13. številka. Ljubljana, v sredo 16. jannvarja 1895. XXVIII. leto.
M MROR
Izhaja vsak dan iT«<er, izitnfii nedelie in praznike, ter velja po po&ti pre;eman za avstro-ogerske detel« za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld . za četrt leta 4 j?ld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'10 kr., za jeden mesec 1 gld. In kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po ik) kr. ?.a četrt leta. — Zi tuje dežele toliko Teč, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če se oscnanlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in pu 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi ko ne vračajo. — Uredništvo iti uprav nifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kriza v Istri.
Nihče ni dvomil, da ho letošnje zasedanje isterskega deželnega zbora nenavadno viharno in da utegne postati velikega pomena za razmere v deželi. Laška večina, pijana svojih uspehov pri borbi zoper dvojezične napise in videč .slabotno popustnost in neodločnost koalicijske vlade, je prišla do prepričanja, da „ kričanje pomaga", in se očitno pripravljala na veliko akcijo v tem zmislu.
Slovanski poslanci bo slutili, kaj jih čaka. Znan jim je iz prejšnjih zasedanj brezobzirni terorizem laške večine, opetovano so morali doživeti, da so jim poslanci v zvezi z najetimi demonstranti onemogočili izvrševanje njih poslanskih dolžnostij in obujali v njih opravičen strah za osebno varnost. Vlada ni nikdar prsta genila, da odpravi te neznosne razmere, prav kakor da odobrava, kar počenjajo Lahi.
Slovanski poslanci isterskega dež. zbora so torej vedeli, česa se imajo letos nadejati. Lahi niso prikrivali svojih namenov in ker je vlada le ostala v svoji prečudni pasivnosti, so dr. Laginja in tovariši interpelirali v dri. zbora, misli li vlada sploh kaj storiti, da slovanskim članom isterskega in tržaškega deželnega zbora zagotovi osobno varnost in omogoči izvrševanje poslanskih dolžnostij.
Že to, da je bila taka interpelacija potrebna, je malo častno za državo. Vlada na to interpelacijo ni odgovorila niti kaj storila, da slovanskim poslancem omogoči izvrševanje njih poslanskih d o 1 ž n o s t i j.
Težko bi bilo trditi, da vlada ni vedela, kaj pripravljajo Lahi; vedela je vse, kakor je to vedel vsak človek na Primorskem, vedela je. da se v Poreču pripravljajo demonstracije zoper slovanske poslance, a vzlic temu ni ničesar storila, da jih prepreči.
Ta okolnost je napotila tržaške slovenske poslance, da so izjavili, da ne sploh ne udeleže sej. Vlada aeza to izjavo ni zmenila, kakor bi jej bilo všeč, da tako postopajo tržaški Lahi, in jo veseli, da slovenskih poslancev ni v dež. zbor.
Doktorja Bede novo leto.
(ČcSki spisal Svatopluk Čcch.) (Konec.)
VII.
„ Žarel sem uvidevati, daje pot resnice trnjeva!" vzdihuje naš junak, ko se mu j« polegla razburjenost. Kmalu pa pozabi vse neprijetnosti v prijaznom domu ljubke deklice, svoje drage Avguste. Upiraje hrepeneči pogled v globočino nebeških očij »voje ljubljenke, posluša prijazno kramljanje njene matere, impozantne dame z mnogo izrazu joči m obrazom.
V tem stopi v sobo služkinja z nekim krepi-lom. Živahno z rokami gibajoča matrona naredi z roko tako nepreviden kret, da izbije služkinji iz rok posodo, ki se je na tleh spremenila v kup črepinj.
Takoj zgine prijaznost z obraza postarne gospe umaknivši se hudi jezi.
„0, ti nerodna zverina,* zakriči. „Meni napraviti tako škodo! Razbiti dragocen rodbinski spomenik!   Pro«!   Takoj mi greš iz hiše in mi po-
Merski slovanski poslanci pa so vzlic temu se upali v levov brlog — v Poreč, a mudili so se tam le malo časa.
Ko j v prvi seji so pokazali Lahi, kakšen veter bo pihal v avli sv. Frančiška. Dež. glavar Campi-telli je prvi udaril po Slovanih. V svojem nagovoru niti omenil ni, daje umrl bivši njegov namestnik in poslanec dr. D u-k i 6. Storil je to nalašč, z namenom, da užali slovansko manjšino. Za dež. glavarjem je usta! vladni zastopnik, namestniški svetnik SchafTenhauer, da pozdravi poslance. Komaj pa je izustil prve besede in to v italijanskem jeziku, nastal je vihar. Laški poslanci so jeli na vse grlo kričati : Ni treba vašega pozdrava! Dosti! in ko vladni zastopnik ni umolknil, zapustili so kričaje dvorano, le jeden, ki je c. kr. uradnik, je ostal na svojem mestu. Galerija je tako razsajala, da ni bilo razumeti, kaj govori vladni zastopnik. Slišale so se samo posamne besede italijanskega in potem hrvatskega govora, ko je pa vladni zastopnik končal, je deželni glavar zaključil sejo, ker zbornica vsled odsotnosti laških poslancev ni bila več sklepčna.
Še tisti dan je začela tudi najeta druhal uprizarjati demonstracije zoper ftlovtntke poslance. Zasledovala jih je na ulici in drla za njimi v gostilno. Orožnika ni bilo videti nobenega, nihče se ni menil za počenjanje Lahov in vsled tega h o slovanski poslanci drugi dan zapustili Poreč. Kolika sramota da deželni poslanci v Istri še svojega življenja niso varni, da se ne morejo udeležiti sej, ker vlada ničesar ni storila,  da jim  zagotovi osebno svobodo!
V drugi seji so Lahi nadaljevali boj. Najprej so opravičili svojo demonstracijo v prvi seji s tem, da so očitali vladi, da protežira Slovane in zatira Lahe. V dokaz za to trditev so navedli naredbi glede dvojezičnih napisov pri sodiščih in glede sestavljanja porotnikov. Potem so stavili tri predloge, katerih vsak je nezaslišano žaljenje slovanskega prebivalstva v Istri, zajedno pa udarec vladi, kakor ga gotovo ni zaslužila.
Predlagalo se je: naj dež. zbor protestuje zoper naredbo   pravosodnega ministra  glede dvojezičnih
vrneš —, ah, kako bi mogla od tebe le tisoči del škode dobiti! Proč!«
„Ali milostna gospa so sami!* se začne boječe braniti ubogo dekle.
„Kaj? Drzneš se celo ugovarjati? Morda sem jaz tako nerodna —1
„ Jaz moram dekle braniti," se vmeša dr. Berla v prepir; „ videl sem, milostna gospa, da ste posodo sami —u
„Da, milostna gospa so mi sami iz rok izbili," potrdi služkinja pogumneje.
Matrona začudena in srdita pogleda doktorja in zagrmi nad dekletom: „Strani, meni izpred očij!"
Ko ubožica jokaje odide, obrne se gospa k doktorju: „Jaz se res čudim (težko zadržuje jezo), da branite to osebo, branite pred menoj, — menda vender ne bodete trdili, da jaz lažem, da ji delam krivico —'
„Jaz trdim samo, kar sem videl."
Srd stare dame plane na dan.
aTorej me res dolžite laži, nepravičnosti, — da, storili ste to pred služkinjo, — mene, ki sem vedno ljubezniva in dobra s svojimi podložnimi, — dovelj dolgo že zahajate v mojo hišo, da lahko veste, da priden posel nima vzroka, pritoževati se proti meni!■
napi.Hov pri sodiščih in zoper napravo teh napisov v Poreču ; naj protestuje zoper naredbo glede sestavljanja imenika porotnikov in naj se sklene, da je smeti v isterskem deželnem zboru govoriti in in-terpelovati samo v laškem jeziku.
Vsi ti trije predlogi so v tretji seji dež. zbora prišli na razpravo. Debata je bila ostra; vladni zastopnik je energično ugovarjal, ali vse zaman, laška večina mu je odgovorila s klicem:  Ven ž njim!
Ko pa je dež. zbor vse te tri predloge soglasno vzprejel, je vladni zastopnik zaključil zasedanje.
To je prvi energični korak, kateri je vlada storila v Istri, a krivo bi bilo, sklepati iz tega, da namerava premeniti sistem. Zaključila je zasedanje, ker je laška večina prekoračila vse meje dopustnosti, na nezaslišan na "in žalila vlado, državno avtoriteto in slovansko prebivalstvo.
Nasprotstvo mej vlado in laško stranko je s tem pač prikipelo do viška, vzlic temu pa ne upamo, da se bodo razmere premenile, tudi ko bi vlada razpustila deželni zbor. Rinaldinijev sistem ima sedaj pri ministerstvu močnejšo oporo, kakor jo je imel za ča«a grofa TaafTea in ta sistem ima tendenco, vzdržati na vsak način prevlado italijanskega elementa in na slovanski živelj politično, gospodarsko in kulturno ne obirati se. Naj se torej reši isterska kriza kakorkoli, dokler bo namestnik Rinaldini na krmilu, nimamo prav nič upanja, da bi nastale v Istri evropske razmere, da pa je Rinaldini še v Trstu, za to gre zahvala v prvi vrsti slovenskim koalirancem!
Isterskih dogodb ni obžalovati samo s slovanskega stališča, obžalovati jih je (udi z avstrijskega. Slovani so prebili vladanje beneške republike in vseh avstrijskih političnih načelnikov do Rinaldinija in prebili bodo tudi najnovejšo krizo. Drugo pa je vprašanje, ali bo država brez škode prebila te posledice svojega sistema. Sodimo, da državni ugled doslej še nikdar ni bil v nobeni kro-novini tako ponižan, kakor v Istri. Poreške dogodbe se lahko postavijo v jedno vrsto s Košutskimi izgredi na Madjarskem in v očigled teh dogodb bi se morali vsi, ki imajo še kaj avstrijskega čustva, upreti neodpustljivi prizanesljivosti koalicijske vlade.
„Jaz sem opazil nasprotno, da vašim poslom ni postlano na cvetlicah, milosti iva! Imate mnogo dobrih svojstev, ali baš v tej točki —"
„Kaj pravite! To presega vse meje! Kouečno sem morda furija? Razumeli bodete, da po tacih besedah, — ah, da sploh še govorim z vami! Pojdi, pojdi, Avgusta!" — — —
Ne maram do konca opisati tega neprijetnega nastopa. —
VIII.
Uro pozneje koraka dr. Berla razburjen v svoji sobi premišljevaje, kako so se njegove visoko-leteče sanje o novem letu tekom jednega dneva razpršile v nič. Njegova razburjenost vzkipi do vrhunca, ko se pokaže na pragu hišnik, ki mu z zaničljivim posmehom (spomni se ponesrečene čestitke) prinese ostri ukaz gospodarja (spomni se jutranjega srečanja), gospod doktor naj ne razbija tako, ker pada v prvem nadstropju omet raz strop . . .
Razsrjen najemnik mu odgovori, da v svojem stanovanji lahko počenja, kar se njemu zljubi, in v dokaz tega začne na tla metati vse, kar mu baš pride pod roko.
V tem se vrata drugič odpro. Star njegov prijatelj vstopi, po poklicu zdravnik, in za njim se
Deželni zbori.
JM ran I siti.
(IV  ifij • do« 15. januvarja 1 895.) (Konec.)
O prošnji zvršilnega odbora okrožnih zdravnikov na Kranjskem za predrugačenje nekaterih določil zdravstvenega zakona se je vnela daljša debata. Upravni odsek nasvetuje, naj se prošnja iz* roči v rešitev dež. odboru, da o njej poroča v bodočem zasedanju.
Posl. dr. Vošnjak razjasnjuje v daljšem govoru prošnjo in jo podpira.
Posl. vit. dr. Bleiweis obžaluje, da upravni odsek ni stopil s kakim konkretnim predlogom pred dež. zbor, ker je zdravstveni zakon nujno potreben poprave. Predlaga, da se vsaj nekoliko pomaga zdravnikom in naj se potnina zopet zviša od i) na 15 novč. za kilometer.
Posl. baron Sch\vegel je nasproten prošnji, ki se mu ne vidi opravičena.
Posl. dr. Vošnjak povdarja, da ravno vsled tega zakona so se zboljšale razmere v oaobji okrajnih zdravnikov, mej katerim je vedno več diplomiranih doktorjev mediciue.
Dež. predsednik baron Hein odgovarja na nekatere opazke posamičnih govornikov, o povišanju pristojbin, o privatni praksi oziroma nje prepovedi za okrožne zdravnike in o disciplinarnem postopanju.
Posl. vit. dr. Bleiweis odgovarja predgo-vorniku, ki se ravno o jedni važni zadevi ni izjavil, to je o dijetah oki zdravnikov, katere imajo dobivati iz državnega zaklada, če opravljajo sodno službo.
Dež. predsednik baron Hein razjasni stvar, da so te dijete stvar,  o kateri določujejo sodišča.
Predlog vit. dr. Bleiweisa o zvišanju potuin ni našel dovoljne podpore.
Po končnem govoru poročevalca posl. K r s n i k a se upravnega odseka predlog vzprejme.
Prošnja vasi Laze in Ivanje Selo za uvrstitev občinske ceste Dolenji Logatec - Laze - Rakek mej okrajne ceste se izroči dež. odboru v raziskavanje.
Posl. Ar ko predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
Naroča se deželnemu odboru, da za potrebno tehniško poizvedovanje oziroma delo takoj, ko bo vreme dopuščalo, odpošlje deželnega inženirja na lice mesta, da izdela potrebni načrt in troškovnik tako, da bo visokemu deželnemu zboru ob prihodnjem zasedanji mogoče, sklepati o sprejemu cestne proge Dolenji Logatec - Laze - Rakek mej okrajne ceste.
Predlog, ki je prav za prav le navodilo dež. odboru, se vzprejme
Kmetijski podružnici v Košani se dovoli za napravo trtnice 50 gld. podpore.
Zadnji točki dnevnega reda sta bili : Volitev   komisijskih   članov   v svrho revizije Zemljiško-davčnega  katastra  in   volitev posebnega odseka   11   članov   z.i   pretresovanje saniostalnega predloga glede reforme splošne volilne pravice.
V komisijo za revizijo katasfra so bili voljeni:
pokaže hišnik, zlobno smej« se v pest in za njim pride tudi gospodar v spalni suknji in nočni čepici.
„Prijatelj, kaj pa počenjaš?" vzklikne gost sto eč na pragu.
„Ali, ravno sem hotel zdrobiti ves svet na košček«!" odgovori z dovtipno obupnostjo dr. Berla in vrže lepo podobo iz sadre z drugim na kup.
Pustivši vrata odprta pristopi zdravnik počasi in ga prime za roko.
„ Hočeš tipati mojo žilo?" vpraša dr. Berla strm«. „Meniš li, da sem bolan?"
„Bolan ne, ati jako razburjen, kakor se mi zdi," odgovori gost in gleda skrbno prijatelja v obraz; „kaj si danes po dnevu počenjal?"
„Hotel sem spreobrniti svet, pa sem sam tragikomično padel!"
„Svet spreobrniti?" mrmra zdravnik otirajoč si čelo in prodirajoče zroč na prijatelja.
„Družbo osrečiti z novotarijami ? Ti se pač čutiš velikega reforma t Olja,?"
Z množečim začudenjem gleda dr. Berla nenavadno početje svojega prijatelja. Opazil je tudi znamenje, s katerim je hišnika pognal na svoje mesto, ko je ta skozi na pol odprta vrata pomolil glavo, in opazil je v očeh prijatelja nekaj kot sočutje --
Iz kurije velicega posestva grof Ant. Barbo, graščak, kot namestnik vitez Langer; iz kurije mest in trgov posl. Lenarčič kot namestnik g. Gabr. J e I o v š e k, župan na Vrhniki; iz kurije kmetskih občin posl. Iv. Pak i ž, kot namestnik posl. Lavrenčič, iz cele zbornice deželni glavar Detela, kot namestnik J. Urbančič, graščak v Turnu.
V odsek za predlog glede volilne reforme pa poslanci:
Klun, (predsednik), dr Schaffer, (namestnik), dr. Tavčar, Grasselli, vit. dr. Bleivveis, S u kije, Povše,* Žitnik, dr. Papež, baron Schvvege), b.ron Wurzbach.
Ob 2. uri zaključi se seja. Prihodnja seja bode v petek dne 18. t. m.
V Ljubijitiii, 16. januvarja.
Kriza — kali? Današnja „Reichspost" na-migava, da se tudi v naši državni polovici pripravlja kriza. V ministerstvu da ni vse tako, kakor bi moralo biti in sicer zaradi volilne reforme. Spoznalo se je baje, da je ni mogoče dognati in da jedino sredstvo, vzdržati ministerstvo, je to, da se celo vprašanje zavleče. Proti temu pa je ministerski predsednik knez Windischgraetz. On se čuti vezanega po dani besedi in neče o nadalnjem zavlačevanji nič vedeti. V tem tiči po rečenem dunajskem listu največja nevarnost za ministerstvo — ker je prav verjetno, da \Vindischgraetz hkrati odstopi.
Novi člani gospodske zbornice. Včeraj smo že naznanili, da je cesar imenoval 24 novih članov gospodske zbornice. Od teh jih pristopi desnici 9, levici 8, srednji stranki pa štirje. Posebno se opaža, da mej imenovanci ni bivšega ministra in sedanjega prvega senatnega predsednika dr. Steinbacha, oče volilni reformi, dočim je bil imenovan največji nje nasprotnik grol Stadnicki in je mej imenovanci tudi jeden navaden dvorni svetnik najvišjega sodišča. Ni dvoma, da j« koalicijska vlada nalašč prezrla dr. Steinbacha. Ta se lahko tolaži z zavestjo, da re-prezentuje več državniške spretuo-tti in znanja, kakor celo koalicijsko ministerstvo skupaj.
Izza srbskih kulis. Zadnji čas se je večkrat čitalo, da išče srbski finančni minister posojila, dasi se je prej vedno zatrjevalo, da je srbska koalicijska vlada spravila v red finance. Istina pa je, da srbske finance še nikdar niso bile v takem neredu, kakor sedaj, dasi se davki brezobzirno iztirjavajo. Razkralj Milan je državne blagajnice do cela izpraznil, tako da finančni minister še doslej ni mogel „Lander-banki" plačati kupone državnih zadolžnic od meseca julij (4 milijone) in november (3 milijone), kar se radikalcem ni nikdar primerilo. Poročalo se je tudi, da j« mej Milanom in Aleksandrom nastal razpor. Res je, da je nastal neki razpor mej njima, a to ne radi političnih škandalov, katere uprizarja Milan — v tem oziru s« je Aleksander sprevrgel popolnoma po očetu — ampak zaradi denarnih vprašanj. Aleksandrov odgojitelj in prvi minister Dukić* je bil iz kraljevih dohodkov prihranil 800.000 frankov, katere si je Milan svojevoljno prilastil in je zapravil, a ko je bila odpravljena ustava, je začel Mdan za-
Nekaj hipov dr. Berla premišlja, potem pa se prime sam za glavo in zažene tak divji smeh, da se je zdel res blazen, kakoršnim ga je doktor smatral. Ta zvesti prijatelj je mej dnevom zadel na razžaljenega literata in razžaljeno damo in v kavarni govoril tudi s šefom dra. Berle. Izpovedi o čudnovatem vedenji njegovega prijatelja so ga vznemirjale in zato poišče njegovo bodočo taščo, koje pripovedovanj« ter poročilo hišnika in gospodarja je nj«gov strah še povečalo. Ko je potem videl prijateljevo početje doma, slišal zmedeno govorjenje, je prišel do gotovosti: Dr. Berla je res zblaznel.
Dr. Berla se je mnogo trudil, predno je mogel prijatelju dokazati, da je hotel samo poskusiti, živeti strogo po svojih nazorih (kar je ta smehljaje imenoval neko stanje duševne bolehnosti), in še več truda ga je stalo, popraviti nesrečne posledice bizarnega svojega nauma . . .
IX.
Kedo bi bil tako aboten, da bi Živel po svojih nazorih?! Jaz sam sem jih že zdavno obesil na kljuko in nisem na priliko dolgo premišljal, ukrasiti idejo tujega pisatelja (pred mnogo leti sem jo čital in le nejasno mi je plavala pred očmi) ter jo tako predelati, kakor je stopila v tej povesti mej svet.
jemati tudi iz državnih blagajn ic, in z i jemal je tako izdatno, da se je sin ž njim spri. A kralj Aleksander je izbral za svoja očitanja neugoden trenotek. Milan si je bil privoščil obilo šampanjca in je sina in kralja v pričo dvornih slug izgrdil in ozmerjal, kakor pač tiraničen oče svojega malopridnega sinu. To je bil tisti razpor, o katerem so javili vsi listi. Tudi z ženitvijo kralja Aleksandra ni tako kakor se je poročalo. Nemški poslanec grof Bray je bil svoj čas posodil Milanu pol milijona frankov. Milan je na ta dolg popolnoma pozabil, ne pa grof Bray. Ta je svojega dolžnika vedno tirjal in ko je naposled grozil s škandalom, ponudil mu je Milan poravnavo. In poravnala sta se: Grof Bray je obljubil dobiti kralju Aleksandru imovito nevesto. Milan pa je obljubil, da iz nevestine dote plača grofu Brayu svoj dol; in lepe obresti. Doslej se pa še ni posrečilo dobiti tako nevesto in ker v Belemgradu primanjkuje denarja, ker znaša lanski deficit 11 milijonov, Bray pa zahteva svoj denar, zato bo morala Srbija najeti novo posojilo.
Francoska ministerska kriza. Kar se je že dolgo pričakovalo, se je zgodilo: ministerstvo Dupuvjevo je moralo odstopiti. Bivše ministerstvo je zastopalo takozvanu zmerne republikance, tiste, kateri se zdaj kar trumoma gonijo v zapor. Kaj pride sedaj ? To je odprto vprašanje. Morda se poskusi zopet s koncentracijo vseh republikancev, oportunistov in radikalcev, morda pa poskusi predsednik Perier sestaviti vlado po svoji volji, to je, izročiti jo Waldeck-Rousseau-u. Rešitev nastale krize bo vsekako težka. Razmere na Francoskem so jako žalostne in prav lahko se zgodi, da nastane nekega dne kriza, pri kateri se odloči tudi usoda republike.
Pruski deželni zbor se je včeraj otvoril s prestolnim nagovorom, v katerem je cesar neposredno napovedal premembo gospodarske politike in sicer v zmislu agrarcev.
Dopisi.
I« okolice marlliorNkr, 14. januvarja. (Slovensko  u radovanje.)   Določnih  načel se zagrizeni štajerski  nasprotniki  slovenskega naroda niso  nikdar držali;  pokazali so to  posebno zadnji čas   Z  celjskimi   paralelkami omogočilo bi se bilo Nemcem in posebno odpadnikom, priučiti se našemu jeziku, a tega Nemci in posebno štirski odpadniki nečejo.   Marburgarici  pa se je  kar čez noč spreobrnila. Pred kratkim pisala j« še v uvodnem članku pod   ntelovom:   Ali  naj se Nemci tudi slovenščine uče? oster članek, v katerem je  bičala vse,  ki s« drznejo  nemško mladino odvračati  od tega, da se slovenščine priuči, kot izdajice inje stavila v rešitev nemštva zahteve, naj vsak nemški  profesor upliva na dijake, da se slovenščine uče,   vsak  uradnik pa naj z slovenskim kmetom govori slovenski,  da ga tako zase pridobi. Res prav politično!   Le malo bi radi   gospodom  pri  Marburgarici namignili, da se naš jezik ne da kar čez noč priučiti, ampak da ga je treba korenito študirati  kakor vsak drug jezik in da ga brez konverzacije ni naučiti, dokler pa se Nemci  našega jezika tako no  bodo učili, ga tudi nikdar znali ne bodo in boljša,   vsaj neodvisna mesta — odvetniška in notarska —  posta a bodo izključna last Slovencev, po rojstvu in duhu. Toda n«, mi ne ostanemo pri starem,  temveč hočemo š« korak naprej! S  tem, da  nam v nekih slovenskih krajih beležniki in odvetniki uradnjejo  nemški, da St irske  kar nič  ne omenim, s«  mi ne smemo in nočemo zadovoljiti. Mi zahtevamo svoju pravice, in ako zapriseženi  uradniki  nočejo spolnjevati svojih dolžnosti in vpoštuvati njih se tičočih jezikovnih nit-redb in predpisov, moramo jih z lastno eneržijo do tega  prisiliti.   Pravico  imam  od vsacega sodnika, notarja in odvetnika zahtevati, da u rad nje slovenski, a kaj mi koristi pravica, ako iste ne zahtevam. Tu imat« priliko, dragi rodoljubi, navedenih in mnogih drugih sodnih okrajev, delovati zi hitri razvoj naše stvari. 1'osebno pa vi čvrsti narodni županje štirski, ne zabite, pri vsakem shodu vspodbujati evojih pri jateljev, naj bodi si pri sodniji, bodi si pri notarju ali odvetniku, zahtevajo vso  zadevo le v slovenskem jeziku, in kmalu s« bo Južnoštirska oprostila onih odpadnikov, ki imajo sedaj kot odvetniki ali notarji pri naših najzagrizenejših nasprotnikih prvo besedo. Ako bi to ali ono sodišče, ta ali oni sodni komisar Vaši prošnji ne ugodil   dajte pritožbo na zapis in potem Vam bode dalje pomoglo naše „Slovensko društvo", ki je  za jednake   slučaje že  često obljubilo svojo pomoč.   Vi slovenski odvetniki  pa bodite napram nemčurskim kolegom brezobzirni, kajti kdor se brati z prusotili   in  vstopa le iz skrajnega sovraštva do Slovanov v odbor za Bismarckovo slavnost, na drugi strani pa slovenskega   kmeta prav pošteno molze, ni moj kolega in istemu je treba za brezobzirnost-vrniti brezobzirnost. Na delo tedaj! Poučite slovenskega kmeta o njegovih pravicah in vzpodbudite ga, da iste strogo in brezizjemno zahteva!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. januvarja.
— (Osobne vesti.) Računski asistent Jožef \VilIitsch v Celovcu je imenovan blagajniškim oHcijalom, računski praktikant Weissenbacher pa računskim asistentom istotam. — G. dr. Josip Laurinsich je dobil dovoljenje, da sme vršiti zdravniško prakso v tržaški okolici.
— (Biskup Strossmajer) je podaril za efektno loterijo nG las bene Matice" v Ljubljani 100 gld. kot dobitek.
— (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) priredi jutri, dne 17. t. m. ob 1/,8. uri zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnice tretji društveni večer v tej sezoni, na katerem bode predavat član g. dr. G. Volčič o agrarnih stvareh. Odbor vabi vse č. g člane in prijatelje društva, posebno tudi mlajše pravnike k obilni udeležbi.
— (Pevski večer »Glasbene Matice".) Glede toalete za sobotni pevski večer bodi izrecno še povdarjeno, da se je določila promenad na obleka za dame in gospode. Večer hoče biti živahen in zabaven brez vseh prenapetih sijajnostij, nekak sestanek narodnega rauimništva v prosto, neprisiljeno zabavo mej umetniško dovršenim izvajanjem koncertnih pevskih skladeb, godbo in veselim plesnim rajanjem. S tem bode pevski večer izvestno odpomogel živi potrebi jednakih duhovito-zabavnih sestankov. In zdi se nam naraven razvoj naših društev, da bode baš pevski zbor „Glasbene Matice" odslej v prvi vrsti poklinan, poživljati s te strani društveno življenje. — Pevske skušnje so še danes in jutri (v četrtek) ob navadnem času.
— (O ,,Sokoloviu maškaradi) se nam poroča: Že sedaj se kaže, da je bila vodilna ideja za maškarado prav srečno izbrana, ker daje istotako ženskemu kakor moškemu svetu priliko, se zanimivo kostumovati. Poslednji se bode baš radi tega mask izdatno poslužil in pripravljajo se originalne skupine. — Obilne dekoracije se marljivo izdelujejo in bodo občinstvo presenetile po umetniški fantaziji in eksotični smelosti. Za razsvetljavo se je pa toliko votiralo, da bodi po množini lučic malone nadkriljevala neštevilnost zvezd tropične noči. K maškaradi se razpošlje vsako leto od ljubljanskega „Sokola" 1200-1500 vabil. Ker se velik del teh vabljencev od leta do l«ta premeni, prosi odbor vse dotične, kateri doslej še niso dobili vabil k „Sokolovim" maškaradam, a jih želijo, da se blagovolijo zglasiti. K temu zadostuje, da se vizirnica s pripombo ,za maškarado" položi pri g. Šešarku, v trafiki v Šelenburgovih ulicah.
— (Benefica.) V nedeljo dne 20. t. m. ima naš marljivi igralec in režiser gosp. Anic beneiico. — Gospod benefic'jant izvolil si je za svoj častni večer priljubljeni igrokaz „Fužinar", kojega je na novo najskrbneje uprizoril tako, da bode brezdvomno do zadnjega kotička napolnil gledališče. — Gospod Anic, preje skozi celih 12 let engažovan na narodnem gledališču v Zagrebu, posvetil se je sedaj z vso prirojeno mu nadarjenostjo in izkušnjo slovenski drami. — Vzgleden v izvrševanji svojega poklica priučil se je v najkrajšem času popolnem slovenskemu jeziku. Nastopil je doslej pri vseh dramatičnih predstavah, večjidel v velikih ulogah ter jih vselej rešil z najlepšim uspehom. Zadnja dva meseca je vrh tega srečno in vestno deloval kot režiser, ter se tudi v tej lastnosti izkaz d razumnega voditelja in posebno spretnega uprizoril olja. — Pričakovati j« torej, da naše slovensko občinstvo ne bode odreklo svojega priznanja tako zaslužnemu in simpatičnemu bent ficijantu.
— (Sto goldinarjev pisateljske nagrade)
je podelil deželni odbor kranjski na prošnjo pred-sedništva .Slovenskega učiteljskega društva" pisatelj eina I. in III. zvezka „Pedagogiške knjižnice", in sicer g. J. Ravnikarju za prevod Komenskega „Didaktike" 70 gld. in g. J. Dimniku za „Domo-znanstvo v ljudski šoli" £10 gld.
— (Narodna čitalnica ▼ Cerknici) imela je dnć 30. decembra svoj občni zbor. V odbor, kateri je razun blagajnika in tajnika letos povsem nov, vol.eni so gg. : Leopold Vehovar, c. kr. notar, predsednikom, Dragotin Dermelj tajnikom, Anton de Schiava blagajnikom, gg. Josip Werli, Rudolf Piš, Ferdo Juvanec, Leopold Meden in Vekoslav Krajo, odbornikom; Eduard Cerjak in Anton Majdič, na mestnikoma. Ta novi odbor sklenil je letos napra viti prvo predpustno veselico s petjem, igro, plesom
in tombolo, za katero se je določil dan 2. f-bru-varja t. 1. Pri veselici svirala bo vrla godba na lok iz Postoj ine.
— (V Dolenjem Logatci) prirede ondotni samci v soboto dne 26. t. m. v prostorih gosp. Arkota v Dol. Logatci veselico. Vzpored: 1.) Ples, 2.) šaljiva igra, ii.) prosta zabava. Prt plesu svira godba na lok, začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina za osebo 30 kr. Čisti dohodek je namenjen dol. logaškemu gasilnemu društvu, zato se radodarna preplačila hvaležno vzprejemajo.
— (Grozen samomor) Na grozen način se je usmrtil v Rodohovi vasi na Doleuskem 74 letni Andrej Čelhar. Z ostro britvijo si je starec, kateremu se je bržkone zmešalo, razparal trebuh, da so mu čreva ven stopila. Malo minut po groznem činu je bil mrtev.
— (Nemčurska olika) Narodni odvetnik dr. Fran Ros ina, ki se je nedavno naselil v Ljutomeru, si je dal napraviti lepo nadpisno tablo. Nekateri nemČurji pa so mu po noči sneli tablo in jo odnesli.
— (Demonstracije v Poreču) Kakor smo že javili, so poreški Lahi priredili p red v če raj š nji m veliko demonstracijo. Mestna godba je hodila po ulici in svirala znan« iredentovske pesmi, za njo pa se je podila številna množica, kličoč: Evviva I' Istria italiana, Evviva Italia, Evviva Umberto, mort« ai Croati. Orožnika ni bilo nobenega videti, omejili so se, kakor svoj čas v Piranu, „auf eine heobachtende Haltung", mestni redarji pa so pomagali pri demonstraciji. Laški drulial je priredila pred stanovanjem nekega Hrvata, Kape lana, velik izgred. Mož je bil v strahu, ker so demonstranti jeli metati kamne v njegova okna in mu grozili. Vstrelil je zategadelj z revolverjem v zrak, da bi razgrajalce prepodil, a hitro je priskočila mestna policija in Kapelana odtirala v zapor, dočim ni Lahom nihče branil nadaljevati demonstracije. Kakor pri revoluciji v Piranu, tako je bilo tudi sedaj v Poreču Vlada drži križem roke in gleda, nima pa toliko eneržije in dobre volje, da bi preprečila take stvari. Ko bi se bile take reči kakor v Istri zgodile v kakem drugem mestu, razglasilo bi se bilo obsedno stanje in pokale bi bile puške. Za n is je to jako poučno: Zdaj vsaj vemo, s čim se imponira visoki vladi tako, da jo mine ves pogum.
— (Hrv. slov. vet. društvo „Tomislav" na Dunaji) ima dne 18. t. m. svojo IV. redno skupščino. Lokal: Restavracija „Hotel Nagler", lil., Rennvveg št. 59. Početek točno ob 7. uri zvečer. Slovanski posti dobrodošli!
— (Nova skladba Vilharjeva.) Naš rojak, skladatelj F. S. Vihar v Z »grebu je ravnokar izvršil novo skladbo za orkester, zbor, harpo, tenor-in bariton-solo, o kateri se hrvatski listi izražajo jako laskavo. Nova skladba se imenuje „Bosanski korabljar" in se bode v prvič pela to dni pri koncertu društva „Zastava".
* (Poljska iredenta) Kakor poročajo poljski listi, se bode glavna obravnava proti dijakom tarno-poljskim, ki so obtoženi veleizdaje in žaljenja Veličanstva in so zdaj v zaporu, vršila koncem meseca februvarja.
* (Nadaljevanje opere „Cavalleria rusti-cana".) Znani italijanski kapelnik in skladatelj Bi m bon i j« zložil opero „Sa n t. u z z a", ki je nekako nadaljevanje Mascagni|evega dela. Bimboni eva opera s« je predstavljala te dni v Palermu in j« uspela popolnoma. Skladatelj je bil pozvan nad 20 krat. Kritiki trdijo, da jo to delo vredno nadaljevanje opere „Cavalleria",
* (Zima v Italiji) Tudi v Italiji je bilo poslednje dni mnogo snega in je zavladala huda zima. V Milanu je snežilo 24 ur zapored in leli sneg nad čevelj visoko po ulicah. Parni tratmvaj, ki vozi mej Milanom in Pavijo, je obtičal zvečer v snegu in stal 10 ur predno so vlak mogli [troti četrti uri zjutraj zvleči z lokomotivami do Pavije. V Turinu je bilo I0*7t° mraza. V Siciliji so plazovi naredili silno škodo in je vsled teže snega s« udrlo mnogo hišnih streh ter je več osob ponesrečilo.
Darila:
Uredništvu našega lista je poslala :
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gdčna.
Amalija Š tr 11 o f v   Planini 9  kron  28. vin.
nabrane  pri  veseli družbi dne G   in 12. t. m. —
Živela vrla nahiralka in rodoljubni darovalci in da-
rovalke in njih nasledniki !
Zahvala. Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je si. uredništvo „Slov. Naroda" izročilo 687 kron 26 vin., katere so bile dopo-slan« v mesecih november in december m. 1. in izkazane v štev. 251—298 m. 1. in v št«v. 1. t. I. Presrčno zahvalo rodoljubnim darovalcem in daro-valkam!      Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Dunaj 16. januvarja. V političnih krogih se zatrjuje, da je vlada sklenila, razglasiti v Kolinu na Češkem izjemno stanje.
Budimpešta 16. januv.irja. Uradni list je danes prijavil imenovanje novega mini-sterstva in odpust prejšnjega.
Pariz 16 januvarja. Predsednik Časi mir-Perier je odstopil. Utis, kateri je ta vest napravila na vsem Francoskem, je velikansk. V svojem naznanilu na obe zbornici pravi Perier, da se umakne boju zoper parlamentarni princip, razočaran, da tisti, ki so ga volili, ga v nje govih koristi domovini posvečenih prizadevanjih niso branili niti ga podpirali. Perieraje soproga njegova pregovorila, da demisije svoje ni umaknil. Vse vojaštvo v celi državi je ko n signiran o.
Pariz 16. januvarja. Odstop minister-stva Dupuyevega je prou/ročil, da je Perier demisijoitiral. Vsled tega je nastala za republiko sila nevarna kriza. Na prošnjo Periera je Dupuy umaknil svojo demisijo. Vlada je storila kar mogoče, da vzdrži red iti prepreči eventuvalne poskuse, odpraviti republiko.
Pariz 16. januvarja. Danes popoludne ob 3. uri se Bnideta poslanska zbornica in senat na sejo, v kateri se bode pročitala Pe-rierova poslanica. Narodni kongres se sni de jutri v Versailiesu. Pričakuje so splošno, da voli kongres zopet Periera, če bi pa ta odklonil, kakor se govori, potem sta resna kandidata le generala I) u p u y in Fev-rier. Ministerski predsednik Dupuy je bil trikrat pri Perieru in ga rotil, naj ne odstopi, tudi osemdeset letna mati Pederova je prigovarjala sinu, naj ostane na svojem mestu, a Perier se ni udal. Ob polu jeduajsti uri zvečer se je oficijelno naznanilo vladi, da je predsednik demisijouiral. Socijalisti so razglasili manifest, V katerem z najostrejsiini izrazi napadajo Periera.
Poslano.
Odgovor na „Poslano" z podpisom ,,Več sosedov"
v 11. štev. „Slov. Naroda".
Ni res, da bi bil keđo v „Katoliški Tiskarni" onečaščal z delom veliki praznik sv. Rešnjega Telesa lansko leto, torej tudi ni res, da bi se lnl isti praznik izdelal plakat za cirkus Amato.
Res pa je, da je bil plakat izvršen v sredo pred praznikom zvečer, kar lehko pod |>ri*ego in s pričami dokažem. Na praznik sv. R*1«njega Telesa se je zgodilo edino to, da je tiskarski deček naročniku donesel prejšnji večer izdelani plakat.
Ako trdijo dopisniki v „SI. Narodu", da se je lansko l^to delalo pri nas več nedelj, je to le tedaj resnično, če hote čitanje kak« korek ure, pisanje ali pospravljanje, kakeršno je običajno v večjih
zavodih sleherni ted^u, imenovati delo.
V Ljubljani, dne* 15. januarja 1895.
Frančišek S Ban.
odgovorni vod. tiskarno.
P r i p o m ha ur ed niš t V a : Naše „poslano" je trdilo, da se je v Katoliški tiskarni delalo lansko leto več nedelj. Ta trditev j« že opravičena po tem, kar priznava g. Ban sam. V nadaljnjo kakovost nedeljskega dela v Kat. tiskarni se ne spuščamo, ker je znana po vsem mestu. Da bi bil plakat za „Circus Amato* izdt lan na predvečer praznika sv. R. Telesa, je neverjetno; če je bil tedaj že izdelan, zakaj ni bil pred praznikom izročen naročniku? Tudi raznašanje tiskarskega dela ob nedeljah je po obrtnem zakonu prepovedano. Ali je tako raznašanje na sv. R. telesa dan z a p o v e d a n o po cerkvenih predpisih V Kako h\ torej g. Ban v včerajšnjem „Slovenci" drzne • rhu tega govoriti o »škodoželjnih Obrekovalcih* ? Le dlake na cepiti! Priznano je sedaj, da s« j« v Kat. tiskarni ob nedeljah in praznikih ti e 1 a 1 o , in od cele afere se je sedaj nadejati, da se bode Kat. tiskarna — poboljšala in da njeni gospodarji no bodo z lepa tako hitro drugim očitali grehov! Kar se tiče njih o d -govornosti, veleva sv. pismo (11. Mojzesova knjiga, 20. pogl. vrsta 8-10 po Wolfu I. str. 130) tako-le: ..Spomni se, da posvečuješ sabotni dan. Šest dnij delaj in opravljaj vse svoj« dela; sedmi dan pa je sabota Gospoda, tvojiga Boga; ne delaj no beni ga dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec (t. j. faktor Ban — op. ured.), ne tvoja dokla, ne tvoja živina (to so katoliški stroji, ne samo motor, nego tudi mali stroj — op ured.) n« p t u j i c (t. j. tiskarji, stavci — op. ured.), ki je znotraj tvojih vrat". — In tako smo opozorili in podučili, zahvale pa ne pričakujemo!
Narodno-gospodarske stvari.
— C kr. ravnateljstvo za promet na že leznicah v Beljaku javlja, da *o dusodanje nazivanje postajališča „Triesch-Nenwelt* na progi Iglava-Gorenje Orekve od 1. februvarja 1895 dalje preinači v „Neuwelta. — lato ravnateljstvo javlja, da se lokalna propa Plan-Tachan s postajo Tachau in postajališčem L«dim dnč 16. januvarja izroči javnemu prometu, iu da je postaja Tachau odločena za skupni promet, postajališče Lohm za osobni in prtljažni promet, kakor tudi za promet z voznim blagom.
Zalivala.
Telovadno društvo   ljubljanski Sokol", ki
jo spremilo na pretefieno nedeljo v Novem mestu svojega .Mana, brata Alojzij« Vresnlk-a. k večnemu počitka, izteka dostojno zahvalo vsem udeležencem za veličastno spremstvo, os..bito ,Dolenjskemu Sokolu* za vzprejena in udeležbo in pevcem za prelepi dve žnlostinki.
V imenu društvu :
Ivan Hribar, Edmund Kavčič,
starosta. tajnik.
Od medicinskih avtoritet priporočevan
utefii kttM«-l|, raztVHrja alea« krepllen, neobhodno (1366—*>,    potreben za rt'koutaleiiceat« (1360-7)
Dobiva se večinoma v vseh lekarnah. Glavna zaloga v LJubljani: Joa. Maver, lekarnar.
Meteorologično poročilo.
9	čas opazovanju	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri n a v mm.
H 90 •—n iT5	7. zjutraj 2. popol. 9.zvefier	728 8 m, 726 H i» 72U4 n	18'C 36 C 24 C	si. jzh. si. jzh. si. jzh.	dež. obl. jasno	17 50 a* dežja.
Srednja temperatura 26 \ za 5-2° nad normalom.
60 kr.
70 ,
60 .
95 ,
«0 ,
90 ,
10 ,
♦JO .
"'i.
15 .
»■«7, ■
§5 .
«1 .
kr.
IDvi.2a.a,j©lssi "borza,
dne IG. januvarja 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 100 gld.
Skupni državni dolg v srebru   .... 100 f
A:strijska zlata rvuta....... s25 ,
Avstrijska kronska renta in...... 100 m
Ogerska zlata renta 4°/0...... lv!4 ,
Ogerska kronska renta 4U/..... -'8 „
Avstro-ogerske bančne delnim    .... 10f>7 „
Kreditne delnice......... 415 ,
London v ista........... tv4 t
Nemftki drž. bankovci za 100 mark    .   . 60 t
80 mark............ 12 .
20 frankov.......... 9 t
Italijanski bankovci........ 46 ,
C. kr. cekini......... ft ,
Dne 15. januvarja 1895.
4"   državne Nrefcke iz I. I8S4 po 2F.0 gld. Državne srećke iz I. 1861 po 100 irld.. Dunava reg. srečke ft»/0 po 100 <ld.   . , Zemlj. obe. avstr. 4' ,°/0 zlati znst. listi Kreditne srečke po 100 gld. ...
Ljubljanske srečk«......
Radoltove srećke po 10 gld......
Akcije anglo-avutr. banke po 20o        , , Trnmway druftt. velj. 170 gld. a. v.   .   . 423 Papirnati ruh«dj . 1
♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•-•♦♦ + ♦ »♦♦♦*♦ + «>*>**♦♦«>
£ Na najnovejši in najboljši način J
♦ umetne (1160—27) ♦
: zebe in z ob avta :
♦ « ♦
♦ u -tavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ ^   ihiiJh   in   \se  sobne  op*>raaelJe. —  odstranjuje J
♦ sobne »oleeine z usmrtenjera živca ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel ♦
♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi hifii, I. nadstr. •
149 gld. 199 . I8t .
m „
198 , 25 .
bo do
ro 60 21
182    . —
b8
Zahvala.
Tem potom se zahvaljujem kar najtopleje vsem onim, ki so se pogrebnega sprevoda mojega srčno ljubljenega soproga, gospoda
Engelberta Kleina
tapetnika
udeležili, zlasti izr.-kam svojo zahvalo gg. profesorjema, dijakom, pokojnikovim kolegom, častiti duhovščini in pevskemu drufitvu „Slavec" za prekrasne žalostinke.
V Ljubljani, dne 16. januvarja 1894.
nfnrltn Kletn (f>7>   <*{ vdova.
Javna zahvala.
Vsem čč. gtr. predstojnikom, drugovom in dru-Stvenikom Puljske čitalnice, ki so se udeležili po-
Sreba mojega sina 111 večletnega člana omenjenega ruBtva
ki je po dolgi bolezni dni 6. januvarja 1R95, v 29. 1- iu svoje dobe in prejemši Bvetotajstva za umirajoče, blaženo v Govpodu zaspal, izreka svojo najprisrćnejfio zahvalo vdova s tremi nedoletnimi otroci, dalje podpisani oče, mati in sestre.
V Pulji, dno 14. januvarja 1895.
Jurij Bole,
(56) oče.
■iporočevano od ravnateljstva poliklinike Uporablja ae pri
1
oslovskem kaliju, influenci, bolesnih na vrsta, prsih in prt otroških bolesnik
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben za rekonvalescenti.
Dob va ae v vseh boljlih lekarnah, droguerijah.
Tvornica (1302—18) >cnjakovega iladnag* livležka v Lelpnikti.
Želodčne kapljice^ [
koju p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice s«> zelo pro-spesue (proverocujejo sla-t do je'a. razstvarjajo sli z, ao pomirljive in olajaujoče, ustavljajo krč in krepAajo >elodi>c ; rattijo pri napenjanji in sapsdanostl, proobloionem telodol s Jedili in pijačami i. 1. d.
Staklenica  s rabllnlm navddom valja 90 kr., tacat 9 gld., 3 tacate samo 4> grld. 80 kr.
J
Priporoča .iih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani. (ioicms)
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji.
i
» 1
5 \
I
!
C. tr platne rmaielistvo mtr. dri, Mignit.
Izvod iz voznega reda
■vs>llst-rm.e>gr» od 3L. olctotorev 1894
Ifaatopno omenjeni prihajal '1 Id odhajalnl Aaal oraaaaul , ir»*ttjm*wraitmtt«tf* AtM. Sr*daJ**vrep«kl ta« ja krtjmai **•■ t 14«»» IJaai m I minuti naprej.
Odhod li Idnbljane ijui. kol.)
05 1». uri 8 mil*. fw> h*N oaabni vlak V Trki«, Pontabal, Haljak, Oa> lovno, Krauaanafaata, Ljubno, 6"» 8»lalhal t Aumm, Iaohl, Oman-a>n, Hiilimurail, Ltaad-Gaateln, ui )«nru, Ninjt, Lino, BuJaJarloa, FImiij, Marijin* Tare, Rfftr, Karlov« vare, Fraaoova rara, Pra^o, Llpaljo, Dunaj Tla Amitetien.
06 a uri lO mla. qjutr*f maiani vlak v Novo meito, Kočevja.
Ob 7. tri tO »ni... *)Mtr,y) uiabal vlak v Trhla, Pomahal, Hnljak. Oa-Iotm, Cranaanifaata, Ljubno, DuaaJ, o« a SsUlhal t H« Ido (rad, Duna Tla AmilAttsti.
Ob iu. uri tlS mita. HojtoluHn« inalanl vlak ▼ Noto raeilo, Kočarja.
OS 11. uri SO «.»K. ff«,>»J*Mfnr< oaabul vlak * rrhii, Ponlaaal, llaljak. OaloTfio, Franaanafaata, Ljaimo, Salithal, Dunaj.
Ok 4. tri 14 min poftolmtit* oaabni vlak r Trhla, n.ljak, Oalovao, Ljnbno, oaa Salathal v Holaofrad, Land-Oaalaln, Zali na Jaaaru, Ino-moat, Hrenuio, Ourih, Oanavo, Paria, Starr, Una, (»ntundan, Iaohl, Hudejevloa, Ptaanj, Marijina vara, Rgar, Franeo*« vara, Karlova vara. Prano, Llpako, Dunaj *ia Amatattan.
Ob 7. wri StO min. •«*rW matanl vlak v Novo metlo, Kooavja.
Frikod v LJubljano (jnž. kol.).
OS S. aari 83 min. mjutrn) oiebnl vlak a Dunaja vla Smatalian, Lip. •ij«, Prujja, Pranoovlh varov, Karlovih varov, Kirra, Marijinih varo«, Planja, Budajavle, Solnoarada, Linoa, Sta/ra, Omundana, Iaohla, Auaa ■eea, Zalit na j«a*ru, Lend-Oaatolna, LJubnafa, Oalovoa, Haljaka-FranaanafMt* TrbUa
OS 8. aari 19 mit*, ajutrr^) metani vlak la Koće tj a, Novaff* maata.
«6 11. uri 107 min. dujtoiuHn* oaei.nl vlak a Dunaja vla Amalattaii, LipelJ«, Hrana, Krancovlh varov, Karlovih varov, Ktfra, Marijinih varov, Planja, Budajavlo, Solnoarada, L-inoa, Btavra, Partsa, 0«nav»„ Ouriha, Brairnioa, Iiiomoela, Zalla na jaaaru, Lend-Ciaetalna, Ljnbnaga, Oalovoa, Llanaa, Pontabla, Trbiia.
Ob 3». miri Sil min. fu*potuHn* mvaanl vlak la Kooavja, Noveaa maata.
Ok 4. Mri 48 mit*, popvtutlu* Mahni vlak a Dunaja, Ljubaaga, »alatliala. Beljaka, Oalovoa, Vramanafaata, P.mtabla, Trblaa.
Ob 9. Mri JM m<M. mvn-rr inti.nl vlak la Kooarja, Novaga Maata.
Oh a. Mri »1 mir*, mvrrrr oaabni vlak a Danaja preko Amatattaaa la Muhneaja, llaljak a. Oalovca, 1'on tabla, Trblaa.
Odhod Is LJnblJaaa (dri. kol.i
O*   7. Mri S9 m«n. mjutmj       v Karanih. s     H.    »   OS     .     poj»oluiiu0 » . ■    S.   «   80    m    aperer        — a
Prihod v LJubljano (dr* kol.).
OS   s. Mri SS m<M. ajMfniJ       Is Kamnika a   JI.   .   18    .     tUipvtutiu*   . „ ..    • »O m
lf>—13>
Učenca
(48-2>
■a pro<l»Jiali»iei» a nieisalut blajtoin« 13 d> 16 let
starega, iz poštene rodbine, vsprejme gospod AiitjruMt GaMpari na HiiUeUu. — Pogoj« se izvedo iatotam
Spreten
prodajalec »n prodajalka
ss takoj vsprejme v prodajalnloo s mešanim blagom. Manufakturi»ti imajo prednost. — Ponudbe na upravnistvo tega lista pod itev. 49. (44—3)
V gostilni ..Pri Roži"
Židovske ulice št. 6
toči ae (29—3>
ls maidanske pivovarne v Pisna, v izborni kakovosti,
brez  aparata,  ki  proizvaja ogljikova kislino, direktno iz soda.
Za dobro kuhinjo j« najbolje skrbljeno.
jasa,  guju Staroznana
trgovina m urami
tiHJfinejfie vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih urin krono-grafov, najnovejšega v tableaux-urah, urah z njihalom in dragih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naočal, sčipaloev v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; najvefija izb6r kukal za gledališče, poljskih binoklov in vaeh v to stroko spadajo£ih predmetov pri (142(1—2")
IN. ]{i;i>I10L.XI<:ii*|ii, 1'reU rolo v Som *t. ».
Zavarovanje malih kapitalov.
Zavarovalnica na življenje
na Đunaji
zavaruje na življenje eloveka
pj. in «icer proti mali plači ^
I od 10 kr. naprej vsak teden |
%| po vseh kombinacijah.
g Do konca leta 1894 je bilo zavarovanih nad 20 milijonov goldinarjev.
Zavarovalnica jo izdala nad sto tisoč polic.
Pojasnila dajo: <33 — 2)
S! KranJNko v Gradil, Jnkonilul plnl m I«,
|^ zastopi  na deželi  in  pooblaAčeni   nadzornik  za  Kranjsko  gepod %|
Rudolf Starovasnik v Kranj i št. 31.
Št. 1357.
(55—2)
IV V četrtek dne 17« t. zn.
vršila se bode v navadnih uradnih nrah «»«1 11.        I !i. ur« <lopolu«Iiie in od Si. do €1. ure s večer
očitna javna dražba
194 komadov živih prešičev
ki  se  nahajajo  v  hlevu   JKII|e  1'redovlčev/e  hlie pri mestni.
lilus'iilfl, kakor tudi
7 zaklanih prašičev
ki se nahajajo v mestni klavnici, z dostav kom, da ne bode vsak prečic posebej izklical in da hm bodo izklicna cena za kilogram 35 kr. določila. Draž heiio «•«'■■ o bode I takoj pltsetstl.
Kupci se vabijo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1*6, januvarja 1895.
^aSBSSBSSSSaaSSSaaSaaiaaSSV
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
10