V kolikor bo Občina Žalec na razpisu uspešna, bo povezovalna pot zgrajena maja prihodnje leto, spomeniki pa pokriti marca leta 2016.
ŠPELA OŽIR, foto: ŠO
V Zrečah manj krvodajalcev
SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - V Območnem združenju Rdečega križa Slovenske Konjice so izvedli tridnevno krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo približno šeststo krvodajalcev. Prva dva dneva akcije so v mestu Slovenske Konjice našteli pet krvodajalcev več kot lani in v Zrečah 76 manj kot lani.
Iz Uniorja, ki je največja tovarna na tem območju, je namreč prišlo na akcijo manj zaposlenih kot običajno, veliko odsotnih naj bi Uniorjev delovni proces oviralo. Tridnevna krvodajalska akcija je bila za potrebe zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, ki deluje za potrebe kliničnega centra in za več manjših slovenskih bolnišnic, kjer svoje transfuzijske službe nimajo.
V območnem Rdečem križu v Slovenskih Konjicah, kjer so po številu krvodajalcev na drugem mestu v Sloveniji, bodo imeli letos še dodatno krvodajalsko akcijo za potrebe mariborske bolnišnice. Krvodajalec prejme za udeležbo na krvodajalski akciji malico, delodajalcu povrne stroške delavčeve odsotnosti z dela zavod za zdravstveno zavarovanje. Zaposlenim v šolah in vrtcih pripadata po kolektivni pogodbi za udeležbo na krvodajalski akciji kar dva prosta dneva. Konjiški območni Rdeči križ deluje na območju konjiške, vitanjske in zreške občine.	BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
Obletnica zločina
ZREČE - Na pokopališču v občinskem središču so v nedeljo počastili dvajset talcev, ki so padli pod streli nacističnega okupatorja. Od dogodka je minilo 70 let, vendar spomini ostajajo.
Talce, ki so bili iz različnih krajev Štajerske, so zjutraj s tovornjakom pripeljali iz Maribora. V Novi Dobrovi pri Zrečah so jih pri cerkvi postavili v vrsto, jim zavezali oči in jih ustrelili. Pokopali so jih na pokopališču, v dveh jamah. Ob obletnici strahotnega dogodka sta občina in zveza borcev za vrednote NOB pripravili na pokopališču ob obeležju talcev spominsko svečanost. Na žalosten dogodek je spomnil govornik, župan Boris Podvršnik, pripravili so tudi kulturni program. Potem ko je bilo prebrano ime vsakega od talcev, so na njihov grob položili po en nagelj. Pred tem je bila v župnijski cerkvi za padle talce maša.	BJ
Nov gasilski rekord
VOJNIK - V novi telovadnici v občinskem središču je bilo v soboto gasilsko pokalno tekmovanje v spajanju sesalnega voda, ki ga je pripravilo gasilsko društvo iz Nove Cerkve. Gre za eno od šestih pokalnih tekmovanj za prehodni pokal Gasilske zveze Slovenije za leto 2014.
Na pokalnem tekmovanju v Vojniku je sodelovalo 36 moških in 18 ženskih ekip iz različnih krajev Slovenije. Med moškimi ekipami je zmagala ekipa PGD Tinje, za njo sta se uvrstili ekipi društev Žažar in Kebelj. Med ženskimi ekipami je dosegla prvo mesto ekipa Hajdoše 2, za njo iz Starš in Hajdoše 1. Med sodelujočimi ekipami je bila iz celjske regije najboljša ekipa članic iz Nove Cerkve, ki se je uvrstila na četrto mesto. Med moškimi ekipami je bil v Vojniku dosežen nov slovenski rekord v spajanju sesalnega voda, ki ga je doseglo gasilsko društvo Tinje (13,68 sekunde). Osem najboljših enot s pokalnih tekmovanj bo v soboto nastopilo na zaključnem tekmovanju, ki bo v Horjulu.
Gasilska zveza Slovenije je zaupala izvedbo pokalnega tekmovanja gasilskemu društvu v Novi Cerkvi že peto leto. Zaradi boljših prostorskih pogojev so ga letos izvedli v novi vojniški telovadnici.	BJ
Velenje ni nelikvidno
VELENJE - V zadnjem času so se v javnosti pojavile govorice o nelikvidnosti mestne občine, vendar je župan Bojan Kontič na novinarski konferenci zagotovil, da je finančno poslovanje občine zelo dobro.
Velenjska občina pozitivno posluje že tretje leto zapored. Lani je ustvarila več kot 4,5 milijona evrov presežka. Kljub težkim razmeram v zadnjih treh letih ni zmanjšala proračunskih sredstev za financiranje programov na področju izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, športa, kulture in sociale. Seveda je tudi velenjska občina zadolžena, vzrok za zadolževanje pa so številne investicije, večinoma na področjih stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Stroške storitev za izvedbo investicijskih projektov poravnava pravočasno, čeprav kar nekaj sredstev, ki so bila odobrena preko razpisov, še ni prejela. Mestna občina Velenje se redno prijavlja tudi na javne razpise javnih skladov, ki omogočajo ugodna posojila z nizkimi obrestnimi merami.	US
NLB ne popušča
ŠMARTNO OB ŠPAKI - V občini so izjemno nezadovoljni zaradi odločitve NLB, da bo v središču zaprla svojo poslovalnico.
V Šmartnem opozarjajo na dolgoletno tradicijo banke in na to, da bo zaradi zaprtja poslovalnice treba iskati bančne storitve v vsaj 10 kilometrov oddaljenih krajih. Oteženo bo poslovanje 2 tisoč fizičnih oseb in več kot 100 samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. Delež starejših, ki niso vešči elektronskega poslovanja, je sorazmerno velik, z ukinitvijo poslovalnice pa bodo odrezani od možnosti finančnega poslovanja. Zaradi tega so se s v Šmartnem ob Paki s protestnim pismom obrnili tudi na ministrstvo za finance, kjer pojasnjujejo, da nimajo zakonskih osnov za vpliv na poslovne odločitve NLB. Tudi v banki Šmar-čanom znova odgovarjajo, da je prestrukturiranje banke nujen proces, ki ga izvajajo strokovno in neodvisno, racionalizacija pa je neizogiben del tega procesa. Zato je kljub razumevanju problematike strank odločitev o zaprtju poslovalnice v Šmar-tnem ob Paki dokončna, navajajo v nLb.
US
Nova kanalizacija
ŠTORE - V občini se pripravljajo na gradnjo kanalizacije za blokovsko naselje Lipa. Po objavi javnega razpisa zdaj izbirajo izvajalca.
Na Lipi bodo tako zgradili del nove kanalizacije, razbremenilni objekt in povezavo z rajonskim zbiralnikom. Občini je uspelo pridobiti na razpisu za razvoj regij približno pol milijona evrov evropskih sredstev, vrednost celotne naložbe znaša sedemsto tisoč evrov. Z novo kanalizacijo bo naselje Lipa priključeno na celjsko čistilno napravo.	Bj
Prometni zamaški nesprejemljivi
Gospodarstveniki se ukvarjajo s prometom
Na osnovi najnovejših podatkov Direkcije RS za ceste so gospodarstveniki v regiji Saša ugotovili, da se po cesti Arja vas-Vele-nje prevaža 17 tisoč vozil na dan, kar je kar tretjina več, kot se jih vozi po pomurski avtocesti in po hitri cesti Aj-dovščina-Gorica.
To je za šaleško in zgor-njesavinjsko gospodarstvo nevzdržno, poudarjajo. Tu bo morala narediti država čim prej konkretne korake. Takojšnja umestitev in tudi gradnja 10 oziroma 12 kilometrov dolgega odseka trase med avtocesto in Velenjem sta nujni. Strošek gradnje je približno tolikšen, kot v treh letih prispevata v državni proračun iz naslova davkov in prispevkov samo družbi Gorenje in BSH, še dodajajo gospodarstveniki in zahtevajo srečanje s pristojnim ministrom, da bi še enkrat opozorili na prometne za-maške.
Spet novelacija za 3. razvojno os?
Dodatno je sodu izbila dno ugotovitev, da se umeščanje trase avtoceste v prostor vse bolj zapleta in tako odmika v nedorečeno prihodnost. »Medtem ko je bilo iz informacij Darsa novembra lani mogoče razbrati, da potekata optimizacija trase F3b in usklajevanje omenjene trase z varstvenimi ministrstvi, je
iz februarske informacije ministrstva za infrastrukturo in prostor mogoče razbrati, da je v pripravi novelacija prometnega modela za 3. razvojno os od meje z Avstrijo do avtoceste A1, ki naj bi šele potrdila upravičenost investicije in osnove za načrtovanje zmogljivosti objektov. Dinamiko realizacije 3. razvojne osi naj bi definirala Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture v RS do leta 2020, ki je prav tako v izdelavi in naj bi bila končana do začetka druge polovice tega leta,« pojasnjuje direktor Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik.
Upravni odbor SŠGZ v najkrajšem možnem času zahteva sestanek odbora za razvoj Saša regije z ministrom za infrastrukturo in prostor ter s pristojnimi strokovnimi službami. Odbor za razvoj Saša regije, ki deluje v neformalni obliki, sestavljajo predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti, držav-nozborski poslanci in državni svetnik iz regije.
Logistične težave gospodarstva
Istočasno so priča občasnim zaporam obstoječih prometnic zaradi vremenskih ujm (poplave, žled ...),
na regionalni cesti Velenje-Arja vas pa je zaradi dotrajanosti prometne infrastrukture stalna delna zapora. Vse to negativno vpliva na logistično oskrbo gospodarstva, v katerem prevladuje predelovalna industrija, kjer lahko že nekaj minut zamude pri dobavi povzroči ogromno gospodarsko škodo.
Konkurenčnost poslovnega okolja, v katerem posluje gospodarstvo, se zaradi navedene problematike resno slabša. Z razvojnega vidika lahko ima to usodne posledice, saj v sedanjih razmerah niti domači niti tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganje v prometno slabo dostopne destinacije. Nekatere gospodarske družbe iz predelovalnih dejavnosti v regiji Saša, v katerih je največ delovnih mest, so napovedale selitev proizvodnje v bolj konkurenčna poslovna okolja, v kolikor se problematika 3. razvojne osi ne bo rešila v doglednem času. »Gospodarstvo regije, kjer posluje nekaj velikih izvoznikov na čelu z Gorenjem, ki je največji slovenski izvoznik in najbolj in-ternacionalizirano slovensko podjetje, ima dovolj odlašanja in izgovorov! Za ugašanje delovnih mest, če rešitve opisane problematike ne bo niti v bližnji prihodnosti, bo nekdo moral prevzeti odgovornost,« trdi Kotnik.
URŠKA SELIŠNIK
Ss
m
* -<j
VSE 4 I
essa»
m t
' ' ------|J k/7TV "
r
* * * • • • * • * •
Modne trende letošnjega leta vam bodo na modni reviji FASHION TERMINAL predstavili top modeli in Maestro v plesni koreografiji Anžeta Škrubeta.
•	sreda, ig. marec 2014
ob 22.00 uri predpremiera MODNE REVIJE
samo za nagrajene poslušalce Radia ANTENA Štajerska
•	petek, 21. marec 2014
ob 17.30 uri OTROŠKA MODNA REVIJA ob 19.19 url MODNA REVIJA ob 21.21 uri MODNA REVIJA
•	sobota, 22. marec
ob 10.30 url OTROŠKA MODNA REVIJA Več informacij na spletni strani in Facebooku.
lx SET POTOVALNIH KOVČKOV
r "11 r.1 "-I J.1 J.';\ YJ.\
t^ Relax, turizem
www.city-center.si
FIl(flf(M
Z roko v roki do zdrave pitne vode
S sodelovanjem do boljše oskrbe z vodo v dveh občinah
ŠENTJUR - Občini Šentjur in Dobje bosta do avgusta letos povezali občinske vodovodne sisteme. S tem bosta izboljšali oskrbo z zdravo pitno vodo za prebivalce Planine pri Sevnici v južnem delu šentjurske občine, na celotnem območju občine Dobje in tudi v zaselkih na mejnih območjih obeh občin, kjer še ni javnega vodovoda.
Vodovodni sistem v KS Planina pri Sevnici ne omogoča več priključevanja novih gospodinjstev na omrežje, ob suši pa se tam borijo s pomanjkanjem vode. S podobnimi težavami se soočajo v občini Dobje, kjer prav tako kot na Planini obstaja tudi nekaj zaselkov, kjer ni ustrezno urejena oskrba prebivalcev s pitno vodo.
Za projekt, vreden dober milijon evrov, sta občini konec leta 2012 pridobili sofi-
nanciranje na razpisu regionalnih razvojnih programov. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je ob podpisu pogodbe z izvajalcem del izpostavil željo, da bi boljša oskrba z zdravo pitno vodo omogočila zmanjšanje odseljevanja in izboljšanje možnosti za gospodarski razvoj, razvoj kmetijstva, turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Po besedah predsednika KS Planina pri Sevnici Riharda Stopinška bo vodovod zmanjšal tudi težave gasilcev pri zagotavljanju vode za gašenje in omogočil boljšo požarno varnost občanov.
Iz izvira do pipe
Skupaj bo zgrajenih skoraj 9 kilometrov vodovodov, približno poldrugi kilometer vodovoda bo obnovljen. Od tega bo 7,6 kilometra na področju šentjurske občine in ostalo na območju dobjan-
»Voda je dobrina, ki bo počasi postala še bolj pomembna, kot je nafta. Danes se morda ne zavedamo tega zgodovinskega trenutka, ko urejamo infrastrukturo za naslednja desetletja,« je dejal šentjurski župan Marko Diaci.
ske občine. Hkrati bosta na novo aktivirana vodna vira v Zelencih in Vejicah. Kako pomembno je to, je poudaril dobjanski župan Franc Le-skovšek. »Doslej smo opazovali, kako voda iz izvira v Zelencih odteka po potoku, medtem ko smo jo občanom dovažali s cisternami. Vemo, da se poraba vode povečuje, zato bo ta investicija pomembno prispevala k večji kakovosti bivanja ljudi, ki živijo v Šentvidu, Planinski vasi, Lokah, Brdu in celotni občini Dobje.«
Podjetje Tomgrad naj bi vodovodno omrežje začelo graditi v naslednjih tednih, projekt pa naj bi zaključilo do konca avgusta. Direktor Tomaž Hohnjec je izpostavil, da je rok za izvedbo del kratek. Zato si še posebej želi dobrih odnosov z lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo.
TINA VENGUST, Foto: TV
Od leve: Tomaž Hohnjec, Marko Diaci in Franc Leskovšek ob podpisu pogodbe za projekt lokalne vodooskrbe. Dobje je v ta namen prispevalo evropska sredstva s šestega javnega razpisa. Gre za pol milijona evrov,
Na območju KS Planina pri Sevnici bo zgrajeno novo vodovodno omrežje iz Vejic mimo Golobinjeka in Planine do Sv. Križa. Na območju Občine Dobje bo dograjen vodovodni sistem med Završami in naseljem Večje Brdo. Na dograjenem vodovodnem sistemu bodo zgrajeni novo črpališče, vodohran in razbremenilnik. Tretja lokacija gradnje vodovoda je med naseljema Paridol v občini Šentjur in Repuš v občini Dobje. Tudi tu bosta zgrajena vodohran in črpališče.
14
KULTURA
Lutke zabavale izvajalce in obiskovalce
Lutkarji so se potegovali za uvrstitev na državno tekmovanje
Prejšnji četrtek je bilo na Dobrni še posebno živahno. V kulturnem domu je bilo srečanje lutkovnih skupin celjskega, šmarske-ga in žalskega območja. Za uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo junija na Jesenicah, so se potegovali Škratovo lutkovno gledališče Celje, lutkovni krožek OŠ Ljubečna, mlajša lutkovna skupina OŠ Petrovče, Lutkovni mulci OŠ Šmarje pri Jelšah, lutkovna skupina Mavrica III. OŠ Celje in lutkovna skupina Zverinice OŠ Petrovče.
Srečanje je bilo zanimivo z dveh plati. Lutkovne skupine so imele priložnost predstaviti svoje delo in o njem pridobiti strokovno mnenje.
Na drugi strani je bilo četrtkovo srečanje zanimivo tudi za najmlajše občinstvo. Območnega srečanja so se namreč tudi letos udeležili številni otroci iz tamkajšnjega vrtca, osnovne šole in zavoda ter dopoldne preživeli v družbi lutk.
Vse predstave si je ogledala državna selektorica Jelena Sitar, ki bo po ogledu vseh nastopov na območnih srečanjih izbrala tiste najboljše lutkarje, ki bodo imeli to čast, da bodo nastopili na državnem tekmovanju na Jesenicah. Sitarjeva pri izboru še posebno pozornost namenja celovitosti, izvirnosti in aktualnosti predstave, kakovosti interpretacije in angažiranosti mladih igral-
cev. Po četrtkovem ogledu je vsem mentorjem predstavila strokovno mnenje o njihovih predstavah in podala predloge, s katerimi lahko njihovi nastopi postanejo še boljši. Katere lutkovne skupine s Celjskega so se vse uvrstile na državno srečanje, bo znano maja, ko si bo selektorica ogledala vse predstave in med njimi izbrala tiste najboljše. Letošnji predizbori so namreč zasnovani nekoliko drugače. Dosedanja regijska srečanja so nadomestila območna, s katerih se bodo najboljši lutkarji kar neposredno uvrstili na državno tekmovanje.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
V komediji Misterij buffo v izvedbi SNG Drama Ljubljana nastopajo znana igralska imena, kot so Klemen Slakonja, Janez Škof, Bojan Emeršič, Tadej Toš in nenazadnje Barbara Cerar.
Ostale le še skomine
Pred nami je zadnji konec tedna letošnjih Dnevov komedije
Med šestimi lutkovnimi skupinami se je predstavila lutkovna skupina Lutkovni mulci iz OŠ Šmarje pri Jelšah. Odigrali so predstavo Petruška pod vodstvom Monje Šalamon.
23. Dnevi komedije so se prevesili v zadnji del. Do sedaj smo si na odru celjskega gledališča lahko ogledali pet predstav. Ta konec tedna bo postregel še z zadnjima dvema tekmovalnima komedijama. V soboto bosta festivalsko dogajanje sklenili predstava Po mojem Slovenci, v kateri sta moči združila Boris Kobal in Branko Završan, in razglasitev žlahtne komedije, režiserja in komedijanta.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se prejšnji četrtek predstavili člani SNG Drama Ljubljana, ki občinstva niso navduševali le z dovršeno igro, temveč tudi glasbenimi vložki. Komediji Misterij buffo, v kateri igralci pod vodstvom
režiserja Vladimirja Popo-vskega na satiričen način prikažejo aktualno dogajanje v državi, je občinstvo dodelilo oceno 4,52, kar je do sedaj druga najvišja ocena. Za komedijanta večera so izbrali Janeza Škofa. Prejšnji petek se je na celjskih odrskih deskah predstavila komedija Pazi, m@il v izvedbi Špas Teatra v režiji Jaša Jamnika. Občinstvo je predstavi, v kateri slovenski komiki prikažejo, kaj se zgodi, če se ponesrečena ljubezenska afera rešuje kar preko petih računalnikov, dodelilo oceno 4,29. V vrsti znanih igralskih imen je gledalce najbolj prepričal Gojmir Lešnjak Gojc. Drugi del tekmovanja bi morala v soboto skleniti predstava
Burundanga Slovenskega stalnega gledališča Trst, a je zaradi bolezni odpadla. Nadomestni termin predstave bo to nedeljo ob 17. uri. Predstava ne bo uvrščena v tekmovalni program.
Ta konec tedna na na celjski oder prihajata zadnji dve tekmovalni predstavi. Nocoj (četrtek) bo občinstvo zabavala predstava Sedem let skomin v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Režiser Primož Ekart je tokrat na odrske deske postavil filmsko klasiko o ljubezenskih zapletih in skokih čez plot. V soboto bo kot zadnja v tekmovalnem delu programa na ogled komedija Kraja v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Brezova metla za mlade plesalce
Harlekin, društvo za umetnost plesa, Zveza kulturnih društev Celje in območna izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti so ob pomoči mestne občine v nedeljo pripravili že 21. brezovo metlo. Na pustno-plesni prireditvi so se predstavili mladi plesalci iz vse Slovenije, njena posebnost pa je ves čas to, da ni tekmovalnega značaja.
Vsi nastopajoči prejmejo za nastop diplomo, kakšne barve oziroma oznake je ta, pa je odvisno od teme, na katero so sami ali ob pomoči mentorjev ustvarili plesno koreografijo. Doslej so plesalci na Brezovi metli osvajali že 13 različnih di-
plom, novost letošnje prireditve pa je bila muzejska diploma. Kot pravi pobudnica in avtorica projekta Ana Vovk Pezdir, plesna koreo-grafinja in vodja Harlekina, društva za umetnost plesa, so snov za spletanje plesnih zgodb mladi ustvarjalci nabirali kar nekaj časa. Tako so med drugim v Harlekinu otroke in starše povabili na ogled razstav v Muzej novejše zgodovine Celje, obiskali pa so tudi Mesto pod mestom ter razstavi o Celjskih grofih in Almi Karlin v pokrajinskem muzeju. Vsi ti ogledi so bili navdih za snovanje novih koreografij za otroke in z otroki. »Ko za Brezovo metlo pripravljam novo diplomo, se je najprej
lotim sama. Že zato, da bi se v prihodnje tudi otroci znali samostojno lotiti te tematike, ki nas osvešča o tem, kdo smo, kje smo, kaj, kje in kako so določene stvari počeli naši predniki,« pojasnjuje Ana Vovk Pezdir in dodaja, da je prav tematika muzejske diplome tako obsežna, da kar kliče po novih izzivih tudi v prihodnjih letih.
Namen Brezove metle je od začetka v letu 1994 omogočiti plešočim otrokom čim bolj pristno in ustvarjalno praznovanje pustnega časa v urbanem okolju. Vsi plesalci - letos jih je bilo 99 - so za svoj nastop prejeli diplome.
IS, foto: GrupA
Mlajše plesalke so v nedeljo na odru Celjskega doma upodobile lesne črvičke in za plesno koreografijo prejele muzejske diplome.
KULTURA
15
Slovenci v preteklosti dobro oboroženi
Razstava Orožje po slabem desetletju ponovno na ogled v Stari grofiji
V Pokrajinskem muzeju Celje so po več letih ponovno postavili na ogled dobršen del bogate depoj-ske zbirke orožja. V Stari grofiji so prejšnji četrtek odprli razstavo Orožje, ki jo je leta 2006 oblikovala Tatjana Badovinac. Ker se je avtorica pred dvema letoma upokojila, je razstavo tokrat ponovno oživil Damir Žerič.
Pokrajinski muzej Celje se je razstavo odločil ponovno postaviti na ogled, ker je bilo med obiskovalci zanjo veliko zanimanje. »Ponosni smo, da v muzeju hranimo eno izmed najpomembnejših zbirk orožja v Sloveniji. Imamo enakomerno zastopano število hladnega in strelnega orožja,« pravi Žerič. Na tokratni razstavi so na ogled eksponati od 15. do 20. stoletja. Med novejšimi sta še posebno zanimiva revolverja, ki sta bila nekoč last razvpitega celjskega razbojnika Franca Guzeja. Na ogled so postavili tudi zanimivo kavljasto puško, od hladnega orožja pa je po besedah Žeriča na razstavi vredno izpostaviti zbirko ja-taganov oziroma zakrivljenih enoreznih bojnih nožev, meč celjskega mestnega sodnika in helebarde. Bogata
Razstavo, katere avtorica je bila prvotno Tatjana Badovinac, je ponovno postavil na ogled Damir Žerič.
zbirka orožja, kot še dodaja Žerič, priča, da so bili Slovenci tekom stoletij zelo dobro oboroženi. »Zbirka orožja se v muzeju ni znašla naključno, ampak je rezultat burnih vojaških dogodkov iz celjske preteklosti.« Na razstavi je mogoče dobro videti, kako se je orožje raz-
vijalo skozi čas. V najstarejših obdobjih je prevladovalo hladno orožje, ki ga je v 13. stoletju z iznajdbo smodnika počasi začelo izpodrivati ognjeno. Zaradi prostorskih omejitev so postavitev tokrat nekoliko prilagodili. Določeni eksponati, ki so bili sicer vključeni v prvo-
tno razstavo, so tokrat del drugih stalnih postavitev v Pokrajinskem muzeju Celje. Kako dolgo bo razstava na ogled, zaenkrat še ni znano. Zagotovo si jo bo mogoče v Stari grofiji ogledati še vso prihodnje leto.
Špela ožir
Foto: SHERPA
NA KRATKO
V znamenju
narodnozabavne
glasbe
PREBOLD - V občinski knjižnici se je v torek nadaljevala druga sezona pogovornega cikla Večer na zofi, v okviru katerega se vodja žalskega sklada za kulturne dejavnosti Marko Repnik pogovarja z različnimi znanimi osebnostmi.
Na tretjem večeru letošnje sezone je gostil glasbeno zasedbo Štajerskih 7. Člani skupine so se v pogovoru dotaknili začetkov ansambla, novosti, ki jih je ta prinesel na slovensko narodnozabavno sceno, nastopov in uspehov na različnih slovenskih festivalih. Večeri na zofi so se dodobra zakoreni-nili v kulturno-družabno dogajanje v preboldski knjižnici. Pogovorom namreč vedno znova prisluhne približno 30 obiskovalcev, ustvarjalci pa si želijo zanimanje zanje razširiti tudi izven občinskih meja.
ŠO
Za konec še sladke težave
BRASLOVČE - Braslovčani si že dlje prizadevajo izdati monografijo občine, ki naj bi po prvotnih načrtih izšla že lani jeseni. Zaradi obilice dela članov Kulturnozgodovinskega društva Žovnek s Francijem Kraljem na čelu bo ta izšla najkasneje v začetku aprila.
Besedilo za to osrednje knjižne delo o občini Braslovče je že napisano. Člani društva se zdaj ukvarjajo še s sladkimi težavami. Izbirajo namreč fotografsko gradivo, s katerim bodo obogatili monografijo, ki bo izšla v tisoč izvodih, občina pa bo morala zanjo skladno z razpisom odšteti 24 tisoč evrov. Na dvesto straneh bodo predstavljeni ključna zgodovinska dejstva tega dela Spodnje Savinjske doline, turistične točke, sakralne zgradbe, naselja, znane osebnosti in nenazadnje tudi hmeljarstvo.
ŠO
Spomin na rudarsko preteklost
LAŠKO - V tamkajšnjem muzeju so minuli petek odprli razstavo o rudniku v Trobnem Dolu. Postavitev, ki bo na ogled do 7. aprila, je muzej pripravil s kulturno sekcijo Strelskega društva Celjska četa Mala Breza.
V okolici Laškega je bilo v preteklosti kar nekaj krajev, kjer so kopali premog. Ustvarjalci razstave na čelu z Vinkom Križnikom so rudarjenje v Trobnem Dolu raziskovali s pomočjo fotografij, literature in terenskega dela. Zgodovina premogovnika je obiskovalcem bliže še po zaslugi orodja, načrtov rudnika, kamnin, ki jih na tem območju skrivajo tla, različnih svetilk in številnih drugih eksponatov. Poleg razvoja rudnika od leta 1846 do 1936 je predstavljen tudi pomen industrijske železnice od Lahomnega do Trobnega Dola. O železnici so organizatorji razstave pred dnevi dobili še nekaj novih spoznanj.
TV
Poleg celjskih alpinistov tudi domači
SOLČAVA - V Centru Rinka bodo od jutri na ogled portreti alpinistov umetnika Stevana Djukica - Stiva.
Stevan Djukic - Stiv se je rodil v Srbiji, v gore pa je začel zahajati kmalu po prihodu v Slovenijo. V AO Celje se je vključil leta 1978. V zadnjih letih se je posvetil risanju portretov, svoje portretno delo pa predstavlja z retrospektivo portretov celjskih alpinistov pod nazivom Celjski alpinisti nekoč in znova danes. Z razstavo želi predstaviti alpiniste širše regije, ki so v okviru številnih odprav ponesli ime Celja in Slovenije ne samo po svetu, ampak tudi visoko pod zvezde. Poleg portretov alpinistov bodo na razstavi tudi portreti domačinov, ki jih je ustvaril umetnik.
US
NA KRATKO
Predstavil se je Nojek
BISTRICA OB SOTLI - V soboto je bil letni koncert domače etno skupine Nojek, ki je napolnila dvorano kulturnega doma.
Sedemčlanska skupina, ki je bila ustanovljena leta 2007, je nastopila s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Pesmi izvajajo večglasno, ob spremljavi flavte, violine, kontrabasa in harmonike. Posebnost skupine Nojek je neparni ritem, ki je bolj značilen za vzhodnjaško glasbo, vendar se nahaja tudi v slovenskem glasbenem izročilu. Skupina se je poimenovala po trti samorodnici, ki ji v drugih krajih pravijo šmarnica, v Bistrici ob Sotli in v delu Hrvaškega Zagorja pa jo imenujejo nojek. Po starodavni legendi naj bi namreč prvo trto zasadil svetopisemski očak Noe.
Gosta Nojkovega koncerta sta bila moški pevski zbor iz Podčetrtka in obujena nekoč po vsej Sloveniji znana skupina Sedmina. Nojek in zbor sta na odru skupaj nastopila s špansko revolucionarno pesmijo Na oknu, glej, obrazek bled, ki so jo posvojili slovenski partizani.
BJ
Kip v sveži preobleki
ROGAŠKA SLATINA - Občina je s podporo tamkajšnjega lions kluba in turističnih subjektov obnovila kulturni spomenik lokalnega pomena. V Anin dvor je namreč postavila obnovljen kip Janeza Nepomuka, ki je star skoraj 300 let.
Spomenik sv. Janeza Nepomuka je bil izdelan leta 1732. Na prvotno lokacijo v Zdraviliškem parku so ga leta 1782 postavili dunajski lekarnarji v zahvalo za pridobitev koncesije za črpanje zdravilne vode. Kasneje je bil prestavljen pod kapelo sv. Ane, od koder so ga jeseni 2013 odpeljali v restavratorsko delavnico. Zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom je namreč začel počasi propadati. Kip svetnika je ob upoštevanju navodil Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje restavriral akademski kipar mag. Gregor Podkrižnik iz Laškega. Kip Nepomuka je novi dom dobil pod streho Aninega dvora. Kopijo kipa bodo spomladi postavili na prvotno lokacijo v bližini paviljona Tempelj v Zdraviliškem parku. Stroški konzervacije in izdelava kopije so znašali dobrih 15 tisoč evrov. Občina in Lions klub Rogaška sta si stroške enakovredno razdelila.
TV
Poklon domačemu pesniku
ROGATEC - Društvo Sončnica in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec sta minulo sredo pripravila literarno glasbeni večer ob ob 10-letnici smrti pesnika Jožeta Šmita.
Na literarnem večeru v Šmitovi hiši, ki je del muzeja na prostem, so sodelovali Marija Artiček, Vida Debelak, Tea Devin, Erna Ferjanič Fric in Jože Lipnik. Z branjem poezije so obudili spomin na pesnika, prevajalca, urednika in novinarja. Za glasbeno spremljavo na sredinem večeru so poskrbeli učenci Glasbene šole Rogaška Slatina. Smit je svojo poklicno pot začel kot novinar pri Kmečkem glasu, dolga leta je bil nato lektor pri Mladinski knjigi in urednik Cicibana. Pesmi je pričel objavljati leta 1938. Prevajal je leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine, zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Bil je pesnik nežnih, otožnih razmišljanj o osebnem razmerju do sveta in ljubezni.
TV
Priporočamo
Zavod Celeia Celje skupaj s celjskim javnim skladom za kulturne dejavnosti vabi na ogled plesno-cirkuške predstave Deal, ki jo bo skupina Atempo Circ javnosti predpremierno predstavila jutri ob 20.00 v Celjskem domu.
Predstava je za Celje pomembna, ker je med ustanovitelji skupine tudi Celjanka, Spela Vodeb, profesionalna plesalka sodobnega plesa, ki si po koncu študija na salzburški plesni akademiji svojo pot utira kot neodvisna plesalka in performerka. Skupina Atempo Circ, ki se v prvi vrsti usmerja v raziskovanje zmožnosti povezav med sodobnim plesom in cirkuškimi disciplinami, je v prvi polovici marca nastanjena v Celju v okviru rezidenčnega programa Centra sodobnih umetnosti Celje, ki bivanje v rezidenci pogojuje tudi s stvaritvijo umetniškega projekta. Predstava Deal predstavlja zanimiv preplet gibalnih disciplin, hkrati pa harmonijo plesnega gibanja in fizično zahtevnih cirkuških elementov podkrepi vzdušje avtorske glasbe.
ŠO
16
NAŠA TEMA
Na straneh 2 in 3 vam novinarka Ivana Stamejčič in fotograf Andraž Purg (GrupA) predstavljata vtis o nočnem kupovanju v knežjem mestu. V Naši temi pa se sprašujemo, ali je v teh časih pomembno, kdaj kupujemo, ali je morda zaradi tehnološkega razvoja pomembneje, kako kupujemo. Tina Vengust je poklepetala s strokovnjakom, ki nam je orisal, na kateri razvojni stopnji smo v Sloveniji, kar se tiče uporabe sodobnih prodajnih poti. Urška Selišnik je poklepetala s cvetličarjem, Branko Jeranko s predstavniki turističnih agencij, Simona Šolinič z velikimi trgovci, Janja Intihar pa nam predstavlja izkušnjo fanta, ki si veliko ceneje kot v Celju superge kupuje v oddaljeni Kitajski.
Nakupovanje
brez meja
Kupujemo lahko kadarkoli, ne pa tudi kjerkoli - S pomočjo spleta do premišljenih odločitev
Izum svetovnega spleta, optičnih kablov in številnih naprav z oznako »pametne« je močno spremenil naš življenjski slog. Kljub optimističnim napovedim kupovanje po spletu pri nas in tudi v tujini še ni tako razvito, kot bi lahko bilo glede na zmožnosti sodobne tehnologije. Razlog za to strokovnjak za tehnologijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Boštjan Okorn vidi v tem, da se ljudje pri nakupovanju še vedno obnašamo precej konzervativno. Izdelke želimo prej videti, otipati, morda celo preizkusiti. Po drugi strani nas je Slovence nakupovanja s pomočjo spleta še vedno strah. To zato ostaja v domeni naprednejše manjšine. Ta je za nakup »na klik«, sploh kadar kupuje po svetu, lahko nagrajena z velikimi prihranki.
V ZPS ugotavljajo, da se je z novimi razsežnostmi sodobne tehnologije najbolj spremenil način izbiranja blaga. Včasih smo si s tem namenom ogledovali kataloge, obiskovali trgovine ali zastopnike. Danes je svetovni splet prvi vir, kjer dobimo vsaj osnovne, če ne že podrobne informacije o izdelku, ki ga kupujemo. Hkrati lahko na spletu preverimo cene, in to ne samo pri nas,
temveč v vsej Evropski uniji. In tega bi si v ZPS po besedah Okorna želeli še več, saj to pomeni, da bi potrošniki izbirali bolj premišljeno.
Večni konzervativci
Glede nakupovanja na spletu imamo Slovenci v prvi vrsti varnostne pomisleke. Potrošniki se sprašujemo, kako bodo trgovci uporabili podatke, ki jih bomo vnesli v
njihove obrazce, in dvomimo, če bo blago, ki smo ga plačali vnaprej, sploh prispelo do nas. Kot ugotavljajo v ZPS, smo precej konzervativni tudi kar se tiče plačil. Kadar se odločimo za nakup preko spleta, največkrat izberemo plačilo po povzetju. To vsaj deloma izniči prednosti nakupovanja na daljavo, ko bi lahko plačilo izvedli s kreditno kartico na kakšen drug sodoben način.
»Spletna sodobna Zelo malo je tipičn tu. Vedno so meša. načina nakupovan dnje. Trgovci bodo stroške in število z li v svetovanje in n
Kombiniran nakup
Izdelki, za katere se lažje odločamo med ogledom na zaslonu našega računalnika, so največkrat povezani z elektroniko. Gre torej za nakup manjših naprav in telefonov, pri večjih elektronskih aparatih, kot so na primer televizijski sprejemniki, pa smo že bolj zadržani. Okorn ocenjuje, da na spletu bistveno manj posegamo po beli tehniki. Če že, pa gre za kombiniran nakup. To pomeni, da »v zidani trgovini« najprej preverimo, kako izdelek izgleda, kako ga je mogoče upravljati. Po-
Zmaga nižja cena
Na vprašanje, če ljudje s pomočjo spleta kupujemo zaradi hitrega tempa življenja ali zaradi želje po več udobja, Okorn odgovarja, da odloča predvsem prihranek. Večina bi torej izdelek po spletu kupila zato, ker je cenejši. Določene izdelke ali storitve, kot so na primer turistični aranžmaji, je s pomočjo spleta mogoče rezervirati 24 ur na dan, kar v poslovalnici ni možno. Navsezadnje je udobje tudi to, da ima kupec ob sebi prodajalca, ki mu lahko svetuje in se lahko nanj osebno obrne, ko gre kaj narobe. Medtem ko je na spletu vse skupaj nekoliko bolj navidezno in se morda nakupa zaradi tega kdaj ustrašimo. Ko pa razlika v ceni znaša 20 ali 30 odstotkov, pomisleki izginejo. Naša vprašanja se tedaj osredotočijo zgolj na to, če je spletna trgovina varna ali ne.
Ogled in izbira ali pa vse bolj zaupanje v nakupovanje na daljavo, preko spletne trgovine, pametnih telefonov? Navade potrošnikov se spreminjajo. Tokrat v ospredje namenoma nismo postavljali krize in že kar zimzelenega vprašanja, kako je vse manjša kupna moč spremenila vedenje potrošnikov, temveč smo pozornost namenili tehnologiji. Foto: arhin NT (GrupA)
Pravice pri spletnem nakupu
Kot kupci v spletnih trgovinah imamo enake pravice, kot nam pripadajo v primeru kataloške prodaje, prodaje na daljavo ali prodaje pri zastopnikih na domu. Kupljeno blago na spletu lahko vrnemo trgovcu, ne da bi morali za to navesti kakršenkoli razlog. Zelo pomembno je, da prodajalca o odstopu pravočasno obvestimo. Pri nakupih v slovenskih spletnih trgovinah moramo to storiti v 14 dneh od prejema izdelka, drugod v EU pa je rok običajno sedem dni. Prodajalec mora denar vrniti najkasneje v 30 dneh, stroški poštnine ob vračilu pa so breme kupca.
Tudi do rožic drugače
Da se je spremenil odnos potrošnikov do rož, pravi tudi Velenjčan Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev v OZS. Cvetje je razkošje, nakup je odvisen od dohodka, ki ga prejmeta posameznik ali družina.
Opazna je manjša poraba na postavitev korito ob ko-
cvetja v podjetjih, kjer so med prvimi ukinili razkošje, kamor sodijo tudi rože. Tako ni več šopkov za tajništvo, recepcijo, varčujejo tudi pri aranžmajih za žalne namene ... »Vendar sem vesel, ko videvam, da je v Slovencih še vedno veliko ljubezni do cvetja, hkrati pa opažam, da ga kupujejo na bolj premišljen način. Zdi se mi, da ljubezen do cvetja ne bo zamrla, da ostaja pomemben del vsakdana, ob čemer mnogi že vedo, da se kar nekaj cvetja lahko pridela tudi v domačem vrtu ali nabere na sprehodu.«
Upoštevajo
nasvete
strokovnjakov
Kot primer spremenjenih navad Ogrizek navaja kar balkone, kjer ni več moder-
ritu, temveč je vmes vse več prostora. Eden od učinkov je seveda prihranek pri nakupu, vendar Ogrizek dodaja, da se ljudje potem odločajo za bolj kakovostne sadike in substrate. Podobno so slovenski vrtnarji opažali tudi ob dnevu žena, ko se je manj kupcev odločilo za nakup rezanega cvetja, recimo nageljnov, pri čemer so pogosteje posegli po jegliču ali podobnih zasajenih rastlinah. Kar se tiče zasaditev ob hišah in terasah, Ogrizek opaža, da se posamezniki vse pogosteje odločajo za nasvete strokovnjakov: »Na osnovi izkušenj so mnogi ugotovili, da se je bolje odločiti za premišljeno zasaditev kot za neko na videz ugodno možnost, ki s sabo ponavadi prinese več dela in skrbi, učinek pa je daleč od želenega.«
Cvetličarne z enim zaposlenim
Seveda se tem smernicam poskušajo prilagajati tudi vrtnarji in cvetličarji, mnogi med njimi pa bijejo boj za preživetje. Tudi zato so vse bolj pogoste cvetličarne z enim zaposlenim človekom. »To se vidi tudi iz prijav za sejem Flora. Mnogi rečejo, da bi radi prišli na celjsko sejmišče, vendar nimajo nikogar, ki bi prevzel delo doma,« je ponazoril Ogrizek in dodal, da te smernice prinašajo druge priložnosti. »Ker kupci vse bolj gledajo na malenkosti, mora cvetličar ustvariti takšen šopek ali aranžma, da potrošnik dobi občutek, da je dobil več, kot je plačal. Tu prideta v ospredje strokovnost in znanje, da znaš cvetje oblikovati tako, da dobi pravi volumen. Nekaj povsem drugega je šopek desetih vrtnic v samopostrežni trgovini kot šopek, v katerem je prav tako deset vrtnic, vendar ga z domiselnostjo in s pripomočki izdela cvetličar. Na takšen način prihajata v ospredje tudi stroka in znanje in prav je tako.«
US
Od mesa in jajc do »motorke«
Mercator je bil eden prvih trgovskih velikanov v Sloveniji s spletno trgovino. Svojim kupcem je ponudil možnost spletnega nakupa že leta 1999. Ravno lani je spletno trgovino prenovil, da bi jo še bolj približal strankam.
Pri razvoju interneta skoraj ni več vprašanje, koliko kupcev se seli iz klasičnih trgovin na svetovni splet. Gre bolj za to, da se spletni nakupi, ki so bili včasih rezervirani za kakšne izdelke, ki so bili v standardni trgovini težje dosegljivi, širijo na izdelke za vsakdanjo potrošnjo. To opažajo tudi v Mercatorju. Da bi kupcem čim bolj olajšali nakupova-
nje, jim na primer v trgovskem centru, na katerega smo se naključno obrnili za odgovore, nudijo tudi dostavo na dom. Obstaja pa tudi možnost, da kupec po izboru blaga in plačilu prek spleta, blago prevzame na eni izmed petih prevzemnih lokacij po Sloveniji. Tudi v Celju.
Tako si lahko na spletu kupec izbere že skoraj vsa živila, od mesa, jajc, zelenjave, peciv in sladoledov. S klikom si tako kupec polni virtualni nakupovalni voziček iz domačega naslonjača.
S kavča tudi po pnevmatike
Kupec lahko od doma naroči in na spletu kupi tudi
Spletno trgovino ponujajo tudi v Tuševih trgovskih centrih. Sicer pa se pri Tušu svojim strankam bližajo tudi z mobilnimi aplikacijami. Po njihovem prenosu na mobilne telefone imajo stranke vse podatke o poslovalnicah in njihovih akcijah na enem mestu. Uporabnikom mobilnih aplikacij ponujajo tudi različne popuste in ugodnosti.
tehnične pripomočke. Od trenutno (glede na čas) priljubljenih škarij za obrezovanje vej do letnih pnevmatik. Je pa navada kupcev oziroma vsebina nakupov odvisna tudi od tega, ali gre za fizično osebo ali za kakšnega podjetnika, pri katerem se nakup nanaša morda na večje količine točno določenih izdelkov. Na vprašanje, koliko v tem trgovskem centru sledijo tudi analizam nakupnega procesa ali tako imenovani nakupovalni psihologiji, ne odgovarjajo natančno, pojasnjujejo pa, da redno izvajajo analize vseh nakupov in na podlagi teh razvijajo svojo ponudbo, kako nakup osebam, ki so bolj vezane na splet, čim bolj poenostaviti.
Pri Mercatorju ne opažajo bistvenih razlik v sodobnih nakupovalnih navadah med starejšo in mlajšo populacijo, saj pravijo, da se spletnega nakupovanja poslužujejo vse generacije.
SŠol
NAŠA TEMA
17
prodaja pozna zelo veliko različic. lih,, ko uporabniki vse kupijo na sple-nice konzervativnega in sodobnega ija. Mislim, da bo tako tudi v priho-to izkoriščali, da bodo zmanjševali aposlenih. Slednje bodo bolj usmerjate v prodajo,« pravi Boštjan Okorn.
Mit o enotnem trgu
Predpostavka, da internetna trgovina omogoča, da lahko iz domačega naslonjača kupimo cenejši izdelek znotraj Evropske unije, je kot pravi Okorn zabloda. Le redke spletne trgovine znotraj unije svoje izdelke pošiljajo še kam drugam kot samo v svojo državo. V ZPS še ne poznajo podjetja, ki bi splet uporabilo kot nek globalni kanal. Spletna stran z imenom podjetja in domeno global, kjer bi potrošnik lahko
izbral blago, prodajalec pa bi ugotovil, od kod je naročnik in s pomočjo katerega distributerja mu lahko blago dostavi čim ceneje, še ne obstaja. »Ta del se bo v prihodnosti moral razviti. Globalni ponudniki, kot je na primer Amazon, sploh ne ponudijo najcenejše možnosti za kraj, kjer živiš. Kot naročnik moraš sam poiskati, iz katere države boš naročil dostavo, da bodo stroški pošiljanja in drugih dajatev najnižji,« je pojasnil.
tem ko pri prodajalcu pridobimo še dodatne informacije, izdelek naročimo po spletu, če ugotovimo, da bomo tako zanj plačali manj. Je pa, tako pravi Okorn, težava klasičnih spletnih trgovin, da izdelkov ne ponujajo nujno po bistveno nižjih cenah kot trgovine. Poleg tega dodajo še strošek dostave, ki je lahko dokaj zasoljen. Tudi to odvrne potrošnike.
Aparati da, hrana in oblačila ne
Spletni nakupi še niso razširjeni na vsakdanje nakupe,
na primer za oblačila. Čeprav Okorn poudarja, da imajo potrošniki pri nas na primer že vrsto let dobre izkušnje s spletno trgovino, ki ponuja športne izdelke in obutev.
Živila so kategorija, ki se je pri nas sorazmerno zgodaj pojavila na spletu, in sicer po zaslugi takrat našega največjega trgovca. A kljub zgodnji prisotnosti na spletu v ZPS večjega zanimanja za nakupovanje prehrambnih izdelkov na daljavo niso zaznali. Po besedah Okorna so med kupci največkrat ljudje, ki živijo v višjih nadstropjih in
so po možnosti brez dvigala. »Z nakupom na klik jim težje izdelke prinesejo do praga. Tako rešijo težave s prevozom ali oteženim parkiranjem pred blokom. Nakup živil s pomočjo spleta je tudi v evropskem merilu minimalen.«
Prihranijo redki, a ti veliko
Po podatkih ZPS za nakup največkrat izberemo domače spletne trgovine. Okorn poudarja, da se v Evropi bistveno premalo kupuje med državami, kar sicer spodbuja Evropska komisija. zPs je kot največje ovire kupovanja čez mejo spoznala drage poštnine in to, da številni trgovci blaga ne pošiljajo v Slovenijo. Po drugi strani mlajši in predvsem bolj napredni uporabniki splet uporabljajo s pridom in privarčujejo ogromne vsote denarja. Pri nakupu večjih aparatov v Nemčiji ali pri uvozu specifičnih naprav s Kitajske so po besedah Okorna prihranki lahko višji tudi od 500 evrov. »Tega dela družbe nikakor ni pametno zanemariti in se prenagliti, kot da s po-
močjo spleta nihče ne kupuje po svetu. Je pa povprečnemu potrošniku takšen način kupovanja manj znan. Človek, ki se sicer ne bi odločil za nakup preko spleta, se zaradi takšne izkušnje drugih uporabnikov rad odloči za spletni nakup. In pri tem seveda tudi privarčuje.«
Prepletanje navad
Ponudniki se s pomočjo sodobne tehnologije kupcem približujejo tudi na druge načine. Že prej smo omenili kombinacijo nakupovanja preko spleta in v trgovini. Ta se obnese tudi, kadar v trgovini na zalogi nimajo želenega izdelka, zato ga tam kupci na-
ročimo s pomočjo posebnega zaslona, ki nas popelje v njihovo spletno trgovino. Izdelek nam nato trgovec brezplačno pripelje na dom. Okorn je razložil, da tako pravzaprav v trgovini kupujemo po spletu.
Druga možnost je, da blago naročimo iz domačega naslonjača, ponj pa se odpravimo v trgovino, kamor ga dostavijo iz skladišča. Plačamo torej pri blagajni, kot smo sicer vajeni. V prihodnosti lahko po prepričanju Okorna pričakujemo veliko priložnosti, ki se bodo kupcem ponudile tako rekoč med sprehodom po mestu. Na koncu bo potrošnik izdelek sicer kupil na spletu, čeprav tega sprva ne bo nameraval.
Čakajo na svoj trenutek
Pametni telefoni še niso prinesli pomembnejših sprememb naših nakupovalnih navad, ugotavljajo v ZPS. Priročni so za izvajanje tako imenovanih mikro plačil, med katerimi Okorn našteva plačevanje parkirnin, prenašanje vozovnic ali vstopnic za prireditve preko kode, ki je v telefonu, in zato ne potrebujemo natisnjenih kart. Sogovornik poudarja, da je telefon v tem oziru še vedno mišljen kot nekakšen pomočnik. Zelo težko pa si predstavljamo, da bi postal glavni kanal za nakupovanje. To bodo verjetno še nekaj časa računalniki in klasične trgovine.
TINA VENGUST
Prav zaradi revolucionarnih tehnoloških sprememb, ki jim v vsakdanjem življenju poprečen potrošnik komajda še sledi, se spreminjata tako naš način kot tudi kakovost življenja. Osebni stiki med prodajalcem in kupcem počasi, a vztrajno izginjajo, spreminjajo se tudi pričakovanja kupcev, še posebej mladih. Foto: arhiv NT (SHERPA)
Več za komuniciranje, manj za nakupovanje
Splet je v prvem četrtletju leta 2013 uporabljalo malo več kot 1,2 milijona Slovencev ali 74 odstotkov vseh državljanov med 10. in 74. letom. Podatki kažejo, da je najmanj ljudi splet uporabljalo za naročilo ali nakup blaga in storitev. Te osebe so splet uporabljale v glavnem za pošiljanje in prejemanje sporočil po elektronski pošti (64od-stotkov) in za branje spletnih novic, časopisov ali revij (57 odstotkov). Tudi iskanje različnih informacij po spletu je zelo razširjeno. 54 odstotkov oseb je iskalo informacije o blagu in storitvah, 48 odstotkov informacije, povezane z zdravjem, 33 odstotkov pa informacije o izobraževanju in tečajih. Za prodajo blaga ali storitev je splet v tem času upodabljalo 34 odstotkov oseb, 31 odstotkov za e-bančništvo, za naročilo, nakup blaga ali storitev pa le 24 odstotkov.
(Vir: Statistični urad RS)
Ko ni treba v turistično poslovalnico
Spletno nakupovanje postaja v turističnih agencijah vse bolj pomembno. Na spletni strani velike celjske turistične agencije Palma lahko kupci opravljajo spletne rezervacije za nakup potovalnega ali počitniškega aranžmaja že nekaj let. Na njihovi novi spletni strani v angleškem jeziku, ki ima domeno »eu«, so celo že korak dlje.
»Odstotek spletnih rezervacij je vsako leto višji,« odgovarja Nika Vrhovnik, ki je v Palmi zadolžena za stike z javnostmi. Za njihovo ponudbo se odločajo predvsem slovenski kupci, ki si želijo na lepše doma ali na tujem. Odločajo se za vikend pakete, poti po Evropi in po drugih celi-
nah, za počitnice v sredozemskih deželah, križarjenja ... V Palmi že pripravljajo možnost spletnega plačila tudi na njihovi spletni strani v slovenskem jeziku. Slednje že omogočajo na spletni strani v angleščini, ki je od lani namenjena tujcem, ki obiščejo Slovenije in sosednje države.
V družbi Kompas Celje imajo svojo spletno stran Belmondo, ki je njihova blagovna znamka. Spletno plačevanje njihove ponudbe, s pomočjo kreditne kartice, je mogoče že štiri leta. Pri njih največ povprašujejo po letalskih vozovnicah, čeprav prodajajo tudi turistične aranžmaje drugih agencij, predvsem v obliki zadnje in prve minute.
Direktor Kompasa Celje Brane Preša pravi, da njihovo spletno poslovanje hitro raste, kupci so seveda iz različnih krajev Slovenije.
Pri nas obstajajo tudi turistične agencije, ki poslujejo predvsem po spletu. Med prvimi se je s spletno turistično ponudbo uveljavilo škofjeloško podjetje SMR&Co s spletno stranjo Od-klop.com. Ima največ kupcev s Štajerskega, najbolj so se uveljavili s prodajo letalskih vozovnic, predvsem z bližnjih letališč, po ugodnih cenah ter z možnostjo plačila s kreditno kartico. Prva leta so imeli dva zaposlena, zadnja leta jih je že sedem.
BJ
Po športne copate kar v Hongkong
Čeprav statistika govori drugače, je v Sloveniji med mladimi in starejšimi vse več takšnih, ki se s pomočjo spletne trgovine podajajo po nakupih na drugo stran Zemlje. Med njimi je od lani tudi velik ljubitelj športnih copat iz Celja.
Copate za tek, tenis ali košarko je običajno kupoval v športnih trgovinah v Celju ali Ljubljani, lani pa je na enem od spletnih forumov izvedel za dobro spletno trgovino iz Hongkonga. V hipu se je odločil, da bo poskusil tudi sam, čeprav je kljub zagotovilom, da gre za varen nakup, malce dvomil, da bo vse res tako, kot so zagotavljali prijatelji na forumu. Vendar so ga prepričale zelo ugodne cene. Za športne copate znamke Salamon, ki so zadnje čase ene najbolj priljubljenih in tudi najbolj prodajanih po svetu, je bila namreč
cena le 28 evrov. Preden je dokončno opravil nakup, si je podobne copate ogledal v eni od slovenskih trgovin. In pri tem ugotovil, da bi doma zanje odštel kar 140 evrov. Zadržkov za nekaj klikov na spletu torej ni bilo več.
Dobra znamka sto evrov ceneje
Copati so v Celje res prišli šele po 55 dneh, a se je sam odločil za tako dolgi dostavni rok, saj je bil cenejši. Ekspresna dobava, ki običajno traja do največ pet dni, je bila namreč neprimerno dražja. Ko je poravnal stroške za carinski postopek in za pošto, je znašal celotni nakup 40 evrov. Kot pravi, je z nakupom zelo zadovoljen in zdaj že čaka na novo pošiljko iz Hongkonga.
IJ
VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 M_WWW.radiocelj
dmev pogled nuej
Svojo izkušnjo o nakupovanju z uporabo sodobnejše tehnologije nam lahko zaupate na e -naslov tednik@nt-rc.si s pripisom Potrošnik.
»Pripadniki civilne zaščite predstavljajo v današnji materialistični družbi svetel zgled,« je pohvalil številne prostovoljce župan Štor Miran Jurkošek in čestital nagrajencem.
Priznanja za zgled
Gasilca Gordan Meze in Matej Jurkošek, ki sta rešila občana iz deroče Voglajne, sta prejela priznanje.
ŠTORE - Ob dnevu Civilne zaščite so v Štorah podelili priznanja, ki so jih prejeli zaslužni posamezniki, društva in organizacije. »Ob dnevu civilne zaščite vedno poudarjamo pripravljenost prostovoljcev, da pomagajo in ustvarjajo boljše pogoje za življenje naših državljanov,« je povedal slavnostni govornik Stanislav Lotrič, vodja sektorja za operativo v republiški upravi za zaščito in reševanje.
V govoru je poudaril moč narave, ne glede na vse tehnične dosežke, ki jih je doseglo človeštvo. »Ljudje so se to zimo znašli odrezani od dobrin, ki so bile doslej na dosegu roke,« je še spomnil slavnostni govornik. Med letošnjimi prejemniki plaket civilne zaščite so Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur, ki praznuje 140-letnico, Janko Turnšek in Raj ko Bračič. Turnšek je bil dolgo poveljnik Gasilske zveze Celje in
član štaba Civilne zaščite za zahodno štajersko regijo, Raj-ko Bračič, ki so mu namenili posmrtno plaketo, je bil med drugim vodja Jamarske reševalne službe.
Ob dnevu civilne zaščite podeljujejo tudi zlate, srebrne in bronaste znake civilne zaščite. Plakete civilne zaščite, zlate znake, večino srebrnih in eno bronasto so podelili že na državni prireditvi civilne zaščite na Brdu pri Kranju oziroma jih bodo na
obletnicah gasilskih društev; na podelitvi v Štorah so podelili še tri srebrne in osemnajst bronastih znakov. Za izjemno dejanje sta prejela priznanje gasilca Matej Jurkošek in Gordan Meze iz Štor, ki sta konec novembra rešila občana iz deroče Voglajne in izpostavila svoji življenji. Občan, star 55 let, je bil v mrzli vodi kar eno uro in se je držal za vejo.
Gostiteljica podelitve priznanj je bila Občina Štore. Ob
tej priložnosti so domačini pripravili kulturni program, v katerem sta nastopili tudi
združeni pihalni godbi Štor in Svetine. BRANE JERANKO, foto: BJ
Migam, torej sem, bo po zaslugi boljših pogojev za rekreacijo odslej lahko slogan marsikaterega Planinčana. Nova telovadnica pa se je že dobro izkazala tudi kot dvorana za prireditve.
Končana planinska trilogija
Z odprtjem telovadnice do zaokrožene podobe kraja
ŠENTJUR - S sobotno prireditvijo se je tudi uradno končala večletna obnova in dozidava Osnovne šole Planina pri Sevnici. Potem ko je ob šoli leta 2011 zraslo novo zunanje športno igrišče in so v šolskem letu 2012/13 učenci in učitelji prestopili vrata prenovljene osnovne šole, so tokrat namenu predali novo telovadnico.
Sodobna telovadnica, ki so ji na sobotni prireditvi dejali kar lepotica, je nadomestila 42 let staro in dotrajano zgradbo, ki je bila od novogradnje manjša za polovico. Tako je izpolnila še zadnji pogoj za izvajanje devetletnega programa
osnovne šole. Stroji so za-brneli aprila 2013, učenci so lahko vse ure športa v maju in juniju izvedli zunaj na igrišču. Za aktualno šolsko leto pa so v šoli preuredili učilnico, kjer so ob slabem vremenu preživeli urice športa.
Boljši pogoji za šport
Gradnja, oprema in priprava dokumentacije so v celoti vredne 1,4 milijona evrov. Občina Šentjur je za naložbo pridobila sofinanciranje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Fundacije za šport v višini skoraj pol milijona evrov. Po besedah šentjur-
skega župana mag. Marka Diacija imajo zdaj tako kolektiv kot učenci in učenke odlične pogoje za delo. Izpostavil je, da je občina v zadnjih letih ogromno vlagala v šolstvo. Energetsko prenovljene osnovne šole so se pred nekaj tedni veselili krajani Dramelj, občina pa v prihodnjih letih načrtuje še več podobnih prenov, da bi vsem osnovnošolcem zagotovila enaka izhodišča za razvoj.
Tudi kulturno središče
Da telovadnica ni pomembna le za šolo, temveč za celoten kraj, je poudarila ravnateljica OŠ Planina pri
Sevnici Mateja Zendzia-nowsky. Tudi krajani bodo namreč imeli več prostora za najrazličnejšo rekreacijo, med drugim se bodo lahko preizkusili v športnem plezanju na novi plezalni steni. Ker je telovadnica opremljena z akustično oblogo, bo primerna kot dvorana za najrazličnejše kulturne prireditve. »Prebivalci Planine so za uporabo telovadnice pokazali veliko zanimanja, težko so pričakovali uporabno dovoljenje. Njihovim željam smo zadostili, urnik še sestavljamo, saj je na njem še nekaj prostih ur,« je dejala.
TINA VENGUST Foto: TV
Odrasli skavti na letnem svetu
CELJE - V soboto je bil letni svet odraslih skavtov Slovenije, ki se ga je udeležilo 67 udeležencev. Letni svet so začeli z mašo v stolnici, po njej so poročali o lanskem delu in predstavili letošnje načrte.
Odrasli skavti so že več kot desetletje povezani v Zvezo bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, ki ima po Sloveniji dvaindvajset bratovščin. Na našem območju imajo dve v Celju in po eno v Mozirju, Šentjurju in Velenju. V vsej državi je več kot tristo odraslih skavtov, med njimi prevladujejo starši otrok skavtov, med člani so še drugi, ki cenijo skavtski način življenja. Odrasle skavte Slovenije vodi kot načelnik Drago Koren iz Šoštanja.
Odrasli skavti so lani na ravni zveze med drugim pripravili več pohodov, delovno akcijo in pomagali na vseslovenskem romanju invalidov na Brezju. Več dogodkov so pripravili še na ravni posameznih bratovščin. Največji letošnji dogodek bo srečanje odraslih skavtov iz štirih sosednjih držav, ki ga nameravajo pripraviti decembra v Celju. Zadnjega srečanja, ki je bilo decembra v Trstu, se je udeležilo okoli štiristo ljudi.
Med sobotnim letnim svetom v Celju sta odrasle skavte pozdravila župan Bojan Šrot in celjski opat Marijan Jezer-nik. Župan jih je opozoril na bogato celjsko zgodovino in predstavil utrip občine, opat pa je povedal, da je osrednja celjska župnija sv. Danijela največja v Sloveniji. Ima kar 23 tisoč prebivalcev.
BRANE JERANKO
KUPON
(S)hujsajmo
* Novim Ivdnikom in R>dlwn C*lj«
ime . in .priimek
naslov
. e-nasiov . in . gsm. .
starost, teža, višina
izobrazba
ali imate kakšne zdravstvene težave?
DA
NE
--K--
Prijave bomo zbirali do vključno 17. marca 2014.
Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
ŠPORT
19
Nogometni »knapi« niso stavkali
Tudi peti lokalni derbi pripadel Velenjčanom
Spomladanski del 1. slovenske nogometne lige se za Celjane ne bi mogel začeti slabše. Doma so izgubili z Rudarjem, zasledovalca z dna lestvice pa sta presenetljivo zmagala - Krka v Stoži-cah proti Olimpiji in Triglav v Kranju proti Zavrču.
Kranjčani imajo zdaj na zadnjem mestu 16 točk, No-vomeščani 18, Celjani pa 22 in bodo v soboto gostovali pri drugouvrščenem Kopru. Okoli tisoč obiskovalcev je v Areni Petrol videlo tri gole med 52. in 57. minuto.
Privlačno kljub pavzi
Domači napadalec Andraž Žurej je imel v nogah izenačenje, od katerega so ga trikrat ločili centimetri. Celju se je zelo poznala odsotnost
kaznovanega Benjamina Verbiča, pa tudi poškodovanega para osrednjih branilcev Krajcer - Žitko. Za nameček se je poškodoval še Nicolas Rajsel, ki je poleg Jugovica in Zajca prikazal največ. Trener Miloš Rus je dejal: »Pričakovali smo trdo, enakovredno tekmo. Dobro smo se pripravili. Z rezultatom sem seveda zelo nezadovoljen. Vsak poraz na začetku ni spodbuden. Naše moštvo je odigralo čvrsto, odgovorno. Prikradli sta se nam dve napaki, zaradi katerih je Rudar zmagal. V petem medsebojnem obračunu v tej sezoni je naša ekipa prikazala največ. Fantje so sprožili 17 strelov, kar pomeni, da so nadgradili svojo igro v primerjavi z jesenskim delom. Toda čakam, kdaj bodo pogumno in kombinatorno
igro kronali z zmago. Navkljub porazu lahko gremo optimistično razpoloženi na Obalo.« Trenerju Rudarja Jerneju Javorniku resnično ne moremo očitati neobjektiv-nosti: »Trimesečna pavza se je poznala pri igri v 1. polčasu. Lokalni derbi je bil enakovreden, lahko bi se razpletel tudi povsem drugače. Mi smo pač bili srečnejši. Že lep čas na derbijih med Velenjčani in Celjani zmagajo tisti, ki prvi dosežejo gol. Pohvalil bi svoje fante, ki so bili konkretnejši. Žal smo za dlje časa izgubili Kašnika.«
Rudar proti vrhu
Kapetan Celja Sebastjan Gobec je spretno znižal zaostanek s prostega strela: »Vsekakor je poraz boleč, posebej zato, ker smo bili
Ekipa Ženskega nogometnega kluba Celje je postala prva državna prvakinja ženske futsal lige, ki jo je v tej sezoni uvodoma uspešno organizirala Komisija malega nogometa pri Nogometni zvezi Slovenije.
Celjanke so v Podčetrtku pod vodstvom trenerja Uroša Ločnikarja v finalu s 4:3 ugnale ekipo Kalc Vizija. Dva gola je dala Sergeja Kos, po enega pa Vanja Tanšek in Tamara Vetrih. V ekipi so bile še Snežana Lamper, Mateja Vojsk, Tanja in Anja Voga,
Že v 4. minuti je v Rudarjevem kazenskem prostoru padel Gregor Bajde, a se sodnik Skomina ni oglasil.
vsaj enakovredni, če že ne boljši. Sam sem pri prostem strelu imel nekaj sreče, da sta se igralca v živem zidu odmaknila in žoga je letela
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Bilali, Centrih, Žagar Knez - Vrhovec, Jugovič - Bajde, Zajc, Rajšel
-	Žurej. Igrala sta še Ploj, Močič.
LESTVICA 1. SNL
v nebranjen del vrat. Borili smo se, zdi se, da smo kljub porazu na pravi poti.« Najboljši igralec tekme je bil bivši napadalec Celja Ivan Firer. Imel je nekaj zrelih priložnosti, zadel pa tedaj, ko je imel še najmanj možnosti: »Zadetki dostikrat padajo, ko najmanj pričakuješ. Veliko golov sem že dosegel z glavo ob bližji vratnici po podaji s kota. Sosedski derbi-
ji so vselej nekaj posebnega. Oboji smo imeli priložnosti, mi smo izkoristili eno več.« Rudar je še vedno na lestvici peti, toda za Gorico in Zavr-čem zaostaja le za točko, za Koprom za dve, za vodilnim Mariborom pa sedem. V soboto bo v Velenju pričakal ekipo Triglava, ki je zadnja na lestvici.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nogometaša Rudarja sta se po strelu Sebastjana Gobca umaknila žogi in ta je končala v mreži ob povsem nemočnem Matjažu Rozmanu.
Celjske nogometašice najboljše!
Tjaša Špoljarič in Klara Cene. Celjanke so na šestih turnirjih v decembru, januarju in februarju devetkrat zmagale, enkrat igrale neodločeno in dvakrat izgubile. To je zadostovalo za drugo mesto in nastop v finalu, kjer so uspele ugnati po rednem delu vodilno ekipo, Kalc Vizijo iz Ilirske Bistrice.
Slovenski pokalni prvaki so v Podčetrtku postali Litijani, ki so v polfinalu šele po izvajanju šestmetrovk izločili Dobovec.
DEAN ŠUSTER Foto: DRAGO PERKO
MARIBOR	21	13 3 5	48:21 42
LUKA KOPER 21		11 4 6	26:22 37
GORICA	21	10 6 5	38:20 36
ZAVRČ	21	11 3 7	35:34 36
RUDAR	21	10 5 6	26:17 35
DOMŽALE	21	6 8 7	32:25 26
OLIMPIJA	21	8 211	26:34 26
CELJE	21	6 411	17:31 22
KRKA	21	5 313	16:38 18
TRIGLAV	21	4 413	20:42 16
Rudar (4-3-2-1): Rozman - Krefl, Knezovič, Kašnik, Klinar - Stjepanovič, Ra-dujko, Rotman - Črnčič, Firer - Eterovič. Igrali so še Bubalovič, Jahič, Kocič.
NA KRATKO
Dve stotinki do finala
Sopot: Atletinja Marina Tomič je za las zgrešila nastop v finalu 15. dvoranskega svetovnega prvenstva na Poljskem, kar bi bil njen doslej največji dosežek. V polfinalu teka na 60 metrov z ovirami je članica celjskega Kladivarja sicer s časom 8,05 sek izenačila osebni rekord, toda za četrto mesto je bila prepočasna za pičli dve stotinki. V Ergo Areni je tekmoval tudi Marinin klubski kolega Mitja Krevs, ki je upravičil zaupanje, saj je izboljšal lastni državni rekord v teku na 1.500 metrov, obenem pa nastopil v okviru pričakovanj. Bil je sedmi v drugi od treh kvalifikacijskih skupin in se s skupno 14. časom ni uvrstil v finale najboljše deveterice.
Z naslovom v Nemčijo
Celje: Kegljačice Celja so si po zmagi nad cerkniškim Brestom s 6:2 tudi teoretično zagotovile nov naslov državnih prvakinj. Zdaj se bodo varovanke trenerja Lada Gobca posvetile pripravi na zaključni turnir evropske lige, ki bo konec meseca v nemškem Straubingu. V polfinalu se bodo pomerile s srbskim Pionirjem iz Subotice. (DŠ)
Državno prvenstvo v krosu v Šentjurju
Mlade Celjanke so se prešerno veselile naslova državnih prvakinj.
Atletski klub Šentjur je bil ustanovljen leta 1994, pobudniki ustanovitve so bili štirje nekdanji atleti, vsi doma iz občine Šentjur: Samo Cmok, Ivan Kukovič, Andrej Podgoršek in Vlado Artnak.
Dva bosta v soboto sodelovala na Odprtem prvenstvu Slovenije v krosu. Kukovič bo tehnični vodja, Artnak, član častnega odbora prireditve, pa bo tudi napovedovalec. Klub bo tako obeležil 20. obletnico delovanja - slavnostna akademija bo 23. okto-
bra. Trasa je pripravljena v Hruševcu.
»Pričakujemo okoli 250 atletov in atletinj. Žal je zbolela naša najboljša tekmovalka Mojca Centrih, državna prvakinja v krosu in v teku na 3.000 m med mlajšimi mladinkami. Prijavili bomo 15 domačih tekačev, visoke uvrstitve lahko pričakujejo predstavniki celjskega in velenjskega kluba,« pravi Vlado Artnak, predsednik AK Šentjur. »Ko smo sprejeli organizacijo krosa, smo se bali,
da bo 15. marca morda še sneg. Vremenska napoved je ugodna, proga je ravninska z lepo travnato površino. Menim, da blata ne bo,« dodaja Artnak, ki ne čuti več živčnosti pred izvedbo projekta, saj so vse naloge že dlje časa porazdeljene. Šentjur bo prvič gostil državno prvenstvo, ki se bo začelo opoldne s tekom deklic do 12. leta starosti, višek pa bo štart članov in mlajših članov na deset kilometrov ob 14.05.
DEAN ŠUSTER
20
ŠPORT
Moštvo Lev zavarovanje Ločica v rdečih, Gradnje Tojnko Šentjur pa v sivih dresih.
Zmagovalcem 20. lige čestital Ivo Daneu
Obračuna za končno razvrstitev manj izenačena od polfinalnih tekem
Športno košarkarsko društvo Koš Polzela je že dvajsetič organiziralo Savinjsko košarkarsko ligo. V rednem delu je tekmovalo 12 moštev, štiri so se uvrstila v zaključne boje. Prvi polfinale se je razpletel po enem, drugi pa po dveh podaljških. V soboto je Brglez.com Polzela premagal BSB Otok Celje s 73:63 in osvojil tretje mesto. V finalu pa je Lev zavarovanje Ločica ugnal Gradnje Tojnko Šentjur s 67:52 in prvič postal prvak.
Za zmagovalce je Zan Ocvirk dosegel 23 točk, Iztok Zakrajšek 22 in Matic Goro-pevšek 17, pri poražencih pa je bil najbolj učinkovit Brane Lekič s 27 točkami. Sklepna prireditev je bila odlična, za zaključek pa so organizatorji nahranili prav vse udeležence in njihove spremljevalce.
Proti 30. obletnici
Polzelani se lahko pohvalijo, da so privabili legendo ne le slovenske in jugoslovanske košarke, temveč tudi svetovne, Iva Daneua: »Na Polzeli imam dosti prijateljev še iz tako imenovanih zlatih časov polzelske ko-
šarke, ko so tukaj padale tudi vrhunske ekipe. Pripeljal me je Jože Vrečko. Navdušen sem bil nad finalno tekmo. Nekaj igralcev je bolje zadevalo koš kot tisti, ki igrajo za Olimpijo in Krko. Lepo je, da se po zaključkih karier ukvarjajo z rekreativno košarko.« Vseh 20 let so v ligi sodelovali Srečko Lesjak, Marko Slokar in Dani Turnšek. Slednja sta tudi skrbela za organizacijsko plat. Turnšek je dejal: »Zadnja liga in finalni dan sta bili kroni vseh dvajsetih let. Zadnjih pet, šest let smo
Za Lev zavarovanje Ločica so igrali: Timotej Terjašek, Aleš Pečovnik, Lucijan Ocvirk, Matic Goropevšek, Matej Mandelc, Primož Lokan, Miha Jezernik, Andrej Jezernik, Žiga Jelen, Žan Ocvirk, Iztok Zakrajšek, Davorin Govedič, Matic Marovt in Dejan Prislan.
Z leve stojijo Dani Turnšek, Ivo Daneu, Srečko Lesjak, najstarejši igralec letošnje lige Dušan Pajič in Marko Slokar.
se trudili za kakovost. Pritegnili smo ogromno aktivnih igralcev in ligo naredili privlačno. Pokrovitelji so bili sicer v zadnjem času manj radodarni, kar je razumljivo, toda uspelo nam je zdržati do 20. obletnice.« Po mejniku ne bi veljalo popustiti. »Ligo bo naše društvo peljalo naprej. Morda bomo v naslednjih letih malce sestopili z visoke ravni, saj ne moremo več dodati ničesar. Vsekakor pa bomo stremeli proti 30. obletnici. Liga je priljubljena in ni razlogov, da ne bi še naprej vztrajali.«
Najboljši
posameznik
Blagotinšek
Najbolj opazen v finalu je bil Žan Ocvirk, ki je spretno vodil Lev zavarovanje do zmage: »Zbrani smo z vseh vetrov, z Vranskega, s Polzele, iz Ločice ... Skupaj smo tretje leto. Predlani smo izgubili finale in še strnili vrste. Dodali smo dva igralca, v naslednji sezoni pa najbrž ne bomo nobenega. Zdaj bo naš cilj ubraniti naslov, kar bo najbrž težje, kot pa ga osvojiti prvič.« Dejan Čater in njegovi soigralci niso bili razočarani po finalnem porazu: »Izgubili smo proti
Nekoč najboljši igralec svetovnega prvenstva in tudi svetovni prvak Ivo Daneu je izročil priznanje najboljšemu igralcu Savinjske košarkarske lige Tomažu Blagotinšku.
Najkoristnejši igralci lige: 1. Tomaž Blagotinšek, 2. Iztok Zakrajšek, 3. Benjamin Pungartnik. Najboljši strelci: 1. Tomaž Blagotinšek, 2. Admir Keranovič, 3. Iztok Zakrajšek. Najboljši skakalci: 1. Žan Skok, 2. Benjamin Kočevar, 3. Sebastjan Seme.
Žan Ocvirk (z žogo) je bil prehiter za tekmece. Levo je Iztok Zakrajšek, najkoristnejši košarkar zmagovalne ekipe.
boljši ekipi. Uvideli smo, da smo vse bližje najboljšim, kar je poglavitno. Pred sezono sta se nam pridružila Brane Lekič in Josip Ara-čič. Prihajamo iz Prebolda, Griž, Liboj. Zadovoljni smo in upamo, da bomo nasle-
dnje leto še stopničko višje.« Najkoristnejši igralec lige in tudi najboljši strelec je bil Tomaž Blagotinšek iz ekipe Veterani Zlatorog Laško, ki je bila prvak lani.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Priznanja za najboljše
Šentjurska občina in športna zveza sta na prireditvi Športnik leta 2013 minuli petek podelili priznanja najboljšim športnikom, športnicam in ekipam v občini. Med najboljše posameznike sta se v letu 2013 vpisala Mojca Pišek in Denis Drapič, kot ekipa pa je najbolj navdušila članska vrsta Košarkarskega kluba Tajfun.
Športnica leta 2013 je postala Mojca Pišek iz Društva jadralnih padalcev Lintvar. Lani je med drugim osvojila 1. mesto na odprtem jadralnem prvenstvu v Tolminu in kot članica ekipe 4. mesto na svetovnem prvenstvu v natančnem pristajanju v Bjelašnici. Opravila je tudi prelet v dolžini 145 km čez Hrvaško, Slovenijo in Madžarsko. Z nazivom športnik leta se ponaša Denis Drapič iz Taekwon-do kluba Ahac. Osvojil je 3. mesto v borbah na svetovnem prvenstvu. Ekipa leta je postala članska ekipa Košarkarskega kluba Tajfun, ki se je lani uvrstila na 6. mesto na državnem prvenstvu. Priznanje za športnega delavca je prejel nekdanji trener KK Tajfun Damjan Novakovič, priznanji za športnika invalida pa sta šli v roke Henriku Planku in Jani Führer. Slednja je lani postala tudi športnica leta med invalidi na državni ravni. Priznanja so prejeli še perspektivni športniki, ki tekmujejo v klubih izven občine. Letošnja novost je bila podelitev priznanj naj športnikom šentjurskih osnovnih šol.
TV, foto: JURE RAZTOČNIK
Dobitniki priznanj za športne dosežke v letu 2013
ŠPORT
21
Iz Podgorice s tretjima mestoma
V soboto in nedeljo v Vojniku zaključni pokalni turnir
Celjske košarkarice so v Jadranski ligi premagale Budučnost in se veselile v njeni dvorani Morača.
Turnir v Podgorici je bil odlično organiziran in nemoteno izpeljan. Prireditelji so za organizacijo porabili okrog 32.00 evrov.
V	Podgorici se je z zaključnim turnirjem najboljše četverice končala 13. sezona Jadranske lige za košarkarice. Celjski Athlete se je v domovino vrnil z bronastimi odličji v članski in kadetski konkurenci.
Obe ekipi je v polfinalu porazila Crvena zvezde (49:60, 75:80), potem pa so dobile tekmi za tretji mesti. Kadeti-nje so z 59:57 ugnale Triglav, članice pa s 57:50 domačo Budučnost.
Priznanji Marici in Tavelyn
V	celjskem taboru sta manjkali prvi strelki, pri kadetinjah Zala Pučko, pri članicah Tavelyn James. Slednja bi s svojimi izkušnjami v polfinalni tekmi najbrž tehtnico prevesila na stran Athleta. Soigralke so ji v Celje prinesle priznanje za najboljšo strelko lige, Gajičeva pa je bila najboljša skakalka letošnje sezone. V finalu je Radivoj Korač po kar treh podaljških s 87:83 premagal Crveno zvezdo. Pri kadetinjah je bila Trešnjev-ka boljša od Crvene zvezde s 66:55. Za Athlete sta bili že
uvrstitvi članic in kadetinj med najboljši četverici velik uspeh in obenem potrditev dobrega dela.
Koristno »nujno zlo«
Trener Damir Grgič je po
končanem turnirju povzel dogajanje: »Pri članicah smo bili na polfinalno tekmo s Cr-veno zvezdo zelo dobro pripravljeni. Imeli smo veliko priložnost, da jo premagamo. Nadzorovali smo rezultat, potem malce popustili, a se nam je uspelo pobrati. Ob koncu tretje četrtine smo spet povedli, potem pa padli v črno luknjo. Bili smo ne-razpoloženi pri metu.« Povedal je, da pred sezono niso razmišljali o zaključnem turnirju, pač pa le o tem, kako bi igralke čim bolj napredovale, se razvijale. »Odsotnost najboljše strelke Jamesove se je zelo poznala. Ostala dekleta so pokazala, da so karakterna, borbena.« Z mislimi so zdaj že pri pokalu in tekmi s Triglavom. To bo zelo zahtevno srečanje. »Upam, da bodo dekleta samozavestna. Morajo spoznati, da gredo v pravo smer in
da ima Jadranska liga pravi smisel. Je pač >nujno zlo< za našo košarko.«
Drugi vrhunec sezone
V soboto in nedeljo bo Vojnik gostil najboljše štiri ekipe pokala KZS. Celjanke bodo lovile deseti naslov. Že v sobotnem polfinalu (18.30)
jim bodo nasproti stale Kra-njčanke. »Naredile bomo vse, da se preko Triglava uvrstimo v veliki finale. Tako v pokalu kot v domačem prvenstvu si želimo končnega uspeha in verjamem, da nam lahko uspe. Želimo si številčno podporo s tribun, saj bo turnir znova v našem okolju
Panorama
NOGOMET
1. SL, 21. krog: Celje - Rudar 1:2 (0:0); Gobec (57); Fi-rer (52), Črnčič (55), Triglav
-	Zavrč 3:1 (2:1), Olimpija
-	Krka 0:1 (0:0), Maribor
-	Koper 2:2 (0:1).
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Helios
-	Zlatorog 85:87; Mahkovic 18, Majstorovič 16; Miloševič 24, Jurak 15, Jovanovič 14, Mitrovič 10, Abramovič 8, Dimec 6, Marasovič 5, Sirnik 4, Malus 1, Rogaška - Tajfun 76:60; Pelko 17, Nikolič 16, Koštomaj 13, Mijovič 10, Smajlovič, Čebular 6, Brkič 4, Jotič, Miljkovič 2; Tomaševič 16, Zadnik 9, Cuk 8, S. Sebič, Primorac 6, Zimič, M. Sebič 4, Držič 3, Vranjkovič, Milo-vac 2, Portorož - Hopsi 71:91; Markič 14, Špan 9; Wangme-ne 25, Godler 20, Vujasinovič 13, Vašl 12, Gabriel 11, Jagodnik 6, Kočevar, Ahmedovič, Kočevar 2, Elektra - Maribor 81:71; Lelič, Brčina 20, Pod-vršnik 13, Atanackovič 8, Rizman 7, Hasič 6, Zagorc 3, Dimec, Bajramlič 2. Vrstni red: Helios 33, Rogaška 32, Hopsi 30, Zlatorog, Grosuplje 28, Portorož 25, Maribor, Slovan 24, Elektra, Tajfun 23.
3. SL - vzhod, 18. krog: Pingvini - Luxuris Celje 79:89. Vrstni red v ligi za prvaka: Luxuris 31, Ajdovščina, Globus 28, Janče, Medvode 27, Posavje 26.
Jadranska liga, zaključni turnir, tekma za 3. mesto:
in to je za naše privržence idealno,« je pripomnila Eva Lisec, ki je v Podgorici prikazala z naskokom dve najboljši predstavi v dresu Athleta. Organizatorka igre tako članic kot kadetinj Alma Potočnik je pristavila: »Tretji mesti v Jadranski ligi nam dajeta zagon pred pokalnim turnir-
Athlete Celje - Budučnost 57:50; Abramovič 14, Lisec 12, Gajič 10, Boada 9, Thomas 8, Osterman 4; Lanks-ter 19, Radovič 13, polfinale: Crvena zvezda - Athlete Celje 60:49; Crvendakič 16, Jovanovič 12; Lisec 15, Bo-ada 13, Gajič 8, Thomas 6, Osterman 5, Abramovič 2.
MALI NOGOMET
Pokal NZS, polfinale: Litija - Dobovec 10:8 (3:1, 5:5); Lojen (8, 40, 40-6 m), Vojsk (31, 37, 40, 40-6 m), Repinc (40-6 m).
ROKOMET
1. SL (ž), drugi del, 2. krog: Zelene doline Žalec - Krka 29:23 (13:12). Vrstni red: Zagorje 36, Celje 29, Velenje 26, Krka 25, Žalec 24. (MiK)
Športni koledar
Petek, 14. 3.
MALI NOGOMET
1. SL, 1. tekma četrtfinala: Sevnica - Dobovec (20).
Sobota, 15. 3.
NOGOMET
1. SL, 22. krog, Velenje: Rudar - Triglav (16), Koper
-	Celje (16.30).
ROKOMET
1. SL, drugi del, 1. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica (18), Trebnje: Trimo
-	Gorenje (19).
Kapetanka Rebe-ka Abramovič:
»Z zmago v zadnji tekmi smo se igralke dodatno dvignile, si povrnile samozavest. Je pa škoda, ker nam v zadnjem delu polfinalne tekme ni stekel met, zato ostaja nekaj grenkega priokusa, saj bi lahko zaigrale v finalu.« Po vodstvu z 49:47 namreč niso več dosegle koša!
jem. Zdaj si moramo le malce odpočiti, proti Triglavu pa spet pokazati pravi obraz in se uvrstiti v finale. Bo težko, a naš cilj je jasen, nova lovorika.« Preostali sobotni par je Domžale - Konjice (16.00). V nedeljo se bo finale začel ob 18.00.
MITJA KNEZ Foto: arhiv ŽKK Athlete
1. SL (ž), drugi del, 3. krog: Veplas Velenje - Zelene doline Žalec (19).
KOŠARKA
1.	SL, liga za obstanek, 1. krog: Maribor - Tajfun (19), Šoštanj: Elektra - Grosuplje (20).
2.	SL, 20. krog: Krka B - Terme Olimia (21).
ODBOJKA
1.	DL, druga tekma četrtfi-nala končnice, Nova Gorica: GO Volley - Braslovče (17).
KOŠARKA
Pokal KZS (ž), polfinale, Vojnik: Konjice - Domžale (16), Athlete Celje - Triglav (18.30).
Nedelja, 16. 3.
NOGOMET
2.	SL, 16. krog: Šmartno 1928 - Šampion (16).
Sreda, 19. 3.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 1. krog, Domžale: Helios
-	Zlatorog, Ljubljana: Union Olimpija - Rogaška (19).
1. SL (ž), drugi del, 9. krog, Škofja Loka: Odeja - Athlete Celje (18).
ROKOMET
1. SL, drugi del, 2. krog, Velenje: Gorenje - Ribnica (19), Sevnica - Celje Pivovarna Laško (19.30).
1. SL (ž), drugi del, 4. krog: Celje Celjske mesnine
-	Krka (19).
Herojski laški pohod v ligo za prvaka
Košarkarji Zlatoroga so ujeli zadnji vlak, ki je še peljal v ligo za prvaka. V zadnjih petih krogih rednega dela sezone jim je uspel velik met, pet zaporednih zmag! Zadnjo in obenem odločilno so po podaljšku vpisali sredi Domžal.
Laščani so premagali Maribor, Slovan, Hopse, Rogaško in Helios. Trener Predrag Milovič je po porazu v 13. krogu v Šentjurju dejal, da se mora ekipa osredotočiti na ligo za obstanek. Nato pa je vstala od mrtvih in z odlično formo v izjemnem slogu zakorakala med najboljšo četverico.
Upravičil zaupanje
Laške košarkarje je v zadnji tekmi v ligo za prvaka peljala le zmaga na gostovanju pri vodilnem Heliosu, saj so Grosupeljčani premagali Slovan. »Ta zmaga in uvrstitev v ligo za prvaka predstavljata nepopisno srečo zame, za cel klub in za mesto Laško. Pred tremi meseci so nas vsi že odpisali. Čestitam vsem igralcem, mojim pomočnikom Gregorju Baleku, Pavliju Ojsteršku in Gregi Zdolšku
ter predsedniku Miru Firmu in direktorju Miljanu Goljoviču, ki sta mi zaupala. Verjamem, da še nismo rekli zadnje besede,« je dejal Predrag Milovič. Laščani bodo v sredo v 1. krogu spet gostovali pri Heliosu, Rogaška pa v Ljubljani pri Olimpiji. Hopsi se bodo s Krko pomerili v kasnejšem terminu.
Nov sistem, nove priložnosti
V ligo za prvaka so se torej uvrstili Domžal-čani, Slatinčani, Polzelani in Laščani. Pridružila sta se jim Union Olimpija in Krka. V drugem delu sezone bo sistem tekmovanja drugačen, kot smo ga bili vajeni. Po dvokrožnem igranju bo sledil četrtfinale končnice. Vanj se bosta uvrstili tudi najboljši ekipi iz lige za obstanek. Tam se bodo merili Grosuplje, Portorož, Maribor, Slovan, Elektra in Tajfun. Rezultati iz prvega dela se prenašajo in zato najslabše kaže Šentjurčanom in Šoštanjčanom. V nižji rang tekmovanja bo izpadla zadnjeuvrščena ekipa, predzadnja bo igrala dodatne kvalifikacije z drugim in tretjim moštvom 2. lige.
MITJA KNEZ
Judoista kraljevala tudi letos
Občina Žalec je v sodelovanju s tamkajšnjo zvezo športnih društev in z ZKŠT v petek v domu II. slovenskega tabora podelila priznanja najuspešnejšim športnikom. Prireditev, ki je bila razdeljena na štiri vsebinsko zaokrožene sklope, je dosegla vrhunec s podelitvijo priznanj najuspešnejši ekipi in z razglasitvijo najuspešnejših posameznikov.
Priznanje za najboljšo ekipo v preteklem letu v občini Žalec je pripadlo Rokometnemu klubu Zelene doline Žalec, ki je lani v državnem prvenstvu osvojil tretje mesto. Pika na i podelitve je bila razglasitev naj športnika in naj športnice. Laskavi naziv sta prejela evropska prvaka iz Budimpešte, judoista Roki Drakšič in Lucija Polavder, priznanje za dolgoletno uspešno delo v športu pa Tomaž Volk. Polavderjeva je lani poleg prvega mesta na evropskem prvenstvu v Budimpešti osvojila še prvi mesti na grand prixu na Reki in mediteranskih igrah ter vrsto drugih odličnih uvrstitev. Tudi Drakšič je tako kot Polavderjeva slavil na evropskem prvenstvu v Budimpešti in zasedel tudi drugo mesto na grand prixu na Reki. V niz odličnih uvrstitev je dodal še tretje mesto na grand prixu v Düsseldorfu.
ŠO
22
KRONIKA
So premestitve policistov (ne)zakonite?
O tem bo na koncu odločilo delovno sodišče
S tožbo, ki jo je celjski kriminalist David Brumec vložil proti svojemu delodajalcu - Ministrstvu RS za notranje zadeve - se je med policisti spet začelo glasneje govoriti o domnevnih nezakonitih premestitvah znotraj policijskega sistema. Brumec naj ne bi bil edini policist z našega območja, ki se je odločil za takšen pravni ukrep po premestitvi. O premeščanju delavcev smo v Novem tedniku pisali že lani in ugotovili, da si vodstvo policije na eni strani in vodstvo policijskih sindikatov na drugi strani močno nasprotujeta v stališčih.
Brumčev primer je začel v policijskih vrstah (zdaj pa tudi na Delovnem sodišču v Celju s prvim narokom, ki je bil pretekli teden) odmevati leta 2012. S Policijske postaje Velenje so ga na novo delovno mesto premestili skupaj s takratnim komandirjem PP Velenje Dragom Alencem, saj je bil njegov pomočnik. Vsa ta leta se sicer v Velenju omenja, da na tamkajšnji policijski postaji primanjkuje policistov (predvsem zaradi problematike kaznivih de-
janj, povezanih z drogami), a to ni bil zadosten razlog, da bi Brumca, ki med kolegi velja za kriminalista, ki zelo dobro pozna terensko delo, zadržali v Velenju. Moral je na novo delovno mesto v celjski OKC.
Inšpekcija ugotovila kršitev
Z odvetnikom Borisom Kandutijem zdaj dokazujeta, da policija za takšno premestitev ni imela zakonske podlage. Zaradi očitkov o nepravilnosti je premestitev preučila inšpekcija, ki je takratnemu direktorju PU Celje Karolu Turku izdala celo opozorilo. Policija naj bi po besedah Kandutija na novo sistemizirala delovno mesto, ker naj bi na vsak način Brumca želela premestiti. In to kljub temu, da je drug policist imel vse izkušnje, potrebno znanje in tudi željo, da bi lahko delal v OKC namesto Brumca. V nadaljevanju postopka na delovnem sodišču naj bi ta tudi pričal. Poleg njega tudi nekateri, ki naj bi v pričanju govorili o pritiskih nadrejenih, da morajo podpisati dokumente o premestitvah
V kolikor se policist s premestitvijo na drugo delovno mesto ne strinja in aneksa k pogodbi ne podpiše, ga premestijo na podlagi sklepa. Če se policist nanj pritoži, o njegovi pritožbi odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije. A so policisti kritični tudi do delovanja te komisije. Kot pravi predsednik SPS Zoran Petrovič, naj bi se izkazalo, da omenjena komisija »zavrne pritožbe policistov zaradi vsebinskega nepoznavanja primerov in tako nekritično potrjuje premestitve, ki jih sodišče nato razveljavi«.
ali upokojitvah. Kanduti je šel pri zastopanju tako daleč, da je za pričo predlagal uslužbenko ministrstva za notranje zadeve. Ženska naj bi namreč slišala pogovor med sodelavko in predstavnikom komisije za reševanje sporov v delovnem razmerju na ministrstvu, da naj odločanje o Brumčevi pritožbi odložijo za nekaj časa. Kljub temu da je pretekli teden tik pred začetkom naroka na delovnem sodišču obstajala možnost, da bi se stranki v postopku poravnali, se to ni zgodilo. Obravnava z zaslišanjem prič se bo tako začela 23. aprila.
Nedoseganje norme?
Toda Brumec naj ne bi bil edini, ki je v sporu z delodajalcem zaradi premestitve. Takšnih primerov, ki se nanašajo na celjsko policijsko upravo, naj bi bilo najmanj 6, pravi predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Zoran Petrovič. Poleg tega navaja štiri primere tožb zaradi domnevno nezakonitih izrednih odpovedi. Gre za zadeve iz let 2012 in 2013. Končno besedo o (ne)zakonitosti postopkov bo dalo delovno sodišče. To naj bi v dveh primerih zaradi izrednih odpovedi že odločilo, da mora policija odpuščena delavca ponovno zaposliti in jima izplačati vse odvzete plače z zamudnimi obrestmi, dodaja sindikalist. »Treba je povedati, da ima delodajalec pravico do premeščanja zaradi organizacije dela, nima pa
»Trditve o nedoseganju norme nekorektne!«
V vodstvu PU Celje postopkov o domnevno nezakonitih premestitvah, ki so v fazi sodnega odločanja, ne komentirajo. Direktor PU Celje Jože Senica dodaja, da se o nezakonitosti ne more govoriti, dokler o tem sodišče ne presodi dokončno. Ga pa presenečajo predvsem podatki, da naj bi do premeščanja na področju policijskega dela v prometu v Celju prihajalo zaradi nedoseganja norme.
»Takšne navedbe so nekorektne. Znan je en primer premestitve, s katero se delavec ni strinjal. V zadnjem času smo na podlagi odločbe v drugo enoto premestili dva prometna policista. Ta sta nato podala prošnji, če bi lahko v tej enoti tudi ostala,« razlaga Senica. Doda, da je v policiji, ki samo v Celju šteje več kot tisoč sodelavcev, več začasnih premestitev. Te po-
Direktor PU Celje Jože Senica: »Pri nobeni premestitvi ne gre za zlonamernost!«
menijo, da delavec opravlja drugo delo le določen čas, nakar se vrne na staro delovno mesto. Vedno pa naj bi premestitve organizirali na podlagi potreb dela. »In nikoli zaradi nedoseganja norme,« je odločen Senica.
Nikoli
zlonamerno!
Dopušča možnost, da bi lahko prihajalo do napak v postopku, vendar nikoli zaradi načrtne zlonamernosti. In če že do kršitve pride, dodaja, se lahko kršitve sicer odpravijo, kar ne pomeni vedno, da bo odpravljena tudi premestitev na drugo delovno mesto. V proces premeščanja delavca je vpetih več služb, od kadrovske službe do službe direktorja in enote, iz katere oziroma v katero delavca napotijo. »Seveda upoštevamo, če nekdo sam izrazi željo po premestitvi. Vendar smo vezani na predpise in smo vedno dolžni za neko delovno mesto izbrati najprimernejšo osebo, kar ne pomeni vedno, da je to tisti, ki želi na to delovno mesto,« zaključuje.
Foto: GrupA
pravice tega početi s šikaniranjem podrejenih, saj s tem premeščanje zlorablja. Šikaniranje so policisti sami zaznali, prav tako sindikat. Na področju dela v prometu v Celju so premestili policiste, ker niso dosegali pričakovanih rezultatov. Torej niso izrekli dovolj ukrepov v prometu, kot so vodili od njih pričakovali. Dejali so, da gre za premestitve zaradi organizacije dela, hkrati pa so v enoto, od koder so jih premestili, vabili druge policiste. To pomeni, da organizacija dela ni bila razlog premestitve,« razlaga Petrovič.
Osebna
odgovornost
nadrejenih
Sindikalisti ne dvomijo v to, da policisti šikaniranja ne bi mogli dokazati. »Ne more se zgoditi, da policista zaradi povečanih potreb dela premestijo v bolj zasedeno enoto, kot je enota, v kateri je delal do premestitve,« dodaja. Zato so odvetniki, ki zastopajo te policiste v postopkih pred delovnim sodiščem, toliko bolj pozorni, ko zaznajo morebitna kazniva dejanja nadrejenih. Sumijo, da je v teh postopkih skrita tudi kakšna zloraba položaja. Sindikalisti razmišljajo tudi, da bodo policisti, če bodo njihove nezakonite premestitve na sodišču dokazane, zasebno tožili vodilne, ki so odgovorni za nastalo situacijo. Glede na zakonodajo s področja ograniziranosti dela policije sta to direktor posamezne policijske uprave ali generalni direktor policije. In to ne bi bila prva tovrstna tožba v Sloveniji. Takšen primer zasebne tožbe se je zgodil že leta 2009 (Ljubljana), kjer je moral nadrejeni plačati 9 tisoč evrov odškodnine podrejenemu, ker je sprejel napačno odločitev,
Podatki o nezadovoljstvu pri premestitvah najbolj obremenjujejo prometno policijo. Vendar se podatki sindikata s podatki vodstva policije ne skladajo. (slika je simbolična)
ki je negativno vplivala na zaposlenega.
Podpora pri tožbah nadrejenih
Z osebno odgovornostjo se načeloma strinja tudi predsednik Policijskega sindikata Slovenije PSS Radivoj Uroševič. »V kolikor sodišče presodi, da je bil policist zaradi nezakonite premestitve oškodovan in se bo odločil za tožbo zoper nadrejenega, ki je to nezakonito odločitev o premestitvi sprejel, mu bomo pri tem vsekakor
nudili pravno pomoč. Ali pri odškodninski tožbi ali v kazenskem pregonu.« Ker ima PSS, kot pravi Uroševič, organizirano pomoč tako, da se policist, ki meni, da je bil oškodovan, lahko obrne takoj na njihovo pravno službo, podatke o teh v vodstvu sindikata dobijo šele v mesečnih poročilih. Do zdaj mu je znan le en primer domnevne nezakonite premestitve, kjer obstaja sum, da bi lahko šlo za zlorabo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Sodišče policiji: »Šlo je za diskriminacijo.«
Če bo sodba pravnomočna, bo policistka dobila okoli 19 tisoč evrov
Delovno sodišče v Celju je pred časom policistki PU Celje prisodilo skoraj 19 tisoč evrov odškodnine. Sodba trenutno čaka na pravnomočnost. Razlog za odškodnino: diskriminacija zaradi invalidnosti.
Policistka je bila zaposlena za določen delovni čas, medtem pa se je hudo poškodovala ravno med delovnim časom v prometni nesreči s službenim vozilom. V času rehabilitacije ji je bila priznana III. kategorija invalidnosti, premeščena je bila na drugo, manj obremenjujoče delovno mesto. Vodstvo ji nato ni podaljšalo delovnega razmerja po izteku pogodbe za določen čas. Policistka naj bi si v vmesnem dogajanju prizadevala, da ji invalidnost odpravijo, saj je želela delati. Sodišče je verjelo njej kot oškodovanki, malo manj pa vodstvu, ki ga je sodišče v razlagi sodbe »okrcalo« tudi s tem, da policija ni upoštevala tega, da se je policistka hudo poškodovala in postala delovno manj zmožna ravno zaradi poškodbe pri delu.
KRONIKA
23
Sodnica
nezadovoljna zaradi odvetnice
Odvetnica pa na zdravljenju
Tudi v petek se na celjskem okrožnem sodišču ni začel predobravnavni narok za nekdanjo žalsko odvetnico Bredo Kovač. Lani so celjski okrožni državni tožilci zoper njo na sodišče vložili obtožnico zaradi kaznivega dejanja izneverja-nja strank. Policiji sta jo pred časom prijavili dve njeni stranki. Kovačevo so na sodišče vabili že tretjič, a tudi tokrat ni prišla.
Kovačeva je zdaj že upokojena, a se kljub temu kazenskem postopku po vsej
verjetnosti ne bo mogla izogniti. Tožilka Jasna Le-skovšek ji očita, da naj bi s svojim delom izneverila dve stranki, ko naj bi izrabila njuna pooblastila in ni storila tistega, kar bi kot odvetnica morala. Enemu od oškodovancev naj bi celo lagala, da je bila vložena tožba, vendar se je kasneje izkazalo, da navedeno ne drži. Ponaredila naj bi celo vabilo na narok, katerega kopijo hranimo tudi v uredništvu. Tožilka ji zato očita tudi kaznivi dejanji ponare-
janja in goljufije. Odvetnica je s svojo zagovornico Ja-smino Gričnik na obtožnico vložila tudi ugovor, nato pa se na predobravnavne naroke ni odzivala. Lani je sodišču poslala zdravniško opravičilo, nato je psihiatrična izvedenka decembra lani po pregledu zdravstvene dokumentacije podala mnenje, da je Kovačeva sposobna spremljati sojenje.
Nekorektno
V petek je sodnica Jožica Arh Petrovič »okregala« od-
sms 90 € J
meseca"
govori najceneje.
bigbob.

enostaven i
t obstoječe i
vetnika Andreja Janežiča, ki je prišel na sodišče kot drugi zastopnik Kovačeve (pooblastilo za zastopanje obtožene ima poleg Grični-kove). Sodnica je namreč šele zadnji trenutek dobila iz odvetniške pisarne, ki zastopa obtoženo, obvestilo, da je Kovačeva že od 25. februarja v zdravstveni oskrbi na zaprtem oddelku bolnišnice v Vojniku. Kot je poudarila sodnica, je to, da dobi obvestilo o tem le dan pred narokom, izjemno nekorektno. Je pa še dodala, da bo naročila izdelavo še dodatnega mnenja o psihičnem stanju obtožene odvetnice, da se bodo lažje odločili, kako nadaljevati postopek. Datum že četrtega predobravnavnega naroka je že določila, to je 24. april. V kolikor bo psihiatrična izvedenka Martina Žmuc Tomori ponovno ugotovila, da je Kovačeva sposobna spremljati obravnavo, bo obtožena morala priti na sodišče. V nasprotnem primeru sodnica lahko odredi prisilni privod.
SŠol
Pri Štormanovih se vrstijo tožbe
Na celjskem okrožnem sodišču se je v torek začela obravnava tožbe, s katero je KBM Leasing od podjetnika Zvoneta Štormana zahteval poplačilo 2,8 milijona evrov.
Šlo naj bi za menični spor za znesek menice, v katero je KBM Leasing vključil ne-zapadle terjatve in vse obresti. Spor je najprej potekal glede menične izvršbe. »Po naši presoji menica ni bila veljavno izpolnjena, zato so tožniki spremenili dejansko in pravno podlago, tako da zdaj nižji znesek terjajo na podlagi pogodbe o lizingu.
Zahtevek so namreč zaradi nezapadlosti znižali za 1,47 milijona evrov, tako da je zdaj spornih samo še 1,352 milijona evrov. Ker pa je treba upoštevati tudi prodajo hotela in izkupiček v višini 1,35 milijona evrov, smo po našem prepričanju nekje na ničli,« je v torek pojasnjeval Štormanov odvetnik Rudi Po-trpin iz domžalske odvetniške družbe BVH. Naslednja obravnava bo 4. aprila, ko bodo kot pričo zaslišali Janjo Lipovača iz KMB Leasing. Po odločitvi sodnice bo natančno višino terjatev, ki naj bi jih
bil Štorman še dolžan banki, določil izvedenec ekonom-sko-finančne stroke.
V ponedeljek pa je bila izdana tudi predhodna odredba, s katero je sodišče blokiralo transakcijski račun KBM Leasing. Sodišče je namreč na računu KBM Leasinga rezerviralo za dobre tri milijone evrov sredstev, ki jih od družbe terja gostinec Štor-man. Ker družba na računu ni imela dovolj sredstev, je njen račun blokiran.
Štorman je prek svojega odvetnika poleg tožbe za motenje posesti vložil tudi
izbrisno tožbo in vrsto odškodninskih tožb. Sicer je celjski gostinec že zaprl gostinska lokala na Vranskem in v Šmarju pri Jelšah, za gostišče v Parižljah pa se z lastnico objekta še vedno dogovarja o prekinitvi najemne pogodbe. Okoli 65 zaposlenih je še vedno na čakanju doma, brez plač ali drugih nadomestil. Zato mnogi nestrpno pričakujejo, kaj se bo zgodilo 19. marca, ko je na okrožnem sodišču v Celju razpisan narok za stečaj Gostinstva Štorman.
US
Dve leti zapora za kriminalista
Na okrajnem sodišču v Celju so pred dnevi zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje obsodili celjskega kriminalista Dejana Tratnika. Dobil je dve leti zapora s preizkusno dobo treh let.
Očitali so mu, da je decembra leta 2011 (kot pomočnik komandirja PP Celje) posredoval v postopku zoper vinjenega voznika. Spomnimo. Ko sta tega voznika na eni
izmed celjskih ulic ustavila policista, ki sta nadzorovala promet, ju je po telefonu poklical Tratnik ter jima naročil, naj preizkusa alkoholiziranosti pri tem vozniku ne opravita. Policista na terenu sta kljub Tratnikovemu posredovanju vozniku, ki je bil pod vplivom alkohola, izrekla kar 16 kazenskih točk in skoraj tisoč evrov kazni, Tratnika pa zaradi poskusa posredovanja prijavila nadrejenim.
SŠol
Kadrovsko okrepljeni nad kriminalce
Celjska policijska uprava je pred časom objavila poziv za sodelovanje. Išče namreč kriminaliste na področju pregona gospodarskega kriminala in kaznivih dejanj na področju računalništva.
V oddelku, ki obravnava primere gospodarskega kriminala, potrebujejo v Celju štiri nove zaposlene, v računalniškem sektorju pa dva. Na poziv se je prijavilo več kot 200 oseb. Njihove prijave bodo zdaj na policiji preučili, kandidate, ki ustrezajo pogojem, pa povabili na pogovor. Kdo bo sprejet oziroma komu bodo zaposlitev ponudili, tako še ne bo znano kmalu.
Zaradi tatvin ostala v priporu
Preiskovalni sodnik je za dva moška z območja Kočevja, stara 21 in 26 let, odredil pripor. Policisti so ju prijeli pretekli teden, saj sumijo, da sta novembra lani vlomila v proizvodne in skladiščne prostore podjetja v Stopčah pri Grobelnem.
Ukradla naj bi tovorno vozilo in več kot 8 tisoč kilogramov bakrenih izdelkov. Iz prostorov je izginilo tudi več električnega orodja, ukradli so tudi dva gasilna aparata. Pri tatvini naj bi jima pomagali tudi neznanci storilci, ki jih policija še vedno išče. Lastnikom so s kaznivim dejanjem povzročili za več kot 70 tisoč evrov škode. Oba osumljena, ki so ju prijeli, sta bila v preteklosti že večkrat ovadena in tudi obsojena zaradi podobnega početja.
O stanju obtoženca spet »drugič«
Kljub dolgotrajnemu sodnemu postopku se obravnava zoper policista Mateja Bobero zaradi streljanja v Celjana Naserja Berišo leta 1999 niti pretekli teden ni približala koncu. Sodnica Jožica Arh Petrovič jo je morala ponovno preložiti.
Sojenje je tokrat odpadlo, ker je nenadoma zbolela ena od porotnic, na sodišče pa ni bilo tudi psihiatričnega izvedenca Gorazda V. Mrevljeta. Tega je sodnica vabila na obravnavo poleg še dveh psihiatrov. V svojih izvedenskih mnenjih so namreč psihično stanje Bobere v času streljanja ocenili različno. Da bi sodni senat odpravil dvom in pojasnil vse okoliščine primera, je želel soočiti vse tri psihiatre, a do tega ni prišlo, saj je obravnava odpadla. Naslednji datum za nadaljevanje je 17. april.
Malomarno čez progo
Celjski policisti so v drugi polovici februarja v sklopu vseslovenske akcije »Ustavite se. Vlak se ne more.« izvajali poostren nadzor prometa na nivojskih prehodih čez železniško progo.
Statistika namreč kaže, da vozniki ne upoštevajo vseh pravil in da do nesreč prihaja največkrat zaradi njihove malomarnosti. Celjski policisti so tako v času večdnevnega nadzora osmim voznikomizrekli opozorila, 31 so izdali plačilne naloge, dvema obdolžilna predloga, en voznik tujec pa je kazen plačal na kraju prekrška.
Serija vlomov v počitniške hiše
Najmanj deset vlomov v počitniške hišice je bilo pretekli konec tedna na območju Drevenika, ki spada pod občino Rogaška Slatina. Očitno je šlo za organizirane vlome, policisti pa storilcev še niso prejeli. Vlomilci so kradli predvsem televizorje, kosilnice, motorne žage in drugo ročno orodje. Z vlomi so povzročili za 15 tisoč evrov škode.
Neznanci so v minulih dneh vlomili tudi v počitniško hišico v Osredku, kjer so iz lope za shranjevanje orodja odnesli agregat. Za vlomilce je bila te dni privlačna tudi novogradnja stanovanjske hiše na Vranskem. Storilec je ukradel za dobrih 1.700 evrov vodovodnega materiala, ki je bil pripravljen za vgradnjo. Tudi v Mali Pirešici preiskujejo vlom v hišo. Nepridiprav je vanjo vstopil skozi balkon in odnesel več zlatnine, moško uro in nekaj gotovine. Sicer pa je bilo v preteklem tednu več vlomov tudi v stanovanjske kleti, od koder (letni sezoni primerno glede na statistiko podobnih dejanj) izginjajo predvsem kolesa.
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	Naveza: S tabo vse je lepše
2.	Marcela in: 50 maminih pomladi
3.	Viharnik: Godec za pečjo
4.	Potep&Florjan: Le ona
5.	Špica: Hvala vama, predraga starša
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
(3)
1.	RUMOUR - CHLOE HOWL
2.	MILLIONAIRE - SCOUTING FOR GIRLS
3.	DARK HORSE - KATY PERRY
4.	ADORE YOU - MILEY CYRUS
5.	THE SILENCE - BASTILLE
6.	CAN'T REMEMBER TO FORGET YOU - SHAKIRA FEAT. RIHANNA
7.	WAVES (ROBIN SCHULZ REMIX) - MR. PROBZ
8.	I CHOOSE YOU - SARA BAREILLES
9.	DON'T SAY GOODNIGHT -HOT CHELLE RAE
10.	CALLING ALL HEARTS - DJ CAS-SIDY FEAT. ROBIN
THICKE & JESSIE J	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	POZITIVNE MISLI - DAN D	(6)
2.	POLJUB NA KLOPCI -
NINA PUŠLAR	(5)
3.	ŽAMET - NABER OMAR	(4)
4.	POLJA MLADIH LET - BOHEM	(2)
(5) (2) (4) (4)
(7)
(1) (5) (3) (2)
(1)
5.	VZEM' SI CAS - ANU
6.	DJ DEJ NAPOVEJ -COVERLOVER
7.	NAJIN SVET - NIKKA
8.	LAŽJI KOT MISEL - JACUZZY
9.	ZADNJA NOČ - FORŠUS
10.	PUSSY REVOLUCIJA -ZMELKOOW
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
GET DOWN - JAMES ARTHUR NOT A BAD THING - JUSTIN TIMBERLAKE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
SPET - TINKARA KOVAČ BE OK - NUDE
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
A
BREZPLAČNI
Kako bomo obnovili uničene gozdove?
Žled, ki je v začetku februarja ohromil življenje v številnih krajih na Celjskem, ter seveda odstranjevanje posledic bosta osrednja tema četrtkovega Odmeva na valovih Radia Celje. Najhujše posledice se kažejo v gozdovih, kjer v teh dneh lastniki oziroma drugi izvajalci hitijo podirati poškodovano drevje in vzpostavljati gozdni red. Seveda je to delo izjemno nevarno, predvsem pa težaško opravilo. V Odmevu bomo pregledali, kako poteka odstranjevanje posledic na Celjskem ter skušali odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se zaradi žledoloma in del v gozdovih porajajo v javnosti.
VSAK ČETRTEK ob 12.15


■ VOAK WC I K I CI OC
d m ©V
POGLED! !Uej)S
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 ] 100.3 | 90.6 MHz
Primopredaja poslov
Novinarka Anja Deučman (desno) je odšla novim izzivom naproti. Vrnila se je na Štajerski val, kjer je tudi začela svojo novinarsko pot. Pred slovesom je seveda opravila primopredajo poslov. Anjina področja sta si razdelili Tina Vengust (levo) in Simona Šolinič (zamudila fototermin), ki sta se že veselo lotili dodatnih obveznosti.
Foto: TC
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 13. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 14. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 15. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 16. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Borut Korun, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 17. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Borut Korun, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 18. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 19. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
Vstopnice so na prodaj v TIC Laško
KULTURNI CENTER LAŠKO
28. MARE
KONCERT	_
ADIJA SMOL^JTlISIcIiocelie
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497.	93
STROJI
PRODAM
KUPIM
PRODAM
TRAČNI obračalnik, 220 cm in manjšo prikolico za traktor, možna menjava za živino, prodam. Telefon 031 743351.	695 SEJALNICO Olt, dvoredno, mehansko, dvobrazdni plug Slavonec, tračni obračalnik Sip in pajek na dve vreteni, prodam. Telefon 041 261-676. 721 LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon 031 317-714.
759
GRADBENO parcelo, 550 do 600 m2, v Šmarjeti, Škofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056.	652
CELJE - Zagrad. Prodam pritlično hišo, 100 m2 površine, s kletjo in mansardo, leta 2006 delno obnovljena, centralna olje, kabelska. Na gradbeni parceli 900 m2, ob lokalni avtobusni postaji, cena 79.000 EUR. Telefon 041 648262.	721 GRADBENO parcelo v industrijski coni v Celju, v Medlogu, zraven Ingrada, v velikosti 950 m2, ZK urejena, cena 23 EUR/m2, prodam. Telefon 051 306959. 717 NEDOKONČAN vikend z nekaj zemlje in nekaj gozda, na Kalobju, prodam. Telefon 031 404-202. 757 BRASLOVČE, hiša, približno 100 m2 + 300 m2 zemljišča, bližina centra, prodam. Telefon 031 692-840. 764
KUPIM
HIŠO kupim ali najamem (ali kasnejši odkup). Telefon 031 335-299. 712
ODDAM
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, motokul-tivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 425-703. 354 TRAKTOR, lahko Ferguson, Zetor, Deutz, Ursus ali drugo, kupim. Telefon 041 235-349.	p
POSEST
ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam za 20.000 EUR. Telefon 031 375-646.	635
PARCELO v Trnovljah pri Celju, 1.536 m2, z lastnim dovozom, cesta, 280 m2, trenutno še kmetijsko zemljišče, prodam po 15 EUR/m2. Telefon 041 620-862.
641
VIKEND na relaciji Celje-Laško prodamo.
Telefon 5488-081, 041 514-722. 659 V ŠKOFJI vasi prodam kmetijsko zemljišče, 9.000 m2, možnost nakupa manjših parcel. Telefon 041 725-092. 689
NAJAMEM
727
STANOVANJE
PRODAM
ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, nizek blok, vseljivo takoj, prodam za 74.900 EUR. Telefon 041 847-093.
714
PISARNO oziroma zasilno garsonjero, velikost 30 m2, v Celju, prodamo. Telefon 041 807-060.	745
ODDAM
GARSONJERO na Lavi, opremljeno in takoj vseljivo, oddamo v najem. Telefon 031 655-181, Simon.	637
DVOSOBNO stanovanje na Otoku, 2. nadstropje, oddam, cena 280 EUR. Telefon 068 161-533.	711
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Čopovi ulici v Celju oddam. Telefon 031 678-430.
724
V CENTRU Žalca oddamo garsonjero (pritličje, obnovljeno, opremljeno). Začetek aprila, možna vselitev. Telefon 031 839-410.	732
NUDIM
GOSTINSKI lokal, opremljen, v Celju, oddam v najem ali prodam. Telefon 041 708-196.	656
V	ŠKOFJI vasi oddam 3-stanovanjsko hišo,
250 m2, s parkirnimi mesti. Telefon 041 725-092.	689
V	ŠKOFJI vasi oddam skladišče, 300 m2 in
zunanjim parkirnim prostorom, 500 m2. Telefon 041 725-092. 689
V	CENTRU Laškega, Kidričeva ulica 5, poslovna stavba, oddamo v najem lokal za mirno obrt, 17 m2. Telefon (03) 5731-652.	L 49
POSLOVNI prostor, 28 m2, priročna delavnica, skladišče itd., ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063.	754
GARAŽA
NAJAMEM
PRODAM
KMETIJSKO zemljo vzamem v najem, pošteno plačilo, 300 do 600 EUR/hektar. Telefon 031 276-025.
VOJNIK. Mansardno stanovanje, 54 m2, stanovanje in stavba v celoti prenovljena 2006, ZK urejeno, zelo nizki stroški, prodam za 39.000 EUR. Telefon 070 561-473.	763
V IZREDNO lepem kraju nudim ženski brezplačno stanovanje, možnost kasnejšega dedovanja. Telefon 031 433-327.
726
GARAŽO ali skladišče za dve kombi vozili na relaciji Šempeter-Celje z okolico najamemo. Telefon 041 807-060. 745
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke in bele lahke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PUJSKE, od 30 do 140 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 031 839-090.	465
KOKOŠI nesnice, rjave barve, tik pred nesnostjo, stare 18 tednov, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 734 BIKCA in teličko, stara 10 in 14 dni, simen-talca, teličko težko 130 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 590
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476.	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, cena 1,60 EUR/kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 655-528. 663 KRAVO, rjave pasme, brejo 6 mesecev, z drugim teletom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 687 BIKCA limuzin, starega 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 774773.	686 TELICO limuzin, staro 8 tednov, prodam.
Telefon (03) 5740-172. Š 58 DVA bika, LS, težka od 170 do 200 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 54 PONI žrebička, starega 10 mesecev, prodam. Telefon 040 125-570. 710 DVE telički simentalki, težki približno 300 kg, prodam. Telefon 031 868-209.
715
PRAŠIČE in piščance brojlerje za nadaljnjo rejo prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372.	716
SVINJO, 140 kg ter zajce za zakol ali nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 031 228-743.	725
JU Uli H M
i astroioginja
09©643©
rana pogovora za minuto jB 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
TELIČKE simentalke, težke od 230 do 300 kg, prodam. Telefon 031 447-195.
729
TRI bikce simentalce, težke od 140 do 160 kg, prodam. Telefon 041 318-144.
378
JALOVO kravo, staro sedem let, težko 650 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174, 031 422-606.	748
DVA bikca simentalca, stara 4 mesece in kravo simentalko, prodam. Telefon 041 596-475.	750
ČISTOKRVNO bernsko planšarko, staro dve leti in pol, zelo lepo, ima mikročip in potni list, prodam za 50 EUR. Telefon 031 705-771.	758
OSEM mesecev brejo kravo, je mirna in dobra molznica, ugodno prodamo. Telefon (03) 749-1670. 761 TELICO simentalko, težko 450 kg, staro 15 mesecev, prodam. Telefon (03) 5763258.	765
KUPIM
TELICO limuzin ali simentalko, staro dva do štiri mesece, kupim. Telefon 031 802-069.	731
VSE vrste krav in telic, plačilo takoj, najboljše plačilo v marcu, kupim. Telefon 041 544-270.	p
ODDAM
NEMŠKEGA ovčarja, starega 5 let, zelo prijazen in lep, oddam. Telefon (03) 5770-310.	685
PRODAM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE in suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653286.	Š 24 TELICE in krave za zakol, tudi bike, težke nad 500 kg, kupimo. Telefon 031 832520. 485 KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. 694 KRAVO, molzno, ročna molža ali kravo 1 kupim. Telefon 041 45 5-176.
698
SLAMO in seno, velike bale, 400 do 500 kg, 2.4 x 1.2 x 1 m, slama 129 EUR/t - za krave mlekarice, seno 189 EUR/ t + 9.5 % DDV, prodam. Telefon 041 560-068, Dušan.	p
NA kmetiji Reberšak prodajamo dnevno sveža jajca kokoši, ki se gibljejo v naravi in seneno mleko govedi, ki jih krmimo s senom. Telefon 031 858087.	5 07 SENO v kockah prodam. Telefon 031 207444. 627 SENO, otavo v kockah prodam. Telefon 051 338-507. 683
mimm
astroioginja jasnovidnost BIOTERAPQE
_ž
ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
6SH 041404 935

ter :'••>;
vedeževanje in astrologija
pogovor 090 77 7 zakup minut 080 35 9 www.astrocenter.si
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA
: IME IN PRIIMEK: : ULICA: ^^^^ I KRAJ:
: DATUM ROJSTVA:
: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 69 let
: PODPIS:	-
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
novi tednik
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Kako je prazen dom, dvorišče, ko naše oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA ANTLEJ
iz Zagrada
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala njenim sestram in bratom. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in mašo, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
740
Pogrebna služba RAJ
Arclin 21 a, Vojnik tel.: 03 78 12 800 dežurna številka: 031 648 106
Koncesionar za pokopališča Nova Cerkev, Frankolovo, Črešnjice in OD 1. MARCA TUDI ZA POKOPALIŠČE
VOJNIK!
Vse pogrebne in pokopališke storitve opravite pri nas!
Tako na hitro si odšel, še posloviti se nisi uspel. Mi pa ne moremo še doumeti, da brez tebe bomo morali naprej živeti.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega ata, dedija, brata, strica, tasta in prijatelja
EMILA JAZBINŠKA
(3. 9. 1942 - 20. 2. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala Komunali Laško, pevcem, duhovniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, Leonu za odigrano žalostinko, Matjaži Piklu za ganljive besede slovesa in kolektivoma drogerij Tuš Laško in Celje. Posebna zahvala družini Janc za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči njegovi najdražji, ki ga bodo zelo pogrešali.
L 53
ZAHVALA
Preminila je
ROZALIJA ŽELEZNIK
(1918 - 2014)
Sorodnikom, prijateljem in vsem drugim iskrena hvala za izražena pisna in osebna sožalja, cvetje, sveče in
spremstvo naše ljube mame na zadnji poti. Posebej hvala dr. Ivačiču ter patronažni in reševalni službi ZD Laško. Hvala gospodu duhovniku in pokopališki službi.
Žalujoči: Helena, Leon in Egon z družinama
719
Mirno in spokojno si zaspala,
v nebesa odpotovala, verjamemo, da tam ti je lepo, ker bila si dobra zelo.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, stara mama, sestra in tašča
TEREZIJA DRAME
s Tinskega Vrha (15. 8. 1935 - 26. 2. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodoma župnikoma monsinjorju Franciju Trstenja-ku in domačemu duhovniku Alojzu Podkrajniku za lepo opravljen cerkveni obred ter govornikoma Miranu Krašovcu in predsedniku Društva upokojencev Pristava. Hvala tudi skupni Mjav za ganljivo odpete žalostinke. Zahvaljujemo se uslužbencem ZD Šmarje ter bolnišnicama Celje in Topolšica. Posebna zahvala tudi družinama Zadravec-Pevec in Šeligo za pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi podjetjem Aero Šempeter, Celjske mesnine, Kovintrade in Spar Zreče.
Žalujoči: sinova Cvetko in Stanko ter hčerki Darinka in Zinka z družinami
739
SVEŽO domačo svinjsko mast, oluščene orehe in domači jabolčni kis prodamo. Telefon 5773-302, 070 864-120.698 SENO v štirioglatih balah in silažne bale prodamo. Telefon 031 832-520. 700 KROMPIR, primeren za sajenje, sorte ma-rabel, elfe, romano, savana, prodam. Telefon 041 742-334. Š 57 OREHOVA jedrca, možna dostava, Lesič-no-Celje, prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 482-284. 708 BALE sena, fi 135 in gnoj z dostavo prodam. Telefon 041 880-798. 713 SLADKO seno v kockah prodam. Telefon 031 362-569, Šentjur. 730 SENO in otavo v kockah ter silažne bale prodam. Telefon 051 344-275. 742 SENO v kockah, 3 EUR/kos, prodam. Telefon 031 513-122.	741 SENO in otavo v kockah prodam. Telefon 041 437-149. 747 SLADKO seno v okroglih balah prodam. Telefon 031 384-331. 750
SENO s hribov, ročno spravilo, primerno za konje ali bike, prodam. Telefon 051 330-569.	738
SENO in otavo v rinfuzi, okolica Slivni-škega jezera, prodam. Telefon 041 849-876.	753
SENO, ekološko, sladko, v kockah, prodam. Šentjur, telefon 041 641- 333.p
PODARIM
HLEVSKI gnoj, okolica Frankolovega, podarim. Telefon 031 705-771. 758
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BIVALNI kontejner prodam. Telefon 041
636-614.
754
METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez. Ugodno. Telefon 070 376-076.	p
SLADKO seno v rinfuzi, s hribov, ročno spravljeno, sušeno v kozolcu, lansko in predlansko, in ovna, starega 5 mesecev, v okolici Vojnika, Male Dole, prodam. Telefon 041 932-160. 634 INVALIDSKI skuter, štirikolesni, kot nov, v garanciji, in nov invalidski voziček - električni ugodno prodam. Telefon 041 517-900.	p
TELICO, lis/lim, težko približno 450 kg, prodam ali menjam za brejo kravo z doplačilom. Prodam tudi 10 bal. Telefon 031 351-666.	668 SUHO seno v kockah, tri okrogle bale in »prikle« za fižol prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 366-502. 681 ZADNJE traktorske gume Kornoran 13-628, malo rabljene in sprednje gume, prodam. Telefon (03) 5738-140. 707 SILAŽNE bale in železo za izdelavo prenosnih silažnih vil prodam. Telefon 031 731-350. 706 BUKOVA drva in seno v rinfuzi prodam.
Informacije po telefonu 041 864-233.
p
KOSTANJEVE kole za vinograd in suhe borove deske prodam. Telefon 041 877-151.	723
BALE prve košnje, travno deteljno mešanico, dve kozi in enega kozliča, starega eno leto, prodam. Telefon 031 431140.	728 TELICO simentalko, brejo5 mesecev, in seno v kockah prodam. Telefon 031 357-985. 709
OSEBNI računalnik z vsemi računi, kompleten, prodam za 250 EUR. Telefon 051 610-192, Damjan. 749 DRVA, nacepljena dolžine 33 cm, cena: 220 EUR/4m, prodam. Valentina, telefon 041 880-226, (03) 746-2900.n SILAŽNO balo in nakladalko sena, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 653295.	760
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, varstvo otrok, nega starejših, administracija. Telefon 031 284-874, Maja.	688
IŠČEM delo: pomoč pri obrezovanju vinske trte. Telefon 031 534-690. p VOZNIKA - prodajalca (kombi), ki biva na relaciji Šempeter-Celje, zaposlimo. Aleš Grum, s. p., Ul. 14. divizije 12, Celje, telefon 041 807-060. 745
LES na panju kupim. Lahko tudi sanacija žledoloma. Telefon 041 506-958.
476
HLODOVINO iglavcev kupim. Telefon 041 563-346.	533
AVTO, traktor, kombi, lahko poškodovan, v okvari, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 787-984.	577
HLODOVINO iglavcev in sušice kupim. Telefon 041 563-346.	744
GOSPA želi spoznati prijatelja do 63 let. Bodi višje postave, imej dobro srce. Telefon 031 335-299. MOŠKI, 60 let, brez obveznosti, išče žen sko za prijateljstvo. Telefon 031 403 761.
712
726
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 676 ZARADI bolezni in osamljenosti bi želela spoznati zanesljivi upokojenski par, lahko hodi še v službo. Rada bi, če je par, da se preseli k meni. Imam večjo družinsko hišo. Če se bomo razumeli, je možno kasnejše dedovanje. Živim v okolici Šentjurja. Če ste zainteresirani, pokličite popoldan po telefonu 051 376-936, samo resni. 718 POPRAVILO in montaža vseh vrst oken, vrat in senčil. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, telefon 040 236-156; e-mail: dapis@siol.net 743
www.radiocelje.com
Smrti
Celje
Umrli so: Štefanija ROJŠEK iz Braslovč, 72 let, Ivana VA-LANT iz Celja, 69 let, Stanislav ŽOHAR s Frankolovega, 82 let, Frančiška JAMNIŠEK iz Škofje vasi, 84 let, Marija PUH iz Laškega, 82 let, Andro KRIŽANEC iz Vrbja, 64 let, Jožefa SRNOVRŠNIK iz Šmartnega v Rožni dolini, 83 let, Ana PAPEŽ iz Celja, 83 let, Ljudmila SANDE iz Žalca, 87 let, Pavel ŠKORJA iz Laškega, 68 let, Ana ZUPANC iz Šempetra v Savinjski dolini, 81 let, Marija GOLAVŠEK iz Tabora, 86 let, Stanislav KRISTAVCNIK iz Žalca, 85 let, Milica ŽLAHTA iz Laškega, 62 let, Ivan KOTNIK iz Slovenskih Konjic, 54 let, Branko PERTINAČ iz Laškega, 56 let, Rudolf GERČER iz Žalca, 69 let, Janez KRAGELJ iz Štor, 71 let, Anton LEŠEK iz Štor, 70 let, Jožef TERŽAN iz Celja, 78 let, Albert BOHORČ iz Šentjurja, 72 let.
Laško:
Umrli so: Vincenc VERBO-VŠEK iz Olešč, 90 let, Olga DERGAN iz Laškega, 96 let, Franc KRAMPUŠEK iz Laškega, 77 let, Rozalija ŽELEZNIK iz Laškega, 95 let, Ana CENTRIH iz Šentruperta, 100 let, Darja SEME iz Laškega, 36 let, Frančiška ŠANTEJ iz Spodnje Rečice, 64 let.
INFORMACIJE
27
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre, tete in tašče
FANČI ŠANTEJ
iz Spodnje Rečice 193, Laško (25. 11. 1949 - 2. 3. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem KZ Laško in sodišča v Ljubljani, Rdečemu križu Laško, patronažni službi ZD Laško, pevcem in Marku za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njeni
756
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Čeprav med nami več te ni, tvoja dobra volja še živi. Vse življenje trdo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Zato, dragi ate, ostala je beseda hvala. Nekoč poln smeha bil si ti, kako srečna družina je bila, ko bila sta še mama in ata pri nas doma.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, tasta, starega ata in brata
FRANCA VINDERJA
iz Črnove (26. 9. 1928 - 24. 2. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter mu darovali sveče, cvetje in sv. maše. Iskrena hvala vsem za pisno in ustno izraženo sožalje, pomoč v najtežjih trenutkih, vsem, ki ste z nami sočustvovali in na več načinov pomagali. Posebej se zahvaljujemo nevrologu dr. Marku Grasselliju, reševalni postaji Velenje, dr. Petru Friškovcu ter reševalcema za trud in požrtvovalnost. Hvala pogrebni službi Usar, govorniku Dragu Kolarju, župniku Tonetu Krašovcu, gasilcem, cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem Flamingo in trobentaču. Hvala zvezi borcev, društvu upokojencev, praporščakom in KZ Petrovče. Najlepše se zahvaljujemo Janji Kokljič, ki nam je bila v vsestransko pomoč. Hvala tudi vsem neimenovanim. Žalujoči: hčerka Milica, sinova Franci in Tinek z družinami ter sestra Marija
701
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ivan ANDERLIČ iz Vidovice, 48 let, Gjurgjica TEPEŠ iz Rogatca, 80 let, Stanislav ZAFOŠNIK iz Trnovca pri Dramljah, 62 let, Jožefa STR-NAD iz Drenskega Rebra, 86 let, Ivan SMOLE iz Polžanske Gorce, 61 let, Jožefa Alojzija KERT iz Rogaške Slatine, 102 leti, Anton PILKO iz Zastra-nja, 86 let, Karol POLAJŽER iz Dobovca pri Rogatcu, 86 let, Martin KREGAR iz Sv. Flori-jana, 55 let, Ignacij KROPEC iz Strmeca pri Sv. Florijanu, 45 let, Štefanija ŠKRNIČKI s Hrvaške, 77 let.
Žalec
Umrli so: Jože LENKO iz Rečice ob Savinji, 86 let, Alojz GMAJNER iz Latkove vasi, 61 let, Drago KLEČ iz Matk, 65 let.
Mozirje
Umrla sta: Ivan VENEK iz Poljan, 69 let, Franc PFEIFER iz Nizke, 88 let.
Velenje
Umrli so: Jožef FELICIJAN iz Velenja, 82 let, Franjo GORI-ČANEC iz Velenja, 73 let, Angela KOMPREJ iz Šoštanja, 84 let, Alojzija CENCEN iz Matk, 77 let, Marija BOVHA iz Celja, 82 let, Teodor TANŠEK s Polzele, 72 let, Marija ANTLEJ iz Zagrada, 87 let, Jaroslav ŠTA-KNE iz Topolšice, 68 let, Alojzij GORIŠEK iz Velenja, 77 let, Erika CVERLIN iz Florjana, 79 let, Asim HUREMOVIČ iz Velenja, 55 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
Hotel sem uloviti ptico -
pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet -pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči -pa sem odšel...
ZAHVALA
Zdaj ko je v 27. letu mnogo prezgodaj, za vedno odšel od nas naš ljubljeni sin, brat in vnuk
TOMAŽ ROZMAN
iz Podvina 208 pri Žalcu
se kljub bolečini slovesa zavedamo, da v najtežjih
trenutkih nismo bili sami. Zato smo iz srca hvaležni vsem, ki ste nam bili v tolažbo in pomoč ter na kakršen koli način prispevali,
da je bila njegova zadnja pot lepa in spoštljiva. Verjamemo, da ga boste skupaj z nami ohranili v trajnem spominu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zelo ga bomo pogrešali.
Žalujoči vsi njegovi
n
Mama, hvala ti za tvojo ljubezen, ki sedaj ostaja v nas.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše plemenite žene, mame, babice, sestre, tašče, tete in botre
MARICE BOVHA
rojene Ivanc iz Maistrove ulice 9 v Celju upokojenke Banke Celje, d. d.
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sošolcem in sodelavcem, sosedom iz Celja in rodnega Kozjanskega ter znancem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše in da ste jo v tako velikem številu s spoštovanjem pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnicama dr. Biljani Vukorepa Buhanec in dr. Frančiški Škrabl Močnik za dolgoletno zdravljenje. Hvala osebju oddelka intenzivne nege bolnišnice Topolšica za skrbno nego. Iskrena hvala govorniku g. Petru Simonitiju za govor iz srca. Hvala lepa patroma Pavlu Koširju in Marjanu Gačniku za čuteče opravljen obred pogreba in sv. maše, trobentaču, pevkam in pevcem APZ Celje in cerkvenega zbora sv. Cecilije za lepo petje in še posebej solistki za čudovito
zapeto Ave Marijo. Hvala tudi vsem tistim, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste nam v teh težkih trenutkih pomagali
in sočustvovali z nami. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala z željo, da njeno brezpogojno ljubezen in neizmerno dobroto ohranimo v naših srcih in ju predajamo drugim, kot ju je ona.
Vsi njeni najbližji
76 2
&
t.
i
LUDVIKA LAHA
iz Globokega pri Rimskih Toplicah
Vsem, ki se ustavite pri njegovem zadnjem domu in mu prižgete svečko ter vsem, ki se za trenutek ustavite ob grobu in se ga spomnite, hvala.
Žalujoča žena Tončka
L 50
V SPOMIN
Čas hitro teče in že je leto minilo, odkar smo se poslovili od dragega moža, brata in strica
Čeprav med nami več te ni,
tvoja dobra volja še živi. Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama
JOŽEFA SRNOVRŠNIK
iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini (27. 4. 1930 - 28. 2. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku, govornici Marini Srebočan, članu župnijskega sveta Lojzu
Turnšku, pogrebni službi Ropotar in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivan, sin Rado s Tinko ter vnuka Tanja in Andrej
746
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga
MARIJA PUH
iz Valentiničeve ulice v Laškem (1931 - 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja in jo skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
L 52
Odhajaš z vetrom, korak za korakom, a ne v praznino ... Odhajaš nekam, kjer si neviden, a močno zasidran v srcih najdražjih .
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in tast
ANTON LEŠEK
iz Šentjanža nad Štorami (22. 5. 1943 - 1. 3. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter izkazali nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju intenzivnega oddelka interne medicine Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Mihi Hermanu za obred slovesa in sveto mašo, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano žalostinko ter pogrebni službi Zagajšek, d. o. o. Hvala tudi kolektivom podjetij Žonta, d. o. o., Elektro Celje Energija, d. o. o. in Elektro Celje, d. d.
Žalujoči: žena Hermina ter hčerki Milena in Damjana z družinama
720
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ORODJAR
orodjar - m/ž; izdelava orodij za brizganje plastike; vzdrževanje orodij; preizkušanje orodij; izdelava, vodenje in arhiviranje spremne dokumentacije; delo po navodilih vodje, nedoločen cas, 10.5.2014; penca, orodjarstvo-plastika,
d.o.o., Kidričeva ulica 13, 3000 celje
ŽELEZOKRiVEC
železokrivec v gradbeništvu - m/ž; krivljenje, prenašanje, montaža betonske armature. delo na gradbiščih po sloveniji. določen čas, 6 mesecev, 13.3.2014; rakan gradbeništvo in trgovina d.o.o., bukovžlak 71 a, 3000 celje
železokrivec - m/ž; vsa dela železo-krivca, nedoločen čas, 27.3.2014; dante gradnje d.o.o., stanetova ulica 18, 3000 celje
POLAGALEC PODOV
polaganje marmorja in kamna - m/ž; polaganje kamna in naravnega kamna, določen čas, 6 mesecev, 13.3.2014; udotec, montaža in polaganje kablov, matija udovcic s.p., trnoveljska cesta 2, 3000 celje ziDAR
zidar - delo v nemčiji - m/ž; zidanje in ometavanje, nedoločen čas, 28.3.2014; dante gradnje d.o.o., stanetova ulica 18, 3000 celje TESAR
tesar - delo v nemčiji - m/ž; vsa tesarska dela, nedoločen čas, 28.3.2014; dante gradnje d.o.o., stanetova ulica 18, 3000 celje
tesar - m/ž; tesarska dela, določen čas, 1 mesec, 14.3.2014; fuli inženiring gradbeništvo in prevozi d.o.o., drapši-nova ulica 1 b, 3000 celje DELAVEC ZA PREPROSTA DELA V PROiZVODNJi iZDELKOV iZ GUME iN PLASTiČNiH MAS delavec v proizvodnji - delo v celju
-	m/ž; priprava strojev in nastavitev parametrov, priprava in vlaganje re-pro-materiala, količina in kakovostna kontrola rezultatov procesa, skrb za stroje. določen čas, 3 mesece, 13.3.2014; prizma - fleks, proizvodnja in storitve d.o.o., bognarjeva pot 1, 1000 ljubljana
fasader
fasader - m/ž; fasaderska dela na terenu, določen čas, 1 mesec, 14.3.2014; fuli inženiring gradbeništvo in prevozi d.o.o., drapšinova ulica 1 b, 3000 celje izVAjALEc Suhomontažne gradnje
monterji suhomontažnih sistemov
-	m/ž; iščemo monterje suhomontažnih sistemov za delo v nemčiji. pričakujemo večletne izkušnje. na razpis se lahko prijavi tudi več kandidatov, ki so v preteklosti že delali skupaj. zaželeno osnovno znanje nemškega jezika, kar pa ni pogoj. nedoločen čas, 18.3.2014; emvag, splošno gradbeništvo, d.o.o., škapinova ulica 15, 3000 celje NATAKAR
"natakar - m/ž; strežba hrane in pijače v gostinskem lokalu; pogrinjanje miz (prti, posoda, pribor, steklovina); sprejemanje strank, vročanje jedilnih listov in menujev za pijačo; svetovanje pri izbiri hrane in pijače, sprejmanje naročil ter oddajanje naročil kuhinjskemu osebju; priprava napitkov, kave, koktajlov, pospravljanje miz ter odnašanje posode in pribora v kuhinjo; izro-čenje računa ter upravljanje blagajne"; določen čas, 6 mesecev, 19.3.2014; gostinstvo in trgovina, aljaž žilnik s.p., savinova ulica 9, 3000 celje KuHAR
kuhar za pripravo malic in alacard obrokov - m/ž; iščemo inovativnega kuharja za pripravo malic in alacard obrokov s sledečimi nalogami: organizacija delovnega procesa v kuhinji, nadzor in priprava hrane, pravilno shranjevanje in naročanje kuhinjskega materiala, skrb za kuharsko higieno in etiko. določen čas, 6 mesecev, 19.3.2014; gostinstvo in trgovina, aljaž žilnik s.p., savinova ulica 9, 3000 celje PRODAJALEc TEKSTiLA
prodajalec tekstila - m/ž; prodaja tekstila v city centru celje. delo je večinoma popoldansko, nedoločen čas, 19.3.2014; posredništvo pri prodaji, tjaša hrastnik s.p., savinova ulica 7, 3000 celje FRizERji
samostojni frizer - m/ž; delo s strankami v frizerskem salonu, določen čas, 6 mesecev, 21.3.2014; dok, družba za storitve d.o.o., jamova cesta 105, 1000 ljubljana
strokovni sodelavec za
PRiPRAVO POSTOPKOV Javnih NAROčiL
strokovni sodelavec (javna naročila, kakovost, varno delo) vii/1 (j017134) - m/ž; samostojno delo na področju varstva pri delu in požarne varnosti, proučevanje varnosti delovnega okolja in delovnih razmer, pripravljanje varnostinih ukrepov in normativov ter spremljanje njihovega izvajanja, svetovanje in strokovna pomoč pri normativnem urejanju varstva pri delu, sodelovanje pri opremljanju delovnih priprav in naprav z navodili za varno delo, sodelovanje pri pripravljanju programovm, teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter preverjanje znanja, opravljanje del s področja požarne varnosti, itd. nedoločen čas, 16.3.2014; splošna bolnišnica celje, oblakova ulica 5, 3000 celje ELEKTROTEHNiK
elektrotehnik za telekomunikacijo -m/ž; delo v pisarni in na terenu. izvedba računalniških mrež in energetskih sklopov. določen čas, 12 mesecev, 20.3.2014; epromar, računalniški inženiring in marketing, d.o.o., kosovelova ulica 16, 3000 celje
komercialist na terenu
samostojni komercialist ii. (mik pe celje, mik pe ljubljana, mik pe maribor, mik pe murska sobota, mik pe kranj, mik pe novo mesto, mik pe izola, mik pe nova gorica) - m/ž; vzpostavljanje stikov s strankami na področju prodaje stavbnega pohištva od priprave ponudbe, izvedbe, do kompletnega finančnega pokritja projekta, skrb za doseganje planov realizacije, sklepanje poslov od začetnega kontakta s stranko preko vmesnih razgovorov do izdelave končne potrditve naročila, iskanje potencialnih kupcev na podlagi telefonskih in osebnih kontaktov na prispela povpraševanja, kontaktiranje s strankami glede izvedbe oziroma tehničnih rešitev, konzultacijo s proizvodnjo oziroma sodelavci glede tehničnih rešitev, določen čas, 8 mesecev, 24.3.2014; mik mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o., celjska cesta 55, 3212 vojnik iNŽENiR ELEKTROAVTOMATiKE
projektant opreme za avtomatizacijo - m/ž; razvoj, načrtovanje in konstruiranje opreme za avtomatizacijo in informatizacijo v industriji, v sodelovanju z elektronskim in informacijskim delom. poznavanje sodobnih orodij za konstruiranje, uporablja se orodje solidworks. delo zajema tudi predogled stanja na terenu, sodelovanje pri testiranju novo razvite opreme, sodelovanje pri montaži in zagonu ter komuniciranje s strankami. nedoločen čas, 14.3.2014; inel industrijska elektronika d.o.o., kulturniška ulica 41, 3000 celje
MENEDŽER zA RAziSKAVE iN RAzVOJ
"quality and validation manager -m/ž; zagotavljanje procesa kakovosti. priprava validacijske in tehnične dokumentacije naprav za farmacevtsko industrijo. koordinacija z razvojnim oddelkom za pripravo dokumentacije za nove sisteme. spremljanje delovanja naprav. testiranje naprav. izobraževanja uporabnikov." nedoločen čas, 14.3.2014; inel industrijska elektronika d.o.o., kulturniška ulica 41, 3000 celje
zdravnik specialist travma-
TOLOGiJE
zdravnik specializant travmatologi-je- specializant iii - m/ž; izvajanje pro-
grama specializacije, določen čas, 72 mesecev, 13.3.2014; splošna bolnišnica celje, oblakova ulica 5, 3000 celje
UE LAŠKO
GOzDAR SEKAč
gozdar sekač-traktorist - m/ž; izvedba sečnje in gozdnogojitvenih del v gozdu ter spravilo lesa z gozdnim traktorjem, nedoločen čas, 13.3.2014; smer, svetovanje, marketing, energetika, razvoj d.o.o., jelovo 18, 1433 radeče
voznik tovornjaka
voznik tovornega vozila z žerjavom - m/ž; dostavni prevozi s tovornim vozilom po sloveniji in delo z žerjavom oz. hiap-om, voznik/voznica v cestnem prometu, določen čas, 12 mesecev, 16.3.2014; delta avtošola matjaž knez s.p., olešče 55, 3270 laško
upravljavec strojev za zemeljska dela
strojnik težke gradbene mehanizacije - m/ž; dela z gradbenimi stroji gose-ničarji in pomoč pri zemeljskih delih, nedoločen čas, 17.3.2014; črešnovar & juteršek gradbena mehanizacija matic juteršek s.p., spodnja rečica 190, 3270 laško
komercialist za prodajo
komercialno tehnični svetovalec za področje severovzhodne slovenije in vzhodne avstrije - m/ž; aktivno prodajanje in pospeševanje prodaje na terenu (zbiranje naročil, izdelovanje ponudb, prodajanje izdelkov in storitev), sodelovanje in vzdrževanje stikov
5	kupci in izvajalci storitev (kooperanti), iskanje novih kupcev in kvalitetnih izvajalcev storitev, izdelovanje kalkulacij in pokalkulacij ter oblikovanje prodajnih cen, proučevanje potreb kupcev in svetovanje za učinkovito uporabo proizvodov in storitev, določen čas,
6	mesecev, 18.3.2014; demit, prodaja toplotno izolativnih fasad, inženiring in zaključna dela v gradbeništvu, d.o.o., spodnja rečica 77, 3270 laško
UE MOZIRJE
upravljavec strojev za zemeljska dela ipd.
strojnik na žagi-m - m/ž; strojnik na žagi-m, določen čas, 12 mesecev, 13.3.2014; lesarstvo - prevozništvo aleš krančič s.p., lesarska cesta 10, 3331 nazarje
administrator
receptor/organizator dela/prodajalec - m/ž; sprejem in obelava naroči-losebno, po telefonu in preko e-pošte, organizacija delovnih procesov, usklajevanje izvedbe naročil med naročnikom in izvajalci, kontrola kakovosti in predaja končnih izdelkov naročnikom, določen čas, 12 mesecev, 30.3.2014; mvm servis, spletne in grafične storitve d.o.o., na trgu 28, 3330 mozirje
UE SLOVENSKE KONJICE
rezkalec
rezkalec - m/ž; rezkanje kovin, nedoločen čas, 18.3.2014; metalkom stroji, rezervni deli d.o.o., mestni trg 18, 3210 slovenske konjice
skladiščnik
skladiščnik - m/ž; vodenje skladišča, prevzem blaga, izdaja blaga, vodenje evidenc v programu pantheon, vodenje in izvajanje embaliranja, tehtanje in etiketiranja blaga, posredovanje podatkov potrebnih za odpremo in kontrola dokumentacije ob odpremi blaga, nadzor nad embalažo za odpremo in nadzor nad odpadno embalažo in surovinami, razlaganje in nalaganje blaga, notranji transport. določen čas, 6 mesecev, 22.3.2014; marovt proizvodno izvozno uvozno podjetje, d.o.o., stranice 55, 3206 stranice
varilci ipd.
varilec - m/ž; varenje po mig/mag in tig postopku. posamezen varilec obvlada posamezen postopek. dela se izvajajo v nemčiji. določen čas, 3 mesece, 13.3.2014; volensa, posredništvo, trgovina in storitve, d.o.o., stari trg 21, 3215 loče
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKcij
monter kovinskih konstrukcij - m/ž; samostojen monter. dela se opravljajo vnemčiji. nedoločen čas, 13.3.2014; volensa, posredništvo, trgovina in storitve, d.o.o., stari trg 21, 3215 loče MEHANIK zA TOVORNjAKE
mehanik tovornih vozil-voznik - m/ž; popravilo in vzdrževanje tovornjakov, občasno voznik v mednarodnem prometu, nedoločen čas, 27.3.2014; mednarodni prevozi in posredovanje anton grm s.p., polajna 4, 3206 stranice
voznik tovornjaka
voznik strojnik v okviru področja vzdrževanje, v acb slovenske konjice. -
m/ž; opravljanje vzdrževalnih del z vozili, stroji in napravami ter ustreznimi priključki, postavljanje, vzdrževanje in odstranjevanje cestnih zapor, preventivno vzdrževanje vozil in opreme, pregledovanje stanja vozišč in pripadajočih objektov na ac in hc, urejanje delovnega okolja, posredovanje informacij uporabnikom ac in hc, vodenje evidenc in pripravljanje poročil. nedoločen čas, 19.3.2014; družba za avtoceste v republiki sloveniji d.d., ulica xiv. divizije 4, 3000 celje MEHANIK iNDUSTRijSKiH STROjEV iN NAPRAV
vzdrževalec mehanska dela - m/ž; vzdrževanje strojev, delovnih naprav in priprav, odpravljanje napak in zastojev v proizvodnji, izboljševanje delovanja delovnih naprav in priprav, izdelava induktorjev za segrevanje surovcev, izdelava priprav za zaščito delovnih mest in za zaščito delovanja strojev in naprav, vzdrževanje proizvodnih objektov, vzdrževanje pisarniških prostorov. določen čas, 6 mesecev, 14.3.2014; marovt proizvodno izvozno uvozno podjetje, d.o.o., stranice 55, 3206 stranice NATAKAR
natakar - m/ž; strežba jedi in pijač, delo za točilnim pultom, skrb za urejenost lokala, druga dela po nalogu nadrejenega, nedoločen čas, 10.4.2014; dom društvo za oživljanje mesta, ložnica pri žalcu 35 k, 3310 žalec KUHAR
kuhar - m/ž; kuhanje malic in jedi po naročilu, skrb za urejenost kuhinje, ostala dela po nalogu nadrejenega, nedoločen čas, 10.4.2014; dom društvo za oživljanje mesta, ložnica pri žalcu 35 k, 3310 žalec
komercialist za prodajo
prodajalec na terenu v avstriji -m/ž; prodaja darilnega programa na terenu-avstrija, določen čas, 3 mesece oz. po dogovoru, 14.3.2014; elektroin-štalacije proizvodnja drugih izdelkov božidar rajh s.p., konjiška vas 1, 3210 slovenske konjice PROGRAMER TEHNOLOG cnc-
stroja
programer tehnolog cnc stroja - m/ž; programiranje in nastavljanje cnc strojev, delo na cnc stroju, dnevna razporeditev delavcev in nadzor nad delom delavcev, opravljanje kontrole in meritev na izdelkih, skrb za nemoteno delovanje strojev, vodenje evidenc in zapisov, določen čas, 3 mesece, 13.3.2014; marovt proizvodno izvozno uvozno podjetje, d.o.o., stranice 55, 3206 stranice
UE ŠENTJUR PRI CELJU
voznik tovornjaka
voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu - m/ž; nakadanje, razkladanje v mednarodnem prometu, avstrija, italija, madžarska,češka, voznik/voznica v cestnem prometu, določen čas, 6 mesecev, 18.3.2014; av-toprevozništvo jelovšek zdravko s.p., cerovec 29, 3230 šentjur
voznik tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu - m/ž; vožnja po sloveniji in tujini, voznik/voznica v cestnem prometu, nedoločen čas, 17.3.2014; avtoprevozništvo mirko tovornik s.p., podgrad 15 d, 3230 šentjur
ročni delavec za zlaganje iN prekladanje lesa
dela na žagi - m/ž; manipuliranje z lesom, zlaganje in obdelava, robljenje, določen čas, 3 mesece, 13.3.2014; mables, žaganje in druge storitve matej brač-ko s.p., primož pri šentjurju 21 a, 3230 šentjur VRTNAR
vrtnar, voznik - m/ž; razvoz rastlin po sloveniji, priprava blaga za razvoz, vrtnarska dela v vrtnariji, določen čas, 5 mesecev, 14.3.2014; prevozništvo - vrtnarstvo valner stanislav valner s.p., vodruž 1 a, 3230 šentjur
vodjatrženja
vodja trženja oglasnih prostorov (slovenija) - m/ž; skrb za nemoteno delovanje podjetja na področju prodaje oglasnih prostorov na namiznih podlogah v gostinskih lokalih v sloveniji. delo je v pisarni. nedoločen čas, 20.3.2014; videri, poslovno svetovanje in gradbeni inženiring, d.o.o., braslovče 18, 3314 braslovče
vodja trženja oglasnih prostorov (hrvaška) - m/ž; skrb za nemoteno delovanje podjetja na področju prodaje oglasnih prostorov na namiznih podlogah v lokalih na hrvaškem. delo je v pisarni v šentjurju, občasno na terenu na hrvaškem. nedoločen čas, 20.3.2014; videri, poslovno svetovanje in gradbeni inženiring, d.o.o., braslovče 18, 3314 braslovče
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
voznik tovornjaka
voznik tovornega motornega vozila
-	m/ž; prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu, voznik/voznica v cestnem prometu, določen čas, 3 mesece, 9.4.2014; šmarjetrans cvetko jezovšek podjetje za špedicijo in trgovino, d.o.o., obrtniška ulica 10, 3240 šmarje pri jelšah
voznik tov. mot. vozila - m/ž; prevoz blaga v mednarodnem transportu, voznik/voznica v cestnem prometu, nedoločen čas, 9.4.2014; šmarjetrans cvetko jezovšek podjetje za špedicijo in trgovino, d.o.o., obrtniška ulica 10, 3240 šmarje pri jelšah
voznik tov. mot. vozila - m/ž; prevoz blaga v mednarodnem transportu, voznik/voznica v cestnem prometu, nedoločen čas, 20.3.2014; šmarjetrans cvetko jezovšek podjetje za špedicijo in trgovino, d.o.o., obrtniška ulica 10, 3240 šmarje pri jelšah
voznik težkega tovornjaka
voznik v mednarodnem transportu
-	m/ž; vožnja, nakladnaje, razkladanje, vodenje evidenc, določen čas, 12 mesecev, 26.3.2014; trans de-jus, prevozništvo, denis jus s.p., kvedrova ulica 6, 3250 rogaška slatina
delavec za preprosta dela pri VISOKIH gradnjah
pomoč pri strežbi zidarjem, čiščenje objektov; ostala dela po nalogu nadrejenega - m/ž; pomoč pri strežbi zidarjem, čiščenje objektov; ostala dela po nalogu nadrejenega, določen čas, 3 mesece, 19.3.2014; gtd, zaključna gradbena dela, gregor točaj s.p., ob strugi 21,3313 polzela
zidar
zidar - m/ž; samostojni zidar - vsa zidarska dela na objektih, tesarska dela, ostala dela po nalogu nadrejenega, določen čas, 3 mesece, 19.3.2014; gtd, zaključna gradbena dela, gregor točaj s.p., ob strugi 21, 3313 polzela delovodja MEHANIKOV iN monterjev motornih vozil iN
KOLES
delovodja - pri montaži kovinskih konstrukcij, transportne tehnike v avtomobilski industriji - delo v tujini
-	m/ž; vodenje skupine pri montaži kovinskih konstrukcij, transportne tehnike v avtomobilski industriji - delo v tujini, določen čas, 3 mesece, 15.3.2014; im penic, montaža industrijskih strojev in naprav, d.o.o., podsreda 59, 3257 podsreda
zOBOTEHNIK
zobotehnik - m/ž; izdelava fiksne in snemne protetike, določen čas, 24 mesecev, 25.3.2014; dental šrimpf in drugi, zobna ordinacija in druge storitve, d.n.o., sončna ulica 7, 3250 rogaška slatina PRAVNIK
pravnik - m/ž; urejanje pravnih zadev, nedoločen čas, 13.3.2014; ar plane, korporacijsko upravljanje in pravna pisarna, d.o.o., zagaj 53, 3256 bistrica ob sotli
UE VELENJE
elektroinštalaterji
elektroinštalater - m/ž; delo v nemčiji - švici, dela se luksuzni hotel, potrebno znanje nemškega jezika in znanje iz področja elektro - inštalacij. nedoločen čas, 19.3.2014; s-rotel-s, elektroinsta-lacije, d.o.o., koželjskega ulica 2, 3320 velenje
ELEKTROMONTER
elektromonter ii (delavec pripravnik ali delavec z že pridobljenimi delovnimi izkušnjami - m/ž; opravljanje del na elektroenergetskih napravah, izvajanje del v skladu s strokovno usposobljenostjo, poklicno usmeritvijo, internimi akti in navodili nadrejenega, določen čas, 6 mesecev, 13.3.2014; elek-tro celje, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., vrunčeva ulica 2 a, 3000 celje POSLOVNI SEKRETAR
poslovni sekretar - m/ž; poslovni sekretar, nedoločen čas, 19.3.2014; s-ro-tel-s, elektroinstalacije, d.o.o., koželj-skega ulica 2, 3320 velenje
zdravnik specialist klinične mikrobiologije
zdravnik specialist v/vi ppd3 (klinična mikrobiologija) - m/ž; sodelovanje pri določanju in izvajanju diagnostičnih in diferencialno diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih postopkov v ambulantni in hospitalni dejavnosti in sodelovanje v terapevtskem timu na področju bolnišnične dejavnosti, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju bolnišnične dejavno-
Spored od 13. 3. do 19. 3.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
300: Vzpon imperija - akcijski, 3D
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 19.50 petek: 17.50, 19.50, 22.00 sobota: 17.50, 22.00 300: Vzpon imperija - akcijski od četrtka do srede: 18.30, 20.30
Kurir - kriminalka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20, 21.10 petek: 20.20, 21.10, 22.30 sobota: 20.20, 22.30 Ledeno kraljestvo - animirani nedelja: 14.40
Lego film - animirana komedija, 3D
sobota, nedelja: 14.10 Lego film - animirana komedija
sobota, nedelja: 14.45 Montevideo, se vidimo - športna komedija
od četrtka do srede: 17.45, 20.40
Need for speed: Želja po hitrosti - akcijski sobota: 19.30
Neskončna ljubezen - romantična drama petek, nedelja: 16.50 Nimfomanka 1. del - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 petek, sobota: 21.00, 22.20 Nonstop - akcijski triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.10, 21.15
sobota: 15.30, 17.00, 19.50
sti, sodelovanje pri predpisovanju in izvajanju zdravljenja za ugotovljene bolezni, svetovanje pri določanju preventivnih medicinskih metod in zdravljenja, predstavljanje svojega delovnega področja širši strokovni in laični javnosti, vodenje medicinske dokumentacije, sodelovanje pri organizaciji kliničnega dela, druga dela in naloge po navodilu delodajalca. nedoločen čas, 26.3.2014; bolnišnica topolši-ca, topolšica 61, 3326 topolšica
UEŽALEC
voznik tovornjaka
voznik v mednarodnem promeru - m/ž; delo se opravlja na območju eu, razkladanje, nakladanje po nalogah nadrejenega, urejanje spremne dokumentacije, nedoločen čas, 21.3.2014; avtoprevozništvo in organizacija prevozov, lesnika ljudmila s.p., cesta v gaj 25,3313 polzela ELEKTROINŠTALATER
elektrikar - m/ž; samostojno vodenje ekipe, montaža hišne in ind. inštalacije, branje elelktro načrtov, vezava in priklop elektro omar, nedoločen čas, 21.3.2014; tehnodom, trgovina, proizvodnja, storitve, d.o.o., parižlje 12 a, 3314 braslovče NATAKAR
natakar - m/ž; strežba pijače in hrane, določen čas, 12 mesecev, 18.3.2014; okrepčevalnica verde, zijad brčkalič s.p., petrovče 94, 3301 petrovče
natakar - m/ž; strežba pijač in toplih napitkov, nedoločen čas, 26.3.2014; milar-m, gostinstvo in storitve, d.o.o., parižlje 11 e, 3314 braslovče MESAR
mesar - m/ž; zaposlimo delavca z veseljem do dela v proizvodnji in prodaji mesa in mesnih izdelkov, nedoločen čas, 26.3.2014; mesarstvo čas, boštjan čas s.p., savinjska cesta 77, 3310 žalec KUHAR
kuhar - m/ž; priprava malic in jedi na žaru, peka pic, določen čas, 12 mesecev, 18.3.2014; okrepčevalnica verde, zijad brčkalič s.p., petrovče 94, 3301 petrovče kuhar-pizzopek - m/ž; priprava jedi, peka pizz, ostala dela v kuhinji, nedoločen čas, 4.4.2014; pizzerija verdi-verdi, tomaž jankovič, s.p., griže 125, 3302 griže
komercialist na terenu
komercialist - m/ž; komercialist - merilec; delo na terenu, določen čas, 3 mesece, 14.3.2014; vgradne omare hoby, proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o., podlog v savinjski dolini 60, 3311 šempeter v savinjski dolini
Š0^!^	VODNIK	29
Panika - komična drama
od četrtka do srede: 15.40, 18.00, 20.10
Pločevinko - družinski sobota, nedelja: 13.45 Pompeji - akcijska pustolovščina
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 petek: 19.00, 22.40 sobota: 22.40
Purana na begu - animirana komedija, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45 sobota, nedelja: 15.00, 16.45 Purana na begu - animirana komedija
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.15 sobota, nedelja: 15.00, 17.15 Pustolovščine gospoda Peabo-dyja in Shermana - animirana pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.20 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 18.20
Pustolovščine gospoda Peabo-dyja in Shermana - animirana pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 16.50 petek: 15.00, 16.30 sobota: 14.30, 16.30 Vampirska akademija - akcijska domišljijska komedija od četrtka do srede: 16.15 Varuhi zapuščine - akcijska komična drama od četrtka do srede: 18.40 Werther, opera - v živo sobota: 18.00

metropol
PETEK
18.00 Krogi - drama SOBOTA in NEDELJA 19.00 Krogi - drama TOREK in SREDA 19.00 Nimfomanka 1. del - dra-
ma
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Ledeno kraljestvo - animirana družinska pustolovščina 20.00 Okus po ljubezni - drama
20.15 Dostavljalec - komedija
SOBOTA
18.00 Svetovalec - triler 19.00 Dostavljalec - komedija 20.15 Gravitacija - ZF drama NEDELJA
16.00 Ledeno kraljestvo - animirana družinska pustolovščina 18.00 Gravitacija - ZF drama 19.30 Okus po ljubezni - drama
20.00 Svetovalec - triler PONEDELJEK
20.00 Mlada in lepa -drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 13. 3.
16.00 Tri lilije Laško_
Vrtec poje
revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Kulturno zgodovinska zbirka
javno vodstvo
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Brlog igrač
odprtje stalne razstave
18.00 Celjski dom Celje_
V plesnem vrtincu
območna revija skupin sodobnega plesa Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik
18.00 Grad Komenda Polzela Anica Kumer
večer v grajski knjižnici z igralko, prejemnico Borštnikovega prstana; z gostjo se bo pogovarjala Jolanda Železnik
18.00 Dom kulture Velenje
Jukebox App
plesno-glasbena predstava
19.00 Savinov likovni salon Žalec Prostorski konstrukti: dialog med instalacijo in mitskim prostorom v sliki
odprtje razstave likovnih del Anje Jerčič in instalacije Milojke Drobne
19.19 Mestna knjižnica Velenje Udba
predstavitev knjige Romana Leljaka
19.30 SLG Celje_
Gorge Axelrod: Sedem let skomin
Mestno gledališče ljubljansko, abonma Dnevi komedije in izven
20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam
PETEK, 14. 3.
9.00 Dvorana I. osnovne šole
Celje_
Oder mladih 2013
območno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin Mestne občine Celje ter občin Dobrne, Štore in Vojnik
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop kitarskega oddelka
18.00 Dvorana Hmeljarskega doma Petrovče Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasba na hribu
koncert; postni recital, vokalna skupina Schalom, zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa in Fantje z Jožefovega hriba
19.30 SLG Celje_
Erik Chappel: Kraja
SNG Nova Gorica, abonma Dnevi komedije in izven
19.30 Dom kulture Velenje Sedem let skomin
Mestno gledališče Ljubljansko; zeleni abonma
20.00 Celjski dom_
Deal
plesno-cirkuška predstava
21.00 eMCe plac Velenje_
Portugalski večer
deželo bo predstavila prostovoljka s Portugalske
SOBOTA, 15. 3.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Glasbena sobotnica
vznemirljivi svet tolkal z mladimi tolkalci Glasbene šole Celje na obisku pri Hermanu Lisjaku
10.00 Kinodvorana Kozje
Zgodba o izgubljeni dudi
predstava za otroke Glasbenega gledališča Melite Osojnik
19.30 SLG Celje_
Po mojem Slovenci ...
KUD Topoli, zaključek festivala Dnevi komedije in podelitev nagrad
20.00 Bar Vrtnica Celje_
Skupina Dot
akustični koncert 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Mascara Quartet
koncert 21.00 Plesni forum Celje
Led Zeppelin & Deep Purple night
koncert
NEDELJA, 16. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
Duo Mirage (razširjen sestav)
za citrarski abonma in izven
17.00 Krčma TamKoUči Celje Chai in indijske poti
predava Lucijan Plevnik
17.00 Dom kulture Velenje Iz življenja žuželk
drama amaterskega gledališča Šoštanj
PONEDELJEK, 17. 3.
13.00 Razstavišče Gorenje Akti
odprtje razstave Suzane Švent
17.30 Osrednja knjižnica Celje Almira Sadar
ustvarjalna delavnica in pogovor z modno oblikovalko v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
17.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Večer mladih skladateljev
17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Škrat Kuzma
igrana otroška predstava, za Cici abonma in Vozkovo gledališče ter izven
TOREK, 18. 3.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča
18.00 Galerija Velenje_
O mitih prostovoljca
pogovor bo vodil Miha Zimšek
18.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Ob njem živim in učim
predavanje za starše; predava Olga Lilija Hribernik
18.00 Velenjski grad_
Klepet pod arkadami
19.00 Knjižnica Laško
Spomladanski vrt
strokovno predavanje Miše Pušenjak v okviru pobude Živeti zdravo
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Odpuščanje in sprava
duhovni nagovor, voditelj Branko Cestnik
19.00 Knjižnica Šentjur
Pesniški večer z Milenkom Straškom in Majo Furman
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
koncert; solist: Nejc Kuhar, kitara
SREDA, 19. 3.
12.00 I. gimnazija v Celju, dvorana Gimnazijka
VII. mednarodni festival srednješolskega gledališča v španščini
16.15 Osrednja knjižnica Celje Roševi dnevi
odprtje razstave šolskih glasil
16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Glasbena šola Celje_
Roševi dnevi
osrednja literarno-glasbena prireditev s podelitvijo nagrad

osrednja Knjižnica
Celje
Univerza za III. življenjsko obdobje - Levstikova soba na
Muzejskem trgu 1a:
Ponedeljek, 17. marca 2014, ob 17.30
Ustvarjalna delavnica in pogovor z modno oblikovalko Almiro
Sadar
Knjižnica pri Mišku Knjižku:
Torek, 18. marca 2014, ob 18. uri
Predavanje za starše: OB NJEM ŽIVIM IN SE UČIM
Olga Lilija Hribernik: »Rojstva otrok so bila zame vedno nekaj
najlepšega. Soočanje z drugačnostjo mojega tretjega otroka
(disleksija) pa je zame izkušnja mojega spreminjanja, kar
pomeni spremembo mojih prepričanj. In to izkušnjo želim
podeliti.«
Sreda, 19. marca 2014, ob 17. uri VIVA CREATIVA! Nastop mladih kitaristov iz razreda prof. Ajše Svetlin. Mladi ustvarjalci bodo ob spremljavi kitare zapeli in zaigrali pesmi pesnic Neže Maurer, Bine Štampe Žmavc in Zvezdane Majhen, ki so jih sami uglasbili.
Četrtek, 20. marec,ob 18. uri v Levstikovi dvorani dr. Iztok Ostan; predstavitev knjige Žive vode
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Viva creativa!
nastop kitaristov iz razreda prof. Ajše Svetlin
17.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Območno srečanje otroških folklornih skupin
18.00 Knjižnica Rogatec
Iran, preko horizonta in še čez
potopisno predavanje z Markom Premelčem
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Javna produkcija
19.19 Knjižnica Velenje
Coaching in Access bars
predava Roman Gostiša
19.30 Celjski dom_
Trio Terminus in onculu
koncert; Astrid Kukovič, oboa, Nives Škvorc, klarinet in Tilen Lebar, saksofon
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Sedem let skomin
komedija, Mestno gledališče ljubljansko, za ponedeljkov abonma in izven
19.30 Kulturni center Laško
Ansambel Saša Avsenika in Alfi Nipič
abonma Mavrica polk in valčkov ter izven
Društva vabijo
ČETRTEK, 13. 3.
20.00 Celjski mladinski center Kulinarični performans Ivane Ristic
SOBOTA, 15. 3.
10.00 Krčma TamKoUčiri
Brezplačen irski zajtrk
PONEDELJEK, 17. 3.
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Meditacija ob polni luni v znamenju rib
18.00 Mladinski center Šentjur Lokalna samooskrba s hrano in zaposlovanje mladih
predavatelj Anton Komat
TOREK, 18. 3.
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
O ezoterični zgodovini planetarnega in človeškega logosa
teozofski večeri s Tilijem Havličkom
SREDA, 19. 3.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Brezplačen zdrav zajtrk
10.00 TIC Laško_
Domači kotiček
predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 16. 3.
16.00 POŠ Trje_
Dobrodelni koncert ter počastitev dneva žena in materinskega dne
sredstva bodo namenjena odpravi posledic požara pri Kudrovih in odpravi posledic zadnjega neurja
SREDA, 19. 3.
19.00 Narodni dom Celje_
Lahko sem srce
dobrodelni koncert Sabrine Zavšek v sodelovanju s pianistom Leonom Firštom in Pihalnim orkestrom Glasbene šole Celje; sredstva bodo v celoti namenjena Materinskemu domu Celje - JZ Socio
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Soli-nič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
INFORMACIJE
Preberite aktualno ponudbo!
STUDIO SALON VARIA d.o.o.
★VARIA Mariborska 68, 3000 Celje, Slovenija
nobilia Schüller, nofte
nemške kuhinje
do -55%
in ob nakupu lesenega dela kuhinje
subvencije
na gospodinjske aparate
www.salon-varia.si
BSTKD3ePLRSIIKn
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
www.strajeplastika.si
ASFALT
Asfalt Kovač d.o.o.. Planina phi Sevnici 47 A, 3225 planina phi sevnici
+386 3 7491 031 +386 3 7481 032 ASFfl LT.K0VACtS>S!0 L. NET
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri, r pokličite:
031 692-860
Pomladansko odišavljenje prostorov
ro od drugih začimb z močnejšim vonjem. Postavimo skledo dišečih posušenih zelišč in cvetja v kopalnico. Olupke limone, pomaranče ali mandarine pustimo v kopalnici. Seveda jih lahko damo v skledo, da je lepšega videza, lahko pa jih prej namočimo v topli vodi za boljši učinek.
Prihaja pomlad, Število sončnih ur se povečuje, energija življenja je v porastu, narava se počasi prebuja. Da bi se počutili prijetno v prostorih, kjer živimo, lahko pripomoremo tudi sami, s kančkom domišljije in znanja lahko poskrbimo, da bodo prostori imeli svoj »pečat«. Zato izberimo naravne osvežilce in čistilce zraka, ki bodo dali našemu domu tudi prav posebno vzdušje. Čeprav se jih včasih komaj zavedamo, dišave v veliki meri vplivajo na naše počutje. Prijetna aroma je dobrodošel okras doma, saj pripomore k še prijetnejšemu domačemu vzdušju.
Dišave in vonjave vplivajo tudi na naše počutje. In kaj vse lahko postorimo sami; sodo bikarbono ali kis z limoninim sokom postavimo v majhnih skodelicah po hiši, da absorbirata vonjave. Rastline pomagajo zmanjšati neprijetne vonjave. Sveža zrna kave prav tako absorbirajo vonjave. Kuhajmo vodo, v katero smo dali cimet ali kate-
mostojna sestavina, kadar želimo ustvariti močnejšo dišavo, pa so cvetovi sivke. Sicer so za potpuri zelo primerni tudi cvetovi kovačnika, nageljnov, vijolice in jasmi-
na.
Kopalniški vonj
Vonj posušenih cvetov
Eden priljubljenih naravnih osvežilcev prostorov je tudi potpuri. Gre za posušene cvetove ali liste različnih prijetno dišečih rastlin, fiksirja in polnila v primerni posodi ali vrečki iz blaga, postavljenih na mestu, ki ga želimo odišaviti. Čeprav je potpuri zelo uporaben za nežno odišavljenje oblek in perila v predalih in omarah, ima prav poseben čar, če ga uporabimo za osvežitev prostorov - posušeni cvetovi so namreč izjemno privlačnega videza, zato prostora ne oskrbijo le s privlačno aro-rao, ampak ga tudi krasijo. Najpogostejša sestavina potpurija so cvetovi vrtnic, pogost dodatek potpuriju ali pa njegova sa-
Potpuri iz evkaliptusa bo pričaral svež kopalniški vonj. Potpuri pripravimo iz 100 g evkaliptusovih listov (dobimo jih v lekarni in bolje založenih eko trgovinah) in 0,5 1 brezbarvnega kisa.
Rožni vonj
dov zvezdastega janeža in 10 g cvetov sivke. Sestavine zložimo v stekleno skledo ali krožnik in jih poškropimo s štirimi kapljicami poljubnega cvetnega olja.
Začimbe in čaji
Prijeten potpuri lahko naredimo tudi iz začimb in čajev. Izvrstna sestavina za potpuri so rožmarin, žajbelj, kamilica, lovo-rovi listi in timijan, za sladek vonj pa poskrbijo cimet in nageljnove žbice.
Sladek potpuri pripravimo iz 100 g ci-metove skorje, 30 g pehtrana, 30 g nageljnovih žbic, 30 g lovorovih listov, 30 g žaj-bljevih listov, 60 g cvetov kamilice. Zdrobimo cimetovo skorjo v možnarju. Dodamo ostale sestavine. Nakapajmo z nekaj kapljicami limoninega soka.
Do mi selen dišeč okras so tudi pomaranče, v katere zapičimo nageljnove žbice. Začimbo lahko zapičimo v pomarančo v obliki zanimivih okrasnih vzorčkov, kar poveča njen okrasni učinek.
Z rožnim vonjem bo obdal stanovanje cvetni potpuri iz 300 g cvetov po izbiri, 100 g cvetov vrtnic, pol vaniljevega stroka, žličke mletega cimeta, žličke pimenta, 4 p I o-
INFORMACIJE
31
fViifoščife st naftw^seJ
Spectalist za strehe Se 30 let!
Nataša H r Iber ni k s.p. Poslovne enote: Kalobje-Sentjur-Ceije Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI m BITI/I GROBOV. DELO BREZPLAČNO!
gaum STROJ SBm-mmi"-mie
Hflpf PMr,iMM„,s.p	fiSM:MI 693391
—^	.fr.'A'PorKh,! E-pofta:lirne&rroji^mail.cDm
»■i Hpipiy «« ^ ------------------------—----—
10% popust v mesecu marcu na kontrolo klime!
Lepotni cent Barbara MercaitoTnt" 041/675-55
Vstüpite v enega najlepše opremljenih pverskih salonov, hjer so vam na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni
upmcsmmmmmtlMMsp mniMmm.mSm
s >
Iščete mojstra, I pa ga še niste našli?
. Dovolite, da ga namesto
vas poiščemo mil
Pokličite nas! 031 692-860
<pTIKK
STRANKE TER2AN

V OPTIKI TERZAH VJUI HUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED V1[W ZAOČULA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
- STROKOVNI PREGLEO ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
» SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
ftfMV MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03M91-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8,00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^o
* 10% popust 4 Ob nakupu
* korekcijskih in sončnih očal
Prehransko dopolnilo
JAZBECA 2 m
krepi imunski sistem, pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,...
^ST
F1TEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdr3vja.net; tel. 01/568 40 91
flVILjflCj ss^vs PLIleCA
Ui. M. (jrevttifrmji t Nm i/as, W00 Ulje
Tel.: 0? 1 m OZL «
*OLNl	TBcmtNI
IN W£Nj£N[H OBLAČIL
DELOVNI ČAS: (Wv - pet.: od l&r 1 i Mre; soir: oi i. dtr% art
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo - stavbno kteparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^jp
2m strešnih cevi \Jm PODARIMO
pri zamenjavi stresne kritine.
BORIS CATER s.p.
STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO TESARSTVO PREVOZI ŽAGA TRGOVINA AVTOBUSNI PREVOZI
INSIALACUE VERHOVŠIK
Zadobrova 100 3211 Škofja vas Fax, Tel.: 03/781-20-34 gsm: 041/620-862 e-mail: cater.boris@siol.net
_ A_ INFO-KREDITd.o.o.,
/MS Mariborska cesta 86, 3000 Celje, ' I X Tel: 059/22-66-00, 051/88-6600
Gotovinska posojila za zaposlene in upokojence! Nakazilo takoj, brez stroškov odobritve.
20,00 evrov popusta
ob najemu posojila
Z vami že 20 LET.
rfnTO IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UUM I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
OnriUCDE fEKBOliEE tl.l. Prožinska vas 34/d. Štore, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naroČilu storitev nad 500 evrov
AVT0MEHANIKA
PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
SERVIS VOZIL
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV
-	VULKANIZACIJA
Bojan Kovač. s.p. Cesta v Debra 1 327Q Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61
K
- mWmim
20 % popust na SERVIS VOZILA
OGRAJA, KI UGAJA
m
ImpuiM «W»TO»J
080 23 02
(f ,
Gregorčičeva 2 Celje	. ortopedski pripomočki
Gsm: 051 655 677	. ,. .r.. . , ..
Tel in fax: os? 044 404	- invalidski wzicki, skufer]i
E-mail: lnfo@merela.si	" pripomočki 10 VJOk dan
www.mereia.si	- inkontinenčni program
Pogodbeni dobavitelj, medicinsko-tehničnih pripomočkov
'mpuM 40% M" ;PÖpu$i-5%
za: ročni voziček	; za vsak nakup
32
ZANIMIVOSTI
Po besedah predsednika Turističnega društva Celje Matije Golnerja je bilo na petkovem odprtju razstave toliko ljudi tudi zato, ker so si nobelovce na znamkah prišli ogledat tako člani društva kot tudi ljubitelji znamk. Tone Petek je razstavo takole razkazal tudi svoji mladostni prijateljici mag. Danijeli Voljč, vodji službe za mednarodno sodelovanje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki rodno Celje pogosto obiskuje.
Nobelovci na znamkah
Naslednja filatelistična razstava ob življenjskem jubileju Branka Vivoda
Turistično društvo Celje je oktobra lani na pročelje Kvartirne hiše namestilo kip Alfreda Nobela. Izumitelj je bil s Celjem tesno povezan, saj je v knežjem mestu živela družina njegove dobre prijateljice Sofie Hess, zato je stavbo v zdajšnji Gosposki ulici 3 kar nekajkrat obiskal.
V prostorih Turističnega društva Celje v Kvartirni hiši so v petek zvečer za ogled odprli razstavo Nobelovci na znamkah. Avtor razstave Tone Petek je zbral 170 znamk oziroma drugih filatelističnih in
tudi nefilatelističnih posebnosti, na katerih je upodobljenih 107 Nobelovih nagrajencev, ob razstavi pa so izdali tudi posebno razglednično dopisnico z osebno znamko prireditve in s posebnim žigom.
To je že šesta tematska filatelistična razstava. Ob tem jih dolgoletni filatelist Petek, ki se trudi tudi za oživitev delovanja filatelističnega društva v Celju, letos pripravlja še nekaj. Prva med njimi bo na ogled že sredi maja, prav tako v Kvartirni hiši, rdeča nit pa bo skok v višino - odprli pa jo bodo ob 70-letnici celjske-
ga atleta Branka Vivoda, ki je kot prvi Slovenec septembra 1963 preskočil magično mejo dveh metrov. Ljubitelji znamk si bodo v celjski šoli za horti-kulturo in vizualne umetnosti lahko ogledali razstavo Cvetje na slovenskih znamkah, posebej bodo na ogled tudi znamke z upodobljenimi miti in legendami, skupaj s Pokrajinskim muzejem Celje pa Tone Petek pripravlja še razstavo Od igle do zvezd, ki opredeljuje na znamkah ujeto obdobje od pračloveka do Celjskih.
IS, foto: GrupA
UREDITE SE V NAJMODERNEJŠEM FRIZERSKEM SALONU V SLOVENIJI
Salon Fantazija je najmodernejši frizerski studio v Sloveniji. Je prostor, kjer vam pomagajo uresničevati vaše fantazije. Kakovost in dolgoletne izkušnje svoje ekipe kombinirajo z vašimi mislimi, predstavo in željami. Želijo, da se ob obisku pri njih res počutite sanjsko, zato tudi ob pranju glave ponujajo pogled v zvezde, masažo in postrežbo s čajem ali kavo. In vse to po resnično dostopnih cenah. O čudoviti pričeski sanja vsaka ženska, zato so v salonu Fantazija z našo medijsko hišo od materinskem dnevu pripravili za vse ženske prav posebno darilo. Ob 25. marcu bodo vsem, ki boste izpolnili kupon, poslali darilni bon za 50-odstotni popust. Še posebej bodo nagradili eno od mamic, saj bodo poskrbeli za njeno popolno ureditev. Le kdo si ne želi striženja, barvanja in ličenja? Salon Fantazija v Miklošičevi ulici 5 v Celju bo poskrbel za fantastično počutje številnih žensk. Izpolnite kupon za svojo mamo in ji polepšajte materinski dan.

PRUL MITCHELL.
Ime in priimek. Naslov_
C
a
Telefon_ ,
Kupon pošljite na NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: ureditev Zreb bo 17. mara.
Preobrazbo za 8. marec je prejela NATAŠA MASTNAK iz Šentjanža nad Štorami 41, Štore.
O nagradi bo obveščena po pošti.
Salon Fantazija, Miklošičeva ulica 5, 3000 Celje / 031 241 241 www.salonfantazija.si Pl/salon.fantazija
i
FOTO TEDNA
Celje imam rad.
Foto: SHERPA
Razkošje, imenovano topel dom
stran 41
Zgodbe s Celjskega
-Št. 11 ßf 13. 3. 2014-
112?
Pomagajte!
strani 44-45
PORTRET
Od boršča do vrenja v Ukrajini
Klepet z Ukrajinko Ivano Taborovec, ki s strahom spremlja dogajanje v domovini
Oči svetovne javnosti so z nelagodjem obrnjene proti Ukrajini, predvsem h Krimu, ki je v teh dneh prizorišče rusko-ukrajinskih obračunov. V državi se vrstijo protesti, Ukrajino vodi začasna vlada ... Politično sliko, ki ne obeta nič dobrega, spremljajo tudi Ukrajinci, razseljeni po svetu. Med njimi je tudi Ivana Taboro-vec, ki dela v eni od gostiln v Zgornji Savinjski dolini.
»Čeprav sem se navadila na Slovenijo, povsem domač mi je postal tudi slovenski način življenja, ostajam Ukrajin-ka. Ukrajina bo zame vedno moja domovina, ne glede na to, kje bom živela,« je poudarila nasmejana in zgovorna Ivana. »Ah, seveda se ne morem povsem znebiti tega zgornje savinjskega naglasa. Sicer bi se rada naučila pravilno govoriti slovensko, vendar v tem okolju ne gre.« Vseeno ji le občasno uide kakšna ukrajinska beseda, čeprav z veliko žara govori o svoji domovini. »Ukrajina je predvsem zelo velika in zelo lepa dežela, tudi precej bogata, seveda na svoj način. Imamo gore in dve morji, vendar so razdalje ogromne. Sicer
vseh krajev ne poznam do potankosti. Resda sem bila v nekaterih mestih, vendar je Ukrajina v resnici ogromna država. Zame so predvsem ljudje tisti, ki so >ful< v redu, seveda pa se enako kot v Sloveniji najdejo dobri in slabi posamezniki.«
Sliši se tako znano ...
Ivana prihaja iz manjše vasi v bližini mesta Rivne, ki leži blizu beloruske meje. Gre za mesto s približno 300 tisoč prebivalci, s precej razvitim turizmom in tudi z
nekaj industrije, ki se srečuje s težavami. Ivana je v mestu obiskovala osnovno šolo in končala ekonomsko šolo. Kot šestletna deklica je doživela oranžno revolucijo v letu 1991. »Res sem bila zelo mlada, tako da je največja sprememba, ki se je spomnim, ta, da se v šoli nismo več učili ruščine.«
Čeprav govori rusko, je njen materni jezik ukrajinšči-na, ki se od ruščine razlikuje podobno kot slovenščina od nekdanje srbohrvaščine. Ivana je osnovno raven izobraževanja obiskovala enajst let,
Tudi predsodke Ivana še kako dobro pozna. »Ko rečem, da sem Ukrajinka, marsikdo tako pomenljivo pogleda in pomisli, da sem plesala na odru. Proti temu se poskušam boriti, saj vem, kdo in kaj sem. Vendar očitno teh razmišljanj ne morem sama premagati. Sicer pa se zavedam, da je takšno pač življenje in nikogar ne smemo obsojati... Mogoče so ženske v to prisiljene ali imajo otroke in zato ne vidijo drugega izhoda...«
h - fl
Ko poslušamo Ivanino pripoved, se zdi, da se življenje v drugi največji evropski državi ne razlikuje bistveno od našega v Sloveniji.
Ivana na svojem delovnem mestu
potem se je dve leti šolala v recimo temu srednji šoli. Odraščala je na manjši kmetiji, starša sta bila zaposlena in zdaj prejemata po sto evrov pokojnine. V družini so trije otroci. Ivanina sestra je učiteljica, ki dela v Rivni in prejema po 200 evrov plače. Brat v Moskvi dela pri gradbenem podjetju po mesec, dva in se nato vrne k družini.
Ko poslušamo Ivanino pripoved, se zdi, da se življenje v drugi največji evropski državi ne razlikuje bistveno od življenja v Sloveniji. »Če imaš denar in poznanstva, prideš povsod, sicer pa redkokdo dobi zaposlitev v poklicu, za katerega se je izobraževal. Sestrična je zobozdravnica, delala je mesec dni, potem pa ni dobila zaposlitve. Zdaj je v Italiji. Ljudje se pač znajdejo, nekateri imajo celo višje plače kot v Sloveniji, vendar so velike razlike v cenah tudi od mesta do mesta.«
V lepi deželi
Na splošno pa se je menda življenje v zadnjih letih kar precej spremenilo. »Pred petimi leti, ko sem se prvič vrnila domov, sem z denarjem, ki sem ga prislužila v Sloveniji, kar dobro shajala. Zdaj pa se mi zdi, da se kar naprej vračam - cene so namreč skoraj enake slovenskim. Kava v gostilnah po evro in pol ali celo dva ni nič nenavadnega.«
In še na eno ukrajinsko podrobnost opozori Ivana: da praktično ni srednjega razreda. Nekaj je bogatih, večina prebivalcev pa je revnih. »Sicer ni to tista prava revščina, da ne bi imeli kaj za jesti. V mestu je bilo v preteklosti več podjetij, ki so zaprla vrata. Vendar meni ni bilo slabo. Delala sem v gostilni, teden dni skoraj neprekinjeno, potem sem bila teden dni prosta. Vsi mislijo, da sem v Slovenijo prišla zaradi denarja, vendar ni tako. Ponudili so mi, da lahko grem v Slovenijo, mi uredili potrebne dokumente in zdaj sem že pet let v Zgornji Savinjski dolini. Spomnim se, da je oče rekel, da če se meni zdi v redu, naj grem in poskusim.«
Seveda se je Ivana po prihodu v Slovenijo spoprijela z nekaterimi težavami, tudi s predsodki, ki pa jih je očitno uspešno premagala. »Na začetku nisem poznala ljudi,
Ivana Taborovec prosti čas preživlja s prijatelji, ki jih je v tem okolju spoznala veliko. »Fanta še nimam,« prešerno pove in še enkrat poudari, da je zadovoljna s svojim delom. »Zaenkrat ne načrtujem, da bi se selila. Tu mi je zelo lepo, ljudi poznam, jezika sem se naučila. Vendar nikoli ne reci nikoli ...«
Na vprašanje, na kaj se je v Sloveniji najtežje privadila, Ivana po krajšem razmisleku in prešernem smehu prizna, da ne je regrata. »Zdi se mi, da vsi Slovenci obožujejo regrat, jaz ga pa ne morem. Pri nas je za zajce. Seveda je nekaj razlike v hrani, bi pa rekla, da je tako pri nas kot pri vas hrana dobra in se ni težko navaditi. Tu večinoma ne kuham, mogoče kdaj spečem kakšne tortice ali skuham boršč, torej juho z rdečo peso. Ta pa je najboljša.«
jezika, zdaj pa mi je praktično že vse domače. V našo gostilno prihajajo isti ljudje, a tudi delodajalca, zakonca Pfeifer, sta zelo v redu. Slovenija se mi zdi majhna in zelo lepa, z vsemi temi gorami, razgibano pokrajino in naravnimi lepotami. Tudi sestri, ki me je obiskala pred leti, je bila vaša dežela zelo všeč.«
Strah jo je
Ivana je v vseh teh letih ohranila tesen stik z domovino. Njeni starši so navajeni, da prihaja domov enkrat na leto. Z avtom, vlakom, letalom ... Z vlakom se na primer vozi 33 ur. »Vedno se razveselim, ko prečkam mejo. Teden dni potrebujem, da se navadim na domače okolje, potem delam, kar je treba, tretji teden pa že mislim, da se ne bi vrnila v Slovenijo. Vendar obiske v Ukrajini jemljem kot dopust, v domovini pa najbrž ne bi mogla več živeti. Če nič drugega, me motijo smeti. Na nekaterih področjih je Ukrajina daleč od Evrope, vendar se počasi spreminja.«
Seveda z živahno sogovornico ne moreva mimo dogajanja v Ukrajini. »Zdi se mi, da Krim sploh ni cilj, temveč so v ozadju neki drugi interesi. Vendar se v to politiko res ne bi vtikala. Vseeno pa
kar naprej berem časopise in internet ter spremljam, kaj se dogaja. Moji na srečo živijo kilometre stran od Krima, tako da v najhujše dogajanje niso neposredno vpleteni. Ravno dopoldne je oče, s katerim sem govorila po telefonu, povedal, da v domači vasici še vedno vladata mir in tišina. Redno dobivata pokojnino, tako da je menda vse v redu ... Še to je omenil, da gre kupit darilo mami za dan žena. Kaj vem, mogoče pa me je želel pomiriti. Ali pa mogoče celo misli, da ne vem, kaj se dogaja.«
Vendar Ivani zagotovo ni vseeno, kaj bo. »Sama sem prava patriotka, predvsem pa ne bi rada, da bi se kaj zgodilo našemu narodu. Ljudje niso nič krivi, da se je vse kar naenkrat spremenilo. Povsod, tako v Ukrajini kot v Rusiji, imamo sorodnike, podobno je tudi z drugimi in zdi se mi, da si večina želi mir. Ukrajinci smo bolj umirjeni, vedno smo se se razumeli s sosednjimi narodi, nikogar nismo preganjali ... Čeprav na dogajanje doma gledam od daleč, mi še zdaleč ni vseeno. Prejšnji teden, ko so Rusi grozili, da bodo napadli, tri noči nisem spala in sem čakala, kaj se bo zgodilo.«
URŠKA SELIŠNIK
34
INTERVJU
Niti sam ne ve, kje je letela žoga!
Drugi najboljši strelec lige prvakov Gašper Marguč vse bliže madžarskemu Veszpremu - Cilj finiša sezone: prehiteti Gorenje
Desnokrilni rokometaš Celja Pivovarne Laško Gašper Marguč je bil najboljši strelec zaključnega turnirja pokala Rokometne zveze Slovenije v dvorani Golovec, obenem je drugi strelec lige prvakov in tarča trenutno enega najboljših evropskih klubov Ve-szprema. Večkrat smo že omenjali njegovo genialno levico, s katero spravlja v obup najboljše vratarje sveta, saj zna zadeti tudi iz zelo neugodnih položajev.
23-letnemu Celjanu je spet uspel gol, ki je ljubiteljem rokometa vzel sapo in ga zato najbrž nikoli ne bodo pozabili. Ni bil sicer dosežen v zadnjih sekundah tekme, a je bil zelo nenavaden in morda zaradi tega »ubijalski« za tekmece ter prelomen za potek velikega derbija.
Pred dvema letoma ste osupnili gledalce v dvorani v Podčetrtku in pred televizijskimi ekrani, ko ste v finalu slovenskega pokala z velike razdalje presenetili vratarja Cimosa Gorazda Škofa in izid pred odmorom izenačili na 12:12. Tedaj smo videli, kam ste usmerili žogo, tokrat pa ste metali iz mrtvega kota ...
V	Podčetrtku se je iztekal prvi polčas in sem bil prisiljen poskusiti od daleč, tokrat pa sta sodnika dvignila roki za naš dolg napad. Dobil sem žogo v kot igrišča, pred mano je stal Staš Skube in nisem imel prostora za skok v vratarjev prostor. Zato sem vrgel proti golu. Iskreno povedano še sam ne vem, kako mi je uspelo doseči zadetek in kje je žoga prečkala golovo črto. Mislim, da mi česa takšnega ne bo uspelo ponoviti do konca kariere.
V	to sicer dvomimo. Vaš kapetan Luka Žvižej je omenil, da je po vašem golu dobil občutek, da boste ugnali Gorenje. Se strinjate, da so le nekaj minut oziroma vaš delni izid 6:0 - iz 7:10 na 13:10 - odločili celoten turnir?
Morda. Za velenjsko vodstvo je poskrbel pravzaprav Klemen Cehte. Uspela sta mu dva zelo lepa zadetka. Nismo bili slabo postavljeni v obrambi, toda projektila sta bila izjemna, skoraj neubranljiva. Toda držali smo se navodil. Ivan Sliškovič in Vid Poteko sta še bolj stisnila krožnega napadalca, prestregla sta nekaj podaj na črto in omogočila hitre protinapade za našo lepo prednost.
Ne le zaradi zadnjih vaših predstav, temveč zaradi kakovostne stalnosti ste tarča odličnih, uglednih, predvsem pa bogatih klubov. Lani ste dvomili, da bo kateri od njih pripravljen seči v žep in Celju Pivovarni Laško plačati odškodnino, ker ste pač krilni igralec. Zdaj je drugače, mnogi vas že vidijo v Veszpremu, čeprav vas pogodba z matičnim klubom veže še za naslednjo sezono. Do kod je seglo enoletno sodelovanje z menedžerjem Andrejem Golicem in kje boste 20. avgusta, ko boste dopolnili 24 let?
Vsem vam je že nekaj časa jasno, da pogovori glede prestopa v Veszprem potekajo, končani pa še niso. Ne vem, kako se bo zgodba razpletla. Odhoda iz Celja še ne morem potrditi, kajti dokončni dogovor še ni sklenjen.
Bistven bo tudi sporazum klubov glede višine odškodnine. To je ključno, mar ne?
Vsekakor. Kluba se morata dogovoriti.
Ste se oziroma se še boste posvetovali z očetom, morda tudi dedkom?
Pravzaprav sem se že, a tudi z dekletom.
Jo boste vzeli s seboj?
Tudi to bo treba urediti, kajti pred njo je še en letnik na fakulteti. V prvi sezoni bom v Veszpremu najbrž sam. Je pa tudi res, da Veszprem ni tako daleč.
Zelo oddaljen je Flensburg, ki je bil za Celje pred desetimi leti najlepše mesto na
Preko Flensburga je naš klub osvojil naslov evropskega prvaka. Pričakujem, da bo na prvi tekmi Zlatorog poln. Nemci so sicer izraziti favoriti za preboj v četrtfinale.
Gašper Marguč. Ko takole »lebdi« na fotografiji, se dozdeva, da je časa za razmišljanje, kam usmeriti žogo, dovolj. Stvarnost je povsem drugačna.
»Ponosen sem na drugo mesto med strelci v ligi prvakov. Soigralci mi zaupajo in mi namenijo zelo veliko podaj. Vsako žogo skušam spraviti v mrežo. Zaenkrat mi to precej dobro uspeva.«
svetu, ob koncu leta 2006 pa prizorišče ene najbolj grenkih izkušenj v celjski zgodovini, saj je bila na severu Nemčije zapravljena prednost desetih golov iz Zlatoroga. Spet se bosta kluba srečala v osmini finala lige prvakov. Kakšne so vaše želje?
Žreb je bil za nas lep. V ozadju je še zgodovina medsebojnih dvobojev. Preko Flensburga je naš klub osvojil naslov evropskega prvaka. Pričakujem, da bo na prvi tekmi Zlatorog poln. Nemci so sicer izraziti favoriti za preboj v četr-tfinale. Imajo nekaj težav s poškodbami igralcev. Skušali jih bomo presenetiti.
Kot po tekočem traku osvajate domače pokalne lovorike, v državnem prvenstvu pa že zgodaj zaostajate. Kaj boste storili?
Ne vem, kaj bi dejal. Enostavno nimam pravega odgovora. Zdaj teče že tretja sezona, ko so se tekmeci že precej odlepili. Lani poleti smo predvidevali, da nam bo le uspelo storiti korak naprej in da bomo z drugega mesta v državnem prvenstvu skočili na prvo. V Mariboru smo v rednem delu prvenstva zapravili veliko priložnost. Tudi zato smo si tako goreče želeli obraniti naslov pokalnega zmagovalca, da ne bi ostali povsem praznih rok v tej sezoni. Toda borili se bomo do konca, čeprav žal nismo več odvisni samo od sebe.
Za vaše pristaše je bilo končnih 32:30 v dvorani Tabor pravi šok. Kje tičijo razlogi za poraz?
Že po rezultatu je očitno, da smo imeli preveč preglavic v obrambi. Že v prvem polčasu smo prejeli 18 golov. Ko smo strnili vrste v obrambnih vrstah, smo od Gorenja, ki je napadalno kakovostnejše od Maribora, v polfinalu pokala prejeli le 11 zadetkov.
In zdaj se nadejate, da boste dobili vseh deset tekem v končnici za prvaka in da bo Gorenju spodrsnilo še s katerim od preostalih tekmecev, z Mariborom, Ribnico, s Trimom ali Sevnico. Načrt je v trenutku postal realen: okrepili ste se z Borutom Mačkovškom, Davidom Miklavčičem in Urošem Bunda-lom, Rdečo dvorano pa je zapustil Klemen
Cehte!
Vse to so predvidevanja ...
... za katera upate, da se bodo uresničila.
Ja, to pa drži. Mislim, da so edini, ki lahko presenetijo Velenjčane, Mariborčani. Pa še to le v dvorani Tabor, v Rdeči dvorani pač ne. Po Cehtetovem odhodu so naše možnosti, da dvakrat premagamo Gorenje, vsekakor narasle.
Poznavalci trdijo, da bi bilo Gorenje povsem drugačno, če bi ostalo brez odkritja ne le slovenske, temveč tudi evropske sezone, Staša Skubeta. Na primer zaradi poškodbe. Je težko odgovoriti na hipotetično vprašanje?
Po eni strani je težko, kajti poškodbe ne bi privoščil nobenemu tekmecu. Po drugi strani pa je odgovor kot na dlani. Staš je motor Gorenja. Vse se vrti okoli njega. Razigrava soigralce, spretno ustvarja »višek« v napadu za zunanje napadalce in tudi krila. Ja, drži, brez njega bi bilo Gorenje povsem drugačno.
Toda v dvorani Golovec ste ga uspeli zaustaviti v precejšnji meri, že v polfinalu. Se je bilo težko naslednji dan motivirati za finalno tekmo s Svišem, ki je zadnji na lestvici 1. slovenske lige?
Zelo, vsaj meni, priznam. Obračun z Gorenjem je bil pač finale pred finalom. Tedaj smo se izpraznili, predvsem psihološko. Vedeli smo, da bomo morali odigrati še 60 minut, toda na začetku tekme se je videlo, da nismo pravi. Zgrešili smo precej strelov, šest minut nismo dosegli gola. Prikradla se je še živčnost. Ko pa je naša igra stekla, smo postavili stvari na svoje mesto, resnici na ljubo šele v drugem polčasu.
Selitev v dvorano Golovec je bila odlična ideja, s pristnim vzdušjem, ko se zelo dobro sliši navijače. Po zmagah v Podčetrtku in Treh lilijah ste prav vi poudarili, da je treba igrati v manjših dvoranah, ki jih gledalci lahko napolnijo.
Lani poleti smo predvidevali, da nam bo le uspelo storiti korak naprej in da bomo z drugega mesta v državnem prvenstvu skočili na prvo. V Mariboru smo v rednem delu prvenstva zapravili veliko priložnost.
Vsem vam je že nekaj časa jasno, da pogovori glede prestopa v Veszprem potekajo, končani pa še niso. Ne vem, kako se bo zgodba razpletla.
Še vedno sem tega mnenja. Tokrat so dvorano z bogato tradicijo obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Zame je bilo vzdušje fe-nomenalno.
Trikrat ste pristavili levji delež pri osvajanju slovenskega pokala. Kako pa se spominjate svojega prvega zaključnega turnirja?
Tudi na Maribor leta 2000 imam lepe spomine. Takoj ko sem se priključil članskemu moštvu, sem bil deležen slavja. Čeprav sem bil večino časa na klopi, pa bo ob koncu moje kariere zapisano, da sem bil v petih sezonah štirikrat pokalni prvak.
Gašper Marguč se je v zgodnjem otroštvu ukvarjal s smučanjem: »Mučili so me prevozi in stalne slabosti. Nato me je mama preusmerila k vadbi rokometa. S šestimi leti sem prvič treniral v rokometni šoli pod vodstvom Toneta Goršiča. Nad mano sta bdela še njegov sin Martin in Mile Čepin.«
Vprašanje, kdo je boljši trener, Vladan Matic ali Branko Tamše, bi bilo nesmiselno. Katere pa so njune posebnosti in bistvene razlike med njima?
Z vidika odnosa do ekipe sta si zelo podobna, namreč oba prijazna, skoraj prijateljska. Branko vztraja pri hitri igri. Na treningih zelo veliko tečemo. Pri Vladanu smo se še bolj posvečali taktiki, vadba je bila nekoliko bolj statična.
Levičar ste, zdaj že lahko rečemo, med najboljšimi desnimi krili sveta. Levičarja pa sta tudi mlajši brat Gal in polbrat Maj. Se bo še veliko govorilo o Margučih?
Srčno upam. Gal je že dobil priložnost v članskem moštvu in bo imel še opaznejšo vlogo, če bom zapustil Celje. Maj pa je zelo mlad, še na začetku osnovne šole. Pred njim je prehod skozi vse starostne selekcije. Bistveno je, da ga zelo veseli igranje rokometa. Levičarjev ni veliko, »proizvodnja« pri Margučih pa je uspešna.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA arhiv NT (SHERPA)
PORTRET
35
Prihaja iz gasilske rodbine
Slavko Jezernik iz Nove Cerkve je predsednik gasilcev, godbe in krajevne skupnosti - Pri gasilcih kar petindvajset Je-zernikovih
V začetku marca je bila Nova Cerkev v znamenju dveh za najširšo okolico pomembnih dogodkov. Po 27. pustnem karnevalu je sledilo gasilsko pokalno tekmovanje v spajanju sesalnega voda, pri čemer so sodelovale ekipe iz vse Slovenije. Z obema dogodkoma je tesno povezan Slavko Jezernik iz Nove Cerkve, ki je vodja in pobudnik karnevala ter predsednik uspešnega gasilskega društva. Poleg tega je v Novi Cerkvi tudi predsednik krajevne skupnosti, predsednik godbe na pihala in občinski svetnik.
Za gasilsko pokalno tekmovanje, eno od šestih takšnih v Sloveniji, je imel Slavko Jezernik na skrbi organizacijo, izvedbo sta imela na skrbi poveljnik in namestnik poveljnika društva. V Novi Cerkvi so z gasilstvom v veliki meri povezane širše družine. Med gasilci so Slavkova žena, hčeri, zeti in vnuki, podobno je v družinah poveljnika, namestnika poveljnika, poveljnika zveze in še kje. Med dvesto člani gasilskega društva je Jezerni-kovih kar petindvajset.
O gasilskem podmladku
Predsednik gasilskega društva in krajevne skupnosti Nova Cerkev je bil že Slavkov oče. »Veselilo me je, videl sem očetov zgled in čutil, da moram začeti in nadaljevati,« se spominja Slavko Jezernik. Med številnimi uokvirjenimi fotografijami na stenah gasilskega doma v Novi Cerkvi je tudi slika pionirske desetine iz leta 1962, ki jo je kot dese-tar začel voditi mali Slavko. Denarja za uniforme takrat ni bilo, od drugih fantov so jih ločevale le kape na glavi. »Fantje smo bili ponosni že, če smo smeli zlagati obleke,« je obudil spomine.
Danes je seveda vse drugače, gasilski pomladek je treba počastiti s pico ali sladoledom in za božička obdariti. Tudi ko pridejo na obisk v društvo otroci iz bližnje šole, ki so jim na primer lani prikazali gašenje avtomobila, dobijo v dar kakšno čokolado. Gasilskega pomlad-ka v Novi Cerkvi seveda ne manjka, uspehov prav tako ne. Mladinci iz Nove Cerkve so bili že na dveh gasilskih olimpijadah, na Švedskem in v Varaždinu, kar je izjemen uspeh, saj je treba uspeti na občinski, regijski in državni ravni.
Delo in pokali
V vitrinah gasilskega društva, ki ga vodi Slavko, je na desetine vseh mogočih pokalov. »Najpomembneje je, da lahko pomagaš ljudem v nesreči, pa naj bodo to požar, poplava ali žled,« pravi predsednik gasilskega društva. Letos so gasilci pomagali pri odpravljanju posledic žleda, saj so bile ceste skoraj neprevozne. Lani je bilo devet intervencij. »Zelo pomembno je, da si čim prej na kraju nesreče, vsaka sekunda je zelo pomembna,« se je že velikokrat prepričal predsednik društva, ki odhaja tudi na intervencije. Včasih je vozil tovornjak. Med posredovanji se posebej spominja požara na kmetiji v Polžah, kjer je bilo v hlevu v dimu osemdeset glav živine. S pomočjo ventilatorja so jo gasilci uspeli rešiti.
Celo svoj kip imajo
Gasilci skrbijo tudi za številne prireditve, med njimi je največja pustni karneval, na katerega se pripravljajo od novega leta. »Veliko dela je, a ko na karnevalu vidiš, koliko ljudi se ga udeleži, na to pozabiš,« pravi Slavko Jezernik. Kljub splošni bitki za denar je še vedno veliko
ljudi pripravljenih delati prostovoljno, pa naj bo to v gasilskem ali kakšnem drugem od številnih društev v Novi Cerkvi. V krajevni skupnosti s sedemnajstimi vasmi in približno 2.500 prebivalci.
Na moč gasilstva v Novi Cerkvi opozarja pred krajem krožišče s kipom zavetnika gasilcev, sv. Florijana. »To je bila moja dolgoletna želja, saj
imamo v krajevni skupnosti kar tri zelo dejavna gasilska društva. Marsikje sem že videl, da imajo na krožiščih kakšen kip, na primer na Prose-niškem štorkljo,« pojasnjuje svojo pobudo za postavitev kipa zavetnika gasilcev, ki so ga postavili lani.
Pri godbenikih
V Godbi na pihala Nova Cerkev, ki je prav tako ponos kraja, je pred desetletjem zaškripalo. Bili so celo brez dirigenta in uniform. »Kot predsedniku krajevne skupnosti mi ni bilo vseeno in sem ponudil, da postanem predsednik godbe vsaj za leto, samo da godbo rešimo,« se spominja začetka predsedovanja godbi njen predsednik Slavko Jezernik. Godba ima dolgo tradicijo, njena zibelka so bližnje Male Dole, nato so jo preselili v Vojnik, zdaj je že dolga leta v Novi Cerkvi.
»Iskanje sponzorjev in denarja je v današnjem času nekaj najtežjega. Zdaj sem v godbi že deset let in mi prigovarjajo, naj še vztrajam,« je dodal. V Novi Cerkvi so na svojo godbo in njenih 32 godbenikov zelo navezani, na vsaki slovesnosti poskrbijo za piko na i. Vadijo vsak četrtek, na leto nastopijo okoli štiridesetkrat.
Po vodi še »marof«
Največ ljudi pozna Slavka Jezernika kot predsednika krajevne skupnosti, ki jo vodi tretji mandat. »Vedno poudarjam, da je vodovod še pomembnejši kot asfalt,« pravi. Danes je oskrba z vodo v krajevni skupnosti razmeroma urejena, za razliko od sušnega leta 1992, ko so morali gasilci prevoziti kar milijon litrov vode. Lani je bilo le še dvanajst prevozov vode. Težave se pojavljajo še v eni od številnih vasi.
Po Jezernikovem mnenju je bil največji problem Nove Cerkve zaščiteni »marof«, ki je dolga leta kazil podobo središča kraja. »Različni veletrgov-ci so se zanj zanimali, vendar so ga vsi želeli podreti,« se spominja. Slavko Jezernik je povabil k sodelovanju domačega podjetnika Ravnaka, da bi »marof« kupil in uredil. Ravnak je dolgo okleval, leta 2010 pa se je vendarle odločil za nakup in poklical Slavka, ki se takole spominja: »Bil sem doma, ležal sem zaradi pljučnice, vendar sem mu vseeno odgovoril, da takoj pridem. Zaradi vesele novice sem bil verjetno kar prej zdrav.«
V prenovljenem »marofu« bodo različni poslovni prostori, odprli naj bi ga konec tega leta ali prihodnje leto. Velika pridobitev Nove Cerkve je vsekakor večnamenska telovadnica podružnične osnovne šole, vredna milijon evrov, ki so jo morali postaviti brez evropskega sofinanciranja. V kraju različnih potreb seveda ne manjka.
Več časa
Odkar je v pokoju, ima Slavko Jezernik končno več časa. »Čudim se, kako sem vse to zmogel ob službi, bilo je naporno.« Zaposlen je bil v asfaltni bazi CMC v Veliki Pirešici, kjer je imel na skrbi razporejanje tovornjakov. »Zdaj se lahko zjutraj v miru odpravim v krajevno skupnost in h gasilcem, tudi popoldne imam več prostega časa, kot ga je bilo včasih,« ugotavlja dan za dnem. Nedelje so mirnejše, ponavadi jih preživlja v družinskem krogu.
BRANE JERANKO, foto: BJ
V industrijski prodajalni CINKARNE Celje, Kidričeva ulica 26
' " - ■ , > ■ ■ T * ■
■ HUMOVIT TRATNI 50 l Iii cena samo 3,90 €_VabfjgA M


5Ö>
CINKARNA
ww.cinkarna.si
Tako se je začelo. Fotografija kratkohlačnikov, najmlajših gasilcev iz Nove Cerkve iz leta 1962, ki jih je vodil pionir Slavko Jezernik (na fotografiji prvi z leve strani).
Slavko Jezernik pred lepo urejenim gasilskim domom. Kot predsednik krajevne skupnosti od lani med drugim osebno obišče vse starejše krajane, ki so dopolnili okroglih 70, 80 ali 90 let, in jim vošči. Obišče jih na domovih in ljudje so takšne pozornosti zelo veseli.
NE PREZRITE
Kdo je velenjski zobozdravnik in popotnik, ki sta ga navdihnila indijanska in grška kultura? Izvedeli boste v naslednji številki Novega tednika.
36
REPORTAŽA
Delavnice se je udeležilo 30 lastnikov gozdov. Čelade so bile samoumevne.
»Tole je kar na ravnem,« so rekli bolj izkušeni.
Usodna je lahko sekunda
Na demonstracijski delavnici z lastniki gozdov v Belih Vodah
Nekdaj je pot iz Šoštanja proti Belim Vodam predstavljala pravo idilično doživetje. Dandanes to idilo kar naprej razblinjajo pomniki, ki pričajo o naravnih katastrofah. Velik del ceste je v makadam spremenila predlanska novembrska poplava; nad plazom v Florjanu, ki je sicer zgledno pospravljen, je vidna precejšnja rana; polomljeno drevje in veje ter oguljeni vrhovi dreves pa pričajo, kako strašno je bilo februarsko divjanje narave.
S kmeti, ki so tudi lastniki co za varno sečnjo v žledu
gozdov, smo se ustavili na izletniški kmetiji pri Raz-plodovniku. V Belih Vodah nad Šoštanjem so namreč gozdarji nazarske enote zavoda za gozdove ob pomoči velenjske in šoštanjske občine pripravili že peto delavni-
poškodovanega lesa. Tudi na zadnji, ponedeljkovi delavnici so predstavniki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna opozorili na potrebno opremo in zakonska določila za delo v gozdu, poskrbeli pa so tudi za
Domačin Aleš Rezoničnik iz Belih Vod je pri prikazu sodeloval s svojim traktorjem. Kot je omenil, je drevje s cest že pospravil, pomagal je tudi gasilcem.
»Hitimo, saj se pri smrekah poleg podlubnikov bojimo tudi kakšne suše. V gozdu delam sam, ker pač živimo od kmetijstva. Imamo sto hektarjev gozda, zraven pa še nekaj obdelovalne zemlje. Pri nas je velika škoda nastala tudi na jablanah in drugem sadnem drevju. Verjetno bomo čakali deset let, da se bodo bobovci spet obrasli. Ampak pri žledu je pač tako. Gledaš, a ne moreš nič - tudi če jočeš, nič ne pomaga. Bomo že nekako, čeprav nas v zadnjem času narava precej tepe. Dve leti skoraj nismo imeli košnje, ker je bila suša, kar je bil tudi problem. Nenehno je kaj, če nič drugega, so pa davki.«
praktični prikaz spravila poškodovanih dreves. »A imajo pri tej hiši kaj gozda, da bodo tudi pokazali, kako uporabljati >motorko<? Če nimajo, gremo kar k nam, saj imam po celem gozdu razmetano drevje,« je v šali omenil eden od lastnikov.
Kot pričakuje večina lastnikov, bo cena bukovega lesa precej padla, medtem ko se cena smrekovine ne bo tako drastično znižala.
Nekateri so se po februarskem žledolomu videli prvič, vendar je bilo očitno, da je prvi šok mimo. Bolj kot o škodi so se pogovarjali o tem, kako so že zavihali rokave, kje so začeli spravljati les in kako bodo skušali naravni udar kar najhitreje omiliti. »Kmete nas pogosto sprašujejo, koliko časa delamo. Ko rečemo, da po 14 ur na dan, nam takoj odvrnejo, da smo pač zato pozimi >fraj<. In zdaj vidite, kako smo prosti? Cel februar že garamo po >hostah<, saj jih je treba čim prej pospraviti,« so pripovedovali kleni možje, ki so se z bližnjih in daljnih vrhov zbirali na demonstracijski delavnici.
Hiti počasi
Delo v gozdu se sliši enostavno, vendar je delo nevarno, obsežno in naporno. Verjetno so se tudi zato delavnice udeležili tudi najbolj izkušeni sekači. Nič ne škodi, da ponotranjiš, kaj te lahko doleti, da znova in znova slišiš, da je treba biti čimbolj pazljiv, da bi bilo karseda malo poškodb. »Hiti počasi, je najbolj enostaven moto za delo v gozdovih. Še prej se morajo ljudje čim bolj zavedati problemov in težav, ki jih lahko doletijo,« je omenil vodja šoštanjske enote Aleš Ocvirk. Področje je precej prizadeto, lastništvo gozdov je zelo razdrobljeno oziroma gre večinoma za manjše posesti zasebnih lastnikov.
Skupno so samo v šoštanjski krajevni enoti doslej že več kot 150 lastnikov gozdov opozarjali na predvidno in varno delo v gozdu, kot je povedal vodja enote Aleš Ocvirk.
Tako imajo na območju šoštanjske enote več kot štiri tisoč lastnikov gozdov. Od njih bo v prvi vrsti odvisno nadaljnje dogajanje, saj morajo ravno lastniki vzpostaviti gozdni red in pospraviti posledice žledoloma. »Pozivamo jih, naj se dela lotevajo počasi in previdno, predvsem z zavestjo, da je to sila nevarno opravilo.«
Na območju Belih Vod je ogromno poškodovanih, tudi zelo uničenih gozdnih površin. Največ poškodb je na bukovini v jarkih in na bolj strmih legah, veliko polomljenega drevja je tudi ob gozdnih in drugih prometnicah. Tudi za gozdarje zlepa ne bo zmanjkalo dela, saj so v enoti štirje zaposleni, ki delajo po spisku. Sicer je rok za pospravilo iglavcev 15. maj, za listavce pa odločba o spravilu velja do konca leta 2016.
Šele po petih letih
Spravilo poškodovanega lesa pomeni težje gozdarsko delo, ki naj bi ga izvajali samo najbolj izkušeni posamezniki. »Vendar je izkušnje pač
Branko Sevčnikar, predsednik Društva lastnikov gozdov Šaleške doline:
»Imam kmečke korenine, ampak sem delal v Gorenju. V devetdesetih sem si uresničil želje, ki sem jih gojil celo življenje, in kupil nekaj gozda. Res imam izredno veselje, rad grem v gozd, gospodarim in delam. Gozd je lastništvo, nudi neke vrste socialno in ekonomsko varnost ter seveda veliko ljubiteljskih užitkov. Vendar mora biti ljubezen do gozda vsajena v človeku: če imaš nekaj rad in imaš cilje, potem nikoli ni nič težko. Zagotovo nobenemu lastniku ni vseeno ob pogledu na poškodovan gozd, ampak mora se sprijazniti in ukrepati ter seveda čim prej odstraniti poškodovan les.«
treba pridobiti. Kar pet let je treba držati v rokah motorno žago, da pridobiš dovolj rutine,« je omenil predstavnik postojnske šole Jože Požar in zbranim zagotovil, da se veliko novega verjetno ne bodo naučili, vsekakor pa bodo osvežili znanje. Vse v želji, da nobenega lastnika ne bi nič opomnilo ...
»Izpostavljeni smo vsi, nesreča se lahko zgodi komur
Marjan Golup, To-
polšica: »Gozd imamo v Šentvidu, na 20 hektarjih je bukovina kar precej poškodovana, smreke so jo odnesle s polomljeni vrhovi. Je pa veliko odvisno od lege, saj je pri nas najbolj poškodovano drevje na strmem terenu. Sam v gozdu ne podiram drevja, saj sem nekoliko preveč v letih in je preveč nevarno. Na srečo ima sin veliko veselja za delo z lesom in letos bo tega ogromno. Od gozda sicer nismo življenjsko odvisni, ga je pa treba urediti in pospraviti. To se ve. Takšna delavnica je zelo dobrodošla. Izveš kaj novega, se pogovoriš, svetuješ drugim ...«
koli. Zato pripravljamo te delavnice, da lastniki obnovijo znanje ali da jih mogoče opomnimo, kako usodna je lahko sekunda. Nenazadnje lahko delavnica pripomore k temu, da lastnik gozda sam oceni, da česa ne zmore .« je nizal Požar. Seveda za delo v gozdu niso dovolj izkušnje, veliko vlogo ima primerna osebna varovalna oprema. A tudi potem ni zagotovila, da se nesreče ne bi dogajale.
URŠKA SELIŠNIK
V Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline, ki deluje od leta 1991, je včlanjenih 111 članov. Skrbi za izobraževanja članov, strokovne ekskurzije in predavanja, v zadnjem času pa so člani sodelovali tudi pri oblikovanju zakonodaje. V slovenski zvezi so namreč pri nepremičninskem davku dosegli 0,07-od-stotno obdavčitev.
AKCIJA
37
tbeBA sezona ■■AKCIJE!
Glasujte za svojega kandidata!
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarja se je začel izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Ponekod so poslali v boj le enega kandidata. Vsi pa bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi.
Bralci bodo imeli možnost, da glasujejo za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
Februarja smo torej objavljali prvi krog kandidatov in prva dva finalista sta že znana, to sta Monika Oset in Domen Preložnik. Marca je na vrsti drugi in aprila še tretji krog. Vseh šest mesečnih zmagovalcev se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
Učitelji lahko pomagajo
Že lani smo uvedli dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Tudi letos čaka oba zmagovalca lepa nagrada! Kakšna, naj ostane še skrivnost.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek .............
naslov .....................................
kontaktni telefon/e-pošta
--K-Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje.
V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
ŠOLSKI CENTER CELJE: Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM) ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (GSK) in Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠ) I. GIMNAZIJA V CELJU (I. GC) EKONOMSKA ŠOLA CELJE (EŠC)
Katarina Slapnik 4. F, I. GC
Bor Lenarčič 4. F, I. GC
Jan Kunc 4. G, I. GC
Monika Janžovnik 2. A - PTI, EŠC
Žan Rozman 2. A - PTI, EŠC
Monika Zobec 3. D, EŠC
Robi Velenšek 3. D, EŠC
Rok Žagar 4. A, EŠC
Ajda Lesjak 4. B, EŠC
Nina Beškovnik 4. C, EŠC

3
i
Patrik Vaši 4. C, EŠC
Ana Sodin 4. Č, EŠC
Žan Popovič 4. Č, EŠC
Matej Sumrak 4. D, EŠC
Jelica Petrovič 4. D, EŠC
Za marčevski krog glasovanja so kuponi drugačne barve, kot so bili prejšnji mesec!
38
NAJMflniRANTKAINNAJMffniRANT
NAJ famiRANTKA IN NAJ MATURANT
39
Rezultati so po prvem tednu glasovanja še bolj klavrni, verjetno se bodo glasovalci razživeli proti koncu meseca, kot je to že običajno.
Med fanti je zbral največ glasov
Miha Verdnik,
med dekleti pa
Klavdija Tojnko.
Oba sta dijaka I. gimnazije v Celju.
6. Robi Novak
40
PORTRET
Mojca Oman Furman: »Če si na samem postaviš hišo z Gorazd Oman Furman: »Največji problem je, da Sloveni-roza fasado, to ni samo stvar tvoje hiše, temveč morda ja nima jasne vizije, kaj bo počela čez dvajset let. Dokler polovice občine.«	tega ni, tudi o prostorski viziji ne moremo govoriti.«
Ženski in moški princip pri načrtovanju prostora
Zlata kocka za serijo delavnic, ki dvigajo zavest o prostoru in arhitekturi med mladimi
Mojca in Gorazd Oman Furman sta Celjana, toda spoznala sta se v Ljubljani po študiju. Ona je geode-tinja, ki je doktorirala na fakulteti za arhitekturo, on je arhitekt, ki je končal magisterij iz urbanizma. Zadnjih deset let delata skupaj v svojem biroju, kjer se njuna znanja dobro dopolnjujejo. Ob tem sta pred dvema letoma ustanovila še neprofitni zavod Metro SR, v okviru katerega želita predvsem dvigati zavest o pomenu prostorske kulture. Delavnice za otroke so ena od oblik takšnih prizadevanj. Zanje sta pred kratkim prejela nagrado zlata kocka, ki jo v različnih kategorijah podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
Ko sta pred leti razmišljala, kje bi si ustvarila družino in kje delala, sta bila v precepu. Na tehtnici je bilo: ali delati kariero v prestolnici ali izbrati bolj prijetne pogoje bivanja in manj stresno življenje ter se vrniti v Celje. Izbrala sta slednje. Oba sta v Celju našla redno službo, a sta se leta 2003 odločila za svojo pot. Medtem sta ustvarila že več kot sto različnih projektov v celi regiji.
Kozjanska postaja
Manjše lokalne skupnosti znajo po njunem mnenju bolj prisluhniti in se odzivati na želje občanov, zato je tudi sodelovanje stroke z njimi boljše, ugotavljata Oman Furmanova. »Tam, kjer se špekulira s prostorom in bogati z zemljišči, ne želimo priti zraven.« Sodelujeta pri pripravi različnih prostorskih načrtov in tudi pri manjših projektih, kot je bilo na primer avtobusno postajališče v občini Kozje. Do njihove podobe so prišli po številnih pogovorih o tem, kaj je kozjanska krajina, katere so njene kakovosti in slabosti ... »Postaje so povezava med mehkobo pokrajine in robustnostjo prebivalcev, ki morajo preživeti v tej krajini,« pravi Gorazd, ki jih je zasnoval in je nanje ponosen. Sedem jih že stoji, prav toliko je še predvidenih. Odzivi nanje so bili med ljudmi različni, sicer pa je vprašanje ravnovesja med stroko in tem, kako zadovoljiti ljudi, da jim je novost všeč in da jo sprejmejo, vselej hoja po robu, pravi Gorazd.
Mojca in Gorazd Oman Furman med večjimi projekti v prihodnje omenjata pripravo urbanističnega razvoja Šoštanja, kjer je bilo mestno jedro predvideno za rušitev, zdaj pa iščejo novo podobo zanj. V okviru neprofitnega zavoda pa pričakujeta, da bo nagrada pomenila več posluha lokalne skupnosti pri pripravi izobraževanj.
Nagrajene delavnice za otroke in mladino
V okviru zavoda Metro SR izvajata različne neprofitne dejavnosti, vse z namenom dviga zavesti o pomenu prostorske kulture. Brezplačne delavnice za otroke in mlade, za katere je zavod prejel zlato kocko v kategoriji ustanov, se navezujejo na lokalno problematiko in so jih izvedli v letih 2012 in 2013. Na Kozjanskem so s Kozjanskim parkom ugotavljali značilnosti podobe krajine in na kakšen način jo ohraniti. V Velenju so s tamkajšnjo galerijo otroci iz vezij matičnih plošč Gorenjevih odpadnih strojev izdelovali makete mesta. Hoteli so povedati, da je mesto nastalo zaradi industrije, zdaj pa sami izdelujejo novo mesto po načelih urbanističnega načrtovanja. V Celju so na primeru II. OŠ ugotavljali, da so šolske poti neprimerne za pešačenje in kaj bi spremenili, da bi otroci raje šli peš v šolo. V Celjskem mladinskem centru so spoznavali zapleten sistem mesta.
Prav mladi so upanje, da bodo čez desetletja prepoznali javni prostor kot možnost za druženje in se pogovarjali o tem, kaj hočejo od tega prostora in kakšen bi naj bil. S pomočjo delavnic bodo na to bolj pripravljeni, menita Mojca in Gorazd Oman Furman.
Poleg zavoda Metro SR sta zlato kocko prejela tudi OŠ Lava za projekt Najboljše bližnjice (v kategoriji vzgojno-izobraževalnih zavodov) in Rok Poles za vodnik skozi Velenje (kategorija tiskanih in avdiovizualnih medijev).
Soodločanje
Eden njunih večjih projektov je sodelovanje pri prostorskem urejanju Dobrne. Pred desetletjem sta se udeležila javnega natečaja za razvoj kraja in tako se je začela zgodba o uspešnem sodelovanju. V sprejemanje prostorskih aktov sta vpeljala prakse, ki po zakonu niso obvezne, a so pomembne, da se prebivalci aktivno vključijo v prostorski razvoj in da soodločajo o njem. Zato sta organizirala strokovna srečanja, delavnice, ankete. »Ljudje so namreč želeli razpršeno gradnjo, niso pa se zavedali, kaj to prinese,« pojasnjuje Mojca. »Nisva jim želela predavati, kako to ni v redu, temveč smo na delavnicah skupaj prišli do ugotovitve, kakšne probleme prinaša takšna gradnja: gradnjo cest, problem priključitve na vodovod in čistilno napravo, vožnje otrok v šolo, na starost pa osamljenost in oddaljenost od trgovine ...« Po vsem tem so ljudje laže sprejemali zakonske akte in želja po razpršeni gradnji ni bilo. Da je bila takšna usmeritev na Dobrni prava, je potrdilo tudi lansko priznanje fakultete za arhitekturo.
Brez gradbene inšpekcije?
Prav problemi razpršene gradnje so Mojco pred letih spodbudili, da se je lotila doktorskega študija s tega področja. Ugotovila je, da je bila v mestih vse družbena lastnina, izven teh pa so dovolili marsikaj in tako je zraslo veliko črnih gradenj. Toda četudi takšna razpršena gradnja kazi Slovenijo in zakonodaja določa, da ni mogoča, podoba kaže, da je bilo v praksi doslej drugače. Hiša na podeželju, nekje na samem, je namreč še vedno v sanjah mnogih ... Gorazd meni, da bo novi davek na nepremičnine ustavil takšne apetite, saj se bo pokazalo, da imamo dovolj stavbnih površin. »Končno bomo prišli do finančnih inštrumentov, primernih za naše okolje, kjer ni ustrezne kulture in zavesti o pomenu prostora. V Skandinaviji na primer niso imeli gradbene inšpekcije, ker ni bilo črnih gradenj, dokler se niso v šestdesetih letih tja začeli priselje-vati naši izseljenci. Povzročili so kaos, ker niso upoštevali nenapisanih pravil, da črne gradnje niso sprejemljive.
Očitno pri nas potrebujemo takšne ukrepe, ker se ne znamo držati napisanih pravil, kaj šele nenapisanih.«
Med delom in prostim časom
Načrtov in dela imata dovolj, vsak dan najdeta kakšen nov izziv, pravita. Ključ do uspeha je njuno sodelovanje. »Voz vlečeva v isto smer,« pravi Mojca. Imata podobne ka-rakterne lastnosti, isti pogled na svet, iste vrednote. Različnost jin in jang energije pa so po njenem mnenju njune prednosti: Gorazd bolj strateško razmišlja in ima na skrbi finance, ona je mravljica, ki se ukvarja s podrobnostmi. So pa tudi pomanjkljivosti takšnega nenehnega sobivanja. Težko namreč potegneta mejo, ko se ne ukvarjata s prostorom. Za dopuste tako načrtno izbirata kraje, ki so neposeljeni, da se razbremenita. Čeprav Mojca pove, da je Gorazd lani na morju že delal prostorski načrt kampa ... Pred kratkim sta se pred odhodom na smučanje dogovorila, da med potjo ne bosta komentirala okolice, a ni šlo po načrtih. Pri eni od nemogočih sosesk je njej z veliko muke le uspelo, da je molčala, toda kakor hitro sta bila mimo, on ni mogel več zdržati. In sta bila spet tam ...
Ne obžalujeta
Celje imata oba rada, ker je prijetno za bivanje, spominjata se svojega lepega otroštva, ki je bilo povezano z dolgimi urami igre na igriščih ali na ulici. Danes se zdi, kot da je mesto v zatonu, toda prepričana sta, da je to le eno od obdobij in da bosta svoje vnuke čez leta lahko vodila po novem Celju. Ali jima je morda kdaj žal, da sta se vrnila? Gorazd odgovarja: »Nikoli ne obžalujem stvari, ki sem jih naredil, samo tiste, ki jih nisem ... Ampak za nekatere je še čas.«
Imela sta to srečo, da sta se prakse lotila še v času debelih krav, takrat sta si uredila osnovo, si ustvarila ime. Hudo pa jima je za mlade. Sama sta imela odprte vse poti, oni pa se nimajo kje dokazovati. Priložnosti iščejo v tujini. Tudi sama pravita, da družina ni vezana na noben prostor, veliko potuje, njen dom je cel svet. Ustvarjata tam, kjer si ju želijo. In takšnih je vedno več.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
PO SLEDEH BRALCEV / REKREACIJA
41
Razkošje, imenovano topel
Je za visoke zneske za ogrevanje res kriva nevarčnost stanovalcev?
dom
Ker kotlovnica v Trubarjevi ulici uporablja kurilno olje, se prav te dni dogovarjajo o prehodu na cenejši plin. »Vprimeru, da bodo etažni lastniki v večinskem deležu projekt podprli, se jim obeta nižji strošek ogrevanja že v naslednji kurilni sezoni,« pravijo v Atriju. Morda bo to prineslo olajšanje tudi za Djordja Vujoviča.
Odkar so na radiatorjih nameščeni delilniki, nekateri res plačujejo manj kot nekoč, drugi pa so nezadovoljni.
Če človek plačuje za ogrevanje okrog 50 kvadratnih metrov stanovanja v bloku v Trubarjevi ulici 53a v Celju mesečno več kot sto evrov, za oktober je znesek celo dosegel skoraj 180 evrov, je zadeva milo rečeno nenavadna. Sploh zato, ker njegovi sosedje nimajo niti približno tako visokih računov, pravi Djordjo Vujovic, ki je dokazila o visokih računih prinesel tudi v naše uredništvo. Pri pristojnih smo sicer iskali pojasnila, a so zatrjevali, da pri merjenju porabljene toplote ni nič narobe, torej bi sklepali, da se stanovalec pač ne obnaša dovolj varčno. Toda sam trdi, da ima radiatorje nastavljene med številkama 2 in 3, kar glede na izkušnje ni prav nič vroče.
V omenjenem bloku podjetje Robel mesečno določa deleže porabljene toplote v stanovanjih na osnovi podatkov z radiatorskih delil-nikov. To počne na osnovi pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto ter sporazuma, ki so ga o tem sprejeli etažni lastniki. Te podatke nato Robel pošlje Energetiki Celje, ki vodi mesečno evidenco porabe in nabave kurilnega olja. Gre namreč za pogodbeno kotlovnico, na katero so priključeni še sosednji objekti (Trubarjeva ulica 53b in 55 ter trgovina Mercator) in ne sodi sodi v sistem daljinskega ogrevanja. Zato tudi
položnice niso povsem primerljive. Na podlagi zbranih podatkov Energetika pripravi končni obračun in razpošlje položnice.
Kot pravi Viljem Ravnikar iz stanovanjske zadruge Atrij, ki je upravnik bloka, imajo vsi objekti, ki so priključeni na omenjeno skupno kotlovnico, v svojih toplotnih podpostajah vgrajene števce, ki beležijo porabo toplotne energije celotnega objekta. »Torej objekt, ki troši več energije, plača več kot ostali.« Bojazni, da bi Vujovič potemtakem plačeval še za koga drugega, torej ni.
Blok v povprečju varčen
Ko smo v Energetiki Celje spraševali, kaj je po njihovem vzrok za tako visoke položnice, so pojasnili, da so lahko tudi med stanovanji v isti stavbi razlike. Poleg navad stanovalcev vplivajo na porabo toplote še okna, fasada, streha in lega stanovanja - podstrešna, vogalna, pritlična in severna stanovanja so večji porabniki kot stanovanja, ki so na jugu ali v sredini stavbe. Vujovičevo stanovanje je resda na severozahodni strani, toda v petem nadstropju, torej nekje na sredi. Po tej logiki bi tudi tisti pod in nad njim morali plačevati približno toliko, a se njihovi zneski gibljejo med 60 in 70 evri.
Strinjali so se, da primerjava podatkov za januar 2014 v omenjenem bloku res poka-
že, da Vujovičevo stanovanje izstopa navzgor. »Povprečen porabniški delež znaša 2,08 odstotka (90 evrov), porabniški deleži enakih stanovanj (49 kvadratnih metrov) pa znašajo od 0,5 odstotka (36,12 evra) do 1,79 odstotka (78 evra),« so pojasnili. Blok v celoti tudi ne izstopa po porabi toplote, ampak ravno obratno!
V Energetiki so nas nato napotili k Robelu, saj opozarjajo, da lahko pride do odklonov tudi zaradi nepravilnega delovanja merilnikov. »Nekateri modeli me-
rilnikov oziroma delilnikov lahko tudi štejejo toploto, ki prihaja iz drugih virov v prostoru - v primeru, da je na radiatorju, ki ima nameščen delilnik, ventil zaprt in v prostoru vklopljena klima, infra peč, kalorifer ali podobna naprava, ki segreva prostor, bo delilnik ta toplota >zmoti-la< in bo štel, kot da prihaja toplota iz radiatorja.«
Merilniki brez napak
Marjan Ptičar iz Robe-la temu oporeka. Meni, da izkazovanje porabniškega
deleža v odstotkih ne kaže dejanske porabljene toplotne energije za posamezno stanovanje. Delež porabe je namreč soodvisen od porabe drugih v objektu. Poleg tega porabniški deleži za november in december po njegovem niso primerljivi, saj so Vujoviču v tem času upoštevali dobropis, ker je pred tem menjal radiator in za nekaj časa odstranil delilnik. Zato je bil novembrski obračun precej manjši od ostalih. Toda zakaj so potem ostali tako visoki?
Ptičar tudi zanika, da bi bilo karkoli narobe z merilniki, saj je večina vgrajenih v Celju istega tipa in od istega proizvajalca, ne glede na to, katero podjetje določa porabniške deleže. Meni, da se lahko nerealni podatki o oddani toploti v zvezi s klimatskimi in podobnimi napravami pojavijo le v resnično skrajnih primerih (kopalnica, v kateri delata pralni in sušilni stroj pri zaprtih vratih, temperatura pa dosega več kot 30 stopinj). Poudarja, da pri analizi podatkov iz delil-
nikov v stanovanju Vujoviča niso zaznali nobenih napak ter nas usmerili po odgovore v Energetiko ...
Poznate formulo?
Kaj torej ostane stanovalcem, kot je naš bralec? V Atriju menijo, da jim lahko natančno pojasnilo da samo izvajalec odčitavanja in obračuna. In to tako, da bi odjemalcu pokazal matematično formulo oziroma izračun ter ga tudi naučil razumevanja formule. Sami priznavajo, da je to malo verjetno. »Edino, kar lahko odjemalec nadzoruje, je, da mesečno sam spremlja in beleži porabo enot na ra-diatorskih delilnikih ter svojo evidenco primerja s tisto, ki jo odčita Robel in tudi dostavi vsem v poštne nabiralnike,« svetuje Viljem Ravnikar. Slaba tolažba za Vujoviča in številne druge, ki so bili pred leti prepričani, da bo namestitev de-lilnikov enkrat za vselej rešila probleme z delitvijo stroškov ogrevanja v večstanovanjskih hišah.
TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT (GrupA)
Od tekača do sodnika
V cilju ob zmagovalcih - Najboljše ideje dobil med tekom
V Šentjurju je pred leti nastala tekaška skupina, ki se ji je Artnak pridružil, šele ko se je njenim vrstam priključila njegova žena. Na tekmah je doslej dosegel mnogo lepih rezultatov. Kot pravi je tek zanj nekaj posebnega. »Človek se poglobi vase, razmišlja o sebi. Najboljše ideje, ki sem jih dobil v življenju, so se mi porodile med tekom.«
Jože Artnak se je v atletiko zaljubil v osnovni šoli, ko je profesor športne vzgoje Polde Tanšek za ogrevanje učencem naložil tek na »rore«. Od prvotnih nastopov na občinskih in medobčinskih tekmovanjih je prešel pod okrilje celjskega Kladivarja, kjer ga je sprejel legendarni trener Valter Steiner. Med študijem prava se je njegova tekmovalna pot ustavila, ves čas pa je zvest rekreativnemu teku, zadnja leta pa na štadionu deli tudi pravico.
Ko je Atletski klub Šentjur, ki letos praznuje 20 let od ustanovitve, začel prirejati tekmovanja, se je pokazala potreba po atletskih sodnikih. V izobraževanja se je vključila večina tistih, ki so sodelovali v klubu - trenerji, nekdanji atleti, starši tekmovalcev ... Med več kot 40 atletskimi sodniki, ki so nepogrešljivi pri nadzorovanju tekmovanj in ocenjevanju rezultatov v vseh atletskih disciplinah, je tudi Jože Artnak.
Nekdanji atleti pogosto zaidejo v sodniške vode. Jože Artnak se je za opravljanje izpita odločil nekoliko pozno, danes pa je ponosen, da je državni sodnik. Poudarja, da gre za veliko več kot za naziv. Ker so atletske discipline zelo raznolike in zahtevne, zahtevajo veliko znanja pri preverjanju.
Štopal rekorde
V Šentjurju ga mlajši kolegi velikokrat zadolžijo za sojenje pri disciplinah, ki za sodnike niso tako fizično naporne. Največkrat pravi-
co deli pri tekaških tekmah in pri metu kopja. Na atletskih tekmah v Celju je bil doslej največkrat sodnik v cilju. To je predvsem častno, a tudi zelo zahtevno delo, kjer desetinke sekund budno spremljajo številni nekdanji staroste atletike. »Tudi nekaj državnih rekordov sem imel priložnost >odštopati<. V spominu mi je najbolj ostal državni rekord štafete Kladivarja, v kateri je tekla Jolanda Čeplak, a tudi nekaj mednarodnih tekem. Sodil sem tudi na svetovnem veteranskem prvenstvu.«
Manj osebne presoje
Pri atletiki so merila sojenja zelo objektivna, razlaga sogovornik. Če kopje pade na neko točko, jo sodnik vidi in označi, kar pomeni, da ni veliko možnosti lastne presoje. Ta pride bolj do izraza, kadar orodje ne pade popolnoma pravilno. Pri teku je sodnikova ocena izjemnega pomena na primer na štartu, kjer presoja, če je nekdo prvi korak napravil prehitro. Prav tako bi se morebitna krivica zaradi nepripravljenosti sodnika lahko zgodila ob prihodu tekmovalcev na
cilj. Zato pri pomembnejših tekmah poleg elektronskega merjenja rezultate ročno meri več sodnikov. Nasploh Artnak meni, da atletski sodniki na rezultat športnika ne morejo vplivati toliko, kot je to možno pri ekipnih športih, ko je ocena sodnika bolj individualna.
V zrelih letih na dolge proge
Ko gleda tekače z očmi sodnika, ga velikokrat pre-
vzame občutek, da bi stopil na njihovo mesto. Doslej je sodeloval na mnogih večjih rekreativnih tekmovanjih od Radencev do Palmanove. Če bi imel mesec dopusta, bi se brez odlašanja podal v Kenijo in tekel z Afričani. Neverjetno se mu namreč zdi, s kakšnim stilom premagujejo svoje telo in ogromne razdalje.
Če se mu ni uresničila otroška želja, da bi na olimpijskih igrah tekel maraton,
pa je dolgoprogaš postal v zrelih letih. »Čeprav mi nič ne manjka, tečem zaradi zdravja. Svojih zmogljivosti ne preizkušam do skrajnosti, čeprav na vseh treningih tečem do meje bolečine. Na tekmah pa dam sploh vse od sebe. A nikoli se ne bi lotil nečesa, za kar ne bi menil, da je dolgoročno koristno za moje zdravje.«
TINA VENGUST Foto: Arhiv NT (SHERPA)
42
REKREACIJA
Kros za rekreativce (ob 15. uri)
Tek za zdravje
Za vsakim korakom so zakonitosti fizike - Motivacija je večja v skupini
»Ljudje smo si danes na jasnem, da če ne bomo sami poskrbeli za svoje zdravje, tega namesto nas ne bo storil nihče drug,« pravi Matevž Koleša, predsednik organizacijskega odbora Odprtega prvenstva Slovenije v krosu. Ker se bodo po tekmovalnem delu na progo podali rekreativni tekači, smo z njim spregovorili več o pravilnem pristopu, po zaslugi katerega je tek užitek.
Z gibanjem nasploh skrbimo za svoje zdravje, zmanjšujemo stres, izboljšamo srčno-žilni sistem, našteva Koleša. Bolj odporen je naš imunski sistem, manj smo dovzetni za bolezni, izboljša se naše počutje, omilimo tudi morebitne bolezni, ki jih že imamo. Kljub vsesplošnim priporočilom, da je teči koristno, si lahko veliko težav nakopljemo, če ne tečemo pravilno. Tako obremenjujemo svoje telo in si lahko nakopljemo poškodbe. Zato je dobro, da se vsaj na začetku tekaške poti pridružimo kateri od skupin, kjer popravimo očitne napake.
Osnova je fizika
Med razlogi, da tekači »grešimo« in delamo veliko napak, je po besedah Koleše športna
Matevž Koleša se je atletskim vrstam pridružil v mladinskih kategorijah v Šentjurju in nadaljeval v Celju. Ves čas je povezan s tekom, v zadnjih letih se preizkuša na ultramaratonih.
industrija z obliko športnih copat. Poudarjena peta čevlja nas namreč prisili, da stopamo preveč naprej. »To zagotovo ni dobro. Če delamo takšne napake ali stopalo obračamo navznoter ali navzven, se pri vsakem koraku na gležnju vzpostavi trikratnik naše telesne teže. Če to pomnožimo s
šeststo koraki, ki jih naredimo v enem kilometru, pridemo pri desetih kilometrih do ogromnih obremenitev v kilogramih.« Koleša še poudarja, da se za vsakim korakom skriva zakonitost fizike. Če sklepe nepravilno obremenjujemo, se poškodbam zagotovo ne bomo mogli izogniti. Pravil-
Zdrava prehrana športnikov in rekreativcev
Pravijo, da je šport zdravje, toda to velja šele takrat, ko je organizem prilagojen določenim fizičnim obremenitvam. Pri tem si lahko pomagamo s pravilno, z zdravo prehrano. Vanjo sodijo tudi razne »terapije«, kot so terapija z medom, s sadnimi sokovi, fitoterapija oziroma terapija z zelišči. Zaradi pomanjkanja časa veliko ljudi posega tudi po prehranskih dopolnilih, ki lahko dopolnjujejo zgoraj naštete terapije.
Zdravilna zelišča
Zdravilna zelišča imajo številne ugodne in zaželene vplive na organizem. Nekatere rastline oziroma njihovi izvlečki povečujejo odpornost in preprečujejo prehlade, drugi znižujejo temperaturo. Nekatere rastline imajo več aktivnih snovi v koreninah ali korenikah, druge v cvetovih. Iz teh delov pripravljajo različne napitke, kot so čaji in alkoholni napitki, uporabljajo se tudi v obliki mazil, praškov, pilul, kot sirupi ...
Sokovi prenavljajo in čistijo
Sokovi so zelo učinkoviti, ker je to tekoča hrana. Prebavimo jih že v nekaj minutah. Za prebavljanje cele zelenjave in sadja potrebujemo veliko več časa in energije.
Zelenjavni sokovi telo gradijo in prenavljajo, sadni sokovi pa so predvsem njegovi čistilci.
Ugoden učinek medu
Med uničuje bakterije ali preprečuje njihovo rast. Če je treba po dolgi bolezni, po izgubi krvi zaradi nezgod ali operacij telo
spet okrepiti, je med nenadomestljiv. Bolnikom z vročino priporočajo poleg sadnih sokov tudi uživanje medu. Uspehe zdravljenja z digitalisom je mogoče izboljšati z dodajanjem medu. Po sodbi priznanih specialistov za srčne bolezni je med naravna pogonska snov. Kozarec tople vode s precejšnim dodatkom medu srcu hitro dovaja energijo. Če vodno raztopino medu izboljšamo še z vitaminom C, s tem poskrbimo, da je organizem še odpornejši, zlasti v manj ugodnih letnih časih.
Prehranska dopolnila
Če ne organizem ne dobi dovolj vitaminov in minera-
V Šentjurju že vrsto let deluje tekaška skupina Športnega društva Radost. V zadnjem času rekreativne tekače združujejo Atletski klub Šentjur in nekateri posamezniki, ki se s tem ukvarjajo dlje časa. Številni tekači, ki so osnove pravega koraka že osvojili, se na tek raje podajo sami.
na drža in pravilno postavljanje stopala sta torej osnovna pogoja za dolgotrajen užitek med tekom.
Korak za korakom
Prednost sodelovanja v tekaških skupinah je med drugim večja motivacija tekačev. Po besedah Koleše so vzdr-žljivostni športi, kamor sodi tek, lahko monotoni. Zato je lažje, če tečemo v skupini, kjer spodbujamo drug drugega. Tudi če nebo prekrivajo oblaki in se nam sicer ne bi ljubilo iti na trening, se bomo na štadion z večjim veseljem podali, če vemo, da nas tam čakajo tekaški kolegi. Koleša kot prednost teka v skupini omenja tudi hitrejše napredovanje, ni pa dobro, kadar se znotraj skupine ustvari preveč tekmovalnega naboja. Poudarja, da se morajo rekreativci teka lotiti korak za korakom. Preveč ambiciozni začetki se lahko namreč hitro izjalovijo z vnetji pokostnic in drugimi težavami. Tako bomo namesto zdravega načina življenja posvojili odpor do rekreativnega teka.
TINA VENGUST Foto: Osebni arhiv
Najboljši atleti kmalu v Šentjurju!
Atletski klub Šentjur, ki letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja, bo 15. marca 2014 gostil prvenstvo Slovenije v krosu. Dogodek v Šentjur ne bo pripeljal le najboljših tekačev in tekačic, temveč tudi ljubitelje rekreativnega športa in zdravega načina življenja.
Pester spremljevalni program bo ponudil pravo športno zdravo mesto s številnimi stojnicami, kjer bodo od 10. ure dalje ponudniki športa in zdravega življenja predstavili različne izdelke ter storitve, rekreativni ljubitelji teka pa se bodo lahko na tekmovalni stezi državnega prvenstva pomerili v rekreativnem krosu (ob 15. uri).
Atletski klub Šentjur bo na prireditvi gostil tudi častnega predsednika prireditve, župana mag. Marka Diacija.
Vabljeni!
Dodatne informacije najdete na:	_g
www.aksentjur.si	^
e-naslov: info@aksentjur.si	§
tel.: (0)31-633-912	S J
Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje
ip HERKUL FITNES	-	FITNES -SKUPINSKA VADBA ■ SAVNA -	MASAŽA
Liptovska ul. 27a, Slovenske Konjice 040 55 99 13 fitnes-herkui@sioi.net www.fitnes-herkul.si	
lov, lahko posežemo tudi po prehranskih dopolnilih. Treba pa je opozoriti, da prehranska dopolnila ne nadomeščajo uravnotežene prehrane.
Prehransko dopolnilo Dolgo-let učinkuje:
na krepitev obrambe telesa
na krepitev imunskega sistema
na normalizacijo metabo-lizma ogljikovih hidratov in maščob.
Če se odločimo za uživanje kakršnihkoli prehranskih dopolnil, je priporočljivo, da se predhodno pogovorimo z zdravnikom ali s farmacevtom.
Pijte veliko tekočine, zlasti vode, ki jo še posebej veliko izgubimo s športnimi aktivnostmi, naše telo pa jo potrebuje.
THERMANA
Ixtsko
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.net
Promocijsko besedilo
Vrh Žusma so osvojile ženske najrazličnejših generacij, tudi tokrat pa jim ni manjkalo moške družbe.
Ponovno osvojile Žusem
Planinsko društvo Žusem je ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, nežnejši spol že peto leto zapored povabilo na pohod na Žusem. Tokrat je vrh osvojilo manj kot 100 žena, kot je naslov pohoda. So pa statistiko dvignile njihove boljše polovice.
Približno 70 udeleženk in skupaj okoli sto pohodnikov je na pot krenilo v Ječovem. Na Žusem so se povzpeli po strmi poti, ki je opremljena s klini, z jeklenicami in s stopnicami. Za varen korak so skrbeli člani žusemskega planinskega društva, ki so damam pomagali čez najbolj zahtevne ovire. Nekatere pohodnice so vrh osvojile že v slabi uri in dokazale, da so kljub dolgi zimi izvrstno fizično pripravljene. Organizatorji so jim na cilju poklonili cvetje, z njimi nazdravili ob aperitivu in mednje podelili nagrade. Poskrbeli so tudi za spominsko pozornost za močnejši spol. Pot so nato nadaljevali do Lovskega doma na Žusmu. Sicer pa si PD Žusem prizadeva, da bi omenjeno vzpetino čim prej krasil stolp ljubezni. Predsednik društva Simon Mansutti je pojasnil, da zbirajo še zadnja soglasja, da bodo lahko čim prej zaprosili za gradbeno dovoljenje.
TV
Foto: PD Žusem
PODLISTKA
43
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje (6)
Cinkarna v obdobju 1941-1945
Nemški okupator je že aprila 1941 zasegel premoženje v korist Pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva (Beauftragte des Reichskomissars für die Festigung Deutschen Volkstums) in ustanovil podjetje Cinkarna in metalna, d. d., Celje (Zinkhütte und Metall A. G. Cilli).
Novoustanovljeno podjetje je od 5. 5. 1941 spadalo pod komisarsko upravo in vključeno v podjetje Ble-
ibberger Bergwerks-Union s sedežem v Celovcu. To podjetje je vodil dipl. inž. Gustav Heinisch. V Celju
je ostala le tehnična uprava podjetja, trgovska uprava pa je bila na Dunaju pri podjetju Metall & Farben. Neposredno je Cinkarno in metalno, d. d., upravljal inž. Walter Grafenauer.
Ker je nemški okupator Cinkarno in metalno, d. d., smatral za vojni plen, je želel
Mine iz Jadranskega morja v Cinkarni Celje
družbo kar najbolj izkoristiti. Izvršene so bile le manjše investicije, na primer gradnja podvoza pod železnico za odvoz ogorkov iz cinkarne, postavitev novega parnega kotla in montaža naprave za proizvodnjo cinkovega sulfata.
Uporabljeni viri: 130 let cinkarne, 2003, 140 let cinkarne, 2013.
Ni jim uspelo uničiti naprav v podjetju
Vodstvo cinkarne je ob bližajočem zlomu nemškega rajha dobilo nalogo, da vse inštalacije v podjetju uniči, a je to slovenskim delavcem in uslužbencem uspelo preprečiti. Precejšnja škoda je bila podjetju povzročena že s tem, ko je nemško vodstvo podjetja ob pobegu odneslo knjigo saldakontov in tehnično dokumentacijo. Največjo gmotno škodo je cinkarna utrpela zaradi bombnih napadov zavezniških letal februarja 1945.
'V**»« -«a i g
r^f ^ jjj Pokrajinski muzej
y X / ' Celje
V MUZEJSKI TRGOVINI Vabimo k ogledu in nakupu replik srednjeveških steklenih izdelkov.
Tedaj so bili porušeni kopališče s sanitarnimi napravami in tehničnimi pisarnami, skladišče za cinkovo belilo in deloma mizarska delavnica. Je pa po
pobegu nemške uprave ostalo kar nekaj zalog izdelkov in surovin, ki jih zaradi prometnih težav niso mogli odpeljati.
SREČKO MAČEK
Prihodnjič: Razvoj cinkarne po drugi svetovni vojni
Mikale so jo lepe obleke (23)
O. U. si je kot knjigo-vodkinja pri gospodarskih podjetjih Dol pri Hrastniku, v času od oktobra do decembra leta 1951, prilaščala uradno zaupano gotovino in industrijske bone z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist.
Krivda je bila obdolženki dokazana. Ob času storitve kaznivega dejanja je bila O. U. starejša mladoletnica,
C
Zgodovinski arhiv Celje
vendar kazensko odgovorna. Obsojena je bila na sedem mesecev zapora. Na sodbo je bila podana pritožba. V pritožbi je bilo zapisano: » ...Iz spisa je razvidno, da obdol-
www.zac.si
ženka ni v znatnejši meri nevarna družbi. Dostopna je idealnim čustvom in da z njimi - iz ljubezni do planin - zadosti, je kradla. Videti je bilo tudi, da je še zelo neu-
ravnovešena, saj si je svoja dejanja tako gnala k srcu, da je hotela napraviti samomor. Videti pa je bilo tudi, da bi pri pravem nadzorstvu ostala trajno na pravi poti in da se mora utemeljeno pričakovati, da se bo v bodoče varovala kaznivih dejanj, četudi se kazen ne izvrši ter da bo že s samo obsodbo dosežen namen kazni. To nadzorstvo pa naj bo na daljši rok pogojne obsodbe, ki bo obdolženki

^t&ckopČe '/ttz &z> ce/c t* -/rtep&cfa
fri&Jč^a-J tiiSi*«'-'-? '/rs
■ iSl
n o mn-i-

vedni opomin in ji bo tako olajšal povratek k trajno poštenemu in družbi koristnemu delu. Tako bo namen kazni sigurneje dosežen s pogojno sodbo, kakor bi bil dosežen z izvršitvijo kazni, ki bi mogla celo slabo vplivati na obdolženkin značaj ...«
Pritožba je bila upoštevana in sedem mesec zapora je bilo spremenjeno v sedem mesecev pogojno za dobo treh let.
SI_ZAC/1220, Okrajno sodišče Trbovlje, AŠ 25, K 117/52
'K
O
voc
Gradimo življenje
Zaradi povečanega obsega dela in razvijanja dejavnosti družba
VOC Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje,
i k sodelovanju:
, univerzitetne diplomirane inženirje gradbeništva in strojništva,
i diplomirane inženirje gradbeništva in strojništva,
» inženirje gradbeništva in strojništva,
i gradbene in strojne tehnike,
( strojnike težke gradbene mehanizacije (finišer, valjar, rovokopač,...) ter
• absolvente gradbeništva in strojništva.
Izplačilo zneska, ki si ga je na osnovi lažnega računa prilastila O. U.
Za več informacij o področjih dela v naši družbi vas prosimo, da obiščete našo spletno stran www.voc-celje.si.
V kolikor vas takšno delo zanima, lahko pošljete svojo vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev izobrazbe oziroma usposobljenosti na e-poštni naslov: darinka.banovic@voc-celje.si.
44
REPORTAŽA
»112? Pomagajte!«
Operaterji v regijskem centru za obveščanje so vedno prvi v stiku z ljudmi v stiski
»Otrok se je poškodoval ... Prosim, pomagajte ... Čim prej ... Ne diha več ...« Kako bi reagirali ob teh besedah jokajoče matere na drugi strani telefonske linije? Vsaka sekunda je odločilna. Obenem je ženska v stresu, zaradi šoka popolnoma zmedena, kriči. Besede so v tem primeru resda izmišljene, a hudo resnično nazorne. Telefonski operaterji, ki na številki 112 dnevno sprejemajo klice ljudi, jih slišijo pogosto. Mnogi mislijo, da gre le za telefoniste. A ni tako. Gre za profesionalno usposobljene ljudi, ki v le nekaj sekundah odločijo, kako bodo takoj pomagali klicatelju, ki je v nevarnosti. Nekaj ur smo preživeli z njimi v Regijskem centru za obveščanje Celje (ReCO).
Na srečo je naneslo tako, da so bile ure, ko smo bili v njihovi družbi, mirne. Nujnih klicev ni bilo, čeprav je bilo stanje v regijskem centru za obveščanje še ob februarskem žledu in snegu popolnoma drugačno. Takrat operaterji skoraj niso izpustili telefonskih slušalk iz rok, časa ni bilo niti za malico niti za kavico niti za toaleto. Enako je vedno, ko našo regijo prizadenejo poletna neurja ali jesenske poplave. Klicev je takrat več tisoč. In čeprav bi bilo z novinarskega stališča zanimivo »pasti« v takšen tempo dela operaterjev, smo bili hvaležni, da klicev ni bilo. To namreč pomeni, da se nekaj ur nihče ni znašel v nevarnosti in nobeno življenje ni bilo ogroženo. Zato smo ta čas izkoristili za pogovor z operaterji.
Najbolj boleče, ko gre za otroka
»Mirna« minuta se že v naslednjem trenutku lahko spremeni v trenutek, poln stresa in šoka. »Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo in komu boš moral pomagati,« pravi operaterka Mira Benič. »Ves čas moraš biti izredno zbran. Človeka, ki na drugi strani telefonske linije potrebuje pomoč, moraš pomiriti in od njega dobiti tiste podatke, ki so pomembni in na podlagi katerih se odločiš, kam boš telefonski klic prevezal oziroma koga boš obvestil,« še doda. Najbolj boleči so primeri, kadar v centru sprejmejo klic za pomoč poškodovanim otrokom: »Prizadene te, seveda. Tudi sam si starš, zato je lahko toliko bolj boleče.«
krat kljub prvemu obvestilu o dogodku nikoli ni takoj znano, koliko je poškodovanih, kako hude so poškodbe. Grozeča nevarnost takšnih nesreč so tudi požari. Avtocesta je svojevrstna tudi zato, ker po njej vozi veliko tujcev. Ti, če potrebujejo pomoč, niti ne vedo vedno, kje točno so - na kateri lokaciji. A ravno to je za določitev kraja posredovanja pomemben podatek. Delo si v regijskem centru olajšajo z aplikacijo, ki omogoča vidnost območja, s katerega klicatelj
Toda reševalci 23-letnika na lokaciji, ki jo je navajal, niso našli, treba pa je bilo reagirati hitro. »Z reševalci smo bili ves čas v stiku, zato jih je naš sodelavec operater napotil še v smeri proti Šempetru, da bi preverili, če je morda kje tam. Moški se namreč po telefonu ni več odzival,« je razlagal Žele. Mladeniča so našli ravno pri izvozu za Šempeter v avtomobilu v nezavestnem stanju. Zaradi takšnega sodelovanja med reševalci in operaterji na 112 so mu rešili življenje. »Vesel
Pozivniki, kot je ta, so najbolj piskali ob zadnjem žledu. Oglasijo se vsakič, ko kje zagori. Imajo jih namreč gasilci. Ko v centru dobijo klic o požaru, operaterji preko posebnega računalniškega programa na njihove poziv-nike pošljejo osnovne podatke o požaru. Poziv, ki ga ti dobijo, je znak, da morajo nemudoma na teren. Po tem prvem obvestilu z operaterjem v centru ostane nato v stiku samo poveljnik gasilske enote. Centru mora potrditi, da so prejeli obvestilo o požaru, nato še sporočiti čas izvoza enot iz gasilskih domov na teren in kdaj se je intervencija na terenu končala. V primeru, če poveljnik na terenu presodi, da je požar obsežen in da potrebujejo dodatno pomoč, o tem prav tako obvesti center, ki sledi njegovim navodilom in aktivira še dodatne gasilce.
V primeru prometne nesreče center aktivira tako imenovana gasilska društva širšega pomena. Poleg poklicnih gasilcev so to nekatera prostovoljna gasilska društva, ki so ustrezno opremljena za reševanje v hudih prometnih nesrečah. Ostali prostovoljni gasilci lahko prihitijo na kraj nesreče, vendar smejo pri reševanju pomagati le pri tistih nalogah, za katere so usposobljeni. Gasilske enote širšega pomena so na primer (poleg v Celju in Velenju, kjer so poklicni gasilci) še v Nazarjah, Slovenskih Konjicah, Zrečah in PGD Steklarna Rogaška.
Ob klicih o požarih so operaterjem v pomoč predvsem računalniške aplikacije. V nekaterih občinah so župani izdali odlok, da lahko gasilcem na določenem območju pomagajo tudi gasilci z drugih območij. In sicer predvsem takrat, kadar kakšna manjša gasilska društva morda nimajo ustrezne opreme za določena posredovanja. Na ta način si pomagajo. Zato se v ReCO na računalniku po klicu in vnosu podatkov o lokaciji požara izpiše tudi, ali morajo v tem primeru obvestiti tudi gasilce iz drugih območij.
V zadnjem letu so imeli štiri primere, ko so se poškodovali otroci zaradi padca z višine. Ko pravi vodja ReCO Celje Dejan Žele, se človek v takšnih primerih zamisli. O podrobnostih nesreč se nismo pogovarjali. Razumljivo je, da so osebni podatki strogo varovani, a tudi operaterji vseh podatkov o klicateljih ne poznajo. Ključni so samo tisti, ki so pomembni za aktivacijo vseh enot, ki jih v določenem primeru nesreče morajo poslati na teren na pomoč.
»Doživel bom infarkt!«
Poleg klicev na pomoč zaradi poškodovanih otrok so stresni tudi trenutki, ko je treba sprožiti posredovanje v primerih prometnih nesreč. »Predvsem tistih na avtocesti,« je dodal Žele. Silovita trčenja v predorih so na primer vedno huda. Ta-
prosi za pomoč. Pred časom pa to še ni bilo možno, je pojasnil Žele.
»Spomnim se primera, ko je klical 23-letni moški in dejal, da je na avtocesti pri izvozu pri Ljubečni. Na številko 112 nam je sporočil, da se ne počuti dobro in da misli, da bo doživel srčni infarkt. Na kraj so takoj odšli reševalci nujne medicinske pomoči.«
Nekoliko več klicev za pomoč v ReCO beležijo ob petkih in sobotah zvečer. Takrat prednjačijo klici o prometnih nesrečah ali primerih, povezanih z alkoholom ...
si, ko izveš, da je na takšen način rešeno neko življenje,« je dodala Beničeva.
»Storil bom samomor!«
Čeprav je obveščanju o nasilju namenjena številka 113 (policija), se zgodi, da žrtve ali morda očividci nasilja na javnem kraju ali doma pokličejo 112. Takrat klice operaterji prevežejo na policijo. Na 112 kličejo tudi ljudje, ki potrebujejo samo kakšen nasvet ali le pogovor. Takšni klici ne prednjačijo, se pa pojavijo od
Vodja ReCO Celje Dejan Žele: »Operaterji moramo po sprejemu klica zapisati vsak podatek, ki smo ga dobili, ves potek obveščanja reševalnih enot in tistih, ki smo jim podatke o neki nesreči sporočili.« Tudi evidenco vsega dogajanja vodijo v posebnih računalniških programih. Tonsko je posnet vsak klic, ki ga sprejmejo v centru. Avdio posnetke hranijo več mesecev v za to posebno urejenih prostorih, do katerih dostop nepooblaščenim ni mogoč. Podatki so zaščiteni tako, da tudi poškodovanje ni mogoče.
Osnovna in najpomembnejša tako imenovana delovna stran operaterja tistih enot, ki so vpete v kakršno koli reševanje na terenu. Glede na klic o| aktivira gasilce. Kadar v centru dobijo obvestilo o najdeni živali, lahko ob neposreden stik s prometnimi centri, z železnico, gorsko reševalno službi zaradi drugega posredovanja, se center z njimi poveže preko mobilnih tel
REPORTAŽA
45
»Ne da se odmisliti vsega, kar slišiš. Ne. Te stvari se te dotaknejo. Včasih doma razmišljaš, ali si naredil vse prav in kaj bi še lahko storil, da bi človeku še kako pomagal,« pravi operaterka pri telefonskem terminalu Regijskega centra za obveščanje 112 Celje Mira Benič.
Lokacija klicatelja, ki potrebuje pomoč, se v ReCO pokaže na računalniškem zemljevidu. V kolikor gre za klic s stacionarnega telefona, je lokacija bolj natančna, v kolikor pa oseba kliče po mobilnem telefonu, natančne lokacije ni mogoče določiti. Pokaže se nekajkilometrsko območje, s katerega prihaja klic. Je pa to v veliko pomoč predvsem pri hitrem odkrivanju možnih zlorab številke 112. V kolikor nekdo kliče in center obvesti o požaru v Šmarju pri Jelšah, operaterju v centru pa se izpiše, da oseba kliče z območja Žalca, je to lahko prvi sum, da morda podatki, ki jih klicatelj sporoča, ne držijo popolnoma.
Beničeva je imela tudi primer ženske, ki jo je klicala zaradi nesreče v hiši, nato pa ob pogovoru doživela živčni zlom. Ker je center obvestil zdravstvene reševalce, so ti ženski odhiteli na pomoč in jo oskrbeli. Svojevrstne so tudi grožnje s samomorom. Tudi tega je kar nekaj. »Pred časom nas je klical moški in dejal, da je na enem od parkirišč in da bo storil samomor. Nato je odložil telefon,« je razlagala operaterka. O klicu je obvestila policijo in reševalce, ki so odhiteli na teren in moškega pravočasno rešili.
zdaj, ko je ob klicu vidna številka, je takšnih zlorab manj. Včasih se zgodi, da na 112 nenamerno pokličejo starejši. Ti nerodno odložijo telefon, ki ima možnost t. i. SOS-tip-ke, ki se sproži po nesreči. Ravno lani pa je nek moški moral seči globoko v svojo denarnico, saj je nepremišljeno izkoristil številko 112. V tednu dni je kar trikrat center lažno obvestil, da gori na določenem naslovu na območju Žalca, zaradi česar so na teren morali tudi gasilci. Ti so na kraju ugotovili, da požara in potrebe po posredovanju
Kadar na primer v Splošni bolnišnici Celje potrebujejo pomoč in nujen prevoz bolnika, največkrat gre za nedonošenčke, zdravniki prav tako obvestijo ReCO. Center tako prevzame vlogo posrednika s helikoptersko reševalno ekipo in telefonsko uredi tudi, da na bolnišničnem pri-stajališču v UKC Ljubljana na prevzem bolnika čaka vsa zdravniška ekipa.
Računalniški zaslon, ki na prvi pogled morda ne bi požel veliko zanimanja. Vendar je še kako zanimiv. Ravno z njega namreč v primeru naravnih in drugih nesreč sprožijo alarmiranje. Nazadnje smo alarm v primeru poplav slišali predlani v Celju, ko je Savinja grozila, da bo poplavila v mestu. Takrat je operater na 112 moral sprožiti oznako »alarmiranje«, ki jo vidite na fotografiji. Na našem območju je okoli 70 lokacij, kjer je možno sprožiti javno alarmiranje.
Zlorab vedno manj
Pred leti smo mediji dokaj pogosto poročali o zlorabi številke 112. Zdaj je teh klicev vedno manj, četudi se občasno pojavijo. Več zlorab številke 112 je bilo predvsem ob uvedbi mobilnikov. Takrat je bil klic na 112 možen tudi, če v napravi ni bilo SIM-kartice,
ni. Moški se je na ta način maščeval svoji partnerici, s katero je bil v sporu. Njegovo nepremišljeno dejanje bi lahko v nevarnost spravilo koga drugega, ki bi morda ravno takrat resnično potreboval gasilce in pomoč 112.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
časa do časa, predvsem ob polni luni ali nenadni spremembi vremena. »Če je človek na drugi strani v duševni stiski, ne potrebuje pa pomoč reševalnih ekip, potrebuje
morda samo pogovor. Ker imamo seznam različnih ustanov ali številko SOS-telefona, takšne sogovornike napotimo tudi tja,« je dodala Beničeva. Situacije so različne.
V Regijskem centru za obveščanje Celje so trije terminali, na njih operaterji sprejemajo klice za pomoč. Nikoli se ne zgodi, da so prostori centra prazni. Kadar pride do naravnih nesreč, je delo organizirano tako, da so v centru štirje operaterji, eden od njih je vodja ekipe.
v regijskem centru. Na računalniškem zaslonu so izpisani vsi kontakti perater klicatelja poveže na primer z reševalno postajo, s policijo oziroma vestijo higienike, veterinarje ali celo lovce. Sistem med drugim omogoča ), s helikoptersko reševalno enoto. V kolikor so morda enote že na terenu efonov. Človek, ki potrebuje pomoč, brez nje nikoli ne ostane.
Operaterka Mira Benič. Ko sprejme klic in ugotovi, da je klicatelj v situaciji, kjer potrebuje nujno zdravniško pomoč ali bi morda moral pomoč komu na terenu nuditi, ga takoj preveže k dežurnemu zdravniku. Medtem ko mu zdravnik svetuje ali preverja, za kakšne poškodbe gre, Beničeva ostane na telefonski zvezi in posluša podatke. Iz pogovora klicatelja z zdravnikom namreč izve, ali je morda treba obvestiti še gasilce, policiste ali druge enote. Tako poskrbijo, da pride pomoč do ponesrečenca hitreje.
46
BUKVARNA / PISMA BRALCEV
Alojz Ihan: Slike z razstave
O avtorju:
Parodija slovenskega sveta
Alojz Ihan je plodovit pisec, med drugim redno objavlja eseje, mnenja, kolumne v številnih slovenskih časopisih in revijah. Spomnim se, da me je že pred leti navdušil in prepričal s svojim dnevnikom, zato sem z veseljem vzela v roke tudi njegov četrti roman z naslovom Slike z razstave.
Na ovitku knjige je zapisano: »Slike z razstave je slavna klavirska suita Modesta
Musorgskega iz leta 1874, ki jo je navdihnilo deset slik ruskega umetnika Viktorja Hartmanna. Teh deset sli-karsko-glasbenih kompozicij pa daje tudi ton poglavjem v najnovejšem romanu Alojza Ihana.« V romanu nastopajo štirje glavni junaki, okoli katerih se plete zgodba.
Prvi je zdravnik Breznik. »Breznik je bil sicer razgledan in pameten zdravnik, ampak vseeno zgolj nepove-
ZKST ŽALEC
Atv 9
fl BU	OBČINA ŽALEC
Hmezod KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE, z.o.o. Petrovče Petrov« 1, 3301 PETROVČE
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE ŽALEC
organizirajo
26. JOŽEFOV SEJEM	
19. marca 2014 v Pe+rovčah	
PROGRAM:	
od 5. do 7. ure	dovoz blaga in priprava stojnic
ob 8. in 10. uri	sv. maši v petrovški baziliki, ob 10. uri mašuje celjski škof dr. Stanislav Lipovšek
	
od 8. do 20. ure	razstava v dvorani SEME »VIR ŽIVLJENJA«
	
ob 12. uri	pozdrav, nagovor gostov in blagoslov sejma
	
Zabava s Tanjo Žagar in skupino Avantura Prireditev bo povezoval gospod Franci Podbrežnik	
od 20. uri	zaprtje sejma
Prijave sprejemamo na telefon: 03 / 713-33-70 fax: 03/713-33-75 GSM: 070/550-807 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku!
KMETIJSKA PRESKRBA PETROVČE, info: 03/713 33 80
SPOMLADANSKA PONUDBA
Nudimo najugodnejše cene:
UMETNIH GNOJIL:
NPK 15-15-15	40/1 NPK 0-10-20+mikroelem. 50/1
KAN	40/1
UREA	40/1
KALIJ 60%	50/1
PRP	50/1
17,50 EUR 23,00 EUR 12,30 EUR 18,70 EUR 27,90 EUR 30,78 EUR
PRI NAKUPU NAD 5 PALET PRIZNAMO 5% POPUST
TEKOČA GNOJILA:
PRP
PRP
5/1 1/1
65,50 EUR 14,50 EUR
PRI NAKUPU 5/1 DOBITE 1/1 GRATIS
KRMILA ZA PITANCE (rinfuza ali v vrečah BIG BAG)
(dostava na dom - nad 500 kg)_
SPREJEMAMO NAROČILA ZA TRETIRANO KORUZO (dobaviteljev : SYNGENTA, PIONEER, AGROSSAT) OSTALA SEMENA ZA POMLADANSKO SETEV (vse za vrtičkarje in vrtnarje)_
ZAŠČITNA SREDSTVA (škropiva)
SEMENSKI KROMPIR (zgodnje in pozne sorte)
VSE CENE SO Z DDV - VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG Vse informacije so na voljo na tel. št.: 03/ 713-33-80.
ODKUPUJEMO ŽIVINO - informacije na tel. št.: 041/685-663
Se priporoča kolektiv KZ Petrovče!
zan posameznik. To je bilo v Sloveniji slabše od kateregakoli povezanega idiota, ki se je rodil v neko druščino, vseeno katero.« Kot šef oddelka je moral odstopiti zaradi neetičnih ravnanj. Drugi junak je Miha, farmacevt brez diplome, ki je zaradi tega, ker ni želel prehitro končati študija in ker ni točno vedel, kaj početi v prihodnosti, končal tretji letnik študija in malce počakal v četrtem. S pomočjo prijatelja je stopil v svet certifikatov in neetičnega lastninjenja, izkoriščanja podjetij. Tako obvlada farmacijo in mafijski način poslovanja. Tretji junak je poslovnež Viktor s sumljivo nedoločno preteklostjo, njegovo izvo-zno-uvozno podjetje je bilo pod upravo jugoslovanske tajne službe Udbe ...
Potem so različna podjetja tajila dolgove, ki so jih imela do Viktorjevih podjetij, če-
prav jim je podjetnik v dobrih časih pošteno dobavljal surovine za zdravila ali rude in se z njimi dogovoril za pošteno ceno in celo za odlog plačila. Ampak potem plačila ni bilo. Niti dolarja. Ker ni šlo za tisočake, ampak za milijone, se je Viktor odločil za terjatve. A namesto da bi mu plačali, so »prekleti odvetniki« vse posle izpodbijali. Dokazovali so, da je račun izstavljen na podjetje, katerega lastniška struktura se je spremenila, v pogodbi novega lastnika pa nikjer ne piše, da je kupil dolg skupaj z Viktorjevim dolgom. »Kot da posodiš denar Svete-tovi Poloni, ta pa se potem poroči v Mlinarjevo Polono in ti dokazuje, da tisto, kar si je sposodila kot Svetetova, za Mlinarjevo pač ne velja. Da se zjokaš; ampak odvetniki igrajo ravno na take stvari.«
Ker junaki slovensko sceno že preveč obvladajo oziroma
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Odmev
Pet let nič, nato udarec po žepu
Listam Novi tednik in berem članek Tine Vengust o gospodu Marjanu Sedmine-ku (Pet let nič, nato udarec po žepu, št. 8, 2014, str. 32), ki mu je naša »dacarska« družba poslala obračun dajatev za pet let nazaj. A ni to čudovito in hvale vredno, kako so se »dacarji« potrudili, da bi od poštenih ljudi ukradli težko prislužena sredstva? Po drugi strani pa ne izterjajo davka od milijonsko plačane odpravnine gospoda Kramerja.
Razmišljam dalje. Gospod Sedminek si je zgradil sončno elektrarno in moral vložiti določena svoja privarčevana sredstva ali najeti neke kredite, ki jih verjetno tudi pošteno vrača, obnaša se ekološko in ne onesnažuje naše zasvi-njane narave, višek energije pa odvaja v nadaljnjo distribucijo in normalno je, da nekaj malega dobi nazaj od distributerja električne energije. Zdaj se pa najde nek »dacar«, ki mu ta zaslužek gre v nos in hoče ves zaslužek gospoda Sedmineka na račun naše banana republike. Da bi človek bruhal.
Jaz bi gospodu Sedmineku predlagal, da stori isto, kot je storil gospod Kramer, ki je sprožil ustavni spor in poslal na ustavno sodišče tožbo za varstvo zakonitosti, saj za
Alojz Ihan se je rodil 23. 7. 1961 v Ljubljani. Leta 1987je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg strokovnega, pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela v medicini se ukvarja tudi s književnostjo. Bil je urednik revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Alpeh. Njegovo literarno delo obsega 6 knjig poezije, 4 romane in 2 knjigi esejev. Je tudi avtor zelo branih in v več jezikov prevedenih knjig Imunski sistem in odpornost (Mladinska knjiga 2000) in Do odpornosti z glavo (Mladinska knjiga 2004). Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1986).
jim postane pretesna, gredo v Rusijo. Kam pa drugam? Vsi trije se srečajo v Moskvi, kjer naj bi s čudežnim zdravilom, ki zdravi vnetja in izboljšuje celo okus vodke, sklenili ogromen posel. V knjigi nastopi še lepotica brez primere, slovanska Svetlana, njihova prevajalka, ki jim pomaga pri spoznavanju ruskega načina sklepanja poslov. Ko spoznamo zanimivo preteklost glavnih oseb, se zgodba začne zapletati ... Vendar se na koncu humorne pripovedi s številnimi zapleti in z mafij-
skimi akcijami ter zavidljivo količino krvi izkaže, da prava ženska in prava ruska vodka poenotita celo antagonistične predstavnike treh generacij, ki se v slovenski realnosti sicer nenehno počutijo kot žrtve druga druge.
Všeč mi je kritičen opis zdravniške, farmacevtske, gospodarske, politične in družbenoaktualne stvarnosti, ki je parodija slovenskega in sodobnega sveta. Berite, ta roman boste prebrali na dušek.
URŠKA SELIŠNIK
nazaj ni mogoče zahtevati plačila davka. Ker je novinarka zapisala, da v petih letih ni bilo nikakršnih obremenitev ali poslanih zahtevkov za plačilo davka, smatram, da je davčna uprava v tem primeru ravnala protizakonito, da mu je po preteklih petih letih poslala terjatev za pet let nazaj. Resnično je to dokaz, da je v davčni upravi zaposlenih hudo preveč ljudi in nimajo kaj za delati, da po petih letih ugotovijo, da jim nekdo dolguje plačilo davka. Zamislite si, da so pogrebni zavod v Celju ti »dacarji«, imeli bi na skladiščenju na tisoče mr-ličev, usmradili bi celo Slovenijo. Se pa ne čudim takšnim cvetkam davčne uprave, saj je evidentno, da od malih ljudi v vsakem primeru pridejo do plačila davkov, če pa jim to ne uspe, zaplenijo vse, kar se da. Samo razlika je v tem, da tistim, ki so malo bolj pametni in namazani z vsemi žavbami, »dacarji« in tudi ves naš državni aparat ne morejo nič, kar je dokazilo, da imamo preveč skorumpi-ranih ljudi na oblasti.
Mislim, da se približuje v Sloveniji čas, ko bomo mali ljudje prisiljeni stopiti skupaj in dokazati oblasti, da nam je dovolj, da samo od malih ljudi pričakuje, da bomo popravili napake, ki so jih storili vsi slovenski lopovi, tatovi in politiki. Ko pa bodo udarili po »penzio-nistih«, takrat bom sam stal v prvi vrsti.
MIRKO GOLOB, Laško
Modri telefon
Po obnovi vlaga
Bralka se pritožuje zaradi »kondenza«, ki se je pojavil v prizidku hiše, ki ga je družina energetsko obnovila. V prizidku je poskrbela za novo izolacijsko fasado, namestila nova lesena vhodna vrata in lesena okna zamenjala s plastičnimi. Od takrat se pojavlja v prostorih prizidka, in sicer že drugo zimo, močna vlaga. Stopnja vlažnosti znaša kar okoli 80 odstotkov, nova lesena vhodna vrata so pozimi z vlago tako prepojena, da se zapirajo s težavo. Bralka sprašuje, kaj naj stori.
Miha Praznik iz projekta energetskega svetovanja Ensvet pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor odgovarja: »Izpostavljen je podatek, da je relativna vlažnost zraka v prostorih zelo visoka, tudi 80-odstotna. Prav tako je navedeno, da pred zamenjavo oken stanje ni bilo tako kritično. Oba podatka nakazujeta na to, da se je pri starih oknih, ki so bila zagotovo manj tesna kot nova, kljub vsemu izmenjala določena količina zraka v prostorih, ki je zadoščala za vzdrževanje nižje relativne vlažnosti zraka v prizidku. Z vgradnjo novih oken se je naravna infiltracija zraka verjetno občutno zmanjšala, zato je začela relativna vla-
žnost zraka naraščati do te mere, da je začela negativno vplivati tudi na ostale opisane pojave.
Ob opisu stanja manjkajo podatki o tem, kako pogosto se ti problematični prostori prezračujejo z odpiranjem oken. Vedeti je treba, da moramo v prostorih zagotoviti zadostno izmenjavo zraka s svežim okoliškim, da s tem zagotavljamo ustrezno kakovost zraka za stanovalce in obenem skrbimo tudi za >zdravje< same stavbe. S kombinacijo načinov prezračevanja, ki sta lahko naravno prezračevanje z odpiranjem oken ali nekontrolirano prezračevanje skozi pripire oken, bomo dosegali potrebno izmenjavo zraka, a je to seveda odvisno od razmer. Da je prezračevanje premalo intenzivno, nas hitro opozorijo neželene vonjave, povečana relativna vlažnost zraka in podobno. V ogrevanih prostorih s kratkotrajnim prezračevanjem na prepih dosegamo ustrezno izmenjavo zraka običajno brez težav.
Bralki tako lahko zaenkrat predlagamo, da daljše obdobje prostore intenzivneje prezračuje (in jih ogreva) ter spremlja zniževanje relativne vlažnosti zraka. Pomembno je tudi, da se vzpostavi ustrezen režim prezračevanja in ogrevanja takoj ob začetku naslednje ogrevalne sezone.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
BRALCI POROČEVALCI
47
(F

V Citycentru Celje so za pustne šeme in vse ostale pripravili najdaljšo mizo s pustnimi krofi, za odlično pustno vzdušje pa je med drugim poskrbel tudi ribič Pepe, ki je v smeh spravil tako majhne kot malo večje pustne šeme. (Foto: Gregor Ka
Danstudio Celje so na pustni torek obiskale zagnane in delavne »gospodinje«, ki so ga očistile do zadnjega kotička.
Pustno presenečenje za kupce
Pust je navdihnil tudi mnoge zaposlene, ki so nam poslali nekaj utrinkov s pustnih presenečenj za svoje kupce in obiskovalce.
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
Tudi na Ostrožnem so se po ulicah sprehajale lepe maske, nam je v dokaz fotografijo poslal Milan Kroflič.
Maske preplavile Sladko Goro
Pustna nedelja je na Sladki Gori rezervirana za pustno rajanje pred vaškim gasilskim domom. Tamkajšnje turistično društvo Skriti biser, ki skrbi za organizacijo različnih prireditev, že vrsto let organizira pustno rajanje.
Na pustno nedeljo so se zbrale maske od blizu in daleč, tako mlajše kot starejše. Ob glasbi didžeja Janka so se ma-stile s krofi in grele s čajem ali kuhanim vinom. Najizvirnej-še so prejele nagrade. Tako so med skupinskimi odraslimi maskami zmago domov odnesli Vikingi iz Podgaja pri Ponikvi, ki so ideje za skupinski nastop zbirali kar celo leto, zadnje priprave pa so trajale štirinajst dni. Tom in Jerry sta zmagala kot skupinska otroška maska, med posamezniki pri otrocih pa je zmagal klovn. Med odraslimi maskami posamezno je bila najbolj izvirna čarovnica. Nagrajeni sta bili tudi najmlajša in najstarejša pustna maska: trimesečni levček in 71-letni klovn. Štamperlov Pepi (Darko Živižej) je s humorjem popestril pustno rajanje. Majda Jurše, predsednica društva, je izrazila zadovoljstvo ob dobrem obisku in naznanila, da bo naslednje leto na Sladki Gori za pusta zopet norčavo.
POLONA BERCKO Foto: JANKO CAHON
Na pustni torek so v Rajmaxu naročila za nova okna, vrata in senčila sprejemali Smrkci.
Objavo pustnih šem smo za letos tako končali. Že zdaj pa lahko razmišljate, kako se boste našemili prihodnje leto.
Na Sladki Gori je bilo šegavo in norčavo.
48
BRALCI POROČEVALCI
Počutili smo se olimpijsko
V	4. oddelku vrtca Trje smo v februarju dihali olimpijsko. Aktivno smo namreč spremljali ZOI v Sočiju.
Otroci so spoznavali slovenske športnike, različne športne discipline, olimpijske in slovenske simbole. Na radiu smo spremljali tekme naših športnikov, navijali zanje in se veselili ob odličnih rezultatih.
V	igralnici smo si uredili olimpijski kotiček, v katerega so otroci prinesli športne rekvizite, slovensko zastavo, izrezke iz časopisov ... Vse naše dobitnike medalj so otroci narisali in risbe razstavili na panoju.
Zaradi pomanjkanja snega smo nekatere zimske športe prestavili v igralnico in telovadnico. Igralnico smo ob gibalni igri Zima spremenili v drsališče, smučišče, igrali smo hokej. V telovadnici pa nam je športni pedagog pripravil spretnostni poligon.
Naš športni duh se je razširil tudi na otroke in strokovne delavke ostalih oddelkov vrtca, ki so si ogledali olimpijski kotiček in se nam pridružili pri navijanju.
Svoje navdušenje smo prenesli še na starše, ki so naše aktivnosti in dogajanje vsakodnevno spremljali in se veselili z nami.
TATJANA JELEN GOLAVŠEK VANJA KOZAR
Smeti ne sodijo
Monika Rečnik nam je poslala kup fotografij, ki dokazujejo, da se v zadnjem času v okolici Žepine nekdo nad naravo pošteno izživlja, kar zelo kvari ugled te vasice in je zelo moteče.
Ob poti v okolici Žepine in Cerovca se vsak dan znajdejo smeti, ki kažejo, da jih nekdo, ki mu očitno do narave ni čisto nič mar, vsakodnevno odlaga ob cesti in ob gozdnih poteh. Monika Rečnik opaža, da očitno to počne nekdo, ki ima doma dojenčka, saj so med smetmi večina porabljene plenice, osvežilni robčki ... Prav tako ima ta oseba doma očitno mladega psa, kar se kaže v porabljenih vrečkah hrane zanj.
»Vsaka hiša bi morala imeti zabojnik za smeti. To bi moral biti pogoj, brez izgovora,« pravi bralka in poziva Simbio, ki skrbi za odvažanje smeti v občini, da na tem področju nekaj naredi. Morda pa se bo zaradi te objave kršitelj zamislil in prenehal metati odpadke v naravo.
ob cesto!
Valentinov koncert
V	skoraj pomladanskem nedeljskem popoldnevu je 16. februarja Ženski pevski zbor Korona z Dobrne pripravil že 9. Valentinov koncert. Valentin ima sicer ključ od korenin, a je tudi dan zaljubljencev, zato je tudi predramil marsikatero srce, da ga je ogrela in prevzela ljubezen, ki je vela v zraku.
Pevke smo pod vodstvom zborovodkinje Mihaele Podjavoršek pripravile pester in prijeten program. Predstavile smo se z ljudskimi in umetnimi pesmimi in tako številne navzoče popeljale v svet ljubezni. Poslušalce so prevzele predvsem zimzelene popevke, kot so Čez Šuštarski most, Dan najlepših sanj, Le s teboj, Ti si moja ljubezen, Orglice ... Program so popestrili tudi najmlajši pevci iz Vrtca Dobrna, harmonikarja Janez in Joži Jakob, kvartet Vigred in folklorna skupina KUD Dobrna. Program je povezovala naša pevka Mojca Zaponšek.
V	prijetnem vzdušju smo po koncertu še malo poklepetali in skupaj kovali načrte za prihodnje leto, ko bomo pevke pripravile že jubilejni 10. Valentinov koncert in ob tem počastile 15. obletnico delovanja zbora.
SONJA ŠPEGEL
Prilagojena brezplačna vodenja
21. februarja 1990 je Svetovna zveza združenj turističnih vodnikov razglasila za praznik vseh vodnikov. Takrat ga je praznovalo 15 držav, danes jih je veliko več. Na ta dan turistični vodniki pripravijo brezplačna vodenja za skupine, ponavadi v domačih krajih. Ta vodenja so namenjena predvsem lokalnim skupnostim, invalidnim osebam in osebam ki si težje privoščijo oglede zaradi ekonomskih razmer.
V sodelovanju z Zvezo turističnih vodnikov Slovenije in Zavodom Premiki iz Ljubljane smo tudi v Razvojni agenciji Kozjansko in v Šentjurju sledili njihovi letošnji usmeritvi, ki je poudarjala dostopnost turizma.
Pripravili smo prilagojena brezplačna vodenja za vse. Poleg ostalih zbirk smo odpr-
li tudi vrata Galerije, kjer je predstavljeno naivno slikarstvo in njegove močne barve še posebej vlivajo optimizem in naznanjajo pomlad.
Obiskalo nas je kar nekaj posameznikov s posebnimi potrebami, večinoma s spremljevalci, a tudi nekaj skupin iz varstveno-de-lovnih centrov. Ti so še posebej pozdravili tovrstno pobudo.
Naše delo je spremljala tudi komisija v sestavi predstavnic Zveze nacionalnih turističnih vodnikov in predstavnic Zavoda Premiki. Izpopolnili smo svoje znanje na področju inovativnega kvalitetnega vodenja za goste s posebnimi potrebami.
BREDA KOVAČ RETUZNIK
Osrednja knjižnica Celje - domoznanski oddelek
BRALCI POROČEVALCI
49
Srečanje nekdanjih sodelavcev
V četrtek, 20. februarja, smo se v lepem sončnem popoldnevu zbrali sodelavci in sodelavke nekdanjega transportnega podjetja prevozništvo Celje.
Minilo je že dobrih 20 let, odkar smo se razšli, ker je podjetje žal prenehalo delovati. Težave so se stopnjevale kmalu po osamosvojitvi Slovenije, kajti jugoslovanski trg se je zapiral, kar je precej prevoznih podjetij pripeljalo do stečaja. Enako usodo je doživelo tudi Prevozništvo Celje.
Avgusta 1993 smo se razšli zaradi uvedbe stečaja. Vsak od nas je izbiral, ustvarjal in stopal na novo pot dela in življenja z namenom, da doseže pogoje za zasluženo in težko pričakovano
pokojnino. Sledile so predčasne upokojitve in prijave na zavodu za zaposlovanje, enako tudi iskanje novih zaposlitev. V želji, da obudimo spomine na skupne delovne dni, mesece in leta, ki so bila prijetna, včasih tudi težka, je vladalo precej močno zanimanje, da se po dveh desetletjih dobimo na srečanju.
Na ta prijeten dogodek smo povabili tudi sodelavce in učence, ki so bili kakorkoli povezani z nekdanjim podjetjem.
Srečanje je bilo v restavraciji Etra v Bukovžlaku. Spisek vabljenih se je končal pri številki 144, medtem ko se je srečanja udeležilo 112 ljudi. Največ zaslug za tovrstno prisrčno druženje imamo
Franc Ofentavšek in Tone Fruhwürt ter Janez Golouh, Edi Vodeb, Rajko Knez in Slavica Planinšek.
Po skupnem obilnem poznem popoldanskem kosilu, ki je bilo samoplač-niško, se je razvilo prijetno družabno vzdušje, v katerem smo si imeli veliko za povedati z obujanjem spominov izpred toliko let. Za dobro vzdušje so še dodatno poskrbeli trije godci z domačimi vižami in s pesmimi. Najbolj vitalni so celo zaplesali.
V poznih večernih urah, ko so začeli odhajati, so izkazali hvaležnost za to prijetno druženje, z željo, da se tovrstno srečanje še kdaj ponovi.
JANEZ GOLOUH
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 23. marca do 6. ure.	
13. ČE	list do 16. ure, od 17. ure plod
14. PE	plod
15. So	plod
16. NE	plod do 13. ure, od 14. ure korenina
17. po	korenina
18. To	korenina
19. SR	od 12. ure korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Saj ni res, pa je!
S temi besedami bi lahko opisali prvi tek letošnje sezone akcije Do polnega vozička brez mošnjička, ki je bil 5. marca in je bil, kar se dramatičnosti tiče, zelo dovršen. Tudi zato, ker je bil pr-voizžrebani Franc v zanosu ustvarjanja nakupovalnega listka gluh za vse dogajanje okrog sebe in nam ga nikakor ni uspelo več priklicati na telefon. Za nameček se je telefonska linija še prekinila in ni nam preostalo drugega, kot da pokličemo rezervo.
Dragica Ratajc iz Šentjurja je v sredo malo čez 12. uro urejala rože in poslušala kolobocijo, ki se je odvijala pri akciji brezplačnega radijskega nakupovanja, sama pri sebi pa si je mislila, da bi bilo pametno še malo počakati ob radijskem sprejemniku in spremljati izid dogajanja. Kar je bila smola za Franca, je bila sreča zanjo. Zazvonil je prav njen telefon in četudi ji nismo dali niti sekunde miru, da bi zbrala svoje misli in se osredotočila na nakupovalni listek, je svojo nalogo opravila več kot odlično. Pohvaliti moramo njeno iznajdljivost, saj je v roke vzela Tušev nakupovalni katalog, ki ji je nakupovanje močno olajšal. V voziček so padale številne dobrote, skupni imenovalec večine pa so bili suhomesna-
ti izdelki. Dragica Ratajc je v prvem teku letošnje sezone nakupila za dobrih 236 evrov dobrot, kar je več kot odličen
rezultat, ki ga verjetno ne bo tako enostavno prekositi.
Poskusite, izpolnite kupon in pripravite nakupovalni listek. Morda bo sreča v sredo ob 12.15 potrkala prav na vaša vrata.
NP, foto: SHERPA
Dragica Ratajc je v prvem letošnjem nakupovanju v voziček kot za šalo metala številne mesne dobrote, med drugim tudi prleško rolanco, za katero je priznala, da sicer ne ve točno, kakšnega okusa je. Videla jo je namreč v Tuševem katalogu, s katerim si je pri nakupu močno pomagala, in na koncu domov odpeljala voziček, vreden kar 236,60 evra.
50
MLADI ZA MLADE
Intenzivne pevske vaje
Od petka, 21., do nedelje, 23. februarja, smo pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Vojnik, ki ga vodi Emilija Kladnik Sorčan, imeli intenzivne pevske vaje.
Odpeljali smo se v Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Gorenje nad Zrečami, kjer smo preživeli konec tedna. Popoldne smo imeli skupno vajo, naslednji dan pa vaje po skupinah. Kljub napornim vajam vsak dan, ki so bile zelo uspešne, so nam spremljevalci pripravili tudi zanimiv in z glasbo napolnjen kulturni program ter različne igre. S tem smo se pripravljali na številne nastope, ki nas čakajo še v tem letu. 21. marca bomo imeli koncert zborov OŠ Vojnik in podružnic, sledila bosta Pesemca, revija pevskih zborov v Celju, obisk na Češkem, kjer se družimo in prepevamo z našimi češkimi prijatelji ... Poleg naše zborovodkinje so nas spremljali Aleš Kolšek, Milena Jurgec in korepetitor Uroš Jurgec. Vrnili smo se v nedeljo popoldne in veselo odšli domov, saj so sledile počitnice.
SONJA MARGUČ, 9.b, OŠ Vojnik
»Želim si na olimpijske igre«
Devetošolka Kaja Verdnik je navdušena deskarka. To se odraža tudi v njenih rezultatih. Na tekmovanjih dosega visoke uvrstitve, 17. januarja pa je na tekmi evropskega pokala v švicarskem Davosu pustila za sabo vso evropsko konkurenco in zasedla 2. mesto.
»Za deskanje me je navdušil prijatelj Max, tudi sam de-skar. Navdušeno mi je pripovedoval o dogodivščinah na belih strminah, pokazal mi je posnetke drznih deskarjev in v tistem trenutku sem se odločila, da bom vso svojo energijo usmerila v deskanje. Ko sem svojo odločitev povedala domačim, niso bili najbolj navdušeni, saj sem pred tem že zamenjala veliko športov. Kljub vsemu sem pri svoji odločitvi vztrajala,« pripoveduje Kaja.
Že na prvih tekmovanjih beležiš uspehe. Torej tvoja odločitev za deskanje in vztrajnost le nista bili zaman?
Čeprav je vsak začetek težak, sem s svojim delom zadovoljna. V tem letu je za mano kar nekaj dobrih rezultatov. Moja letošnja prva tekma je bila na Planaiu, kjer mi je uspelo zmagati. Zmage sem bila še toliko bolj vesela, ker sem premagala starejšo konkurenco, in prav to mi je bila velika spodbuda in motivacija za naprej. V švicarskem Laaxu sem zasedla 4. mesto v snežnem žlebu in 5. mesto v disciplini slopestyle. V Davosu sem bila trikrat druga in ena od teh tekem je bil tudi evropski pokal. V Avoriazu v Franciji sem bila dvakrat druga. V italijanskem Livignu pa sem zasedla 3. mesto. Ja, vsi
Slopestyle je relativno nova deskarska disciplina, ki je bila prvič na sporedu tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Sočiju. Gre za disciplino, kjer deskarji prostega sloga izvajajo trike na vnaprej pripravljeni progi, polni skakalnic, »rejlov« in drugih objektov, sodniki ob progi pa ocenjujejo njihovo vožnjo. Pomembno je, da tekmovalec izvede čim zahtevnejše trike, ki se ne smejo ponavljati.
ti rezultati so dokaz, da de-skanja ne mislim tako hitro opustiti.
Nisi samo uspešna športnica, si tudi uspešna učenka. Kako ti to uspeva?
Imam status športnika, a brez načrtovanja in dogovarjanja z učitelji ne bi šlo. Učitelji mi razložijo zamujeno snov. Tudi sošolke mi pomagajo, da sem na tekočem s snovjo. Prostega časa res ni veliko, a če imaš pred sabo cilj, gre.
In tvoj največji cilj je ...
To, kar je cilj vsakega športnika - želim si na olimpijske igre. Čez dve leti bi rada nastopila na mladinskih olimpijskih igrah na Norveškem, leta 2018 pa na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji.
Člani novinarskega krožka OŠ Griže: Barbara, Val, Jan in Lava
Kaja Verdnik je na sliki prva z leve.
Zlati celjski glasbeniki
Nal Volf in Nika Pušnik, ki sta ta teden na državnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje.
V sredo, 12. februarja, v Celju in v četrtek, 13. februarja, v Velenju je bilo 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Nosilec tekmovanja je že vrsto let Glasbena šole Celje. Organizatorki tekmovanja, celjska in velenjska glasbena šola, sta brezhibno in učinkovito izpeljala tekmovanje, ki je bilo precejšen organizacijski zalogaj. Na tekmovanju je sodelovalo 78 solistov in 15 komornih skupin, vseh nastopajočih skupaj je bilo 108.
Glasbena šola Celje je imela na tekmovanju kar 27 učencev, ki so tekmovali v različnih disciplinah. Osvojili so 14 zlatih in šest srebrnih priznanj.
Zlata priznanja so osvojili tolkalist Mihael Žak Pesan (mentor Borut Pinter), po-zavnist Sebastjan Baš (mentor Jure Krajnc), klavirski duo Neža Pogačar in Vitomir Janez Zagode (mentorja Me-lita Estigarribia Villasanti, Primož Mavrič). Zagode je prejel tudi posebno priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo. Zlato priznanje je prejel tudi klavirski duo Špela in Robin Vodeb (mentorja Jelena Dukic Segečic, Primož Mavrič).
Zlato priznanje in sto točk je osvojil violinski duo Katarina in Ana Viher (mentorica Alenka Firšt), ki je prejel tudi posebni priznanji za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja in za
obetavno komorno skupino v najnižji kategoriji tekmovanja.
Zlato priznanje je osvojil tudi duo violončelistov Alma Pleteršek Fajfer in Bor Kračun Pižmoht (mentor Aleksandar Kuzmanovski).
Zlata sta bila tudi kitarska dua Nal Volf in Nika Pušnik (mentor Matjaž Brežnik) ter Aja in Matic Conradi (mentorica Irena Pajtler).
Trobentači, ki so osvojili zlata priznanja, so Luka Kačičnik in Andrej Belej (mentor: Aljoša Jurkošek), Martin Jager (mentor Dejan Podbregar), Aljoša Gmajnič in Živa Žohar (mentor Miran Majcen) ter Marko Veljkovič (mentor Boštjan Jager).
VANJA TAUZES
ŽIVALSKI SVET
51
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Na pot s prijazno psičko
Načelnico Upravne enote Laško Andrejo Stopar opažajo zadnje čase na sprehodih z novo psičko Džeki. Stara je komaj deset mesecev in radovedno spoznava svet okoli sebe. Opazili so ju tudi na pohodu po poteh XiV. divizije, kjer sta se se napotili po hribih med Frankolovim in Dobrno.
Stoparjeva se je na živali navezala v otroških letih, še posebej ko je preživljala počitnice pri stari mami na manjši kmetiji. Doma najprej niso mogli imeti živali, ko je bilo to mogoče, so imeli pri hiši najdeno muco, ki je živela skoraj dvajset let in je zadnja leta lahko uživala zgolj »pasirano« hrano. »Od nekdaj mi je bilo všeč, če sem bila v naravi, z živalmi,« pravi o svoji odločitvi za ve-
terino Andreja Stopar. Najprej je bila dijakinja srednje živinorejsko-veterinarske šole v Ljubljani, nato je opravila študij veterine. Pozneje je bila štiri leta veterinarska inšpektorica, nato se je odločila za upravno organizacijsko službo.
Po Črtu in Ajši je prišla Džeki
Živali so ji kot veterinarki seveda zelo blizu. Njen prvi pes Črt je bil višek legla nemških ovčarjev in brez vzrejnega dovoljenja, zato ga je lastnik nameraval usmrtiti. Andreja Sto-par je bila takrat še študentka in se je mladička usmilila. Psa je tako prinesla v študentski dom, od koder jo je nato pogosto spremljal na fakulteto k vajam. »Moram ga pohvaliti, da me je pridno čakal v kotu.
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
Džeki je radoživa in radovedna psička, stara deset mesecev. Andrejo Stopar najraje spremlja na dolgih poteh, kjer smo ju tudi srečali.
Ubogal me je na prvi pogled, za razliko od sedanje Džeki, ki je zelo razposajena,« se spominja svojega prvega psa. Z njim se je nato vrnila domov na Štajersko, kjer je nato živel vrsto let.
Črtu je sledila rotweilerka Ajša, spet s človeškim imenom. Pozneje je prišlo do naključja, da je redno srečevala žensko z istim lepim imenom, zato se je kot lastnica psa počutila neprijetno. Psičke Ajše se spominja
kot zelo posedovalne psičke, ki je po nekaj letih poginila zaradi raka. Značilnost rotweilerjev sta kratka življenjska doba in pogost rak.
Radoživa in prijazna
Sedanja psička Džeki je radovedna, izjemno živahna in za razliko od Ajše za vsakogar prijazna psička. »Ime Džeki ima zato, ker se je takoj izkazalo, da je polna življenja, da
je pravi >džek<, kot pravimo po domače,« odgovarja Stoparjeva. Džeki je mešanka iz »nezaželenega« legla, ko se je kot posledica pasje ljubezni pojavilo kar sedem mladičkov. Enega od njih se je usmilila Andreja Stopar. Radoživa Džeki ima zelo rada sprehode, vsak dan je ponavadi zunaj vsaj dve uri. Na Dobrni, kjer je možnosti za sprehode na pretek, se Džeki včasih po zelo dolgem sprehodu s sinom Stoparjeve vrne
domov. Pričakovala bi, da bo utrujena, vendar Andrejo kljub vsemu poprosi, da bi odšla še na en sprehod. Dopoldne, ko je Stoparjeva v službi kot na-čelnica upravne enote, psička spi. Doma se Džeki zelo dobro razume z muco Mico in to tako dobro, da lahko jesta tudi iz iste posode. Le da je Mica stara že štiri leta in je za igranje z Džeki preresna.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Izgubljeni štirinožci
Če pogrešate svojega psa, iz zavetišča Zonzani sporočajo, da se je te dni pri njih znašel samec, star približno dve leti, podoben pasmi bernski planšar, ki so ga našli v Bovšah pri Vojniku. V Pečovniku pri Celju pa je bila že nekaj časa psička, stara približno sedem mesec, podobna pasmi pitbul, črne barve, nečipirana.
Če pogrešate katerega od psov, pokličite v zavetišče na telefon 03 7490 600.
KUPON
(Shujsajmo
* Novim Ivdnikom in R>dlwn Cvljv
ime i .n priimek.................................................
naslov
. e-naslov . in . gsm............
starost, teža, višina
izobrazba
ali imate kakšne zdravstvene težave?
DA
NE
K
Prijave bomo zbirali do vključno 17. marca 2014.
kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
CJ
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
In vi, ste kaj občutljivi na vreme?
Vreme ne povzroča bolezni, a sproži simptome, ki niso prijetni
Slabo počutje, nihanje krvnega tlaka, glavoboli. Včasih tudi razdražljivost, s čimer sta povezana slaba volja in tudi kakšen prepir. To je le nekaj možnih posledic vremenskega stanja. Vreme nikoli ni povzročitelj bolezni, a je lahko sprožilec simptomov, ki ljudem zagrenijo kakšen dan. Še preden človek, na katerega vpliva vreme, poseže po tabletah, lahko na podlagi biovremen-ske napovedi, ki jo dnevno objavlja Agencija RS za okolje, sam ugotovi, kako si bo organiziral dan, da se bo kljub slabšemu vremenskemu vplivu počutil najbolje.
»Vreme je lahko obremenilno za človekovo zdravje,«
Na počutje ljudi vplivajo vremenski dejavniki, kot so toplotne razmere (vpliv sevanja, temperature in vlažnosti zraka, hitrost gibanja zraka glede na telo), ionizacija zraka in elektrostatično polje, gibanje zračnih gmot tako krožno kot tudi spuščanje in dviganje, svetloba, elektromagnetna valovanja, sončno sevanje, kakovost zraka ...
pravi metereologinja mag. Tanja Cegnar, ki se že vrsto let ukvarja z raziskavami, ki preučujejo njegov vpliv na počutje. To se kaže ne le v človekovem telesu, ampak tudi v njegovih odzivih v vsakdanjem življenju. Nekdo, na katerega vreme vpliva negativno, je lahko bolj dovzeten za učinke alkohola ali je v prometu raztresen. Na podlagi upoštevanja bio-vremenskih napovedi lahko človek z večjo pozornostjo in previdnostjo, ki vodita v ustrezne in pravočasne odzive, prepreči nadaljnje negativne posledice. S simptomi telo sporoča, da mu mora človek bolj prisluhniti in upoštevati zdrav ritem življenja.
Občutljivi mladi in starejši
Nekateri ljudje so že prirojeno občutljivejši. Ni namreč nujno, da so vremenske razmere ekstremne in vidne očem, da je njihov vpliv na človeka močnejši. »Predvsem smo občutljivi na hitre in velike spremembe, po drugi strani pa mnoge dolgotrajna vremenska obremenitev, tudi
»Ob obremenilnih dnevih je še posebej pomembno, da upoštevamo pravila zdravega prehranjevanja in zdravega načina življenja,« razlaga vremenoslov-ka mag. Tanja Cegnar.
Vremenskemu vplivu na počutje so najbolj podvrženi ljudje z visokim ali nizkim krvnim tlakom.
če ni ekstremna, izčrpava in utruja. Bolj dovzetni za vpliv vremena so ljudje v zgodnji življenjski dobi, ponovno pa se občutljivost okrepi po 40. letu,« dodaja sogovornica. Občutljivost ljudi na vreme se resda poveča v času bolezni in okrevanja ali v času izpostavljanja povečanemu fizičnemu ali psihičnemu stresu oziroma ob velikem naporu, a je treba vedeti, da vreme ne povzroča bolezni. Če je neka bolezen že prisotna, se lahko njeni znaki in spremljajoče težave pod vplivom vremena okrepijo.
Ah, te migrene
Ljudje se na vremenske razmere nenehno odzivamo podzavestno. »Saj ne razmišljamo, da se moramo v pre-toplem okolju začeti potiti, prav tako ne začnemo v mrazu drgetati, ker se tako odločimo, ampak takšen odziv sproži telo samodejno. Kadar se vpliva vremena zavemo, pomeni, da je prilagajanje za telo obremenitev. Odziv telesa ponavadi opazimo na delu, ki je najbolj občutljiv, zato se odzivi pri ljudeh razlikujejo,« razlaga Cegnarjeva.
Ob določenih vremenskih pogojih se na primer pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k mi-grenskim napadom, se ti pojavljajo pogosteje. Poznamo tudi vremenske razmere, v katerih se pogosto pojavljajo možganske kapi, pri čemer vreme deluje le kot sprožitelj in ne kot povzročitelj.
Kako dolgo simptomi slabšega počutja trajajo, je odvisno predvsem od spreminjanja vremena. Ko se vremenske razmere umirijo, popustijo tudi težave. Sicer pa Cegnarjeva svetuje kroničnim bolnikom, ki zaznavajo, da je vreme tisto, ki jim povzroča nihanja v počutju, da se posvetujejo tudi z osebnim zdravnikom glede odmerkov zdravil, ki bi dodatno omilili težave v času vremenskega vpliva na počutje.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Raziskave, ki so bile opravljene v Evropi in tudi v Sloveniji, kažejo, da je na vremenske spremembe občutljiv velik delež ljudi, in sicer od tretjine do kar polovice prebivalcev.
Ob selitvi na povsem drug konec sveta
Narava nas je obdarila s štirimi letnimi časi. Ves čas pa se zaradi človeškega vpliva narava tudi spreminja, zato imajo ljudje občutek, da ni več takšnih poletij ali takšnih zim, kot smo jih bili vajeni. Vremenoslovko Tanjo Cegnar smo vprašali tudi, kako na človeka deluje podnebje nasploh in kako se odzove človekovo telo, ki je vajeno podnebja v Evropi, ob selitvi na primer v vročo Avstralijo ali mrzle severne dežele.
»Ljudje smo prilagojeni na podnebje, v katerem živimo. V zmernem geografskem pasu smo vajeni spreminjanj letnih časov. Še bolj kot za ljudi, ki se lahko s stavbami in z umetno razsvetljavo dobro prilagajamo, je pomembno podnebje za zagotavljanje pridelka in vodnih zalog. Prav tako so od podnebja odvisne nekatere bolezni, ki
so značilne za prav specifično podnebje. Ko se vreme spremeni ali odpotujemo v drug podnebni pas, se telo v nekaj dneh prilagodi do prve stopnje, za dobro prilagoditev pa je lahko potrebnega veliko časa, za popolno prilagoditev celo več generacij. Tako pri ljudeh, ki živijo v zelo mrzlem podnebju, opažamo tudi fizične zanke prilagoditve, kot so krajše okončine v primerjavi s trupom, manjši nos in ušesa, ki pomagajo zadrževati telesno toploto. Značilna je tudi specifična prehrana z veliko maščobami. Po drugi strani so se ljudje v tropskem podnebju prilagodili s temnejšo poltjo, ki ščiti pred škodljivimi učinki UV-sončnih žarkov, z razmeroma dolgimi okončinami v primerjavi s trupom, tudi tradicionalna prehrana je prilagojena vročemu podnebju.«
Predlagajte znanilca upanja
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Slovensko združenje bolnikov z limfo-mom in levkemijo, EuropaColon Slovenija in Ustanova Mali vitez organizirajo akcijo z naslovom Znanilci upanja. Z njo želijo skupaj z ostalimi bolniki izpostaviti tiste zdravstvene delavce, ki, kot pravijo, v odnosih z bolniki ohranjajo človeško toplino in pristen medsebojni odnos v času soočanja z rakom, ki je najhujša oblika bolezni.
Organizatorji želijo v akciji imenovati in se zahvaliti tistim zdravstvenim delavcem, ki s svojim delom in odnosom pomagajo bolnikom na poseben način. Ljudi zato pozivajo, da v projektu predlagajo tiste zdravnike, medicinske sestre, psihologe, fizioterapev-te, laboratorijske tehnike in ostale, s katerimi so se morda kot bolniki srečali v času zdravljenja.
V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije so prepričani, da je ljudi, ki delajo s srcem treba pohvaliti in izpostaviti javno. V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo pa dodajajo, da je odkrivanje in zdravljenje bolezni pot v neznano tako za bolnika kot njegove bližnje. Močna opora na tej poti je zagotovo strokovnjak, ki s toplo in pomirjujočo besedo bolnika motivira, mu vliva upanje in zaupanje v uspeh zdravljenja. Za častni naziv Znanilec upanja 2014 lahko ljudje oddajo svoj glas za enega ali eno izmed treh kategorij: zdravnik, medicinska sestra/tehnik in ostalo zdravstveno osebje. Nominacije zbirajo na spletni strani www. znanilci-upanja.si ali pa preko glasovnic, ki bodo na voljo po zdravstvenih domovih, bolnišnicah in klinikah. Zbiranje nominacij bo trajalo do konca maja.
ali ste vedeli?
V Sloveniji trenutno poteka projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Projekt daje poudarek preventivnemu zdravstvenemu varstvu in učinkovitejšemu med-sektorskemu delovanju s posebnim poudarkom na zmanjševanju neenakosti. V ospredju so novi pristopi na področju preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, vključno z vzgojo za zdravje za otroke, mladostnike, nosečnice in starše, ter novi pristopi pri preprečevanju in zmanjševanju bremena kroničnih bolezni pri odraslih.
Celjska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje je vpeta v preventivni program Varno s soncem, ki ga izvajajo v vrtcih in šolah.
Ti se lahko akciji pridružijo do 21. marca. Program so pripravili na nekdanjem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Zasnovan je tako, da otroke učijo pravilne samozaščite pred škodljivimi posledicami sonca in z organiziranim preventivnim delovanjem prispevajo k preprečevanju kožnega raka.
Na operacijo ven čakamo najdlje
Lani se je v Splošni bolnišnici Celje zdravilo 34.553 akutnih bolnikov. Leta 2013 so opravili 317.384 specialističnih pregledov, 1.960 porodov in 20.578 dializ.
Povprečna ležalna doba v celjski bolnišnici je bila 4,15 dni. Dlje od dopustne čakalne dobe so v celjski bolnišnici bolniki čakali na t. i. artroplastiko kolena in kolka, operacije ven, maksiofacialne operacije, operacije karpalnega kanala. Čakalne dobe so se zavlekle tudi pri ultrazvoku dojk, srca in ožilja in pri magnetni resonanci. Dlje so na ambulantne preglede morali čakati tudi bolniki v ortopedski in kardiološki ambulanti. Najbolj problematično pa je na področju operacij ven, kjer je pritok bolnikov večji od zmožnosti obdelave v bolnišnici.
NA KOLESIH
53
vulkanizerja
Od sobote, 15. marca, lahko na avtomobile spet namestimo letne pnevmatike
To, da se bliža toplejši čas leta, že občutimo. Pri vul-kanizerjih bo treba v vrsto, saj je 15. marec datum, ko je mogoče zamenjati zimske avtomobilske pnevmatike z letnimi.
Drugi kraji, drugi običaji in drugačno vreme. V sosednji Avstriji velja, da moramo imeti v zimskih voznih razmerah zimske pnevmatike vse do 15. aprila, v sosednji severni Italiji do konca marca (v dolini Aoste celo do 15. aprila). Slovenija je pač na sončni strani Alp. A tudi pri nas se je bolje ravnati po vremenu, zato se z menjavo pnevmatik ne mudi, čeprav z letnimi avtomobil porabi nekoliko manj goriva.
Pozorni moramo biti tudi, da ne odlašamo predolgo, saj so zimske pnevmatike izdelane za hladno zimsko vreme in se zato v toplejšem vremenu hitreje obrabljajo. Naj spomnimo še, da imajo zimske pnevmatike večji profil in bolj široke kanale za lažje odtekanje vode in brozge, letne pnevmatike pa manjši profil in ožje kanale. Letne pnevmatike izdelujejo iz mehkejše zmesi gume kot zimske, zato je njihov oprijem na cestišču boljši.
Profil in starost
Preden pnevmatike zamenjamo, pregledamo, če imajo dosedanje letne še vsaj 1,6 milimetra profila, čeprav stro-
kovnjaki svetujejo, naj imajo vsaj še tri milimetre. Vožnja z odsluženimi pnevmatikami nas lahko v odločilnih trenutkih seveda stane življenja. Ob manjšem profilu površina pnevmatike ni več zmožna odvajati vode, zato je vožnja po mokrem cestišču nevarna.
Treba je opozoriti še na starost pnevmatike, ko ta kljub zadostni globini profila izgubi dober oprijem na cestišču. Ob nakupu bodimo pozorni na oznako DOT. Zadnje štiri številke opozarjajo na datum izdelave pnevmatike. Predzadnji številki opozarjata na teden izdelave in zadnji dve na leto. Torej, če na pnevmatiki piše 1011, to pomeni, da je bila izdelana v desetem tednu leta 2011. Najvišja dovoljena starost pnevmatike ni nikjer posebej določena, v Zvezi vul-kanizerjev Nemčije smatrajo za nov avtoplašč takšen, ki je star manj kot pet let.
X-vzorec
Pri menjavi je dobro upoštevati rotacijo pnevmatik, to je, da jih s sprednjih koles menjamo na zadnja, saj se tako obrabljajo enakomerne-je. Pri tem naj bi veljal tako imenovani X-vzorec, to je, da zadnjo pnevmatiko na levi strani prestavimo na sprednjo desno stran in zadnjo pnevmatiko na desni strani na sprednjo levo stran. Rotacijo
praviloma opravimo na vsakih deset tisoč kilometrov. Na neenakomerno izrabo pnevmatik moramo biti pozorni, saj lahko na primer vožnja čez večjo luknjo na cesti spremeni optično nastavitev koles. V tem primeru svetujejo obisk pri vulkanizerju.
Prav tako je potrebno redno preverjanje polnilnega tlaka v pnevmatikah. Pri ustreznem tlaku porabi vozilo manj goriva in pnevmatike se manj obrabljajo. Ustrezen tlak je naveden v knjižici vozila, kjer so zapisani njegovi tehnični podatki, in na nalepki, ki je v različnih vozilih na različnih mestih.
Hranjenje gum
Zimske gume, ki jih bomo po 15. marcu odstranili, nam bodo prišle čez pol leta znova prav. Oboje, tako zimske kot letne, moramo seveda pravilno skladiščiti, in to v temnem prostoru, saj sončni žarki pnevmatike starajo. Prostor, kjer jih hranimo, naj bo čim manj vlažen. Preden pnevmatike shranimo, jih očistimo tako, da odstranimo iz prostora med profilom tujke, kot so kamenčki. Hranimo jih tako, da jih postavimo na bok, drugače bodo spremenile obliko. Nekateri strokovnjaki svetujejo, naj bodo pnevmatike shranjene pod kotom 75 stopinj.
BJ
Po raziskavi o navadah slovenskih voznikov glede menjave pnevmatik, ki jo je oktobra opravila raziskovalno-razvojna skupina v okviru AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, dve tretjini lastnikov avtomobilov pnevmatike menja pri vul-kanizerjih. Več kot tretjina voznikov je z zimskimi pnevmatikami vozila tudi v poletnih mesecih, in to predvsem takrat, ko so bile za prihodnjo zimo že preveč obrabljene.
Zimske gume, ki jih bomo po 15. marcu odstranili, nam bodo prišle čez pol leta znova prav. (Foto: GrupA)
Preden pnevmatike zamenjamo, pregledamo, če imajo dosedanje letne še vsaj 1,6 milimetra profila, čeprav strokovnjaki svetujejo, naj ga imajo vsaj še tri milimetre. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto ■ ma
Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase.
Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli:
skodelico za čaj
knjigo Kuharske bukve Radia Celje
2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku
Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila.
Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične osebe je 9,5 EUR, za podjetja (pravne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust.
Naročilo darilnega bona
Ime in priimek plačnika:
Ulica in kraj:
Ime in priimek obdarovanca (naročnika):
Ulica in kraj: Datum rojstva:
Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik.
Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika	na naslov obdarovanca
Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
54
RAZVEDRILO
Glas ljudstva, češ da na občinah ne delajo prav dosti, postavljajo na laž na Vranskem. Vse dopoldne po besedah direktorice vranske občinske uprave ni bilo na voljo niti enega sogovornika, ki bi imel dve minuti časa in bi odgovoril na naše vprašanje o občinskih vrtičkih. Zanimivo je, da so že za naštevanje razlogov, zakaj nam ne utegnejo odgovoriti, porabili toliko časa, da bi lahko namesto tega spesnili tudi kakšen odgovor. In smo jim, čakajoč na pojasnila, ki jih ni bilo, potiho zaželeli, naj jim vsaj dobro obrodi, kar bodo posadili na vrtičkih. Upajoč, da bomo vsaj do naslednje številke Novega tednika izvedeli, kaj se bo v prihodnje dogajalo z njimi.
Težave s priimki
Oblikovalka strani Novega tednika Andreja Balja ima resda nekoliko neobičajen priimek, zato ne preseneča, da niti v redakciji vsi ne vedo, kako se res piše. Sploh, ker jo kdaj v šali pokličemo Bajla, Bajla ... Tako ji je Tina Ven-gust pred kratkim vztrajno pošiljala elektronsko pošto, pa ni in ni šlo. Nazadnje smo le ugotovili, da jo je prekrstila v Bajlo in seveda niti za sekundo ni pomislila, da bi bilo pri tem kaj narobe .
ANEKDOTE
Alpinist in reševalec Joža Čop (1893-1975) je veliko hodil v gore, bil pa je precej slab in nespreten smučar. Zato se je čez zimo precej zredil. Ko sta na začetku poletja z Miho Potočnikom, dolgoletnim predsednikom PZS, plezala po Dolgi nemški smeri v Triglavski severni steni, ga je Potočnik pred znamenito »lusko« (ozka skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene), hudobno vprašal: »Joža, pa boš prišel skozi z zimskim trebuhom?«
Joža pa kratko: »Če boš ti s svojim jezikom, bom tudi jaz s svojim trebuhom!«
Anekdoto nam je poslala Martina Žužek iz Dobrne.
Spraševali smo vas, kateri dve prilogi ste lahko brali v prejšnji številki.
Pravilen odgovor se glasi: prilogo Nogometnega kluba Celje in avtomobilsko prilogo regionalnih časopisov Jekleni konjiček.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Lidija Jerič, Na zelenici 8, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kdo sta prva dva finalista za akcijo izbora naj maturantov?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
MODROSTI
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 18. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Želite hujšati s psom?
Otroške modre misli
Zelo sem se prestrašila, ko je mama zbolela. Mislila sem, da nam bo sedaj kuhal ata.
Ne vem, koliko sem star. To se ves čas spreminja.
Psi imajo po navadi zelo radi vodo, nekateri celo živijo v njej. To so morski psi.
Krave ne smejo hitro teči, saj se mleko lahko polije.
Življenjsko zavarovanje je to, da denar dobi tisti, ki preživi smrtni primer.
Pri nas se lahko moški poroči samo z eno žensko. To je monotonija.
Babica je odšla na drugi svet, sedaj imamo tudi mi nekoga v tujini.
Moja sestra je spet zaključila razred z odličnim uspehom, ima same petke. To mi počne namerno!
Metulj je žuželka iz družine helikopterjev.
Ko se dva zaljubljenca prvič poljubita, takoj padeta dol in se ne dvigneta vsaj eno uro ali več.
Ko se je rodil moj mlajši bratec, so ga dali v akumulator.
V soboto je moj oči zmagal na razstavi psov.
Nisem krščen, sem pa zato cepljen.
Maček
Mačka vstopi v gostilno in natakar jo vpraša: »Mleko kot ponavadi?«
»Ne, danes mi dajte dvojni viski!«
»Zakaj pa viski?« se začudi natakar.
»Ker bi se zjutraj rada zbudila z mačkom!«
Podrobnosti
Par srednjih let gleda porno film in sredi akcije žena reče: »Ustavi film! Prevrti malo nazaj! Še malo! Zdaj daj na pav-zo! Tu!«
Mož naredi vse, kar želi, in čaka kaj bo. Žena pa reče: »Evo, takšne zavese mi kupi!«
Letnik
Dva pijančka se pogovarjata. Prvi: »Čemu bi se lažje odpovedal: vinu ali ženskam?«
Drugi: »Odvisno od letnika!«
Delo
»A je res, da delaš za televizijo?«
»Ja, štiri obroke še moram plačati .«
Psi so krasne živali, če seveda imaš zanje dovolj prostora in časa. V kolikor ne, je bolje, da se odločiš za mačka. To ima kar nekaj prednosti. Najpomembnejša je zagotovo ta, da ga ni treba voditi na sprehod, kar je sploh odlično v zgodnjih jutranjih urah ali sredi zime ali na kakšen deževen dan. Maček tudi ne naredi luže v dvigalu, če si predolgo spal. Ne laja in s tem ne jezi sosedov, temveč večino časa, ko te ni doma, presmrči na kavču.
Zato je občasna izposoja psa lahko prav zabavno opravilo. Če gre seveda samo za en krog sprehoda, nato pa ga vrneš lastniku, ne da bi imel z njim še kakršnekoli obveznosti. Vsaj zdi se tako. Toda peljati na sprehod psa, ki ima več kot 40 kilogramov, ki potrebuje pošteno razgibavanje, saj je dopoldne preživel priklenjen pred hišo in ki žal ni obiskoval pasje šole, ni tako nedolžna zadeva. Toda če si pravi ljubitelj živali, te takšne malenkosti pač ne morejo ustaviti, si rečeš.
Prvo srečanje je minilo v prijateljskem duhu, saj sem se zanj primerno opremila. Vrečka z mesnimi dobrotami je bila pri roki takoj, ko sem stopila iz avta, toda kaj, ko mi je ni uspelo niti dobro odpreti, že je vsebina z vrečko vred izginila v pasjem gobcu. O, joj, zdaj bom pa jaz kriva za njegove prebavne težave, sem si mislila. A mu na srečo ni bilo hudega. Trpežen kmečki pes. Nato smo šli prvič na sprehod. Pes je najprej malo sam tekal okrog, ob cesti pa je moral na povodec in lepo je korakal ob gospodarjevi nogi. Potem sem poskusila sama. Naenkrat se je pes spremenil v poskočno zverinico, ki je dobila neverjeten pospešek, in skoraj po zraku sem odfrčala za njim. Do prvega stebra ali drevesa, kjer se je sunkovito ustavil, da sem skoraj poletela čezenj. Podobno je bilo na kakšnem delu v bližini gozda, kjer je očitno zavohal srne ali kaj podobnega. Moja roka se je
REŠITEV SUDOKU 91
7	1	6	8	2	9	5	4	3
8	5	9	3	1	4	7	6	2
3	4	2	6	5	7	9	1	8
9	3	1	4	8	2	6	5	7
4	6	5	7	9	3	8	2	1
2	7	8	1	6	5	3	9	4
6	2	3	5	4	8	1	7	9
5	9	7	2	3	1	4	8	6
1	8	4	9	7	6	2	3	5
podaljšala za nekaj centimetrov, tako močno je vlekel v smeri gozda. V bližini kakšne hiše, kjer so za ograjo besno lajali domači psi, se je prav elegantno nekajkrat sprehodil mimo in izzival. Bognedaj, da smo srečali kakšnega psa, ki se je prosto sprehajal okrog! Sama sem se delala, kot da ga ne vidim, in skušala tudi svojega štirinožnega spremljevalca prepričati o istem. A ni šlo vedno po načrtu...
Tako sva v drncu opravila enourni sprehod oziroma tek na srednje proge. Še sreča, da nisem čisto za odpis in da še imam malo kondici-je, čeprav teka nisem nikoli marala. Tako sem se s tega dirkanja vrnila rahlo vijolična in povsem prepotena, a še vedno na svojih nogah! To pa v teh letih tudi šteje!
Vsak naslednji poskus sprehoda nama je šel bolje. A ne v smislu, da bi se pes umiril in ubogal, da mora hoditi ob nogi. Bolje je bilo le to, da sem bila vse manj vijolična in zasopla. Torej vse skupaj ni bilo koristno le za psa, ki se je lahko pošteno razgibal, temveč tudi za moje nabiranje kondicije, ne da bi bilo treba plačati fi-tnes. Razmišljam, da bi psa lahko vsak dan posojali za simbolično ceno vsem tistim, ki imajo težave s hujšanjem. Kdo ve, morda pa je to tržna niša za »hujšarje«?
Nazadnje se nama je takšen hitri sprehod malo ponesrečil, saj so bile očitno vonjave po srnah tako močne, da sva se naenkrat znašla na travi ob gozdu namesto na pločniku. Samo trenutek nepozornosti je bil dovolj pri obračanju in že sem obležala kot spodsekana na hrbtu, z nogami v zrak. Pes se še ozrl ni, moje stanje ga sploh ni zanimalo, temveč je medtem že našel nove vonjave. Užaljena sem se pobrala in ugotovila, da je le bunda povsem blatna, hujšega pa ni bilo. Zdaj sem malo bolj previdna, ko dirjava okrog. Ne bi rada preverjala trdoto asfalta. Če imate težave s pomanjkanjem rekreacije, pa le sporočite. Takle sposojen pes je lahko odlična rešitev, da ne boste postali zaležani in okrogli kot moj maček.
SPREHAJALKA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
VRH V
KAMN,- ŽUŽKO- KATE SAVINJ. SLOVEČ JACKSON ALPAH
PUŠKINOV JUNAK JEVGENIJ
CETRTNA SKUPNOST
POSTAJA NADIRKI LIZBONA-DAKAR
GORSKE REŠEVALNE SANI
Križam Ke &
uganKe
KAR KDO NAREDI ZA KOGA
LIVARSKI IZDELEK
ZASLEDOVANJE DIVJADI
TELOVADNI ELEMENT
G
POLITI-ČARKA ZALOKAR ORAŽEM
ENAKA VOKALA
ŠPORTNO OBLAČILO
SIN (ARAB.)
TELESNI OKRAS
RASTLINA OVIJALKA
PODREDNI VEZNIK
OTOK, S. OD MOLATA
ZG. DEL STOPALA POLICIJSKA TV-SERIJA
VIDNI POMOLV MOŽGANIH
PREBIVALEC CERKELJOBKRKI
HRVAŠKI PEVEC (TONY)
KDORSE SPRETNO IZRAŽA
OSMIDEL CELOTE
STROKOV-NJAKZA SLOVNICO TRŽNICA
JAMAJŠKA PEVKA JONES
SIBIRSKA REKA
NEKD.MB. TOVARNA
STREHA (STAR.) GRADBENI MATERIAL
SMUČARSKI KLUB
ITALIJANSKA NOVINARKA FALLACI
TURŠKI VELIKAŠ
MAROŠKI DENAR
ZAPOREDNI ČRKI
RADOVEDNI TV-KUŽA
KDOR REZE SLAMO
SLOVENSKI SKLADATELJ (UROŠ)
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE PRISTAŠ RASIZMA
KDORJE HRANO
NEBESNI POJAV
DELU. KOTLINE ŽLEBASTA OPEKA
SL. IGRALEC (BORIS)
UTA (STAR.)
ZAUPEN PRIJATELJ
1. ČLOVEŠKI PAR
KOVIN. KEM. ELEMENT
15
BELGIJSKI SKLADATELJ (MARCEL)
TUJE VALUTE
14
BREZPRAVNO LJUDSTVO
LATINSKI PREDLOG
DEL OČESA
NOVINARKA ZEI
PRIP.GER. LJUDSTVA
OBČINSKI FUNKCIONAR
GOZDNI SADEŽI
AM. IGRALKA (MARISA)
PRIDELOVALEC VOLNE
NASPROTJE ODDOL
IZUMITELJ TESLA
PAPIRNATO POKRIVALO
ZIDNA OBLOGA
PESNIK ZAJC
10
LONDONSKA GALERIJA
VIRUSNO OBOLENJE
22. IN 11. ČRKA
20
ENO-CELIČNO BITJE
OZNAKA GRČIJE ANGLEŠKA PEVKA LEAR
NIZEK Ž. GLAS
MESTOV IZRAELU
EVA MOŠKON SL. FILMSKI SNEMALEC (RUDI)
MAKARSKA KARLOVEC
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
DRA-GUUARSKO PODJETJE
ASTROLO-GINJA KURENT
IGRALKA KRAJNC
16
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za frizerski salon Fantazija Celje
2.	nagrada: bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju
3.	nagrada: Mala knjiga vrednot Knjižnega diskonta Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 18. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 10
Vodoravno: ENES, KURDI, LANA TURNER, EC, LUNA, SF, VIVO, TRSKA, ZORMAN, IAN, INTELEKT, NA, ORAN, TOALETA, LEJ, KARTON, MALTEŽAN, OPORNIK, IGOR, JE, JOZUE, OSLO, OPICA, SLEM, AMPER, POSEL, KOTALKAR, EPIKA, ONA, TOREK, ANORAK, JERNEJ, NR, RED,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ona: Če se boste veselili pozno v noč, se to lahko konča le z glavobolom, kar nikakor ni prijetno, zato imejte pri vsem pravo mero. Obeta se vam manjši prepir s partnerjem, ki pa se bo kaj hitro spremenil v nekaj povsem drugega.
On: Nikar ne bodite nenehno napeti zaradi osebe, ki vam zadnje čase kar nekako preveč buri domišljijo, vi pa se nikakor ne morete odločiti, da bi naredili konkretno potezo. Sprostite se in videli boste, da vam bo uspelo.
NICK, ANALIZA, MT, AKIRA, INES, DAH, KILOTONA, AKA, ŠROT.
Geslo: TV in gledališka igralca Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Zdrava slovenska kuhinja Knjižnega diskonta Celje, prejme: Darja Jakopin, Miloša Zidanška 8a, Šentjur.
2.	nagrado, bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju, prejme: Ana Marovt, Vrtna ul. 92, Polzela.
3.	nagrado, darilni bon za butik Vlasta v Laškem, prejme: Špela Cvirn, Loka 141, Loka pri Žusmu.
Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC, kjer vas bo čakala en mesec, drugi dve bomo poslali po pošti.
Ona: Morda vendarle ni vse tako kristalno čisto, kot je izgledalo na prvi pogled. Konec koncev je prav mogoče, da vam nekdo pripravlja pretkano past in samo čaka, da storite napačen korak. Bodite previdni!
On: Še vedno se ne morete pomiriti, toda dejstvo je, da ste za nastalo situacijo krivi popolnoma sami. Kar ste želeli, ste tudi dobili. Zdaj pa se nikar ne zapirajte vase, ampak dokaži-te, da ste sposobni preživeti.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Priskočili boste na pomoč sodelavcu, ki vam je nekoč naredil podobno uslugo. Vendar zadeva tokrat ne bo tako enostavna, saj boste morali pokazati vse svoje sposobnosti. Na koncu vam bo vendarle uspelo.
On: S prijaznim nasmehom in z lepo besedo boste pri simpatiji dosegli veliko več, kot si predstavljate v tem trenutku. Predvsem odkrit pristop je tisto, kar ta oseba najbolj ceni, zato nikar ne igrajte.
mmm
Ona: Ostal vam je bridek spomin na preteklost, ki vam še vedno od časa do časa zagreni kakšno urico. Poskušajte pozabiti pretekle dogodke in se raje posvetite sedanjosti, kjer vaš čaka še veliko prijetnih doživetij.
On: Ponudila se vam bo priložnost, da ponovno začnete popolnoma od začetka. Seveda imate zdaj precej več izkušenj in poznanstev, ki jih lahko izkoristite v svoj prid. Torej se vam obeta prav prijetno obdobje...
DVOJČKA ft* I STRELEC #
Ona: Bodite obzirni in razumevajoči, da boste tudi sami naleteli na obzirnost in razumevanje, ko ju boste potrebovali. Prijazen in korekten pristop vas bo obvaroval pred marsikaterim zapletom.
On: Vzeli si boste nekaj dragocenih trenutkov za svojo družino in tako preživeli prijeten konec tedna v družbi tistih, ki vas imajo resnično najraje. Za poslovne in denarne skrbi bo čas kdaj drugič, zato se nikar ne ukvarjajte s tem.
Ona: Sprejeli boste ponujeno pomoč sodelavca in kmalu se bodo pokazali tudi konkretni pozitivni rezultati. Korist bo seveda obojestranska, kar bo le še toliko boljša kombinacija.
On: Na delovnem mestu se boste na smrt dolgočasili, saj ste pričakovali spremembo, ki je ni od nikoder. Po tihem boste še naprej upali, vendar se boste v resnici posvetili povsem drugačnim stvarem...
Ona: V prvi vrsti se poskusite umiriti, sicer se lahko vaš odnos s partnerjem sprevrže v pravo polomijo. Prevelika ihta in zagnanost vam utegneta prej škodovati, kot koristiti. Sicer pa tudi vaš partner ni ravno svetnik.
On: Po glavi se vam motajo prav presenetljive misli. Toda ali se vam ne zdi, da ste kljub vsemu le malo preveč optimistični? Sestopite z visokih oblakov na trdna tla, drugače se vam bo to v prihodnje še kako maščevalo.
KOZOROG
Ona: Malo razvade vam vsekakor ne bo škodilo, toda raje malo popazite, da se ne vrnete na nekdanja življenjska pota. Nekdo vam bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikajte.
On: Nekdo bo pošteno presenečen nad vašim ravnanjem, saj enostavno ne bo pričakoval, da ste sposobni takšnih reči. Izkoristite nastalo situacijo in si ustvarite prednost, ki vam je zlahka ne bodo mogli ukrasti.
Ona: Nikar ne verjemite govoricam, ki jih razširja vaš samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo vam bo uspelo tudi tam, kjer se je zaustavilo veliko večjim osvajalcem, kot ste sami.
On: Nikar ne puščajte drugim, da se vmešavajo v vaše delo, saj ste sami povsem dovolj sposobni za to, kar načrtujete. Naredili boste odločno potezo, ki vam bo prinesla izjemne poslovne pridobitve.
DEVICA
Ona: Vse prevečkrat si zadajate skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajate melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posvetite realnim ciljem in videli boste, da se sreča lahko nasmehne tudi vam.
On: Če vas tarejo finančne težave, dobro napnite oči in možgane, kajti rešitev je tik pred vašim pragom. Pri tem vam lahko v obilni meri pomaga nekdo, ki ste ga spoznali pred kratkim. Naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč.
VODNAR
Ona: Čaka vas neprijetno presenečenje, saj vam bo nek prijatelj povzročil velike težave. Čim prej skušajte rešiti nastalo zmedo, saj boste tako ublažili posledice tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju.
On: S partnerko bosta dokončno razčistila pretekle nesporazume, ki so vam šli že počasi na živce, saj boste spoznali, da se prepirata zaradi povsem nepomembnih zadev. Poskrbite, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo.
Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boste sprva ogorčeni, nato vam bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo hitro uspeli razjasniti no-vonastalo situacijo.
On: Obnašali se boste skrajno egoistično in ponovno poskrbeli samo zase. To vam bo sicer prineslo trenuten uspeh, vendar si boste dolgoročno na takšen način pridobili več sovražnikov kot prijateljev.
2
4
5
7
8
6
9
12
11
19
13
17
18
56
RUMENA STRAN
Ekipa celjskega kluba, ki je Ediju Jurjevcu pomagala pri odstranjevanju posledic žledoloma. Skrajno desno sta trener Marjan Fabjan in Edi Jurjevec.
Judoisti so se izkazali tudi v gozdu
Med lastniki gozdov, ki jih je prizadel nedavni žledolom, je Edi Jurjevec iz Juvanja, sicer tudi lastnik Šport centra Prodnik. Ko so za Edijeve težave izvedeli člani celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku, ki se v Juvanju pogosto pripravljajo, je beseda dala besedo in judoisti so zgornjesavinjskemu gospodarju brez pomislekov priskočili na pomoč.
Tako so eno od sobot v Edijevem gozdu zapele »motorke«, vanj pa se je zagnalo 19 mladih športnikov. Ker Edi sam nima primernih strojev in opreme, je na pomoč poklical izkušene gozdne delavce, ki so žagali napol podrta drevesa in pripravljali teren, celjski judoisti pa so zlagali veje in drva ter čistili podrast. »Tako pridni so bili, da bolj ne bi mogli biti. Marsikdo, ki samo govori in nič ne naredi, bi si jih lahko vzel za vzgled,« je poudaril Edi Jurjevec.
Do akcije je prišlo potem, ko je Edi Igorju Trbovcu potožil, kako veliko škodo in posledično delo je povzročil žled. »Judoisti so takoj ponudili pomoč. Čez dva dni me je poklicala Urška in uredili smo vse potrebno. Seveda je bila v ospredju skrb za varnost vseh, ki so pomagali, bi pa rekel, da smo naše sodelovanje še okrepili,« je povedal Edi. Za udeležbo na delovni akciji so se judoisti odločali po petkovem treningu. »Nihče iz prve ekipe ni ostal doma - ali so šli v gozd ali pa na tekmo,« je dodal še trener Marjan Fabjan.
US
Ali nese zlata?
Na eni od razstav v celjski Galeriji Plevnik-Kronkowska je Marijan Pušavec iz Osrednje knjižnice Celje takole preverjal, če kokoš morda nese jajca. Če bi bila za povrh zlata, bi bilo pa sploh krasno. Kake tovrstne donacija bi bili kulturniki veseli. Morda bi Pušavec lahko spet izdal kakšno knjigo ... Pa tudi vsi ostali sanjamo o novi slovenski »kuri«, ki ne bi bila tako opuljena in jalova ...
NC, foto: SHERPA
Judita Železnik (levo), ki se ukvarja s tržnim komuniciranjem in Damjana Brumec, ki vodi svojo likovno šolo, je fotograf ujel pred ogledom ene od letošnjih predstav. Upamo, da sta po koncu imeli širši nasmeh na obrazu.
Konec smeha
Letošnji Dnevi komedije se ta konec tedna končujejo, v soboto bo znano, kdo je najbolj navdušil žirijo in gledalce. Nekateri od njih so zvesti gledališču že desetletja in tudi festivala smeha ne zamudijo.
NC, foto: SHERPA
Trojno slavje na Planini
Na Planini pri Sevnici je bilo minulo soboto zares praznično. Poleg podpisa pogodbe z izvajalcem del za projekt vodooskrbe Dobje-Planina so namenu predali novo telovadnico, »lepotico« kraja. Čestitk pa je bil deležen tudi nežnejši spol, saj so pomembne naložbe Šentjurčani odpirali na mednarodni dan žensk.
Šentjurski župan Marko Diaci (levo) je čestital vsem dekletom in že-
nam, s cvetjem pa obdaril ravnateljico OŠ Planina pri Sevnici Matejo Zendzi-anowsky. Ob tem je hudomušno pripomnil: »Če sta kakšen mož ali žena sama tukaj, upam, da doma ne bosta imela težav.« Ker je na odprtje tudi sam prišel brez boljše polovice, enako velja zanj. Verjetno se je oddolžil s kakšno pozornostjo. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aljuš Pertinač (tretji z leve) pa je razložil,
da ima pradeda, ki izvira s Planine pri Sevnici. Zato se še posebej spominja 1. maja, ko je na planinskem svežem zraku jedel izvrsten golaž. Tega so mu postregli tudi na odprtju planinske telovadnice. Pri malici so gotovo sodelovali še podžupan Robert Pol-nar, svetnik in poslanec Štefan Tisel, načelnica upravne enote Marjana Me-tličar, župan Kozjega Andrej Kocman in drugi.	TV
Med dolgoletnimi zvestimi prijatelji gledališča sta gotovo kirurg Radko Komadina in njegova žena Saša, profesorica angleščine (oba v ozadju), medtem ko se je med obiskovalce že pred leti z upokojitvijo preselil tudi nekoč odličen igralec Janez Bermež (na sliki s prijateljico Jelko Močivnik).