STEV. (No.) isi. CHICAGO. ILL., TOREK, 26. DECEMBRA — TUESDAY. DECE MBER. 26. 1Q22. LETO (Vol.) VIII. KLANI IZZIVAJO CIVILNO VOJNO V LOUISIANI. KRATKE NOVICE. — Ekonomični strokovnjaki v Washingrtonu. ki so te dni proučevali finančno zmožnost Evrope, in daiali Washington ski vladi razne ____nasvete glede obljubljenega posoji- VOIAŠTVO IE DOSPELO NA MCE MESTA IN PREKI SOD IE AmenLf ".vrifti kakega'oo-1 nie mesto tebe pozidali nazai auto-kratstvo in tiranstvo. Prihaja odprto vprašanje, ali bo država in ame- in izgnala iz butic raznih elementov neumne fantazije, ki delaio proti pravim ameriškim idealom in katerih početje biie v obraz vsaki pravičnosti in pravi svobodi. PROGLAŠEN. — DVA ZD RZ AVL T AN A UBITA IN VRŽENA V IEZERO OD MASKIRANIH ROKOVNTAČEV. Mer Roug. Louisiana. j6. dec. — Kar se je pričakovalo že precei časa. namreč grenkih posledic od ne-meievanega razširjenja Klu Klux Klanstva. se ie sedaj izpolnilo in sicer te dni v Bastrop in Mer Rouge v Louisiani. V jezeru La Fourche so našli te dni dva trupla dveh državljanov brez glave. Umorjena dva državljana sta Watt Daniels in T. F. Richards, ki sta bila ujeta še 24 avgusta [Q22. od maskiranih Klanov vred s še drugimi tremi državljani. Odpeljani so bili na samotni prostor, kier so jih strahovito pretepli. Trije so se vrnili iz trpinčenja, a gori o-meniena dva se nista več prikazala v domačem mestu. Občinstvo ie mislilo. da so jim Klani zagrozili in da sta vsledtega izginila in se držita proč od rojstnega kraja. Te dni pa S-"> v jezeru poizkušali z nekakimi eksplozijami, kar se prikažeta na površju La Fourche jezera dva trupla brez glav. Ko so trupla prepeljali v mrtvašnico, so p<»klicali patologi-sta < boleznislovca") Dr. G. M. Lan-forda iz Univerze v Tulani. ki ie po preiskavi izjavil, da sta bila rajnka tako strašno, pretepena, da imasta več kosti v životu polomljenih. Označba rajnkih dveh se ie našla na ni uniji pasovih, ki sta imela označene s svojimi začetnicami. Kakor hitro ie občinstvo zvedelo o novici, kai se ie zgodilo z gori o-menjenima meščanoma, se je pričelo širiti razburjen ie in mestne oblasti so pričakovale izgredov, zato so hitro uoklicali vojaštvo, ki ie že dospelo in pripravljeno za vsak slučaj. Na stotisoče prič izpoveduje, kaka se ie afera dne 24. avgusta dogo diki. V bližnjem mestu Bastrop so i-meli občani celega okraja takozva-no "barbecue" prireditev, katere so se občani povečini udeležili. Ko sc se'občani vračali v svojih avtomobilih in bogiiih jim na enkrat pride-io nasproti Klani z avtomobili in . iih ustavijo. V gnječi so poiskali gsri omenjena državljana in še tri druge. iih naglo zvezali vrgli v avtoje in iih odpeljali. Ker so nastopili Klani z orožiem so nekatere žene trenutno postale histerične in par žen v blagoslovljenem .stanju ie zbolelo. Trije so vrnili razbiti in ranjeni. a nstala dva sta zginila za vedno. Oba mesta Bastrop in Mer Rouge sta po prebivalstvu razdeljena v dva tabora. V Bastrop ie pretežna večina Klanov. V Mer Rouge pa ie an-ti-Klanov več kot Klanov. Pri zad-fiiih županskih volitvah v Mer Rouge so Klani napeli vse svoje mo<*i. da ie bil izvolien za župana 11 iih pristaš Dr. B. M. McKoin. S tem so imeli od mestne uprave takorekoč ! soiila. dokler se Evropa ne otrese ; sebičnih militaristov, ki jo tirajo j prepad. — Ameriški mornariški strokov-zdrav razum in ki jo znajo po pa-jnfciki so baje prišli na sled, da ]a-meti rabiti. Ti hočeš biti vsem enaka j ponska na skrivaj gradi svoie bro-toda gotovi elementi, te hDČeio iz-|dovie na način, da zbolišuje srednje rabiti v svoje zakrknjene črne na- ladiie v brzoparnike. S tem bo la-mene. Spodkopljujejo ti tvoie te- ponska imela srednjih hitrih vojnih melje, da bi se zrušila, in da bi na križarjev precei več. kakor Zdr. Drž Iz kakega namena laponska t > vrši?! Stvar ie sumljiva! Predsednik Harding se ie pri-1 riski narod dovolil, da se ta mena družii SCnatoriem .ki vodiio obstruk-dragocena m vzorna svoboda umci |cijo proti Senatorju Borahu. da nil od liudi. ki ne znaio ceniti m spo-jDOtrebno sk]icevati „ikake ekono-stovati svobode svoiegta bhzniega. mične konference, kakor to zahteval ah pa bo nastopila z bičem v roki Rorah v svojj rezoluciii od predsed-; nika Hardinga. — V Afriki v okrožiu mesta Cape Town so britske oblasti izdale zapoved, da se mora vsak orebiva-. , lec zamorskega rodu podvreči cep- \ Bast ropu m Mer Rouge se 110- ijenju koz. To odredba ie povzro-ben prebivalec radi Klanov ne upa fi!a veliko zmeSniavo. Domačini ba-brez orozia na prosto ne ponoči ne i je jzjavijai0> kai takega ne stopo dnevi. Moški nosno vedno pri re pod nobenim pogojem. Tujci se sebi sampkrese. Na vozovih imaio farmarii svoie puške, kratko vse ie oboroženo od zob do oeta. Sosed soseda sovraži, vse se erleda postrani in najmanjši prašek povzroči boj." Vse to ie ogledalo, kam dovaja narod . Klanstvo. Klani so smrtni sovražniki zlasti katolikov. Vendar, naj se Klani portašaio s patriotizmom ali s komurkoli hočejo. vse njih iziave so navadne laži in navadni bluf. Kdor nima srca za svojega bližnjega sodržavljana pa naj bo ta prostozidar, pagan ali pa ka-keršenkoli vernik, ta laže. ko iziav-lja. da ie patrijot. on ie v pravem pomenu besede največji antipatrijot in gotove vrste anarhist, ker on ruši in krade svobodo svojega bližnie-ea. Taki elementi so najnevarnejši za državo. Vse neka i drugegta smo katoličani. Radi nas se ne godi krivica ni- boje vstaje. Da se domačini tako boje cepljenja koz pripisujejo tem. ker so nemške oblasti pred vojno izvedle isto. a ie nadi ceplienia pomrlo več črncev. — V Panami ie včeraj umrl bivši predsednik republike Panama Ernesto Tisdel Lefevre. Pokojni je bil zadnje čase zunanji minister in obenem minister za pošto in brzojav. — V Novi Zelandiji so v okolici Wellingtona culi močan potresni sunek ob popoldne včerai. — I>anes se zberejo v Bengalu, britski Indiji zastopniki indijskih naciionalistov na svoiem prvem kongresu. Na niih dnevnem redu bo glavna zadeva glede tuiezemskega blaga, ki se sedai veliki meri uvaža v Indijo zlasti iz Angliie. Indijci so iangležke produkte zadnje čase temeljito boikotirali. — V Racine. Wis. so oblasti pri- TURKI SE NEČEJO I UDATI ANGLIJI, Lausanne. 26. dec. — Pogajanja; med Turki in Angleži glede oljnatih pokrajin ie zopet naletelo na no-| ve težkoče. Turki se nikakor nočejo dati pregovoriti ocl zvitih Angležev.; da bi prepustili oljnata polja v Mo-stilu Angležem. Turki zidaio svoje zahteve na podlagi narodnosti, ki biva v Mosulu. Turki zahtevajo od ločno on Angležev, da priznajo Mo sui kot Turško pokrajino, ki ie obljudena z pretežno večino Turške* narodnosti. Angliia zvita kot povsod, tudi tu prav pridno farba iavnost. da Mosul na podlagi zgodovinskih in političnih dokazov pripada Iraku, ki ie deli Mezopotamije, nad katero imajo mandat Angleži. Turki tem dokazom odločno ugovarjajo in iz svoje strani pridno dokazujejo, da MosuT je pristni turški kontinent, ki ie obljuden v veliki večini s turško narodnost io. - Angliji seveda ni mnogo za Mosul; ko bi ne bilo tam bogatih oljnatih vrelcev. Toda ti oljnati vrelci jo mikajo, kakor lisico kura na iabla- „ ni. Zato tudi na vse načine hiti in išče dokazov, da bi prevari la Turke. da bi i i odstopili Mosul. Toda. I kakor razvidno so Turki vstraini in Toll 11 Bull bo dobil še. marsikateri sivi las. predno jih bo pregovoril. -o- AMERIKANCI OB RENI ARETIRALI UPORNIKA. Berolin. 26. dec. — Glasom poročil iz Nemčije so ameriški vojaki aretirali nekega agitatoria z imenom Kaffine. ki ie agitiral za separatno Porensko republiko, ki naj bi se u-stanovila iz Rurskega industrijalne-ga okrožja. Westfaliie in Porenske. Ameriški krogi so odločno nasprotni vsaki separatni državi, ki naj bi se vstanoviha iz sedanje Nemčije. Francija na drugi strani pa podpira to gibanje in baje pošilja plačane a-fntatorie v Porensko, da tam navdušujejo liudstvo za tako akcijo. To dela seveda iz vzroka, ker bi rada skupno nemško moč oslabila, -o- komur. Mi ne zahtevamo ničesar, šle do prepričania glede mrtveca. kar nam ne gre. Ne zahtevamo niti drobca pravic svojega bližnjega. Zahtevamo pa z vso odločnostjo e-nakopravnost in svobodni razvoj naših idei! Mi privoščimo vsakomur. kar mu gre! Ne pustimo pa. da bi kdo nam kratil pravice, do katerih smo upravičeni boli. kakor kdo 'drugi do svojih ! Vlada, ki gleda mirno te le procese. ki se vrše pod krinko Klanov že v več državah bo doživela še bridko razočaranje, ako ne bo stopila v kratkem z vso silo v obrambo pristne ameriške svobode. Liudstvo bo pa trpelo in prenašalo kaprice en čas. ko bo pa sito krivic, ki iih povzroča Klanstvo. bo poseglo po sredstvih in si samo naredilo mir in red. -o- ki so ga našli še na zahvalni dan v bližini tega mesta, da ie bil dotični član banditske tolpe, ki so ga pa njegovi sodrugi ubili radi raznašljivo-sti. . ..." .. — V Salini. Kans. so preieli v soboto od blagajniškega departnienta v Washingrtonu tri denarne vreče, v katerih bi moral biti denar. toda. ko so jih odprli so na razočaranje našli v vrečah same smeti in stare cu-nie. Bančni uradniki so mnenia. da so vreče izpraznili nepoklicani in i ste nabasali s staro šaro. — V Duluthu, Minn, ie te dni zgorela cerkev sv. Križa do tal. Cerkev ie bila komai pred tedni dograjena. Tamošniemu župniku Rev. Van der Hulst se ie meitem. ko ie bila. cerkev vs»a v ognju komai posrečilo. da ie na veliko riziko svo-iega življenja rešil Presv. Zakramente in mašne posode. ! L— Blizu Fort Worth v Texasu Se ie zadnjo nedeljo ubil vojaški SENATOR BORAH IN CAPPER hrbet zavarovan. Raditega so tudi' ZA EKONOMSKO KON-Kkini uganjali slične grozovitosti. FERENCO. Cela stvar ie prišla tako daleč, dal . ^ br le j c — --------- -------- ---- -------- te občinstvo skrajno razburjeno. Washington. D. C. 26. dec. - Se- !zrakoplovec Thomas Cook, ko se ie natoriu Borahu se ie te dni ondru- ~ svojQ družino pelial v svoiem av-žil še seniator Capper iz Kans.. da sc ; tomobilu na izprehod. Nesreča se nai skliče skupai svetovno ekonom-j ie priDetila na neki strmi poti. kier Izbruha in oboroženih konfliktov ie pričakovati, ako se bo stvar tako nadaljevala. Državljani, ki ne piha-io in ne trobiio v rog Klanstva niso več varni ob belem dnevu svojega živlienja. Boljševizem pod imenom druge firme se širi že pri nas. In kdo ie odgovoren za vse to? Država in niena vlada, ki dopusti organizirati vsakovrstne fanatične organizacije, katerih namen ie povzročiti v državi nered in bratovski bo i'. Lepa in prijazna ie ameriška svoboda. toda samo tistim, ki imajo sko konferenco in da se naj tei konferenci uredi svetovna stalna valuta in začrta svetovni ekonomi i i novo pot. Oba sta skupai poslala novo rezoluciio nia predsednika Hardinga. v kateri ga prosita, da naj takoj prične posredovati in pripravljati pot konferenci. ff^F* ŠIRITE LIST "EDINOST"! KITATCI OGORČENI NAD BRITANCI. San Francisco. Cal. — Glasom poročil iz mesta Hongkong je tamoš-nie prebivalstvo razburjeno do skrajnosti, ker so Britanci prelomili svojo obljubo, ki so io dali v Kitajski vladi v svoji svečani obljubi pred 00. leti. Termin ie potekel, a britske oblasti se ne zmeni io ničesar. da bi vrnili pristanišče Hongkong Kitaiski. IZ JDGOSLAm Skoraj neverjetno. Domoljub poroča. da se ie samo v eni občini na Kranjskem od t. jan. do 20. nov. popilo 170 tisoč litrov vina, ne vštev-ši žganje. Torej so pognali po grlu 6 milijonov 800 tisoč kron. Res neka i strašnega. Eni pijejo kakor mav-ra drugi pa stradaio kar po notah. Umrl je v Radečah pri Zidanem mostu zdravnik Dr. Alojzij Homan. Trideset let je ondi služboval in si pridobil obče spoštovanje. Bil je dolgu let tudi člani občin, odbora. Umrla je 21. nov. v ljubljanskem Marijanišču šolska S. Kunigunda Za vernik, v 22. letu svojega redovnega življenja." Mej svetovno vojno ie bila po raznih bolnišnicah invalidnih zavodih itd. za kuharico. Nazadnje je bila kuharica takozvane akademske menze. za vseučiliščnike,. ki se je vstanovila v Marijanišču^ Kakor mati ie skrbela zanie in oni so jo ljubili in spoštovali kot mater. Umrla ie na ohromelosti srca. posledica njenih naporov mej vojno. Hvaležni akademiki, za katere ie žrtvovala zadnje svoje moči, so jo spreijiili na zadnji poti. Komedija. Puceli in Žerjav sta se "skregala." Pa ne zares, temveč ker se da iz tega prepira dobiti sijajen politični kapital. Gre za izvoz prašičev. Žerjav ie žato, da se carina ne zniža — s tem se kolikor toliko prikupi Liubliančanom in to ie vspri-čo volitev, ki se bodo vršile to nedeljo. njuno potrebno. Puceli pa grozi z izstopom iz vlade, če se izvozna carina ne zniža. Ves čas. kar ie bila v veliavi ta izvozna carina,, ie bilo vse dobro in Puceli še malo ni mislil na odstop, sedaj naenkrat ko so mesarji že množico prašičev po prav nizki ceni pokupili, pa se "skrega" z dr. Žerjavom. Zakaj Puceli ve. da državnozborske volitve niso več daleč in zato se ie kmetu zopet treba prikupiti, čeprav ie kmet pod vlado samostojnega ministra že mili ione gor plačal. Sedaj pa to komedija ! Razočaran tat. V Zagrebu ie poi rodila Hrvatica otroka in ga izročila svoietnu možu. da ga odnese na dom v Zagorje. Oče ie vzel otroka, ga spravil v košaro in v vlaku je dal to prtljago na polico, ki ie nad sedežem. Vlak ie bil prenapolnjen in pri neki postaii zapazi ta Zagorec^ da mu ie nekdo izmaknil košaro z-otrokom vred. Neznan tat ie ukradel košaro' in se začudil, ko ie dobil v njej novorojenčka. Tat ie seve košaro porinil zopet v vagon, a otroka ni dobil več oče živega nazai. ker se ie v zamotih zadušil. r l A ie zdrsnil avto po skalovju v dolino. — V Fort Snelling. Minn, sta Frank S. Miller in Kenneth B. Stu-rier voiaška dezerterja ušla iz vojaške kaznilnice, razorožila vojaško stražo in ušla neznano kam v svet. j zadnjo nedelio na sveti večer. — V Steubenville. Ohio, ie bil na! sveti večer ustreljen prohibicijski: detektiv Charles Blinn meitem. ko ie stikal za tihotapci žganja. SAMI SEBI KORISTITE Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek 'Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo nji naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI" s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošiljale skozi naše podjetje. To pa zato, ker pri nas je hitra postrežba, točnost in najnižje kurzne cene, ki jih je mogoče dobiti na borzah. VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 5qo — kron .......... $ 1.S0 50 — Lir ............ $ 3.20 li,ooo — kron ..........$ 3-35 100 — Lir ............ $ 5.85 5,000 — kron .......... $16.25 500 — Lir ............ $28.00 10,000 — kron .......... $31.501000 — Lir ............ $56.00 Pri večjih svotah, ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust. Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu v tem listu. EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. 1I49 w. 32nd Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Časi reakcije. Nikdar v zgodovini ni silila reakcija bolj v življenje, kakor v današnji dobi. Tekom zadnjega desetletja so si narodi priborili precejšen del svobode v vseh ozirih. Delavstvo je doseglo veliko pravic za svoje interese. Seveda te pravice še niso popolne in predno bodo popolne bo treba še mnogo boja in pehanja, da se jih bo doseglo. Vendar tekom zadnje dobe se je delavstvu dalo mnogo svobode, ker delodajalci so bili radi velikih naročil primorani popustiti delavstvu pri njihovih zahtevah. Vojna je minula, in žnjo je ponehajo tudi povpraševanje po produktih, ker narodi, ki so se vojskovali so pričeli izdelovati sami potrebščine, ki jih potrebujejo, če tudi ne vse. vendar nekatere gotovo. To je pa znižalo zahteve po produktih v marsikateri državi zlasti v Združenih Državah, kjer je vsakovrstna industrija zelo cvetoča. Delodajalci so postali bolj grobi do delavstva — priliko hočejo izrabiti, da se maščujejo nad trpini, ki so tekom zadnjih par let zahtevali nekoliko svobode za se. Tiransko hočejo nastopiti, star tiranski sistem hočejo nazaj vpeljati in to je z eno besedo povedano, reakcija. Torej reakcija vstaja iz groba in hoče nazaj v življenje, hoče zavladati nad trpini nad ubogim delavstvom in vsemi revnejšimi sloji. Kapitalizem dviga glavo in steguje svoje tipalke, da izsesa revnejši sloj, da ga vklene nazaj v verige suženjstva, da inu bo služil, kakor bo kapitalizem hotel v vseh slučajih. Reakcija kapitalizma vstaja, hoče nazaj v življenje in si pomaga na vse načine, ki so ji na razpolago. Odvzeti revnejšim slojem vso svobodo, ga zasužnjiti in ga vkleniti v verige tiranstva, to je deviza današnje kapitalistične reakcije, ki dviga svoje številne glave in sili nazaj v življenje. Te dni so imeli ugledni politični odličnjaki v New Yorku svoj sestanek. Med njimi je bil neki katoliški mož, ki je v svojem govoru o današnji splošni svetovni situaciji govoril nekako takole: "Bolezen za katero boleha tudi naša dežela se imenuje reakcija kapitalizma. Bogatejši sloji, hočejo vladati slabejše in se poslužujejo vseh mogočih sredstev, <1a dosežejo svoj namen. To je rezultat naših zadnjih volitev, ki smo hiteli z vsem srcem od demokratov v naročje republikancev. Delavski sloji so žrtvovani kapitalizmu. Ljudje z malimi dohodki trpe na račun ljudi z velikimi dohodki. "Sedanja vlada je vlada reakcije. Predsednik in njegovi svetovalci, ne rečem, da niso pošteni ljudje, da niso patrijotje. Lahko pa se trdi, da so s svojo vladno politiko, bolj naklonjeni bogatejšim slojem, kakor revnejšim. Njihova teorija, je, da se naj pusti vladi proste roke, da pazi na bogatejši sloj, bogatejšemu sloju se naj pa prepusti, da pazi na revnejši sloj. Plutokratstvo — vlada bogatašev — ni bila nikdar v boljšem Tazvoju, kakor je dandanes." Taka je torej sodba moža katoličana o sedanjem vladnem sistemu v Združenih Državah. Vse to so pa znamenja, ki kažejo, kako velika potreba je, da se očisti našo vlado raznih vplivov, ki pritiskajo na njo z vso silo, da služi njihovim interesom. Kapitalisti, ki silijo s svojo reakcijo nazaj, da zasužnjijo revnejši sloj imajo na stolcih može svojega prepričanja, drugače bi ne mogli gledati tako mirno krivičnega procesa, ki se vrši dnevno nad revnejšim slojem. Zato so se pričela že resna gibanja proti starim strankam in to iz vzroka, ker vsaka vlada posveti več časa interesom svoje stranke, kakor pa za splošne koristi publike. Po osrednjih državah se snuje misel, za osnovitev nove vseljudske stranke, kjer bodo združeni vsi stanovi brez razlike in nje glavno geslo bo: "boljšo Ameriko za Amerikance — brez razlike!" Koliko bodo snovatelji imeli vspeha z novo stranko se ne da za enkrat prerokovati, ker njej nasproti bodo stare stranke z bogatimi viri v ozadju. Nepristranski opazovalci so mnenja, da bo seme te stranke že v kali zatrto, predno bo zasnovana. Vse je lahko dokler bo imel v deželi prvo in zadnjo besedo mamon — za katerim dere staro in mlado. Vendar stari gnili sistem se bo zrušil — morda še ne jutri — toda v do-glednem času gotovo. Revnejši sloj bo dvignil svoj glas po svobodi do življenja, katero se mu sedaj na umeten in sleparski način omejuje. Tudi za krivične bogatine bo priiel dan plačila. Prav tedkj, pa bo revnejši delavski sloj stri glavo reakcijonarnemu zmaju — kapitalizmu, na katerega račun gre vse zlo današnjega sveta. NašertaKiče. Pred dobrim letom sta bila v Chicago ustreljena Adolf Georg, lastnik salona in "bartender" George Gast. Umor se je izvršil sredi belega dneva, ko je bil salon poln "gostov," komaj pol bloka od županske hiše-Med gosti so bili sami odlični politiki, sodniki, mestni uradniki, odvetniki in "delavski voditelji." Ko je po umoru prišla policija na lice mesta, je bil saloon prazen. Vse je zbežalo, izvzemši uslužbencev. Sodniki, odvetniki, politični voditelji in zastopniki unij, so zbežali. Eden izmed najodličnejših "delavskih voditeljev," Tomaž Walsh, Irec, je bil obdolžen umora, vsaj dve priči, "bartender" in eden izmed gostov sti pričali proti njemu. Walsh je prišel pred sodnijo. Najprej radi umora lastnika Georgeja. Bil je oproščen. Državni pravdnik, ga je takoj obdolžil umora "bartenderja" in nova obravnava je bila, ki se je končala v soboto. Zopet je bil spoznan nedolžnim. Priče odvetnika, ki ga je zagovarjal, so izpovedale, da je umor izvršil nek "neznanec." Kdo je bil ta neznanec, nihče ne ve. Georga in Gasta ni ubila strela. Umorjena sta bila pri belem dnevu, v saloonu v pričo veliko ljudi in sicer samih "odličnih" mož v politiki mesta in tudi sodnikov. In vendar vse priče so tako malo "videle" in "vedele" o celem umoru, katerega so bile vendar priča. Tako je ostal dvojni brutalni umor nekaznjevan. Ta cel slučaj je grd madež na dobrem imenu mesta Chicago in priča, kam smo pod sedanio politično republikansko kontrolo zašli, kako gnjile so naše razmere in je že res skrajS čas, da se iztrga vlada mesta iz rok mož, kateri so sedaj na čelu vlade. Nobena divjaška vas bi ne pustila mirno, da bi se kaj takega dovolilo, da bi ostala kri nedolžnih žrtev' brutalnega morilca nekaznjevana. Mesto Chicago trpi in sicer v sedanjem omikanem času. 1 a umor pa jasno kaže, kdo pravzaprav sedaj vlada v našem mestu : morilci in zločinci, ki smejo nekaznovano pobijati svoje politične nasprotnike in osebe, ki so jim na poti njih zločinskega življenja. \ se to pa mora s strahom navdati vsakega, ki misli pošteno in je pošten, kako ga sme pri belem dnevu, sredi ulice ali sredi množice ljudi zaklati zločinska tajna vlada, ako ji je na poti in sicer ne da bi se morale bati kake kazni. To je pa žalostno. Po "T." S IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Barberton, O. — Tukaišni Slovenski Dramatični Klub bo priredil igro "Rodoljub iz Amerike" s petjem na Silvestrov večer dec. v dvorani društva "Domovina". Vabijo se vsi rojaki in rojakinje iz na-šega mesta in okolice, da poselijo to prireditev, da se jnalo pozabavajo. — Pri tej priliki bo tudi prvič nastopil pevski odsek našega kluba. \ abiio se Slovenski fantje in dekleta. da pristopijo v naš klub in st>de-luieio bodisi pri dramatiki bodisi pri petju. Ni posebna čast za našo naselbino, katera šteje čez dvesto družin, pa se ne more zbrati skupaj zad »stno število pevcev in pevk, posebno pevk. Saj ravno potom petja se lahko pokažemo v svet med drugi narod, da smo tudi mi napredni. Ako čitate liste lahko vidite tam. da si je naš narod ravno s petjem pridobil v več mestih priznanje pred ameriško javnostjo. — Nikakor ne bi bilo pametno, ako bi mi hoteli s pomočjo društev in klubov obvarovati naš narod pred potuičenem za vedne čase. Nikakor ne. Kot vsak narod, ki se je priselil v to deželo, tako se bo tudi naš počasi stopil v "melting pot". Vendar dokler je nas kai in dokler večina našega naroda govori naš iezik oz. ne razume angleščine, dajmo biti ali vsa i skušajmo biti kot narod, kateri ne gleda samo, kako bi se najedel in napil, ampak kot narod, kateri tudi eleda. da erre po poti napredka. Skušajmo pridobiti vso našo mladino, da bo zahajala med naše prireditve in sodelovala pri njih. To bo v korist njim samim in v veselje sta-rišem. Vsak rojak ali rojakinja, katerega bi zanimalo petie in se bi hotel v istem poučevati naj se obrne do mene. ali do kakega drugega člana našega kluba, kjer bo dobil pojasnita. A. Okolish. tajnik. -o- Denver. Colo. — Za pljučnico ie umrl dne 17. decembra v starosti let občespoštovani in priljubljeni George Miroslavič. roien^v vasi Se-la. fara Brusilievo. Bil ie bolan sa mo štiri dni. Pogreb ie bil ob obilni udeležbi dne 24. decembra. Nai v miru počiva! — Pred kratkim ie bil ob obilni udeležbi, pri lepi slovesnosti, blagoslovljen misijonski Križ. Prišel ie prepozno, da bi ga blagoslovil Father B. Winkler, med sv. misiionom. Storil ie to sedaj Father Geirman. ki ie imel zato primeren govor. Botri so bili: Tohn in Tozefina Perko. Louis in Angela Andolšek in Takob in Karolina Ivanetič. Poročevalec. -o- Bridgeport. O. — Tukai so tatovi ponoči udrli v stanovanje Mrs Ane Kučevar in so njihovem bor-dariem pobrali precejšno svoto denarja in druge razne stvari. Kmalu za tem pa ie bila okradena Mrs. To zefina Blatnik in še en par drugih rojakinj v bližnjem mestu Wheel-ling. ko so šli kupovati razne 00-trebččine za praznike. Ko ie hptela Mrs. Blatnik plačati nakupliene stvari v trgovini ni bilo na nieni roki ničesar drugega, kakor ostali košček držaja. ki se natakne na roko denarnica. Odrezal ie nepoklicani tako spretno proč denarnico, da prizadeta ni niti čutila, kdai se ie tc zgodilo. Ti dogodki nai služijo vsem v o-oomin. da se bodo znali v bodeče čuvati, pred tatovi, ki se zadnie čase prav agilno gibljejo po našem o-krožiu. Poročevalec. -o- La Salle, 111. — Naš cerkveni bazar ali fair cerkve sv. Roka ie izpadel nepričakovano dobro v teh časih. ko ljudstvo še vedno čuti posledice slabih časov tekom zadnjega poletja. Vendar kliubtemu ie bil fair dobro obiskan in se ie naredilo čistega dobička $1072.00. kar ie iako lepa svota za naše razmere. Demantni prstan ie dobila kot prvo naerado prva tekmovalka. Miss Marv Krameršič. Drugo nagrado ie dobila Miss Mesojedec in tretio na- grado pa ie dobila Miss Agnes Bazilik. Karani cerkve sv. Roka se tem po' tom najlepše zahvaljujejo vsem. ki so se faira udeležili in pomagali do tako lepega vspeha. Želim vsem vesele praznike in I srečno Novo leto! Tohn Hribernik. -o-- Houston. Pa. — Ker so zimski večeri dolgi in dolgočasni sem se namenil iaz nekoliko oglasiti na našem komarju v li>tu Kdinosti. ako bo g urednik zadovoljen z mojim dopisom. t e ni i ga pa porine v kos. na tudi ne bom nič hud. ker on že ve za-kai ga bo. če Lra bo. K<> v teh zimskih večerih prebiramo sin venske časnike, naidemo v niili vsakovrstno čtivo. dobro in slabo. Ker imam prijaznega soseda. 111 i ta večkrat p«»da li^t Prosveto. \' ne-ki zadnji številki sem čital doniš iz "okolice Finlevvilla. Pa. Kako ta mož o i še tam. ie več kot neumno. Sicer on ni edina izjema, ki trosi 110 Prosveti take-le neumnosti. Neki dopisnik iz Barbertona. Ohio ie vo lja teh učenjakov. Dopisi, ki jih ol>-iavlia urednik Pros vete pod rubriko "favna govorilnica in tudi pod rubriko "iz slovenskih naselbin", niso samo nespametni, kar ie samo nespametnega se še prenese, človek si misli, ko čita neumnosti, da ie do-oisnik malo udarien : drugače pa ie. •kadar postanejo dopisi poleg nespa-metnosti še oreumazani. tedai se pa človeku gnusi. In taki so dopisi, v Prosveti pod temi rubrikami. Kakor smo navadni delavci malo izobraženi. vendar toliko vemo. da poznamo kdai ie čtivo preumazano. Dopisnik iz Finlevvilla se spodti-ka nad listi Ave Maria in Edinostjo in celo Droti Hišam Božjim'* namiga va. Kar ie pa naiboli neumno ie niegov stavek: "Še bo vojska, še!" S tem hoče neumnež zaničevalno pokazati na Cerkve češ. Cerkev je kriva. da so vojske. Cerkev in farji, tc ie. kar zadržuie naše napredovanje. Revež pa ne ve. da ga taki le bedaki. kot te on naiboli zadržuieio. Dopisnik iz-Moon Run. Pa., ki se je oglasil zadniič. ie v svoiem čisto prav povedal, da so soci ilisti velik > hujši sovražniki Cerkve in vere o 1 kapitalistov samih. Poglede sam na tega le dopisnika iz Kinlev villa. Pa pa boste videli če ni r-^. Ali si morete, misliti >.ečie nslariie. kakor kazati zaničevalno r. '~erkve. češ. zaradi Cerkev so bile - fske? Pa se bo zopet oglasil urednik Pro-svete in Prpletarca le pazite, da so cializem nima ničesar opraviti z vero. Za božio voljo, zakai io pa potem pusti dopisnikom, da mlatijo 00 niei. na podlagi takih oslarij, kakor dooisnik iz Finlevvilla. Sicer ie pa urednik Prosvete sam tak mandelc. ki se pri vsaki priliki pr'vošči duhovnikov. vere in Cerkvt. To lahko opazi vsak. ki kdai beri r. iegov list. Kar omenjeni t>isnik čveka o gi tacit i za liste, da so zastopniki njihovih rdečih listov ma~j prijavno sprejeti, kakor drugi. ;,e oa to dokaz. da ie ljudstvo sito ♦akih oslarij. kakor tih prinašajo t nifhovi listi. Nai se navadijo dopi niki in u-redniki teh listov nekoliko več dostojnosti. oa jih bo liiKlstvo raiše sprejemalo, kakor pa sedaj. Dopisnik iz Finlevvilk. nai pa tudi pazi. da ne bo napadel zastopnikov katoliških listov, ka^ar prideio v naselbino. Nauči se nai človeške dostojnosti, da se bo obnašal, kakor človek in ne divjak, ker drugače bo potrdil pisavo rdečih listov, da .so ljudje, namreč takega kaiibra. kakor rdečkarii socialisti resnično potomci divjakov in šimpanzov. Toliko za enkrat! Eden, ki te pozna. -o- Barberton, Ohio. — Cerieni urednik : — Prosim natisnite par vrstic iz našega Barbertona. da ne boste mislili, da spimo, ampak da delamo. Kdor mora boli pomaga, in storili smo hvala Bogu že toliko, da smo imeli na Božični večer v lastni cerkvi o. polnoči v niei že sv. mašo. V nedeljo je bila ob q. uri tiha sv. maša ob 10. uri oa velika slovesna sv. maša. pri kateri ie blagoslovil našo novo cerkev mil. škof Schrembs elevelandski. Tako smo dobili torei barbertonski Slovenci za letošnji Christmas vendar enkrat največji dar. svoio lastno slqvensko katoliško cerkev, za katero smo že toliko časa s požrtvovanjem delovali. Vreme je bilo zadnie čase iako lepo. tako da se ie nam nudila prilika kakor nalašč za grajenje naše cerkve. Sedaj, ko smo dobili barbertonski Slovenci svoio Cerkev smo lahko ponosni, da smo zmagali naporno delo. dasi ie nam kapalo od čela, vendar omagali nismo, delali smo vneto, dokler nismo dospeli do končnega cilja, da smo dobli enkrat svoio lastno cerkev. Nasprotnikov nimamo tukai mnogo. Dasi bi javnost mogoče znala radi par fanatičnih čvekačev misliti. da ie tu rdeče sršenovo gnezdo, kar pa ni res: za te naše čvekače se še ne zmeni nihče, vse jih prezira, kakor kužka, ki v luno laja. S svojim laianiem ne moreio škodovati orav ničesar, ker ie preslabo, še ne zmenimo se ne za nje. Po božiču bom vam že še zopet kai napisala. Sedaj pa vsem skupaj vošč;m veselo, srečno in zadovoljno Novo leto. vsem slovenskim ženam in možem pravega mišljenja v Barbertonu. Tennv Škerl. LISTNICA UREDNIŠTVA. Mrs. Tennv Škerl, Barberton, O.j — Vaš dopis smo prejeli prepozno celo za sobotno številko, katera bi oa itak ne prišla pravočasno v nasel-' bino. Zato smo v dopisu ono vsebino. ki se ie tikala vabila spremenili. da ie primeren za sedanio objavo. Vse drugo smo objavili, kakor ste poslali. Vsem dopisnikom naznanjamo glede dopisov, v katerih vabijo na azne prireditve ali slavnosti to-le: Za torkovo številko, morajo biti do-oisi v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto. Za četrtkovo številko moraio biti dopisi v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v torek. Za sobotno številko pa najkasneje do 12. ure dopoldne v četrtek. Dopisniki, iz daljnih naselbin naj pošlieio take dopise, v katerih vabi-io recimo na slavnosti ob nedeljah, vsaj že za četrtkovo -številko če ne za torkovo. Sobotna številka pride komai v bližne naselbine po Illinoi-su. v oddaljene še le v pondeliek in vabilo ie potem zastonj. Najbolj priporoči i i va za vabila ie torkova številka tistega tedna pred prireditvi\o. Vsi dopisniki naj torej vpoštevaio to " in njih dopisi bodo pravočasno objavljeni. -o- MNOGO SREČE IN BOŽTEGA BLAGOSLOVA vsem številnim in blagim dobrotnikom in priiateliem uboge sirotne. zanemarjene in zapuščene slovenske mladine v stari domovini! Vi. dragi dobrotniki, ste pravi re-š telii teh revčkov! Tisočem boste vrnili niih največji, zdaj izgubljeni : zaklad : poštenje in vero. Neštetim 1 teh malih z Mladinskim Domom prvič v njihovem življenju nudite -ladko srečo prave vzgoje in dru-' ^ske liubezni. Ti malčki Vas že blagoslavljajo s svojimi molitvami in svoio srčno hvaležnostjo! Vsak dan daruieio vence sv. Obhajil in rorkih svoiih molitev za Vas dragi dobrotniki. Najlepši venec blagoslova in povračila pa Vam spleta On. nebeški Prijatelj vseh malih, revnih in zapuščenih . . . Ostanite dobri tem malim, tem najrevnejšim našega revnega naroda tudi Še nadalje, prebiagi dobrotniki ! Precej ie že storjenega, ravno z Vašo pomočjo^dobršen del te obsežne rešilne akcije bo oa treba še izoeliati. Mi zaupamo v Boga »n v Vas, dobri ameriški sorojaki: Vi m samo Vi morete biti rešitelji našega naroda! — ZAT?^j>Ty° 2A MLADINSKE DOMOVE V SLO VENI TI: Dr. Srečko Zamfen. LrH tč. tajnik. Fran Lavtižar. I r„ t. C. ffredserfnik. ^rnm^mmmmmmmmtm- utrinki. Nada je zelo dobra pri zajterku: on večer n pa ponavadi že izgine in io ni nikjer več. Kjer žena gospodari, tam so večkrat ženski viharji. Naiboli nespametno ie za človeka, kadar si hoče napraviti iz prijatelja sovražnika. —o- Ženske so v največjih skrbeh tedai. kadar prerokujejo kake novice o svoiih sosedah, pa se potem ne pripete. -o- Dekleta čestokrat ne moreio vsakega fanta za nos potegniti, ker so mnogokrat prepozne. -o- Ali je že kdo sKS->l kakega zdravnika.. da bi pravil bogatinu, da za mega ni nobene več pomoči? EDINOST V NEDELJO POPOLDNE. Nedelja — Silvester I., pap. in sooz. TANUARIT 1 Pondeliek — Novo leto. Obrez. •tjOSP. 2 Torek — I me Jezusovo. Maka-rii. oušč. 1 Sreda — Genovefa. muč. 4 Četrtek — Tit. škof in mučenik. c; Petek — Telesfor. papež in muc. 6 Sobota — Sv. Triie Kralii. -o- ČLOVEK. — NESMRTNOST DUŠE. Prvi nauk krščanskega katekizma ie razlagal človeške narave, ta razlaga ie temelj vsega nravnega pouka. Rekel sem vam ob pričetku nauka, prijatelji, da je človek razumno bitje. ki obstoji iz nesmrtne duše in iz umrliiveea telesa. Človek obstoji torej iz dveh delov. iz duše in iz telesa. Duša je glavni del. telo sekunderen. drugo-roden del. Telo ni nič drugega kakor nekaka obleka duše. ie orodie, katerega se duša poslužuje. Kai ie torej naša duša? Naša du-^a ie nesmrten, neumrjoč duh. ki ima dar razuma, dar spoznanja, dar spomina, dar proste volie, koiega namen ie. da da telesu življenje, da ga oživi ia. 1.— Naša duša ie duh. to se pravi : neumrioča. nesmrtna snov. tva-Tina. katere naše oko ne more videli. podobna ie angelom s tem razločkom. da ie namen te tvarine. da ri upravniŠtvu teea lista za nasfcv: fcOTAKOM SLOVENCEM IN BRATOM HRVATOM naznanjam, da sem otvoril svoio lastno gostilna mehkih piiač. Vsem. jamčim, da bodo pri meni dobili 'vedno dobro oo-streibo in najboljše vsakovrstne piračee. Za obilen obisk se vsem naHooleie priporočam! Rojaki ne pozabite na geslo: SVOTI K SVOfIMf I. M. IVANŠEK. Soft Drink Parlor. 1801 W. 21st, Place Chicago. 111. -*Q<[OC>HjOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOfltt J. KOSMACH. 1804 W. 22nd Str.. Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih barv, varnišev, železta KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir Najboljše delo, najnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! VARNI PROSTOR ZA VAŠE PRIHRANKE PROMETA nad $2,400,000.00 METROPOLITAN STATE BANK Vam nudi točno in uljudno postrežbo v vseh zadevah, ki se tičejo bančnega poslovanja. Prijaznost je nase geslo. V naši banki se počutite kakor doma na lastnem domu, DENAJ* JE KAKOR PTICA--S PERUTNICAMI. Oba je težko ujeti, bodisi ptico ali denar, oba odleti ta od človeka naglo in hitro, Zaraditega ne čakajte na jutrajšnl dan, ampak pričnite z hranilnimi vlogami se danes v METROPOLITAN STATE BANK in si zagotovite svojo neodvisnost v bodočnosti. METROPOLITAN STATE BANK tudi špecijalizira s prodajanjem zemljišč, hiš, s posojili, zavarovalnino in pošiljanjem denarja v staro domovino, s prodajanjem paro-brodnih voznih listkov, Bondov noseč po 5 do 6% obresti, Mortgages, najemnino in Safety Deposit Boxes. Metropolitan State Bank & & & & & & & POSLUJE NA: 2201 West 22nd Street CHICAGO, ILL. Bančne ure: Pondeljek, sreda, četrtek in petek: Od 9. ure A. M. do 4. ure P. M. Torek ir sobota: Od 9. ure A. M. d<"> 8:30 P. M. NARAVOSLOVCI V KINO. Ekspediciio amerikanskih učenjakov so poslali tukaišni muzeii za naravoslovje v Kino, da bi iskali ostanke T^redpotopnih živali. — Seveda, naidli bodo tu pa tam, po kakšno kost? A daite iih novodobnemu naravoslovcu. Niesrova fantaziia vam napravi iz ene same kosti žival z vsemi roefovi in vsemi zobmi, s katerimi se ie branila. Profesor T. B. Shaklelord. član te ekspediciie ie mtnda že našel eno tako kost. ker se ie pa bal. da bi io izgubil. io ie ubral čez tihi ocean, in ie danes prispel v San Francisco, ter se ie z dragocenim zakladom takoj odpelial v New York, kier ca pričakuje komisiia učeniakov, ki bodo ob potu svojega obraza sestavili žival, ter io potem izročili muzeju. Kakor znr.menja kažejo, bo KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923. je krasna knjiga. Vsebuje 256 strani. Koledar dobite pri lokalnemu zastopniku, ali pa pi~ site na naše upravništvo. Rojaki sezite po tej krasni knjigi, dokler ne poide! Naročnino pošiljajte na: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILLINOIS. to največji slon. Skoda, da pripravljalni ekspedicijski odbor ni vedel za naslavnejšeera elevelandskegra "filozofa" pri "Času," za Moleka in Zvonkota. Če bi šli še ti s temi naravoslovci, bi našli eotovo svoiegra " praočeta". -o- TO IN ONO. Anerlikanci in Judie na Angleškem so zadnie čase pričeli na vso moč odobravati versko poučevanje v šolah. Anglikanski škof v Londonu in judovski Rabbi dr. Hertz sta izjavila na zadniem religijoznem kongresu. da je vlada s tem. da ie iz državnih šol odstranila verski poduk. odstranila tudi od poduka nai-bol išo podlago in motive za vzgojo čednosti, spoštovanja, samospozna-nia in samovzdrževanja. Tako torei trdi jo celo predstavniki drugih religij. ki nimajo niti tisoči del iste upravičenosti se potegovati za resničnost svoiih religii. kakor katoličani. V ubogi Jugoslaviji pa pode duhovne iz šol in na mestu niih na-stavliajo svobodomiselne framazo-ne. da bodo pokvarili to. kar se ie duhovščini dalo napraviti v dolgih desetletjih. In v Ameriki skušajo framazoni in vsa proti verska svo-jat isto. Kam smo prišli — ljudje so se pričeli s pametjo kregati 1 * * * V državi Guatemala v Centralni Ameriki ie vlada zaplenila vse Cerkve in se obnaša do katoličanov zelo brezobzirno .Nadškof je izgnan. Duhovnikom je prepovedan vstop v deželo. Tako daleč so dovedli državo fanatični boJjševiški elementi. Pa se bo zopet prikazala Prosveta, kakor kača Evi v raju in bo sladko rekla: "Socializem nima z vero prav nič opraviti." Preženfte bolečino! Okorelo rame, otrpljeiia mišica,' otUjgiijen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgoite nekoliko PAIN-EXPELLERJA 11a bolečo povrfiuo, in bolečina bo htro izginila. Pain-Expeller in bolečina sta ni smrtna sovražnika. Dobite Se danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35c. in 70o. Glejte, da bo na zavojčku tvornifika znamka SIDRO. Zavrnit« vse ponaredbo. F. AD. RJCHTER & CO. 104-114 5®uth 4tfa St. Brooklyn. N. Y. VSO ODPRAVO 9» ILA1I DO 101 si lahko kupi' c pri 9M. V zalogi imamo najbotjfta trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,»podnje obiske, praznične in ca na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za arajce. Kader kupujete črevtje za praznike ali aa ne dele pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si* jihmorate kupiti za vaš denar. Za vase dečke imamo najboljše trpefine obleke, črevlje, kape, arajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v nasi trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAS DENAR"! j i mm a GO. I*S3~I**S BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. «55 ŽELEZNA PRALNA PEC Ta peč je zelo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že imate bolj ugoden prostor za prarfje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vase sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej ki potrebuie le malo kuriva. Naročite si jo takoj in pišite na zaoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali ,sami eksprtsne stroške. BENJ, E I C H H O L Z E R, TRGpVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA 527 Main Street Forest City, Pa, S "EDINOST ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. • % Prepirf so bratoma nekaka polajšava, njuna potreba; kadar že prekipevata sovraštva in jeze, izpraznujeta svoji srci s ploho surovih besed in priimkov, lajšata si srce, da najde mesta nova grenkost, da se nabira v njima kakor v akumulatorjih nov tok, pozitiven in negativen. Za eksplozije je bilo na stotine vzrokov in prilik. Na svojih kmetijah sta imela na tisoče stičnih točk in vse te točke so bile občutljive kakor gnojne, odprte rane. Kjerkoli sta zadela skupaj, tam so letele psovke, grožnje, grde besede. Tako sršijo ognjene iskre, kadar krešeš kremen ob kremen. Martin kosi na travniku, Adam kosi na travniku, samo jarek ju loči. Nenadoma zadene Martinova kosa ob kamen. Martin se pripogne, dvigne kamen, hoče ga vreči v jarek; toda zgrešil je ozki jarek in kamen pade na Adamov del. "Tak ti mi boš še vrh vsega kamenje metal v travo!" vzplamti A-dam in veli: "Ta kamen poberi in odnesi, sicer boš videl, koliko te bo stal r "In če bi moral ves ta travnik dati za pravde z vsem kamenjem, kar ga je na njem, ne poberem ga in ne nesem v stran," kljubuje Martin. Pravdata se radi skupnih poti in njih popravljanja, sumničita• se, da so mejniki prestavljeni, da je voda z njiv slabo izpeljana, da so odtoki napačno narejeni; zopet in zopet prihajajo komisije, geometri in inženirji. Sporom ni konca . . . Čas beži. otroci rastejo. Pri Spodnjih Porazilovih raste Martinek sam, toda pri Zgornjih raste čredica otrok kakor piščalke v orgijah . . . In tudi otroci vsesa vajo sovraštvo z materinim mlekom. Že davno se ne sme igrati Martinek z Dodlo, ne drsati, ne sankati se z njo; kakor stari, tako se zmerjajo tudi mladi, zunaj pri igri, doma čez plot in celo \ šoli. Martinek in Dodlička hodita* namreč že v šolo. Oba znata že nele brati, ampak tudi vodo napeljavati iz jarka na travnik. Sodišče je določilo obema gospodarjema, kakb dolgo naj teče voda vsakemu. Glede vremena ni moglo odločiti. Pride nevihta, po jarku teče kalna, dobra voda. — in ta vendar ni vsa Martinova. "Pojdi napeljat vodo." ukazuje Adam in Dodlička se skrivaj izgubi in beži zadaj k jarku. "Ata. odpeljal sem Zgornjim vodo,'' se baba čez eno uro Martinek i očetu. Tako se kvarijo tudi otroška srca . . . Ljudje se kmalu naveličajo in nasitijo tega, kar jih ne zanima. Naj-' \eličastnejši prizor, solnčni vzhod in zahod, sta ljudem nekaj navadnega, ker ju vidijo vsak dan, pesmice škrjančkov jih ne ganejo, ker jih slišijo vsak dan . . . Kako naj bi se torej javnost ne preobjedla Porazilovih sporov in pravd? Pride Adam zvečer v vas in začne govoriti o tožbi, ki jo bo vložil proti Martinu. Pride Martin v gostilno in pripoveduje, kaj pripravlja Adamu. A nihče več ne nastavlja poželjivih ušes. nihče ne posluša več. Nasprotno, oglašajo se celo svareči glasovi: "Da vaju ni sram! Da bi to videla rajna oče in mati!" "Jaz nisem začel," trdita o sebi Martin in Adam. "Oba sta enaka," kara stari Kazda, zvest prijatelj rajnega Porazila Adama in Martina, kadar ju sreča. "Svojim otrokom kradeta, ženam in sebi! Ali sta slepa, da ne vidita, kako gre gospodarstvo rakovo pot?" "Naj gre!" je zamahnil z roko vselej eden in drugi Porazil. "Na beraško palico bosta prišla." "Le bodite hrez skrbi, k van} ne pojdemo beračit," odgovarjata bra ta, kakor bi se bila zgovorila, in "vsaj v enem sta bila istih misli. Prišlo je postrkovsko in draženovsko sorodstvo, strici in tete; prigovarjali so in prosili: "Adamek, vidiš, ti se ne moreš primerjati tain-le z Martinom;" rahlo si je osvajala sestra rajnega Porazila svojega strični-* ka; "on ima enega otroka in ti jih jih imaš kupček. Martin se baha, da bo dal fanta študirat, da bo iz njega gospod ; posestvo lahko zatožari in bo vendar imel kam iti na stara leta." - Adam in Dodla sta poslušala osupla, presenečena. Stara teta je pridno kovala vroče železo: "Mana je pravila, da ne bi mogla nikdar pripraviti svojemu otroku takega pekla, kakor ga je pripravil rajni njim in vam. in vendar je rajni dobro mislil. Ni vama branil — ne tebi, ne Martinu ; vzela sta, kar vama je bilo všeč in kar sta hotela. Toda ni bilo druge pomoči, kakor razdeliti med( vaju posestvo. Na to bi ne smela pozabiti ta jezična'ženska. Imej torej pamet, Adam, za božjo voljo te prosim ! Ti si bil vedno priden in miren. Nikar se ne ravnaj po tej pobes-nelki tirn nasproti. Odnehaj, da bo mir. Z eno nogo sfdjim že v grobu, čakam tiste bele s koso, pomladi najbrž ne bom dočakala. Pomisli, kako mi bo, ko mi tam za grobom pride vajin oče naproti in bo povprašal : Tak, Hana, povej, kaj. delata v Klenči moja fanta, koliko otrok imata in kako živita med seboj?' "'Molčite, teta, prosim vas, molčite!" je prosil Adam; solze so mu tekle iz oči, skozi prste; tako je bil ginjen, presunjen in razburjen. Tudi žena Dodla je trepetala kakor trepetlika in jokaje je rekla: "To je, draga teta, nesreča za nas, pa verjemite mi, da mi nismo krivi. Mana je na nas kakor stekel pes, kar more najhujšega, nam stori, in človek ni kamen, da ne bi čutil, da bi na vse molčal in vse prenesel. Naj nas ne mučijo, in pustili jih bomo v svetem pokoju. Martin ima veselje, ker ima le enega otroka ;n mi pet, a Martin je pijanec, kar pa moj Adam ni. Martin je tudi kvartopirec in tega Adam vendar ne dela. Zastonj v gostilni ne točijo ničesar in iz najhujšega smo že zunaj. Dodli-ca bo spomladi deset let in že danes mi pestuje in gosi pase. Adamek se poprijema biča in poganja že atu voliče; pomagači nam rastejo. Pa poglejte Manco! Ta ve šele od tedaj, kar sta ji oče in mati umrla, kako se živi; za vse je sama, same lakomnosti ne je, ne spi, nikogar ne najame za delo, Martinka pošilja v šolo in sama je že od dela vsa grbasta . . ." Tok govora je zanesel Dodličko kakor reka plavača od brega, h kateremu je namerila stara teta s svojim prigovarjanjem. Ta tok je potegnil za seboj tudi Adama in podlegla mu je celo starka in kakor bi pozabila, zakaj je pravzaprav prišla, je verno pritrdila : "Ej no, res je to, silno čudna ženska je Mana, niti svetnik bi ž njo ne živel v dobrem ; niti tega otroka nima odkrito rada, samo za bahari-jo ga ima. Študenta hoče imeti iz njega, za duhovnika naj bi se učil. Tak otrok je še, pa mu že vtepa v glavo: 'Gospod moraš biti.' Pa k masi služit ga pošilja. Vprašala sem ga: 'Martinek, kaj boš?' Fantek mi je odgovoril nekako žalostno: 'Teta, duhovnik bom moral biti, naša mama tako hoče.* Ta Mana, ta Mana je kriva vse te nesreče, in vedno mi nekaj pravi tukaj pri srcu, da to še ni vse. da se bo zgodilo še kaj hujšega." je tožila teta s tresočim glasom. Toda že so vabili zvonovi v cerkev, ni se mogla več muditi. Dvignila se je in rekla: "Moram v cerkev in prosila bom Boga in Devico Marijo, da se za vaju vsa ta reč dobro konča." "Pridite, teta. po maši k nam na kosilo; kuham juho z rezanci in pečem gibance, ti so mehki, lahko jih boste jedli, četudi nimate zob." MOJ BOŽIČNI "PREZENT." IZ STAREGA KRAJA SO DOSPELE *■ MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1923. — Letošnje Mohorjeve knjige so krasne in so izšle 4. knjige. Cena iztisu je $1.00 in se dobijo pri: REV. GEO. TRUNKU, P. O. BERWICK, N. DAK. Vsak zaveden Slovenec naj gotovo kupi en iztis Mohorjevih knjig. — Čisti dobiček je namenjen kulturnemu delu Mohorjeve Družbe na Koroškem, kjer se bije boj za ohranitev slovenske zavednosti pod tujim režimom. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakuf MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR! Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke. cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste. LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar 436 West 29th Street, Chicago, 111. * * * * * * * * je + — * Dolžnost Slovencev v Chicagi cia dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar ie za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. $ Za pečlaria se malo kdo zmeni. Kdo era nai pozna, ko ie P£ pust. siten ,čudak in zerleda, kakor stara irhovina' Vsa i tako sodbo sem sP delal iaz in mislil sem. da sem pravo mislil. Pa ko človek naiboli misli, da ie na pravem mestu, prav takrat doživi kak po i a v. ki mu živo in neovnrliivo priča. da ie bil na napačni poti in da se ie v svojem mišlieniu daleč motil. Prijatelj, ti se gotovo poprašuieš. čemu to pišem in iz kakega stališča delam sodbo o pečlariih. Napni ušesa in posluša i! Moia stara Špela Koko-daka mi ie včerai poslala.lepo škat« liico in v škatliici lep "prezent' Kdo ie kai taketra pričakoval — p< pravici vam povem, da Gregor Daj-ea že ne. Res mi ie pravil moj stari znanec France Tapriiazni. ko se ie zadnie poletie osmodil na podlagi izrega sv. Tomaža : pa vendar to-še ni bil dokaz resnične deianske ljubezni moie drage Špele. Njego--vim besedam nisem še verjel kot de-finitivnemu dokazu. Zato se nisem, mnoeo zmenil, kai mi ie pravil in na uho šepetal France Tapriiazni. Preerovor. ki pravi. da čas celi rane se ie tudi tu vresničil. Za svojo osebo sfm bil docela prepričan, da ie Spela Kokodaka strašno huda nad menoi. ker sem io na svatbi Franceta Tapriiazneera zapostavljal in sem se io otribal. da l»i ne prišli moji knrii očesi pod niene težke noge.. Pa motil sem se. njeno erorko srce ni prenehalo biti za me. Koli me-ljubi kot kedai ! Moj letošnji božični prezent mi to temeljito potrjuje. Poslala mi ie kar najbolj ljubim — novo "faifco" in novo mošnjo za tobak. Komu bi srce ne ogrelo, ki bo dobil tak lep prezent od svoie "šoc--ke?" Pa nai se komu ali ne — meni se ie in to je dovolj! Faifco sem hitro ponesel v moj kuterček. da tam nočaka tisteea dne. ko bom šel k Speli na obisk. Takrat, ko bova s Spel o kadila "Calumeta" — pipo miru in sprave. Cel včeraišni dan in danes se ne-priien^lie neka čudovita misel. Misel ivvi rine pred oči pred pustni čas. Cas, ko se ljudje zbližujejo — čas^ ko človek, človeka vzame. No ja. no. ia — pa kaj bi tako "engav/" popra-vici bom povedal — v ljubezen me vleče z dobrosrčno Spelo. Ali ima kdo kai proti temu. če ima. mi naj pove. da sporočim to moii Špeli, da ca premikasti in nauči prave etikete za take-le slučaie. Stavim elavov da kdor bi prjšel v Špeline roke. ta bi se zapomnil, kdai ie z njo čreš-n ie zobal. To seveda bi privoščil takim, če bi mi v kašo silili. Vse ta druee pa liubim. ker iaz sem dober človek, vsaj tako mi pravi vsak berač. ki mu podarim več kakor "ni-kel." Pa pustimo te okolščine. kai bi o tem. sanjali. Pojdimo nazai k moji Špeli, ki mi je za "christmas prezent" luškano "faifco" kupila. Sedai šele sem spoznal nieno dobro plat.. To. da mi ie na svatbi Franceta Tapriiazneea stopila parkrat na moie kurie oko ie že pozablieno — morda ie to storila v preveliki ljubezni in ii nai zato zamerim? Nai bom tak ozkosrčnez? Ne. tega ne niOrem ! Po praznikih se bom zopet podav-na tisto preklicano "Cukajoga avenue." k moii Špeli na obisk. Razložil ji bom svoie načrte in če iih bo Spela odobrila — cartani prijatelji moii — še ta predpust ea bomo pilit Na ždraVie moie. iii Špele moje. Te dni bom pa pridno še moje načrte izpopolnieval. Za svet moram vprašati tudi Franceta Tapriiazne-ga. ki ima v tem oziru že nekoliko izkušnie. Povedati mi mora prav natančno, kako srečneea se on počuti v nieeovi novi zakonski kompanijL Kot pošten prijatelj in poštena duša. mi resnice eotovo ne bo zamolčal. Ce ie fletno v zakonslcem kur-nikti. mi bo France že povedal. Sedai moram pa k pisanju. Moii Špeli bom pisemce napisal. Samo zlodei preklicani, kako ea naj začnem. Teea rokodelstva se dosedaj še nisem nikdar v~dil. Prosil pa tudi nobenega ne bom. da bi me učil teera rokodelstva. Moja vera je. da teea rokodelstva se bom sam naučil — rnoeoče še predobro! Špeli bom napisal pisemce, tako eranliivo — da se bo kar zjokala. In če me bo Špela v svojem odgovoru povabila, tedaj sem prepričan. da nekai bo iz te moke. Če drugega ne — vsai špas — ki ie pa tudi nekaj vreden. Kako bodo vsi to moji načrti izpadli Yam bom poveda^ prihodnjič Gregor Daiga.