95. številka. Izdanje za petek 9. avgusta 1B95, (v Trstn. v Četrtek zvečer d:i!» 8 avgusta 18«."» ) Tora j XX „EDINOST" izhaja |i« trikrat na teden t burili ii-itanjih o)t torkih, četrtkih iti »otsotchfi. Zjuiranj« itdanji- u-huj« oli H. uri ijuirnj. toči rno jm nt' T. tiri reri r. — Obojno izdanje »time : 11 Bne»pc . f, —.H}, istven AvntriJ* r. I.#< r.t tli »rtfc , . „ , „ . /.k pi>! lela . . . &.— „ * . vsu Into , , . tO,— . » „ Irt,— ha naročbf brez priložene naročnini' sf ne jemlje gzlr. I'oMaiĆDe Atuvilko h>j dubiviijo » |>ro-•tajulnicab tobaka v Iraht a .. iz»cn Trsta pu 3 nvč. 8«bumi> ve£«rno izilanj« v Trstu 4 nf.. iaven Trsta S nf. EDINOST ' 'irllii «< T [•<► < Iti i I 1 !'• r r «1 ; t t r.m!o« i -i i tu i <*riiani ■< » pla ij « ■ -•'-top. k-••*., > o ■ i < »n:r ''o-!rt:m o«mr;«nr« in >**hv.»te. jiiaft "t; I it-i itd. nđ 'vuMii'i (. u'i l!»i* V»i t i: i i n-ij •:•• p.š-Ij*!<» i< > liti«ivu iHi-h ('*»»> trn a -t. 1'!. \ 'u i ja ■)>■ i »r !nti fraria jt >'io 1 »r mif i tu \ «■• r|»r- »iri.0. t! ,'mI ... ,.« * o. Narn/ninn. fkiinir,« m >j;iptnp »pr.-^ rj/iMti'Hi^i1« uli<-» Molinn [i ♦ rolu hit. !{, II. nadat. (M|>*(<' ri'i,i»rt,< j" prode po*tni«e. Glasilo oloven«kc^a poHtJčno^a društva za Prlmorulcd. „»" ntinonn Jf mor"". Nekoliko odkritosrčnega odgovora. Z Srpenice smo prejeli včeraj nastopni dopis: Veseli me, da imamo v Trstu tako skrbne nadzoiovatelje našemu privatnemu dejanju in nehanju. Hvaležni smo tem gospodom, da se tako po očetovsko brinejo za nas ter nas posvarijo, kakor oče porednega o-troka, češ, tega in tega nisi prav storil. Take misli so me obhajale, beročega dopis „Častno občanstvo* v Vašem cenjenem listu in malo neprijetno me je dirnilo, da nas hočejo deti tako pod kuratelo. Kaj menda meni g. dopisnik da moramo njegovo modrost poprašati za svet, če hočemo kaj ukreniti, kar se dostaje nase vasi ? toliko razsodnosti nam pač sine prisoditi. Da je naša malost nj. Vzvišenosti grofu Fran Coroniniju in grofu Marenciju podelila častno občanstvo, za to smo imeli dosti in veljavnih razlogov, ki se pa nikakor ne tičejo bližajočih se volitev. Vedi g. dopisnik le toliko, da v naši vasi se živimo od pičlega kruha, kateri si prislužijo naši krošnarji v svetu; a oni pridejo Često v nemile položaje ter potrebujejo zaščitnikov, uplivnili zaščitnikov in taka zaščitnika imajo v osebah gospodov Častnih občanov, katera pa dičijo tudi druge zasluge. Gosp. dopisnik pak naj se tolaži z zagotovilom, da podelimo i njemu diplom č. obč., če si pridobi toliko zaslug za našo revno vas, kakor omenjena gospoda. Naroden SrpemUan. Ta dopis zahteva od nas odkritosrčnega odgovora. Najprvo jemljemo zadovoljstvom na znanje, da gori omenjeni častni imenovanji nisti v nikaki zvezi s predstoječimi de-želnozliorskiini volitvami. Ker moramo misliti, da je nag današnji dopisuik poštenjak, ki tudi res misli, kar govori, pričakujemo, da bode uprav on skrbel v prvi vrsti, da tudi izid volitev na Tolminskem dokaže resničnost tega, kar nam je gori zatidil. S to opazko bila bi torej stvar rešena za sedaj. Toda iz slehernega stavka tega dopisa zveni neka pikrost, ki nas sili, da pridodamo še par opazk. V prvo bodi povedano, da smo dotično opazko o počeščenju gosp. grofa Frana Coroniniju in gosp. grofa Marenzija napisali mi s a m i; to naj blagovoli g. dopisnik vzeti na znanje, da ne bi morda zadela kaka kazen kojega, ki je nedolžen. Napisali pa je nismo zato, ker morda zavidamo dotična gospoda na tem odlikovauju, ampak iz drugih dovelj tehtnih razlogov. V prvo smo načelno nasprotni — izvzemši seveda slučaje, ko si je dotičnik pridobil izrednih nenavadnih zaslug — imenovanju političnih uradnikov častnimi občani, zlasti pri lakih razmerah, kakoišne vladajo sedaj po podlistek! Zlatarjevo zlato. Zgorioviiiaka piipovest XVI. veka. Spina! A. Š e n o a. 1U (Dalje.) Dekle šlo je do lesene ograje, da vidi dragega, ko odhaja. Naslonila je glavico na kol, lice jej je gorelo od ljubezni, a žarke oči se ji otimale za milim vojnikom. Na koncu ulice krenol je PaVel glavoj in pozdravil mlado, ona mu je prikimala dva, trikrat in vrnila se na klop, ki je stala pred hišo. Sedla je in pričela vezli vezek. Čudno jej je bilo pri duši. Sedaj je vezla, sedaj digla glavico in zrla pred se. Je-li to mogoče, je-li mogoče, da bode ona Pavlova ? Potegnila je rokoj preko čela, da se uveri, da to niso sanje, da je resnica. Resnica ? Oj Boža moj ! Kaj so vse prestane muke, vse prolite solze proti jedini misli, da bode Pavlova žena! Čudno svetlo igralo jej je pred očmi, na srce navalila je nekaka sladka tesnoba, kri jej je skočila v glavo, a vezenje šlo je po zlo. Iz Slovenskem. Saj nas uče premnogi precen-denčni slučaji, da so taka imenovanja v <►-gromni večini slučajev šla na račun narodne značajnosti v d o t i č n i o b-č i n i . Potem imajo občine pred seboj raznih drugih poti, po katerih morejo izkazati zares zaslužnemu politiskemu uradniku svojo ljubezen in hvaležnost za to, kar je v resnici dobrega storil. Kako previdnimi nam je biti z odlikovanji pol. uradnikov častnimi občani, poučili so nas pred par leti dugodki na Notranjskem, kjer so nekatere občine imenovale svojim častnim ob'anom le predobro znanega politiškega uradnika; to pa po pritisku vplivnih mož in iz golega kljubovanja do jedne domačih strank. A kaj se je zgodilo kmalo potem ? Zgodilo se je potem, da so vse stranke — ne izvzemši one, ki je iz ozirov na hipne domaČe medsebojne odnošaje povspeševala ona odlikovanja — soglasno in strogo obsojale postopanje onega slavljenca in so morali vsi slovenski poslanci zastaviti na Dunaju ves svoj upliv, da se je Kranjska rešila dotič-nega uradnika. Nikakor nočemo trditi, da se nam je bati jednakih žalostnih skušenj tudi pri do-tičnetu uradniku, kojega so odlikovali na Srpenici, vendar pa nam mora pripoznati g. dopisnik, da je javnemu novinstvu dolžnost svariti in opominjati. Ne zato torej, ker smo hoteli dejati Sr-peničane pod »kuratelo", airpak zgolj v skrbi, da utegne priti n a š e j a v n e mene-nje pod kuratelo, napisali smo ono o-pazko, ki je toli užalila našega g. dopisnika. V to smo pa bili opravičeni tem bolj, ker se nam je ono počeščenje — odkrito bodi povedano — videlo sumljivo na dve strani: ker se je izvršilo t i k o in pred deželno-z b o r s k i m i volitvami in ker sti po-češčeni osebi, čest i vredni sicer, a vendar izven našega tabora, v tem ko so se popolnoma prezrli naii možje, ki imajo vsaj toliko zaslug za Srpeničane, kolikor jih imata odlikovanca. Oprostite, gospod dopisnik, ali mi nismo mogli drugače: stvar se nam je zdela sumljiva. Nikdo pa ne bode bolj vesel nego mi, ako dokažejo bodoči dogodki, da smo se motili. Konečno bodi še pripomnjeno, da se moti gospod dopisnik, ako meni, da je imenovanje častnih članov po občinskem zastopstvu — »privatno dejanje* ; o ne, spoštovani gospod, to je eminentno javno dejanje, podvrženo javni kritiki. Saj občinski zastopniki ne imenujejo častnih občanov v svojem imenu, ampak v imenu vse občine. Ker pa dogodki po posamičnih občinah globoko negotovega svetla razvijale so se dekletu živahne slike pred očini. Videla se je v vrtu kraj Pavlovega dvora. Solnce je sijalo, cvetje duhtelo, a ptice so prepevale na ves glas. Po vrtu vile so se bele stezice, obrobljene gostim pušpanom. Tu je šetala in trgala cvetje. Ali gtej! tu je najlepša roža! Da jo odtrga. In posegla je rokoj. Joj! Iz gošče skočil je človek. A Pavel! Al se je prestrašila ! Pa ni bilo čemu plašiti se. Junak .jo je objel, poljubil v čelo, poljubil jo zopet. Lep to sani Dekle spustilo je vezenje, zaklopilo oči in bilo jej je dobro. Sanjala je, sanjala, ali za kratko probudi! jo je živahen razgovor. Zapazila je, kako gredo oče iu ž nji tu sodeč, beležnik in pop. Gospoda razgovarjali so se zelo živahno. Pri vsakem koraku so postajali, mahali rokami in kimali glavami. „To, to je Bogu potožiti se!" razgrel se je debeli sodeč, .to je greli pred Bogom, kar se tu dela. Gospodar medvedgrajski, odkar je podban, zlostavlja nas gorje nego kmete." ,Per amorem dei, (za ljubezen božjo), kaj je zopet?" vprašal je kapelan. posezajo v vse javno življenje naroda, je pač jf stvar povsem neverjetna, ak t nočemo mi- jasno, da so imenovanja častnimi občani — zlasti, ponavljamo to, v takih kritičnih dobah — dogodki, ki morajo zanimati vso javnost in v prvi vrsti javna glasila. Nikomur nočemo delati krivice iu radi verjamemo zatrdilu gospoda dopisnika, da čl* ni občinskega zastopstva na Srpenici niso imeli nikakih posebnih namenov pred očmi — namenov, s katerimi bi bili morda hoteli križati narodni program goriških Slovencev ter kršiti prepotrebno disciplino ; ali pa nam more zajamčiti pospod dopisnik, da to imenovanje — ob takem času in pri takih okolščinah — ne v z l> u d i n a d r u g i h strane h d o m u e v a n j a in sklep o v, ki n a m utegnejo d o n e s t i gre ti-k i h p r e s e n e č e n j i n h u dih b o r b tu e d n a m i s a m i in i. Gospod dopisnik, roko nasrće! Priznati nam morate, da so vsi ti pomisleki toli tehtni, da uain nikakor ni šteti v zlo, ako nismo ostali indiferentni z ozirom na vprašanje: kje se je porodila inicijativa imenovanju grofa Frana C o r o-n i n i j a i u grofa M a r e n z ij a častil i in a o b č a n o m a n a Srpenici?! Mi nismo trdili ničesar konkretnega, mi nismo obdolžili nikogar iu ničesar, ali kot javnemu narodnemu glasilu nam jr? dolžnost opozarjati, kjer le .slutimo kako nevarnost. Od vestnega vršenja te svoje novinarske dolžnosti nas ne odvrne nikdo. Iti ponavljamo tu še enkrat, kar smo rekli že gori: mi noč >mo nikogar devat> pod kuratelo, p a č pa nam je dol ž n o s t skrbeti za to i u svariti, da ne p r idej o p o d kuratelo našejavno m e n e n j e i n naši j a v n i od n o š a j i. XIX. stoletje se nagiblje svojemu koncu in šole smo imeli tudi že dovelj, da svet more zahtevati od nas — p o 1 i t i š k e z r e I o s t i. Politiške vesti. V Trntu, dno 8. avgusta 18»5. Visoku gospodu v Išlii Kraljeva dvojica rumunska je ostavila včeraj Išl, odpoto-vavši v Solnogrnd. Do kolodvora so jo spremili cesar in cesarica, nadvojvode iu minister , ti s e mi t i — to je: ukttj grof Goluchovvski. Veličanstva so se poslovila Ako hočemo torej — i u d posebno prisrčno. Časopisi ugibljejo še sedaj o namenu sestanka v Jšlu. Nekateri posezajo celo jako daleč in trdijo že, da pristopijo ne le Hu-mnnska, ampak tudi Srbija in Bolgarska trojni zvezi. Nam se vidijo vsa ta ugibanja zgolj kombinacije bolj ali manj iznadljive domišljije časnikarjev; zlasti glede Bolgarske .Horribile dietu, strašno, častni gospod!" zatrobil je Kaptolovič skozi nos. .No za Boga govorite, gospoda, kakšna je to nova sila ?■' vprašal je Krupič mirno. „Komaj je prošlo nekoliko mesecev, od kar je z vami, majstore, grdo ravnal tu pri Kamenih vratih —" „Tudi nas, salva auetoritate magistratih, pri pečenki nas je krstil poganskim imenom lopovi," dodal je Kaptolovič. „Vem, odvrnol je Krupič, .110 mi smo zato svečano protestovali pred gospodom banom iu diguoli pravdo pred kraljevim sodiščem. Zato je bil gospod Ivan Jakopovič v Požunn * „Sic est, tako je!" dodal je Šalkovlč. „lil vse po redu iu zakonu," završil j« Kaptolovič. „A komaj se nam jo rana zacelila," nadaljeval je sodeč, „evo novega zla. ukolo .Turjeva prali sti mestni ženi: Bedekovičeva Jela iti Haramijiua Bara v potoku Topličice perilo. Ali kar iz tihega mira, iz gozda, pri-hrnpil je nanji Gregorijančev sluga Andrej sliti, da je bilo potovanje bolgarske deputacije le neslana komedija. Mislimo rajši' torej, da razni li.-ti pišejo — kar želel Krščanski socijalisti 111 Slovenci. Po tem naslovom došel nam je nastopni dopis : Glede na razmerje nas Slovencev do krščanskih aocijalistov na Punnnju so se razcepila pri nasineiienja, zlasti po glasovanji v poslanski zbornici o celjski postavki iti ob vprašanju podelitve javnosti češki šoli na Dunaju. .Slovenski Narod" je rezkimi besedami obsodil postopanje krščanskih socijali-stov; .Slovenec." omahuje, tako, da si moram milisti. da glede na razmerje do te nove stranke prit skuti iihiij dve nasprotni si struji drugi ; slovenski lisi i molče, le Vi pri .Kdinosti" postavili ste s<- na stališče kolikor toliko prijazno krščanskim socijalistom vzlic vsemu celjskemu vprašanju. Gosp, urednik! Pripoznati m n ate, da je „Slovenski Narod" navel tehtnih razlogov za svojo obsodbo, razlogov, katere treba vsakako po-števati. Se svojega narodnega stališča in ako hočemo poštevati listi znani tek: Priti-cipiis obšla — postaviti se bi moral tudi jaz odločno na „Narodovo" stran. In res sem v prvi hip istotako sodil, kakor sodi „Narod" menila še sedaj. Ali potem, ko sem pazuo prcmotril polemiko o tej stvari, utrdilo se mi je prepričanje, da tli smeti zametati ludi Vaših pomislekov, govorečih za previdno rezervo. „Narod* jo imel prav z narodnega iu načelnega stališča, Vi imate z opet prav se stališča z d r a v e g a o p o r 11111 i z m a. V'i satni ste naveli raznih ozirov, ki vežejo sedaj krščanske socijaliste, zliok česar se i mi ne smemo prenagliti v svoji sodbi. Najtehtnejši razlog za previdno rezervo pa jo po mojem mciienju ta, da je zasluga ravno kiščanskih socijalistov, da .ve je v noveji čas odkrila inarsikoja rana na koji trpe našo južne pokrajine. Istotako m> mi vidi velevažna razlika v razmerji antiseinitov do laških hegemonov na jedni in liberalcev do istih hegemonov na drugi strani. 1'prav i s t o, k a r s p a j a I i b e r a 1 c e z It a-lij a ni, to isto znači nepremostljiv p r e p a d med I t a I i j a ni in 11 lini židovski interes, lobro bi bilo, da bi — posmemati taktiko naših nasprotnikov nasproti nam, ako hočemo i nit proti njim uveljaviti načelo: Divide et iiupera, ako menimo, da bi bilo koristno za nas, da razcepimo kompaktno falango nemško- iu laško-liberalnih nasprotnikov, potem seveda moram pritegniti tudi jaz Vašemu inenenju, da mi Slovenci moramo želeti zmage antisemitom, Kolkovič in nekoliko teh hajdukov, pa udri na ženski — —" „Satis, dosti! Sodoma, Gomora!" prekrižal se je Šalkovič. „Ni dosti," rek'd je sodeč. „Ko sti ženski pričeli kričali in vikati, da jih bodeti tožili gospodu podbanu, smejali so se ljuto ti antikristi, veleči, naj le svobodno tožiti in da jim je gospodar rekel, naj le tolčejo ta Zagrebški izmet, naj ne hranijo niti ženskih, on da jim dii za to nagrado." .Izmet, mi da smo iziuet!" prijel je Kaptolovič kapelana za roko; „izvoli vaša častnost pomisliti, da sin > mi izmet!" „Osvobodi nas, gospodi" prekrižal se je pop. „Ali to ni še vse", nadaljeval je sodeč; „teh litanij je še več. M i jo Kramarja, našega rodnega meščana, slekli so Gregorijančevi sluge pri Kraljevem brodu do golega, da je moral siromak v dežju čakati v grmovju, da so je mogel vrniti domov." .No vidite, vidite!" razmahnil je Kaptolovič roki. (Dalje pri h.) sicer ne zato, kt*r smatramo poslednje svojimi posebnimi prijatelji, ampak zato, ker so isti nasprotniki naših ne-prijateljev tu naj n g u. Da ponovim svoje menenje : tudi jaz ob soj a ui glasovanje krščanskih socijalistov proti celjski postavki, ali na drugo stran menim, da bi bilo dobro počakati, da vidimo, kako se bodo vedli isti, ako res pridejo do tolike moči, da nam bodo mogli ali koristiti ali škoditi in ko se ne bodo več mogli zgo-varjati na te ali one ozire. In potem : udri po njih, kadar bodo zaslužili, kakor po vsakem drugem našem nasprotniku ! Zopet jee slavnemu občinstvu za mnogoštevilen obisk, boleži najmlanejšo X. Ooljevičlk, lastnik. SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS (ALGOFON) jo j.'dino srodstvo proti zohnbolu, glnv«bulu itd. ter hO dobiva v stekl.-nicuh, previđenih poukom za vpo-rabo, po 20 nvč. izključno v pn>movani lekarni Praocmarer (Ai dne Mori) Pitzza grande. Trst. Čuvati »e J« ponarejanj. Telefon it. 207. IgPHilict. ehinae nervotica comp. ■R&^Prof. dra. Liebora živca okropčujuči W/ S0T ELIKSIR. W Jedino pravi s vnr»tvono znamko križ in sidro. Pripra- Ijen po pro.ipisu v lekarni Kax Fanta ▼ Pragu. Ta priprava j« io več let znana knkor izvrstno ž.vre okropfujoi'e srodstvo. Stekloniea po gld. 1. 2 in 3-50. Dalje priporočajo se ielodačne kapljice ■v. Jakoba kot večkrat izkušeno domače sroilstvo. S'ckleniaa BO nč. in 1 gld. ?0 nč. Dobiva so v lekarnah, (llavna salogit: L kar na 3e-ravallo 7 Trstu ; dalje : lekarna Zanetti v Trsta; shira c. kr. vojaška lokurna nn Dunaju, Stofuus-plftlz, kakor tudi v drugih li karnah. Lastnik j>olitio.uo društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tinkama Doleue v Trstu.